07(497.12 KRŠKO) NAS GLAS. L.14 jDOS^S GLAS Poštnina plačana pri pošti Krško 3 <2M% Počitnice so pred vrati Hliiajo se dnevi, ki jih ima večina šolskih otrok izmed vsega pouka najraje: počitnice (25.- 29. januarja), /a nekatere je to čas veselja, sprostitve, priložnost, da si vzamejo dopust in se posvetijo družini. Drugim predsta vljajo ti dnevi predvsem dodatno skrb. kaj bi z otroki v času. ko so sami v službi. Šoloobvezni otroei bodo otroci samo še nekaj let. potem bodo odrasli, postali najstniki in se oklepali samo svoje družbe, ko bodo dovolj zrasli, si bodo pa itak družbo izbirali mimo nas. Zato si le nekako skusajmo vzeti zanje čas sedaj, ko nas potrebujejo, četudi le za popoldanski sprehod v naravo, ven iz naših usmrajcnih mest, za enodnevni izlet v Ljubljano, v lutkovno gledališče, za ogled filma v "pravem kinu", ali pa za potep po mestu kar tako, za klepet... Če pa ne ho šlo drugače, se obrnite na "svojo" šolo. V krški Osnovni šoli Jurija Dalmatina so nam zatrdili, da bodo med počitnicami za otroke organzirali varstvo, da si bodo tam lahko naročili tudi kosilo, odprt Ito bazen, smučarski klub pripravlja tečaj za otroke, morda ho tudi kak plesni tečaj in morda bo tudi sneg! (Foto: Črt Čargo) V Vidmu so ponovno zagnali proizvodnjo celuloze "Obveščamo vas, da je po daljšem zastoju v obratu Celuloza (med 21. 12. '92. in 10. 1. '93.) prišlo do sklepa, da bosta oba lastnika zagotovila potrebna sredstva za ponovni zagon proizvodnje, ki ho predvidoma v ponedeljek, 11. januarja 1993." To sporočilo nas je v torek, 12. januarja, privabilo v Videm, kjer smo hoteli le posneti nekaj fotografij o pripravan "posadke" in dobiti kako izjavo. Tiste izjave so potem nekako narastle in sedaj jih lahko preberete v ISašem gla- Republika Slovenija Ministrstvo /a finance Ljubljana .Številka: 416-1/9.1 Republiška uprava /a javne prihodke Ljubljana Zadeva: stališče do sklepa Izvršnega sveta SO Krško o odpisu zamudnih obresti davčnim zavezancem V /vezi s posrcdov anim sklepom IS SO Krško o odpisu zamudnih obresti davčnim zavezancem, ki pa jo sprejel l/vršni s\el na seji IS. 12. ''»2. vam pošiljamo naslednje stališče: X Zakonom o dohodnini (Ur. I. RS. št. 4S/'MI in 4.W1) je določeno, da se od nepravočasno plačanih davkov plačujejo zamudne obresti. Zamudne obresti se obračunavajo v skladu z Zakonom o obrestni meri /a zamudne obresti (Ur. I. RS. št. 14W). l/vršni svet skupščine občine je v skladu s 114. Členom Zakona o dohodnini pooblaščen, da lahko na obrazložen predlog davčnega organa odloči, da se zavezancu davčni dolg lahko deloma odpiše, če hi se / izterjavo spravilo v nevarnost nujno preživljanje zavezanca in njegovih družinskih članov. To pomeni, da izvršni svet skupčine občine lahko odloča le o predlogih za delni ali celotni odpis davčnega dolga vsakega davčnega zavezanca posebej, nikakor pa ni pooblaščen za odpis na način, kot je predviden z navedenim sklepom. Davčni organ pri obrazložitvi predloga odpisa upošteva vse potrebne elemente, ki vplivajo na to. da bi se / izterjavo spravilo v nevarnost preživljanje zavezanca ali njegove družine. Med letni elementi so prav gotovo tudi tisti, ki so navedeni v omenjenem sklepu. 1/ navedenih razlogov je bil navedeni sklep izvršnega sveta SO Krško sprejet v nasprotju z veljavnimi predpisi in zato ne more bili akt. na podlagi katerega bi lahko davčni organ izvršil odpis obračunanih zamudnih obresti. Mitja (iaspari minister (Sklep IS SO Krško o odpisu zamudnih obresti je bil objavljen v decemberski številki Našega glasa na str. 14.) Legalizacija mejnega prehoda Obrežje Izvršni svet SO Brežice se je na svoji zadnji seji lotil tudi postopka legalizacije mednarodnega mejnega prehoda Obrežje, ki ima sedaj še vedno status črne gradnje. Dokumente (osnutek lokacijskega načrta) za to so pripravili v krškem Savaprojektu, po njih pa bodo uredili ploščad za tovorni promet tako, da bo imela objekte za policijsko posadko, carinsko službo, za fitopatološko in veterinarsko službo, sanitarni vozel s čistilno napravo, s pitno vodo, napeljano iz vrtine pod Mokricami, parkirišče za vozila zaposlenih, uredili bodo električno napeljavo in telefonijo... Nekaj problemov bo nastalo okrog ureditve odtoka iz čistilne naprave, ki zbira tudi meteorne vode s parkirišča ploščadi za tovorni promet, kjer so tudi lovilci odpadnih olj. S Hrvati se ne morejo dogovoriti, ali naj bi ta odtok napeljali v Breganico ali pa v Savo. Razgrnitev načrtov in javna razprava o njih bo trajala mesec dni, dokumenti bodo na ogled na Zavodu za prostorsko načrtovanje občine Brežice in v krajevni skupnosti Jesenice na Dolenjskem. F.B. /ctfbUtktufO> Xf)UU*Ul RlhlK U*uf* Mirjana Fink dipl. ing. arh. CKŽ IV 68270 KRŠKO tel.-fax. 11« 18 22-2«! stanovanje tel. (1608 33-073 • Razpis posojil za nova delovna mesta, str. 3 • Usoda brežiške Adrie, str, 5 P R. Norman: Slovenija mora imeti tovarno celuloze, str. 7 • Prodaja elektrike ponovem, str. 7 • Plošča in kaseta Pihalnega orkestra Videm, str. 9 • Avtobusni prevozi v Posavju, str. 10 Zakon proti tobaku, str. 11 Skupščina občine Krško Zasedanje je bilo Vsi zbori SO Krško so se 7. januarja sestali v zadostnem številu in so večino časa na zasedanju posvetili javni porabi oziroma proračunu. Sprejeli so osnutek odloka o razglasitvi kulturnih spomenikov, določili, da bo član Sveta posavskih občin odslej tudi poslanec državnega sveta, in sklenili, da bodo čez dvanajst dni poskušali izvoliti novega mandatarja izvršnega sveta, ki bi zamenjal inž. Černeliča, ki mu je funkcija predsednika IS ugasnila zaradi izvolitve v državni svet. Po rebalansu, ki gaje skup$Li-na pretekli teden sprejela, znEfša lanskoletni občinski proračun 1,6 milijarde tolarjev. Toliko dopuščajo možni proračunski prihodki, ki pa še niso v celoti pokriti; občina mora od države izterjati še okoli 40 milijonov tolarjev, ki ji po pravilih še pripadajo za ti. izravnavo, in potem bo mogoče izplačati zaostanke tistim porabnikom, ki so bili prej pri-_ krajšani. Končni proračun je za 41,3 % večji od planiranega za leto 1992, ki je bil oblikovan po lanskih" januarskih cenah in se je zato že sredi leta pokazalo, da bo prekratek. Skupščina je rebalans sprejela tak, kakršnega je predfegal izvršni svet; predlogi Polone Urek, naj se z rebalansom popravi strukturno neskladje, ki je v škodo družbenim dejavnostim, ter Jožeta Stibriča in Staneta Zorka, naj se poveča delež za šport na 1 %, v skupščini niso bili sprejeti oziroma se predlagatelji niso (pravočasno) odločili za vložitev amandmajev. Zato bodo dosedanja razmerja ostala v veljavi tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta, ko se bo javna poraba financirala po odloku o začasnem financiranju, ki so ga v skupščini sprejeli istega dne. Začela se je tudi razprava o programu del v ti. javnem sektorju in o spremljajočem proračunu za leto 1993. Oboje so delegati obravnavali kot delovno gradivo, kar pomeni, da bosta na skupščinskih klopeh vsaj še dvakrat in so pripombe še možne. Polona Urek je znova opozorila na strukturno neskladje v proračunu, ki družbenim dejavnostim prinaša preko 40 milijonov planiranega primanjkljaja. Drugo prikrajšano ožje področje je po oceni delegatov znova šport, zato so se zavzeli (Zorko, Stibrič), da se temu področju nameni 1,3 % proračuna, kolikor menda znaša slovensko povprečje, in da se pri tem ne pozabi Naš glas 1. 14. januar 1993 na športna društva v odročnih krajih (F. Lekše). Drugi konkretni predlogi za vključitev v program oz. proračun: vodni zbiralnik na Libni, črpališče in vodovod Bre-stanica-Senovo, realen delež za gasilstvo, sofinanciranje Posavskega centra za permanentno izobraževanje in kulturnega doma na Senovem, popravek neenakomernega financiranja krajevnih skupnosti v letu 1992, priporočilo, naj skupščina še za naprej pokaže naklonjenost do potreb srednje šole, saj je bila dosedanja pomoč dobro naložena. Ob vstopu v Valvasorjevo leto, v katerem čaka krško občino priprava zaključne proslave ob obletnici smrti tega slovenskega polihistorja in domoljuba, do nje pa naj bi obnovili hišo, ki je bila njegovo zadnje bivališče, je bil na četrtkovem zasedanju sprejet osnutek Odloka o razglasitvi Valvasorjevega kompleksa (Valvasorjeve, Jamovičeve in Kapla-nove hiše), cerkve sv. Duha (galerije) in ž. cerkve sv. Janeza Evangelista za kulturne spomenike. Odlok, ko bo sprejet, bo osnova za pridobitev republiškega denarja za obnovo teh spomenikov in za izdelavo dokumentacije za izvedbo del. Keri pa so za varovane objekte pred-f videne precejšnje omejitve pri posegih v prostor in rabi obfck-tov v njem, bo osnutek odloka en mesec v javni razpravi, da bodo nanj lahko dali pripombe tudi občani. Delegati so"odlok podprli, investicijam take vrste pa niso vsi najbolj naklonjeni, "dokler ne bodo rešena osnovna življenjska vprašanja v krajevnih skupnostih" (F. Lapuh.). Volitve novega Upravnega odbora Sklada stavbnih zemljišč (prejšnjemu je že jeseni potekel mandat) so umaknili z dnevnega reda, menda zato, ker je bolj smiselno, da najprej dobimo nov izvršni svet. Predlog, da bi pred vsem drugim delom razpravljali o zaupnici predsedniku skupščine (o nezaupnici izvršnemu svetu pa ne), ni dobil zadostne podpore. Oboje bo prišlo na vrsto, ko bo sklicano nadaljevanje skupne seje, na kateri se je začela razprava o (ne)zaupnicah, pa doslej ni bila zaključena. Otroško varstvo je bilo še posebej prikrajšano Iz razprave Polone Urek na zadnjem skupščinskem zasedanju 1 • Dokaz, da je bil proračunski delež za družbene dejavnosti premajhen, so manjkajoča sredstva na koncu leta '92. Da pa se namerava z neustreznim deležem v strukturi proračuna nadaljevati, pa je dokaz današnje, sicer "delovno", gradivo za finančni plan '93, kjer znaša pri-majkljaj pri družbenih dejavnostih skoraj 44 milijonov, od tega zopet največ - tako kot lani -pri otroškem varstvu: 16 milijonov. Pri gospodarski infrastrukturi se pa vse točno ujema. Da so vse družbene dejavnosti živele ali životarile skromno, VEM, za vrtce pa lahko tudi dokažem. Iz proračuna morajo dobiti najprej sredstva tisti, ki jim po zakonu pripadajo. Zakon o financiranju in organiziranju vzgoje in izobraževanja je bil sprejet leta '91, v naši skupščini pa odlok na osnovi te nove zakonodaje končno lani. V teh aktih je za to področje vse jasno zapisano. Sprašujem IS: Ali se končno zaveda nerealne strukture pro- računa? Ali smatra, da je z obstoječim rebalansom že vse narejeno, če vidimo, da je že za leto '93 planiran velik primanjkljaj za družbene dejavnosti? Predlagam, da se struktura proračuna že za leto '92 popravi, za leto '93 pa se planirajo sredstva za družbene dejavnosti, ki so porabniki proračuna po zakonu, brez vnaprejšnjega primanjkljaja. Izvršnemu svetu predlagam, da (če tega še ni naredil), izterja od republike sredstva za dva razvojna oddelka v naši občini, kjer so otroci, moteni v razvoju. Republiški proračun mora po zakonu zagotavljati ta sredstva, že od leta '91. To terjatev je treba vključiti v rebalans proračuna '92 za otroško varstvo. Obširna poročila o delu teh oddelkov vrtec pošilja na republiške organe vsako leto. 2. Realizacija januar-novem-ber je, če gledam družbene dejavnosti, pri otroškem varstvu najnižja skoraj pri vseh postavkah. Decembra je stanje še slabše. Enako najnižjo realizacijo oziroma največji dolg otroškemu varstvu sem zasledila tudi v majski analizi občinskega proračuna. Sprašujem IS, sekretariat za družbene dejavnosti ter proračun, ali imajo kakšna pravila ali kriterije za delitev takrat, kadar je denarja malo. Po zakonu smo financirani iz proračuna občine. In če se razlika za OD izplača enim porabnikom, jo imajo pravico zahtevati tudi drugi, seveda takšno, kot jim pripada. Predlagam vsem, ki prejemajo OD iz proračuna in so imeli prenizko izplačilo glede na OD gospodarstva v preteklem letu, da to preračunajo in pošljejo skupaj s sindikatom na občinski proračun, ta pa naj to vkalku-lira v rebalans '92 ali plan '93 ter obvesti republiške organe, porabniki pa sindikat. In za konec: apeliram, da občinski in republiški organi z vso resnostjo in večjo odgovornostjo kot doslej razpravljajo o predšolski vzgoji in sredstvih za njeno delo. Vrtci so in bodo, tako kot drugod po svetu, pomembna dejavnost za mlade družine in normalen razvoj otrok. Mnenje Ministrstva za zakonodajo: O nezaupnici odloča skupščina kot celota /\li je bil postopek za glasovanje o nezaupnici krškemu Izvršnemu svetu pravilen ali ne? O tem vprašanju že lep čas obstaja razhajanje v krški občinski skupščini, bistvo razlike pa je v tem, ali sme nezaupnico obravnavati le celotna skupščina ali pa pred njo tudi posamičen zbor. To je bil poleg nesklepčnosti dodaten razlog, da je delo v občinski skupščini za pol leta obstalo. Skupščinska komisija za normativne in pravne zadeve je že trikrat izrekla mnenje o postopku; drugič je bilo negativno, prvič in tretjič, torej zadnjič doslej, pa je menila, da je predsedstvo pravilno postopalo, ko je dalo predlog o nezaupnici na skupno sejo vseh zborov. Kljub temu so na ločenem zasedanju delegati Družbenopolitičnega zbora odstavili svojo predsednico zaradi obtožbe, da kot članica predsedstva ni spoštovala zakonitosti postopka, predsednika Zbora krajevnih skupnosti pa je pred enako "usodo" zaenkrat rešila nesklepčnost. Strokovna služba SO Krško je zaprosila Ministrstvo za zakonodajo za mnenje o skladnosti veljavnega skupščinskega odloka z ustavnim zakonom za izvedbo ustavnih amandmajev, ki zadevajo skupščinsko delovanje, in o hierarhiji občinskih skupščinskih aktov oziroma o vprašanju, po katerem od aktov (poslovnik, odlok, statut) je treba voditi postopek, da je veljaven. V odgovoru, ki je prispel sredi decembra in ga je podpisal zakonodajni minister Lojze Janko, ministrstvo v 1. točki navaja, da "citirani ustavni zakon ni ničesar določil glede vsebine občinskih aktov z obravnavanega področja, temveč je določil samo, da se lahko ta vprašanja (ki bi se po ustavi sicer morala urejati z občinskimi statuti) v prihodnje uredijo z občinskim odlokom, šlo je namreč za vprašanje v zvezi s pristojnostmi in sestavo zborov ter volitvami v občinske zbore. Glede na povedano v ustavnem zakonu ni določb vsebinske narave, s katerimi bi lahko prišle v neskladje določbe občinskega odloka s tega področja." Druga točka odgovora pa se v celoti glasi: "Glede na to, da je odlok na podlagi pooblastila, danega v citiranem ustavnem zakonu, uredil vprašanja, ki bi se sicer morala urediti s statutom, je razumljivo, da je odlok z vidika hierarhije pravnih aktov nadrejen drugim občinskim pravnim aktom - vključno s poslovnikom. To pomeni, da na obravnavanem področju veljajo določbe odloka, tiste določbe poslovnika, ki niso z njim v skladu, pa je treba uskladiti z odlokom. Po vaših podatkih bi lahko sklepali, da je postopek glede glasovanja o nezaupnici izvršnemu svetu občinske skupščine potekal v skladu z omenjenim odlokom. Vsekakor pa za potek razprave o tem vprašanju ne more biti odločilen samo en zbor. V vsakem zboru sicer lahko pride do vprašanja nezaupnice. Toda ko je ta postavljena, lahko v skladu z odlokom o njej odločajo le vsi trije zbori oziroma skupščina kot celota." Delegati so bili na zadnjem zasedanju (7. januarja) s tem mnenjem seznanjeni in ugovorov proti njemu zaenkrat ni bilo. Pač pa je bilo slišati predlog, da skupščina o nezaupnici IS naj ne bi razpravljala, češ da je ta točka postala brezpredmetna, ker je predsedniku IS ta funkcija prenehala zaradi izvolitve v državni zbor. Vendar je prevladalo drugo mnenje: ker je skupščina to vprašanje postavila na dnevni red posebne seje, jo je "dolžna speljati do konca z obema njenima točkama, torej (ne)zaupnico IS in predsedniku skupščine. Seja Predsedstva SO Krško r redsedstvo SO Krško je na svoji seji 11. januarja '93 sklenilo, da bo naslednja seja vseh treh skupščinskih zborov 19. januarja, delegatom pa bodo po- Taličeva grožnja in pismo županov Ob grožnji generala Jugoslovanske armade Taliča, češ da bo v primeru vojaške agresije na Bosno in Hercegovino oz. na srbske sile na tamkajšnjih boljiščih bombardiral krško jedrsko elektrarno, so predsedniki skupščin vseh treh posavskih občin poslali obrambnemu ministru Republike Slovenije opozorilno pismo: "Spoštovani g. minister Jan- imel za posledico vznemirjenje ša! Glede na članek, objavljen v današnjem Delu na strani 5, z naslovom "Vrgli bomo atomsko bombo!, se v imenu občanov vseh treh posavskih občin obračamo na vas s prošnjo, da v sredstvih obveščanja posredujete, stališče vašega ministrstva in vlade do omenjene možnosti bombardiranja NEK. Intervju, ki je povzet po italijanskem tedniku Panorama, bo ljudi, ki živimo v neposredni bližini NEK, zato bi bilo prav, da to vznemirjenje in upravičen strah vsaj poskušate umiriti z objavo realnih možnosti za tak poseg oz. z našo pripravljenostjo na morebitno tako potezo ju-.govojske. ¦ Nikakor ne želimo tej temi dajati večjih razsežnosti, kot jih zasluži, smatramo pa, da objava takega članka v resnem časopisu Delo ne sme ostati brez odgovora." Pozanimali smo se na seji Predsedstva SO Krško (11. januarja), ali je ministrstvo že poslalo uraden odgovor na omenjeno pismo, pa je bil odgovor nikalen. Slišali pa smo tudi pričevanje o izjavi, ki jo je eden od funkcionarjev TO Slovenije posredoval preko radijskih valov in v kateri zatrjuje, da general Talič sicer ima na voljo vsakršno orožje, da pa preboj železobeton-ske kupole, kakršna ščiti zadrževalni hram reaktorja v krški nu-klearki, le ni tako preprosto izvedljiv. nudili v obravnavo tudi nekaj delovnih gradiv, ki bi jih bilo treba nujno "spraviti skozi". Ko se bodo torej delegati pogodili o vrstnem redu posameznih točk z dnevnega reda, bodo prejeli v razpravo in potrditev zapisnik 25. ("nezaupnične") seje, po razpravi se bodo odločali o sprejetju odlokov o obvezni splošni in občasni deratizaciji, o številu sodnikov pri občinskem organu za postopke o prekrških in o zazidalnem načrtu industrijske cone na Senovem (Partizanska). Po tem delu bo (predvidoma) skupna seja vseh treh zborov, na kateri bo tekla beseda o kandidatih za novega mandatarja za sestavo krškega izvršnega sveta. V ta namen je predsedstvo vsem delegatom razposlalo obrazce, na podlagi katerih bodo lahko nabrali z odlokom predvideno število poslanskih podpisov podpore (10) in se prijavili kot kandidati za mandatarje. Morebitni dodatni kandidati (nedelegati) si gotovo lahko tudi zagotovijo ustrezne obrazce v skupščinski pisarni. Pa še to: člani predsedstva so upajoče namenili delegatom krške skupščine tudi opozorilo, naj se v razpravi o mandatarstvu le ne spuščajo na preveč nizke veje žaljivo-sti, saj bodo, če ne drugega, vendarle morali tudi po volitvah sedeti v istih klopeh skupaj in take stvari se kaj hitro zasučejo tako, da pride "špot iz ust v nedrje"! Pa tudi grdo je tako obnašanje, običajno pove več o "avtorju" samem, kot o tistem, ki naj bi ga zadelo. Upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč občine Krško že nekaj časa buri duhove zlasti po krajevnih skupnostih. Ker so njegovo izvolitev delegati na 27. zasedanju umaknili z dnevnega reda, potem pa v točki "razno" delno stresli nejevoljo tudi nad sestavo tega organa, je predsedstvo sklenilo, da to tematiko uvrsti na dnevni red šele 29. zasedanja. Dotlej bo treba najti nekakšno salomonsko rešitev za to, da bodo v devetčlanskem upravnem odboru Sklada lahko zastopane vse krajevne skupnosti (16) in da bo lahko, v skladu z določili statuta tega sklada, še vedno imel več kot polovico članov iz gospodarstva. Ena od rešitev, ki se je zdela članom predsedstva kar uporabna, je tudi ta, da v normativne akte sklada zapišejo, da program njegovega dela sprejema občinska skupščina. S tem bi se ognili potrebi, da vsaka krajevna skupnost "čuva" svoje interese v upravnm odboru Sklada z neposrednim članstvom svojega predstavnika. NAS GLAS NAS GLAS - SKUPŠČINSKE DELEGATSKE INFORMACIJE - Izdaja: INDOK čemer Skupščine občine Krško - Odgovorni urednik: Ivan Kastelic - Uredništvo: CKŽ 23, 68270 Krško, telefon: (06081 21-868 - telefax (SO Krškol: (0608) 21-828: 21-678 - Grafična priprava in tisk in: Papiroti - vse iz papirja Krško, d.o.o. - Na podlagi mnenja Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 2.V160-')2. izdanega 5. marca 1992. se za Naš glas kot izdelek informativnega značaja plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5 %. - Za točnost podatkov in informacij, ki so objavljeni kot uradna obvestila, pojasnila ali strokovna gradiva, odgovarjajo posamezne službe, organi oziroma strokovni delavci, ki so pod temi besedili podpisani. - Rokopisov in slik ne vračamo. Naš glas 1, 14. januar 1993 3 Odgovori na delegatska vprašanja Vprašanja o beguncih, državljanstvu, Romih in zastavi B, kilo jih je precej: o številu prijavljenih beguncev v občini Krško, njih strukturi po spolu in starosti, narodnostni pripadnosti - hrvaški in bosanski, o domnevnih sporih med enimi in drugimi, o prostem gibanju beguncev, o ovzemih begunskega statusa, zaposlovanju beguncev v naši občini in inšpekcijskem nadzoru, o izdajanju slovenskih državljanstev in domnevnem posredovanju visokih občinskih funkcionarjev pri tem. o govoricah o preseljevanju Romov in o tem. kaj dela nemška zastava v kotu skupščinske dvorane. Vsa ta vprašanja je na zadnjem skupščinskem zasedanju postavil Jože Stibrič in se je ob zastavi vprašal, ali njena navzočnost morda napoveduje tudi uvedbo dvojezičnega poslovanja. Zaenkrat vemo le to. da v času zasedanja zastave ni nihče odnesel ven. Za druga vprašanja pa so pristojni napisali nekaj daljših odgovorov: Odgovor inšpektorice za delo Irene Kenier, dipl. iur. Inšpektor dela je v obdobju od I. 7. 1992 do 31. 12. 1992 opravil v okviru rednih inšpekcijskih pregledov poostren nadzor nad gostinskimi, trgovskimi zasebnimi lokali in v gradbeništvu, ravno zaradi takoimenovanega "dela na črno". V tem obdobju je bilo tako opravljenih na to problematiko 94 inšpekcijskih pregledov samo v občini Krško (tudi na področju KS Krško - levi breg), ob neupoštevanju ostalih področij delovnega prava, ki za inšpektorja dela prav tako niso obrobnega pomena m jih je dolžan tekoče spremljali. Ugotovljeno je bilo. da se delo brez ustreznih pogodb izvaja predvsem pri zasebnih delodajalcih, vendar gre v vseh teh primerih razen v gradbeništvu za slovenske državljane, in ne osebe s statusom begunca. Ob tem je potrebno pojasnili, da inšpektor dela ob inšpekcijskih pregledih, ki jih opravlja po lastni ineiativi. ni zasledil dela beguncev, da pa tudi prijav v tej smeri zaenkrat tudi ni bilo razen, kol že rečeno, na področju gradbeništva. Inšpektor dela namreč lahko v skladu z zakonskimi pooblastili ukrepa le v primeru, da takšno osebo zaloti v samem lokalu pri opravljanju dela. kar pa je ob izrazito povečani tovrstni proble- matiki, ki se pojavlja na našem področju in terja takšen način dela, ukrepanja ter s tem nenehno prisotnost inšpektorja dela v vseh lokalih, nemogoče, saj področje delovnih razmerij pokriva le ena oseba, ki ima pod kontrolo več sto lokalov v vsaki od posavskih občin, če pri tem zanemarimo ostale institucije. Zaposlovanje beguncev in oseb brez statusa smo. kot že rečeno, zasledili na področju gradbeništva, pa še tam so jih zaposlovale osebe, ki niso imele obrtnega dovoljenja, zaradi cesarje inšpektor dela zadeve odstopil v reševanje tržni inšpekciji. Kar pa zadeva ukrepanje v primeru ugotovljenih kršitev (ca 60 ¦ %). je inšpektor dela postopal v skladu s svojimi pooblastili in izdal ureditvene odločbe ter kršitelje predlagal v postopek o prekršku. Odgovor Milošu Mikelna, načelnika Medobčinskega inšpektorata v Krškem Čeprav je na Vaše sedmo vprašanje že odgovorila inšpektorica za delo. gospa Irena Renier. mi dovolite, g. Stibrič. da Vas v imenu Medobčinskega inšpektorata Krško prosim, da sporočite inšpektorjem, če kjer koli odkrijete kakršno koli nepravilnost, zaradi katere bi morali inšpektorji ukrepati. To bo inšpekciji omogočilo hitrejše ukrepanje, v Vas samih pa prav zagotovo učvrstilo zavesi, da kol pošten, redoljuben, za pravno državo /agret državljan še več prispevale k uvajanju reda v naši. reda potrebni Sloveniji. Na V;iše nejasno vprašanje, ali bo inšpektor "ta mesec dobil osebni dohodek" (Ne vem. kaj mislile s pojmom "ta mesec": je to januar |«W.V ali mesec, ko sle Vi zasledili nepravilnosti na Vidmu, ali je morda to mesec, ko je inšpektorica opravila kontrolne preglede'.' Verjetno gre za mesec januar 1993. če se molim. mi. prosim, oprostile.), torej na to vprašanje Vam lahko sporočim, da smo vsi uslužbenci Medobčinskega inšpektorata Krško dobili izplačan OD za mesec december 1992 dvanajstega januarja 1993. Inšpektorica /a delo seveda ni bila izvzeta. Sporočili Vam moram tudi to. g. Stibrič. da sem za omenjeno inšpektorico odobril izplačilo 10-odslotnega dodatka za uspešnost \ mesecu decembru 1992. Po mojem mnenju je Irena Renier v decembru 1992 svoje delo opravljala nadpovprečno vestno, pošteno in učinkovito. Prav po tiho pa se sprašujem, g. Stibrič. od kod Vam ta velika moralna moč. da z največjim prepričanjem v poštenje in pravičnost in svojo razsodnost odrečete človeku, katerega dela dobro niti ne poznate, pravico do osebnega dohodka? Upam. da je to posledica slabšega, ne čisto natančnega poznavanja delovanja inšpekcij. Zato Vas vabim, pred "črno-belim" prikazovanjem delovanja inšpekcij, na inšpektorat na po-go\or. Ta bo zagotovo koristil Vam in nam ter verjetno prispeval k učinkovitejšemu delovanju inšpekcij. Vem za težave in nepravilnosti, ki jih mi in tudi Vi sami ne morete odpraviti. Skupaj pa bi jih morda, če že ne odpravili, pa vsaj premaknili na boljše. Vabljeni! Odgovor Centra za socialno delo in Rdečega križa Krško 1. Na območju SO Krško je trenutno prijavljenih 333 beguncev z začasnim statusom begunca, od teh jih je nastanjeno 169 v Zbirnem centru Krško in 164 pri družinah v občini Krško. 2. Struktura beguncev: skupno jih je 333. od teh je 138 žensk in 2S moških (1S-60 let). 7 moških nad 6(1 let. 27 otrok do 3 let. 133 otrok od 4 do 17 let. Struktura beguncev v Zbirnem centru: skupno število beguncev je 169. od teh 58 žensk. 9 moških (od 18-6(1 let). 7 moških nad 60 let. 11 otrok do 3 let. S4 otrok od 4 do 17 let. Struktura beguncev v družinah: skupno jih je 164. od teh KO žensk. 19 moških od IS do 60 let. 16 olrok do 3 let. 49 otrok od 4 do 17 le I. 3. Beguncev z začasnim statusom begunca je 333, od teh je: - iz R Hrvaške 13 beguncev. - iz R BIH 320 beguncev. V ZC so vsi begunci iz R BIH. 4. V ZC Krško je od skupnega števila 169 beguncev 121 Muslimanov. 10 Romov. 2S Hrvatov. X Srhov. 2 neopredeljena. Zbirni center Krško je bil odpri konec aprila 1992. Ves čas od odprtja ZC med begunci znotraj ni prihajalo do sporov zaradi različnih nacionalnih pripadnosti. Po opažanjih pa se begunci ttfstll SO, to ODČUMA VLADA IŠtt UOVtCA MUDATARJA, TA TtČCJO DOHOV fO CAuiMO orivcno! v ZC v glavnem družijo med seboj po nacionalnih pripadnostih, kar pa znotraj ZC ni povzročalo dodatnih težav. 5. V ZC velja enoten režim gibanja za begunce. Zadrževati se smejo znotraj ZC. kjer imajo organizirano celotno preskrbo. Izhodi so dovoljeni le z dovolilnicami, ki jih izdajajo dežurni delavci v ZC. Gre za obiske zdravnika, obiske svojcev v zdravstvenih ustanovah ter nujne osebne opravke. Po dogovoru z Uradom za priseljence in begunce je nastanjenim v ZC dovoljen izhod 2-krat tedensko po 2 uri. dnevno je približno 10 izhodov. Opažamo, da ni večjega povpraševanja po izhodih razen v prazničnih dneh. kijih želijo preživeti s svojci in sorodniki. Nasprotno od beguncev, nastanjenih v ZC. tisti begunci, ki prebivajo v družinah, nimajo omejitev gibanja. 6. Do sedaj je bil zaključen 1 postopek odvzema začasnega statusa begunki zaradi neutemeljenega zapuščanja meja R Slovenije. En postopek še ni končan, kjer gre za odvzem začasnega statusa beguncu, za katerega je postopek predlagala Policija. Postopek je v teku. Odgovor Sekretariata za notranje zadeve in občo upravo -v.d. sekretarja Marjane Breznik, dipl. iur. Sekretariat za notranje zadeve občine Krško je do 27. 12. 1991. ko je potekel prekluzivni rok za vložitev prošenj za sprejem v državljanstvo Republike Slovenije na podlagi 40. člena Zakona o državljanstvu RS. ki za državljane drugih republik bivše Jugoslavije določa dva pogoja za pridobitev državljanstva ( prijavo stalnega bivanja na dan 23. 12. 1990 in dejansko bivanje v Sloveniji), prejel I2KI prošenj, od katerih je z odločbo Ministrstva za notranje zadeve pridobilo državljanstvo 1276 prosilcev. 12 prosilcev državljanstva ni pridobilo, medtem ko je 5 vlog še vedno v postopku reševanja. Zakon o državljanstvu Republike Slovenije v členih 10 do 16 določa pogoje za pridobitev državljanstva po redni in izredni naturalizaciji ter naturalizaciji z olajšavami. Prošnjo za pridobitev državljanstva z naturalizacijo je v Krškem vložilo 136 prosilcev, od katerih je do 12. 1. 1993 pridobilo državljanstvo 24 oseb. 2 osebama je bila prošnja zavrnjena, medtem ko za ostale še teče postopek. Glede na samoumevno obvezno upoštevanje zakonskih določil v pravni državi je ministrstvo za notranje zadeve obravnavalo prošnje za sprejem v državljanstvo, ki jih je posredoval občinski sekretariat za notranje zadeve, nikakor pa ne na posredovanje najvišjih občinskih funkcionarjev. Občinski sekretariat ne razpolaga s podatki, da bi občinski funkcionarji posredovali pri posameznih pridobitvah državljanstva. Osebe, ki so pridobile državljanstvo, so morale izpolnjevati točno določene pogoje, predpisane z zakonom, ki so ga sprejeli od nas neposredno izvo-a Ijeni poslanci republiške skupščine. Podrobneje se lahko informirate o izvajanju zakona o državljanstvu kakor tudi o insinuacijaht v vsebini vašega vprašanja pri pristojnem republiškem ministrstvu. Jože Stibrič je povabil stranke, naj za sabo pospravijo smeti po volitvah. Jože Novak Na podlagi 6. člena Pravilnika o dodeljevanju posojil za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu v občni Krško (Ur. list RS, št. 59/1992) je Izvršni svet Skupščine občine Krško na svoji seji dne 01. 12. 1992 sprejel sklep, da objavi RAZPIS ZA DODELITEV POSOJIL ZA POSPEŠEVANJE USTANAVLJANJA NOVIH DELOVNIH MEST V MALEM GOSPODARSTVU OBČINE KRŠKO VSEBINA IN POGOJI RAZPISA 1) Skupni znesek razpisanih sredstev za posojilo po tem razpisu znaša 15.000.000 SIT za dolgoročna posojila. 2) Posojila se dodeljujejo za pospeševanje ustanavljanja novih delovnih mest v malem gospodarstvu, in sicer: - za proizvodno in deficitarno dejavnost do 500.000 SIT, - za neproizvodno dejavnost do 300.000 SIT za vsako novo odprto delovno mesto. Za deficitarne dejavnosti se štejejo: čevljarstvo (v vseh KS razen KS Krško), krojaštvo (v vseh KS), kovaštvo (v vseh KS), mehanika koles in koles s pomožnim motorjem (v vseh KS), predelava kmetijskih pridelkov (kolikor se opravlja po obrtnem zakonu ali zakonu o podjetjih - v vseh KS). Posojila so namenjena za zaposlitev delavcev, ki so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje, oziroma delavcev, ki imajo status trajnega presežka delovne sile. Posojila se dodeljujejo izključno za zaposlitev delavcev, ki imajo stalno prebivališče na območju občine Krško in so državljani Republike Slovenije. 3) Za posojilo lahko zaprosijo naslednji prosilci: - samostojni obrtniki; - podjetja v zasebni lasti, ki zaposlujejo do 25 delavcev in imajo sedež obratovalnice oziroma podjetja na območju občine Krško; - občani, ki z ustanovitvijo obratovalnice oziroma podjetja ustvarijo delovno mesto, ki ga bodo zasedli sami. Za novo delovno mesto se šteje, če je obrtnik oziroma podjetnik odprl novo delovno mesto za nedoločen čas in na ta način povečal število zaposlenih glede na stanje 01. 07. 1992. Za posojilo ne morejo zaprositi prosilci, ki so že pridobili sredstva iz občinskega proračuna, namenjena razvoju malega gospodarstva iz predhodnega razpisa. 4) Doba vračanja posojila je štiri leta, ki vključuje tudi enoletni moratorij. Doba vračanja posojila ter vse obveznosti in pravice iz naslova tega posojila veljajo z dnem prejetja sklepa. Obresti se obračunavajo od začetka izrabe kredita in plačujejo vsak mesec. Po preteku moratorija se obroki odplačujejo ob koncu vsakega trimesečja. 5) Višina obrestne mere bo znašala 2 % ob tem, da se glavnica veže na tolarsko protivrednost DEM po srednjem tečaju Banke Slovenije. 6) Razpis za pridobitev posojila je permanenten in traja do izčrpanja razpisanih sredstev. 7) Vloge za posojilo s potrebnimi prilogami vlože interesenti na naslov: SKUPŠČINA OBČINE KRŠKO, Sekretariat za razvoj, urejanje prostora, varstvo okolja in upravne zadeve, Krško, CKŽ 14 (informacije na felef. štev.: 22-771, int. 293, ali osebno v sobi št. 212). * Nepopolnih vlog ne bomo upoštevali. 8) Vloga za posojilo mora vsebovati: - ime in priimek obrtnika oziroma naziv firme, - program dejavnosti, ki vsebuje: opis dejavnosti, število zaposlenih pred odprtjem novega delovnega mesta in število zaposlenih po odprtju novega delovnega mesta ter bilanco uspeha. 9) Pred sklenitvijo pogodbe o dodelitvi posojila mora posojilojemalec priložiti še naslednjo dokumentacijo: - kopijo prijave o zavarovanju delavca pri zdravstveni skupnosti, - dovoljenje za opravljanje dejavnosti oziroma sklep sodišča o registraciji podjetja. 10) Izvršni svet Skupščine občine Krško odloča o dodelitvi sjDosojila in o tem obvesti posojilojemalca v roku 30 dni od prejema vloge. 11) Če posojilojemalec ne izpolni katerekoli obveznosti iz posojilne pogodbe, mora takoj vrniti posojilo po najvišji obrestni meri za naložbe za tekoče poslovanje, povečani za 50 %, oziroma po zamudni obrestni meri, če je ta višja od prej opredeljene obrestne mere. Številka: 7-403-183/92 Datum: 15. 12. 1992 Predsednik Izvršnega sveta: Franc ČERNELIČ 4 Naš glas 1, 14. januar 1993 KS Dolenja vas %Jdgovori na ustno po-budbo delegata zbora krajevnih skupnosti Jožeta Stibriča v zvezi s problematiko na železniški progi skozi KS Dolenja vas, izgradnjo KTV. deponijo komunalnih odpadkov in gramoznimi jamami: V letu 1992 so tekli pogovori med Železniškem gospodarstvom Ljubljana in Sekretariatom za gospodarsko infrastrukturo občine Krško sko/i vse leto. Rezultati pogovorov so dokaj pičli, zaradi neažurnosti železniškega gospodarstva. Na sestankih smo določili aktivnosti in roke za odpravo pomanjkljivosti na tej progi. V letu 1992 smojj uspeli pridobiti le tehnične ele-f mente odvodnjavanja na železniški progi v Pcsjcm in idejno^za-snovo podhoda v Dolenji vasi. Z idejno rešitvijo odvodnjavanja v Pcsjcm smo se strinjalr^ravno tako z delitvijo stroškov. V.hada-Ijcvanju pa smo poslali že dvakrat dopis, in to 30. 09. 1992 in 17. II. 1992. s prošnjo, naj nam sporočijo, v kateri fazi so izvajanja sklepov s sestanka, ki je bil 30. 06. 1992 na Železniškem gospodarstvu, vendar odgovora kljub telefonskim urgeneam še nismo prejeli. Izvajanje izgradnje KTV je v pristojnosti Krajevne skupnosti Krško in gradbenih odborov. Občina samo sofinancira izga-radnjo KTV v višini sredstev, ki jih odobri skupščina. Za leto 1993 bo prav gotovo o tem tekla razprava na skupščini v okviru programa javne porabe. V zvezi s sestankom za sanitarno deponijo med predstavniki IS SO Krško in KS Dolenja vas dne 21. 05. 1991 so bili izpolnjeni vsi dogovori razen zahteve, da se pridobi nova lokacija. Izvršni svet Skupščine občine Krško je delal na pridobitvi lokacije za novo sanitarno deponijo, vendar mu zaradi močnega odpora krajanov in nedoročene zakonodaje na tem področju še ni uspelo pridobiti ustrezne lokacije. Problematika gramoznih jam je že bila predmet obravnave na sekretariatu za kmetijstvo, ki bo v okviru svoje politike glede urejanja kmetijskih zemljišč podal določene rešitve v dogovoru s KS Dolenja vas. Upamo, da bo v kratkem ponovna seja predstavnikov KS Dolenja vas in IS SO Krško, na kateri bi obravnavali omenjeno problematiko in se dogovorili za ustrezne ukrepe. Franc GLINŠEK. l.r.. sekretar Izvršni svet SO Brežice Z namestnikom ministra o vojaških objektih Namestnik ministra za obrambo Miran Bogataj se je v torek, 12. januarja, udeležil seje brežiškega izvršnega sveta. Z gostitelji se je pogovarjal o stanju in namembnosti objektov na območju te občine, ki so bili nekoč v lasti Armade. Najbolj je seveda zanimivo preko 600 ha veliko letališko območje v Cerkljah, ki ga bodo v prihodnje uporabljali skupaj TO in civilna podjetja. Problem se zaostruje pri zahtevah stranke zelenih in okoličanov, ki terjajo vrnitev razlaščene zemlje, na kateri je 45 let bilo vojaško letališče. Interesi občine in države niso povsem usklajeni s temi zahtevami, ker ima skupnost pač svoje načrte. Brežiška občina je bila ena redkih, ki je po odhodu Armade kazala velik interes po namestitvi slovenske vojske v nekdanje armadne objekte. S tem so namreč želeli povrniti vsaj del od tisoč delovnih mest, ki so z od- hodom Armade ugasnila. V nekdanjem Tehnično remontnem zavodu so precej prostorov že oddali v najem različnim domačim podjetjem, nekdanji Dom JLA je še prazen, Teritorialna obramba pa bo še nadalje Predstavniki razlaščencev so na seji brežiškega izvršnega sveta ministrovega namestnika, gospoda Bogataja, vnovič opozorili na nenadzorovano odvažanje velikih količin gramoza z letališkega območja. Po neuradnih virih naj bi ta gramoz vozili v krško občino, služil pa naj bi menda kot plačilo v naturalijah!? Tovornjaki tako uničujejo cesto, ki so jo ljudje asfaltirali z lastnimi sredstvi. Hkrati si tudi zemljo, kjer gramoz odkopavajo, ljudje še vedno lastijo in nikakor niso zadovoljni, da jo nekdo postopoma spreminja v gramoznico. Miran Bogataj je pojasnil, da se je to zgodilo zaradi izravnave in urejanja okolja, ter zagotovil, da bodo tovornjaki, če res še vedno vozijo, prenehali uporabljati omenjeno pot že dan po razgovoru na brežiškem izvršnem svetu (12. 1. '92). Preimenovanje ulic 1\o so poslanci SO Hrc/ice (že v letu 1940) dali pobudo za preimenovanje nekaterih cest in ulic v Brežicah in Dobavi, prav gotovo niso razmišljali o tem. kakšen strošek bo ta zahteva potegnila za seboj, če naj jo uresničijo. Okvirni odgovor na to pa je dala že predvčerajšnja (12. 1. l>2) razprava o predlogu odloka o preimenovanju ulic na seji brežiškega izvršnega sveta. V stroške je všteta zamenjava tabel z napisi ulic in hišnih številk, a prišteti je treba tudi zamenjavo osebnih dokumentov za občane, medtem ko bo za podjetja treba storiti še veliko več. Morajo namreč zamenjati napisne table, spremenili vpisne podatke pri registracijskem sodišču, pa še kaj bi lahko našteli. Skratka: veliko dela in stroškov. Zato so člani brežiškega izvršnega sveta razpravo usmerili predvsem k odločanju o tem. kaj naj bi pokrili iz proračuna in kaj naj plačajo fizične ali pravne osebe. Razpravo je dopolnila tudi pripomba. da je strošek možno vpisati med davčne olajšave, vendar pa je jasno, da mora človek tudi ta sredstva, za odbitno postavko pri obdavčitvi. zaslužiti. Zato je izvršni svet sprejel sklep, da predlaga skupščini. naj proračun krije stroške za nabavo in zamenjavo hišnih in uličnih tabel ter številk. Proračun naj bi pokril tudi stroške ažuriranja uradnih evidenc, ki jih vodijo upravni organi. Za zamenjavo osebnih dokumentov pa naj bi si stroške plačal vsakdo sam. bnako načelo naj bi veljalo tudi za podjetja in obratovalnice. Za nabavo in postavitev uličnih in hišnih tabel je bil prvotno ocenjeni strošek okrog 200.000 SIT. ker pa so delegati brežiške skupščine naknadno predlagali spremembo imen še dveh ključnih ulic (kjer je veliko hiš in prebivalcev) in nekaj manjših, manj pomembnih, se bodo stroški Se dodatno povečali in skupščinski zbori bodo morali šele glasovati o spremembi imena za vsako ulico posebej. Končna ocena stroškov (iz proračuna) znaša tako samo za zamenjavo tabel okrog 300.000 SIT. upravljala večji del letališča v Cerkljah, z zaklonilniki v Gaju, komandnim mestom na Gorjancih in prostori v Gazicah. Propadajoče zgradbe Kemične industrije Kamnik v Skopicah za obrambno ministrstvo niso zanimive. Na delu nekdanjega vojaškega letališča v Cerkljah je sedaj 210. učni center TO. Glede na nov vojaško strateški in geostra-teški položaj Slovenije je na tem območju predvidena (v drugi polovici 1993.) še namestitev tankovske enote. Še vseeno pa naj bi več kot tretjino tega 600-hektarskega območja v prihodnje namenili civilni rabi. Posavje razmišlja predvsem o civilnem letališču in pripadajočih dejavnostih, več interesov pa je ostalo še nedorečenih. Po besedah Mirana Bogataja bo treba v sodelovanju z brežiško občino pripraviti celovit program uporabe tega območja v civilne namene, ker drobljenje ne bi bilo racionalno. Precej stredstev bo namreč potrebno vložiti za ponovno postavitev uničene infrastrukture, poseben interes pa kaže za to območje tukajšnja Stranka zelenih, ki ji, tako kot domačinom, ni všeč predvidena namestitev tankovske enote. Oboji zahtevajo, naj država kmetom vrne zemljo, da jo bodo ti uporabljali za pridelavo hrane. Zemljišča za letališče so namreč razlastili ali odkupili med leti 1947 in 1953. Z denarjem, dobljenim za kvadratni meter razlaščene zemlje, si razlaščenci takrat niso mogli kupiti niti škatlice vžigalic. V žaru predvolilnega boja so nekatere stranke domačinom to zemljo celo obljubile, kar zadeve še zaostruje. Po besedah Mirana Bogataja je TO svoja načelna stališča do tega problema že pojasnila. Pravi, da med približno petdesetimi vlogami za denacionalizacijo premoženja na območju letališča Cerklje nekatere nimajo zakonske podlage. Slo je namreč za kasnejše širjenje in pridobivanje letališkega ozemlja. Z opredelitvijo "kasnejše" ima Bogataj v mislih, da je bilo omenjeno ozemlje podržavljeno po letu 1947 na podlagi Temeljnega zakona o razlastitvi. Prepričan je, da dokler bosta delovala učni center in vojašnica, teh parcel zaradi obrambnih interesov v naravi v glavnem ne bodo mogli vračati. Ta vprašanja ureja tudi zakon o denacionalizaciji, kjer je predvideno, da se v naravi ne vračajo tiste nepremičnine, ki so namenjene dejavnosti državnih organov. Ne izključuje pa možnosti vračanja posamezne parcele v predelu ci- Domačinom povzroča težave tudi nekaj hektarjev, zasajenih z akacijo, ki raste tudi ob celotni ograji letališča. Grmovje sedaj, ko ga nihče ne vzdržuje, vztrajno sili na njihova polja. Prav tako v štirih vaseh, ki se tako rekoč držijo letališke ograje, niso za to, da bi v Cerkljah namestili bojno tankovsko enoto. Dovolj so imeli 47-letno poslušanje hrupa letalskih motorjev, ki so poleg tega še zastrupljali ozračje, zemljo in vodo. Hkrati poudarjajo, da bi bilo prav, da bi o vsem, kar se na tem območju dogaja, povprašali za mnenje tudi domačine. Ti so bili dovolj prikrajšani že zaradi prejšnjega vojaškega letališča. Končno so zaradi tega tudi med najslabše razvitimi krajevnimi skupnostmi v brežiški občini. Danes seja brežiške skupščine Uanes popoldne bodo brežiški poslanci nadaljevali nedokončano oktobrsko sejo in nato imeli še naslednjo, dvaindvajseto. Na njej bo izvršni svet informiral skupščino o svojih tekočih aktivnostih in delu občinskih upravnih organov, poslanci pa bodo sklepali o desetini ostalih zadev. Tako kot v drugih občinah, ker novi proračuni še niso sprejeti, bodo tudi v Brežicah sprejemali odlok o začasnem proračunskem financiranju v prvih treh mesecih 1993. Odločali se bodo o spremembi in dopolnitvi odloka o sprejetju zazidalnega načrta za obrtno cono Brežice. V dosedanji načrt naj bi vnesli še izgradnjo bencinske črpalke, avtotrgovine in konsignacije za avtomobile, kar naj bi prineslo dodatnih 10 delovnih mest. (Sprejemanje dokumenta že močno zamuja, investitorji čakajo in so nestrpni, ker denar izgublja vrednost.) Naseljema Bregansko selo in Nova vas pri Bregani naj bi dali novi imeni: Slovenska vas in Nova vas pri Mokricah, kakor so predlagali krajani. S spremembo Statuta Sveta posavskih občin, če jo bodo sprejeli, bodo dali v tem organu mesto posavskemu poslancu v državnem svetu. V odloku o ZN za daljnovod Brežice-Mokrice-meja s Hrvaško morajo popraviti napake pri navedbi parcel. Začeli bodo postopek za sprejetje odloka o neprometnih znakih, panojih in transparentih, ki naj bi predpisal obvezno pridobitev vseh soglasij pred izdajo dovoljenja (pa naj je zanj pristojen vzdrževalec ceste ali občina), saj se je tudi v brežiški občini razmahnilo posta-vlajnje takih znakov brez reda. Sklepali bodo o izdaji soglasja za uvedbo 40-urnega delovnega tedna v zavodu Knjižnica Brežice, odprtje lekarniške podružnice na Bizeljskem, spremembe Statuta Glasbene šole Brežice. Na dnevnem redu bo tudi nekaj soglasij k imenovanjem: Jožeta Šumlaja za ravnatelja OŠ Velika Dolina, Doroteje Benkoč za direktorico Knjižnice Brežice ter Ivana 2iviča za člana in predsednika gradbenega odbora za gradnjo večnamenskega prostora in telovadnice pri OŠ Globoko. SRAIN računalniški inženiring ima že "j— izdelane programe, ki vam olajšajo __ delo pri vodenju proizvodnje in knjigovodstva. Programi so plod ¦¦F— večletnih itkušenj v praksi. Z našimi programi lahko vodite poslovanje od naročila, izdajanja m jg-* delovnega naloga, vodenja normativov dela in izdelkov, fakturiranja, enostavnega ali dvostavnega knjigovodstva, glavne knjige, financ... Programi so prilagojeni za manjša podjetja in obrtnike ter tudi za večja podjetja. Za vse kupce programa je uveden vroči telefon in v primeru potrebe vam lahko naši strokovnjaki svetujejo po telefonu ali pa odpravijo težavo v roku 24 ur po vašem klicu. Informacije na telefonih : 0608/31-942, __________061/271-661, fox ; 061/267-861.___________ vilnega letališča. Vsekakor bo, po njegovih besedah, treba zadevo najprej celovito pretehtati. Sedaj, ko so pirotehniki pregledali in očistili območje nekdanjega letališča, pa bo tako, kot je bilo v času Armade, ponovno možna kmetijska izraba nekaterih zemljišč, predvsem za košnjo, v vojaškem delu letališča. O vsem v zvezi z usodo in prihodnostjo Cerkelj ob Krki naj bi se predstavniki ministrstva, vlade in parlamenta z domačini pogovorili na posebnem sestanku, ki bi moral biti pred koncem letošnjega januarja. C.R. V Sklad 5,7 milijona Gre za brežiški sklad, na njegovem računu se je lani do konca novembra zbralo okroglo 5 milijonov 776 tisoč tolarjev. Denar so porabili za nakup zemljišča v obrtni coni Dobova in za komunalno opremljanje (vodovod, ceste, kanalizacija) devetih lokacij, namenjenih za gradnjo obrtnih delavnic. ¦ Turistična taksa Turistični zvezi V občini Brežice so do konca lanskega novembra zbrali okroglo 6,9 milijona turistične takse. Občinska turistična zveza je ta denar nakazala za prireditev Veseli december '91, turističnima društvoma Čatež in Pišece, gasilski godbi iz Loč, za nekaj grajske opreme in grajske prireditve, ok. 1,5 milijona je porabila za svoje delovanje. Denar, ki je ostal decembra na žiro računu, je namenila za Veseli december '92 (200.000)ter društvom in podjetjem (3,5 milijona). Nekaj malega je še ostalo v blagajni. ŽAL, VAŠ TKIU ZAVAROVANJA Tt(,A UC ZAJCM ... Jože Novak NaS glas 1. 14. januar 1993 O vprašanjih obmejnega področja KOSTAK za varstvo okolja Sekretariat izvršnega sveta SO Brežice bo v bližnji prihodnosti organiziral sestanek med predstavniki KS Jesenice na Dolenjskem in izvršnega sveta. Na njem se bodo dogovorili o deležu, ki ga bo prejemala ta krajevna skupnost od prihodkov, ki jih ima občina od trženja prostorov v kompleksu nekdanjega Tehničnega remontnega zavoda. To je sklep brežiškega izvršnega sveta, sprejet na decembrski seji. Razpravljali so tudi o ostalih problemih, ki se pojavljajo ob meji / Republiko Hrvaško in so rezultat neurejenih odnosov med obema državama. Člani izvršnega sveta so opozorili tudi na problem brezposelnosti in množično odpuščanje slovenskih delavcev v Hrvaški. Ti zato na različne načine iščejo zaposlitev in uresničitev oslalih pravic iz socialnega varstva v Sloveniji. Pri tem je pritisk v brežiški občini še posebej izrazit. Udeleženci seje so izpostavili tudi problem tujih državljanov, ki imajo nepremičnine v brežiški občini in si skušajo s spremembo namembnosti počitniških hišic in vinskih kleti v stanovanjske objekte v njih pridobiti stalno bivališče. Temu sledi seveda borba za pridobitev državljanstva in zatem še za ostale pravice. Številni domačini, hrežiški občani, imajo veliko pripomb na načine, s katerimi si tujci pridobivajo slovensko državljanstvo. Ravno tako je veliko pripomb Slovencev, ki zaradi specifičnih okoliščin še nimajo urejenega vprašanja našega državljanstva. Ob vsej tej problematiki je izvršni svet zadolžil brežiški sekretariat za gospodarski razvoj, naj pripravi leze za razpravo. \ kateri bodo opredelili vpliv meje s Hrvaško na razvoj gospodarstva v občini Brežice. zlasti na podjetja, ki aktivno sodelujejo s Hrvaško, in odnos slovenskih obmejnih organov v po- stopkih pri prestopanju državne meje. Izvršni svet je tudi sklenil, da je treba dosledno spoštovati pozitivno zakonodajo, ki ščiti interese državljanov Slovenije v brežiški občini. Pri tem so udeleženci seje mislili predvsem na uporabo instrumentov, kot so delovni vizumi, obrtna dovoljenja... Izvršni svet bo predhodno opbrav-naval tudi vse vloge tujcev za spremembo namembnosti različnih objektov in njihovo "povišanje" v stanovanjske objekte. Medobčinski inšpektorat in sekretariat za urejanje prostora se morata lotiti preprečevanja in odpravljanja nedovoljenih gradenj, medtem ko je predsednik izvršnega sveta Ciril Kolešnik prevzel obveznost, da organizira sestanek s predstavniki ustreznih republiških ministrstev, na katerem bodo skušali poiskati rešitve za probleme delavcev, ki so bili odpuščeni na Hrvaškem. F. R. Usoda brežiške Adrie l/.vršni svet SO Brežice je na svoji seji 6. januarja ponovno razpravljal o' nerešenih problemih v "domačem" Adriinem obratu prikolic. Neposredno je to razpravo sprožila materialna škoda, ki je nastala v objektu med novoletnimi pra/.niki, toda glavna zahteva brežiškega izvršnega sveta je bila usmerjena v to, daje treba probleme preživetja obrata in dela /a njegovih 174 delavcev reševati enako kot probleme celotne Adrie v Novem mestu. Hrežiški obrat avtomobilskih prikolic ima zares nesrečno usodo že od vsega začetka, saj so se vsi do njega obnašali izjemno mačehovsko, ali kar klasično izkoriš-čcvalsko. Kolektivu preprosto niso nikoli dovolili nobene samostojnosti ali lastnega razvoja. Najprej je to počel IMV. kasneje pa Adria iz Novega mesta, ki je za zaključek svojega lastništva iz Brežic odpeljala vse. kar je bilo vredno. Sedaj je tu še republiški Sklad, ki je delavce strpal v tako imenovano firmo M. Od tod naj bi prišli na plačilno listo naslednjega hišniku, vendar uradno ni nikjer zapisano, kdaj in koliko delavcev bo prevzela Tovarna opreme Mirna (TOM). Tej je namreč novomeška Adria prodala brežiški obrat za komaj 3 milijone l)l:M in tako poravnala svoj dolg. TOM se je sicer obvezal, da bo zaposlil vseh 174 brežiških delavcev, pri tem pa je raču- nal na bilančno pomoč ministrstva za delo. Pričakovanih 30 milijonov tolarjev niso dobili in medtem je lXI delavcev brežiškega obrata že začelo delati za TOM. Po podpisu kupoprodajne pogodbe (lansko jesen) pa se je vse začelo zapletati, saj pogodba še vedno ni uresničena, delavci so še vedno na Adriini plačilni listi, in ko so po treh mesecih v decembru 'š>2. vendarle dobili plače, so jim hkrati razdelili tudi sklep o statusu začasnih presežnih delavcev. Povod za tokratni sestanek je tako sicer bila škoda, ki je nastala med novoletnimi prazniki, ko je brežiški obrat ostal še brez kurjave. Toda hrežiški izvršni svet je na tem sestanku, ki se ga večina povabljenih iz Ljubljane in Novega mesta spet ni udeležila, znova podprl zahteve delavcev. Po besedah njegovega predsednika. Cirila Kolešni-ka. brežiški izvršni svet za- hteva, da se v tamkajšnjem Adriinem obratu uresničijo vsi tisti programi reševanja, ki jih bodo uresničili v novomeški centrali -v Adrii. "Zahtevamo enakopravnost pri reševanju problemov in zaposlitev za vseh 174d.clavccv. ki jih je ta tragedija prizadela. Smo tudi za projekt TOM-a. če je ta realen, kar naj pa ocenijo strokovnjaki. Problem pa naj se začne reševati čimprej. Pri vsem skupaj pa želi brežiški izvršni svet sodelovati samo toliko, da dejansko zagotovi realizacijo dogovarjanja. Zal je za to vse manj upanja, ker se reševanje problema, za katerega sta odgovorna predvsem lastnika, torej Sklad Republike Slovenije in Adria Novo mesto, vse predolgo vleče." Na očitke iz Novega mesta. češ da brežiška občina zavira reševanje problemov, v izvršnem svetu trdijo, da nikakor niso proti realnim programom, če lake ponuja Tovarna opreme iz Mirne, in tudi ne proti temu. da republika preko tega podjetja usmerja svoja sredstva. Vendar pa zahtevajo, da to ne sme biti na škodo programov v občini. Hkrati tudi terjajo tak razvoj, ki bo brežiškemu obratu kasneje dajal možnost osamosvojitve! R. C. A TI HORDA VtS, HJC BO TISTIH loo.ooo UOVItl DtLOVUlfl HtST V LUU '95, iti SO UAH Jltl OBLJUBLJALI TRtD VOLIMIAI ? Najboljši smo, kadar nas sploh ni videti ja, 4ja »sougii urRAvr: :*i\-+- "Dejav nosti, ki jo opravlja naše podjetje, smo včasih rekli 'dejavnost posebnega družbenega pomena', danes pa jo v vseh dokumentih opredeljujejo kot storitve, ki omogočajo normalno delo in življenje občanov, oziroma kot dejavnost varstva okolja. Ker se tega zavedamo, skušamo tudi s posodobitvami doseči kakovostne in hitre storitve. Področja, ki jih obvladujemo, so številna, so tista, ki so najbolje opravljena takrat, kadar se ne vidijo." S temi besedami je Silvana Mozer, direktorica krškega KO-STAKA. pozdravila zbrane goste na decembrskem prednovo-letnem srečanju. Poslovne partnerje in novinarje so namrč povabili na razstavo svje opreme, predvsem pa na prikaz novosti, ki jih pri svojem delu uvajajo. Predstavili so tudi svoje podjetje, ki zaposluje 260 ljudi in je ustvarilo 550 milijonov SIT celotnega prihodka. Težave, ki pestijo ostala podjetja v naši občini, se takoj odražajo v (nc)plačevanju računov Koslaku. brez storitev katerega skorajda ne more nihče. Na 10 pač ne morejo biti imuni in kadar računov, npr. za vodo. ne plača porabnik, kakršen je Videm, se to že kar pozna. Na svetlo smo seveda potegnili samo primer, ki je v zadnjem času že dvakrat v/valovil krško javnost. Kostak racionalizira svoje poslovanje s prerazporejanjem delavcev in s širitvijo. Tako so tudi večino letošnjega celotnega prihodka ustvarili na prostem trgu. v konkurenčnem boju. Kostak opravlja komunalno dejavnost (oskrba z vodo. kana-hztuji. snaga, pokopališka in pogrebna dejavnost), ukvarjajo se z nizkimi gradnjami (gradnja in vzdrževanje cest in infrastruk-lurnih objektov, adaptacije in popravila stanovanjskih hiš ali poslovnih prostorov), s čiščenjem in kurjenjem ter trgovino, povezano s svojo dejavnostjo. Organizirani so še po starem in čaka jih tako proces lastninjenja kot tudi reorganizacije. Določiti bodo morali obseg javne lastnine, čaka jih privatizacija, pa še reorganizacija lokalne samouprave. Zlasti zadnjega se nekoliko bojijo, saj je zakonodaja o lokalni samoupravi še sila nedorečena in lahko povzroči ponovno razdrobitev tehnično zapletenih komunalnih sistemov, prinese še več administriranja... Za deponijo je. na primer, premajhna že dosedanja občina. V Posavju. ki bi s svojimi 70.(KH) prebivalci ravno ustrezalo zahodnemu standardu dotoka v urejeno deponijo, pa se ne moremo dogovoriti o njeni lokaciji niti sedaj. Kako bomo temu problemu kos. ko bo na tem prostoru deset ali še več občin!'.' Novo deponijo pa bo treba nujno urediti, saj je dosedanja že polna, pa še vsako leto je poplavljena. Ob tem ne kaže zanemariti niti novega odloka, ki določa, da moramo v občini Krško v treh letih organizirati odvoz smeti iz vseh naselij in organizirati ločeno zbiranje odpadkov pri izvoru. S tem se Kostak vključuje v slovenski koncept IKROS. Po besedah Silvane Mozer bodo podobne predstavitve, kakršno je Kostak ograniziral ob koncu lanskega leta. odslej redne. Podjetje namreč prodira na trg. ljudje pa vse premalo pozna-1 jo njihove pristojnosti, obveznosti in možnosti. \ V predstavitvi so tokrat dali poudarek strojem za posipanje s kalcijevim kloridom, za pometanje, tovornjaku RIKOPRES in napravi za odkrivanje napak na vodovodni napeljavi. Slednja je prazniki: v Gorjancih in na ostalih hribovitih cestah so plužili, ostalo pa so posipali. Delali so, še enkrat poudarjamo, čez noč in med prazniki in za to si, končno, vendarle zaslužijo pohvalo! Stroj za čiščenje uporabljajo v obveznem delu svojega progra- m Direktorica Silvana Mozer - zaradi resnično neprijetnega vremena so gostitelji sklenili obiskovalce povabiti na prvi del predstavitve kar v zakurjen prostor, saj so se že med kasnejšim ogledom delovanja naprav krepko naužili mraza. Kolektivu ostaja še ena, še vedno neizpolnjena želja: radi bi nabrali toliko sredstev, da bi si lahko uredili poslovne in ostale prostore v Žlapovcu, saj sedaj bivajo kar v za silo prilagojenih objektih nekdanje armade. menda v letošnjem poletju, ko je razsušena zemlja požirala iztekajočo vodo v neomejenih količinah in tako preprečevala, da bi na površju nad okvaro nastale luže, odigrala sila pomembno vlogo. Trenutno morajo nekako odstraniti še njegovo edino pomanjkljivost: pri odkrivanju poškodb na plastičnih napeljavah ne deluje najbolj zanesljivo. Posipanje s kalcijevim namesto z dosedanjim natrijevim kloridom (soljo) ima svoje prednosti. Kalcijev klorid menda ne raz-žira pločevine, ne maši kanalizacijskih jaškov, ker ga ni treba mešati s peskom in (po deklaraciji) zamrzne šele pri -IS stopinjah celzija. Za sedaj s to snovjo posipajo predvsem dvorišča in tiste odseke cest. za katere so pristojni v celoti. Vzdrževalci so namreč na tem področju trije in nočejo, da bi voznike za vsakim križiščem presenetil drug način vzdrževanja ceste: pluženje, so-Ijcnjc in pesek ali CaCT. Sicer pa so Kostakovi delavci letošnje snežne težave prebrodili kar med »S ma, saj vzdržujejo kar 280 km cest in vse mestne ulice, predvsem pa ga nameravajo uveljaviti tudi kot tržni del svoje ponudbe. Ob prikazu smo izvedeli, da imajo na primer na Dunaju preko 18(1 takih naprav. Naprava RIKOPRES je nameščena na tovornjaku, ki zbira smeti, odložene v kontejnerje. Ko "posadka" strese kontejner v napravo, ta njegovo vsebino stisne in ji zmanjša prostornino. Tako lahko v tovornjak spravijo vsebino petih kontejnerjev, kar pomeni ogromen prihranek pri gorivu in času, če upoštevamo, da so s starimi tovornjaki morali vsako posodo posebej odpeljati na deponijo. V Kostaku pričakujejo, da bodo s tako opremo lahko uresničili naloge, ki jih pred njih postavlja odlok: o organizaciji odvoza smeti na sanitarno deponijo iz vseh strnjenih naselij naše občine, po možnosti z ločenim zbiranjem (sortiranjem) pri izvoru, v treh letih. Le še deponijo bo treba najti, to pa ni več (samo) Kostakova naloga! Stroj za pometanje ulic, posipavanje, košnjo brežin, pluženje pločnikov... Kostak ga bo uporabil za tržni del svojega programa. Jože Novak 6 NaS glas 1, 14. januar 1993 IZ SINDIKALNE PRAVNE PRAKSE M\ostakovo sanitarno deponijo v Spodnjem Starem Gradu zadnja leta redno poplavlja Sava. Škode ni malo, tako je bilo tudi jeseni, ko je voda odnesla lep kos zaščitne ograje. Bolje je, da tudi ne razmišljamo o tem, kaj poplave pomenijo za ekologijo, podtalnico in še kaj. Nove lokacije od nikoder, ker take reči pač nihče ne mara blizu sebe... V treh letih bomo sortirali odpadke v vseh naseljih občine Krško Dobili smo prvo vprašanje: Se ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi podpisujejo še kakšni drugi dokumenti ali dogovori? Odgovor je zelo kratek: NE! Pogodba o zaposlitvi je edini akt. s katerim delodajalec in delojemalec vzpostavita pogodbeni odnos. Zato je za preverjanje zakonitosti pogodbe o zaposlitvi neposredno pristojno sodišče združenega dela (135. člen ZDR). 11. in 12. člen Zakona o delovnih razmerjih nalagata sklenitev pogodbe o zaposlitvi, njeno vsebino pa določa 6. člen Splošne kolektivne pogodbe za gospodarstvo: "POGODBA O ZAPOSLITVI S pogodbo o zaposlitvi delavec in organizacija oz. delodajalec uredita naslednja vprašanja: - sklenitev in trajanje delovnega razmerja. - delovno mesto, za katero se sklepa delovno razmerje. - poskusno delo (če se zahteva). - pripravništvo (če se delovno razmerje sklepa s pripravnikom). - kraj opravljanja dela. - delovni čas. odmore, počitke in dopust. - osebni dohodek in nadomestila osebnega dohodka. - način spremembe pogodbe. - druge pravice in obveznosti organizacije oz. delodajalca in delavca. Delavca je potrebno pred podpisom pogodbe o zaposlitvi seznaniti z vsebino kolektivnih pogodb, ki določajo njegove pravice in obveznosti." Ob taki vsebini pogodbe o zaposlitvi ni nobene zakonske ali logične osnove za podpisovanje kakšnega dodatnega dogovora, sporazuma ali česa podobnega. Iz prakse poznamo: - podpisovanje sporazumnega prenehanja delovnega razmerja vnaprej; - zmanjšano osnovno (izhodiščno) plačo: - odpovedovanje nekaterih pravic iz dela in delovnega razmerja. Vse take pojave nam sporočite takoj, da bomo lahko posredovali preko pristojnih služb in sodišč. Jože Čerlloša V letu 1992 je bil v občini Krško sprejet Odlok o ravnanju s komunalnimi odpadki (objavljen v Ur. I. RS, št. 40/92). Komu-nalno-stavbno podjetje Kostak Krško mora po določilih tega odloka zbirati in odvažati smeti iz vseh strnjenih naselij v občini. Določeno je tudi ločeno zbiranje koristnih odpadkov. Kako bomo v Kostaku to nalogo uresničili 1. Iz vseh strnjenih naselij bomo organizirali odvoz odpadkov. V letošnjem letu bomo namestili posode za odpadke v naslednjih naseljih: Cesta, Gora, Golek, Sp. Dule, Gorenja Lepa vas, Kalce, Mali Trn, Veliki Trn, Apnenik, Nova Gora, Ravni, Drenovec, Senuše, Straža, Se-la, Raka, Cirje, Dolga Raka, Podlipa, Smednik, Kržišče, Zaloke, Velika vas, Gorenja vas, Gorica, Jelše, Veliki Podlog, Pristava, Kalce-Naklo, Brod, Podbočje, Sp. Libna, Stari Grad, Dolenja vas, Zdole, Pleterje, Rožno, Drnovo, Mrtvice, Brege, Vihre, Koprivnica, Veliki Kamen, Mali Kamen in Brezje. Z namestitvijo posod in odvozom začenjamo s 1. marcem 1993, po dogovoru s posamezno krajevno skupnostjo in po opravljenih obiskih v naseljih. 2. Uvajamo tudi modelni projekt ločenega zbiranja odpadkov na izvoru, in sicer v letošnjem letu v mestu Krško - na desnem bregu reke Save. 3. Občane bomo o načrtovanih aktivnostih obveščali redno preko sredstev javnega obveščanja, potrudili pa se bomo tudi z izdajo ustrezne brošure. 4. Z dobavitelji posod za odpadke bomo poskušali skleniti najugodnejše cenovne in plačilne pogoje. V odloku je določeno, da prvo posodo plača uporabnik sam, vse nadaljnje zamenjave pa mora opraviti izvajalec odvoza. Izvajalec odvoza pa tudi določi tip posode. Posode bodo uporabniki lahko nabavili v KOSTAKU, oziroma jih bomo občanom dostavili na določeno mesto. Plačilo bo možno v več obrokih. Vzporedno z našimi aktivnostmi bo občina na svojem območju organizirala tudi čiščenje črnih deponij - do konca junija leta 1993. Prepričani smo, da je v nas vseh prisotna želja po varovanju okolja ter da bomo s skupnimi napori in razumevanjem vse te dejavnosti tudi izpeljali v predvidenem roku treh let. KSP KOSTAK Krško Direktorica: Silvana Mozer, dipl. oec. S Kostakovega prikaza tehnike: tovornjak Rikopres lahko naenkrat „spravi" pet kontejnerjev smeti in jih odpelje na sanitarno deponijo. Deset let obratovanja NEK Po projektu je bila predvidena razpoložljivost krške jedrske elektrarne 75-odstotna, v dosedanjih desetih letih obratovanja pa je objekt dosegel 79-80 % razpoložljivosti. Zaostanek (1-2 %) /a planskimi usmeritvami je vodstvo elektrarne zabeležilo samo v letu 1992, "krivdo" za to pa gre pripisati lanski suši, zaradi katere so vse poletje in pozno v jesen morale njihove naprave obratovati pri nekoliko nižji zmogljivosti od predvidene. S leni podatkom je ing. Stane Rozman, direktor NE Krško, pričel razgovor oh novoletnem srečanju z novinarji (ob koncu decembra '92). ko jo vodstvo elektrarne javnost hkrati opozorilo rtu to. da objekt uspešno deluje že deset" let. Stane Rozman se sicer zaveda, da je govorjenje o varnosti obratovanja elektrarne v vseh teh letih lahko le posredna kategorija, poudaril pa je. da ves ta čas ni bilo dogodka, ki bi ogrozil varnost okolja. Na lestvici (1-7 nosijo vsi dosedanji dogodki "težo" d ali 1. Hkrati so vsa leta varnostne sisteme elektrarne dograjevali. Lani so. na primer, v času letnega remonta vgradili vrsto monitorjev radiaeije. sistem za vzorčenje tekočin in plinov, zamenjali so varnostni del računalniškega procesnega informacijskega sistema... Varno obratovanje je bilo pač prvi globalni cilj nuklearke. uspelo jim ga je povezati tudi z vsemi ustreznimi mednarodnimi združenji, ga "internaciona-lizirati". kar po Rozmanovih besedah pomeni tudi nekatere ne najbolj pozitivne korake. S tem je mislil ustanovitev nekaj komisij, katerih strokovnost je po njihovem prepričanju vprašljiva: odlok Peterletove vlade o ustanovitvi mednarodne komisije z enoletnim mandatom, ki naj bi ovrednotila jedrsko varnost v Krškem. Potrudili so se tudi pri odnosih z javnostjo, tako laično kot strokovno, saj so (med drugim) sproti in celovito posredovali vse ustrezne informacije, potrebne za vodenje t.i. projekta "zagonski elaborat o predčasnem zapiranju JE Krško", ki je sedaj končan in o katerem lahko samo upamo, da ne bo naredil okoliškemu prebivalstvu več težav, kot sta jih že sama gradnja in zagon NEK (op. avt). Sicer pa bo projekt šele predstavljen (tudi) širši javnosti, dotlej pa. po Rozmanovih besedah, ostaja ena od osnovnih nalog nuklearke tudi kakovost njenih storitev v vseh pomenih. Pri uresničevanju te naloge morajo sodelovati vsi dejavniki do vrha državnih oblastnih organov. V to je Stane Rozman med drugim vštel tudi poslovni odnos, ki nikakor ne pomeni, da morajo proizvajalci energije pač vestno opravljati svoje delo. medtem ko plačila, ki morajo pokriti vse stroške proizvodnje, niti niso nujna. V slovenski in hrvaški energetiki se iz plačila električne energije pokrivajo osebni dohodki in prispevki, vsi ostali stroški pa so ovrednoteni in odobreni, vendar nepokriti. Vsak objekt si mora dodatne vire za pokrivanje teh stroškov zagotoviti dodatno. Tako je vlada Republike Slovenije v letu '92 z nekaj znatnimi intervencijami zagotovila neprekinjeno obratovanje, žal pa ta proces in taki odnosi izjemno obremenjujejo vse prizadete. Do določene mere je uspela tudi depolitizacija JE Krško, problematika je ponovno prešla na strokovno raven in ing. Rozmanu.se to zdi pozitivno znamenje za uspešno opredeljevanje nadaljnje usode elektrarne. V letu '93 pričakujejo v Sloveniji dokončno opredelitev jasnega odnosa do elektrarne, nanjo pa bodo vezali svoj dolgoročni razvoj. Če tega ne bo. bo vodstvo elektrarne lahko tudi zamujalo z nekaterimi dolgoročnimi ukrepi (npr. menjavo uparjalnika). kijih bo moralo doreči. Tudi prej omenjeni elaborat o predčasnem zapiranju elektrarne po Rozmanovem osebnem vtisu obdeluje dvanajst relevantnih izhodišč smiselnosti predčasnega zapiranja objekta do leta '95 in vsi analitiki teh izhodišč niso potrdili smiselnosti tega zapiranja v današnjih razmerah. Tudi recenzenti niso imeli bistvenih pripomb na take ugotovitve, zato naj bi Janko Špiler, Stane Rozman in Josip Aralica med tiskovno konferenco ob deseti obletnici obratovanja krške jedrske elektrarne. V zadnjem času so po besedah direktorja Rozmana revidirali tudi celoten načrt za primer jedrske nesreče v 1SEK, uskladili so ga z načrti, ki veljajo v evropski in ameriški praksi. Krčani menda pričakujejo, da bodo tem standardom prilagodili tudi celotne načrte na ravni republike, poudarjajo pa, daje to izven njihovega dosega. Neuradno, po kuloarjih, in ne na omenjenem srečanju, pa smo nekaj izvedeli tudi o pripravah na ustrezno vajo, ki da bo letos. ministrstvo za energetiko stališčem s plenarnega zasedanja, kjer so razpravljali o tej študiji, dodalo tudi priporočilo vladi, naj elektrarne ne zapira do leta '95. Sicer pa je plačane realizacije proračuna NEK v letu 1992 45 % (iz plačil za električno energijo, vključno s kompenzacijami), za vse ostalo pa so morali najti dodatne vire. Te je zagotovila Slovenija z dvema večjima paketoma posojil: 12 mil. US dolarjev za nakup goriva in tretjega v okviru zakona o garancijah za energetske objekte v višini 25 mil. USD za remont. Stroške za to posojilo sta prevzela oba sistema -solastnika: slovenski in hrvaški. Elektrogospodarstvi Slovenije in Hrvaške dolgujeta krški nuklcarki vsako po 2.000 milijonov SIT (skupno 4.(KM)). Stane Rozman je sicer priznal ministrstvu za energetiko (Avberšek) zasluge pri utiranju poti iz nemogočega položaja, v katerem se nahaja naša energetika, povedal pa je tudi. da ob sedanjih cenovnih razmerjih med elektriko in gorivi ni možnosti, da bi nastali pat položaj razrešili. Mimogrede: nuklcarka pričakuje za lastno energijo priznanje cene petih do šestih pfcnnigov za kVVh in prepričani so. da je to zelo razumna vsota, ker trdijo, da je lastna cena termo objektov na ravni 12 ali več pfennigov za kWh. Zato od tega ne nameravajo odstopiti. Bo pa, po njihovem prepričanju, javna sfera do energetike še naprej zelo restriktivna, odločanje bo zelo centralizirano. Takega obnašanja Rozman ne ocenjuje dobro, ker ne sili vsakega elementa znotraj sistema, da se obnaša racionalno. Zato direktor NEK zagovarja tezo. da naj podjetja v energetiki ne dobijo statusa obratov, ampak status podjetja, ki bo moralo poslovati in bo za to tudi odgovorno. Dvanajsti krog pobota IVrška podružnica SDK je sporočila, da se je v dvanajstem krogu, ki je bil izveden 19. decembra lani, večstranskega pobota udeležilo 121 pravnih oseb s področja Posavja, to je 3 več kot v predhodnem krogu. Udeleženke so medsebojno pobotale 198 milijonov tolarjev ali za 12,9 % več kot v enajstem krogu. Doseženi pohot je znašal 17,10, to pa je najvišji odstotek pobota v lanskoletnih kompenzacijah. Na5 glas 1. 14. januar 1993 7 Proizvodnja celuloze je odvisna od cene surovin in od ekoloških zakonov Vse predolgo smo na Videm (vsaj podzavestno) gledali kot na obrat za molzenje denarja iz Beograda, pa če si to priznamo ali ne. Tudi če ni bilo povsem tako: kot ekonomsko enoto ga vsekakor nismo sprejemali, ker če bi ga, potem Videm ne bi zgradil marsičesa v krški občini in v Posavju, ampak bi si najprej postavil ekološko urejeno in nesporno proizvodnjo. Jasno je, da na to trditev ogorčeni Vidmovi delavci gledajo drugače kot ostali, a dejstva verjetno niso daleč od nje. Danes se tovarna bori za racionalizacijo svoje proizvodnje, to občuti vsak član kolektiva in ponoven zagon obrata Celuloze po nekajtedenskem premoru pomeni upanje, a tudi strah: za koliko časa bo tokrat!? Razgovor o teh rečeh so pričeli delavci v Celulozi in potem smo morali dati možnost še drugi strani, da pove svoj del zgodbe. rimo in da pri pregledu sistemov ne odkrijemo večjih poškodb zaradi mra/a. Najtanjši' smo. žal. pri lesu. Po naših informacijah imamo namreč na zalogi okrog 1.40(1 kubi-ko\ smreke in 3.500 kuhikov bukve, to pa zadostuje za okrog 17-dnevno proizvodnjo. Kemikalije prihajajo redno. V regeneraciji dela okrog 50 ljudi, v vsej Celulozi pa jih je 200. medtem ko je na to proizvodnjo vezanih skupno 600 delovnih mest. Sicer pa ne smemo računati samo na ta delovna mesta. Naša proizvodnja zaposluje tudi ljudi izven Vidma: sekalce, železničarje... Zalo bi hil čas. da se ta država končno odloči, kaj bo storila z Vidmom in njegovo proizvodnjo celuloze. Ce sklenemo, da to hočemo imeli, poleni naredimo vse za to. da ho reč delovala. Zagon Celuloze stane 100-150 tisoč |>EM in s leni se ne moremo igrali. Žvečilni gumi lahko kupiš ali prodaš za sproti, papirničarji pa celulozo nabavljajo za mesec dni naprej. Gozdarji trdijo, da je lesa dovolj. Ing. Roman Urbane, pomočnik vodje regeneracije in tehnologije: "Sedaj opravljamo pripravljalna dela. pregledujemo sisteme in poškodbe na njih. nato bomo napolnili kotel z votlo, jo segreli in za dve uri dvignili tlak na 40 ha (barov). poleni jo bomo izpustili in nalo-čili tehnološko vodo... Ce stvar normalno obratuje, bomo še okrog dve uri kurili z mazutom. potem pa preidemo na lastno energijo, ni/kol lačno turbino in uporabo zgoščene lužinc: zagnali bomo uparilnik. absorbcijo in vse ostale nujne obrate v sklopu regeneracije. Celulozo bomo začeli kuhali takoj, ko dobimo paro m ko prižgemo kotel za proizvodnjo kisline Po kuhanju, pranju in beljenju bo celuloza lahko na izženialncm stroju že v petek. Pogoj je seveda, da danes zaku- Zakaj poleni ncgrc/Cc Litostroj proda eno turbino, se o tem ča-so|iisi razpišejo, mi pa proizvedemo za 40(1.00(1 |)IM celuloze dnevno, a se za lo nihče ne zmeni." Martin Jurečič, mojster liparilnice: Nihče med nami ni zadovoljen ob tokratnem zagonu, saj se bojimo, da bo proi- zvodnja trajala samo 14 dni. kolikor je lesa. po drugi strani pa se po mrazu ne da povsem izprazniti cevovodov v sistemu in nastaja škoda. Problem je res v negotovosti, saj ne vemo. do kdaj bomo delali, koliko denarja imamo na voljo... Ljudje so zrevolti-rani. ker krožijo govorice, da je to naš zadnji zagon. Slišati je. da ko izpraznimo lesni prostor, za nas ne bo več dela. Včeraj sem po 14 dneh prišel v tovarno in slišal sem vsaj deset različnih trditev, med drugim tudi to. da so nekateri vodilni že z eno nogo v (ioričanah (Medvode), da bo tam eden izmed njih z lastnimi sredstvi postavil čistilno napravo... " Koli Norman, direktor Vidma: "Priložnost imamo, moramo jo skušati izkoristili!" "Ne mislim, da bo proizvodnja trajala samo štirinajst dni. mora- mo pa z njo generirati dodatna sredstva, če nočemo, da se delo v Celulozi ustavi. Glede na sedanje cene mislim, da imamo možnost, da nam celo uspe s proizvodnjo pokriti stroške in še nekaj zaslužiti. Če to ne bo šlo. potem Celuloza res nima svetle prihodnosti. Sicer pa. tudi če Celuloza ne bi takoj dajala profila, če bo trenutno proizvajala z izgubo, se nam še vedno izplača poslovati, če bomo ocenili, da v prihodnosti možnost za dobiček je. Zato skušam prepričati solastnika in prihodnje možne investitorje, da bi vlagali denar. Zavedati pa se moramo, da boljše (kakovostnejše) kot je obratovanje v Celulozi, lažje bomo ocenili delo obrata v prihodnosti in lažje bomo pridobili nove investitorje" Gospod Norman se zaveda težav. ki jih pri zagonu povzroča zima. Pravi, da je vse življenje preživel v veliko hujši klimi, kot je tukajšnja, in so po praznikih ponovno zaganjali obratovanje. Sicer pa sta bila za ustavitev Celuloze dva vzroka: prvi in največji vzrok je premajhno tržišče, poleg tega pa ni bilo dovolj obratovalnih sredstev. Pomembno pa je. da imaš trg. Poleni lahko proizvajaš in prodajaš. "Velikokrat sem že povedal, da je vsa celulozna industrija v Evropi v hudi recesiji. Vsaka njihova tovarna je imela 15-25 % zastoja v operativnosti, kar v dnevih pomeni 2 do 2.5 meseca". Opomnili smo gospoda Normana na to. da je sam izjavil, da ima Videm dobre strokovnjake in da ljudje delajo dobro, zato bi kazalo nekoliko natančneje opredelili njegov pogoj: "Ce bomo dobro in poceni delali, poleni ho proizvodnja obstala!'. "Zavedam se. da so to zelo ležki problemi. Stroški in ekonomičnost imajo zelo malo opraviti z našimi ljudmi, saj so njihove plače v primerjavi z ostalimi odhodki skoraj neznatne. Njihova prizadevanja in delo so v redu. žal pa nimajo vpliva na ceno lesa. ki je. npr. v Vidmu zelo visoka. Zaradi tega moramo na vsak način zbijati vse ostale stroške tam. kjer to lahko storimo - če hočemo, da naša proizvodnja celuloze obstane. Ljudje morajo še naprej delati kar najbolje, dati morajo vse od sebe. enako velja tudi za mene. šele potem lahko upamo na uspeh. To praktično pomeni, da moramo na tržišče vseskozi dajati enako kakovostno celulozo, ki je ne bo težko prodajati, to pomeni čim manjše stroške... Pri vsem tem pa je "vroč krompirček" ekologija in nov zakon, ki naj bi leta '95 omejil izpuste in ki čaka na sprejem v slovenskem parlamentu. Tisti, ki ga bodo sprejeli, morajo namreč vedeti, da bo treba najti tudi denar, potreben za naložbe v čistilne naprave. Ta denar bo povečal naše stroške, ne bo pa vplival na boljšo prodajo naših proizvodov. Naši konkurenti so namreč ob koncu 70. in v 80. letih večinoma (na Švedskem jih je 90 %!) že zgradili svoje čistilne naprave in so. kar zadeva te stroške, že dolgo pred nami. Bila so obdobja, ko je Videni dobro posloval in takrat je zamudil priložnost, da si to uredi. Še enkrat poudarjam: ekološki zakoni imajo dve plati. Dobri so za varovanje okolja, a politiki, ki jih sprejemajo, morajo vedeti, kje bodo vzeli denar za investicije za njihovo uresničitev! To vidim kot eno svojih pomembnih nalog: oh pomoči delavcev Vidma moramo dopovedati sistemu, da brez denarja ne bo šlo. predvsem pa. da se vse te naložbe ne bodo povrnile, da bo to porabljen denar. Zato imamo dva izziva: - kratkoročen je, da najdemo sredstva za takojšnje, sprotno obratovanje v času, dokler se cene na tržišču ne popravijo, - dolgoročna naloga pa nas čaka, ČE bo parlament sprejel sedaj predvideno ekološko zakonodajo in bomo morali najti denar za čistilne naprave." Kakšna je lahko pri tem pomoč zaposlenih? Delati morajo kar najbolje in najceneje in čim prej zagotoviti potrebno kakovost proizvoda. Že sedaj moramo začeti navezovati stike s člani parlamenta in jim pričeti dopovedovati, kakšne finančne obveznosti bo pomenil sprejem ekološke zakonodaje za Videm in kolikšna sredstva bo treba zagotoviti za uresničitev zakonskih določil, ki bodo v primeru sprejema stopila v veljavo leta '95. Pomoč pri tej investiciji bomo morali dobiti, sicer... Osebno mislim, da Slovenija kot država mora imeti tovarno celuloze. Imamo dovolj lesa in z makroekonomskega stališča je veliko bolje, da proizvajamo in izvažamo celulozo ali celo papir, kot pa da izvažamo celulozni les. uvažamo pa celulozo in papir. Čeprav se zavedam, da pri tem poslu dobički niso zelo visoki. Tudi večina surovin, ki jih uporabljamo v proizvodnji, je domačih, zato bi uvoz celuloze pomenil tudi negativno trgovinsko bilanco. Na podlagi makroekonomskih analiz moramo proizvajalci slovenskemu parlamentu to predočiti. Tu so 'ud> ni|ši kupci in kaže. da i ' ,na končno odločitev o usodi Cei.'' >ze vplivalo veliko silnic. Končno gre za demokracijo kot tako in parlamentu moramo imeti možnost predočiti dejstva tako mi, proizvajalci, kot tudi tuk-.ijsnji vohlci ki so od nadaljnje usode te Celuloze odvisni." Nov tarifni sistem in postavke za električno energijo Vlada Republike Slovenije je sprejela nov I .mlin sistem za prodajo električne energije iz elektroenergetskega sistema in /a odkup električne energije od malih proizvajalcev (Uradni list RS, štev. 58/92) ter izdala Soglasje k tarifnim postavkam za prodajo električne energije (Trudni list RS. štev. 5h/Vi,, ki so stopile v veljavo 1.1. 1993. Večini uporabnikov električne energije niso dostopni uradni li-sli. Informacije', ki so jih posredovala sredstva javnega obveščanja, pa so tako raznolike in veli kokral celo zavajajoče, tako da si uporabniki v večini primerov ne morejo izluščiti bistva sprejetih odločitev za njihov "žep". zato vam navajamo bistvene spremembe /a uporabnike gospodinjskega odjema. 1. Tkinju se popust 50 k\\h mesečno v gospodinjstvu na uporabnika. 2. Spreminja ste* kriterij za odjemno skupino mali odjem v gospodinjstvu. V bodoče se lahko uporablja 1 \ 16-amperska obračunska varovalka, ki omogoča uporabo pralnega stroja, kot strošek za obračunsko moč se bo obračunaval le I (en) k\\ obračunske moči mesečno. Porabljena energija v k\Vh se bo obračunavala po tarifni postavki za enotarifno merjenje, ki je za 40 % večja kot pri enotarifnem merjenju v odjemni skupini gospodinjski odjem. Tarifna postavka je enaka celo leto in se ob spremembah sezon ne spre- minja. Uporabnik se lahko uvrsii v odjemno skupino mali odjem v gospodinjstvu le na stalnem bivališču. /.a uporabnika električne energije je racionalna uvrstitev \ odjemno skupino mali odjem v gospodinjstvu le pri porabi do 56 kVVh mesečno. 3. Obračunska moč bo v odvisnosti od jakosti obračunskih varovalk enaka skozi celo leto. 4. Spremeni se razmerje dnevnih tarifnih postavk: višja dnevna tarifna postavke (NI) in manjša dnevna tarifna postavka (Ml i sta v razmerju 1.7:1 (prej 2:1). 5. Enotarifno merjenje bo imelo /a 16 "o nižjo tarifno postavko od višje dnevne tarifne postavke (VT) - prej 20 "o. 6. Izločena je uporaba dirigirane porabe, krmiljene s stikalno uro. V bodoče bo to omogočeno le uporabnikom, ki imajo daljinsko krmiljenje (MTK). 7. Zaradi določil prejšnjega tarifnega sistema in podaljšanja nižje sezone v mesece oktober, november in december 1942 se obračunska moč ne bo obračunavala do 1. 4. 1993. Za plačano obračunsko moč v imenovanih mesecih pa bo opravljen poračun. Tarifne postavke za uporabnike gospodinjskega odjema, ki stopijo v veljavo po odbiranju električnih števcev po 1. 1. 1993. za čas v išje sezone, to je januar, februar in marec, so: - obračunska moč 64.35(1 SIT (v imenov anem času se ne bo obračunavala) - energija - enotarifno merjenje 6.963 SIT/kVVh - energija - višja dnevna tarifna postavka (VT) 8.283 SIT/kVVh - energija - manjša dnevna tarifna postavka (MT) 4.873 SIT/ kVVh - energija - mali odjem v gospodinjstvu 8.107 SIT/kVVh Ob upoštevanju določil novega tarifnega sistema in novih tarifnih postav k za električno energijo navajamo mejne vrednosti mesečne porabe električne energije na uporabnika v odvisnosti od jakosti obračunskih varovalk: Varovalni kVVh/mesec vložki 3 x 25 A 274 3x20 A 2(1-7 3x 16 A 173 1 x 35 A 207 1 x 25 A 1411 1x20 A 73 1 x 16A 40 Če ima uporabnik električne energije manjšo mesečno porabo od navedene, bo imel v mesecih januar, februar in marec manjše stroške za električno energijo kot v decembru 1992 (pocenitev), v nasprotnem primeru pa bodo stroški večji (podražitev). Primer. Uporabnik, ki ima vgrajeno 3 x 25-ampersko obračunsko varovalko in povprečno mesečno porabo v času višje sezone 2(KI kVVh. bo imel v mesecih januar, februar in marce za 14.4 % manjše mesečne stroške za električno energijo kot v decem* bru 1992: uporabnik, ki ima, pri enakih varovalnih vložkih povprečno mesečno porabo "350 kVVh. bo imel v omenjenih mesecih za 10.1 % večje stroške. Elektro Celje Poslovna enota Krško 'b gradnji HE Vrhovo je reka Sava ponovno pokazala, kakšno moč lahko razvije voda, če hoče. Priznajte, da ima človek povsem drugačen vtis, če sliši poročilo o tem, da je voda nekomu skoraj spodkopala hišo, ali pa če to dejansko vidi. Sedaj je spodkopana brežina pod Dragarjevo domačijo zavarovana z zidom iz vreč, polnih peska. (Foto: Alfred Železnik) 8 Na5 glas 1, 14. januar 1993 Veseli december ali kako so volili naši otroci I ¦ Grayu se je nekoč zapisala misel: "Ne menijo se za tegobe. ki še pridejo, niti ne mislijo na prihodnji dan." misel, ki je značilna za otroke vseh starosti, spolov, pripadnosti ali nepripadnosti. Kljub temu da "ne mislijo na prihodnji dan". jim vendarle ostane v spominu današnji ali včerajšnji, od nas pa je odvisno, ali bodo spomini lepi. manj lepi; da jih sploh ne bi bilo. je utopija skromne domišljije, ki je poražena v boju z otroškimi pričakovanji. \ Pričakovanja krških otrok so bila v "Veselem decembru" velika, vendar bi se lahko sprevrgla v še večje razočaranje, če "gobica" na Gasilskem domu v Krškem ne bi odprla svojega okenca, skozi katero je potem zadišalo po pravljični deželi čudes in velikih skrivnosti. December je bil čas tihe sreče, ljubezni in prizanesljivosti do bližnjih. Mi pa smo naše otroke, kot da še nismo odvrgli bremena Miklavža, poslali na volitve in od njih zahtevali, da volijo za krščanske demokrate (Božička) ali za Združeno listo (dedka Mraza). Ampak ob vsem dolžnem spoštovanju so nam majhni volilci povedali, da imata Božiček in dedek Mraz nekaj skupnega: oba sanjata neki boljši čas, ki ga. žal, ni. obenem pa nam pokazali pot svoje domišljije, ki se je udejanjila v "gobici" s preprostim imenom Gasilski dom. Gobica, ki je tako sramežljivo in boječe odprla svoje okno. je zasijala v soju otroške sreče. Pridružil se ji je y dedek Mraz. katerega prihod ni bil rezultat volilnega izida. ampak"*liresničitcv pričakovanj naših najobčutljivejših someščanov. Njegov prihod tudi ni bil plod božanskih popotovanj med zvezdami in galaksijami, ampak in predvsem plod prijaznega vabila krških gasilcev. Da ga niso pripeljali pravljični jeleni, sploh ni pomembno. Pomembno je. da je bil tukaj, da se ga je dalo dotakniti, z njim spregovoriti, ga pocukati za brado in verjeti, da je darilo, ki je čakalo pod novoletno jelko v domači dnevni sobi. njegov prispevek k radosti otroškega srca. Dogajanje, ki se je odvijalo v notranjosti "gobice", je bilo skromno, vendar lepo. lepo nam. ki pravljicam ne verjamemo več. še lepše našim otrokom, ki v njih doživljajo lepši, prijaznejši svet. Na volitvah, kjer sta nastopala samo dva kandidata, je zmagal tretji, ki je združil vsebino in obliko obeh. Vsebina in oblika sta bili pravljični, ljudje, ki soju kreirali, so tukaj, med nami. so eni redkih. ki so pozabili na pridobitništvo in se odločili narediti vsaj nekaj dni v letu veselih, drugačnih, otrokom prijaznejših. Otroške volitve so mimo. zmagovalci so znani, mi pa poskušajmo ob naslednji priložnosti odpreti ne samo okno. ampak tudi vrata večje "gobice" (Kulturni dom), ki bo nudila zadovoljstvo in srečo vsem in vsakomur, ki ju je pripravljen sprejeti in deliti. Takšna gobica v Krškem obstoji in prav bi bilo. da vsaj enkrat v letu sprejme naše malčke v svoje zavetje, da ne bodo otrdelih ust peli "Ko ugasne lučka na moji omarici" ali se drenjali v sicer prijazni, vendar za takšne priložnosti odločno pre majhni dvorani. Dogajanje naj bo skromno, kajti tudi v skromnosti se skriva veliko lepega, samo da je toplo, prijazno - plačilo, če že mora biti. bodo iskrice sreče v otroških očeh. Je to dovolj, da se bodo Talijina vrata oh naslednjem trkanju premraženih ročic odprla? Prav gotovo, če bomo sposobni dojeti misel, izrečeno v novoletni poslanici predsednika Kučana: "Želje se izpolnijo, če jih želimo in če jih spreminjamo v resničnost z delom in skupaj z drugimi. To ni težko med ljudmi, ki si zaupajo in znajo". Damjan Lah Dedek Mraz tudi za otroke vojne Begunci iz Bosne, ki so se aprila '92 začasno nastanili v Zbirnem centru v Krškem, so še vedno tu med nami. Tudi za njih se začenja novo leto, polno upanja na mir v njihovi deželi in na skorajšnji povratek domov. Zadnji teden v starem letu so begunke za nekaj časa odložile svoja ročna dela. otroci pa so prekinili svoje šolske obveznosti in se predali prednovolclnemu rajanju. V torek. 2l>. 12. '»2. je vodstvo Zbirnega centra ob zaključku leta organiziralo skupno srečanje v jedilnici Zbirnega centra, katerega so se udeležili begunci, predstavniki ()() RK. OO Civilne zaščite. Centra za socialno delo Krško ter prostovoljci iz Italije. Vse prisotne je pozdravila vodja Zbirnega centra, ga. O. (iorenc. ki je beguncem in vsem njihovim svojcem v novem letu zaželela v prvi vrsti miru in osebne sreče. Begunkam se je od srca zahvalila za njihova lepa ročna dela. Večer so popestrili tudi najmlajši begunci, ki so pod vodstvom A. Ulčnika pripravili kratek, a prisrčen kulturni program. Naslednji dan pa je begunske otroke s svojim spremstvom obiskal tudi čisto pravi dedek Mraz. Otroci so mu navdušeno zapeli nekaj pesmic, "dedek s sivo brado in belo kučmo" pa jih je z željami po miru in veselju tudi skromno obdaril. Tako so begunci vsaj za trenutek pozabili na dnevna poročila iz njihove dežele, kjer še vedno divja kruta vojna. In solze begunk, katerim smo v teh dneh lahko bili priča, so nam govorile, kako težko je vzdržati, ko veš. da nič več ne moreš storiti, dati svojemu otroku razen ljubezni in obljub o bližnjem povratku domov. Stvarnost ni taka. kot hi si jo begunka želela, ampak je taka, kot je. Vendar begunka ni sama. ona živi v prisotnosti slehernega dne. polnega skritega upanja na vsaj eno dobro novico iz njenega kraja. Tako lahko vsi skupaj samo upamo, da bo leto. ki je odšlo, odneslo s seboj tudi vse sovraštvo in vojne nemire. Aleksej Ulčnik pustilo pa zdrave kali za sajenje novih, boljših časov. Begunci, naj vam bo srečno! Marina IN. Kahzelj Tudi letos uspela akcija krških gasilcev: Dedek Mraz za najmlajše VVasilsko društvo in Društvo prijateljev mladine Krško sta v krškem Gasilskem domu organizirali novoletno praznovanje otrok in srečanje z Dedkom Mrazom v dneh med 25. in 30. decembrom '92. Spremstvo Dedka Mraza in gostujoče skupine so otrokom pripravili izjemno doživetje. Vsak dan se je Dedek Mraz pripeljal v koeiji in pred Gasilskim domom pozdravil številne otroke ter njihove spremljevalce. V nabito polni dvorani je vsak dan potekal kulturni program ter razne igrice za najmlajše. Dedek Mraz je otrokom delil sladkarije in sadje, za nastopajoče prostovoljce iz dvorane pa je namenil še posebne nagrade. Po končanem cnournem programu so mo-deratorji krškega Centra za socialno delo še dodatno vodili zabavo otrok v dvorani. Še uro ali dve so rajali in izvajali razne zabavne tekmovalne igrice. Tudi zanje so bile pripravljene posebne nagrade. Vsak dan je bilo v dvorani na prireditvi najmanj 300 obiskovalcev. Otroci in starii so bili s prireditvami izredno zadovoljni. Sprejemali so jih kot logično nadaljevanje obiskov Dedka Mraza iz prejšnjih let. Skupaj z njimi Gasilsko društvo Krško vabi na redni letni občni zbor, ki bo v soboto, 16. januarja 1993 ob 17. uri v dvorani krškega Gasilskega doma Na občnem zboru bomo polagali obračun dosedanjega dela in ocenili njegovo uspešnost ter se domenili za naprej. Zato vas še enkrat vabim, da se zbora udeležite in prispevate svoj delež k oblikovanju našega skupnega videnja razvoja društva v naslednji mandatni dobi. Predsednik: Slavko Šribar smo ugotovili, da je otrokom taka oblika novoletnega praznovanja potrebna in jo bo zato nujno ohranjati tudi v prihodnjih letih. Otroci se pri tem sprostijo in doživljajo zadnje dneve leta v igri in rajanju. Kot posebnost so z navdušenjem sprejemali prihod Dedka Mraza v kočiji. Tudi srečanja so jim bila pravo doživetje. Za izvedbo prireditve in zagotovitev sladkarij ter drugih dobrot za otroke smo se obrnili po pomoč na podjetja in privatne firme. Vsi so se z razumevanjem odzvali in nam pomagali v raznih oblikah in po svojih močeh. Za darila in izvedbo programa so prispevali: Ključavničarstvo Zlatko Zorič. Okrepčevalnica Jurček. Gostilna Komočar. Gostilna Murko. Trgovina AS. Papirnica Pelikan. Trgovina Saša. Prodaja sadja in zelenjave Kari-mani. Kamnoseštvo Jakša. Cvetličarna Kerin. Tiskarstvo Drago Jordan. Sitograf Marjan Geršak. Taverna Krieger-Špoler. Pizze-rija Pajek. Bife Cetinka. Trgovina Ana. M- Preskrba. M-Agro-kombinat. Izvršni svet občine Krško. Zlatarna Perla - Peterko-vič. Vzgojno-varstveni zavod Krško, vrtec enota Pravljica. Glasbena šola. Osnovna šola Jurija Dalmatina, Glasbena skupina Big Band. Plesna skupina. Zavarovalnica d.d. - Območna enota Krško. Pacek Lado -Krško. Levičar Branko - Cesta. Center za socialno delo Krško. Občinska zveza prijateljev mladine Krško. Tobak Ljubljana -Enota Krško. Papiroti Krško. Elektrotehna Krško in Foto Potočnik Krško. Vsem se za sodelovanje in pomoč v imenu srečnih otrok in v imenu organizatorjev iskreno zahvaljujemo. Hkrati se zahvaljujemo tudi vsem tistim neimenovanim, ki so nam tudi pomagali. V imenu otrok pa se zahvaljujemo tudi članom Gasilskega društva in Društva prijateljev mladine, ki so poskrbeli za ponudbo pijač, toplih napitkov in priljubljenega krompirčka pri okencu - gobici. Ze sedaj vabimo vse k sodelovanju tudi na naslednji prireditvi! Za Gasilsko društvo in DPM Krško: Slavko Šribar Italijanski prostovoljci v Zbirnem centru Krško V Zbirnem centru Krško sta novoletne praznike popestrili dve skupini italijanskih prostovoljcev, zvečine študentov in univerzitetnih raziskovalcev, ki so z begunci preživeli šest dni, od 30. 12. 1992 do 4. 1. 1993. Skupina sedmih prostovoljcev iz Milana deluje v italijanski de-lavsko-katoliški zvezi (ACLI), ki se ukvarja s kulturnimi, socialnimi in športnimi aktivnostmi in je podobne skupine poslala že v 16 zbirnih centrov v Sloveniji. Ta privatna organizacija je celoten projekt pomoči beguncem zasnovala s prostovoljnimi prispevki v denarju, hrani, oblačilih, šolskih potrebščinah ipd. Prav tako financira vse stroške svojih prostovoljnih skupin. sporazumevanjem že prvi dan navezali zelo prisrčne stike z begunci. Glavni namen obiska je bil dostava humanitarne pomoči in izraz solidarnosti do vseh ljudi bivše Jugoslavije, ki jih je prizadela vojna. Največ časa so prostovoljci preživeli z otroki, organizirali so igranje, tekmovanja, ples. za odrasle ženske pa so pripravili tečaj krojenja in šivanja. V ta namen so kot del humanitarne pomoči pripeljali tri šivalne stroje, blago in ostale šiviljske Otroci pa tudi odrasli so z italijanskimi prostovoljci postali pravi prijatelji, zato je bilo slovo zelo množično in ganljivo. Vsi skupaj upajo, da bodo lahko v februarju ali marcu spet prišli v Krško. (A. U.) Štirje prostovoljci iz Neaplja pa so povsem na lastno pest zbrali veliko humanitarne pomoči (zdravila, obleko, otroško hrano, denarne prispevke) in jo podarili beguncem oz. Rdečemu križu v Krškem. Tudi potne stroške in stroške bivanja v hotelu so krili sami. Obe skupini sta v centru delovali enotno in kljub težavam s potrebščine. Prostovoljci so v zbirni center prihajali v zgodnjih dopoldanskih urah in ves dan do dvajsete ure preživljali v družbi z. begunci. Ves čas njihovega bivanja v Krškem je minil brez večjega spora, kar je v tako veliki skupini ljudi lep uspeh. Aleksej Ulčnik NaS glas 1. 14. januar 1993 9 Pihalni orkester predstavlja ploščo in kaseto Plošča in kaseta s posnetki Pihalnega orkestra Videni in njegovega Big banda sta izdelani. Štirinajst skladb na plošči oziroma trinajst na kaseti predstavlja po žanru zelo pester izbor, kar napoveduje že prva skladba, Instant concert, glasbena parodija iz cele vrste skladb. Orkester je posnel tudi dve skladbi, s katerima je dosegel uspehe na tekmovanjih: Caesar in Clcopatra in Spartaeus. potem znane (iershvvinove melodije in Hačaturjanov Ples s sabljami. Mig band se predstavlja s skladbami Glenna Millerja. veliko plesne glasbe (eha-cha. samba). Privškovo priredbo slovenskih narodnih in Polnočno potjo istega avtorja s solistom Tomažem (irintalom. sicer članom IJig ban da R IV Slovenija. Maneinijevim Pink pantherjem. rockovsko skladbo Mae Arlhur park... Predstavitev plošče in kasete je hila sicer napovedana že za lanski december, a se je zataknilo lako pri izdelavi posnetkov kot ovitkov. Zdaj je delo končano, plošča in kaseta z naslovnico Stanislave Ko/ole s Senovega, natisnjeno doma. pri (ieršaku v Krškem, sla na voljo kupcem. Dobile |ii lahko pri članih orke-slra. v Preskrbinih trgovinah, to soboto pa luiti v Kulturnem domu, kjer bosta Pihalni orkester in Hig band posnele skladbe zaigrala v živo. Poleg predstavitve na radiu Hrcžicc bosta oba sestava imela la mesec še javni nastop v Novem mestu, ki ga bo prenašal tudi Studio I). Trud članov orkestra je lako ob pomoči sponzorjev dobil opri jcinljivo obliko. Prvič se |c zgodi- CD 35 let < X PIHALNI ORKESTER VIDEM \ 'y BIG BAHb ' x\ ,\a ovitku je predstavljeno J5-letno delovanje orkestra v slovenskem, aiifileškem in nemškem jeziku. K tubi. največjemu instrumentu, je na našlo miei dodan še delček skladbe Ples s sabljami, zapisan z notami s sabljami. lo. da je lako velika glasbena lor-macija napravila lak izdelek. V orkestru si zdaj želijo, da bi naletel na ugoden sprejem, saj bi občinstvo z nakupom plošč in ka- set ne le izkazalo pozornost do dela domačih glasbenikov, ampak hi jim tudi posredno pomagalo v nemajhnih finančnih stiskah. Poskus v Kostanjevici Poslovnost in kultura z roko v roki Agencija za varnost in partnerska Urina Janus iz Kranja sta sklenili prirediti novoletno srečanje v prostorih kostanjc-viškega gradu. Čeprav se je to za čas sredi zime zdela kar drzna ideja, jo je vodja Galerije Božidarja Jakca g. Smrekar s svojimi sodelavci podprl in jo pomagal uresničiti. Za goste je zvečer odprl vse razstavne prostore, v grajski kapeli, ki so j« izjemoma za lo priložnost ogreli, pu sta imela koncert dva mlada, a priznana umetnika: harfistka Mojca Zlohko in flavtist Cveto kobal. ljubo lio/ovič je z (ialerijo Božidarja Jakca povezan poslovno. Njegova .Agencija za varnost je z Janusom iz Kranja postavila varnostni sistem in varuje galerijo zastonj. Niti en obisk na leni kraju, zatrjuje Božov ič. pa ni le delovne narave. Vsakič znova je užitek. tako kot je bil že ob začetku spoznavanja vsega razkošja prostorov in bogastva razstavljenih zbirk. To lepoto so želeli ponuditi tudi svojim poslovnim prijateljem in sodelavcem. Od okoli 150 povabljenih se jih je odzvala tretjina. Na koncu niso skrivali navdušenja, da so doživeli ta večer: žlahtno glasbo odličnih izvajalcev, likovno bogastvo kostanjev iških zbirk, vse skupaj pa v čisto posebnem vzdušju, ki ga lahko nudi kulturnozgodovinsko okolje, ki je bilo za to priložnost svečano razsvetljeno. Ob odlični postrežbi S. Polovica in prvega barmana Slovenije je druženje trajalo do pozne večerne ure. Gostje niso skoparili s pohvalami, zaradi njihovega pozitivnega odziva je bil zadovo- Ljubo Božovič Ijen tudi g. Smrekar. saj je od teh ljudi, ki se jih je tam zbralo lepo število, lahko odvisno tudi bodoče življenje teh objektov. Ocena L. Božov iča dopolnjuje ostale: "Dokazali smo. da so ti prostori tudi za take prireditve. V te objekte že sicer vsi v lagamo. in od nas je odvisno, ali bomo to izkoristili. Mi smo s svojo akcijo dosegli svoj cilj in smo zadovoljni. Mislim, da smo ljudem dali več. Izredno veseli pa bi bili. če smo na ta način pomagali Galeriji in ljudem, ki se v njej borijo s problemi, da bodo v bodoče deležni več razumevanja gospodarstva, da bo grad zaživel tudi za to v rsto prireditev in tako lažje bredcl skozi svoje težave. Če bodo imeli priložnost še komu ponudili le prostore, bo to uspeh. Mi bomo vanje na lak način zagotovo prihajali še naprej." Neverjetno se mu zdi. da pravzaprav zelo malo Krčanov ve. koliko je bilo v gradu narejenega zadnjih nekaj let in kakšen kulturni biser imamo v svoji bližini - brez dvoma enega največjih v Sloveniji. Žal pa je razen šole. Lamutovcga salona in gradu Kostanjevica popolnoma zanemarjena. Peščica ljudi z ljubeznijo do kulture in umetnosti na svojem področju daje od sebe vse. kar je mogoče, zavore, ki preprečujejo obrat k večji privlačnosti celega kraja, pa kot da so nerešljive. Morda bodo ljudje, ki so se zbrali tam ob izteku preteklega leta. spoznanje o drugačnih možnostih razširili naprej in našli poti, da temu kulturnemu kraju dajo tisto, kar mu še manjka. Začetni korak je bil storjen, znani mož posavskega bančništva je "kostanjev iški zimski poskus" označil za poduk, kako se da take dogodke organizirati, kako zbližati kulturo z gospodarstvom in življenjem. Pihalni orkester U—SvMtm Big band vabi na PREDSTAVITEV CD plošče in avdio kasete v Kulturni dom Krško v soboto, 16. januarja 1993 ob 19. uri. Vstopnice že lahko dobite v Kulturnem domu. Izid CD plošče in kasete so omogočili: T&T SS.nJL15 Tivda Iva:. f Zt) W»p*/»M)/*tfOVJf5fW TRGOVTNABjfiERNOGA /D fubfenskabmka /tfjd Mercator Vjr Agrokombinat ^9tdr 0CMK3D3Z& THaovirin i nnrrnini 01 KIVUTI ... ® labod NOVO MESTO TOVARNA OBLAČIL ¦LJBNA- KRŠKO KULTURNI DOM KRŠKO - OBČINA KRŠKO - DA-MJANOVIČ MARKO - SDK KRŠKO - OKREPČEVALNICA JURČEK KRŠKO - PAPIR GRIČ d.o.o. - RUDNIK RJAVEGA PREMOGA SENOVO-CVETLIČARNA KE-RIN KRŠKO - STEKLARSTVO VUČAJNK DUŠAN LE-SKOVEC PRI KRŠKEM - MERCATOR-PRESKRBA d.o.o. KRŠKO - SAŠA d.o.o. KRŠKO - AGENCIJA ZA VARNOST d.o.o. Ivo Antič Akt kot "avtoportret" Ivo Antič je pripravil tudi spremno besedo - komentar k aktom, še vedno razstavljenim v galeriji Opus v Krškem, ukvarja se z marsičim, strast pa sta mu študij in risanje stripa in karikature. Lanska decembrska razstava v galeriji Opus v Krškem na temo "Akt (v sodobni slovenski umetnosti)" je oživila vprašanja o tej značilni likovnotematski zvrsti. Akt v likovni umetnosti pomeni upodobitev golega človeškega telesa. Pri razmisleku o določenem problemu se kaže najprej vprašati po samem terminu Beseda "akt" namreč zajerpu ne-' navadno širok pojmovni krog:pz-vira iz latinske besede "act|A". ki pomeni dejanje, dejavnost, gibanje, gonjo, spreminjanje, prikazovanje, delo. službo. Danes beseda "akt" nastopa v glavnem v treh funkcijah: kot oznaka za dejanje, za uradniški spis in za likovno delo. Potemtakem se je mogoče nekoliko paradoksalno vprašati, kakšno zvezo ima povsem statična likovna upodobitev človeškega telesa z latinsko pojmovno osnovo, ki pomeni gibanje. Mogoč bi bil odgovor nekako v tem smislu: z upodobitvijo človeškega telesa umetnik v določenem smislu "ponovi" božansko dejanje stvaritve človeka v njegovi naturni podobi. Ker pa je v latinski osnovi tudi pomen spreminjanja, je to mogoče navezati na dejstvo, da razvoj akta v zgodovini umetnosti kaže precejšnjo raznolikost, v določenem smislu celo dramatično dinamičnost. Ta dinamika seveda ni nekaj naključnega, marveč je globinsko utemeljena, povezana in pogojena z usodnimi razvojnimi, (epohalnimi) premiki v času in prostoru, ki se v umetnosti najbolj razvidno kažejo v obliki različnih umetnostnih ideologij. Zaradi negativnih izkušenj z nekaterimi (političnimi) ideologijami je pojem ideologije dobil nekakšen problematičen prizvok, toda v osnovi ni nič takega, česar bi se bilo treba kakorkoli sramovati, najmanj v umetnosti. Umetnostne ideologije so nekakšna širša mišljenjska opredelitvena obzorja, ki posameznim umetniškim praksam podeljujejo določene značilnosti in specifičnosti, v katerih ne kaže iskati zgolj neka zunanja "posilstva", marveč naj bi šlo predvsem za odkrivanje tako rekoč povsem naravnih in logičnih "odsevov" eksistencialnega dogajanja. Tako je npr. Goethe poudarjal, daje vsakega pesnika mogoče bolje spoznati le ob poznavanju njegove dežele; podobno v bistvu velja za slehernega umetnika, seveda z vsemi relativizacijskimi pridržki. V luči te "naravne določenosti" je zanimivo zasledovati formalni razvoj akta v zgodovini umetnosti. Akt je značilen predvsem za zahodno umetnost, v kulturah daljnega vzhoda je vse do nedavnega veljal za nekaj nedostojnega, barbarskega, ni pa se močneje razvil niti na področjih pravoslavnega krščanstva. Prvi veliki triurni akta predstavlja klasična grška in sploh antična umetnost. Temu je sledil dolg premor krščanske ideološke strogosti, ki je človeško telo obravnavala kot utelešenje greha in eksistencialne bede. Šele v poznem srednjem veku. v kiparstvu romanike in gotike, se znova pojavljajo dokaj shematične in zadržane upodobitve človeškega telesa, pri čemer gre predvsem za like Adama in Eve na cerkvenih portalih. Renesansa je znova odkrila človeka v vsej njegovi na-turnosti. do tega pa je pripeljala naslonitev na antične vzore, s pomočjo katerih je znova oživel pojem lepote človeškega telesa. Po baroku, ki je nekakšna kulmina-cija renesanse s pesimističnimi podtoni, golo človeško telo ni več v tolikšnem ospredju. Po klasicistični umiritvi romantika in realizem vsak po svoje človeka zmanjšujeta in potapljata v širšo naravo in atmosfero. Razlikovanje naravnega in človeškega sveta pod vplivi moderne znanosti in umetnosti daljnovzhodnih kultur se razvidno uveljavi z impresionizmom, ki pomeni uvod v sodobno umetnost 20. stoletja. Za umetnost tega stoletja so značilne najrazličnejše oblike razbijanja sveta in človeškega lika v smislu tako ali drugače radikalizira-nega ekspresionizma, s katerim je mogoče zajeti vso, komaj pregledno množico -izmov, ki v bistvu pomenijo en sam silovito ekspresiven krik ogrožene, od lastne notranje pošastnosti ogrožene človečnosti. Zunaj šabloni-ziranega akademizma, ki je vztrajal na antičnih vzorcih, se tako zgodovina "akta" kaže v treh značilnih likih: v predzgodo-vinski, naturno ekspresivni, primitivni "Veneri", v klasično grškem Apolonu kot idealnem projektu božansko-človeške sintetične harmonije in v kakšni figuri največjega kiparja 20. stoletja - Henryja Moorea, ki je človeka upodobil kot anonimno, iz-votljeno obliko na meji med organskim in neorganskim "ničem". V tem smislu je zgodovino akta mogoče razumeti kot eno od razvojnih poti človekove avto-refleksije. Z nekaj metaforične svobode je možno celo reči, da človek z upodabljanjem svojega telesa išče in raziskuje resnico o sebi, torej svoj "obraz". 10 Naš glas 1, 14. januar 1993 Kdo in kako nas vozi v Posavju?! Zima ima svoje čare in čarovnije. Mednje sodi tudi dejstvo, da pameten in previden voznik raje pusti avto v garaži in se v skladu z vabili ki jih na nas naslavljajo mediji množičnega obveščanja, napoti po opravkih z javnimi prometnimi sredstvi. Avtobus ali vlak imata seveda svoje prednosti in pomanjkljivosti, k temu pa se še tu in tam pritihotapi tudi kakšno neljubo presenečenje. Ogorčeni (slučajni) potnik se po takem doživetju včasih zateče pritožit "na inšpekcijo", kaka malenkost pride tudi do nas, zato smo sklenili, da o vsem tem povprašamo posavskega inšpektorja za cestni promet in žičnice, ing. Darka Medvedca. Po Mcdvedčevih besedah je treba razumeti, da se tudi avtobusnim prevoznikom dogaja marsikaj neprijetnega. Bila so leta, ko je soeializem kazal svojo humanost tudi s tem. da je napeljal avtobusne proge do vseh (tudi) odročnih vasi. Resnične zmožnosti avtobusnih prevoznikov pridejo v kritičnih razmerah na piano in pojavijo se šibke točke. Osnova teh kritičnih točk je bila velika skrb. ki so jo nekoč delovne organizacije posvečale vozačem, ki so bili pri njih zaposleni. Z gospodarsko krizo so usahnili tudi viri sredstev, ki so iz teh podjetij prihajala, linije so postale nerentabilne, odročni kraji pa zopet izolirani. Žal nič ne kaže. da bi se lahko razmere izboljšale, kvečjemu še huje bo! Denarja prevozniki nimajo in nastali položaj, ko "kupi ropotije" obremenjujejo njihove sklade za vzdrževanje, je tudi njih presenetil. Vozniki in potniki so seveda žrtve nastalega položaja. Tako smo omlan bili priče prizoru, ki gotovo ni bil edini Po ./o/o Dušilk dolgem čakanju pri -20 stopinjah mraza je avtobus le prišel, v njem pa je sedel že napol otrpel voznik in šklepetajoči potniki. Med vožnjo smo ob družnem šklepetanju ugotovili, kaj se je zgodilo, ko je voznik postrgal nekaj ledenih rož z okna. priznal, da levo nogo komaj še čuti. in sem pomislil, da je še sreča, ker zavira in stiska plin z, desno. "Njegov" avtobus je že ifirejšnji dan odpovedal. KončrwJjvoz tudi ni več mlad in mraz ga je verjetno dotolkel. v času popravila pa je njegov voznik vestnovozil potnike s tistim, kar so mu porinili v roke. ali kar so v podjetju premogli. Žal pa ne premorejo veliko, ker ponekod že leta ne vlagajo v obnovo voznega parka. Tako se lahko tukajšnjim voznikom in potnikom samo sanja o sodobnih, udobnih, lepih avtobusih, ki so kolikor toliko zavarovani pred vplivom mraza na vse možne sisteme cevk. vzvodov, naprav... Sredstva za vzdrževanje pač samo odvajajo s teh prog. zbirajo jih v centralah podjetij, in le so običaj- no daleč od Posavja. Še najbližji je sedež Integrala-Brebusa. ostala dva prevoznika, ki ju še lahko srečamo v Posavju. pa sta Izletnik Celje, ki pokriva polovico Posavja. in Gorjanci Novo mesto. V Posavju obratuje približno 75 avtobusov. Pogosto so si med seboj v laseh, ko v krizi lovijo in prevzemajo potnike po postajališčih drug pred drugim, večinoma pa imajo na pol prazne avtobuse. Vmes se seveda najde tudi gospod Medvedec kot inšpektor, ki mora pomirjati duhove in požirati očitke o naklonjenosti tej ali oni strani, ali zaradi neučinkovitega dela. Se bolj napeto je enkrat letno na usklajevanju voznih redov. Vozni red pripravi vsak prevoznik izključno v skladu s svojimi potrebami in interesi in za svoje "lovišče". lam. kjer se interesi slikajo ali prepletajo, že prihaja do hude krvi. Tistemu, ki spremlja stvar od zunaj, se kaj lahko zazdi, da so potniki le postranska stvar in da jim prevozniki krojijo usodo. Zato se tudi ne kaže čuditi, da so vozači le tisti, ki to morajo biti. ker druge možnosti nimajo. V takih razmerah se boljšemu tudi ne kaže nadejati. Verjetno bo še lep čas treba počakati, da se bodo prevozniki med seboj domenili za enotno vozovnico, da se bodo dogovorili za povezavo prevozov in se pričeli učinkovito pogovarjati z železnico, da bi oblikovali kakovostno skupno informacijo o voznih redih, možnostih potovanja, da bodo končno (a ne nazadnje!) s ceno in kakovostjo pritegnili čim več potnikov ter s tem razbremenili ceste in parkirišča. Darko Medvedec pa priznava, da krivde za vse le ne kaže pripisati prevoznikom, ampak imajo svoje "zasluge" pri teh težavah tudi vsi tisti, ki v okviru državne uprave sodelujejo v tej javnopre-vozniški verigi. Še veliko dela nas namreč čaka. če bomo hoteli raven javnega prometa približati evropski ravni. Za to pa bo v Posavju zanesljivo treba vzpostaviti takšno tehnološko organizacijo javnega prevoza, ki bo kar najbolj ustrezala potrebam regije. Morda bi si vsi skup Ij vendarle morali vzeti za zgled vztrajnost, prizadevnost, iznajdljivost in učinkovitost svojih voznikov, ki v takih pogojih, kakršne imajo, ter v neugodnih zimskih razmerah iz svojih škalel potegnejo kar največ koristi za potnike. S tekočim računom bomo poslovali brez čekov! ljubljanska banka je začela izvajati projekt, ki naj hi v kratkem času pripomogel k bistvenemu zmanjšanju gotovinskega poslovanja občanov. Projekt temelji na izdaji plačilne kartice ljubljanske banke. KAJ JK PLAČILNA KARTICA Plačilna kartica I.H je nov bančni instrument, ki lahko ob ustrezni poslovni polit i k i (z najstrožjim kriterijem izdajatelja) postane atraktivna in uporabna za stranke in primerna /a prodajna mesta. KDO BODO IMETNIKI PLAČILNIH KARTIC Načelno lahko imetnik plačilne kartice postane vsakdo, ki neproblematično posluje s tekočim računom I.H. Za občane, s katerimi banka sicer že sodeluje, nimajo pa tekočega računa, bo banka odpirala v ta namen posebne "evidenčne tekoče račune". Tako bo imetnik plačilne kartice I.H lahko vsak "opravilno sposoben občan", ki se bo zanjo zanimal. Kartico Ki možno pridobiti / izpolnitvijo posebnega obrazca, ki bo dostopen na vseh poslovnih mestih l.B. Razdelitev kartic bo potekala po pošti. IMETNIK IN PLAČILNA KARTICA Občane verjetno zanima, kaj vse bodo lahko plačevali s plačilno kartico I.H in kako bo potekal obračun med banko in prodajnimi mesti. / večjimi prodajnimi mesti bo banka sklenila pogodbo o poslovanju s plačilnimi karticami še pred njihovo izdajo. Manjša prodajna mesta, določeno strukturo obrtnikov, privatnih podjetnikov itd. pa bomo vključevali v sistem postopno. Banka jim bo nudila vse tehnične pripomočke, stroške pa definirala v obliki pogodbeno dogovorjene provizije. Takšno prodajno mesto bo označeno s posebno nalepko. Imetnik plačilne kartice bo dolžan ob plačilu računa le potrdili znesek z lastoročnim podpisom. Banka bo vodila evidenco plačanih računov. denar pa bo iz tekočega računa razknjižila enkrat mesečno (S.. IS., ali 28. v mesecu). Potrošnjo bodo občani lahko na la način prilagodili planiranemu prejemu osebnih dohodkov . Z izpiskom bodo enkrat mesečno obveščeni o nastalih obveznostih in o skupnem znesku obremenitve na tekočem računu. l.B torej nudi kartico z naslednjimi ugodnostmi: - Stroške opravljenih nakupov boste lahko plačevali le enkrat mesečno: to pomeni, da vam je pri vsakem nakupu zagotovljen odlog plačila od nekaj dni pa do enega meseca. - Banka vam zaradi odloženega plačila ne ho zaračunavala nobenih obresti razen v primeru, če bi mesečna inflacija presegla S "o. ker je poravnavanje obveznosti urejeno na najudobnejši način prek (rajnika na tekočem računu: - to pomeni, da s plačevanjem obveznosti za opravljene nakupe ne boste imeli nobenih sitnosti ali dodatnih obveznosti, ker boste lahko sami izbrali dan v mesecu, ko boste poravnali stroške opravljenih nakupov: - to pomeni možnost izbire med K.. IN. in 28. dnem v mesecu, ko banka opravlja plačila na podlagi trajnih pooblastil na tekočem računu: - to pa pomeni, da boste lahko plačevanje stroškov idealno prilagodili svojemu plačilnemu dnevu oziroma vsem prihodkom in izdatkom. ZAHTEVAJTE OBRAZEC S PRISTOPNO IZJAVO Prošnjo za izdajo kartice LB.. izpolnjeno z vašimi podatki, oddajte v enoti Ljubljanske banke - Posavske banke d.d.. Krško, kjer vodimo vaš tekoči račun. Prej ko boste uredili formalnosti, prej boste lahko začeli poslovati s kartico LB. In če nimate računa pri nas? Oglasite se v eni izmed naših enot in dogovorili se bomo. S kartico LB vaš podpis velja kot denar! Ljubljanska banka Posavska banka d.d., Krško Prodaja vstopnic za kopanje in ostalih športno rekreativnih storitev za 1993. leto l udi letošnje leto Vam v Termah Čatež v predprodaji nudimo MOŽNOST UGODNEJŠEGA NAKITA VSTOPNIC ZA KOPANJE, ki bodo veljale za tekoče koledarsko leto. Vstopnice lahko kupite na blagajni pri olimpijskem bazenu, vsak dan med 10. in 18. uro. in sicer od 11. januarja do 28 februarja 1943. Cena ene vstopnice za kopanje (na Termalni rivieri-zunanjem kopališču ali v bazenu v Zdraviliškem domu) znaša v predprodaji 2(X) SIT (pri nakupu 10 ali več vstopnic). Vstopnice, veljavne za koledarsko leto 12 (sindikalne vstopnice), lahko gosti uporabljajo za kopanje v olipijskem bazenu ali v bazenu v Zdraviliškem domu do 31. januarja 93. Ostale cene uporabe fitness studia oz. programov rekreacije: - fitnessstudio(1 ura) 4DEM - fitness studio (karnet-111 ur) 31 DEM - mesečna v stopnica-fitness studio 4IIDEM - mesečna vstopnica - fitness studio za dijake in študente 25 DEM - fitness studio (1 ura) - kopanje v bazenu v hotelu Terme 7 DEM - fitness studio (1 ura) - uporaba savne (1 ura) 7 DEM - fitness studio (1 ura) + uporaba solarija 7 DEM - fitness studio (1 ura) + vodna masaža 11 DEM v pričakovanju Vašega obiska Vas lepo pozdravljamo! Libna — Ob vseh mogočih velikih besedah o varnosti v prometu, uporabi javnih prevoznih sredstev namesto osebnih avtomobilov... moramo doreči še marsikaj, preden bomo dejansko uspeli s takimi zamislimi. Javni prevoz sploh ni tako poceni, kot se zdi, še manj je udoben, saj so prevozna sredstva (vlaki in avtobusi) zastarela in nekatera drži skupaj samo še čudež, po/sanja pa jih neuničljiva volja njihovih vzdrževalcev, voznikov... Vozni redi so predvsem prilagojeni racionalnosti poslovanja, in ne potnikom, pa še kaj bi se našlo. Tale železniška postaja na primer. Nosi naziv Libna in nanjo gravitirajo prebivalci iz vasi od Pohance do Starega Gradu, kar sploh ni malo. Hišico so postavili krajani s prostovoljnim delom še v časih povojnega udarništva. Ko je bila proga med Krškim in Brežicami še del t.i. južne železnice, so tod mimo drveli vlaki skoraj neprekinjeno noč in dan. Sedaj, ko je naša žepna država postala začasno (upajmo) rokav, so postale ponovno moderne zamisli o t.i. intercity in lokalnih linijah. K lokalni liniji sodi lokalna postaja. Ni še tako dolgo, ko je vodstvo železnic grozilo, da bo postajo Libna ukinilo. Potem so se zadovoljili samo s tem, da vlak tu nima postanka po 20. uri in se morajo prebivalci po "svoje" potnike zapeljati v Krško ali Brežice na postajo. Pa ko bi se dalo vsaj čez dan kolikor toliko udobno zlesti na vlak. Perona ni in ker je pred kratkim nad Libno visela grožnja ukinitve, si očitno nihče ne upa, da bi zanj positnaril. Železnica pa modro molči in vozi dalje po svoje. Prav tako so v prodaji tudi LETNE VSTOPNICE ZA 1993. LETO: - LETNA KARTA ZA KOPANJE NA TERMALNI RIVIERI (s katero je lastniku omogočena neomejena uporaba zunanjih bazenov), cena: 160 DEM - LETNA KARTA ZA IGRANJE TENISA (vključuje uporabo enega tenis igrišča dve uri na leden, izključeni so termini praznikov in teniških turnirjev), cena: 250 DEM - LETNA KARTA ZA FITNESS STUDIO (vključuje neomejeno uporabo fitness studia), cena 200 DEM. TERME ČATEŽ d.d NaS glas 1. 14. januar 1993 II Z zakonom nad tobak Ministrstvo za zdravstvo je pripravilo osnutek zakona o omejevanju uporabe tobačnih izdelkov. Z njim naj bi zaščitili nekadilce pred "dejavnostjo" kadilcev in tudi kadilce - tako, da bi zmanjšali potrošnjo tobačnih izdelkov in vsebnost škodljivih snovi v njih. Če bo sprejet, bo zakon omejil kajenje v javnih prostorih in na delovnem mestu oziroma dal pravico nekadilcem, da zahtevajo od delodajalca delo v prostorih brez cigaretnega dima. Omejil bo prodajna mesta za tobačne izdelke in prepovedal njih prodajo osebam, mlajšim od 16 let. Prepovedal bo reklamiranje in predpisal obveznost, da proizvajalci opozarjajo kadilce na škodljivost kajenja. Za vse kršitve bodo predpisane precejšnje kazni, na primer 5.000 SIT za tistega, ki bo kadil na prepovedanem kraju. V pripravo /akona je bila med drugimi vključena tudi Zve/a društev nekadilcev Slovenije (ZDNES). ki združuje 8 doslej ustanovljenih društev v Sloveniji, med njimi tudi sevniško. Predsednik scvniškcga društva, dr. Pavle Zagode, pojasnjuje razloge /a i/dajo takega /.akona: "Zakon o zdravstvenem varstvu i/ leta 1992 določa dolžnost vsakega posameznika, da skrbi za svoje zdravje in da ne sme ogrožali zdravja drugih. Država pa je dolžna za to ustvariti pogoje, torej sprejeli ustrezno zakonodajo. Mi kol društvo ne želimo delovali vsiljivi), odločitev o prenehanju kajenja je v veliki meri osebna stvar kadilca, ampak če ta živi z nekadilci, poleni ni več samo njegova stvar in mu kajenje lahko prepovedujemo. Za In pa moramo imeti zakon in pripravljeni osnutek izpolnjuje naša pričakovanja." Med Slovenci je okoli tretjina kadilcev, med njimi več moških kol žensk. Statistike povedo, da kadilci umirajo KI let prej kol nekadilci da o boleznih, povezanih s kajenjem, niti ne govorimo. Prizadevanja za tovrsten zakon kakor tudi dejavnost društev nekadilcev se zato ujemajo z deklaracijo Svetovne zdravstvene organizacije "Zdravje za \se do leia 2000". ki zahteva, da se |io-raba tobaka zmanjša za polovico. število nekadilcev pa doseže vsaj NO ".. prebivalstva. Dokument tudi navaja, da lobak letno povzroči okoli N0O tisoč smrtnih primerov v 1-1 v ropi in da se ta tendenca zvišuje. Kakšne možnosti imamo, da to tendenco, ki velja tudi za Slovenijo, preokrcnemo v drugo smer in prispevamo k ciljem iz deklaracije? Dr. Zagode: "Zal jeza sprejetje lega zakona še vedno premalo zavzetosti, ker je tudi med poslanci veliko število kadilcev. ki jim to omejevanje ugodja ni po volji. Uspeli bomo le. če bomo neprestano prisotni pri odločanju in če bomo imeli v občini in skupščinskih telesih svoje ljudi, ki bodo ta zakon zagovarjali in podprli. Izvajali pa ga bo treba postopno, s pravo meni strpnosti." Društvo nekadilcev Sevnica Društvo je bilo ustanov Ijeno I. I9N4 kol tretje v Sloveniji. Število članov niha znotraj 1110. članarina je simbolična (letos 200 tolarjev), vključeni so ludi nekdanji kadilci, ki so celo najboljši agitatorji proti kajenju. Osnovna dejavnost društva je osveščanje ljudi o škodljivosti tobaka. V ta namen zbirajo in razširjajo gradivo, si izmenjujejo informacije z drugimi društvi, po šolah imajo predavanja, enkrat na leto nastopajo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani skupaj z zelenimi ali sami. javnost obveščajo o svoji dejavnosti in o sklepih, sprejetih na občinski in republiški ravni ter republiške prenašajo na občinsko raven. Tajnik društva, ki je to delal, je bil sicer nezaželen s svojim propagiranjem, a kljub temu je ne- Predsednik Društva nekadilcev dr. Pavel Zagode, vodja zobozdravstva v sevniškem Zdravstvenem domu, meni, da bi zdravstveni delavci morali prvi dajati zgled. Ministrstvo za zdravstvo želi to doseči s popolno prepovedjo kajenja i zdravstvenih ustanovah, ki naj hi začela veljati približno čez leto dni. kaj uspeha bilo. Sodelujejo tudi z Rdečim križem. Na dan boja proti kajenju organizirajo posebne aktivnosti po šolah in iz otroških izdelkov se jasno vidi. da si veliko otrok zelo želi. da bi njihovi straši nehali kaditi. Vsak član pa deluje tudi individualno z osebnim zgledom in tako. da poskuša vplivati na okolico, kjer dela. da bi se kajenje omejilo. V Sevnici je osebno, in to ne le z zgledom, ampak z agitira-njem in različnimi tkcijami po šolah največ napravil Janko Blas. ki je tajnik društva. Danilo Pcč-nik iz Brežic pa je tisti, ki je veliko pripomogel k (emu. da se je društvo v Sevnici sploh začelo ustanavljati - v Brežicah očitno niso imeli dovolj zagona in moči. da hi postopek speljali do konca. Tako društva še danes nimajo, želja pa je. da se ustanovi, tako ludi v Krškem in Novem mestu. V svetu imajo kadilci čedalje manj možnosti, da dobijo službo. Zavarovalnice, tudi pri nas. pa kajenje štejejo za rizienost in kadilcem ne priznavajo popustov, medtem ko nekadilci to možnost imajo. Tudi v sevniškem društvu so že izdali nekaj potrdil osebam, ki aktivno delujejo za preprečevanje kajenja, in zavarovalnica jim je priznala 10 "„ popusta. Nova dejavnost Centra za socialno delo Krško Verjetno je marsikdo od vas staršev razmišljal, kako bi svojemu otroku nudil čimveč za njegov zdrav osebnostni razvoj, pri čemer pa ni dovolj zgolj vzpodbuda pri učenju in vključitev otroka v izvenšolske prostočasne aktivnosti. Kavno zato Center za socialno delo Krško maja nove oblike dela z otroki in mladostniki. Odločitev za skupinsko obravnavanje otrok je v bistv u posledica spoznanja, da postaja naša družba vse bolj skupinsko orientirana. Posameznik je v svojem živ Ijenju v pet in v ključen v različne skupine, od družine, vrstnikov . sodelavcev... in ravno to ga lahko bogati, sproža pri njem motnje in ga zdravi. Odločili smo se za skupinsko delo z otroki v starosti od 10 do 12 let. ki so zelo občutljiva leta v razvoju, saj se v tem obdobju otrok počasi prične spreminjati v mladostnika. Ta razvoj prinaša splet sprememb, ki jih najbolj opažajo starši. Marsikdaj ne znajo več ravnati z otrokom, ne najdejo pravih odgovorov na njegova vprašanja in oblike vedenja. Sodelovanje otroka v vodeni skupini vnaša v življenje otroka nove možnosti in izkušnje. V skupini otrok odkriva svoje interese in sposobnosti, pridobiva nova znanja. Skupina mu nudi poleg opore, suporta. ludi veliko priložnosti /a doživljanje uspehov . potrditev. ¦ naslavlja ogledalo njegovi podobi ter ga uči spoštovan sebe in druge. Skupina omogoča ustvarjanje najrazličnejših medosehnih odnosov in razreševanje konfliktov. In kaj se v skupini dogaja'.' S pomočjo socialnih iger se otroci učijo pogovarjati, izražati svoja čustva, postajati strpnejši do sebe in drugih, učijo se premagovati stiske in težave. V skupinah bomo gojili različne igralne, likovne, glasbene, estetske, družabne, športno-re-kreativne. raziskovalne, ustvarjalne (pantomima. igranje vlog. dramatizacija...) dejavnosti. Tudi izleti so v programu. Tudi vsaka interakcijska igra je vsebinsko sestavljena tako. da otrok pred vsako igro dobi ustrezno informacijo o vzgojnem smotru ter jasna navodila o poteku posamezne iere. Po vsaki igri sledi "faza ovrednotenja" o/, laza razmišljanja o svojih izkušnjah. Otrok ima tako možnost, da sam izrazi svoje izkušnje ter jih poskuša razumeti tudi s postavljanjem vprašanj samemu sebi. Vodja skupine pa otroku daje tudi vzpodbudo za povezovanje izkušenj pri igri z življenjsko vsakdanjostjo. S skupinskim delom smo začeli v začetku decembra '92. Trenutno v Centru za socialno delo Krško delujejo tri igralno-tera-pevtske skupine. Srečujemo se enkrat tedensko v popoldanskem času po dve šolski uri. Modera-torji skupin smo strokov ni delavci in zunanji sodelavec Centra, ki se enkrat mesečno udeležujemo tudi strokovne supervizije pod vodstvom mag. dipl. psih. A. Kobolt iz Pedagoške fakultete v Ljubljani. V skupinskem delu z otroki nastaja neka nova kvaliteta: učenje drug od drugega. Zalo vabimo vse vas. ki imate kakršnekoli izkušnje z likovno, glasbeno, športno, raziskovalno animacijo, da se nam kdaj pa kdaj tudi pridružite in obogatite našo skupino s svojimi idejami. Marina N. Rabzelj. CSD Krško Namere posavskih osmošolcev za vpis v šolsko leto 1993/94 Lje vrsto let spremljamo osmošolce z anketo o izbiri poklica, katere osnovni namen je, da vzpodbudimo učence k resnejšemu razmišljanju, "kam in kako" po osnovni šoli. Mnogokrat pa osmošolec potrebuje individualno pomoč pri izbiri poklicne poti, zato je anketa dobra podlaga za pogovor z njimi. Glede na to. da anketo apliciramo na celotni generaciji, ki zaključuje osnovnošolsko obveznost, nam podatki služijo tudi za analitično obdelavo namer. Tako smo v pomoč učencem, njihovim staršem, svetovalnim de- se upoštevajo tudi pri oblikovanju vpisnih mest. Smiselne so tiste korekcije šolske mreže, ki bodo v prid mladim, da bo njihovo izobraževanje čim ustreznejše in v pretež- Namere po srednjih šolah posavske regije: GIMNAZIJA IN EKONOMSKA SREDNJA ŠOLA BREŽICE predviden razpis št. oddel. 93/94 namer letos namer lani lavcem in poklicnim poverjenikom pripravili analizo namer. GENERACIJA posavskih osmošolcev šteje 900 učencev (Brežice 296. Krško346. Sevnica 258). kar je v primerjavi z lanskim letom za slab razred več. Seveda pa moramo upoštevati še učence v nižjih razredih, ki zaključujejo osnovnošolsko obveznost (le-teh je letos 94). čeprav jih večina namerava še eno leto obiskovati osnovno šolo. Skoraj 12 % učencev je bilo ob aplikaciji ankete še NEOPREDELJENIH (odgovora še ne vem). Podrobnejša analiza teh odgovorov je pokazala, da se na določenih osnovnih šolah kar polovica učencev ni opredelila za nobeno šolo oz. poklic, kar je verjetno tudi posledica pomanjkanja tovrstnih informacij. Zato priporočamo leni učencem, da si pridobijo informacije o šolah, poklicih... iz knjig, ki jih je v zadnjem času izdal Zavod za šolstvo RS (npr. Srednješolski poklici), prav tako pa čimprejšen razgovor s poverjenikom PU ali poklicnim svetovalcem Zavoda za zaposlovanje. STRUKTURA NAMER GLEDE NA STOPNJO IZOBRAŽEVANJA kaže. da se 63 % osmošolcev namerava vljučiti v štiriletne srednje šole. dobra tretjina v triletne poklicne šole. ostali pa v dvoletne programe. Preseneča nas relativno majhen odstotek namer za ŠOLANJE V DOMAČI REGIJI. sa| se ic za programe, ki se izvajajo v Posa-vju. odločilo le 43% oz. 350 anketiranih učencev, čeprav bo razpisanih predvidoma 690 mest. Ostalih 57 % učencev se namerava šolati v Celju. Novem mestu. Ljubljani. Mariboru. Primerjava letošnjih in lanskih razmer kaže. da ni bistvenih sprememb glede interesa za šolanje v posameznih programih oz. poklicih na posavskih šolah. Tako lahko z veliko verjetnostjo pričakujemo, še posebno z upoštevanjem več kot 100 ob anketiranju neopredeljenih učencev, večje število prijav na brežiški srednji šoli (predvsem v programu gimnazija) in na drugi strani manjše zanimanje za kovinarstvo in strojništvo (ta pojav ni prisoten samo \ Posavju. ampak v slovenskem merilu), pa tudi za tekstilne poklice, čeprav je za izva-lanjc slednjih na sevniski tekstilni šoli potrebno dodati, da se precej učenk prijavi iz drugih regij (Zasavje. Celje) ter je tako vpis dokaj usklajen z razpisnimi kapacitetami. Kateri poklici osmošolce najbolj privlačijo oz. za katere so se v največji meri opredelili? V štiriletnih šolah: 1. gimnazijski maturant 2. ekonomski tehnik 3. policist 4. elektronik elektrotehnik 5. strojni tehnik 6. gostinski tehnik 7. modni oblikovalec 8. zdravstveni tehnik prodajlec ekonomski tehnik gimnazijski maturant SKUPAJ : II 42 3 66 63 4 157 146 264 251 (270 mest) SREDNJA ŠOLA KRŠKO pn št dviden razpis oddel. 93/94 namer letos namer lani obdelovalec kovin 1 5 N oblikovalec kovin preoblikovalec kovin elektrikar elektronik strojni tehnik elektrotehnik elek. 2 2 2 2 2 1 5 15 15 2N 4 4 19 t. 26 SKUPAJ 9 6« 67 (330 mest) SREDNJA TEKSTILNA ŠOLA SEVNICA predviden razpis namer namer št oddel. 93/94 letos lani pomožna šivilja 1 2 9 šivilja-krojač 2 15 18 SKUPAJ 3 17 27 (90 mest) V triletnih šolah: ni meri usklajen z njihovimi intere- 1. prodajalec si. 2. avtomehanik Osmošolci naj še enkrat pretehtajo 3. frizer svoje poklicne namere, presodijo 4. mizar svoje delovne in učne navade in 5. šivilja na podlagi dodatnih informacij po 6. elektrikar elek. željenih poklicih pretehtajo, ali je 7. natakar njihova izbira poklicne poti in s N. kuhar tem poklicnega cilja pravilna. Ti- ZAKJUČNE MISLI Namere osmošolcev so dokaj dober pokazatelj izobraževalnih želja učencev, zato bi bilo koristno, da sti. s katerimi se lahko posvetujejo, so starši, znanci, šolski svetovalni delavci in poklicni svetovalci na zavodih za zaposlovanje. Andrej Mihelin • Uspešen seminar "Osnove podjetništva za srednješolce" Republiški zavod za zaposlovanje, območna enota Sevnica je v sodelovanju s podjetjem KIN Sevnica organiziral v zadnjih dneh decembra za licence zakjučnih letnikov srednjih šol dvodnevni seminar u podjetništvu. Namen seminarja je bil seznaniti četrtošolce z osnovami podjetništva ter jih usmeriti tudi v podjetniško razmišljanje. Na podlagi obvestila preko sred- - trženje v malem podjetju, mar-njih šol Posavja. Celja in Novega keting in ekonomska propagan-mesta ter preko medijev se je za seminar prijavilo 170 četrtošol-cev. večina iz posavske regije, 15 pa je bilo učencev s stalnim bivališčem v celjski ali novomeški regiji. Največ prijavljenih je bilo gimnazijcev in ekonomskih tehnikov, sledijo pa elektrotehniki frKStrojni tehniki. Dejanska udeležba na seminarju je bila nekoliko manjša od števila prijavljenih, tako se je oba dneva seminarja udeležilo 115 učencev, ki so poslušali naslednje vsebine: - kaj je podjetništvo, kako podjetniško razmišljati. - teamsko delo. motivacija, sposobnosti . ki so potrebne za razvoj poslovne dejavnosti. - kje dobiti pomoč pri razvijanju podjetniških idej. da, - kaj mora mladi podjetnik vedeti o poslovnem trženju, - formalno pravne oblike uresničevanja podjetniških zamisli, Na zaključku so slušatelji s pomočjo vprašalnika ocenjevali posamezne vsebinske in formalne vidike seminarja. Analiza odgovorov je pokazala, da so bili s programom zadovoljni, da so pridobili dodatno znanje s področja podjetništva, večina si je pridobila interes po dodatnem spoznavanju tega področja, prav tako pa so bili zadovoljni s predavatelji. Tudi mnenje slednjih je bilo pozitivno, izhajajoč iz ocene, pridobljene na osnovi pozornega in aktivnega sodelovanja slušateljev. 12 Naš glas I. 14. januar 1993 Med predlogi udeležencev je največ takih, ki bi želeli še več podobnih, predvsem pa bolj poglobljenih obravnav posameznih tem in povsem praktičnih oblik dela. kjer bi v večji meri prišla do izraza njihova kreativnost. Na osnovi teh prvih izkušenj in predlogov se bo zavod za zaposlovanje, seveda v okviru finančnih možnosti, tudi v bodoče od- ločil oganizirati takšne in podobne seminarje o podjetništvu. Prav tako pa razmišljamo o nadgradnji omenjenega seminarja za srednješolce, kjer bi udeleženci v obliki podjetniške delavnice osvojeno znanje tudi praktično^ uporabili. Ioni koren. dipl. psih. v.d. direktorja V" Na senovski osnovni šoli se učitelji in učenci lotijo marsičesa. Tako jim lahko hitro /manjka različne opreme, ki pride prav pri vsakršnem delu. Zalo so se odločili, da si pomagajo s prireditiijo. (Kolo: I. P.) Prošnja za sponzorstvo Iz Osnovne šole XIV. divizije na Senovem smo prejeli naslednje pismo in prošnjo, naj ga objavimo: Delavci in učenci OŠ XIV. divizije Senovo smo razočarani nad opremljenostjo naše šole. Sredstva, namenjena nabavi učil v osnovnih šolah, so tako skromna, da vse bolj zaostajamo za merili sodobne opremljenosti. Ne želimo biti zadnji, ampak se hočemo približati bolje opremljenim šolam, da bomo lahko izvajali kakovosten pouk. Zato smo se odločili, da organiziramo javno dobrodelno kulturno prireditev z naslovom "Za sodobnejšo šolo". Popestrili bomo kulturno življenje v našem kraju, denar, pridobljen z vstopnino ali sponzorstvom, pa bomo namenili za nakup videokamere, ozvočenja za prireditve, računalnika za knjižnico... Želja in potreb je še veliko, volje do dela tudi. Učenci komaj čakajo, da bodo opremo koristno uporabili. / izvajalci kulturnega programa (Stanka Macur. Pihalni orkester Senovo. Folklorna skupina Senovo. Brodniki. Koxv. Brestaniški oktet. Miran kozole) smo se dogovorili za brezplačen nastop, s čimer so nam omogočili uresničitev zamisli. Na kratko iz Učnega centra Cerklje ob Krki Obisk - Tik pred koncem lanskega leta si je Učni center v Cerkljah ob Krki in tamkajšnje letališče ogledalo preko sto osnovnošolcev s senovske in leskovške osnovne šole. - sg Ekskurzija - Večja skupina vojakov je 7. januarja opravila celodnevno strokovno ekskurzijo, v okviru katere so si ogledali tudi steklarno z muzejem v Rogaški Slatini. Pokrajinski muzej v Celju in ostanke celjskega gradu. \ brestaniškem gradu pa še zbirko, posvečeno slovenskemu izgnanstvu. - sg 3. je odšla - Ob koncu lanskega leta se je v Učnem centru Cerklje oh Krki izteklo usposabljanje 111. generacije vojakov. Odšli so na 2. fazo usposabljanja v bojne enote. Pred zaključkom njihovega tukajšnjega programa so organizirali še dve prireditvi. V kulturnem domu so 23. decembra počastili dan samostojnosti Republike Slovenije, božič in novo leto. v programu pa so sodelovali učenci OS Cerklje, pevski zbor Planina ter vojaki iz učnih centrov Cerklje ob Krki in Ptuj. - sg Najboljši v 3. - Na posebni slovesnosti, ki je bila 30. decembra 1W2. pa so proglasili najboljše vojake in strelec III. generacije. Najboljši strelci v učnih vodih III. generacije so bili: Edin Hasanagič. Matjaž VinUiš. Jože Miketič. Janez Vidic. Matjaž Drame. Nenad Milic. Davorin Sclekar in Stanislav Pelko, Vsi so prejeli listino s priznanjem in srebrno vrvico. Najboljša strelca v učnih četah sta bila Boštjan Bcrvar in Aleksander Plevnik. ki sta prejela listino in zlato vrvico. Najboljši vojaki v učnih vodih so bili: Peter Šket. Nenad Mitie. Davorin Šelekar. Sandi Rampre. David Kukcc. Boštjan Ber-var. Saša Milojevie in Miroslav Djuranovič. V znak priznanja so prejeli listino in srebrni znak TO in nagrado: en prosti dan. Najboljša vojaka v učnih vodih sta bila Matjaž Drame in Boštjan Božič. Kot priznanje sta prejela listino, zlati znak TO. knjigo s posvetilom poveljnika UC in pravico do dveh prostih dnevov. - sg Napredovanja - Poveljnik Učnega centra Cerklje ob Krki Vasilije Maruš je v imenu načelnika RŠ TO podpisan pod odredbo, s katero so v čin poddesetnika napredovali naslednji vojaki III. generacije: Bojan Rupar. Peter Šket. Nenad Milic. Sandi Rampc. David Kukcc. Boštjan Bervai. Davorin Šelekar. Saša Milojevič. Miroslav Djuranovič. Matjaž Drame in Boštjan Božič, -sg "Neviodurtum" - V devetih mesecih, odkar obstaja 21(1. učni center Cerklje, je skozi njegova vrata vstopilo 643 vojakov. Od skupnega števila nabornikov so jih v različnih fazah usposabljanja zaradi zdravstvenih in psihiatrijskih razlogov odpustili 17. Vsi ostali Vas pa prosimo za finančno podporo naši prireditvi. S tem boste omogočili učencem sodobnejši način življenja in dela v šoli, oni pa bodo svoje znanje prenesli na svoja bodoča delovna mesta, /.ato upamo, da naša prošnja ne bo zaman. Če se boste odločili za pomoč, nam svoj prispevek nakažite do 22. januarja na SkUD OS XIV. divizije Senovo, ŽR št. 51600-603-30047. Če nam boste nakazali sredstva v višini 100 1)1- M. si boste s tem pridobili pravico do reklamnega oglasa na prireditvi, če pa ho ta vsota 200 DEM, bo vaš logotip na plakatu za prireditev. Še bolj veseli bomo, če se boste odločili kar za nakup ustrezne opreme. Prisrčen pozdrav do srečanja na prireditvi, ki bo 13. februarja oh O. uri. Organizatorji, učitelji na senovski osnovni šoli, se bodo pri večini možnih dajalcev podpore oglasili osebno, nekaterim bodo poslali le pisno vabilo, upajo pa, da bo vsaj nekoliko pomagala tudi objava v Našem glasu. Glede na to, da se za različne športne prireditve (pa ne, da bi kdo hotel podcenjevati njihov pomen!), ki so bolj trenutnega pomena, vedno najde dovolj sponzorjev, na senovski šoli upajo, da bodo imeli razumevanje tudi za njihov cilj. T. P. GLASILO 210.UČNEGA CENTRA CERKLJE OB KRKI Leto 1,številka 1, generacija 3 so bili po uspešnem usposabljanju premeščeni v bojne enote. To je poročilo, ki nosi naslov "Kako smo izpolnili nalogo" in je objavljeno v prvi številki glasila 210. učnega centra Cerklje ob Krki. Ob robu ima natisnjeno ime "Neviodunum" (ki je bil sprva vojaška postaja Rimljanov in se je šele nato razvil v trgovsko naselbino), napisali in izdali pa so ga vojaki tretje generacije in zaposleni v tem učnem centru. Spremno besedo prvi številki je napisal poveljnik učnega centra Vasilije Maraš. sieer pa najdemo na 40 straneh glasila zapise o delu in življenju v tej ustanovi, opise športnih in rekreativnih dejavnosti, prispevke (utrinke) "civilnih" novinarjev o Teritorialni obrambi, pričevanja o bojih za suverenost Slovenije, drobce iz zgodovine Cerkelj in Brežic, nekaj osebnih vtisov gojencev centra, vrsto živahnih karikatur in ilustracij... Za bistre glave spoštovani ljubitelji šaha! Ob zaključku koledarskega leta 1W2 smo ugotovili zmagovalce in jim razdelili nagrade. Začenjamo nov krog reševanja šahovskih problemov. Upoštevali smo vaše pripombe in tokrat naloge zastavili po različnih težavnostnih stopnjah. Pri reševanju vam želimo veliko zabave in dobrih idej. Pa še to: odslej vam bo zastavljal probleme v Našem glasu mednarodni mojster Zvonimir Meštro-vič. Za tokrat vam je izbral naslednje naloge: 1. mat v štirih potezah 3. mat v dveh potezah wrmm Branku Naraglavu v spomin 30. decembra llW2 je nesrečno ugasnilo mlado življenje 21-let-nega Branka Naraglava. člana Kajak-kanu kluba Krško. Bil je ' eden tekmov alcev mlajše generacije in je na domačih tekmovanjih uspešno zastopal barve našega kluba. Že v rani mladosti je v/ljubil Savo in ob njej doživljal razposajene otroške igre. Tu se je srečal s člani našega kluba. Občudoval je nasmejane fante v čolnih in se jim kasneje pridružil. Pričel je s treningi in tekmovanji. Ko je dobil lasten čoln. pa se je njegova vnema še podvojila Ni silil v ospredje. Bil je bolj tih in miren, znal pa je biti vztrajen in je zato dosegal lepe uspehe. V klubu je bil priljubljen pri svojih vrstnikih in tudi med sta- rejšimi člani. Rad je pomagal v pripravah, na tekmah in drugih organiziranih prireditvah. Vedno je bil prisoten, vedno marljiv in dosleden. Z njim smo izgubili mladega, perspektivnega tekmovalca. V klubu je nastala vrzel, ki jo bomo le težko zapolnili. Iskreno nam je žal izgube, ki je toliko bolj boleča, ker je preminil mlad. z vsem nedoživetim življenjem pred seboj. Pogrešali ga bomo povsod in se ga spominjali z vseh tekmovanj in srečanj, kjer je sodeloval. Ohranili ga bomo v najlepšem spominu. Vsem njegovim žalujočim v imenu vseh članov kluba izrekamo iskreno sožalje. kajak-kanu klub krško !¦ ¦ III ¦ ^ &^ m m m 4^ ¦Ta ! I S 2. mat v dveh potezah Rešitve iz prejšnje številke 1. I)c6+ - Kc6, 2. Se5+ - Kc5, 3. Sd3+ - Kd4, 4. Kd2 - Te8, 5. c3+ + 1. Tf5- Kf5, 2. g4+ -Kg4, 3. Kg2. S to potezo beli ulovi nevarnega kmeta na g2. Končni vrstni red za leto 1992: 12 točk Aleš Volčanšek 10 točk Želimir Pavlovič 6 točk Rade Cerovina 4 točke Toni Kos 2 točki Vlado Rokrič Aleš Volčanšek dobi komplet knig Strategija in taktika, Želimir Pavlorič knjigo Praktične končnice in Rade Cerovina knjigo Matni udar. Podelitev nagrad bo na konferenci ŠK Krško. 15 NaS glasi. 14. januar 1W 13 Krški šahisti so se prebili Ko smo lani oktobra napovedovali prodor krškega šahovskega kluba iz druge v prvo tekmovalno ligo, se je marsikomu taka samozavest zdela nesmiselna. Na račun ambicioznih načrtov je moral predsednik tega kluba. Hilmija Ahmatovič. požreti marsikatero pikro in tudi vodenja ekipe si ni upal nihče prevzeti, tako da je ta nehvaležna naloga ostala kar v njegovih rokah. Očitno pa so Hilmijcvi načrti vendarle bili povsem stvarni in je vedel, s čim razpolaga. Pred začetkom tekmovanj v drugi jakostni ligi je namreč krški klub svoje vrste okrepil z igralci, ki so doma v okolici Krškega, ki pa predstavljajo samo kakovostno smetano posavskih šahistov. 10 so Marjan Božič, amaterski Kavni prvak '92. Toni Kos. prvak Posavja in najmočnejši mladinec v drugi slovenski ligi. Smi-Ijana Jurečič. zanesljivo prva dama posavsko-zasavskega šaha ("Med Litijo in Dobovo boljše ni!" se priduša Hilmija.) in Andrej Cerjak. ki sodi med peterico najboljših v Posavju. Četverica naštetih igralcev je predstavljala Ogrodje krške ekipe, v kateri sta Uspešno našla svoje mesto še člana debilanta Aleš Volčanšek in zelo borbeni Tomaž Žnidcršič. Pri tem ne kaže zanemariti še vloge Marjana Ruparja. ki smo ga že pred začetkom druge lige predstavili kol legendo tukajšnjega šaha. V odločilnem dvoboju s Sevničani je na prvi deski premagal najboljšega med nasprotniki i/ Sevnice, mojstrskega kandidata Povšeta. Skupni izku-piivk krške ekipe je bila zmaga v dvobojih z vsemi ekipami, medlem ko so zmagali \ 7b.b od-sloika posamičnih partij. Nasledka, dnigotivrščena ekipa (iz Scv-inccl. |c zbrala za celih I.Sodstol-ko\ manj. kar pomeni, da si je nabrala "prednost" šestih čistih porazov. Nobeni drugi ekipi v l drugi ligi tudi ni uspelo pobrati laku prepričljive zmage, kot so ¦ dvakrat izborili Krčani: šahisle parna in Sevnice so premagali z ire/ullalom 5.5 : 11.5. l'o besedah Ahmatoviča njihovemu moštvu tudi v nobenem trenutku ni trda predla in jim ni grozil poraz v nobenem izmed dvobojev. K temu sta nedvomno prispevala tudi brezpogojna disciplina in zmagovito vzdušje, ki so ga uspeli ustvarili med igralci. Zlasti za slednje ima velike zasluge pomočnik trenerja Kade Cerovina. ki igralcev m nikoli pustil samih in ki je tudi pomagal načrtovati strategijo nastopov na posameznih dvobojih. Organizacijske naloge sla vodstvu ekipe pomagala opravljali še Tomaž Žnideršič. ki zna med drugim vedno poiskali pravo besedo za soigralca, in Marjan Božič. Priznali kaže še to. da krški šahisti še nikoli niso bili deležni take finančne pomoči kol letos, ko so lahko igralcem zagotovili vsaj osnovne pogoje (hrana, prevoz, sodniki, prostor...), za kar pa gre zasluga krškemu sekretariatu za družbene dejavnosti. Krčani seveda že načrtujejo svoje nastope v prvi šahovski ligi. ki se bo sicer začela šele oktobra, a vsekakor imajo namen svoje mesto med najboljših vsaj obdržali, če že ne izboljšali. Zavedajo se. da to ne bo lahko, zalo so priprave že pričeli. V svoje vrste so vključili trenerja in (verjetno) igralca /vonka Mcširoviča. mednarodnega mojstra, kije že treniral celo vrsto znanih šahistov. tudi Predraga Nikoliča. ki je bil pred leti med desetimi najboljšimi šahisti na svetu. Zvonko Meštrovič je prišel v Slovenijo iz Sarajeva, s konvojem Slovencev. Šahovski klub Krško vabi vse svoje člane. simpalizerje in ljubitelje le starodavne kraljevske igre na volilno konferenco kluba, ki bo v petek, 15. januarju '93 ob IS. uri v zasebni sobi gostilne Murko v Krškem. Dogovorili se bomo o oživljanju šaha na območju celotne občine Krško, od Kostanjevice do Koprivnice, o možnostih za zagotovitev stalnega prostora za tekmovanja in treninge: podelili bomo nagrade najuspešnejšim reševalcem šahovskih problemov... Vabljeni! Prvi skupni nastop Posavje ima samostojno šahovsko zvezo fosuvskim šahislom. ki so bih dolga leta vključeni v zasavsko šahovsko /\c/o. se je preteklo lelo uresničila želja: v letu IW je nastala samostojna Ša-nvska /\c/.\ Posavja. njen predsednik pa je postal Ludvik Cvirn iz ŠK Milana Majcna iz Sevnice Šahisti si želijo, da bi se v tej smeri organizirale (udi vse druge možne institucije. Šahovska zveza Posavja se je 10. januarja udeležila prvega ekipnega prvenstva regionalnih Šahovskih zvez v Postojni, na katerem je nastopilo s* regionalnih ekip. Posavje so zastopali: Zvo- nimir Meštrovič. Martin Povše. mojstrski kandidat. Toni Kos. mojstrski kandidat. Cerjak. Božič. Kranjec. Mesojedec. Žnideršič. Smerdel. Smiljana Jurečič. Andrej Grilc. Ahmatovič. vsi pr-vokalegorniki. Ivan Levičar. Polona Kunšek. Robi Volčanšek. drugokategorniki. in Mojca Gnlc. Alenka Radej. Lidija Vin-kler. tretjekategorniki. Posavci so z desetimi točkami zasedli 4. mesto. Zmagala je Štajerska, druga je bila Ljubljana in tretja Notranjska. J. Rlas. A. Božič Njegovi starši so namreč Slovenci, doma z Rake. trenutno pa živi pri svojcih na Črešnjicah pri Cerkljah in je pripravljen pomagati krškemu šahovskemu klubu. Vsekakor pa je treba poudariti, da so časi socrealističnega idealizma mimo in da bo ob sedanjih kadrovskih zmogljivostih krški šahovski klub sicer lahko napredoval vse do vrha. za kar ima realne možnosti, vendar samo z ustreznim materialnim zaledjem. To pomeni hud hoj za denar in za sponzorje. Dobra uvrstitev krških šahistov na državni ravni bo gotovo odvisna od denarja, tistemu, ki ga bo prispeval (tudi kot sponzor), pa bo prinesla tudi nekaj slave in reklame. Zakaj se končno po dolgem času ne bi Krško proslavilo tudi s kako dobro uvrstitvijo v (na primer) šahu. in ne samo z umirajočim gospodarstvom ali z vso ostalo (neslavno) nakopičeno problematiko?! V Brežicah Krčani najboljši V Brežicah je bil 26. decembra šahovski turnir. Krčani so na njem zasedli kar šliri prva mesta. Razvrstitve so naslednje: največ točk (12.0) in prvo mesto je zasedel mednarodni mojster Zvonimir Meštrovič. drugi (1(1.0 ločk) je bil Andrej Cerjak. tretji Ioni Kos (9.5 točke) in četrti (S.0) Marjan Božič. Vsi so iz krškega šahovskega kluba. Peli je bil Sevničan Toni Kranjec (K.5). šesli Novomeščan Marjan Kasielic (SO), sedmi Brežičan Igor Šilnik (7.5). osmi Tomislav Barlakovič (7.5) iz Samobora. deveti Bojan Smerdel (7.5) iz Sevnice in deseli Milan Lesjak (7.5) i/ Celja. Kolesarji v Master teamu že vadijo Foto: L. Potočnik Kolesarsko društvo Master team iz Krškega je na pobudo občanov (staršev) in članov društva sredi decembra sklicalo sestanek tehnične komisije in ustanovilo tekmovalno sekcijo. V zelo kratkem času se je v društvo včlanilo že deset tekmovalcev. od tega kar osem pionirjev in dva mlajša mladinca. Pod nadzorom predsednika tehnične komisije Vinka Kerina in trenerjev Alojza Podbrščka in Milana Oštirja je tekmovalna ekipa 15. decembra pričela zimske treninge v telovadnici. Vodstvo društva je k sodelovanju povabilo tudi gospo Zdenko Divjak kot psihologinjo. V društvu pravijo, da se bodo kljub finančnim problemom (saj nimajo sponzorja) s podporo staršev udeležili vseh večjih tekmovanj v Sloveniji, rekreativni kolesarji pa vseh maratonov v Sloveniji in nekaterih v Avstriji in Italiji. Letos bodo poskušali izvesti naslednje prireditve: prvi kolesarski maraton "Krško '93". kolesarski sejem (v marcu) in prvo dirko z gorskimi kolesi (MTB) v Sevnici - s pomočjo pokroviteljev in članov iz Sevnice. V društvu, ki šteje že preko 40 članov, upajo, da bodo v letu '93 našli sponzorja in tako vsi skupaj prispevali k razvoju kolesarstva v krški občini in Posavju. Za KO Master team (sedež: Cubčeva 3, Čučnik): Dušan Čučnik, predsednik Planinsko novo leto Skupina planincev, članov PD Bohor, kije že nekaj časa osumljena, da družno kroži po slovenskih gorah (pisali smo tudi že o njihovem pohodu na Triglav in o njihovem trudu pri urejanju koče na Bohorju), se je odločila, da bo tudi letos silvestrovala aktivno. Po pol sedmi zvečer so se zbrali pred planinsko sobo na Senovem ter se odpravili na Bohor. V prijetni, vendar precej hladni noči so se lepo razgibali. V sproščenem vzdušju so s skupino mladink in mladincev iz Ljubljane nazdravili novemu letu. V skladu z navado, ki velja ob takih priložnostih, so si zaželeli "dober pogled in trden klin". Jutranji mraz oh vrnitvi je potem preprečil tudi "naselitev" neljubih gostov, ki jim zavistneži pravijo "maček", in oh slovesu je bilo iz vseh grl slišati: "Pa prihodnje leto zopet!". Ivo Antič Poročilo o delovanju NEK DECEMBER 1992 Po podatkih NE Krško je elektrarna ob 100-odstotni razpoložljivosti in 100-odstotni izkoriščenosti decembra proizvedla 462.600 MWh električne energije (neto). Izračunani prirastek temperature Save je bil pod dovoljenimi 3 stopinjami Celzija: največji je znašal 2,29 stopinje. povprečni pa 1,16 stopinje Celzija. Koncentracija radioaktivnosti v tekočinskih in plinskih izpustih ni presegla zakonsko dovoljenih meja. Tritij je dosegel 13,6 % dovoljene letne doze, ostali dopustni radionuklidi v tekočinskih emisijah 0,22 %, delež radioaktivnosti v zraku (na razdalji 500 m od elektrarne pa 0,001 %. Na novo je bilo uskladiščeno 12 sodov srednje radioaktivnih odpadkov. Skupno število sodov je bilo konec decembra 8870. V letu 1992 je Nuklearna elektrarna Krško oddala v omrežje 3.768.088 MWh električne energije- 14 Naš glas 1, 14. janu POSTNA TORBA Odgovor gospodu Tomšetu Gospod Ivan Tomše, kandidat iz Brežic za državni svet, je na soočenju v krškem Kulturnem domu na urednika Našega glasu naslovil povsem vljudno vprašanje: "Zakaj ni bila objavljena moja izjava s predvolilnim programom, čeprav sem jo pravočasno poslal?" Čeprav se ne da ničesar več popraviti, smo gospodu Tomšetu vseeno dolžni pojasnilo. Glede na to, da je bilo vprašanje javno, odgovarjamo pač tudi mi javno. Torej: vaša pošta, gospod Tomše, preprosto ni prispela do nas, in to smo v časopis tudi zapisali. Ne vemo, kaj se je zgodilo, a nismo je prejeli. Verjetno bi bilo bolje, če bi, v skladu s prvotnim dogovorom, uporabili telefaks. Naključje je hotelo, da naše sporočilo, da do zaključka priprave časopisa vašega besedila še nismo prejeli (čeprav je bil dogovorjeni čas za to že mimo), očitno ni prišlo do vas, ker ste bili ravno tiste dni v Ljubljani na skupščinskem zasedanju. Vabimo vas, da kljub temu neljubemu izidu dogovora, ki mu vzroka ne najdemo, sodelujete z Našim glasom vsaj tako kot z ostalimi sredstvi javnega obveščanja v Sloveniji. Nismo sicer tako pomembni in odmevni kot osrednji mediji, a delujemo na območju, ki je najbližje krški jedrski elektrarni in kjer je okoliško prebivalstvo življenjsko zainteresirano za vse ugotovitve, do katerih ste ali še boste kot član različnih delovnih skupin ali pa kot funkcionar stranke lahko prišli in jih boste posredovali javnosti. ("¦Podjetništvo s piko nu i") Odgovor na odgovor V Našem glasu št. I.lzilne 23. decembra 1992 ste naju i lažmi, ki jih navajate in s katerimi naju hočete očrnili pred javnostjo, sobi pa nadeti "svetniški sijaj", ilobeseilno "prisilili" h komentarju, čeprav je bil delno že objavljen v isli številki čeprav ne najin, Kol bivšima delavkama, čeprav sva bili le pripravnici, nama očitale stvari, ki so v;im verjetno "padle na um" v trenutku, ko ste (polni maščevanja) pisali članek, čeprav so vse lo siv ari brez vsakršne oprijemljive podlage. Če ste poleg ludi upali, da naju boste prizadeli, oz. "dali na nož", kol nama že ves čas grozite, sle se brez dvoma spel krepko /molili, vključno s tistimi, ki vam (po vaših zatrjevanjih) "stojijo ob stra- ni". Omenjate odpustitev in nekakšen disciplinski postopek, o katerem ne veva ničesar ne me-dve. ne kdorkoli drug. Da je vse skupaj ena sama laž ali pa morda plod bujne domišljije, bodo najbrž pritrdili, če že ne glasno, pa vsaj na tihem, pri sebi. tudi tisti, ki poznajo tako vas kot naju. Našle pa bi se tudi priče, tudi za to. kako ste svojim delavkam že pred sklenitvijo pripravništva dali podpisati izjavo o prostovoljni odpovedi delovnega razmerja, na katero bi potem samo še dodali svoj podpis in datum, o vašem načinu odpravljanja delavke na porodniški dopust, njenem plačevanju v tem času... Žalostno je. da poskušate dvigniti lasten ugled s tem. da z nizkimi udarci komentirate najin intelektualni in kulturni nivo. ki se po vašem mnenju o ljudeh odraža v tem. da se nekdo podpiše pod tekst s polnim imenom ali ne. Oh dejstvu, da se tako učeno sklicujete nu Zakon o javnem obveščanju, ki ga očitno ne razumete, pa pozabljale ludi na Ustavo, s katero nama je ta pravica zagotovljena. Sicer pa sva vsakomur dali možnost, da najine podatke izve v uredništvu. Skromnost je pač tudi čednost. Vsak ne želi hiti kar čez noč popularna medijska zvezda, pri čemer na vsak način očitno vztrajale vi. ki ste se pod svoj članek podpisali. Morda hi bilo ludi za vas bolje, če bi namesto vaših zvenečih imen napisali le "I. A". Seveda - potem bi bili manj popularni. Nama pa je oh vsem tem prihranjeno, da komentirava VAŠ intelektualni in kulturni nivo, saj ga lako s svojim člankom kol še / marsičim, čeprav se morda lega ne zavedate, komentirale sami. Res nama obljubljate maščevanje. Morila bi naju celo pre- strašili, vendar sva vaših ustrahovanj, parafraziranj in podlosti že navajeni. Verjetno ste v lastno obrambo pripravljeni širiti še hujše laži o naju. vendar bova tudi medve po potrebi razkrili, za razliko od vaših laži. vso resnico, ki jo poznava o vas. Čeprav mislite, da je ne bi smeli (od tod vseskozi vaše grožnje preko slov!) in sva vam zato trn v peti. V tolažbo vam poveva, da je vse to predvsem odvisno od vas samih. Najbolj žalostno od vsega pa je. da poskušale dvigniti lasten ugled z represijo in s takšnimi lažmi, medtem ko obstajajo tudi druge, bolj človeške možnosti - le najti jih je treba. Meniva, da je zadnji čas. da pogledate resnici v oči. če je to mogoče, kajti doslej so ljudje od vas odhajali ponižani, prizadeti, tiho in prestrašeno. Ko sle mislili, da jih ne morete več izkoristiti. Temu je nekdo moral naredili konec. Z ljudmi ne morete manipulirati v nedogled. Sklicujete se na nekakšne zakone, v vaših podjetjih pa ne velja nobeden od njih. ali pa vsaj nobeden izmed tistih členov, ki govorijo o kakršnihkoli pravicah, tako delavskih kol povsem osebnih. Če pa slučajno kdo le povpraša po njih. ga želite čim prej odstranili ter mu naprtiti na hrbel vsemogoče grehe in laži. Ciospod Avsec! Žal ali pa k sreči sle se lokral lotili napačnih oseb. Sicer pa sva prepričani, da imate tako vi. kot imava medve. dovolj pomembnejšega dela. kol je pisanje takšnih pisem. Predlagava, da raje pustimo, da o vsem skupaj odločajo listi, ki so za to pooblaščeni, ob pravem času in na pravem mestu. Tako kot nama ostaja upanje tudi vam in nimava pravice, da vam ga jem-Ijeva. Vsekakor pa sva prepriča- ni, da nasilnost ni nikakršno prepričevanje! Pa brez zamere! Romana Koren in Metka Bernardu- ¦ Imel sem čudne sanje! t5anjalo se mi je. da sem se rodil v eni od nordijskih držav, končal magisterij na stockholm-skem kraljevskem tehnološkem inštitutu ter se po več službovanjih nazadnje zaposlil kot direktor papirnice v eni od najmlajših državic na svetu. V tej državici si na vse kriplje prizadevajo, da bi nadomestili zamujeno v času prejšnjega režima ter vstopili v razviti svet -Evropo, še posebno pa se navdušujejo nad vsem. kar prihaja od zunaj, tako so se navdušili tudi nad mano. čeprav sem prišel k njim brez kapitala. Podjetje je prezadolženo. nima obratnega kapitala, izgubilo je več kol polovico svojega trga. proizvodnja praktično stoji, tudi če naročila so. ni denarja za nakup surovin, delavci niso dobili v celoti izplačanega regresa in jubilejnih nagrad, polovico plače prejemajo v bonih, nekaj sem jih , že pognal na cesto (ostale še bom), da o drugih stvareh sploh ne govorim. Vendar lo ni prijeten del mojih sanj. N-.ijpnjelnejsi del mojih sani |C seveda moja plača, ki znaša 218.400 USD (dolarjev) letno. 10.IKKI dolarjev več kol v letu 1992 (verjetno so tako zadovoljni z rezultati mojega dela). Preko 360.360 DEM (preračunano v nemške marke), ta valuta je tukajšnjim državljanom namreč bolj domača. Poleg letne plače, ki so mi jo nakazali na S. h. Luk- semburg (ostali moji sod oz. sodržavljani so dobili manj: od 148.700 do 2.792 kolikor jih je dobil kolega, je obiskal samo en teden v bru). mi tukajšnje podjet ravnava vse stroške bivanj leg tega pa dobivamo vs okrog 30.000 SIT tedenski nine. In potem se. v sanjah dam sanjarjenju: 360.360 pomeni preko 30.000 DEI» sečno. Povprečna plača (n nižja) pa znaša v mojem po 36.(XX) SIT. kar pomen DEM na zaposlenega. Se da jaz sam prejmem v enei secu toliko denarja, kot ga ži delavec mojega podjetj (štirih) letih. Potem sanjat naprej: samo z eno mesečn čo bom sedaj lahko od preostale obroke za pralni mogoče celo za stanovanje ga ne bo potrebno odpla deset let), za fanta pa se b( no našel denar za žepnino malico... Pa kaj govorim r nosti! Z eno samo plačo sedaj kupim trideset pralni! jev ter dve stanovanji, oc< na toliko, kot je sedaj naš Podjetje samo tega denai veda nima (s tem odgov tudi zavračam vse zahteve i cev), vendar stoji za nami I kol največji upnik, za njo 5 za njim Vlada, za vlado pa cija. javni dolg ali kakork hočete, skratka državljan pravi tisti, ki prejemajo mir ne in zajamčene plače, in ki jih mečemo na cesto, i mar ne? No. potem me iz | nih sanj vrže budilka, v jutru se napotim proti tovar P.S. Vsaka podobnost z g. fom Normanom, direktorje pirnice Videm, je zgolj na na! Jože T Papirni 6X270 MALI OGLASI Strokovna ekskurzija IŠČEM ZAPOSLITEV, kakršno koli. Sem tekstilni obrtni konfek-cionar. izšolala sem se v Ljubljani, in sem že 3 leta brez zaposlitve. Marija Stare, Brezje 5, Le-skovec pri Krškem. RAIN D.O.O, računalniški inženiring, vam ponu|a kakovostne storitve na področju računalništva, tzdeluiemo programe po naročilu in svetu)emo. organiziramo osnovne tečaie za uporabnike (DOS, NOVELL), pomagamo pri nabavi strojne in programske opreme, dajemo strojno in programsko opremo v zakup. Za vse informacije kličite tel. (0601) 271 -661 ali (0608) 31 -942. KUPIM TRABANTA od najboljšega ponudnika. Tel.: (0608) 33- 702. AX TRE 11, letnik '88, 62.000 km. registriran do maja '93. ugodno prodam. Tel.: (0608) 33-246. VISA II CLUB, letnik 82. ponovno obnovljen, registriran do julija '93, ugodno prodam. Tel.: (0608) 67-041. BMW 3,16, letnik 79. 103.000 km, registriran do avgusta '93, z aluminijevimi platišči, ugodno prodam. Tel.: (0608) 67-136. med 19. in 20. uro. ŠKODA 120 L, letnik '80,80.000 km, dobro ohranjen, registriran do decembra '93. prodam za 1.400 DEM. Milan Tomše, Dobe-no 2, 68250 Brežice. LADA 1.200, letnik '74, registriran do januarja '94, prodam za 800 DEM. Jože Godler, Pečice 16. pošta Zdole. LADA SAMARA, letnik '87, 80.000 km, registriran do junija '93. prodam za 5.300 DEM. Tel.: (0608) 33-702. LADA SAMARA, letnik '88. 40.000 km, registriran do avgusta '93. prodam za 6.300 DEM. Tel.: (0608) 33-702. P 126, letnik '85. 60.000 km. registriran do oktobra '93. prodam za 1.700 DEM. Franc Rajh. Ga-berje 22. 68321 Brusnice. ZASTAVA 750, letnik '83. 70.000 km. generalno obnovljen, registriran do decembra '93. prodam za 1.500 DEM. Tel.: (0608) 33-246. ZASTAVA 750, letnik '85. 43.000 km, registriran do 15. 2. '93. prodam za 1.450 DEM. Tel.: (0608) 32-067. ZASTAVA 750, letnik '81. registriran do novembra '93. prodam za 1.100 DEM. Tel.: (0608) 32-446. ZASTAVA 101, letnik 77, registriran do 31. 7. '93. prodam za 1.200 DEM. Tel.: (0608) 79-009. ZASTAVA 101, letnik '85. registriran do maja '93. prodam. Cena 2.500 DEM. tel.: (0608) 70-142. ZASTAVA 101, letnik '88. 49.000 km, registriran do aprila '93. prodam za 4.200 DEM. Marjan Pacek. Malo Mraševo 22. 68312 Podbočje. ZASTAVO 101, letnik 78, 80.000 km. registrirano do januarja '93. prodam za 600 DEM. Tel.: (0608) 79-709. ZASTAVA 101, letnik '82. 80.000 km. registriran do 30. dec. '93, prodam. Tel.: (0608) 62-043. YUGO 45 A, letnik '86, 70.000 km, registriran do aprila '93. prodam za 3.200 DEM. Tel.: (0608) 69-336. YUGO 45, letnik '89, 38.000 km, registriran do aprila '93, prodam za 4.600 DEM. Ivan Tomše, Mala Dolina 16, 68261 Jesenice na Dolenjskem. YUGO 45, letnik '86, 59.000 km, registriran do februarja '93, prodam za 2.700 DEM. Jožef Zlatic, Tomšičeva 1, Brežice. YUGO 45, letnik '86, 60.000 km, registriran do avgusta '93, prodam za 2.700 DEM. Tel.: (0608) 62-043. YUGO 45, letnik '89, 30.000 km, regisriran do aprila '93, prodam za 4.300 DEM. Tel.: (0608) 62-043. VVARTBURG, letnik '87, 60.000 km, registriran do septembra '93, prodam za 3.000 DEM. Tel.: (0608) 69-237, Cerklje ob Krki. R 4, letnik '84, 84.000 km, registriran do julija '93, prodam za 2.600 DEM. Alojz Zokalj, 68262 Krška vas 54. LAit 6i r POMAGAL, Cl NL »I PLAVALA ^E V KRVI. AMPAK TUBI V NAFTI ' Konjereje, na avstrijskem Koroškem in v okolici Pliberk Posavsko konjerejsko društvo je v ponedeljek, 14.12.1992, organiziralo prvo strokovno ekskurzijo v Avstrijo, in sicer na avstrijsko Koroško z namenom, da rejci vidijo, kako je organizirana in razširjena konjereja v sosednji državi oziroma regiji, ki smo jo mi obiskali. Celoten program ekskurzije nam je pripravilo društvo konjerejcev, ki deluje na tem področju, zato za začetek par besed o organiziranju društva. Društvo konjerejcev Pli-berk. takšno je namreč ime društva, pokriva osem občin avstrijske Koroške, vanj so včlanjeni vsi rejci kobil in žrchčarji vseh treh pasem hladnokrvnih, toplokrvnih in konj za šport. Društvo šteje 101 člana, kar obsega 390 plemenskih kobil in 15 potrjenih državnih žrebcev. ki semeni-jo na tem področju. Duštvo vodi oziroma upravlja sedemčlanski upravni odbor, ki ima tudi zelo veliko vlogo pri razvoju oziroma odločanju za širjenje konjereje na tem področju. Že takoj na začetku so nam povedali, daje konjereja kot kmetijska panoga povezana z razvojem turizma, se pravi, če ima država oziroma področje razvit turizem, se širi tudi razvoj konjereje, saj je ta tesno povezana z turizmom. Zlasti smo to videli na primeru razvitega izletniškega turizma na kmetijah, ki smo jih obiskali. Tako je namreč pri nas. je poudaril predsednik društva g. Lah. pri katerem smo imeli tudi prvi postanek, oziroma ogled njegove kmetije. Ogledali smo si tri državne žrebec, prvega žrebca noriške pasme, linijo vulkan, za katerega trdijo, da je to pasma, ki je bila na njihovem področju najbolj razširjena, pred petimi leti je bilo na tem področju ca 900 kobil omenjene pasme. V zadnjem času pa no-riško pasmo izpodriva nekoliko lažji tip konja, haflinger, saj si turistične kmetije takšnega konja želijo, ker je turistom bolj priljubljen. Pri noriku se vrši v zadnjem času selekcija v nekoliko lažjega konja, ki bi imel tanke kosti in pa lahek in tekoč korak. Ta pasma na tem področju avstrijske Koroške ostaja še vedno glavna pasma predvsem na hribovskih kmetijah, kjer konja uporabljajo predvsem za delo v gozdu. Nato je sledil še ogled dveh državnih žrebcev haflingerjev ter reje plemenskih kobil. Zelo nas je tudi zanimalo, kako država oziroma regija gleda na subvencije oziroma denarne pomoči pri raz konjereje. Vsi ž.rcbci, ki semenij tem področju, so državi se vzgajajo v privatnih n iz katerih se vrši odbira. hirajo se najboljši, ko do^ jo starost dveh let in po prestavijo na ustrezno pli nilno postajo, še prej zdravstveno pregledani preizkušeni, ali jim ustre; bido in skok. Žrcbčarju pada skočnina v višini 5" lingov, poleg tega pa dol letno podporo od drža' višini 12.(MK) šilingov, če meni vsaj 20 kobil. Po š letih se žrebci prestavljaj drugo plcmenilno postaj Rejcem, ki privežejoži co doma, pripada drž; premija v višini 8000 šilin izplačuje se za triletno ži co ob premostitvi žrebi kobilo. Pot smo nadalj li na kmetijo g. Johana Pi kjer smo si ogledali rejo menskih kobil noriške sme. Tu smo se srečali s denco. da zaradi sila n cene žrebet določene kn je, tako tudi zgoraj orne na, koljejo žrebeta kar de tako dosegajo tudi bistv višjo ceno, osnova za t< je razvitost turizma in prt čanje ljudi, daje tudi kon meso okusno. Na posestvu g. Volfa, Na$ glas 1. 14. januar 1993 15 predsednik združenja oziroma konjereje na Koroškem, smo si ogledali rejo toplok-rvih konj, predstavljena sta bila dva žrebca, ki plemenita polovico vseh kobil omenjene pasme na tem področju. Zelo zanimivo je bilo videti žrebca hanoveranca, ki je sila mirnega temperamenta, ta lastnost je dominantna in jo prenaša tudi na svoje potomce. Nazadnje smo si na kmetiji g. Milcrja v kraju Gurt ogledali rejo plemenskih kobil noriške pasme, prav tako tudi državnega žrebca omenjene pasme fuksa. Kmetija redi 14 plemenskih kobil, poleg tega še 14 krav dojilj, pokriva pa 11 ha njivskih površin, 22 ha travnikov in pašnikov ter 50 ha gozda. Kmetija je v celoti mehanizirana, opremljena s celotno linijo za spravilo krme in obdelavo zemlje, na njej delajo trije ljudje, oče. žena in sin. Po kratki predstavitvi kmetije se je vnela globoka razprava, od kod takšna intenzivnost, ekonomičnost in produktivnost kmetije, naši rejci so spraševali, kako je možno vse to narediti, odgovor je bil kratek in jasen: kadar se dela, se dela tudi ponoči. Na koncu strokovnega dela nas je pot peljala še na krajši nakup in razgovor o kmečki zadrugi Pliberk. Zadrugo in njeno dejavnost oziroma zadružništvo na tem delu Koroške nam je predstavil predsednik upravnega odbora g. Ludvik Gorton. Povedal je. da so imeli ob ustanavljanju zadruge prav tako probleme, toda s pridnim in vestnim delom se da vse doseči. Veliko je bilo vprašanj, a na koncu je povedal: "Če ustanavljate zadrugo, oziroma se greste organizirano zadružništvo, morata biti izpolnjena dva pogoja: pošteni delavci, ki bodo delali v zadrugi, in pošteni zadružniki." Povedal je tudi. da je bodočnost razvoja kmetijstva v ustanavljanju kmetijskih zbornic na določenih regijah oziroma področjih, ki naj bi skrbele za razvoj kmetijstva. Družabni del naše ekskurzije smo končali v kmečkem turizmu Šcntanel. kjer so rejci Posavja izmenjali praktične izkušnje pri reji konj ter se pobližc spoznali med seboj. Ekskurzije seje udeležilo 108 rejcev iz vseh treh občin, njihova želja je bila. da bi takšne oziroma podobne ekskurzije še organizirali in si na ta način tudi pridobivali novo znanje, ki ga bodo lahko s pridom uporabljali na svojih kmetijah. kmetijski svetovalec Jože Kramar, ing. agf. JZl%Jll7TnYYCMZY *J^fl*.7Y7TY KMETIJSKI NASVETI OPRAVILA NA VRTU V JANUARJU • Če imamo na vrtu zasipni-co, iz nje pobiramo korene in gomolje, potem jo dobro zadelamo, sicer lahko mraz poškoduje korenček in rdečo peso. • Če predvidevamo, da bo še bolj zmrzovalo, potem iz tunelov in zasipnice vzamemo nekoliko več rastlin in jih shranimo za teden ali dva. • Listni in brstični ohrovt porabimo že v januarju, bolje je, če ga zložimo skupaj, ker se brstički bolje ohranijo, kot če nanje pade sneg in zmrznejo- • Različne dišavnice, kot sta npr. timijan in drobnjak, posadimo v cvetlične lončke in postopoma obtrgavamo listje. • V januarju gojimo na okenski polici vrtno krešo ali kresi primešamo gorčično seme. Seme sejemo vedno v svežo zemljo, ker kresa izredno slabo raste, če jo dvakrat zapored sejemo v isto zemljo. Kupimo zemljo za lončnice in jo damo v plitve posode ali celo krožnik nekaj cm na debelo. Seme posejemo zelo na gosto in ga pokrijemo z zemljo 2 cm visoko. Ko kresa zraste do 6 cm visoko, nam še enkrat razvije liste. Če hočemo imeti ves čas svežo krešo za dodatek k sirčku ali okras na obloženih kruhkih, potem sejemo v tedenskih zamikih. • Različna semena: grah, fižol, deteljo ali pšenico je mogoče nakaliti, kar predvsem priporočamo v makrobiotični prehrani. • Če imamo veliko hlevskega gnoja, potem lahko zaprto gredo z njim polnimo že v januarju, da bomo lahko prve setve opravili čim prej. - Naredimo še načrt pridelovanja in nakupimo seme, orodja in gnojila. NA OKENSKI POLICI Jobnc. okenske in balkonske rastline počivajo. Zato imamo z njimi le malo dela. Vsak teden pa jih moramo vseeno pogledati. Zalivamo jih samo takrat, kadar so resnično suhe. in to zgodaj zjutraj, da se do večera osušijo, če smo jih zmočili. Sproti pa odstranjujemo vse odmrle liste, da ne gnijejo okrog rastlin. Če še nismo očistili gomoljev gladiol, kan in drugih go-moljnic, je zdaj čas, da to opravimo. Gomolj očistimo zemlje, ki se je do sedaj že dobro osušila. Očistimo pa tudi suhe korenine. Nato gomolje potresemo z insekticid-nim prahom za uši. Te se rade pojavijo, čim bodo na spomlad gomolji začeli odganjati. Zdaj je tudi čas, da prelistamo kakšno knjigo in si osvežimo spomin, v kakšno zemljo posadimo posamezne rastline. Ker je zemlja vse bolj draga, jo bomo raje sami pripravili. Grmovnice počivajo, mi pa jih kljub temu ne smemo povsem pozabiti. Če pa rastline niso pod snegom in je zelo mrzlo, jih moramo zalivati. To velja za vse zimske rastline, ki imajo liste tudi pozimi. Takšni so rododendroni in lo-vorikovci. V hudi zimi lahko mnoge rastline pozebejo. Posebno nevarno je za tiste, ki smo jih posadili jeseni in se še niso mogle dobro vrasti. Svetovalka za kmečko družino in dopolnilne dejavnosti: Branka Radej-Koren, ing. agr. 16 Naš glas 1. 14. januar 1993 Kako zoper neučinkovito delo skupščin!? Dandanašnji sploh ni redek pojav, da je kateri od zborov marsikatere občinske skupščine nesklepčen, ali pa daje cela skupščina v blokadi zaradi nesklepčnosti, ki jo povzroča obstrukcija ali pa kaj drugega. Nekaj takega se je očitno dogajalo v [Sovi Gorici, zato so tamkajšnji poslanci predlagali, naj skupščina pošlje pobudo državnemu zboru Slovenije za sprejem ustavnega zakona o ukinitvi zbora združenega dela, ali celo o ukinitvi vseh treh skupščinskih zborov in ustanovitvi enodomnih občinskih skupščin. Tretja možna rešiteev, ki sojo novogo-riški poslanci predlagali, predvideva, da naj bi državni /bor sprejel zakon o odpravi dosedanjih skupščin in ustanovitvi občinskih svetov, kot jih imajo v sosednji Italiji. Zanje bi seveda morali pripraviti volitve, in to še pred uresničenjem načrtovanih sprememb lokalne samouprave. Sprejetje sklepa o teh predlogih je novogoriški skupščini sicer preprečila nesklepčnost enega izmed zborov, mi pa smo vseeno poprosili funkcionarje in poslancem v posavskih skupščinah, da povedo svoje mnenje o teh zamislih. Skozi anketo so, kot boste sami videli, projicirali ne le vsak svoje stališče, ampak tudi stanje v "svojih" skupščinah. vlada. Poleg mora biti v občini še neko telo. ki vodi politiko. Gre v bistvu za iste vsebine, ki jih že' imamo. Ne moremo kar tako 'spremeniti ustavnih določil v zvczfc-s kompetenco občine, še cnkratpa trdim, da bi bilo prav. če bi občinske skupščine postale enodomne. Po drugi strani sem prepričan, da niti tri občine v Sloveniji ne delujejo po enakem ključu in ponekod se sestajajo prepogosto, drugje obravnava preveč problemov vlada sama... Vsekakor mora nekdo skrbeti za nekakšno letno generalno politiko v šolstvu in ostali infrastrukturi. Tam. kjer so težave s sklepčnostjo, je edina rešitev enodomna skupščina. Njeno delo mora bili čim bolj raeionalno. kompe-tence naj si deli z vlado, vprašanje pa je. kaj bo po uveljavitvi nove lokalne samouprave. Taka reorganizacija se mi sedaj ne zdi smiselna, čeprav ni nepotrebna. Imamo pač veliko nujnejših nalog, na voljo so skromna sredstva, ki jih je treba plasirati v oživljanje gospodarstva. Reorganizacija lokalne samouprave bo draga (elaborati, delitve...), rezultati pa bodo vidni šele čez čas. Če jo bomo opravili preveč na hitro, bodo tudi njeni rezultati dvomljivi in naložba lahko postane nesmiselna." Breda Mijovič, predsednica SO Sevnica: "Čas za take ukrepe še ni dozorel, so pa verjetno težnje po občinah zelo različne, glede na njihove dosedanje izkušnje. Če se je tak predlog pojavil v Novi Gorici, imajo tam očitno težave z delovanjem skupščine. Lažje bi razumela, če bi predlagali eno rešitev, ker pa so se pojavile kar tri možnosti, očitno rešujejo težave s sklepčnostjo v vseh treh zborih. Sevniška skupščina težav s sklepčnostjo nima. po volitvah smo bili nesklepčni le enkrat, in še to v času dopustov. Stranke delujejo konstruktivno, ni obstrukeij. smo pa delo naše skupščine v tem mandatu spremenili in kljub trem zborom delujemo enodomno: sklicujemo skupne seje vseh treh zborov, vsi trije obravnavajo problematiko in glasujejo o njej skupno, le sklepčnost ugotavljamo ločeno. Morda pomaga tudi to. da smo pred volitvami zmanjšali število članov v posameznih skupščinskih zborih na trikrat po 14 in taka skupina v prehodnem obdobju lažje dela. To je naša povsem interna pogruntavščina, ki se obnese, zato ne vidim vzrokov za spremembe pred sprejetjem zakona o lokalni samoupravi. Videli bomo tudi. kakšne bodo reakcije v državnem zboru: ena laka pobuda sploh še ne pomeni, da ho tematika uvrščena na dnevni red. V preteklih letih smo jih mi dali že veliko, pa ni bilo iz tega nič. Treba pa bo ob reorganizaciji vsekakor spremeniti statute občin, ali kako jih bomo že imenovali." Peter Zorčič, delegat v SO Brežice: "Pozdravljam pobudo, da bi. če je to možno, z aktom sedanje skupščine s tremi zbori pretvorili v enodomna telesa, nisem pa za ukinitev. Treba bi bilo le zagotoviti sklepčnost. Mislim. da je še dokaj zadev, ki jih imajo občine v svoji kompetenci. in prav je. da jih imajo še naprej. Če pa naj bo tako. ni dovolj samo Tomaž Petan, delegat v SO Krško: "Ideja se mi zdi dobra in predlogi umestni. Vendar pa ta anahronizem traja že od sprejetja nove ustave, zato si mislim, da gre /a predloge določenih strank. ki so jim volitve "°2 mogoče prinesle uspeh in upajo, da bi ga morda lahko prenesle tudi v občine. Morda tam še nimajo oblasti urejene po svoje. Če je tako stanje trajalo leto dni. naj traja še eno leto. Vprašanje namreč je. kakšni naj bi bih ti občinski sveti, kdo jih bo volil. Že samo v razpravah o tem bi izgubili več mesecev do uskladitve o tem. kakšna naj bo volilna baza za občinske svete. Zadeva bi gotovo povzročila nove. dodatne stroške, ki jih ne bi priporočil, zato bi bilo bolje počakati na zakonsko preoblikovanje lokalne samouprave. To pa naj bo sprejeto čim prej. Za razbitje občin, ki ga bo prinesla nova lokalna samouprava, bomo verjetno vsi. urediti pa gaje treba tako. kot je dorekla večina. O številu novih občin pa ne bi govoril. O tem naj se opredeli praksa!" Teodor Oršanič, predsednik SO Brežice: "S to idejo in s problemi, ki so jo sprožili, sem seznanjen in vem. da je težava s sklepčnostjo marsikje, od Ljubljane naprej. To so novi pojavi, ki jih prej ni bilo. Verjetno je tak način izražanja demokracije prešel v občine po zgledih iz republiške skupščine in verjetno je to vplivalo na zmanjšanje občutka za odgovornost pri delegatih. To je delni vzrok, delni pa je v tem. da so nekateri posamezniki zamenjali svojo volilno bazo. da v bistvu nimajo več mandata. Ker ni avtomatizma. po katerem bi moral na mesto takega poslanca priti po številu dobljenih glasov naslednji na listi, bi morali organizirati nadomestne volitve za cele občine, kar pa je predrago in nesmiselno v (verjetno) zadnjem letu našega mandata. Delno so na tak položaj vplivale tudi stranke: medstrankarsko dogovarjanje v začetku verjetno ni bilo ustrezno, saj se je treba navaditi tudi na usklajevanje. Cilj ni obstrukcija. ampak opravljeno delo. Obstrukcija je nedemokratična, ker vnaprej onemogoča glasovanje in konfrontacijo idej. Brez usklajevanja, argumentacije, konfrontacije in glasovanja pa demokracije ni. Naloga novih poslancev bo še bolj odgovorna. V novogoriški ideji ne vidim rešitve. Vsak posameznik pač mora imet možnost, da pove svoje mnenje, ki lahko za nekatere tudi ni sprejemljivo. To je demokracija, je pa treba pri tem očuvati pravo mero in spoštovanje sogovornikov. Raven kulture v obnašanju mora ostati ustrezna. Zato še tudi pri nas ogibamo osebnih konfrontacij, ker to ne vodi nikamor. Gre bolj za novo ime, ljudje in odgovornosti pa bodo ostali isti. Za to bi šlo ogromno časa. vse skupaj bi bila huda improvizacija, saj nimamo zakonskih podlag, treba bi bilo veliko časa za prepričevanje in pogajanja, v tem bi nam potekel mandat. Zato je bolje, da opravimo svoje naloge. Kadarkoli je bilo treba, je brežiška skupščina delala zelo dobro, opravili smo vse. kar je bilo potrebno. Včasih nam pona-gaja tudi čudna koincidenca dogodkov. ki nam resnično povzročijo probleme z udeležbo. DPZ je bil dvakrat nesklepčen, a tudi za spremembo same sebe mora biti skupščina najprej sklepčna. Sem za pravni red in prihodnje rešitve samouprave in uprave je treba resno urediti po normalni poti. dolgoročno in brez časovne stiske." Franc Jenič, član IS SO Krško s pooblastili predsednika, ki mu je prenehal mandat: "V letošnjem letu je naša skupščina pričela delovati dobro in ne vidim potrebe po spremembah. Drugače bi seveda bilo. če bi ponovno trčili ob nesklepčnost in bi morali iskati druge rešitve. Šest mesecev lanske blokade je bila dolga doba in k sreči so sedaj delegati ugotovili, da obstajajo tudi druge teme razen 25. seje. Če bo šlo delo tako naprej, prehodnih rešitev ne potrebujemo in ne zdi se mi smiselno prehitevati, dokler ne bo ustreznih zakonskih rešitev. Krška skupščina in njen izvršni svet imata že tako dovolj dela: izvoliti moramo novega mandatarja, nov izvršni svet. upravni odbor Sklada stavbnih zemljišč... Najnujnejše delo pa smo k sreči že opravili." predstavljati, kako naj bi ga uresničili. V Brežicah čakamo na zakona o lokalni samoupravi in državni upravi. Ko bosta sprejeta, se bomo v skladu z njima tudi preoblikovali. Sicer pa imamo v naši občini povsem dovolj razvojnih problemov in to. kako imamo pri tem organizirano skupščino, pri vsem skupaj sploh ni pomembno. Če smo vsi iskreno za reševanje teh problemov, potem se sedaj s preorganiziranjem niti nimamo časa ukvarjati. S tem se verjetno ukvarjajo tam. kjer nimajo drugih težav, medtem ko imamo mi dovolj vsebinskih nalog, zato bomo mirno počakali, da državni zbor prinese ustrezno zakonsko rešitev. Itak bo to verjetno že letos." času svojega dopusta: "Najprej se mi je ta zamisel zdela pametna, a če gledamo skozi reorganizacijo občin (lokalna samouprava), ki nas itak čaka, in bližajoče se volitve, ki bodo jeseni, sem bolj za to, da ostanemo pri starem. Za tak poseg bi bilo treba pripraviti nove volitve, zanje najti denar, uspeh pa pri delu verjetno ne bi bil boljši, kot je bifdo-slej. Vsekakor sem pa za enodomni parlament." '::i:lis Ciril Kolešnik, predsednik IS SO Brežice: "Tega predloga no-vogoriške skupščine do podrobnosti ne poznam in ne znam si Tone Koren, delegat v SO Sevnica: "Sevniška skupščina problemov s sklepčnostjo nima. Je pa predlog Novogoričanov vsekakor vreden razmisleka in morda je umesten. Zlasti če upoštevamo predvideno vlogo nove občine. V vsakem primeru pa je na sejah potrebno zagotoviti prisotnost delegatov, ali kako jim bo že ime, toliko naj jih bo, da bodo vsi interesi prisotni. Vloga nove občine je še precej nedefinirana in sedaj kaj spreminjati ni smiselno. Bolj se zavzemam za to. da tak predlog upoštevamo ob spremembi organiziranosti lokalne samouprave." Miran Resnik, podpredsednik SO Krško, zadolžen za gospodarstvo, na katerega je predsednik SO prenesel pooblastila v Marjan Kumik, predsednik IS SO Sevnica: "Sklepčnost pri nas doslej sploh ni bila problem. Ves čas so skupščinski zbori delovali kot enoten, skupen organ in notranja delitev nam ni povzročala problemov. Po mojem mnenju pa ne bi bilo nič hudega, če bi občinskim skupščinam dali zakonsko možnost, da se z ustreznim odlokom preimenujejo. Tam, kjer probleme imajo, jih nimajo zaradi organizacije skupščine in njenega imena, ampak zato, ker so problemi v ljudeh in njihovih stališčih." Javni nastop glasbene šole Učenci krške Glasbene šole so imeli v tem šolskem letu že devet internih produkcij, na katerih je nastopilo okoli 200 učencev. V sredo, 20. januarja ob 18. uri pa bodo imeli tisti bolj izurjeni med njimi še javni nastop. V krškem Kulturnem domu se bodo predstavili solisti na vseh instrumentih, ki jih poučujejo v šoli, komorne skupine, harmonikarski orkester in tudi simfonični orkester, ki mu bo to prva javna predstavitev. Vodstvo Glasbene šole prisrčno vabi k obisku te prireditve! Foto: Črt Čargo