Poštarina plaćena n
Lavo
D’bc raKova 6/11
IJI’BLJAKA
». . . jedino Je pravo za našu braću ped Italijom da pristupe u okvir onoRa tijela u kojemu «vi većina Jugoslovana, naravno pod uslovom da takav pristup bude posljedica njihovog samo-odredjenja«.
(Iz rezolucije američkih Jugoelovona od 3-1-1936).
(J Zasrrebu, 14 februara 1936.
Pojedini broj stoji dinara 1.50
1
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
za Slovenijo in slovenski del Julijske Krajine
LJUBLJANA,
Erjavčeva cesta 4a
C1ASUO SAVEZA JUGOSIOVENSKiH EMIGRANATA U JULIJSKE KRAJINE

VELIKA AMERIČKA AKCIJA ZA JULIJSKU KRAJINU
ODBOR ZA ZA ŠTITU JUGO SLO VENA POD ITALIJOM -KOMPAKTNO AKCIJU ZA NAŠ NAROD U JULIJSKOJ
VAŽNOST TE AKCIJE
NAŠI ISELJENICI VODE KRAJINI — OGROMNA
New-York, 10 januara 1936. — Na 3 januara održan je zbor delegata naših iseljeničkih društava za pomoć našem narodu pod Italijom. Na tom zboru je jednoglasno donesen slijedeći zaključak:
Zborovanje pravilno izabranih delegata hrvatskih, slovenskih i srpskih organizacija i pretstavnika njihovog novinstva, koji žive u ncwyorskom metropolitanskom okrugu, održanom dne 3. januara 1936 na 364 West 23-ća ulica u građu New-Yorku, jednoglasno prihvaća slijedeću
REZOLUCIJU
Pošto je tradicionalan osjećaj i svijest dužnosti svake rasne skupine, koja živi u Americi, da brani ljudska prava svojih narodnih manjina i da protestira protiv vlada, koje ga zatiru;
Pošto su se Jugosloveni u Americi od uvijek^ zanimali za dobrobit svoje braće, koja žive u starom kraju i jer su i u prošlosti više puta digli svoj glas u obranu prava svojega naroda;
Pošto su stara domovina oficijelno, a narod neoficijelno na mnogo načina spriječeni, da izraze svoje ogorčenje radi zatiranja svoje braće u Italiji u prošlosti i sadašnjici;
Pošto je položaj Jugoslovena u Italiji zdvojan, jer im je oduzeto svako ljudsko i državljansko pravo tako da je došlo do krize, koja zahtijeva najširu potporu i pravilno predoćivanje njihovih
težnja i istinsko razumijevanje njihovih zakonitih želja;
Pošto pokret za pomoć našoj strada-jućoj braći u Italiji uživa simpatije svih Jugoslovena bez obzira na njihove političke, socijalne ili vjerske razlike,
Zaključuje se, da se ustanovi organizacija pod imenom UDRUŽENJE ZA OBRANU JUGOSLOVENA U ITALIJI sa glavnim sjedištem u New-Yorku i sa ciljem da govori za i u ime Jugoslovena u Italiji, kojima je danas zabranjeno da govore za sebe, da informira američku javnost i čitav ostali svijet o njihovim opravdanim težnjama, da nastoji izvojštiti im državljanska prava u Italiji, a jednako i njihovim bjeguncima u susjednim državama, i da im po mogućnosti pruži svu moralnu i materijalnu pomoć;
Zaključuje se, da Udruženje nastoji svim raspoloživim sretstvima da izvojšti Ijuđskiji postupak sa našom braćom sa strane dotičnih država; da sačuvaju svoje rasne osobine i mogućnost za nesmetani razvoj kao dio i skupina jugoslavenske rasne cjeline. Ako se njihov položaj ne popravi u okviru sadanjih granica i ako bi došlo do podesne me-đjunarodne situacije, neka Udruženje misli na to, da je jedino pravo za našu braću, da pristupe u okvir onoga narodnoga tijela, u kojemu živi većina Jugoslovena, naravno pod uslovom, da takav pristup bude posljedica njihovog samoođređ jenja ;
Zaključuje se, da newyorsko Udruženje bude srčika, koja će nastojati da ustanovi slične organizacije, gdjegod žive naši ljudi i da se takva tijela zatim pridruže Udruženju, kao njegovi ogranci.
REZOLUCIJA
Pošto je potrebno, da se u cilju pravilnoga poslovanja Udruženja za Obranu Jugoslovena u Italiji označi oblik i djelokrug za • vodjenje poslova,
Zaključuje se, da newyoršku organizaciju vodi Centralni Odbor, koji sastoji od pravilno izabranih zastupnika, odnosno njihovih zamjenika, lokalnih društava i novina i od takvih pojedinaca, koje odobri Centralni Odbor u korist organizacije; ovaj odbor ima pravo i dužnost da izradi i objavi sve odluke i pravila, koja budu potrebna, sa nadpolo-vičnom većinom glasova;
Zaključuje se, da Centralni Odbor bira iz svojega članstva najmanje devet lica, koji će sačinjavati Izvršni Odbor; članovi ovoga odbora biraju me-dju sobom časnike za newyoršku organizaciju, čiji položaji i dužnosti imaju da budu one pretsjednika, dvaju pot-pretsjednika, tajnika i blagajnika, do-čim će ostali da budu članovi Izvršnog Odbora:
Zaključuje se, da Izvršni Odbor newyorške organizacije služi kao Izvršni Odbor Udruženja, dok se druge organizacije osnuju i sporazumno ustanove, na koji način će da se bira Izvršni Odbor Udruženja.
TALIJANSKE MASE ŽELE MIR!
1
Apel talijanskog komiteta protiv abesinskoig rata
Pariz, februara 1936.	— Talijanski
komitet protiv abeslnskoga rata koji je osnovan iza Brisellskog kongresa, izdao Je apel u kojem traži mir i slobodu za Abe-siniju. U tom apelu se, izmedju ostaloga, kaže:	:
»Svaki kompromis koji bi okrnjio abe-sinsku nezavisnost značio bi vječni rat i bacio bi Italiju u najveću nesreću, a talijanski narod u najveću bijedu. Talijanske mase hoće mir. One znadu šta ih je stajao prošli rat i znadu da mir i ozdravljenje Italije ne može da dodje nego od njihove akcije. 1 alijanske mase znadu da treba zbaciti današnju odgovornu vladu i tamničare talijanskoga naroda. Jedino u
tom rješenju vidi talijanski narod svoj spas i spas svjetskoga mira.
Fašistička vlada pretstavlja stalnu opasnost za svjetski mir. Sve koncesije koje bi se dale toj vladi u želji da se prekine s ratom u Abesiniji, smatra iašizam samo bazom za nova traženja, nove napade I nove ucjene.
Talijanski akcioni komitet apelira na sve civilizovane narode, na sve one koji nisu sporazumni da se nagradi napadača i na sve one koji se bore za mir. Ovim apelom se obraćamo naročito radničkim organizacijama i demokraciji cijeloga svijeta, kako bi se fašizam odmah prisilio na mir«.
AKCIONI KOMITET.
DVA MLADIĆA IZ BUZEŠTINE DEZERTIRALA D ENGLESKU SOMALIJU
FAŠISTIČKE VLASTI PROG ONE NJIHOVE RODITELJE
Buzet, februara 1936. — Neki dan se doznalo da su dva naša mladića, Ka-tarinčić iz Mluna i Milan Flego (Brkan) iz Svetog Ivana na Buzeštini pobjegli sa talijanske fronte u englesku Somaliju. Oni su iz engleske Somalije pisali svojim roditeljima i javili su da ih je mnogo a medju njima i Nijemaca.
Kada se to dočulo došli su karabinjeri njihovim roditeljima, pretražili su im kuću i odnijeli su im ta pisma. Od-
mah iza toga ukinuli su im potporu koju dobivaju obitelji mobiliziranih vojnika, a ocu Katarinčića, ratnom invalidu, oduzeli su invalidsku potporu. Vlasti su strogo naredile da ne smiju nikome pričati o tome ništa, jer da će ih kazniti. Svako nekoliko dana dolaze karabinjeri u njihove kuće i u selo kako bi doznali još štogod i kako bi kontrolirali da li se o tome govori i šta svijet o tome misli.
POT K PADCU
Ljubljana, februarja. — Agis. — Da se bo fašizem prej ali slej zapletel v vojno o tem ni nihče mogel dvomiti in že dolgo pred abesinsko ekspecidijo so bili vsi prepričani o tem. Čemu sicer vse velikanske priprave zlasti v zadnjih letih, čemu trošenje narodnega premoženja za vojne naprave, utrjevanje mej, čemu vsa vojaška vzgoja ljudstva, vse vojne parade, rožljanje z orožjem in jezikom? Saj tudi fašistični Italiji sami kot taki nihče ničesar ni hotel, da bi se morala zato pripravljati na obrambo.
Toda to so le zunanji znaki, ki jih je mogel vsak človek videti in jasno zaznati in ki sami dovolj jasno kažejo na vojne namere fašizma. Še bolj bi pa postalo to jasno če bi se ozrli na notranje sile, ki so privedle do fašizma v Italiji in ga drže pokonci. Italijanski fašistični imperijalizem zahteva za obdržanje svojega sistema novih zemelj, kolonij in trgov. Na ideološko stran se seveda pri fašizmu ne moremo ozirati, v kolikor lahko govorimo pri fašizmu o kaki ideologiji... Saj je edina črta, ki je pri njem vseskozi jasna in vidna, nasilje, naraščajoče ob naraščajoči nezadovoljnosti ljudstva in slabšanju položaja, dalje spretna demagogija in obljubljanje, ob izkoriščanju hotenj najširših mas.
Toda položaj fašizma in sistema na katerem sloni njegova moč se z leti spreminja in — slabša. Pojavil se je kot preroditelj in pomlajevalec vsega. V štirinajstih letih svojega obstoja pa ni dosegel ničesar, niti v eni smeri ni prinesel koristi gospodarski, nacionalni • in kulturni zgradbi Italije. Nasprotno: Italija je do danes pod fašizmom zabeležila lahko le ogromen padec vsega. To spoznanje tudi vodstvu fašizma ni moglo ostati prikrito, zavedajoč se, da mu stalno slabšanje položaja prinese lahko le konec. Vsi mogoči poskusi zadovoljiti ljudstvo so imeli enak uspeh: ogromne žrtve, ki jih je moralo prenašati le ljudstvo, korist so pa imeli le nekateri. Demagoške geste vseh »batalij« so končale enako in danes o njih ni drugega sledu, kot ogromna škoda.
V tem položaju se je moral režim, da se obdrži zmisliti nove »batalije«, ki naj bi mu morda prinesla rešitev. Našel jo je v — vojni, ki stoji danes že skoro leto dni v ospredju dogajanj v svetu. Fašizmu je bila ta vojna potrebna, da celo zanj je ta vojna postala življenjska nujnost. Njegov položaj, ga je silil, da vrže na kocko še zadnje Vsi poskusi in nobena sila ga ni mogla odvrniti od tega. Še danes, ko je uspeh te avanture že skoro jasen, strmi ves svet ob trdoglavosti fašizma, ki si je nakopal proti sebi vse, da kljub vsemu še vztraja. Ne le sankcije, ki gotovo niso imele do sedaj, vsled načina izvajanja, onega uspeha, in kljub nasprotstvom vsega javnega mnenja, ki si ga je nakopal in na katerega je do sedaj precej gradil, ampak tudi še porazi in žrtve, ga ne morejo spraviti od tega početja.
Še ni dolgo tega, ko smo videli karto, katero je dal Mussolini javno sklesati v Rimu in ki kaže njegov ideal — Italija naj obsega, kar je bilo nekoč pod rimsko oblastjo. Te sanje in te ideale bi hotel »vodja« uresničiti, »da bodo imeli vsi Italijani dovolj sonca na tej zemlji«. In ti načrti so že od početka služili kot lepa fraza fašife-tnu. Kljub vsej nejasnosti in vrtoglavosti fašistične zunanje politike pa, če se ozre-nio le nekoliko nazaj, si še pred kratkim nismo mogli misliti, da bo oni nesrečni kraj, kjer bo izzvan prvi napad, ki bo omogočil vse nadaljnje, v Afriki in da se bo imenoval Ual — ual. Mislili smo, da bo ta kraj nam mnogo bližji, in bolj znan. Toda fašizem je moral, pa kjersibodi, začeti in ker so mu bile vse druge možnosti zaprte, je šel v Afriko.
Toda kljub vsem tragičnim posledicam, ki jih pušča za sabo ta vojna, je vendar * tem fašizem pospešil in pospešuje raz-
čiščenje položaja. Fašizem je z njo združil proti sebi vse, ki so za mir, ki jim je demokracija življenski princip in tradicija in rie le demogoška fraza. S tem pa si je nenadoma zapisal obsodbo. Vidi se namreč da skupina držav, ki se je izrekla proti fašizmu, ni majhna in daleč po svoji moči prekaša takozvane države z avtoritativnimi režimi, to je fašistično vladane države. Že ta moment je dovolj močan in spravlja fašizem v težak položaj. Lahko trdimo, da stoji fašizem danes pred padcem, ki si ga je pripravil sam.
Mednarodni položaj in pregrupacija držav, ki jo je fašizem povzročil, pa je poostrena, z notranjim položajem v Italiji sami Nikakor ne more danes fašizem in noben njegov zagovornik več utemeljiti njegovega obstoja, z ozirom na njegovo dosedanje delo. To je gotovo najvažnejša ugotovitev, ki jo dejstva, ne da bi jih naštevali, z dneva v dan potrjujejo. Dovolj je, če le pogledamo na dosedanje fašistične »uspehe« v notranjosti, ko smo na primer doživeli že celo vrsto neizpeljanih, ponesrečenih načrtov, slišali fraze o kor-
porativizmu, videli »uspehe« javnih del itd. itd. Življenski pogoji ljudstva so padli in se do skrajnosti poslabšali, da je nezadovoljnost razumljiva, le da iz zidov ječ in skozi vrste bajonetov ne najde še splošnega izraza. Duce ni več Cezar, Napoleon, bog. Govori se že, da je navaden človek. Njegove besede, ki so včasih odmevale povsod, so danes le še skrhan glas, ki ga morajo poslušati privlečeni s silo pred zvočnike. Vojaštvo odhaja na fronto razdvojeno. Herojski odpor abesinskih ljudstev, spremljan s simpatrja-mi vsega sveta, je storil še zadnje. Ob njem se rahljajo temelji fašistične moči in zgradbe.
Gospodarski fašistični sistem je v popolnem razsulu. Tega ne morejo prikrivati pred nikomur več. Vlada zakriva pravo stanje s tem, da prepoveduje javljati statistike o gospodarskem položaju. Toda gospodarski položaj je bil težak že pred to vojno. Vojna le pospešuje razkroj. Sprva je bila mišljena le kot kratek, par mesecev trajajoč triumfalen pohod črnih srajc po abesinski zemlji. Danes pa računajo,
PRIJETI 11 ITALIJI KOMUNISTIČKA REVOLUCIJA?
Značajno pismo šestorice talijanskih sveučilišnih profesora američkoj štampi
šest talijanskih sveučilišnihh profesora emigranata koji predaju na raznim američkim univerzama uputilo je američkoj štampi pismo u kojem tretiraju pitanje eventualne komunističke revolucije u Italiji. Oni iznašaju u početku pisma položaj Italije koji je nastao s abesinskim ratom i napominju kako se u svijetu općenito misli da će iza Mussolinija doći komunistička revolucija u Italiji. Iza toga doslovno kažu:
»To nije nego jedna nova verzija stare i dobro poznate legende po kojoj je Mussolini pred 13 godina spasio Italiju od komunizma, i to ne samo Italiju, već cijelu Evropu, pa čak i cijeli svijet.
šta može da se dogodi u Italiji ako bi pao Mussolini? Mnogo toga, ali komunistička revolucija je najmanje vjerojatna.
Italija nije Rusija, nastavlja se u tom pismu, pa se iznaša kako u Italiji ima 9 milijuna i 60 hiljada zemljoposjednika koji plaćaju porez na zemlju, a kada bi se podijelilo poljoprivrednim
(Nastavak na 2 strani I stupac)
da bo trajala par let. Tega fašizem ne bo vzdržal in učakal. Posebno še danes ne, ko se mora boriti na več frontah: proti notranjemu in zunanjemu nezadovoljstvu.
Fašizem je pred padcem. Vprašanje konca fašizma pa je za nas in za vso Evropo, dà, za ves svet, civilizacijo in kulturo važno vprašanje. Z njegovim padcem bi zgubila vsa slična gibanja svojo moč, utemeljenost in udarnost. Z lahkoto bo še njim pokazati njihovo pot in konec. Vendar pa, kar se dogaja danes v Italiji, pusti lahko težke posledice v življenju Italije kot države in naroda, kot je ugotovljeno v zadnjem uvodniku. Toda ne le za Italijo samo, ampak za ves svet. Mussolini je sprožil nekaj, čegar konec je danes težko previdevati. Ali bo veriga ladij in armad, ki ie zadrgnila okoli in okoli apeninski polotok mogla preprečiti in omejiti vojni požar le nanj? S to vojno je Mussolini udaril v zelo trhlo zgradbo svetovnega miru. Toda kljub vsemu zgleda da se bo posrečilo uničiti fašistično strašilo in s tem popolnoma paralizirati grožnje, in urediti Evropo brez velikih katastrof in žrtev. zj.
(Nastavak sa 1. strane)
radnicima još onih 17 milijona jutara zemlje koje drži oko 12 hiljada parasit-skih veleposjednika, povećao bi se broj zemljoposjednika još za dva milijona, pa svaka vlada koja bi htjela ekspro-prirati zemlju i dućane morala bi da padne. Osim toga je Italija okružena državama sa kapitalističkim poretkom i kada bi u Italiji došlo do komunističke diktature, Italija, koja je siromašna sirovinama i industrijom, ne bi mogla da izdrži bojkot susjednih država. To sve uvidjaju i talijanski komunisti, pa je pretstavnik talijanskih komunista na Briseljskom kongresu izjavio da talijanski komunisti ne bi bili protivni kada bi u Italiji došlo do gradjanske vlade pod uvjetom da se zemlja vrati političkim slobodama.
»Kada bi današnji režim u Italiji pao, onaj koji bi došao na vladu iza toga imao bi da svlada ogromnu moralnu i ekonomsku zadaću. Taj zadatak ne pruža ni slave ni koristi za nikoga«.
»Oslanjajući se na naše poznavanje talijanske situacije mislimo da bi se u Italiji mogla stvoriti jedna koalicija pod auspioijama krune i Vatikana i to od nekih šefova armije i ponekog fašističkog šefa koji bi se iznevjerio Mussoliniju kao i od mnogih starih prefašističkih političara koje bi se izvuklo iz ormara i dobro iskefalo. Ta koalicija bi imala podršku u redovnoj vojsci, u birokraciji, policiji, katoličkom kleru i i velikim poduzećima. Ta koalicija bi likvidirala abesinski rat, ustanovila bi pretstavnič-ke institucije sa ograničenom slobodom, povratila bi slobodu do neke mjere i ta-•ko bi se suprostavila krizi«.
»Ta koalicija bi se mogla uzdržati neko vrijeme, ali bi se teško održala duže vremena, čim Talijani dobiju najmanje slobode govora i štampe, oni će se, u većini, pitati: »šta će nam kralj koji je pogazio sve osjećaje časti?« Jer najveća dužnost talijanskoga kralja je bila da nametne poštovanje ustavnosti snagama koje su bile u konfliktu. A današnji kralj, uništivši ustavnost, bio je saučesnik Mussolinijev. Niti jedan dobromisleći Talijan ne može imati povjerenja u takova kralja ni u njegove nasljednike. Antimonarhistlčke tendencije će se sve više razvijati. Koalicija izmedju šefova vojske, nevjernih fašističkih poglavica, katoličkoga klera i velikih poduzeća mogla bi da služi jedino za prelaz talijanskoj republici. Na taj način bi se Mazzinijev san ostvario prije nego se moglo i misliti«.
»Talijanski republikanci ne mogu, razumije se, ograničiti svoju zadaću na jednostavnu formalnu restauraciiu prava čovjeka, političkih sloboda i parlamentarizma. Oni bi morali rekonstruirati zemlju na bazi novog socijalnog i ekonomskog reda. Oni bi morali da stave pod kontrolu velika industrijska poduzeća koja i onako ne mogu da postoje bez protekcionizma i državne pomoći, oni će morati da podijele velike parazitske posjede medju one koji te posjede obradjuju; morat će da ponište Konkordat od 1929 i da uspostave potpuno odvojen je države od crkve te da dadu neograničenu slobodu vjeroispovjedanja. Morat će da konačno i odlučno smanje troškove za vojsku i najvećom brzinom da razviju i provedu program narodne prosvjete. Ako se nadje neko koji bi htio da to definira kao »socijalnu revoluciju« neka to učini, ali neka se sjeti da to neće biti »komunistička revolucija«, već njezina sušta protivnost, jer će ta revolucija stvoriti u Italiji najmanje dva milijona novih zemljoposjednika«.
Iza toga kažu potpisnici toga pisma kako velika industrija živi od subvencija vlade na račun poreznika, a veliki posjednici nemaju nikakove koristi od zemlje uslijed fašističke rastrošnosti, kn-ze i poreza. Oduzeti toj gospodi tvornice ili zemlju znači, nastavlja se u tom pismu, oduzeti im samo ono što za njih nema vrijednosti ako im tu vrijednost ne daje država.	„
»Takova demokratska republika povratila bi Italiju u kolo civilizovanog svijeta«. — Iza toga razmatraju dalje situaciju, koja bi time nastala i podvlače da bi Italija iza pada fašizma nastavila svojom evolucijom koja je dolaskom Mussolinija na vlast prekinuta, pa kažu da Mussolini nije vječan i da će se kad bilo morati da postavi to pitanje »A sta iza Mussolinija?« koje si postavlja svijet danas željkujući Mussolinijev pad a bojeći se komunističke revolucije u Italiji.
»Nikako zlo neće snaći Italiju ni čovječanstvo ako se taj problem postavi danas.‘Radje danas nego do desetak dvadesetak godina«.
»Kroz 13 godina sve konzervativne snage Evrope i Amerike davale su Mussoliniju diplomatsku, moralnu i finan-sijsku podršku, koja je Mussoliniju bila potrebna kako bi mogao udaviti talijanski narod. Nije li engleska vlada bila nalvcći prijatelj Mussolinija izmedju 1924 i 1934? A šta je radio Lavai 1935 ako nije imitirao tu politiku tijesnog saveza s Mussolinijem koju je bio inaugurirao sir Austen Chamberllain iza ubojstva Matteottla koju je poslije povjerio Hendersonu, Johnu Simonu i sir Samuel Hoaru? Sigurno je da engleski narod nije bio odgovoran za tu politiku 1 kada je on opazio šta je na stvari narod je opozvao Hoara. Uza sve j'0 nalazimo danas ljudi koji kažu: »Mussolini, a šta iza njega?« i to u momentu kada je talijanski narod žrtva tragedije za koju su krivi engleski 1 francuski diplomate 1 američki bankiri isto toliko koliko i Mussolini. I još ti ljudi govore kako
REZOLUCIJA NAŠIH VISOKOŠOLCEV
Odgovor na Mussolinijev poziv dijakom vse Evrope
Jugoslovanski visokošolci iz Trsta, Gorice, Pulja in Zadra, zbrani na meddruštvenem sestanku v Zagrebu dne 9. februarja 1936., so sklenili poslati vsem visokošolskim osrednjim organizacijam in uredništvom visokošolskih glasil v Evropi obširen odgovor na poziv, ki ga je 1. t. m. načelnik italijanske vlade Mussolini objavil v »Giornale d’Italia« in naslovil na vse visokošolce v Evropi. V naslednjem posnemamo glavne misli tega odgovora:
Mussolini se je v svojem pozivu drznil nahujskati visokošolsko mladino vse Evrope proti njihovim lastnim državam, češ da s svojim protiitalijanskim nastopanjem »pripravljajo najgroznejšo in najkrivičnejšo vojno, ki jo je doslej svet videl».
Spričo nevarnosti, ki se obeta fašistični Italiji iz Ženeve z embargom, je Mussolini v omenjenem pozivu slovesno izjavil, da »je fašizem proti vojni« in je pri tem zatajil celo svoje lastne besede, s katerimi je še pred kratkim proglasil, da »je vojna za moža isto, kar je materinstvo za ženo« in da »so topovi najlepša stvar na svetu«. Mussolini je pač proti vojni, toda ne proti oni vojni, ki jo je hladnokrvno pripravil in izzval. Isti Mussolini, ki je neštetokrat učil, da je »krvavi boj« edini cilj, proti kateremu morajo korakati narodi, ki_ je proglasil vojno za »vrhovno sodišče«,
katero naj popravi »krivice versajskega miru«, nastopa danes čisto demagoško kot »pacifist«.
S svojim pozivom hujska Mussolini tuje državljane proti njihovim lastnim vladam in njihovi zunanji politiki. Po izrednem ostrem tonu je ta poziv pravi klic k vstaji in revoluciji.
Evropska mladina bo nedvomno obsodila onega, ki je že dolgo pripravljal občo svetovno vojno. Tedaj pa ne bodo Mussoliniju pomagali razni sofizmi, da bi od sebe odvalil krivdo in se tako izognil zasluženi kazni.
Radi tega morajo posebno jugoslovanski akademiki iz Trsta, Gorice, Reke, Pulja in Zadra, katerih ozemlje je Italija zasedla proti volji domačega slo vanskega prebivalstva, in ki jih je nečloveško postopanje fašističnega režima prisililo, da so zapustili svojo rojstno grudo, kamor jim je še vedno zabranjen povratek, da bi se morda še po-slednjikrat lahko poslavljali od svojih bratov, ki morajo po ukazu in naredbi Mussolinija na afriško bojišče, najostreje protestirati proti načinu, kako se je Mussolini usojal vmešavati v notrvnje zadeve tujih držav.
Rajši naj skuša popraviti obupni položaj, v katerega je spravil jugoslovansko manjšino v Julijski Krajini in Zadru. Veliko italijansko civilizacijo, s katero se baha Mussolini nasproti osta-
li Evropi in ki jo hoče uveljavati T Vzhodni Afriki, naj pokaže nasproti zavednemu in kulturnemu slovenskemu in hrvatskemu narodu na Primorskem.
Režim, kakor Mussolinijev, ki je v vseh štirinajstih letih svojega obstanka od svojih drugorodnih državljanov zahteval samo njihovo nedolžno kri (spomnimo se samo Bazovice!), nima pravice, da naslavlja pozive na evropsko mladino. Ako čuti sedaj spričo nesrečne vojne v Afriki, ki jo označujejo bombni napadi na bolnice Rdečega križa in uboji civilnega prebivalstva, Mussolini potrebo, da slavi čednosti miru, naj takoj konča vojno v Afriki, za katero žrtvuje italijansko mladino. To je od njega tudi že zahteval »Svetovni dijaški kongres za mir, svobodo in kulturo« v odgovor na njegov poziv.
Jugosolovanski akademiki iz Julijske Krajine in Zadra pa imajo še posebne razloge, da ga opozorijo na druga dejstva. Ako hoče Mussolini resnično mir, tedaj naj preneha tudi s civilno vojno proti jugoslovanski manjšini v vzhodni italijanski meji, ki je bila proti svoji volji priključena k Italiji in mora trpeti toliko gorja in zia, kolikor si ga je mogel izmisliti samo »genij« a la Mussolini. Ce bi to storil, tedaj bi dal ne samo akademikom Evrope, temveč mladini vsega sveta, najlepši dokaz o svoli resnični miroljubivosti.
ŽUPNIK IZ VRHA FRANJO ŠIBENIK PROGNAN U LAZARET
Ogorčeni vjernici manifestiraju
Buzet, 7 februara 1936. — župnik u Vrhu kod Buzeta velečasni Franjo Šibenik prognan je u Lazaret kod Kopra. Šibenik je bio u Vrhu od augusta 1932 do 2 februara 1936. Narod ga je volio i poštovao, ali ne samo narod iz Vrha, već sva okolica. U Vrh je dolazio nedjeljom na misu narod iz Račiča, Prodani, Svih Svetih i ostale Buzeštine, a naročito iz Sovinjštine, jer niko neće da ide u Soviniak u crkvu Iza kako nema svoga svečenika Dukića kojega je narod mnogo volio. Sada je u Sovinja-ku župnik don Branchi koji mrzi i progoni naš jezik, isto kao što ga progoni i mrzi Sirca u Buzetu. (Treba spomenuti i to da je don Branchi pokrao zlato 1 srebro iz crkve u Sovinjaku. Sud ga je zato i sudio, ali don Branchi ostaje i nadalje u Sovinjaku, jer je velik fašista) .
Dana 2 februara kada se velečasni
ljubav prognanom svećeniku
Šibenik oprostio od svojih župljana skupilo se u Vrh u crkvu oko 2.000 ljudi, koji su plakali kada se vrijedni pastir opraštao od svoga stada. Medju ljudima se čulo mnogo teških riječi na račun vlasti koje progone sve one koji rade za narod i koji narod vole.
Velečasni Šibenik je bio uvijek proganjan od vlasti. Nekoliko puta je bio pozvan u Buzet i Pulu da se opravda i korili su ga i prijetili mu. Nekoliko puta su mu fašisti porazbijali kamenjem vrata i prozore i žviždali su za njim. Po noći su mu više puta vikali ispred kuće i pjevali su mu: »Chi vuol pregar in slavo, che vada in Lubiana!« Narod j« uvijek branio i štitio svoga svećenika ispred fašističke rulje 1 mnogi ljudi Iz Vrha su radi toga bili zatvarani, a sada kada je župnik potjeran iz Vrha narod je ogorčen i javno napada vlasti i žali za svojim dobrim pastirom.
ŠTIRJE NAŠI MLADENIČI PRED VOJAŠKIM SODIŠČEM
Reka, februarja 1936. — (Agis). — »deralno predsedstvo za predvojaške [je je ovadilo tri naše mladeniče vo-škemu sodišču v Trstu, in sicer: Iva-i Zidarja in Uljančiča Franca iz Toliča pri H. Bistrici, I. Mikuletiča i*
Vel. Bukovice in Ladislava Jagodnika iz Kosez. Vsi štirje so bili obtoženi zato, ker niso hodili k predvojaškim vajam. Obsodbe sodišče še ni izreklo. Ko bo izrečena, bomo o njej poročali.
VOJAŠKI DEZERTERJI V ZELENEM KADRU PO KALABRIJI
Dezerterje podpira prebivalstvo
Nekateri ameriški listi prinašajo tole' est iz Pariza — Velike skupine itali-ansMh vojaških dezerterjev se klatijo v koro nedostopnih goratih pokra j mah Kalabrije in hribov nad Florenco, se lase poročila italijanskih beguncev, ki
0	v zadnjem času dospeli v Francijo.
Begunci pravijo, da je mnogo voja-
ov dezertiralo od regimentov, ki so v lorenci in se sedaj skrivajo v hribovju led mestoma Pisto j a in Pracchia, kjer ih simpatično prebivalstvo podpira z ivili in drugimi potrebščinami. Sedaj a fašistične avtoritete poslale močne ddelke karabinerjev v te hribe na lov a dezerterji, a naleteli so na velike otežkoče zaradi sovražnosti preblval-tva, ki ščiti dezerterje.
Situacija je še slabša v Kalabriji, v istorični banditski trdnjavi. Tu so se ezerterji oborožili in so pripravljeni na dločen odpor. Militaristične avtoritete 3 alarmirane zaradi dezertacij iz ar-mde, ki stalno naraščajo. Pri vsakem ataljonu je sedaj na delu tajna faši-tična policija, ki špionira med vojaki
1	poroča poveljništvu vsako sumljivo
Ìbpode sličnim policijskem nadzorstvom ■> tudi delavci v industrijskih podjetjih o vsej Italiji. V prvih mesecih vojne, o je bilo pomanjkanje izurjenih delav-
z živili in drugimi potrebščinami
cev, so ti izvojevan višje mezde nego jih predpisujejo fašistični sindikati, ker so lahko izbirali dela. Na pritisk teh sindikatov je morala intervenirati fašistična vlada, ki Je podvrgla delavce strogi militaristični disciplini. Delavci sedaj ne smejo iskati drugih služb, ker se to smatra za zločin proti državi. Te regulacije so povzročile resne incidente v mnogih tovarnah, toda policija je brezobzirno potlačila delavske upore In sodišča so obsodila nepokorneže na več mesecev zapora.
Italijanski vojaki hujskajo
naše ljudstvo proti državi
Reka, februarja 1936. — (Agis). — Kakšno razpoloženje vlada med italijansko armado je jasno razvidno iz sledečega:
V neki vasi je med tem, ko so pobirali železo za državo, hodil vojak od hiše do hiše ter pripravljal ljudi do tega, da bi se uprli in ne dali prav ničesar. Rekel je: glejte, vse to zbirajo zato, da bodo ubijali mene, moje tovariše, vaše očete in sinove. Vi radi živite in radi vidite, da so vaši sorodniki živi in zdravi. Tudi jaz bi rad še živel. Zato bodite pametni in ne dajajte državi prav ničesar, niti tistega, kar po zakonu morate. Tako nam boste pripomogli, da čim preje zrušimo fašistični režim.
Italija ne bi mogla živjeti bez Mussolinija i kako mu treba pomoći da se izvuče iz abesinskog zapleta ako se hoče Izbjeći nov val komunizma u Evropi«.
»Mi niže potpisani smo uvijek smatrali fašistički režim protivnim stvarnim interesima talijanskoga, naroda i svjetskoga mira. Sada kada se talijanski narod nalazi na tako strašnoj kušnji i kada mnogi koji su Mussolinijevi sauče-
snici pitaju »A šta iza Mussolinija?«, mi odgovaramo »Italija!«
»Mi vjerujemo u vitalnost i u zdrav smisao talijanskoga naroda. Italija je postojala prije Mussolinija. Italija će postojati i iza Mussolinija. — Slobodna Italija u društvu ostalih naroda«._
Max Ascoli — G. A. Borgese — Michele Cantarella — Guido Ferrando — Gaetano Salvenini — Lionello Venturi.
STRAH JE VRAG!
—	Jeste U ranjeni, signor colon dl o?
—	Ne — imam proljev.
Netočna geografska karta
.9** daruj do&ao je u jednu tršćansku knjižaru jedan stan seljak iz Istre i za-«rtófo, da mu dadu jednu geografsku kartu
Abetini]«.
Pomoćnik u knjiian mu je kao seljaku dao jednu jednostavnu. Seljak je tu kartu dugo promatrao, a onda zaklimào glavom i vratio je natrag:
— Imadele li koju bolju i veću? __ upi-
tao je stari Istranin pomoćnika.
— Imam! — odgovori on i dade mu veću. I ovu je stari seljak dugo promatrao “■ onda mu i nju povratio i kasao:
— Ne valja! Dajte mi bolju! don™muktreZ * UdoV°liio ^ *'
ie sjarac d»0o ispitivao, sumnjfrn ^atclimao glavom i razotaran kazao:
— Ni ta ne valja!
Pomoćnik, koji je bio već izgubio strpljenje, reče na to seljaku:
— Fa ii0 vi hoćete? Ovo je naša najnovija karta Abesinije, koju je izradio generalni štab. Točnija već ne moie biti. Uostalom, što vt traiite na toj karti?
,	}™am- Sina' ~ reie »»Vale, — koji
je pred tri mjeseca otišao na abesinsko ra-
t silfi 1 r Sam, Primio od njega pismo l?nrm thkeA Pa .traiim to mjesto na svim kartama Abesmije i nikako ne mogu da na pronadjem.	(»Koprive«)
OPERA U TURINU I ^ TRAGEDIJA UABESINIJI
Rim, 10 februara. 1936 Anno XIV E. F.

„	.	!" izgorita ao temelja.
„	’ aa je Mussolini naredio neka t
pati, jer da je nepotrebna Italiji. Ujedu .ie uuce izdao kazališni raspored sa ov sezonu. Taj raspored glasi:
ragedija će se davati jedino na abesin-S C°m , Z1*’- U tu svrhu je otišao Farinaci “ ■“«'fate, a Starace u Somaliju. Ovih dana .	"Z,1 npućen i Dumini (ubojica Matteoli-
ja. Op. ur.), koji će odlično vršiti uloga profesionalnog krvnika.
Opereta će se igrati na balkonu palazzo Venezia « Rimu, a koji put u Litoriji fontiniji. Glavnu ulogu rezervira Duce za sebe. Uloge će igrati u rimskoj togi i s krvavom sjekirom u ruci.
Drama će se davati po cijeloj Italiji i svi 1. ahjani su duini da. u njoj igraju besplat’ na ulogu bijednika ili starih robova, prema prilikama i programu
*1
GLASOVI TALIJANSKE ANTIFAŠISTIČKE ŠTAMPE
ZAŠTO IDU RADNICI U AFRIKU
Treviso, februara 1936. Vi ne možete da zamislite kako je žalosno naše stanje ovdje, kako je velika bijeda u ovoj pokrajini. Skoro sva naša omladr na je bez posla. Ogroman broj ljudi koji imaju obitelji je bez posla i niko od njih ne dobiva nikakove potpore. Radi toga je mnogo njih pristalo da ide u Afriku na rad. Ali ima i mnogo onih koji su se vratili. Medjutim dru gi koji nemaju šta da jedu govore: »Pa makar u Afriku, samo da se jede«.
U radničkim kućama nije više pitanje da li će se jesti mesa ili sira, dobro dok ima palente, ali mnogo njih nema ni toga, jer su cijene strašno poskočile. Na ulicama se sve više i više čuje: »To ide sve gore i gore«. — »Po-umirat ćemo od gladi« itd.
(»L’ informateur italien«) DVA VOJNIKA KOJA SU SE VRATILA IZ AFRIKE KONFINIRANA
Piemont, februara 1936. — Fašističke novine imaju odredjen zadatak da sakrivaju sve ono što se dogadja u Africi. Uvijek se čita samo o pobjedama i o mrtvim i ranjenim Abesincima, a o našima -jave jedva kojega ranjenika. Ove novine hoće da nam napune glave s time, i kada neko reče istinitu riječ o situaciji u Africi, taj je proglašen neprijateljem domovine.
Dva vojnika koja su se vratila iz Afrike radi bolesti pričali su o situaciji na fronti. Odmah iza toga su bili obojica uhapšeni i osudjeni svaki na po pet godina konfinacije.
a	(»L’ idea popolare«)
NOVA HAPŠENJA U JULIJSKOJ KRAJINI
Pula, februara 1936. — U Ukotići-ma kod Pazina je policija uhapsila i sprovela Specijalnom tribunalu radi
MEDNARODNI ANTIFAŠISTIČNI KOMITET IZDAJA LETAKE
NA SLOVENSKEM JEZIKU
Prejeli smo sledeči letak, katerega je izdal mednarodni komitet v Parizu in se deli med našim ljudstvom v Julijski Krajini.
ZOPER NOVE ZLOČINE FAŠIZMA Italijanski fašizem, ki je že obubožal in zasužnjil vse italijansko ljudstvo, je odkrito sprovociral vojno, da bi podjarmil posljednje neodvisno ljudstvo Afrike, da bi zatrl eno od najstarejših neodvisnih držav na svetu, s čemer drzno riskira, vžgati smodnik Evrope ter izzvati novo svetovno klanje.
Da bi to vojno pripravil je sprostil fašizem nov val terorja po vsej Italiji. Pred rimskim izrednim sodiščem se je vršilo v samih prvih mesecih 1935 leta več procesov in je to sodišče izreklo več obsodb ter obsodilo junaške nasprotnike fašizma na več let ječe kot v vsem 1934 letu.
Tiste, ki se je zaradi »pogojne« amnestije izpustilo iz zaporov, se je skoraj vse poslalo za pet let v »policijsko konfinacijo«. Dvajsetletne mladeniče sc je te dni obsodilo vsakega na dvajset let ječe zato, ker so zgrešili nedokazani miselni zločin. Enako se je postopalo s ženskami — soprogami in materami.
Možje, ki so že prebili po sedam ali osem let zapora, so po nekaj mesecih policijskega nadzorstva zopet aretirali — največkrat na podlagi enostavnega sumnjičenja — ter obsodili na divje kazni zato, ker da so pri njih našli kak letaček ali pa zato, ker so v popolnoma zakoniti obliki protestirali v samih fašističnih sindikatih zoper sniženje mezd in zoper zlostavljanja v delavnicah. Pri tem se ni prihranilo niti družine. Matere, žene in otroci se
proturatne propagande mlade Hrvate smatrajo kot odgovorni za antifašistično Petra Ukotića, Petra Jačina, Matu Do- mnenje svojih sinov, mož in očetov. Po-
brilovića i Rafaleića Rajmonda.
Ništa se o njima ne zna, jedino se znade da su bili podvrženi mučenju u kasarni milicije.
(»L’ informateur italien«)
»U ITALIJI SE NE MOŽE ZAPOVIJEDATI NITI U SVOJOJ KUCI«
Parma, februara 1936.	— »Molim
te za savjet, dragi mužu, što imam da radim. Nisam mogla sakriti da imam zlatni vjenčani prsten i naredili su mi da im ga dadem. Ne znam što bi učinila, jer ne bi htjela da dam prsten ali ovdje u Italiji niko ne može više biti niti gospodar u vlastitoj kući i niko ne zna kako bi se vladao« ...
(Avanti«)
FAŠIZAM VODI DVA RATA
Fašizam vodi dva rata. Vojni rat u Africi i ekonomski rat u Italiji. Uspjeh prvoga ovisi o uspjehu drugoga. Nesreća fašizma je u ovome: dok se rat u Africi produžuje, ekonomski rat u Italiji se u pogledu vremena skraćuje radi sankcija. Ako oba ta vremena ne budu išla uporedo, to jest ako vrijeme rata u Africi bude duže nego vrijeme odre-djeno za ekonomski rat u Italiji, fašizam je pobjedjen (ne uzimajući, dakako, u obzir ostale ekonomske uzroke).
Polako, ali sigurno, fašizam kopa sam sebi grob. Tragedija je u tome da u grob upada i talijanski narod.
(»Giustizia e Libertà«)
U ITALIJI SE BOJE ZRAČNOG BOMBARDOVANJA
Milano, februara 1936. — Vojne i e-vilne vlasti popisuju u sjevernoj i srednjoj Italiji kuće i lokale u selima i gradovima u kojima bi se moglo sklo-nuti gradsko stanovništvo u slučaju napadaja iz zraka. Načelnici općina po selima imaju već popis lica koja. bi se iz gradova sklonula u njihove općine za slučaj rata.
(»Giustizia e Libertà«) NACELNIK-SEKRETAR FASIJA NA KONFINACIJI
Firenze, februara 1936. — Gospodin Cigheri načelnik Montespertolia —udaljenog par kilometara od Firenze — konfiniran je, jer nije u svemu odobravao rad vlade. Načelnik Cigheri je bio ujedno i sekretar mjesnog fašija.
(»Giustizia e Libertà«)
ITALIJA CE DOBITI DOSKORA PRAVO GOVORA
Jedna grupa francuskih intelektualaca-desničara izdala je manifest u odbranu fašističke Italije. Na taj manifest su odgovorili neki Talijani iz. emigracije, pa na kraju tog odgovora poručuju potpisnicima manifesta:
»Italija je daleko od vas, ona prava Italija. Ali vi za tu pravu Italiju ne marite. Toj Italiji je oduzeto pravo da govori. Ali možete biti sigurni da će ta druka Italija dobiti doskora pravo govora«.
(»L’Unità«).
TALIJANSKI AUTOMOBILI NE VRIJEDE U SOMALIJI
Rim, februara 1936. — Ovdje se po-tvrdjuje da je general Oraziani morao naručiti neka mu se pošalje nekoliko hiljada automobila »Ford«, jer se pokazalo da talijanski automobili nisu sposobni da izdrže somalijski teren.
{»Giustizia e Libertà«)
skrbljeno je vse, da ne bi člani takih družin dobili dela. Politični obsojenci in njihove družine ne smejo prejemati denarne pomoči od svojih prijateljev in večkrat celo niti od svojih sorodnikov. Kdorkoli da ali prejme pomoč, se strogo kaznuje in obsodi.
Fašizem divja nad ženami in otroci svojih sovražnikov. On hoče izstradati in uničiti moralno in telesno ne le svoje nasprotnike, marveč tudi vsakega, ki ima s temi njegovimi nasprotniki sorod-niške ali prijateljske veze.
Iz fašistične Italije, iz prokletih otokov Ponze in Ventotene iz temnih ječ prihajalo protesti od sto in sto antifašistov zoper nečloveško ravnanje kateremu so podvrženi.
V Torinu, Milanu, Padovi in v Benetkah so aretirale te dni fašistične oblasti na desetine odličnih intelektualcev. Aretirali so znanstvenike, časnikarje, vsenčiliščne profesorje, pa ne
morda zaradi kakšne revolucionarne ali antifašistične delavnosti, marveč samo zategadelj, ker ne mislijo po fašistično. V Italiji ni prepovedana in zatirana le svobodna misel v pravem pomenu besede, marveč je prepevedano celo izraziti svoje misli v cisto privatnem krogu. Med aretiranci se nahajajo osebnosti, ki so njihova imena znana po vsem svetu: profesor Carara, Paola Lombroso, pisateljica Barbara Allason, sin senatorja Einaudija, humanist Augusto Monti, profesor filizofije Geymonat, profesor Cesare Pavere, profesor Franco Antonicelli, Massimo Mila, Giuglio Maggia, Piero Luzzati, Carlo Levi in se mnogo drugih, ki so poznani in čislani zaradi svojega znanja.
Streljanja v Tricase, aretacija nefa-šističnih pisateljev; divje in nezakonite obsobde zoper 500 antifašističnih deportirancev na Ponzi in Ventutene; 1210 let ječe, katere je razdelilo rimsko izredno sodišče v samih štirih mesecih; sklep, ki gre za tem, da se da značaj permanentnosti temu sodišču, ki se je bilo ustanovilo in se drži v življenju v nasprotju s temeljnimi zakoni italijanske države in ki se mu je že leta 1932 podaljšal obstoj na pet let — taka je bilanca v začetku novega reakcionarnega vala, ki je sad vojnega položaja v katerem se danes nahaja Italija.
Fašistična vojna zoper Abisinijo ne prinaša s seboj le smrti in bede, ki sta posledici vseh vojen. Fašistična vojna, ki se je vsilila italijanskemu ljudstvu, seje smrt in pojačuje zatiranje v deželi še preden so se začele krvave bitke. SLOVANSKE NARODNE MANJŠINE V JULIJSKI KRAJINI, GRŠKO LJUDSTVO NA OTOKIH DODEKA-NEZA IN DOMACI PREBIVALCI KOLONIJ SO POD GROZO TRDIH VOJAŠKIH ZAKONOV IN VOJNIH SODIŠČ. SMRTNE OBSODBE NAD »UPORNIMI« VODITELJI SO NA DNEVNEM REDU.
Mussolini se boji protesta kulturnega sveta. Zato je v decembru 1934 prepovedal Mednarodni preiskovalni komisiji, da bi preiskala in pregledala Italijanske ječe in konfinacijske kraje ter je tej komisiji onemogočil, da bi prišla v stik z družinami političkih obsojencev In konfinirancev. Zato tudi ni dovolil odvetniku Rozelaarju, ki ga je poslala Mednarodna juridična asocijacija, da bi na procesih v Neapolju branil antifašiste iz Ponze.
Naša dolžnost je, da obtožimo pred kulturnim svetom te zločine, ki so zločini zoper pravico in zoper človeštvo. Mi obtožujemo to zločinsko stanje stvari zoper katero se upirajo vsi ljudje, ki imajo srce, vsi, ki imajo čut časti, vsi
nasprotniki zatiranja in vojne katera poraja nove žrtve.
Zato smo se združili v Mednarodni odbor za pomoč antifašističnim obsojencem in deportirancem in vabimo vse politične in dobrodelne organizacije, vse stranke, kulturna društva, poštene in svobodo ljubeče intelektualce, vse, ki se strinjajo z nami glede potrebe, da bi se ščitile človeške in državljanske pravice, da pristopijo k temu našemu odboru. Vabimo takorekoč vse, ki si ne morejo predstaviti niti ne trpeti, da bi tisti, ki bi morali sami v prvi vrsti braniti sam fašistični zakon, ta zakon sami kršili zato, da smejo zatirati osebe, ki se ne morejo pokoriti Mussolinijevi miselnosti in dejavnosti in zato, da onemogočajo življenje ženam in otrokom fašističnih nasprotnikov.
Zahtevamo zboljšanje jetniškega re-žima: pravico jesti dvakrat na dan, obsojencem naj se dovoli dobivati knjige in liste, naj se jim dovoli prejemati podpore s strani prijateljev in organizacij, naj se jim dovoli dopisovati si z vsemi člani družine in s prijatelji. Zahtevamo: da se pri vsklicnem sodišču razveljavijo protizakonite obsodbe, ki sp bile izrečene zoper 500 konfinirancev iz Ponze in Ventotene; zahtevamo, naj se ravna s konfiniranci vsaj tako kakor določa fašistični zakonik, torej, da se naj razveljavi določka ki spreminja režim konfinacije v pravi pravcati jetniški režim. Zahtevamo zboljšanje sedanjega konfinacijskega režima, osvoboditev vseh, ki so bili aretirani kot nasprotniki afriške vojne, odpravo izrednega sodišča, brezpogojno osvoboditev velikih obsojencev zlasti Umberta Terracini, Maura Scoccimarra, Aleksandra Peretini, Gina Lucceti in vseh antifašističnih obsojencev in konfinirancev.
MEDNARODNI ODBOR ZA POMOČ ANTIFAŠISTIČNIM OBSOJENCEM IN DEPORTIRANCEM Predsjednik
JEAN RICHARD BLOCH Častni predsjednik ROMAIN ROLLANO
Osebnosti, ki so se že pridružile odboru:
Paul Nizan, Andre Chamson, Leon Moussinac, Charles Vildrag, prof. Wal-lon, Willard, Gas ton Martin, Ortega j Gasset, Armand Rozelaar, Pani Ltmgevin, Michel Gold, A. Williams Ellis, Waldo Frank, Victor Margueritte, Paul Rivet, Pani Perrin, Jeanne Vandervelde, Hen-riette RoUand-Holst, Sylvia Pankhurst, Upton Sinclair, Heremes lima, Felin Elias Brancons, Margery Fry i t. d.
Comité interenational d’ aide 158. rue Lafayete — Paris — Xe.
ARETIRAN ZARADI SLOVENSKIH KNJIG IN TIHOTAPSTVA
Pretekli teden so karabinerji aretirali v Tribuši Josipa Svetiča, starega 26 let, iz Jageršč.. Obdolžen je, da je tihotapil iz Jugoslavije živila in da je nesel čez mejo slovenske knjige.
(Agis)
Fašistična proslava v čast prvemu Goričanu, ki je padel v Abesiniji, slovenskemu odpadniku Fortunatu Razpetu
V nedeljo, 2. t. m. se je zbralo v Idriji izredno veliko ljudi, iz vseh bližnjih in daljnih občin in vasi so jih prignali, da prisostvujejo čaščenju, ki je bilo namenjano odpadniku slovenskega naroda Fortunatu Razpetu iz Spodnje Idrije. Star je bil šele 28 let. 2e pred leti se je vpisal v fašistično milico. Kot tak je moral na abesinsko bojišče, kjer je 3. januarja tega padel pri nekem spopadu ob potoku Oedgeda Zu-baha v Eritreji. Proslavi so hoteli dati še poseben povdarek. Radi tega so prihiteli v Idrijo prefekt Ciampani, politični tajnik Luraschi, predsednik goriške pokrajine, zastopniki, vojske in milice, odposlanstva najrazličnejših nacionalnih in fašističnih organizacij, posebno pa še vse balilske in druge fašistične ustanove iz vsega okoliša. Prisostvovati so morali tudi vsi rudarji.
Najprej se je vršila maša za pokojnikom v župni cerkvi, ki jo je moral brati domači župnik g. Arko ob asistenci dveh drugih duhovnikov. Nato so se zbrali na trgu, ki nosi sedaj ime po italijanskem kralju Viktorju Emanuelu III, kjer stoji hiša idrijskega fašja. Na pročelju te hiše, ki se bo odslej itnenovala po Fortunatu Razpetu, so odkrili mramornato pominsko ploščo, ki naj priča o sramoti, ki jo je napravil sin slovenske mu matere svojemu narodu. Glasi se tako — le:
»Fortunat Razpet (pisano je Raspet!)-— bojevnik v Vzhodni Afriki — je posvetil s smrtjo — nad vse italijansko in fašistično prepričanje — tega obmejnega ozemlja -r Hudournik Gedgeda Zabaha (Eritreja) 3. (januarja 1936. XIV.«	*
POOŠTRENJE JAZA IZMEDJU MILICIJE I VOJSKE
Rim, februara 1936. — Jedna od karakteristika današnje situacije je pooštrenje jaza izmedju vojske i milicije. Iz sjeverne Italije dolaze vijesti da je odlazak alpina bio u mnogim slučajevima spojen sa demonstracijama protiv milicije. Osim toga se ovdje govori da su mnogi primili pisma iz Istočne Afrike iz kojih se doznaje da je došlo na više mjesta do oružanog sukoba izmedju vojske i milicije na fronti.
GLAD I NEVOLJA U JUŽNOJ ITALIJI
Iz pisma našeg vojnika u južnoj Italiji
Lecce, februara 1936. — Pred malo vremena su nas premjestili ovamo. Stanujemo u jednom starom samostanu Koji je pretvoren u kasarnu i koja se zove »Oranco Massa«. Grad je blatan i starinski, a 1 narod je zapušten 1 gladan. čini mi se da niko ovdje nije imao nikada cijelu liru u džepu, i svi kao da žive od milostinje. Ovaj narod nema ništa, jer je sve pod gospodom, koja imaju svu zemlju. Svakog dana kada dobivamo jelo dodju pod prozore kasarne ljudi i žene, a naročito mladji koji nisu još za vojsku i pitaju jesti. Mi im bacamo s prozora komade kruha, pa da vidiš kako se za njega otimlju i tuku.
Oficiri nas mrze i uvijek nas zovu »Jugoslavi«, a kolonelo je pozvao bio sve nas iz Istre i pitao nas je koga imamo kod kuće i da li imamo koga od roda u inostranstvu, a naročito u Jugoslaviji. Ako znadu za nekoga da ima roda u Jugoslaviji taj ne može nikada dobiti dopust, jer se boje da bi pobjegao.
Na manevre idemo na obalu 12 km daleko odakle se vide gore Albanije. Naš tenente nam je govorio da ćemo brzo ići preko mora tamo gdje su one gor'e i da ćemd osvojiti Balkan i kako ćemo tada biti bogati i jaki. Iz Lecce ide tramvaj do mora do Svetoga Ka-stalda, ali vozi samo ljeti kada se ide na kupanje 1 služi većinom za vojsku.
MALE VESTI
— Prva veća pobjeda Abeslnaca na južnom frontu izvojštenk je ovih dana, Abesinci su ponovno osvojili Kurati i Ha-radigit i tako ru potisi! trupe generala Grazianija. Havas kaže da osvojenie tib pozicija ima ogromno značenje.
*
— Makale se hrani Jedino pomoću avi-Jona, javlja dopisnik Reuters, jer su Abesinci uspjeli pofpuno opkoliti taj grad i presjeći sve veze sa pozadinom. Hranu i lijekove donašaju avijoni.
♦
— Proglas turistima je izdala fašistička Italija slijedećim obećanjima:
»Turisti! U godini 1936 organizirat ćemo izlete iz Milana u Adis-Abebu. Na povratku će turisti moći obaći Eritreiu i Libiju.
Turisti, posjetite nekadanju carevin» negusai«
Chi vivrà, vedra!
★
— »Abesinija Je tvrda kost«, rekao je M. Ferraris u jednoj trafiki u Milanu. Jedna fašistkinja ga je denuncirala i on i» pola sata iza toga uhapšen.
*
— Pri zbiranju zlata, za vojne svrhe piše Prager Tagbiatt, ki ga je odredil Mussolini za vso Italijo, so ugotovili značilno dejstvo: velika večina od države in napol državnih ustanov podeljenih zlatih medalj m odlikovanj se je izkazalo pri preizkušnji kot pločevina ali še kaj slabšega.
♦
— Ako Italija ne pobijedi u Abesiniji u roku od dva slijedeća mjeseca, piše »Times«, ona če izgubiti taf rat.
*
— Abesinsku kavu uvozi Italija u posljednje vrijeme u ogromnim količinama i to zaobilaznim putem. Radi toga J e i abesinski talir poskočio.
Jedno je fašistička čast, a drugo je trgovina.
*
Generalni tajnik fašističke stranke Starace morao je otstupitl 1 poslan je na frontu u Abesiniju.
OSMRTI NAŠIH FANTOV NA ABESINSKI FRONTI NE SME NIHČE VEDETI!
št. Peter na Krasu, februarja 1936. — (Agis). — V vasi naše bližnje okolice je bil pozvan v občinsko pisarno neki posestnik. Kaj so mu v občinski pisarni sporočili noče povedati. Toda iz njegovega zadržanja in ravnanja ter večnimi odgovori na razna vprašanja vaščanov, češ ne sprašujte me, ker ne morem ničesar povedati in tudi ničesar ne vem, se da sklepati, da ga je občinska uprava obvestila o smrti sina, ki je pred časom bil poslan v Afriko. Okrog hiše se ves čas vrtijo karabinjerji in strogo sledijo nesrečnemu očetu na vsakem njegovem koraku. Kot je bila že dosedaj navada, da so vsakomur, ki je prišel z abesinskega bojišča ali je od tam dobil kakšno žalostno vest, zlasti uradno, prepovedali in pod kaznijo zabičali, da ne sme nobenemu niti črhniti o tem, kar ve, tako so menda tudi nesrečnemu očetu zabičali in s kaznijo zagrozili v slučaju, da bi kdo zvedel o sporočeni mu zadevi.
ALI JE RES SAMO TOLIKO MRTVIH ?
Italijanski listi so objavili dne 11. februarja t. 1. seznam vseh mrtvih, ki so jih imeli od začetka abesinske vojne pa do 31. jan. t. 1. V januarja t. 1.: umrli za ranami 1 major in 3 vojaki, v Somaliji padli 3 častniki, 10 podoficirjev, vojakov in .črnih srajc, v Eritreji padlo 24 častnikov, 24 podoficirjev, 30 vojakov iz bataljonov generala Diamantija in 250 črnih srajc divizije »23« oktobra; zaradi bolezni so umrli v jan. 4 častniki, 88 podoficirjev in vojakov, izgubili so se 3, skupaj torej 440. V 1. 1935. je padlo 427, umrli za ranami 4, zaradi službe se ponesrečili 396, a izgubilo se jih je 17.	(Agis).
DVA ITALIJANSKA VOJAKA SE SMRTNO PONESREČILA POD BOGATINOM
Pretekli teden sta se ponesrečila pod Bogatinom dva italijanska vojaka alpi-nec Igigno Grandi in obmejna straža Artemio Sanità. Pri nekem prehodu sta padla v prepad. V ponedeljek so jih z velikimi svečanostmi pokopali v Tolminu.	(Agis).
ŽE DVA MESECA NI NOBENEGA GLASU
Košana, januarja 1936. — (Agis). — Neki naš sovaščan, ki je bil poslan na abesinsko fronto ni že dva meseca poslal domov nikakega obvestila, kljub temu, da je svojčas sporočil domačim, da bo redno pisal in ko ne bo več glasu od njega je znamenje, da je že med mrtvimi. Zato sklepajo domači, da je fant ostal na italijansko-abesinskem bojišču.	____
H FOND „ISTRE”
lajina Ivo, Maribor ... . D 25. lazar Tone, Razvanje ... D 5.— 'oh Herman, uprava hamno-
loma, Sv. Rok...............n so
I prošlom broju objavljeno . D 38.513.10 UKUPNO D 38.563.10
VIJESTI IZ ORGANIZACIJA
VELIKI USPJEH	Čajanka omladinske sekcije
ISTARSKOG PLESA	»Istre« u Zagrebu
Zagrebačko »N o v o s t i« donijele su slijedeći prikaz emigrantskog plesa u Zagrebu: Ovogodišnji istarski ples, koji je već postao tradicionalan, uspio je u svakom pogledu. Bio je to jedan veliki sastanak zagrebačkih Istrana. Prostorijo »Kola« bile su pretijesno, pa se je još i u 4 sata u jutro moglo teškom mukom po njima kretati — toliko su bile puno. Taj je ples bio tim simpatičniji. što je na njemu vladao neprisiljeni domaći štimung, pravo istarsko raspoloženje. — Sam program, koji je na početku plesa izveden, bio je u istarskom stilu. Solistice gdjica Kundić, gdjica Jelka Brajša, gdjica Medanić i g. Moli-nari otpjevale su nekoliko točaka s velikim uspjehom. Nastupio jo i pjevački zbor društva »Istre« koji je pod odličnim vodstvom dirigenta K. Zlalića otpjevao kompozicije na istarske motive Brajše i Mateliča Atrakcija večeri bili su originalni istarski narodni plesovi, koje su u narodnim nošnjama uz pratnju pučkoga instrumenta rorženico otplesali vanredno spretni plesači, ljudi iz puka, ali pravi umjetnici u tom prilično teškom plesu. Društvo »Istra«, koje je tu večer priredilo može biti zadovoljno uspjehom koji je bio tako vidljiv. — (v)
Občni zbor »Soče« v Celju
Društvo »Soča« v Celju ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo, dno 16. februarja t 1. ob 15. uri v mali dvorani Narodnega doma z običajnim dnevnim redom Pozivamo vse članstvo, da se udeleži polnoštevilno občnega zbora. —■ Odbor.
Glavna skupština »Istre« u Brodu
U nedjelju 2 o. mi. održana je glavna skupština »Istre u Brodu. Članstvo je bilo u dovoljnom broju prisutno. Skupštinu jc otvorio prigodnim govorom pretsjednik Bcnažić. Komemorirao je pale žrtve i iznio pregled rada u prosici godini. Iza toga čita pozdravni telegram Propagandnog otsjeka i društva »Istra« u Novom Sndu.
Tajnik Macuka ie iza toga pročitao svoj izvještaj jz kojeg se vidi da je društvo u prošloj godini postiglo zamieran uspjeh. U prilog tome govore slijedeće činjenice:
Administracija jc bila obilna^ (417 dopisa). P r o s v j e t n o-p ropagandni rad ie takodjer imao uspjela što dokazuju mnoge uspjelo priredbe društva u toku prošle godine. S o-c i j a 1 n i rad je takodjer bio uspješan Članarina je podijeljena u tri razreda prema imuc-stvenom stanju članova. Za Božić ie obdareno 30 siromašnih obitelji, a 500 dinara je podijeljeno u novcu u raznim prigodama siromašnim članovima. Na prolazu su se 52 emigranta obratila društvu za pomoć i društvo im je izašlo ususret u granicama mogućnosti.
Slijedi izvještaj blagajnika iz kojega «e vidi. da je materijalno stanje društva zadovoljavajuće i da broj članova raste.
U ime nadzornog odbora izvjavljuje Gabrijolić Dragutin da jc odbor pregledao blagajnu i pronašao sve u redu.
Tada je dana razrješnica odboru i za prtvre-lenoga pretsjednika je izabran Susterčić Ljude-it. koji se zahvaljuje članstvu i želi da so dru-;a skupština održi nosdjo u Puli ili Pazinu.
Iza tosa so prešlo na izbor, to je izabran sli-jdoòi odbor: Pretsjednik B o n a ž i ć Viktor, pot-retsjodnik; C v o ft i ć Eduard, tainik: M a o n k a osip blagajnik; Dotar Dušan, odbornici: Forila’ Franjo, Kos Mijo i Prodan Petar; za-ijcnici: Griinić, Guštin i Fabijan. — Fadzorni odbor: I vaša Martin, Gabrijolić Iragufin i Dotar Janko. Pomirbeni sud: Šuto r š i ć. Dajčić i Daus — Novoizabrani rotsjednik se zahvalio na povjerenju i obećaie da
0	i dalje sve svoje sile uprijeti u korist i na-redak društva, ali moli članove da i oni dopri-osu svoj dio u dobrobit društva, pa će društva
1	trumo napredovati.
VABILO
Društvo »Soča«, podruž. Novo Mesto
U nedjelju itt c. mj. u 4 sata popodne prire-djuje omladinska sekcija »Istro« u Zagrbu čajanku s plesom. Čajanka se održava u društvenim prostorijama uz dobar đžes i buffet. Pozivaju se braća I prijatelji da dodju u što većem broju. — ODBOR.
Nova uprava » Istra-Trst-Gorica « u Subotici
Na dan 2. februara o. g. održana jo u Subotici glavna godišnja skupština našeg društva. Vrlo mali broj članova došao jc na skupštinu i izgledalo jo da jo društvo pred likvidacijom Podncti su referati uprave, nakon čega se razvila živa diskusija u kojoj je učestvovalo više članova. Tu so jc situacija razbistrila i vidio pravi razlog društvenog opadanja. Nakon toga izabrana ie potpuno nova Uprava sa sveučilišnim prof, drom Ivom Milicom na čelu. Dalje su ušli u upravu: potpretsjednik: R u b e š a Albert, tajnik I.: Č e-hić Ante, tajnik II.; Grbac Roman, blagajnik A b r a m i ć Josip, odbornici: Ž i g a n t e Ivan st. Božić Rudolf Grbac Antun i dr. — Nova uprava ie naišla na jednodušni prijem kako onih prisutnih tako j kod onih koji nisu bili prisutni na skupštini. Zbog toga vjerujemo da 6e ona potpuno srediti i sanirati prilike u društvu i time svoj glavni zadatak ispuniti.
IV glavna godišnja skupština »Istre« u Osijeku
U nedjelju 9, o. mj. prije podne u 10 sati održana jo u društvenim prostorijama redovna glavna godišnja skupština kojoj je prisustvovao lijepi broj izbjeglica nastanjenih u Osijeku i Adol-fovcu (oko 50). U ime mjesne podružnice Jugo-slovenskc Matico skupštini je prisustvovao i istu pozdravio njen pretsjednik i počasni član Istre g dr. Prokopijo U z c 1 a c. Skupštinu je otvorio i pozdravio prisutne pretsjednik g. prof. Ljudevit C i č. Komemorirao je zatim blagopokojnog Kralja Aleksandra I Ujedinitelja i sve one koji su žrtvovali svojo mlado živote za slobodu Julijske Krajine i Zadra. U općim crtama iznio je stanje našega naroda pod Italijom i potertao dužnosti, koje imado svijesna i borbena emigracija. Pročitao je zatim pozdrave Saveza i njegovog Propa-gandnog otsjeka Tajnički izvještaj podnijela je gdiica Marija R u p n i k Blagajnički izvještaj je podnio g. Bončina. Društvo je u prošloj godini održavalo redovno članske sastanke na kojima se je raspravljalo o svim aktuelnim problemima emigracije iz Julijske Krajine. Održane su i komemoracije tužnih dana u našoj historiji robovanja. Naročito svečan© i brojno posjećeno bile su komemoracije Bazovice i Svih Svetih na osječkom groblju kod drvenog Istarskog križa Lanj. sko godine priredjena je i zabava koja je dobro uspjela kao prva emigrantska zabava u Osijeka. Propagandni rad ne zadovoljava. Uzrok su tome opće prilike, a i premalen broj aktivnih saradni-ka. Naročito se naglašava maleno učešće inteligencije. Socijalni rad zauzima najviše posla. U prošloj godini jB podijeljeno preko 2.500 dinara potpore medju 72 izbjeglice a podijeljeno ie preko 600 dinara beskamatnog zajma na 2 izbjeglica. Zenska sekcija potpomogla je hranom i odjećom mnoge siromašne obitelji i djecu. Društvo jo n tome svom radu nailazilo na potporu kod mjesnih društava, a naročito kod Jngoslovenske Matice. Uspjelo je da se zaposli i priličan broj nezaposlenih na kraće i dulje vrijeme. Društvo je nastojalo da okupi sve emigrante rasijane po Slavoniji i Baranji. U Bijelom Manastiru ima 1 svoje posebno povjereništvo koje uspješno djeluje.
Na godišnjoj skupštini izabran- je novi odbor, koji so jo konstituisao ovako: Pretsjednik Ljudevit Č i ć, prof., potpretsjednik dr Martin K 1 u n i ć, sudi ja okružnog suda; tajnik Marija Rupnik, zvaničnica okružnog suda; .blagajnik Franjo Bončina, želj. činovnik. — Odbornici:	M a-
retić Josip Benčić Martin (Adolfovac), Gruden Anton, Gruden Josip, R a b a r Martin (Adolfovac) Radolović Ivan » Skrio-v a j Josip. — Revizori: Zafred Josip M u ž i-n a ing. Bruno i J e 1 o v a c Šimo (Adolfovac).
na 16. redno člansko skupštino podružnice društva »Soče« v Novem mestu, ki se bo vršila dne 16. II. 1936 ob 14 uri v hotelu Koklič s sledečim dnevnim rodom:
1 Čitanje in odobrenje zapisnika zadaje 51. skupščine 2. poročila funkcijonarjev, 3. poročilo revizorjev, 4. volitev odbora. 5. slučajnosti. — pc
skupščini bo kot točka 6. predavanje o sodobni družini. Na to prodavanje se vabijo predvsem žene — Tajniško poročilo bo posebno važno radi razlage o postopku pridobitja dovoljenja za bivanje in zaposlenje tujih državljanov slovenske narodnosti. Po odrebi min. za soc. politiko je za ta okoliš samo društvo »Soča« pooblaščeno za izdajanje tozadevnih potrdil. Važno je. da pridete in poveste svojcem.
Novo mesto. 10 II. 1936.	TAJNIK.
Nova uprava društva v Karlovcu
Javljamo tem potom vsem bratskim društvom da je na II. rednem občnem zboru društva dne 26. januara in na konstituirajoči seji od dne 2. II. t 1. novoizvoljeni odbor sestavljen sledeče: Pret-sednik Ferletič Hektor Mario, potpretsodnik I.: Leban Marijan, potpretsjednik II;: Korenjak Peter, tajnik I.; Pečar Hinko, tajnik II. in pročel-Inik propagandne sekcije Berce Aleksander, gospodar: Rožanc Franc, zastavonoša in pročel. kro-glaško sekcije Pahor Franc pročelnik socijalne sekcijo Furlan Herman blagajnik L:	Berkov
Adolf, blagajnik II.: Povodnik Ivo, odbornici: Kuret Boris. Povodnik Ivo, Monas Čiril. Medinkovič Josip. — Nadzorni odbor- Predsednik Tavčar Josip, odbornici: Mladineo Lucijan, Jančič Drago, Oplanič Božo. Hočevar Josip.
NAŠA KULTURNA KRONIKA
VIKTOR CAR-EMIN DOBIO PRVU NAGRADU
Viktor Ca r-E m i n dobio je prvu nagradu u iznosu od 1.500 Din za svoju dramu »Oče. budi volja tvoja« na natječaju Matice hrvatskih kazališnih dobrovoljaca u Zagrebu. Ovim upotpunjujemo vijest donesenu u prošlom broju našega lista.
DR. MIJO MIRKOVIČ U ENGLESKOJ REVIJI
U januarskom broju engleske revije »Slavonic Review« koja izlazi u Londonu, napisao je dr. Mijo Mirkovič opsežnu studiju o agrarnom pitanju u Jugoslaviji.
CIRIL KOSMAČ - SOTRUDNIK SLOVENSKE MATICE
V teku zadnjega leta je naš najmlajši pisatelj Ciril Kosmač pridno sodeloval v slovenskih revijah. Nekaj lepih novel nam je dal, ki jih je priobčeval večina v »Sodobnosti« in za katere je žel povsem pozitjvno priznanje ljubljanske kritike. Za tekoče leto pa je Slovenska Matica napovedala med drugirni tudi knjigo Cirila Kosmača z obsežno novelo »Prazna ptičnica«.
(Agis.)
»PADEL ZA DOMOVINO«
Novela »Padel za domovino« koju je Ivo Grahor objavio u božićnjem broju »Istre« izašla je i u »Prosveti« u Chicagu. «Prosveta« je novelu prenijela iz »Isti e« i to je naznačila.
BREDA ŠCEK
je izdala zbirku kompozicija za jedno-dvo-tri i četveroglasne zborove. Komponirano je 11 omladinskih pjesama, a zbirci je naslov »Pojmo spat«. Cijena je zbirci 18 Din, a naručuje se kori auktorke u Ločah prj Poljčanah.
Glavni godišnji sastanak pjevačkog zbora društva »Istra« u Zagrebu
održat će se u četvrtak dne 20 o. mj. u 8 sati naveče na mjestu, gdje se održavaju pjevačke probe. Na dnevnom redu je izvještaj o radu i biranje novog poslovnog odbora. Umoljavaju se pjevači da svakako dodju u punom broju.	Odbor.
t ING. LOJZE PIKEL
V zagrebškem sanatoriju je umri uslužbenec Trboveljske premogokoone družbe in naš rojak ing. Lojze Pikel, doma iz Postojne. Inž Pikel je postal žrtev viharja, ki je divjal prejšnji teden po Hrvaškem, kamor ga je zanesla službena pot. Težko prizadeti družini naše iskreno sožalje!	(Agis.)
— Uvoz iz Austrije i Madžarske u Italiju stalno opada, jer je Italija u nemogućnosti da plača uvezenu robu.
»
— Iz Rumunjske je izvoz za Italiiu iznašao u septembru 300.251.000 leja, ta u januaru samo 67,181.000 leja jer Rumunjska prodaje Italiji robu jedino uz gotov novac.
*
_ v Vipavi je umrla ga. Karla Petričeva. Doma je bila iz znane vipavske družine. Bodi ji lahka domača zemlja, prizadetim naše iskreno sožalje! (Agis.)
BOŽIČ LADO:
NAŠ IDRIJSKI KOT
Ob petintridesetletnici ustanovitve in de-setlenicl nasilne ukinitve Idrliske realke
Kakor že omenjeno «Idrijca
‘ i '
ni kraška,
ampak izrazito gorska ' reka. V svojem zgornjem teku ima velik padec, zato močno razjeda skalovje in $1 je utrla strugo po ozki in globoki dolini. Ob povodnji zelo naraste in uničujoče drvi proti izlivu Poleg čiste, bistre in osvežujoče Idrijce pa imamo na njenem desnem bregu ob poti v Belo tudi malo, toda zelo romantično studenčno »Divje jezero«. Prav za prav je to nenavadno močan izvirek, ki da silne množine vode in nikdar ne vsahne. Raziskovalci so. sl belili glave z vprašanjem* ali ni morda jezero ostanek izza lavnih časov, ko je Idrijca tekla proti Logatcu in ali nima morda zveze z Vipavo n Uncem. Bilo tako ali tako, jezero je sekakor prekrasno, temnomodro oko, v nravi kras idrijski okolici. (Jbdajajo ga nad 200 m navpične stene in ie odprto le ia odtpčni strani. Široko je 13 m in dolgo približno 30 m. Odtok je zelo kratek m se konča v Idrijci. Kljub nizki legi pa rasto no pečinah planinske cvetke, posebno /Tanjski jeglič in druge. Pa še eno upbro A ra n ima to jezero. Je pravo zatočišče 'a vroče glave in razgreta zaljubljena sr--a. ki si požele romantične samote
Na tem delu zemlje, po grebenih in vrhovih, po njihovih pobočjih, po ozkih dolinah, po grapah, ob živahnih izvirkih in bi strih studencih, ki nikdar ne vsahnejo, ob hudournikih in potokih polnih postrvi, ob Idrijci, po goličavah, tam, kjer so obširni gozdovi pustili odprte jase, ki nudijo le skromne pogoje trdega življenja, povsod so posejane bajtarske hiše, kmetije, raztresena selišča in ljubke vasice. Po obširnih smrekovih, bukovih in mešanih gozdovih pa naletiš na gozdarske in oglarske bajte. Bivališča so silno raztresena, ločena drugod drugega, vasi segajo uro hoda ali še Več na okrog. Gostota prebivalstva doseže tod komaj 29 glav na km?.
Hiše so enotnega tipa. Lesene in zidane iz kamenja, krite z opeko, eternitom, škod-Ijami (šifljjjni), starejše še s slamo. Strehe značilne za idrijski svet so strme prav zaradi obilnega snega, ki navadno tod zapade V spodnjih delih hiše so navadno hlevi, le kmetije imajo ločene hleve. Blizu hiš so navadno kozolci na štirih »zidanih stebrih, na katerih mlatijo žito inWspravljajo seno, po travniki pa so leseni Tbzolci na dveh
stebrih in/streho. Hišo navadno obdajajo navadni plotovi iz palic in prekelj, povednih s protjem. Družinska soba ima veliko peč z zapečkom in klopjo. V peči tudi kuhajo, na pečeh in na^ o njimi pa sušijo sadje in koruzo. Pò ifOT&h opaziš svete podobe ter fotografije sorodnikov in znancev Nekatere hiše imajo tudi spalnico ali kamro Po vseh oknih pa rastejo in cvetejo
v lončkih cvetice, rožmarin, roženkravt, nageljčki itd.
Kuhinje so navadno zelo obširne, obokane, z ognjiščem, na katerem stoji trinožnik za lonce, izpod oboka pa visi veriga, na katero obešajo kotle za živinsko kuho. Kuhinje so temne, navadno le z malim okencem, črne, zasajane, mnoge celo brez dimnikov.
Oglarske bajte so lesene, zložene iz otesanih brun. Oken nimajo. Vrata so obenem okna in dimnik. Kamnito ognjišče v sredi, v kotu za pregrajo pa slamnato ležišče, je skromna oprema naših drvarjev.
Prebivalstvo naših gora se preživlja le s trudom in težkim delom. Roditvene zemlje je malo in še to obdelujejo po starih načinih. Velikih kmetij in posestev je malo, ostali so povečini bajtarji in najemniki, ki si služijo kruh kot gozdarski delavci, oglarji in prevozniki tesa in oglja za idrijski rudnik. Veliko je bilo bajtarjev, ki so si z delom prihranili denar kupili par volov, prevažali les v Idrijo./poleg tega pa obdelovali še svoj boren košček zemlje. Drugi so bili zaposleni kot delavci v rudniških gozdovih. imeli male. toda redne dohodke in po dosluženili letih tudi pokojnino. Gozd Je mnogim nudil zaslužek, posebno v dobi lesne konjunkture. Toda tudi naši temni gozdovi se redčijo, nastajajo goličave in kamenje kaže svoja rebra. Kdo se ne spominja gostih in temnih gozdov, kjer je vladala po dnevi pravcata tema/in gotovih predelov ob Idrijci in drugje, ki so sličili divjim pragozdom. Danesi poje tudi njim
smrtna pesem in ljuaje zgubljajo zaslužek in obstoj. Večina gozda je rudniška last in meri 7.500 ha. in ie za 1 ruovskim največji, oba skupaj pa največji gozd v Italiji ki ga prav pridno izkorišča.
Podnebje idrijskega goiovia, od katerega so odvisni vsi poljedelski pridelki » m najugodnejše in najboljše. Razmeroma visoke lega in Pa «če višji vrhovi Trnovskega gozda branijo dostop toplim lužnim ve-trovom. Zato je podnebje precei ostro obdarjeno z obilnimi padavinami-^^ifne so mrzle, poletja vroča. Srednja letna’ toplo*« idrijskega gorovja znaša 6.71° C oomla-aansKa 5.58. poletna 16.89 jesenska S.39 in zimska 4.05. Meglenih dni imamo v jetu pnbhzno 43. jasnih 104/oblačnih 103/brez-2“\7t- brezsončnm 17. Dni z nevihto ima okraj približno 30 v letu in to poleti in leseni, v zimi pa tudi prav tolike število snežnih dni. Snega pade prav obilo, tako da so kraji fodrezani med seboi in ve-tbe sm“či- Snes prinaša predvsem mrzel severovzhodnik ali buria * južni vetrovi pa dež.	/
V takem podnebju tasisio v nižjih in južnih legah vsa vrst sadia in žitaric, v višjih pa uspevajo samo lečmen'T’Roruza, krompir« zelje in repa. Jabolk m hrušk s« pridela veliko, toda niso izbranih vrst. da bl lfv.a.ža,a JluŽiio le za mošt. mnogo pa jih tudi posušijo za zimo Tako oosuše-^	se kuha «»krhlji« se pojedo, voda
i? •	* j Z? P’iaŠo. V mnogih krajih na ku-
hajo tudi Šarofsuho sadje in fižol.
»Istra« izlazi svakog .jedna «	Trda^č* KONZOBOT? “MtHA« ~M«SÌ?kw« »*. 'iW1 «"kir-MrtSn W ^ “Sf’
l.voDSe«aVra:dS*,rFUrka0n	Var^v ATT-Stećajnina JuKoslovonSkP štampe d. d.. Zagreb. Masarykova ulica 28a. - Za tiskar« odgovara: Rudol«f Po’," 0vlć Z^lb Hte. 1SÌ: