hhii* itn rv*n mM in prani kov.
V E T A
glasilo slovenske narodne podporne jednote
Issued deily
€XC€pt
Sandeps ind Holidips

^.^Vm^cT? mt CHICAGO, ILL, SOBOTA 27. JULIJA (JULY) 1918 .^.ritui'UM STEV.—NUMBER 175.
PublukW	djatribufd undor p.r«nil (No. 14S>	t^TT
Acl of Octobr S.**'?. •• at tb« P »»t Offica of Ck^«o. lllUoia. By	of tU Pr—U»m. A. S. Bud...«, P-tm««Ur
^^	Acc>pu»c> for m«UUt >McU| ^	f^ fa —»U— 1101, A«t mi Ocl. ». ltlT, >MlUri—d — J»»« 14. 1S1S
Hemcem bo kmalu zaprta pol Iz pasli.
senatorji proti nemškim mirovnim ponudbam,
VOJNA DO ZMAGE, JE GESLO MR. SHERMANA.
Krepke besede proti mirovnim intrigam je rabil mr. Lewia.
Washin#ton, D. O. — V senatu so na poltedenski seji razpravljali o možnosti mirovne ofenzive. Senatorji, ki so govorili k stvari, su izjavili, da^mora biti Nemčija preje premagana, preden je mogoče uvaževati mirovna pogajanja.
&uator Lewis iz lllinoisa je svaril Američane pred novimi mirovnimi naznanili in neodkrito propagando, ki prihaja iz Nemčije.
"Ne damo se zvabiti in preslepiti 7. njo," je rekel senator Le-;,wjs, izjavljajoč, da Nemčija namerava povzročiti v tej deželi in med zavezniki razpoloženje; da prično ljudje zahtevati mir, da taku Nemčija bolj trdno prime Rusijo in se pripravi, da kasnejše z večjo silo danes po Ameriki.
Scaator Levvis je rekel, da bi moral cesar Viljem sam zavrnili nemško mirovno ponudbo, ker ne Kojflasa z njegovimi bahavimi izjavami.
toamlat SLUolJ'j*
rekel, da mir lahko prinese le zmaga, ki vzame moč kajzerju in njegovim svetovalcem.
Senator Ijovvis je izjavil, da A-rnerika nima namena, da se pridruži skupnim zavezniškim operacijam v Rusiji, ampak ima le namen zastaviti pot nemškemu načrtu za poprusjanjenje Daljnega vzhoda.
N'a potu je fie druga mirovna ponudba iz Nemčije skozi italijanske vire, je povedal senato" Jrfvvis.
"Informacije so v tej državi,' je rekel senator Levvis," da so bile izvršene sugestije skozi Italijo iu kmulu bodo znane skozi diplomat ične vire. Nemčija predlani. <la nežno prizna koncesije Bel-"'i', Kumunski «n Srbski, s sporazumom svobodnega morja, sa-moo<|ločevanje in da sc nji dovoli ravunli z drugim teritorijem po "J» ni volji, kar ona označuje kot samoobrambo proti Rusiji. Njen namen je, da dobi vzhod in dozdevno prizna zahteve, /.a katere Amerika, Velika Hritanija in IVam-ija bojujejo, da tako razšri mnenje, da z nadaljevanjem voj-lir umirajo možje zastonj." • V se Nemčiji dovoli podjarmi-lujdstva na vzhodu, je rekel '"iintor Levvis, tedaj ima v načrti. 'bi organizira ogromno arma-1,1 'ln nnpadc Združene države s iVifika v novi vojni. "Združene države bi plačale kazen," je dejal senator U-"ker so odnehale napram u-nim sugestijam lz Nemčije, ki '""»jo namen povzročiti med Ame-ni razpoloienje, da protesti-r»]o proti nadaljevanju vojne."
INTERESI IN OBČINO.
"POZLAČEN ANARHIST" IN "SLEPARSKI Z VITEZI" 80 ARGUMENTI.
boj med privatnimi insull ni zadovoljen
enim miuonom letnega profita. i
DELNICE NADULIONE 2* LEZNICE JE KUPIL S 30 CENTI NA DOLAR.
Plinska družba hoče podražiti plin za 30 odstotkov.
PRODAJA OPOJNIH PIJAČ V STEKLENICAH OMEJENA.
Chioago, HI. — Po izjsvi Hin-
(}. Clsubsugha, divizijskegs kl,prrintendtnta justičnega departmenta, je po prvem avgustu p™ p<,v(.,Un0 prodajati opojne pi
v steklenicah čez ulb-o v. ^lunih, restavracijah in lekar |
Chieago, 111. _ Boj med pri-vatnimi interesi in občino postaj« vedno bolj vroč, pa tudi zanimiv. Plinska družba hoče, da se poviša cena plinu za 30 odstotkov, občina pa temu nasprotuje, ker povijanje cene pomeni prelom pogodbe, ki jsta jo podpisali mestna občina in plinska družba, obenem bi pa občutno zadelo konzumen-tc.
Mestno ojičino zastopa znam advokat Donald, U. Riehberg, ki zastopa konzumente tudi v pravdi proti plinski družbi, da jiin druž-pa povrne $10,000,000, ki jih je preveč računila.
Zaslišanje se vrši pred komisijo za javne potrebe in nasprotni stranki se ne prijemati z glace-rokavieami.
Za plinsko družbo jo bil zaslišan tudi Samuel Insult, preda, o-brambnega sveta za državo Illinois, šef vseh večjih razsvetlje-valnih druži), Samoposcbi se razume, ds mr. Insull ni pustil dobre dhika na advokatu Kichber Ob ki.	sagpvsrja interese
občine in konzumentov. Na vrsto je prišel sedaj advokat Riehberg in je v svojem odgovoru vrnil šilo za ognjilo4 Imenoval jc večkratnega miljonarja InsullaJ'p>-zlačenega anarhista," ki hoče "# svojo ohlapno jezično blebetavost-jo" terorizirati javne uradnike.
Advokat Riehberg je šefa plinske družbe obtožil, da hoče v javnosti z njegovimi psovkami dis-kreditirati mestne brambovce proti ovišanju plinove cene.
"Komisija in mestni pravdni zastopnik sc ne dasta terorizirati od mr. Insullove ohlapne jezično blebetavosti," je izjavil advokat Riehberg, ko ic odgovarjal na In-Mullove besede, da so mestni zastopniki sleparski zviteži, ker so sprejeli #46,000,000 kot oceno premoŽenja plinske družbe za pravilno.
Toda jaz ne priporočam, da sprejmemo molče paovanje tega z zlatom prevlečenega anarhista. Poizkus, da so distkreditira ali oškoduje javni služabnik in da ne na ta način zruži javna obramba proti privatni lakomnosti, ni nič novega pri reguliranju jsv-nlh potreb, ali v tej pravdi," je nadaljeval neizprosno advokat Riehberg, ko je izrekel svojo sod-bo nad psovkami mr. Insulla ki jib jc razlil na zastopnike občine v tej prsvdi.
Mr Ridil>crg je ponovil, da je jc slaba uprava plinske družbe povzročila vse gospodarske zadrego Predno je končal, je rekel, (|A proračun kompanije, ki ga je nama izdelal* dokazuje, da im. družba profit, ko so bile poprav-|jene nepravilne poaUvke v izdatkih. Ta profit j« tako velik, da družba lahko plača *reeU ,„1 y..dolžnie in poleg ima že Ifi rentov dividende na vsakih tumč kubičnih čevlj* plins, ki gs pro da.
PoobČinjenje lokalnih transport-nih naprav reži najhitrejše j taka vprašanja.
Chieago, IU. — Kjerkoli gre zS javne potrebe, razsvetljavo, uliti ne železnice itd., naletimo ua inui Samuel Insull. Ce gre za razsvet j Ijavo, za vporabo plina, Čitamo j Samuel Insullu. Ako ima mest J podaljšati koncesijo ulični železnici, zopet beremo, da jc Samuel Insull prizadet. Samuel Insull ii/ Samuel Insull je na dnevnem redu, kadar gre za javne potrebe.
Mestni transportni odsek se sedaj bavi, da uravna dohodke od uličnih in naduličnih železni«. Pred tem odsekom jc Samuel lif-huII izjavil, da ni zadovoljen, Če uadulične želczniee napravijo v enem letu en miljon dolarjev či-stegu profila, čeprav so mu obljubili, da bo vozuina povišana, kur pomeni povišanje profila. Samuel insull je predsednik ravnatelj-skega odbora. llenry D. Captain, predsednik

POTAPLJAČA SPUŠČENA V VODO
Quincy.
— Tukaj ao spu o kater
'"«»' Odredba je veljavna rs me
Hiioago in okraj Cook. Ce od stili v	.'"jv^ kar w jjh
i' ...lee i,pije opojno pijsčo v lo- prsvijo. d. je največja, ker
2elezniska uprava je dosegla lepe uspehe.
V ŽELEZNIŠKEM PROMETU JE SEDAJ LEP RED.
Prevažanje tovornega blaga se vrti gladko in točno.
Washington, D. 0. — Odkar so
železnice pod državno kontrolo, so ae zgodili čudeži na žcleznfcah, če primerjamo prejšnji kaos pod privatno kontrolo v Železniškem (»bratu s sedanjim rodom, ki ga jc uvedla železniška uprava v sed mih mesecih. V tem kratkem času je žcIcKiiišks uprava večinoma povsod spravila žclcznižkl promet v red, spraznila je tovorne kolodvore, ki so bili /.abasani s tovornimi vozmi. Izjema tvori le že pittsburški induatrijalui okraj, a tudi tukaj se je obrnilo na boljše in promet sc bo kmalu tako glad ko razvijal kot drugje.
Heveda za Železniško upravo prihaja nova naloga** prevaža njem poljskih pridelkov, ki je ravnokar pričela. Železniška u pravu je prepričana, da izvrši to nalogo točno in da ue pride do takega nereda v železniškem pro motu kot lauii ko so bile železnice pod privatno kontrolo.
Lani je bilo obrežje nu v r. hodu velik zid, prek katerega je bilo odseka za lokalno transporta«!- nemogoče poslati tovorno blago jo, j* rekel, da ao ulične šaiesnir|i>'oU sahodu. Skoraj vsaka želez ce pristale, da so zadovoljne s tem, kar imenujejo priličen dobiček. "Nadulične železnico," jc rekel mr. Captain," pa zahtevajo več kot priličen dobiček. Mestni zastopniki ga niso hoteli vpošte-vati."
Izgovori, da jo dobiček naduličnih železnic nižji kot uličnih železnic je megla, s katero hočejo ljudem, ki par.no zasledujejo po-(tajanja, prikriti, da hrepene, da bi bila mestna odredba kmalu sprejeta.
Pri rarpravi o.finančnih zadevah so rekli, da je Insull plačal za delnice nadulične železniške družbe po .'10 centov nu vsak dolar, inejtem ko so dohodki po dogovoru med Insullom iu Captai-nom skoraj tako visoki, da sc pri-hližjajo polni vrednosti.
Mestna odredba je bila poslana v tiskarno in bo predložena odseku za lokalno transportne!j» prihodnji pondeljek. Med občinskimi svetovslei ugitirsjo, da glasujejo za odredbo.
Afera dokazuje, da jc najboljše, da preidejo lokalne transport ne naprave v občinsko Isst, ali pa pod državno kontrolo, kot so Medaj želczniee. £c bodo lokalu« transportne naprave dajale dobiček, ga bo imela na vsak način občina aH drŽava, kar pomeni, da bo ljudstvu Ireba plačati toliko manj davkov.
RAZRUftEVALEC SPUftCEN V VODO PO SEDEMNAJST-DNEVNEM DELU.
Washington, D. 0. — V mornariškem arzena I u na M are Is-lamlu <4'al.) so dogradili rszru ševaka v sedemnajstih dneh iu pol tako daleč, da eo ga *pu»tili v vodo. Razruševalee nosi ime "Ward." Preje so potrebovali Štiri In dvajset ine*vev, da je bil rasruševalee dograjen v tej de. Želi.
niška družba je lani izdala prepoved za sprejemanje tovornega blaga, letos sc pa promet razvija gladko.
Železniška uprava je omogočila s pametnim dirigiranjem praznih vuz, da se je produkcija mehkega premogu silno pomnožila. V tednu, ki j« končal a trinajstim julijem, je železniška uprava postavila toliko voz k rudnikom, kolikor ao jih potrebovali, in rudarji so pnodufirali 1:1,242,000 ton premoga ali nad 1,000,000 ve", kot jc ir.javila kurivna uprava, du je tedeni^a povpreena potreba. Po izjavi kurivne uprave jc pre-mogova produkcija zaostala za 10,(KM),000 ton premoga in treba bo zkozi «lc*eI tednov produeira* ti tako veliko množino premoga kot v tednu, ki je končal s lil. julijem t. I. f'e bo mogoče železniški upravi še nadalje skozi deset tednov dostavljati tako veliko število praznili voz k rudnikom, potem jc isvršila nalogo, kl je vredna občudovanja, če primerjamo lanske prometne razmere z letošnjimi. *
V pitleliurškcm okraju je polo žaj najbolj težak. Tukaj so rudniki iu številne tovarne preoblo Žene z vojnimi naročili, 1'reva žali je treba zanje ogromne inno žiii« raznih sirovin in dovršenih produktov, fitevilna delavska ar mada potrebuje sopet veliko žive ža, obleke i in drugih potrebščin, in če poleg še prevažajo lu skozi produkte lz zapade na vzhod ali narobe, potem je jasno, ds ni igrača razvozijanj« prometnega problema v tem okraju.
DIVJE SE ZAGANJAJO NEMCI V ZAVEZNIŠKO FRONTO, TODA ZASTONJ
ZknzRliki Mi žanjejo vsaki lin mn uspehe.
Pariš, 2t». jul. — Vojni atau poroča, da so francoske čete vade Oulehy-de-Ohateau, ki je ključ do nemškega središča Fere-en-Tardo-noisa ua zapadnem boku nemškega "Žepa" med Aisuo Marno in Memsom; dalje so Prancoai okupirali Vlile Moutoire ob cesti Soissons-Chstesu Thlerry. V tem krsju Je bilo vjetih 200 Nemeev iu vplenjenih dvajset strojnik pušk. Južno od reke Ourcq jo bilo tudi vjetih več stp mož.
Waahlngtnki, 20. jul. Ocneral Pershiug poroča na kratko:
"Sekcija A: Med rekama Marno iu Oureq prodirajo naše čete kii soVrinhilkom iu okupirale so južno polovico gozda de l \ r<-
Mekcija 11: H te fronte nI uič novega."
London, 2ti. jul. — Angleški vojni stan javlja danes, da je sinoči odbit sovražni napad iui angleške nove poslcije V llebuternu z velikimi isgnbaaii sa Nemee. AngleŠi so v jeli trideset mol. Vso noč so se vršili ostri toksin! boji na flau-drski In somški fronti.
ZavesnUke klešče se sap ira jo. '
Pariš, 2fi jul. — "fcskelj", v ksteregs je zlozlo kakega pol mi-Ijona Nemcev, ko so hoteli prodreti čez Marno proti Parisu, je vedno bolj ožji med SolaaoiLsom in Remsnm iu kakor kažejo vsa znamenja, bo krnel u zsdrgujeu.
Ameriške in fronenuke četo us. daljujejo napade bfet prestanka na vsi, GK milj dolgi, zaokroženi črll omenjenega "žaklja", dočim se Nemci srdito otepljejo in skuša Jo uiti lz pasti. <lrmriijc topov J« zadnje dni tako silovito, da jo sli šali kanouado v Pariz več kol in IIj ml bojišča.
Vojaški kritiki menijo, da ima Ltidendorff še kakih dvsjsel dM-rij (okrog 240.0000 mož) rezerve brez tistih čet, ki so aktuclno boju na tej fronti. 1'oložaj pa jc vsak dan slabši r.a Nem«'«. A meri ško-franeoske in italijansko aug leŠke čete napadajo od dveh st ra ni z vsemi možnimi silami in ix hod Iz "žepa" uiim) Hobtsoiiaom lu Remsnm je komaj še dvajset milj širok. Tudi v slučaju, da imajo Nemri najboljša sredstvs za trans portacijo bi da Jih nič ne ovira, M bila težava s krrtanje« |h»I ml Ijons mož skozi to odprtino j so vrsžnlk p« ima ns rszpolago ss mo eno želesnieo in š« t s je pod topniškim ognjem, došim so vse oetsle eeste pod teMdm bombardiranjem. Lahko si je torej misli ti, v kakšnih škripeib je armada nemškega kroprim a
Južno zapadno od Hemsa ae vrše že tri dni divji boji ns «M Mtraneh rečke Ardre, Nem«! tam kaj ljuto prot !ns ped a Jo s n ame nom, da zabrsuijo nadaljno z«Še vanje omenjene odprtin« ns "žak-
POVIŠANA STAROST ZA OFICIRJE
Wa*hington, D. 0. — Vojni de. pa rt me nt je »Kiredll, da lahko o-fie i rs k i oepirsntje do 45 leta vstopijo v oficirsko šolo, da lahko do Ih> več oficirjev, ki imajo mlada	augl«ške ln Italljsnak«
jo lahko dobi.
'Mr^b. > bil. l«J.n., *
nt i
do sedaj .purtM ^ morje Več tl^ „oč delsvcev je z burnimi kliei
morejo kupiti op«ij...» v ir— -r«a!liŠČa Js«* in jih izročili vojakom ali po*' snua * a „ .
•'i1. Makom.
'ijača bo nosila ime "A 1-
UREDNIK SE PRIZNAL KRI VIM SPUONA2E
Madbon. Wls — J. J. Auer. bivši urednik nemškega liste II«-rolda, ae je priznal srivim na sve-rnem okrajnem ukIIŠčo, da je kr šil zakon proti apij<maži, ker j« priobčil punlarske členite.
lete še za seboj.
francoske čete odbijajo aprotl va«
Doaedsj je bils mejs sa oficir- j p^H^de ln olienem eo že do ske sspirsnte d« 40 lets.	lepe uapebe An«l«ži mi vče
----j rsj napredovali dvs milji v sma*
' rl proti železnici, ki vodi lz Remsa
Danea mogoče deževni nalivi « v KUmea
gromom in treskom v aevernem in IV. sdaj je Mlo -pori,snih 70 rentrsluem lllinoUiSf odločilne, nemških dlvlslj ns vsi fronti spremembe v temperetuH ne bo HtfohA vzli«»d ob 6 M s m,| Holnčnl zahod ob fl.lft p. m.
ma ruskega trikota. Atirinajat ud atotVov vseh v jetnikov upada v letnik 1919; te pomeni, da Nemči-
js pobira v armado osemnajstlet< nc fantiče. Vjetuiki pravijo, da fantiči iz Iclnika 11)20 so tudi že poklicani k naborom.
Nemška basa ima pasti vsak Aaa.
London, 2ti. jul. — Prltisck ss-vesniške ofenzive ua zapadnem boku mnruskcgii žepa je lako močan, da je padec Fare-en-Tarde-uoisa, glavnega nemškega oporišča v žepu, vprašanje nekaj ur. Zu vcKiiiški poveljniki ae čudijo, zakaj Ltidendorff šc drži svoje čete južiiu od tega mesta. Kajti kadar pade Fere-en Tradenola, j b nemogoče ,ila bi en sum nemški vojak ali en sam nemški konj, nahajajoč se ns južni strani, ušel saje!ju
Ameriške čete nadaljujejo prodiranje ua prvi črti zii Nciuel severno od Murne, Pokrajina, po kateri mlaj prodirajo Američani, ni rsvno ugodim. Vo/lnoms au poljs dozorel im žit mn in uljiM hribi, ohrsščeul z gozdovi, kl nudlju lira skrivališča za at rojite pušk« In lahke topove. Vročine na bojišču jo zelo velika. Kljub temu so ameriške čete v najboljšem ras-položcujii.
Vsa pokrajlns naokrog Ferf« eu-Turdcunlsu je savits r gost, črn dim, kar dokazuje, da Netiial požiga Jo vasi In skladišča a po-treliščinsuil, katerih no morejo vzeti s seboj.
Izgube Noiueev v zadnjih desetih dn«li so ogromne, Neuradno javljajo, da mo Nemei izgubili najmanj 200,<MH) mol ubitih iti ranjenih ; M»,ooo sovražnih isgub gre nn kredit Američanov. Vrbulegs j« sovražnik izgubil več kol 25,-(NKI moŽ v v jetnikih.
Nemci so vzeli veliko število divizij Iz Klsndrtje, da prepreči, jo kslnalrofo ob Marni, vali« te> iiiii pu ui pričakovati angleške o-feuziv« im flandrskl aH plkarilskl fronti. Vojaški «kap«rti izjavljajo, da J« general Foch gospodar pol«, žaja, ili č« angleška armada še ni v ofenzivi ,ui zato, ker Fo«h še ni tako ukazal. Ocneral Foch ve, ksj dels.
Vandalsko delo nemških tet.
l/mdon, f6. Jul. — Poročevtlee "l)ally Malin" javlja s liojišča.oli Mm nI, ds je vaa pokrsjlnn, kl so Jo zspilstlll Nemci, malone puščava. Vae j« razrušeno in med ras vslbisml leže kupi mrllčev, Nemški vjetnlkl kopljejo dolg« jarke, v katere zagrebajo avoj« mrtvrro-Jake. Od nekdanjih francoskih vaai ni ostalo druzega kskar kupi ksmenjs ln |m^i«Is. Vlnake kleli, kl sfi bile |»r«d sov rs žiio invssijo napolnjene, ao ztlaj prazne Iss sodi ao Izginili ali ao ps razbiti.
V vaaiei Oland blizo Msnu« so AmcriČsnl našli velik ku|> zsvo-jev, ki mi sdreairsnl ns sorodnike nenišklh vojskov v Nemčiji. V ss-vojih je bils iišenica, koal uanja, o-i roški čevlji, obleks in «elo rjuha in koeL Va«, ksr Je prišlo N«mcem pal rok« v kmečkih hišah, ao po brali In hoteli poslsl I v N«mčljo. To d»lo nemških vojakov dokazuje, kakšne rarmer* vladajo v Nemčiji ki čeea vse ne primanjkuje tamkaj.
< Dsl je ns 3. str. 1 kol.)
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODU E PODPORNE JEDNOTE
Iskat« dnevno ros«« nedelj ta praznikov.
LASTNINA SLOVENSKE f/ARODNE PODPOBNt JKPNOTS
'H »i
oKla»«v po dogovora. Rokopml — no er«*«jo.
Naročnina: Zodtajono državo (i»ran Ckleago) ta Op»ds f» — to}«, •110 t* p>I loto ta 76« to tri moooeo; Chicngo ta tnonooartvo $4.10 ae loto,
12.2» sa pol lota, fl.lt km tri mno£t.	_
Qwm* bf ikn ftoT—to MnUonal Saaafil
AdvrtUIng rsta« on acreemtnt
Hul>»r r i f)t i on t Uriit«<l Stalo« («xc«pt Chtoage) and MM on d fo r»iifn countrta«, |4.M por yoor. ■
Mm
Ta položaj pa izrabijo podjetniki in kriče, da primanjkuje delavcev in da je treba delavce mobilizirati, da dobi vojna industrija potrebno število delavcev.
Delavcev ne primanjkuje, ampak pravilno niso razdeljeni pomanjkanje delavcev je le dozdevno in zvezne posredovalnice za delo ga odpravijo.
Vlada ae trudi, da odpravi to dozdevno pomanjkanje delavcev in obvaruje delavce pred nepotrebnimi potovalnimi izdatki. To je dalo povod, da je vlada prišla do zaključka, da se doseže pravilno razdelitev delavcev najložje, ako morajo podjetniki, ki izvršujejo vojna naročila, na jemati delavce skozi zvezne posredovalnice za delo.
Ze v par mescih bodo delavci občutili blagodejen vpliv te reforme v posredovanju dela.	Z.
Dal um v oklepa i« n. pr. (junija 30 IS) pata*	ta.— ta na.!«*,
■omi. do vam Ja t lo« imiom potoki« narointaa. PanovRo. J* pravo-»«, Sna« fM n« nalovi Hat.__________
BREZPLAČNE ZVEZNE POSREDOVALNICE v ZA DELO.
S prvim avgustom t. 1. prično brezplačne zvezne posredovalnice za delo oskrbovati podjetnike v vojni industriji z delavci, ki imajo v službi nad sto delavcev. Ta naprava popolnoma soglaša z odredbo vojnega odbora za delavske naprave, ki jo je predsednik Wilson potrdil dne 17. junija. V tem odboru so zastopniki vojnega, mornariškega in poljedelskega departmenta, plovbenega odbora, brodovne korporacije, vojnega industrijalnega odbora, živilske, kurivne to železniške uprave. Predsednik je Felix Frankfurter, namestnik delavskega tajnika.
Ta akcija je bila absolutno potrebna, da se odpomore pomanjkanju neizučenih delavcev v vojni industriji.
Brezplačne zvezne posredovalnice bo sedaj uvedene le za neizučene deJavce, toda njih delokro^se kmalu razširi tudi na izučene delavce. v
Zvezno posredovanje dela je razdeljeno v trinajst zveznih distriktov, vsak distrikt je pod vodstvom superin-tendenta, ki je uradnik zveznega urada za posredovanje dela. Vsaka država v vsakem distriktu ima zopet svojega državnega ravnatelja, katerega delokrog obsega vso državo. V vsaki občini je zopet občinski delavski odbor, v katerem je en uradnik zveznega urada za posredovanje dela. Ta odbor ima pravico, da najame in razdeli delavce v svoji občini.
Izdane so bile določbe, da se ne pošilja delavcev iz občine, če v to no privoli državni ravnatelj; iz države v državo se pa lahko pošlje delavce le s privoljenjem zveznega urada za posredovanje dela v Washingtonu. Namen teh odredb je, da se prepreči nepotrebno preseljevanje delavcev iz kraja v kraj.
V naslednih petih slučajih ni treba delavcev najeti skozi zvezne posredovalnice za delo.
1.	Delavci, za katere se direktno ali nedirektno ne vpraša.
2.	Železniški delavci.
3.	Poljski delavci. Te delavce bodo najemali v soglasju po obstoječem dogovoru s poljedelskim depart-mentoni.
Delavci, ki ne opravljajo vojnega dela.
5. V tovarnah in delavnicah, v katerih ne dela nad sto delavcev.
Kadar ho dognano natančno število neizutenih de lavcev in bodo vojne industrije preskrbljene z njimi, Up za vsako državo odločeno gotovo število delavcev za ne-važtic industrije.
Vsakdo, ki trezno miMli, mora priti do zaključka, da je ta reforma v posredovanju dela velike važnosti za delavce. Na primer: V Pittsburghu lahko citate oglase, da potrebujejo delavce v Detroitu, v Detroitu pa lahko čitate v vozovih ulične želbznlce, da potrebujejo dclavcc v Pittshurghu. Delavci iz Pittsburgha se peljejo v Detroit za delom, iz Dctroita pa v Pittsburgh. Tako se delavci vozijo iz kra ja v kraj po nepotrebnem za delom in mečejo potic potre I »ue ni proč denar za vožnjo.
Delavec, ki pride iz Pjttsburgha v Detroit za delom, aH pa narobe iz Dctroita v Pittsburgh, je izdal za vožnjo lep denar in v /epu mu je mogoče ostalo še par dolarjev, da sc preživi štirinajst dni. Njegova prva pot je, da vpraša za delo. Ko pride pred tovarno, najde lepo število tovarišev, ki mo prišli iz drugih krajev za delom, ker so čital! o^lah, da primanjkuje delavcev. Veliko število brezposelnih delavcev pred tovarno je opazil tudi delovodja ali pa tovarniški uradnik, ki ima pravico najemati dtlavce. In posledica tega je, da jim ponudi nižjo mezdo, kot je bila naznanjena v oglasu. Nekateri delavci sprejmejo za nekaj dni delo, da ne opomorejo finančno, drugi, če imajo denar, gredo zopet drugam za delom, kjer obetajo v oglasih boljšo mezdo. Tako potujejo delavci iz kraja v kraj sebi na škodo, na eni strani vstvarjajo pomanjkanje delavcev, na drugI strani pa umetno brezposelno armado.
Sh«d SNZ. v SKrber-|evf dvorani.•
(Kunec.)
Pripovedoval je <f avstrijskem stotemu, ki hujaka narod proti narodn, al ran ko proti atranki,
frakcijo proti frakciji. Opomnil je na slučaj Leo Tumata v Petro-gradu, (uradniku in izdajatelju "Jugoalavije" v Petrogradu) ki je razbil slovenski oddelek jugoslovanske armade s svojo bol-ševižko taktiko. To je tista anarhistična »politika uničevanja in razdiranja. O Tumatu je dejal, da je bolgarski špijon in je delal interesu centralnih zaveznikov. Hlovenci v domovini zafhtevajo združenje s Hrvati in Srbi. Trdil je, da sc narod v domovini ne strinja s čikaško izjavo. Iz te njegove trditve naj bi inenda sklepali, da se narod v domovini navdušuje za program krfske kraljevine, ker drugačnega smi sla nc morejo imeti take izjave.
V	rokah je imel knjižico "Krf-aka deklaracija in demokracija", katero je izdala eksekutiva SRZ. Pokazal je na prvo stran omenje ne knjižice in rekel: "Tu imajo zapisano: "Krfska deklaracija", v resnici je pa to falcificiranje krfske deklaracije. Najvažnejši del so izpustili, v katerem se go vori o samodločevanju narodn. Sfcer je posneje prisnal, da jc 13. točka povzeta is srbske u stave, kajti treba se je bilo ozirati na ustavo kraljevine Srbije pri sestavljenju deklaracija. Seveda bi dr. Vošnjak nikakor nc mogel zanikati, da so točke krf ake deklaracije v omenjeni knji žici falcificirane, kajti povzete so dobesedno iz originalne deklaracije. Prav ničcaar ni falcifieira nega v omenjeni knjižici, kar se tiče krfske deklaracije.
Zato ni nikakor na moatu Vt>4* njakova izjava na tem shodu, ko je dejal: "Krfsko deklaracijo so slovenski bolševiki konfiscirsli kot konfiscirajo ruski bolševiki vse, kar se jim ne dopade."
Ko bi mogel danes ruski narod govoriti, je dejal Vošnjak tedaj bi Ijenin in Trockij izgini la s pozorišča ruske državne ladn je."
Nihče se ni oglasil proti delovanju jugoslovanskega odbora ia domovine, je rekel Vošnjak. Nadalje trdijo, da nimamo pravice govoriti v imenu naroda, Kdo more trditi, da nima snbaka vlada pravico govoriti v imenu Srbije! Opravičeval je vse dosedanje gibanje in delovanje londonskega odbora, ki je popolnoma upravi čen zastopati Jugoslovane. Ako bi narod v domovino ne maral njihovega zastopstva, bi to gotovo povedali. Tako pa nam njegovo obnašanje dUkaauje, da je lju dstvo na nafti strani. Pri tem je večkrat padla beseda o samood-ločevanju sa "ocvirke."
V	listu "American Ijeador" a dnem U. julija Ima Vošnjak čin-nek, kjer pravi med drugim; "There ls no aolutiotfof the problem earept that advoeated by the Deelaration of Corfu." To ae pravi, da je po Vninjarkovern mnenju mogoče rediti jugoalo-slovansko vprašanje le na podlagi, kot jo oanačtije krfaka deklaracija. V ravnoiatom Članku pri-sna dr. Vošnjak, da je deklaraei-ja uradno prtanana le od arbake vlade, drugim evropakim državam pa ja bila poalana kot diploma lična nota. To omenimo valed tega. ker naši prijatelji tako radi zatrjujejo, da no vlade vaekritem pri* na le to deklaracijo.
Namigaval je. da vrti SRZ neke vrste avntrijnkn bitko, kajti to je ie Ataaa taktika avatrijakih aU na knnilu driave, da dobe lju
dl, ko ao voljni vodili njHtove bo-
j*
Nadalje je vpraševal, čemu ae Slovenai v Ameriki toliko brigajo aa državno obliko bodoče Ju-
goalavijcf Saj je to vendar tudi vprašanje naroda v starem kraju.
Avstrijska vlada sovraži londonski odbor, kar je znamenje da la odbor ni prodal našega nor roda. Omenil je tudi, da so bili stvaritelji krfsko deklaracije navdušeno pozdravljeni od revoluci-jonarne ruske vlade.
Avstrijska cenzura pazi na slovensko in jugoslovansko časopisje, da ne poroča preveč podrobnosti o delovanju jugoslovanskega odbora v LonldonU. Povdarjal je nadalje, da jc naša domovina •vredna, da bi se ameriški Slovenci danes nahajali na italijanski fronti in s tem navduševali av strijake slovenske vojake na de-zertacijo.
Izrekel jc s povdarkom, da pro-gran> SRZ. ni program Slovencev v domovini.
Hkliccval so jc na neko izjavo profesorja Musarika, v kateri je vsak^i beseda odobravanje pro-gnvna SNZ. in vsaka beseda obsojanje SRZ. O londonskemu odboru jc dejal, da je legalen zastopnik Jugoslovanov in seveda tudi Slovencev in o srbski skupščini, du stoji na najširši demokratični podlagi in pri sestavljenju srbske deklaracije so sc ozirali na srbsko ustavo. Parkrat je rabil v svojem govoru besedo "Avstrija iu ujeni pristaši" ki sc je vtedno vezala tako, 'kot da so pristaši SRZ. v zvezi z Avstrijo in da vrše avstrijsko politiko. Ifvalil je program Slovenske narodne zveze, oduosno cleveland-sko izjavo. Napako jc storil le v tem, da ni povedal, da sc elcve-landska izjava in krfska deklaracija no ujemati. Konvencija SNZ. tudi ni pozvala londonake-ga odbora, naj spremeni krfsko deklaracijo, da sc bo glasila v smislu izjave, pač pa je konvencija SNZ. izrekla popolno zaupnico londonskemu odboru, kar je znamenje, da odobravajo pro gram deklarantov. Vsled tega slovenska ameriška javnost oprn vičeno smatra, da je cleveland ska izjava le pesek v oči ljud stvu in za agitatorlčno sredstvo v pridobivanje članstva.
Vošnjak je izjavil, da so vsa Jtota namigavanja, ki trdijo, da dela on ali kateri drugi član Ion donskega odlbora za veliko Srbijo, navadna laž. Velika Srbija je danea mrtva, ravno tako je mrtva velika Hrvatska. Mi smo sprejeli zastavo, je dejal Vošnjak, ki bo vihrala na Cctinju, llelgradu, Ljubljani, Zagrebu in drugih jugoalo venskih mestih.
Oitetelji Proavete se morda še apominjajo, da amo imeli pred kratkim v tetu listu poročilo o brzojavki črnogorskega kralja predsedniku Wilsonu. Predsednik mu je nanjo brzojavil, da bodo Združene države gledale nato, da *e«0rna gora obnovi v smi-alu, kot je bila pred to vojno. Ako bomo hoteli razolieaiti jugoslovansko zastavo nad Cetlnjem, bomo mogli to storiti le v sporazumu črnogorskega ljudstva. Za tak sporazum daje mošuoat le program Slovenakega rcpubličanskega združenja, nikakor pa ne morte trditi, da sc bodo Črnogorci odpovedali svoji dinastiji na ljubo kateri drugi, zato bodo rajae ohranili Petrovič Njegufta. Vse nekaj drugega je, če se jim predloži na* načrt.
Iz vsega shoda jc lahko vaakdo dobil tU to, da atoje predstavniki SNZ. odločno na atališču krfske deklaracije. Ker ne morejo dobiti ameriških Slovencev sa njihov nedemokratičen program, ao letale paovke kot iakre, če vržeš kamen v ogenj. Potem se pa Ae jeae, Če nl na vidiku ntkaklh znamenj za akupno delovanje. Nihče ne more pričakovati, da bol najprvo človeka, kl ae a tSho vvseh oairih ne strinja, osmarjal, potem te bo pa v zahvalo objel in poljubil.
Dr. Vošnjak je za časa svojega
bivanja v Ameriki lahko spoznal, da ao ameriški Slovenci za program SRZ. iu da ae vedno tesneje .organizirajo in vat raj no delujejo za uresničenje cilj«v naše organizacije. Z napadanjem prav gotovo ue bo uničil Slovenakega republičanakega združenja, kar mu je lahko dokazal tudi cbika-ški shod.
Ploskanje i^g tem shodu so imeli organizirano. Pričeto so vselej pevke na odru in pmem šele v dvorani. Ker ao večinoma toke, ki ne čitajo ne enih ne drugih li ato v, tudi nimajo pojma o jugo slovanskem gibanju in jaz sem dobil utia, da je bilo ploskanje /prav "tejaterako" organizirano Poročevalec.
dopisi;
mi lahko to sporoči, kaiti jaz sem zastopnik za vsa te tri liate.
F. Stegovec.
Ely, Minn. — Poročila iz naše naselbine v list l*rosvete so nekako potihnila, dasiravno se pri nas vedno do«rajajQ stvari, ki hi zanimale lokalno ' m tudi širšo javnost.
'Nam se precei *»ozna izguba delavnega agitatorja Fred A. Vidra, ki je pred nekaj tedni odšel v armado. Rojak Vider je bil predsednik Slovenske čitalnice, predsednik lokalne organizacije 8RZ., aktiven član društva Sokol, št. 20. SNPJ. in vztrajen dopisniK v nafte napredne liste.
Dne 14. julija se je, tu obhajala slavnost dvajsetletnice JSKJ., ki je sijajno uspela. Udeležba na izletnem prostor" " »>:la velika in program se je izvršil v zadovoljstvo vseh. Navzoči so bili tudi glavni odborniki omenjene jednote, katere smo zvečer povabili na redno sejo naš« lokalne organizacije SRZ. in povabilu so se odzvali v povoljnem Številu!
Udeležili so se tudi diskuzije in nam dali več dobrih nasvetov za naše bodoče delovanje. To 1>o za naše gibanje jako koristno, kajti agitacljsko delo / potrebuje od časa do časa dobrih govornikov, če se hoče z organizacija napredovati.
Rojak Matt Po«rorelcc nam je ob tej priliki darova,! dvaiupoldo-larskj cekin, za kar se mu tem potom zahvaljujemo.
Naša naselbina je priSla zadnje čase v precej vulkaničue razmero valed sporov in intrig raznih o-seb, med njimi tudi mladega duhovnika Mihelčiča. Mnogi so obljubili, da se bodo udeležili polletnega občnega zbora faranov,
Vale, Kana. — Dopisi iz naše stare naselbine so bolj redki v našem dnevniku, pa tudi jaz nimam nobenih veselHi noročil.
Delavske razmere so nezadovoljive. V bližini sta samo dva rova. V enem je zelo slab premog, da preinogarjl zasluži io komaj za vsakdanje potrebe, drugi, lastni-na Western Coal Mining Go. nov štev. 13) je na žc skoro nu^ pol nora a izčrpan.
Dne 22. julija zjutraj je umri* rojakinja Hcnnina Cokelt Vlegla se je na porodtiižko posteljo in dala življenje trem hčerkam, toda mati je 18 ur pozneje preminula. Poleg treh novorojenk zapušča tudi dva sinčka v starosti od 4 do 7 let in soproga. Kljub izkušenim zdravnikom in dobri
boluiški postrežbi je niso mogli rešiti. Bija je šele 29 let stara. Rojaka Čokelna in njegove otro-čičke je z njeno smrtjo zadela velika nesreča, katero bodo le s težavo preboleli. Pokojnica je bila Članica društva Bratstvo, St. 9, SNPJ. in društva štev. 66, S. I) P. Z.
lati dan je v rovu nevarno ponesrečil rojak Gregor Homec, član druSv.v štev. 9, SNPJ. in št. 66, SDPZ. Ponesreči je nri delu v rovu štev. 13, W. M. C. drnžbc. Utrgala se je plast kamenja in ga zadela tako nesrečo« da mu j3 zlomila levo nogo pod kolenom in levo roko med ramo in komolcem. S pomočjo tračnic in železniških pragov smo dvignili štir< tone težko plast škrline raz nje-
' Frank Kosmač se je komaj par sekund preje odstranil od prostora, kjer se je pripetila nesreča h ,a tem srečno ušel ponesrečbi ali cclo smrti. '
Pri takih slučajih sc spoznajo pomanjkljivosti v rudnikih, katerih ue bi smeli biti. Ko smo hoteli obvestiti gotove ljudi o ne sreči, smo pronašli, da so telefonske naprave vil rovu v neredu Res je, da rudniški nadzorniki pregledajo od časa do čaaa rove in navadno najdejo vselej "vse
v redu." Kadar bi bil pa tak r«j'l potreben, ni o njem nobenega sledu. >
Ponesrečenega rojaka so prepeljali v bolnišnico Carrnel v Frontenacu. Na poti -1 je sprem Ijal brat Anton Rnnar. Ko se je povrnil, je povedal, da so ponesrečencu zravnavali zlomljene ude trije zdravniki. Ako ga bodo mogli popolnoma ozdraviti in mu spraviti ude v pravi tir, sc sedaj še ne ve. Tu vidite dva slučaja: Enega
pa Mihelčič je menda vse take načrte prekrižal, lz službe so od-j nagle smrti in druiri je ponesreč
pustili tudi dosedanjega pevovod jo in organista ter corkovnika rojaka Bolkata, na njegovo mesto so pa uposlili neko dekle neslovenske narodnosti. To je povz/t-čilo med tukajšnjimi farani precej raxburjenja in naša, v cerkvenih razmcral} doltro let mirna naselbina prične dobivati bojevit značaj. Dokler je ž"*nikoval sta ri župnik lluk> je bilo vse neka ko mirno, kajti on ni dajal povodov za prepire.	\
Rev. MihelČl« je začutil dol2 nost pozubavliati v cerkvi *ez Prosveto, toda on ji nc bo mogc* vzeti ugleda med tukajšnjimi ro jaki in Člani SNPJ. Mi ne bomo pustili naših delavskih listov na komando kakega vročekrvnega župnika.
Za skupni piknik tukajšnjih slovenskih društev v korist Rdečega Križa se je vršila velika agitacija. Piknik je bil naznnnjen za dan 30. junija, toda vsled neugodnega vremena so morali čat o re loži t i. Kdaj se vrši, ne vem natančno, toda skoro gotovo da še v avgustu.
P. IL
Sa. Eu^getUlo«a, Pa. — Nastopili no pravi pasji dnevi pol ;t ■ ne vročine, ko ljudje iščejo hladne sence; kateri morejo, gredo »,•» počitnice, večinoma moramo pt* stati v saduhlMi livarnah, 'nr: • mognvnikih in drugih, ne ravno prijetnih krajih.
četudi je vročina in ae ljudje za čitanje ne aanhnajo toliko kot v hladnejših čaalh, ne . amemo prav nič omejiti agitacije sa naš liat Prosvete.
Na vsa stare naročnika v tem kraju apeliram, naj ponov« na-<tetino, da mi ne ko treba vaaks-rn ponehaj opominjati na doma. < v kdo ieli naročiti poleg Pronv«-te tudi Proletarea ali revijo Čaa,
ki ima v tem slučaju rada za posledico pohabljenott. V oboh slučajih»so sc ponovno dokazale potrebo podpornih organizacij. In koliko ims™« takih slučajev! Vsak dan se dogajajo. Kljub temu se Še vedno dol>c ljudje, ki ne polagajo nobene važnosti iu koristi podpornim društvom. Rojaki, povejte takim ljudem, da grešc nad samim sel>oj, čc zanemarijo pristop v društvo. Priporočajte jimv pristop v društva S. N. P. J., ki ie najboljša podpor-na organizacija za vsakeira člana, če so ravna po pravilih.
Bratu Gregor Homcu želim hi-trc»»s ^revanja. žalujoči družini Josip Cokel na pa izrgkam na ix-gidii soproge oziroma matere ra je iskreno sošalje.
John Jcnčič.
KAMPANJA ZA ČETRTO PO SOJILO SVORODE PRIČNE 28. SEPTEMBRA
Washlngton. D. 0. — Zaklad-uiški department je sklenil, da bo Kampanje »a četrto posojilo svobode trajala tri tedne in sicer od 28. septembra do .19. oktobra.
te v tem tednu pričakujejo odredbo, ki dovoljuje delavcem za četrto posojilo svobode, da se pripravijo sa kamenin.
Delavci za posojilo	u
priporočili, da se Čas kampanje s k raj/U od štirih tednov na tri.
Določili ao ta čaa za kampanjo, da lahko tadi farmarji, podpišej' posojilo svobod« sa vešje vsote v oktobru, ka bodo še prejeli dana' aa svoj pridelek. Upaj«, da na U sočo političnih kandidatov vatop-v kampanjo ia pomaga s govori spodbujati k podpisovanju četrte ga poaojila avobode. Najbrž« ne bo dovoljeno govorniku, ki priporoča nakup zadolinie sv«fcode razpravljati o polKi*nM» vpraša njih, kl so v sveai s kandidaturo
VESTI Z BOJIŠČA.

•t#mmr
V	vasi Bred je ostalo kakili tri-deuet žensk in otrok, ki pripovedujejo, da ao Nemei izvršili uad njimi ostudna barbarstva. Nekuto-re žene so ature 70 do 80 let.
Nemški vjetniki pravijo, da Lydcndorff pripravlja novo obrambno črto severno od Mame. Nekateri tudi pravijo, da v vrstah umikajoče nemške armade razširjajo vesti o "velikih zmagah" Flandriji. Te vesti nedvomno razširjajo nemški poveljniki z namenom, da okorajžijo tepene čete.
Neki Nemec je prišel z listkom, pripetim ng rokavu, na katerim je bilo zapisano: VTa vjetnik jc dol vode ameriškemu ranjencu". Za nagrado jc dobil velik kos belega kruha in poaodico konzervirane govedine. Nemee je gledal debe
10	nekaj hipov in potem je jedel z občudovano slastjo. Dejal je, da v nemški armadi bi tolika mera jedi veljala za šest mož.
V	neki drugi vaNi so Američani zajeli večje število Nemcev in obeuem ao našli tamkaj šest A-meričanov, ki so jih bili prej vje-
11	Nemci.
Američani vrgli na tla šest ero-planov.
Z ameriško armado ob Marni, 26. jul. — Ameriški avijatiki so včeraj uničili šest nemških ero-planov. Eden nuših letalcev se jc izkazal, dobrega strclca, ko je v zračni gonji zadel nemškega avi-jatika v glavo južno od Soiston-sa.
Dnevni seznam izgub.
Washington, 2f>. jul. — Di.nafi-nji seznam vsebuje 98 imen. Izgube: 21 mož ubitih v boju, šlirje so umrli za ranami in šest vsled bolezni, 60 mož je težko ranjenih, šest jih pogrešajo in eden je vjet.
Razno Iz inozemstva.
Avstrija ne more dobiti ministrskega predsednika.
London, 26. jul. — Avstrija i-fiče novega miniaterskega predsednika, ki bi nasledil odstopivšega Scydlcrja, toda ne more ga dobili. Cesar Kari bi rad človeka, katerega bi podpiral državni zbor, kar jc pa skoraj nemogoče. Kakor poročajo čez Amsterdam, se jo Kari zdaj obrnil na barona Husareka von llcinlcna, da sestavi kabinet*
Čehi in Jugoslovani so odločno proti vwakemu nasledniku Seyd-lcrja, ki bi hodil po njegovih potih, medtem ko hočejo nemške stranke ministrskega predsednika, kiane bo nič manj kajzerski kakor je bil Hcydler. Sporazum je torej nemogoč.
Bcrn, 26. jul. — Avstrijske čete, ki so streljale na živežne jz-grednike v Plziiu na Čoškom, so ubile pet otrok in neko žensko in ranile mnogo drugih. Množica lačnih ljudi je napadla vozole
kaiui izstradali Anglijo iu jo spre
vili z morja. Se je čas, da povemo resnico nemškemu ljudstvu, kajt le z resnico ai pridobimo zaupanje naroda."
Španska gripa v Berlinu.
Curih, Švica, 26. jul. — Seiu je prišla vest, da v Berlinu hudo gospodari nova bolezen špauska gripa in vai zdravniki, kar jih je glavnem mostu Nemčije, ue morejo omejiti epidemije. Bolezen se širi tudi po deželi. Vrhutegi razsaja malarija na Badenskem'.
Težko vprašanje sa kajaerja.
Ženeva, Švica, 26. jul. — Pastor Dryander, ustanovitelj lilieralne-ga nemškega lista "Friedens-ruhe" v Curihu, je brzojavno vprašal nemškega kajzerja alede-če:
"Koliko sinov je Vaše veličan-st vo izgubilo v sedanji vojni f Koliko je bilo ranjenih in koliko pohabljenih f V slučaju, da je cesarska familja brez izgub, zahtevamo pojasnila".
.Kajzer Viljem Se ni odgovoril na to vprašanje.
Nemški avijatiki mečejo zastrupljen sladkor.
Pariz, 26. jul. — Nemški letalci so v zadnjih par dneh vrgli na tla zavoje sladkorja, ki je podoben navadnemu sladkorju, kakršen se dobi v prodajalnah. Ko so pa kemiki preiskali nemški "sladkor so našli v njem smrtonosen strup.
umakniti naredbo, če ue, bo aama
odgovorna za posledice.
Ker se mlnistrotvo za municijo ni zmenilo za pritožbo, so delavci zaštrejkali. Takoj nato ao pa pri-neli listi neuradno vest, da vlada grozi poslati v armado vse atav kar je, ki ao v vojaških letih. Ta vest je delavee še bolj razburila ia položaj je zelo krittten. V Man-chostru je ostalo na delu kakih 5000 delavk, ki ao obljubilo "oa-tati zveste vladi in možciu v za kopih".	, 4
Ameriške vesli.
DELAVSKI
BIRO ZA RUDNIKE.
Waahington, D. 0. — Kurivna uprava naznanja, da uatamvi za dobo vojne delavski biro, ki bo imel nalogo, da izravnava spore, ki nastanejo med rudniškimi o-peratorji iu rudarji.
John P. White, bivši predsednik "Združenih ameriških rudniških delavcev", iu Rciubraudl Pcale, premogovni operator v •entralni Pcnnsy Ivani ji, sta bila imenovana predsednikoma biroja, ki je bil organiziran po koti fcrcncah kurivne uprave z z asi op niki "Združenih ameriških rudniških delavcev."
belo
Bolševiki zmagujejo nad gardo.
London, 26. jul. — Brezžična brzojavka iz Moskve se glasi, da je rdeča armada premagala 50tX) mož bele garde in okupirala mesto Jaroslav. Večina vojakov bele garde je utonila v Volgi.
Dalje poročajo, da je general Gurko imenovan vrhovnim poveljnikom zavezničkih čet v Murmanu v severni Rusiji. Gurko je poveljeval delu ruske armade za časa carja, toda revolucionarji so go pozneje pregnali iz Rusije.
Maksim Gtorldj mrtev?
Pariz, 26. jul. Iz Berna poročajo, da je umrl v Petrogradu gla-soviti ruski pisatelj in revolucionar Maksim Gorklj.
PREDSEDNIK IZDAL SVARI-LO PROTI VLADI DRHALI.
Washington, D. 0. — Predsednik Wilsou je sedaj izdal svarilo proti vladi ulične dihali in poziv na ljudstvo, da naj ravna po postavah z vsakim, Četudi je ORumljen, da je sovražen državljan.
Kajzerjeva vlada jc izrabila lin-čanje Robert P. Praegorja v Col-liusvillu, 111., da agitira ' proti Združenim državam v Mehiki, Južni Ameriki iuvEvrppi.
INDIJANCA OSUMLJENA UMORA.
Republika Honduras je napovedala vojno Nemčiji.
Wasliington, 26. jul. — Državni department je bil obveščen, da je republika Hondura* y srednji A meriki napovedala vojno Nemčiji. Honduras je pretrgala diplomatič-ne stike z Nemčijo 18. maja t .1. To jc že triindvajseta država v svetovni vojni.
Oalup, N. M. — Tukaj so pridržali v zaporu dva Indijanca iz
rodu Navajo, ki stu osumljena, da sta umorila 18-letnega bran jcvca Patriek Sinit ha.
Po umoru sta morilcu polila branjarijo in Smltha s pel rolojem iu zanetila ogenj, ki je uničil prodajalno in tako sežgal Sinit ha, da ga ni bilo poznati.
Indijanca sta bila aretirana ua indijanskem plesu in oblasti iz-javlajo, da sta priznala zločin.
kruhom s klici: smo lačni 1"
'Sem s kruhom,
mi
. Kari je nalagal Rumunijo.
London, 26. jul. — Poroča sc, »la je avwtrljski cesar Ksrl pisal romunskemu kralju, ko jc bila Numunija šo v vojni, da naj skic ne mir s centralnimi državami. — Kari jc obljubil romunskemu kralju, da sc ni treba Rum uniji nič bati, kajti centralne države hočejo dati častne pogoje. Pozneje je Kari poslal osebnega poslanca Kuinuiiijo, ki je ponovil obljubo, da bo mir za Rumunijo povsem "časten".
Uutniinski kralj je seveda razlegal besedo "časte", kskor sc razlšga in privolil je v mirovna pogajanja. Ali ko je prišlo do konference v itukareštu, nI Imela Romunije opraviti s cesarjem Karlom, temveč z Nemčijo in pogoji so bili vse kaj druzega kot čast-ni.
Nemci kritizirajo tvoje snbmuin ke.
Ijoodon, 26. jul — Kapitan Pcr sius, nemški mornariški kritik, jc postal zelo ponižen. Zdaj ne plse o zmagi, temveč vse upanje,
ksr ge še ima v potapljače, je, da "morda prinesejo mir, ki bo zagotovil eksistenco nemfckega ceaer-«tve". Persiua je priobčil v "Ta-whlettu" sledečo izpoved:
"Priznali moramo, da je ljudstvo v svojih fantastičnih nadah
200,000 mnnioijsldh delavcev na itrajku v Angliji.
London, 26. jul. — Stavka v municijskih tovarnah v Birming-hamu in Convcntru se razširja in dance je že okrog 200,000 dolav-eov in delavk na fitrajku. V Con-ventry je ost s vilo delo 16,000 delavcev, v Blrmlnghamii pa 65,000; zadnjim so se pridružili tudi elek-trlčarji, vsled česar je vrženih iz dela 150,(KK) drugih delavcev.
Včeraj se je nekaj govdrilo, da bo vlada vtaknila v armado vse štrajkarje vojaške starosti, ako ae ne vrnejo takoj na delo. Ta govo-rics je povzročila, da je posvetovalni odsek delavake centralne zveze zahteval od vlade, da mora takoj uvesti preiskavo in dognati, da li so zahteve št rajkarjev o-pravičenc ali ne. Vlada ae je od-zvela in preiskava ae že vrši. Obenem se vrši konferenca med voditelji delavskih unij in vladnim zastopnikom v osebi Winstona Churchilla, ministra za municijo.
Od te konference je odviano, da 11 sc stavki pridruži še kakih 100, 000 delavcev, ki so nezadovoljni s sedanjimi delovnimi pogoji.
fttrajkerji zahtevajo, da vlada umakne avoj "embargo" na upoštevanje izučenih delavcev gotove stroke pri treh municijskih j v rdkali v Blrmlnghamu. Po vlad nem načrtu morajo delodajci najemati izučene delavce v pribil žoo enakem Številu, da so te vrste delavci enako raadeljeni. Nekate re trdke ao pa prelomile naredbo ker so s prt vlečno silo večje rnez de pridobile ve* deleveev kot jim je dovoljeno po vladni naredbl Nato je vlada ukazala trem flr mam v Blrminghamu. da ne amejo več jemati na delo U vrate delav eev, kar je pe razjezilo delavce
NEMŠKE TVRDKE SO IZPLA CEVALE 1000 ODSTOTNE -DIVIDENDE.
New Vork N. Y. — Upravitelj za tujezemeko lastnino je dognal s preiskavo, da sc ic kemična industrija tako dobro obnesla za Ncmcc v Združenih državah, da so iz enoletnih dohodkov zgradili dve kemični ♦««arul po $600,-000 v Ncw Jcrsevbi in Wcst Vir ginijl, poleg so pa še 'izplačali di vidende od 50 do 1,000 odstotkov.
Ohioago, IU. — V Now Vorku so detektivi odkrili za #40,(XX) u-kradenih draguljev iu zlatnine. Dragulji tvorijo del plena, ki so ga bandiljc odnesli v draguljar-ni Heller-Roee kompanije. Takrat je bilo ukradenih za $250,000 draguljev in zlatnine.
KORUZA V KANSASU DOBRO PRENAŠA VROČINO.
Topeka, Kas. — Tatinski vre-menski Inilct in pravi, da jo koruza vrlo prenesla vročino v državi Kansai. Povsod kaže koruza do-iro, posebno pa v zapadnem Kan-sasu, kjer je nadlo tu palec dež-
ANOLIJA IMA 800,000,000 BUS LJEV PŠENICE V REZER VI.
Washington, D. 0. — Živilska uprava jc bila informirana, da je približno .100,000 bušljev |>šenloe vzklsdiščculh na Angleškem, Sporočili so tudi detajle o prldel ku avstralske plenice v letu 1918—S01U.
Avstralska vlada je garantira, la farmarjem 8U centov za bušelj pšenice, k temu je dodala av stralska vlada 12 centov, tako da dobi produceat «5 centov za lu-šelj pšenice.
V Btienos Airesu v Argentlnljl stane bušelj pšenice $1.44, koru-za pa 62 centov, ako se pleča gotovini.
živilski upravitelj lloover, *c-dsj v Londonu, bo skušsl o.redo t/M-lti vso dohevo živil zs z »vez nike. I »oba v s mesa, |išeii|ce in sledkorjs je še eeredeftolena ne-kej mesecev.
11033 ŽELEZNIŠKIH ZAVIRA CEV V ARMADI
co zavarovane sa slučaj smrt* iu Ijruii poškodbam. Zavarovalnimi znaša $15,000.000,
PET OSEB JE MORILO.
Orand Rapida, Mich - (»gonj je rezdjal mladinski doui v okraju Kent. Pet otrok od 2 do 7 let je zgorelo, oden jc sadobil teške opekline, »edem pa lahke.
Slovanska Karom
lUUituvljen* a sprli* 100«
Podporna Jednota
Ukorp. 11. ulj* ll»01 e drl lUtsois
VELIKO VOJNO PODPISANO V DNEH
POSOJILO SESTI H
St, Johns, N. F. - * Za novo Puudlamlijo je bilo določenih $2,000,000 vojnega posojila, da ga ljudstvo podpiše v šestih ted-uih. Ljudstvo je podpisalo to vsoto v šestih dneh.
SOUTH DAKOTI JE PREPOVEDANO TELEFONI ' RATI V NEMŠČINI.
Sioux, Falla, 8. D. — Državni obrambni svet je izdal odredbo, ki prepoveduje telefonirali jo v nemškem jeziku v Južui Dakotl. Odredba prepoveduje govoriti nemškem jeziku privatno ali javno, čo so razgovarjala kot dve osebi.
vee
DEL
VPLEN JENIH DRAGU LJEV SO NASL1
50,000 ZAMORCEV POKLICANIH V ARMADO.
Woahingtoa, D. 0. — General Crowder je Izdal poziv, a katerim
tličc 50,000 zamorcev v narodno urmado. Pozvani so iz 41 držav in Distrikta Kolumbije. V vojaška taborišča odidejo uicd 1. in I i. avgustom.
ŽENA IMENOVANA ZA ZVEZ NO JAVNO T02ITELJIC0.
San Franoieoo, Cal. — Mrs.
Aiinette Alfbot Adams je bila i-meuovana za zvezno javno toži-teljico severnega kalifornijskega okraja.
TROOVINA S STROJI ZA fegg. LOVANJE DENARJA SE VEDNO CVETE.

A
OLIVNI BTAMl 1S6T—Aa ©O. l~AWNDALB AV«., (lBlOAOO, ll.t.lNOM.
TTP1AVNI ODHOK. Prodoodotk: John Vogri«, bos 890, U HalU, UL L PodprodocUuik: J. Rrstkovl«, tt. P. D. 4» bos M, Olrard, Kosa II. Podpredsedniki Joiof K uhelj, 0400 Bwlsg Avo., Do. CkUogo, Iti. Tojolk: Juha Vrrd. rbor, S708 Ku. Lovndolo Avo., Okleege, IU. Hlogojaikt Anion J. Tsrbovoo, P. O. Bes 1, Oloove, 11L /.aplsatkin Joka Molek, 400« W. Slot Bt^ Ukloogo, XII,
v
NADZORNI OBBBB, Jolo Aabroli«, bos S61, Ooaoosbarg, Ps,	K
Poal Borgor, T41-lat Bt, U Bollo, IU. P. B. Taasbor, STS Ahsej Ave* BookspHags, Wj*
POBOTNIODBBKt Aotos Braot, Ros 140, Onoooaburg, Pa, .b.«e Bedlftok, bos 4SI, Baltkloa, Po. ttudolt Plotorftek, bos 4M, Bridgeville, Pa. Jskob MiklsvM, L. Bos I, Willoek, Pe. M. Potroviok, 14M1& Bolo Avo., Oolileoeod, a
(TBBDNIK PKOBVBTBi Jolo Bovortatk.	?" R •
VttUOVNIZDBAVNIBi P. J. Bora, M. D, (UKN Bt. CTUir Ave., Oevelaad, Okla.
VBB DKNABNR ZADRVB IN BTVABI, kt eo tlioje |L aproveegs odboro
le B. N. P. J. esj »o poliljajo n« nsslovi
JOllN VJfKDLHUAH, «457—M Uvadalo Ave, OklosrS UL PBlTOfcKK OI.EDK URNKUAI.NKUA POBIX)VABJA so poAiljsjo ee BSSlov ' JOŽK AMIlttOŽIČ, bos S61, Oeao ootiurg, Pe.
Pritoži« projiirljiv« VNbis«, ki ate jik rodiU prva U draga leštessa, e« poAiljsjo ao aoalovi	•
ANTON ltKAMT, bos 140, Oaaeosbevg, Pa, ,
VBI 1KJPIBI, rotprevs, tUoekt, aaoaaaUa t ML oe "Preev^o" se poBtJoj«
00 o oslov I
Uttt »VlfiTVO "PBOHVETB", M8f-B Bo. Uvedale Ava, dbtsogo, Itt. VBK t 1'KAVNIAKR HTVABI, uorodalsa, oglasi, so poitljsjo eo eoeiovi OPNAVNllTVO "PHOBVllTB", »057- 57 Bo. Uoadsio Ave, Clklsogu, Itt. V kon-spoodnool • tejotitvoei H. N. P. J., srodailtvoM ta apravelMves^ ••Pro« vri o" so rsbtto laioo erodoikov, norvs« oopiliU aaslev, kt jo te eovodsa, sko Islll«, ds t hi v «s k s stvor hitro
ZADNJE VESTL
VELIKA USTAJA V UKRAJINI,
London, 36. julija. — V Ukrajini jo izbruhnila obširna kmečka revolucija po današnjih aem doftlih informacijah. Pet in sedemdeset tisoč kmetov pod poveljništvom svojih ofioirjov in inštruktorjev mariira proti Nemcem. Kmetje so dobro oboroženi.
KM1TJ1 V BELI RUSIJI PADU PO NEMCIH.
SO
Washington, D. 0., 36. Julija, — Kmečki nemiri v Beli Rusiji na-rašdajo, mnogo nemških vojakov jc bilo ubitih, pravi depeša is Stookholma.
Prof. Dr, Mullin
ZDRAVNIK — SPECIALIST EA SLOVENCE
411—4tn Avonue
(NA SPROTI POSTE)
Pittiburgh, Pa.
Sr
ChLoago, IU, — Johu Iguaclo Igler sodi zdsj v celici in premišljuje, du nI dobro tržiti« stroji, d delajo denar.
Johu pravi, da je bil pošten delavec, Nekege dne mu je neki mr. Lusllg dejal, da ima ua prodaj stroj, ki dela denar. Treba jc zasukati lo vreteno iu bankovci pri hajajo iz njega. John je naložil pri mr. Lustigu *1M>0 v takeifl stroju. Vreteno se je obračalo, toda lis n ko vel nbm prišli Iz stroja. John je usznanll stvsr detektivskemu biroju.
Detektivi niso mogli najti Lus-tigs, temveč so Izvedeli nekaj tednov kesueje, da sta dva nes-iu»nne prodala saluuarju Joseph llortvalhu na štev. 4001, W. Oran-dova ulica stroj za Izdelovanje denarja proti Izplačilu $1.200, ki je bil navadno slepilo. Popis ki ga je salunar dal o prod a jo bu stroja, je govoril, da je stroj prodal Igler. Aretirali so gs, ps Je po bogulL ko gs Je velika porota že obložila. Včeraj sla dve detekll va srečala Igorja ns Medlsooovf ulici In ga f signala v zapor.
ZAVEZNIKI NAPREDUJEJO NA TRIKOTNI FRONTI.
London, 26. jnlija. — Zavezniki poročajo danej, da napredujejo povsod na trikotni fronti, Izvzete ao 1« višine sa Soisaonsom. Tukaj ao Nemoi najbolj trdovratno bra Bij«. Drugod so savesniki povsod napredovali sa majhno razdaljo.
Na dragi strani kota, sapadno od Raimaa so zavezniki izgubili trg Mery ln grič 301 pri nemškem protinapadu, toda oavojili bo sopet Vrigny in vočjl drl črte proU, Fismesu. Zavesnik« v Uj sekciji dršo Marfaux, Bouilly, Bt. Em phraiae in šnmo Courton,
Mod Onroqom ln Chateau Thler ryjem so francoske in ameriške četo napredovale od lest do osem milj od bojne črte pred enim led nom.
WESTERN UNION BRZOJAV -
NA DRUŽBA OBTOŽENA.
New Tork, N. V, 36. julija, -Western Union Taleip-aph družba ja bila obtolea.1, da je i pošto po iiljala brsojavke.
NAPREDEK
"Prosvete" pila aa blagoatanje ljudstva. Ako se strlnjsš s njeni ml Idejami, podpiraj trgovce, ki oglašajo v Proavetl. — V flglogl Imen vse za vsakdan js pol rald«'I ne po zmerni ceni,
ANTON ZORNIK, ■armieie, Pa.
BLBSTBldllA FBBULBOBA ■ X lABKZ.
Btsrt to tokeloai odrevelk, »B letoe prakso. Sdrart eepolae to kitre vse he-Issst, plela, lotodee, ebletl, trgaaje, sarvossoit, krvae boleeel, kakav tadl drugo botosol Molkih. Osdravl vsak« bolspes katero provssiee v svoje ookr bo, tlporsbljs osjboljo ovropsks, sa»ert Iko le ootsllk dolov sveta odrovtla. Kts ko «oss. Nasvet brosplešee. To4oe pre* «l«d popoteome JoeOea. Prt BMel se udrovt volilu. Itevilo Bleveeeov. tlrods« ur« od sjotroj du • ovelot, eb Ijok ssmo ed 10. de A popoUoe.
Cleveland, O. — W. G. I^e pitdscdnlk bratovščine železniških savlračev neznanje, de Je 11,53.1 členov organizacije v armadi ln mornarici. V zadnjem mesecu je nad 2,200 členov vsto pilo v vojaško služI o.
Organizacija Ima t se člsne, ki
O Mita«* In
Izučene rudarja potrebujemo trn delo pri
EAST FAYETTE COAL COMPANY,
OHIOPTLK, PA (Poratt® Co )
■iT
n B te VmUti MtrrSiM M»»Si),
i Mt»*n».ais, f«
razparano. Nihče ne more denes hlevske orgeaizacije so takoj po-	-»meri-
več verjeti, da bomo a submariu- alale pritoži« na vlado, da mora ao odšli v armado In v mori,en
»te

Dr. Koler
SLOVENSKI ZDRAVNIK 118 Pess Ave., PllUkarsk, Ps.
il
jrasir*:
■SSAS m»-
pttttt&tttr/,
Mm#s m sol »m.
j&t&iif.rt&D am
S »k >>r Siu«	fm vs« MVeP
eu I« las VMS SMS	e«vroB,
*»^rrii^i1 r[«r iž^^ko^vCSt1 »hTIJ*
^iteiS vU«. (tiita* • •-«••••»»•
oVTTi ^^ f^^Jvjjiji
r saa&CvssJS as:-
^j^iŠSSSU
i<*ldb ae* »»»te 40 OA POM4
■> Mpl M« ^M«Mte tmmm te Imekil
Un«te

Kedar vaa poteče Beroča Iaa bb Prosvete", jo obnovite prevoda-no, da so vaa bo ertevt lisi
GOZDNA KRALJICA
Norela. — Spiaal Meročkov Proetoslav.
MM
"Ljubezniv prijatelj f" zavrnila jo je g<n#pa Turopoljska z grajajočim glasom, "ti aebe pozabljaš, ljuba Pavlina ---M
"Oprostite," posmehne ae Pavluia, "večkrat Mte že dejali, da ao naiih znancev prijatelji tudi naši prijatelji."
Govorila je a tako milobo, da ji celo "chere tante" ni mogla oporekati, in da ae ji je celo nehote nasmehnila A js«, — nsjrajše l/i jo bil pritisnil na pral, ter jo poljubil zaradi tolike Ijuliez-uivosti.	#
"Trudil ae bodem," zajecljal aem boječe, "da bodem v čaat novim prijateljem."
"Nikakor ne dvomim, goepod Proatoalav!" — Domači komteai pogledali ata druga drugo ter ae lokavo nasmejali; jaz pa aem bil presrečen. Tudi domača gospa ae je naamehnila, naslonila se ua brado ter čudno pogledovala zdaj gospo Turo-poljako, zdaj avojega aoproga, da v resnici nisem vedel, ksj pomeni to nemo pogovarjanje.
• K sreči naznani stsri sluga, da je obed pri -pravljen. Galantno ponudi baron gospej Turo-poljski svojo roko; jsz storim po njegovem vzgledu, ter podam, no, aeveda, avoji ljubeznivi Pavlini roko, ter jo peljem v obedno dvorano. Douiača gospa a komtcuama pa je šla z nami.
IU.
Kaj neki zgodilo ac vodi je zdaj, Da mirno šumeča aoglosju je rajf L. Pesjakov«. Dve utvi ste priletele V jezero pod akalni grad, Tam plavate družno po vodi, Veslate v kristalni hlad.
Fr. I^e vat ik.
Pri ol>edu, kl jc bil danes posebno izbran, vladala je »plošna živahnost. Ali jo bil šampanjec, katerega amo danea na čaat gostoma pili, sli krasna Pavlina v moji bližini, da aeiu bil tako navdušen, kakor nikdar poprej, da aem sam sebe komaj poznal f Nikoli še niaem bil tako zabaven, nikoli tako zgovoren, kakor ob tej priliki.
Vesele dogodl>e iz dijaškeag življenja, katere aem pripovedoval, dopadale ao ae v obče; da, celo "chere tante" se nI apodtlkals nad njimi. Pavlina pa me je vapodbujala z radostnim svojim smehom, ki ml je kakor erebm zvok bil ua ušesa, in domači koratcsl pomagali sts ji na vso radf.
Vesel nad nepričakovanim Uspehom, ojuuačll sem se bil docela. Po pečenki vstanem ter napi • jem pesniško sdravico navzočim damam, v kuteri sem ai bil dovolil celo nekoliko nežnih opazk na romantično anidenje v gozdu ln na njega kraljico.
Improvizirane mojo vratice občudovali no vai, dasl po mojem lastnem prepričanju noso bile doati vredne.
"Prav dobro, res dobro 1" dejala je gospa Tu-ropoljska terajnl prvikrat prijazno pokitnala z glavo.
"IzvrstnoI" pristavila je domača gospa; "ne bi vam bila prisojala kaj takega, gospod Proatoalav!"
"Tiha voda mostove podira," rekla je Dcrta ter mi šegavo sspretila a prstom.
A Pavlina f — Nemo je »bdela, a videlo ac jI jc ,da ji dopadejo one vratice. Ko vstanem, Šepnila mi je na uho, da bi rada prepiaauo imela ono poetiško napltnlco, kar aem jI aeveda z veseljem obljubil •
Po oliedu predlagal je baron, da bi se podali v vrtno sobo, da bi tamkaj pili kavo.
Tumkaj js bil mikaven prostorček. Od tam se je videlo na bližnji park ln majhno jezero, katero jc na eni strani mejilo na sivo pogorje, nu drugi na temni goad. Nikoli poprej ae ml nI do-ulevala okolica graščine tako romantična, kakor ta trenotek, ko aein bil že namenjen jo zapustiti.
S|Huulu iu bližnjo ločitev povzročil ml je v srcu tiho žaloat, tako da nem ne zamaknil v melanholične misli, is katerih ao me vzbudili glsaovi glasov i ra. Komteaa Giaela je igrala v anionu, ter z globokim čutom prepevala neko Chopinovo nok-tumo, da amo ji ploakall vai.
"Ste tudi vi muslksllčeur' vprašala me jo lNivlina.
"Nekoliko," odgovoril som tiho.
"tt," pravi llerta, "gospod Proatoalav ima ksj prijeten gla*; lepo poje, zlasti svoje dljsško in narodne postni."
"Ah, tc moramo slišati!" jo dejala moja ml-ljcnka, "toda kaj prijetnega."
"Oprostite, gospica, ne morem; preotožen aem."
"Tedaj zapojte, kar vam jc drago; le prošnjo nd nc odhljtc!"
Ihi bi se mi ne oporekalo, da sc hočem iago-varjstl, stopim k glavnini, daairavno raje tie bi bil pel; pretoŽno ml je bilo v prsih. Pomislil aem malo, kaj naj zapojem, ter slednjič Izvolim znano narodno:
Ločiva ae, zdrava natanl, Podaj mi še enkrat roko, Spomin pa ml v arčiT ohrani, ("> drug tudi ženili tvoj l*o. Nc ttodem ljubezni tc prosil, Ne bodem te prodi rokč. V prsih pa bodem t« noall Do »vojega radii jega dne.
Spomin, iln ae mor. n kmalu ločiti, notranji« moja boleat, nčiiiila ata. da aem peJ navdušeno, a krepkim, polnim glaaom. Toda kakšen vtis jr n n pravilo mojr jmM jc na p<»*1utalce! Ko aem pre n« Iml, bilo je vae tiho v aohl; ja« pa aem bil glo-I h i k i» u hijen ln Pa\llna! Nemo jr aedela pred meti..j, k*kor kip iz mramora; obličje ji je bilo amrt-no bledo, roke je fuirla ak len jene na prsih ln v očesu \ alcl aciil leaketatl aol*o.
Naenkrat vatopi aluga in naznani nov obiak.
Kmalu vstopita dvorni avetnik K. in častnik L.
A zabava ui bila več taka kot preje. Baron je
tedaj predlagal, naj bi ee šli šetat po bližnjem
parku.
Predlog je bil vaestranako sprejet. Le goapa
Turopoljaka je nekoliko ugovarjala, a konečno ae je tudi ona udala. Zdiliovaje je prijela "chere
tante" podano baronovo roko ter počaai šla za nami. A doapevša do prve klopi, aedla je utrujena, kot bi se odpocivala od uenavadne muke, ter tako zaostala za nami.
A mi smo dihali prosteje, svobodno hodili po krušnem parku .Kmalu amo poiakali obroče, ki ao bili oviti z ninogobrojnimi trakovi ter pričeli igro, metali jih kviŠko ter lovili. Drug drugega amo hoteli prekositi, vsak je hptel zahititi svoj obroč višje. Kaketom enuko šviguli ao obroči kvišku proti jetrnemu nebu, čez vrhove starega drevja v sinje ozračje.
Krasen prizor je bil to: Mlade, vitke goepicc, rudečih lic, s sijajnimi očmi, razvozlanimi lasmi! Da si jih videl, kako spretno so ae obračale, kako urno vile svoje elastične ude! In kadar ae je kateri j »osebno posrečil zahitljaj, kaka radost, kak smeh, če obroč ni zadel svojega smotra! Da, istinito lep prizor jc bil to!
Pavlina je zahitila zdaj avoj obroč proti meni, a obroč letel jc previaoko in obtičal na vejevju bližnjegu drevesa. Imela jc samo enega iu milova-la, da je s tem motila igro. Brez premialeka splezal sem po obroč na drevo. Od veje do veje dvigal sem se kot spreten telovadec. 2e sem ga bil zagrabil, že ga veselo vihtel v desnici, kar se mi vlomi veja pod nogami.
Pavlina strahu vzklikne. A jaz sera se vjel za spodnjo vejo in nepohabljen splezal doli po deblu. Bil sem bled, a razven majhne praske na levici se mi ni nič zgodilo. Kri mi je kopala z roke na tla. Sočutno so me vsi obstopili ter me mi-lovali. A Pavlina je potegnila kraaen, s čipkami obšiti robec iz žepa, ter mi obvezala roko. Sklonjen sem stal tu, a ona sš je pripognila čez mene, da so se njeni bujni lasje vsipali čez lice. Kako red bi bil za njo šc enkrat zastavil svoje življenje! Bilo ml je pri arcu, kakor umrlemu in zveličanemu, kadar se božji angel sklone čezenj, ko ae je Pavlina trudila z menoj ter me ljubko kregala zaradi moje trmoglavosti.
"Nikoli bi si nc bila odpustils, če bi vas bila zaradi mene zadela kaka nesreča."
"O gos p i ca, preobilo sem plačan za malo nezgodo," som dejal, ter -slučajno pritisnil moje ustnice na čipkasti robec.
Kudečica ji zalije krasni obraz, ko je to videla. Dasi som si bil opomogel popolnoma, veii-dar ni hotela Pavlina nadaljevati igre, boječ sf, da bi se razgrel ln bi mi to škodilo. SedH smo na trato ter kruinljali, a poprejšnje zabave ni bilo več med nami.
Ko smo se bili odpočili, krenili smo proti bližnjemu jezeru, od koder nam je vel nasproti pri* jeten vetrič. Nc vem, ali je bilo to slučajno, ali nalašč, da ao zastali za nama spremljevalci; kms* lu sva bila aama a Pavlino. Ne meneč ae za to, ava mirno šetala dalje, ko sva kmalu izginila druščini izpred oči.
Lipovo drevoredno vejevje se je bočilo noti nama; tu pa tam je svitel solnčni žarek prodiral vcjevW ter sipal zlate iskre po senčnatih potih. A po cvet ju so šumele čebele, kot bi bile omoteue prijetne vonjave, ter si nabirale strdl. Midva pu sva hodila po zelenem mraku, ter vae pozabljala okolu sebe.
Nehote govorila ava tiho, šepeta je, kot bi se bila bala z glasnim govorjenjem kaliti prirodno tihoto. Daleč tam čul se je veseli smeh ostale dru ščlne, a kmalu je utihnil tudi ta.
Konccm drevoreda razproetiralo se je malo jezero pred nama. Lahna sapica krožila mu je gladko površje; a v njetn videlo se je, kot v zrcalu visoko drevje, Čigar vrhove je majal vetrič. Pri kraju je bil priklenjen mal čolulčok, kl naju je va* bil, da vstopiva.
Pavlina stopi v čoln, jaz pa sem odklenil zarjavelo ključavnico, odvil verigo od drevesa, poprijel veslo ter krepko sunil od kraja.
Ko ava rA že peljala, sačela ae je Pavlina bo* ječe ozirati okoli acbe.
"Ali ae ntords bojite t" sem jo vprašal, ko zapazim njeno boječneat.
"Ne," je odvrnila smehljaje, "bojim se ne, a menila sem —M
NI dokončala, sklonila ae je, ter odtrgala vo* dno rastlino, ki je molela glavico is površjs.
"Ako želite, sc vrneva takoj/*
"Kada se voslm po vodi, če sc le ne bosta preveč utrudili s veslanjem t"
"Ksr ac mene tiče, bodite bres skrbi; nikakt bolečine ne Čutim več na roki'*
Da bi jI to dokazal, jel sem prav krepko veslati, da je urno kot ptica čolnlč drsel po valovih. Nelsrečcno radost občutil sem v prsih. Kristalni hlad, prijetno gibanje čolnlča, gorko osračje, nad nama jasno nebo, po jeaeru zlato iarenje, zelene obali, alvo pogorje, pred vaem pa moj er&ek pred menoj, — to ae nc dš popisati s besedami.
Krasen florentincc aenčil ji jo milo obličje, katero je Imela obrnjeno proti meni. Od Čaaa do čaaa amatral sem jo bolj pašno. Nekaj doetojan-stvenega, aristokrstičnega je bilo raslito po vsi njeni podobi; slsatl ns senčnatih obrvlh, na vino-kom čelu, na velečih očeh menil sem to brati. A ljubki uatnl, rudečl lici s msjhnlms jamicama ob-dajala je neka nelsrAljlva otročja milina ravno ta trenotek, ko «va ss vosila po jeaeru.
Ko sva takt d Vala po vodi, pridružila ae jo nama dvojica proinoogih labodov, kiso bivali na jeseni ter ata spremljala čolnlč. Kot bi ju vlekla neka artvnostna simpatija, plavale eta te beli ŠI* vsllcl ta čolnom, podobni belim oblačkom A Pavlina jima je hošala mehko belo perje o svojo tnslo roko in niats sc je bali, temveč rade to pripuščali.
<Oa*a>
Milko Vogrin,
Novela. — Spisal dr. Sto jan.
(SaSalJaaaaia)
Rihard je kar skočil, in ko bi trenil, je bil pri Vogrinu. Samo veeelje in notranja udanost ga je gnala k svojemu nekdanjemu u-čitelju. Zdaj ae napotita obadva skozi vrt v utico, in bila sta proj tam, nego je končala mati svoj pouk, kako oe naj vede Olga proti došlemu gostu.
'Dober dan, miloetljiva goapa in mila goapica," pozdravi Vogrin naši znanki globoko priklo-nivši ae ter goape roko poljubi.
Čudiii se bodete, ds aem že zopet tu pri vsa, milouUjiva gospa, a danea me je privede! k vam poseben namen. Kakor vam je gotovo ze gospod Rihard ipovedul, aem se namenil, da za več dni avojo drago mater obiščem. To aem pa kar atoril, kajti goepod grof mi je dal takoj dopust. Ds nea predpoldnem bil sem še doma tamle v Dolah. Ker ate mi pa, milostljiva gospa, dovolili, da vas cnietn obiskati, storim to takoj prvi dan. Smatram si namreč za najprijetnejšo svojo dolžnost, da ae zahvolku za vašo gostoljubnost in vam izrečem svoje največje priznanje za vaše narodno mišljenje. Oni trenotki mi oaianejo ve dno v najlepšem spominu, ko ste nti zadnjič aami priznali, da sem vsm iz arca govoril in da enako mislite in čutite. Ne bil bi rnialil, da hrani kdo v Porečah tako plemenite, pravične nazore, in da bije tudi tu, v tem bliftču ln blesku, nsrodno sr^e za mojo ubogo do niovino!"
Vesela je bila goapa Skenovska teh beeed, in vse prejšnje sLutnje in hude misli so jo mahoma zapu stile. Zopet je čutMa prejšnjo nag nenoet do Vogrina. Radovala se je, ko ae je mogla potem z njim pogovarjati o slovanskem narod nem življenju. Tudi Olga se je danec udeleževala njunih pogovorov in dajala v vaem le Vogr*-nu prav, a seveda ne toHko iz prepričanja, kakor pa zato, ker ga je ljubila.
Razpravljali ao o mnogih stva reh. Govorilo se je o izletih, o lovu, o ribarstvu na jezeru, o raznih podjetjih koroških rojakov, Nemcev in Slovencev, največ pa o trgih in meatih, o gorah in doli nicah, katere bi to poletje lahko obiskovali. Rihard je bil nelzmcr 110 vesel, videč, da ae zdaj naha njegovo enolično in puato življenje.
"Pravega namena, zakaj aem prišel k vam, miloatljiva goapa pa še vendar nisem povftial,' pristavi po daljšem razgovarjn nju dr. Vogrin.
"Kaj pa še imate lepega T Kakšen namen vaa je privede* l nam t" vpraša radovedno gospi-ca Olga. "Gotovo nam imate ka.i novega, in to veselega o ssmem sebi poročati!" In tu gleda Olga nepremično Vogrinu v oči, priča kujoča, da je že dobil stalno eluž-bo, za katero je proell.
A o tem ni bilo ne aluha ne du ha, temveč Vogrin naznani navr zočim, da jih je prišel vabit, da gredo jutri gledat najlepših pri to rov, katere more tujce videti pri Slovencti.
Vai ga kar atrme pogledajo, vprašujoči, kaj bi neki to bilo; in potem ga poslušajo vestno, ko jim je pravil sledeče:
"Jutri v nedeljo, dne 23. junija, je predvečer av. Jsnetu Krst-niku. Ts večer netijo nsši Slovenci k rea, to je oni sežigajo ognje po gorah in gričih, na hribih in holmih. Vsaka gora, vsako brdo ims ta večer avoj ogenj. Ni lepšega nego gledati, ksko plapolajo ln se vadlgsujejo ognjeni slopi proti nebu, ter opazovati šege in prilikah. -
I u nsto jim jsme Vogrin rasls-gstl prsvl pomen tega večera. On jim dokusuje, ds govori is teh o-bičajev nad tiaoč let atara preteklost našega naroda. V avoji po-ganakl atarodavnoatl čaat H i ao naši alovanakl pradedje solnčnc bcianstvo, ln ta običaj ohranil ae je do datminjega dne. Saj š| dandanes ljudstvo govori: "O kreai ae dsn obeai", ln to je prej ln alej po voč tiaoč letih pomenjslo, ds sačne o tem čaau oolnčna moč pojemati. In v latlni, k rea ae vrii t<Si daj, ko je aolnee največjo moč ra* svilo ter doilo ns vrhunec svoje gorkote ln vellčsnatval Naravno jc torej, ds ao nsši pradedje sobica tedaj, ko ss jc teorijanom v
največji kraaoti in moči pokaso-valo, doprkiaiali slovenskih žr-žrtev.	i
"A ta običaj ne živi le v Slovencih tu na Koroškem," nadaljuje Vogrin, "temveč to šego uahajamo pri vaeh Slovanih na jugu, aeveru in zapadu. Pri vas miloetljiva gospa, imenujejo to svečsnoat " sobot ka", in ona se celo z nsšim kresom ujema. Da pa visoka gospoda pravi slovenski kree spoznava, vafcim vaa, da greste jutri zvečer z menoj na o-ni-le grič nad Dolaml. Z njega Se vidi Vrt>sko jezero in vse zuame-nitejše gore, na katerih bodo goreli veliki kresovi."
"Da", niaina, to bode lepo, to bode krasno!" pristavi. Olga. "Saj gremo vsi z gospodom doktorjem, ali nc? Glej, jaz šc niacin nikdar videla takih kresov, o katerih pripoveduje gospod doktor!"
Goape Hkenovaki so se jeli vzbujati lepi spomini iz njenih mladostnih let. Živo ji je stopilo .pred oči, kako je ona, deklica še kakor zdaj Olga, hodila na Češkem ta večer na bližnji mestni liolin ter gledala, kako eo netili kres njeni rojaki. A pravega pomena temu sežiganju še ni vedela do danea. Vogrin ga ji je bil prvi razložil. Ona je vedno mislila, da spominjajo tl ognji le na one ča-ke, ko je krvoločni Turek pustošil po nsših krajih, domišljujo-ča ai, da so ubogi krist jani le s takimi ognji naznanjali od gore do gore prihod ljutih nevernikov.
Zzbudila ae je torej zdaj tudi v njej želja, da si pogleda ta ata ri alovanaki običaj in se po toliko letih zapet osebno udeležil kresove ga sežiganja.
"Naj bo, pa gremo gledati, ka ko netijo Slovenci kres, in gos pod doktor bode naš vodja," odgovori mati na Olgino vprašanje.
Pri teh besedah poekoči deklica in mater iskreno poljubi, re koč, ji je ona napravila a tem veliko veeelje.
"A tudi aami bodemo velik krea zanetili in po svoje povzdi govali to lepo svečanost," dosta yi Vogrin. "Ds nsa bode pa več aaupaj, bi pa prosil milostljivo gospo, da povabite tudi gospoda baroua Bendo. A jaz vzamem sc boj, ako mi visoka gospoda dovo li, gospoda dr. Sirnika, tukajšnjega vam itak znanega zdravnika, ki je moj rojak in nekdanji šolski tovariš." • "Slobodno vam, gospod dok-J t»r, da povabite, kogar hočete," odvrne goapa. "Meni je celo ljubo, ako dojde tja tudi dr. Sirnik. Hi amo se z ujini že do dobra seznanili; on jc kaj olikan mož. Tudi barona Rolbcrta hočem povabiti, naj z nami gre, aH o njem ne vem, kaj stori. Njemu ni mnogo do takih svečanosti, katere pri prosto ljudatvo naprav Ija. On je, kakor aodim, nasprotnik vsem tem narodnim običajem in ljud skim spominom!"
"Temu se ne sinemo čuditi," pritrjuje dr. Vogrin, "aiko pomislimo, da ni baron Benda iz ljud stva vzrastel {n nikdar ne med njim živel. Sploh pa smatrajo madžarski ptemenitaši priprosto ljudstvo onimi nizkim stvorom, ki naj le trpi iu ši v potu evojegs o-braza služi kruh. Ono jim naj le hlapčuje brez vsake omike, zato da ga lažje zlorabijo v svoje na mene!"
S tem je napeljal Vogrin govo rlco na drugo stran. Začelo ae jc razpravljati o.eocijalnem vprašanju, kl je danes alkoro povsod na dnevnem redu. Vogrin ni bil de mokrat v navadnem pomenu be-aede, ali on je ljubH priprosto ljudstvo, vzlaati pa avoje doven-ako; zakaj vedel je, da še ono hrani nepokvarjeno moč in čilost v sebi!
Ko je nato Vogrin razložil, ka kino Je razmerje priprostega ljudstva na Ogrskem, in dokszal, kako breodno loči ogrske magna te in grajftčake od proatega naro da, sasuče se govor na naše, oso bito šolske razmere. Goops Ske-novaktf se je ujemale t Vogrinovimi nasorl, da je krivo in celo nepravično, sko ae ljudatvu po šolah In uradih vsiljuje tuj jezik, kakor so to dsndsnec godi. Tudi ona je poznala avoj narod ter dejala večkrat, da je bilo v prejšnjih letih tudi na Češkem tako, aH vsakokrat jc pristavila, da nastopijo Slovencem boljši dnevi, v kar Rog pomočili
Tudi Rthsrd in Olga sts ae ude-leževala teh pogovorov, a ne v nasprotnem pogledu. Njone mati je namreč na mišljenje svojih otrok tako oplivala, da sta ee fant in de
kle vedno le potegovala za njena nazore. A tudi dr. Vogrin je ^ loval v istem pravicoljubnetn m epsavljivem smislu na svoja učeu. ca, ter jima bil kolikor uiogoče utienil v srce avoje nazore o ljud. stvu in o narodnostih. In glej, ,]a nes je bilo Vogriuu kaj lahkd prf arcu, videč, ds se skladajo vsi, spa Skenovska, llihard in z njegovimi idejami. Ta edJni slu! čaj ga je stotero odškodovttl /Jt vea trud, ki ga je imel s podtu-. vanjem. V teh trenutkim je p«,, zabil ua svoja uboga dijaška lt, na Dunaju, povzdigovalo gu je prepričanje, da je ukoreninil v dveh srcih blago sočutje do svo-jega naroda!
Kakor pa človek, razgovarja-joč se s evojimi somišljeniki, čuti, kako hitro ure in minute v vočaiosct teko, tako je bila tudi naša družba izprcgledala, da je že bilo zatonrlo sblnce.
Zdaj smo pa zamudili planinsko žarenje," vzklikne na enkrat Olga. "A to nič ne de. To prikazen lahko večkrat vidimo, takih zanimivih pogovorov in vprašanj 1 pa Sc človek le redkokrat udeležuje. Mnogo ste nam, gospod doktor, o svojem narodu povedali ter nas v marsičem podučili. Oe je pa povrh še vaše ljudstvo 4a-ko vztrajno in trdno kakor vahe gore, tako nepopa&eno in čisto kakor vodovje Vrbskegu jezera, potem bode pa tudi svoj cilj iu smoter doseglo. Prišlo bode do blagostanja in omike ter delovalo z druginjf narodi vred na pro-»peh vesoljnega človeštva. Tedaj ga pa bodo tudi vsi ljubili, kakor ljubijo zdaj njegove krasne gore!"
Za te prelepe besede se Vogrin gogpici Olgi posebej zalivali ter vstane, da bi se poslovil. A gospa Skenovska ga ustavi, pova.-i ga na čaj, s katerim se jc nocoj v utici postreglo.
"Jutri zvočtr o tem času pa pijemo čaj pri kresu tani le na o-nem holmu," pristavi Vogrin poslavljajoč se pozno v noč od gostoljubne .druščine. "Visoko gospodo pričakujem jutri Zvečer z mrakom vred. Dr. Sirnik vas tn-de vzel v svoje varstvo ter pre veslal na oni breg, kjer vas hočem sani presejtl."
Tom besedam so vsi radostno pritrdili, in Vogrin jc odjadral veselo domu.
Tema jo krila zemljo, ko je .Vogrin, pripenši svoj čoln na o-nem bregu jezera, korakal proti domu. Njegova rojstna hiša jc stala kakih pet minut od Vrbske-ga jezera na majhnem griči. Vogrin stopa po malem navkreber, premišljujoč, kako vesdo je današnji popoldna preživel. Zdaj postoji, da se malo oddahne, in zida si zlsitc gradove v oblake. Zdaj zopet nanrej in postoji v drugič, bil jc že blizu hiše: ssr zasliši na enkrat, da trka nekdo na oknoI	. ■ • '
Po prstih stopa zdaj okoli o-gla, in tu zagleda podobo, ki ob oknu sloni. Mirno posluša, opazujoč z bistrim očesom, kdo lu bil; a bHo je pretemno, podobe ne biore spoznati. Zdaj čuje tHio klicati; Rezika, Rczika! ali odgovora ni. Vse je zopet mirno ka kor v grobu. Nekaj trenutkov šo, in prikazen potrka zopet na okno, a v tem hipu priskoči Vogrin in zajgrabi človeka. Ponočnjak pa jc bil mož, a to krepke postave. 0-brnivši se poprime z obema rokama Vogrina in ga vrže od sel»c na tla, a sam se Izgubi brez glasu v nočni temmi!
Na krik in klic Vogrinov pri-hitite mati in sestra prestrašeni iz hišo z lučjo v roki in pomagate Vogrinu na noge. Hudo ga je bil vrgel predrzni postopač, a k sreči se nru ni bilo nič nevarnega zgodilo. Le udaril ae je na desno etran, kamor je bM padel, tako da je komaj dihal; padec ta jc šc dva dni dobro čutil, če tupdi o tem ni pravil nikomur.
(Dalje.)
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownn, Pa. in bližnji okolici naenanjatn, ds sem se preselil za stalno v avoj lastni dom na štev «7 Iron Street, ravno nasproti postaje pennsjrl vanske železnice.
Toplo ee priporočam vaem rojakom sa vaa krojaška dela. Ton j Fortuna, krojač, 61 Stresi, Johnstonm, Pa.
Val
to M va, da js " selo prlljab-ljea pri svo jik šttašsljih. Opeaa rile gal