205. številka. Ljubljana, v petek 6. septembra. XXII. leto, 1889. SLOVENSKI MUL Izhaja vsak dan iveoer, izimši nedelje in praznike, ter velja \> o poŠti prejemati za avstro-oge rake dežele za vse leto 16 jdd., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden itesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa so po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po & kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravni&tvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Opra v ni fitvu naj se nlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. 0 meščanskih šolah, zlasti o dekliških. (Na adreso slavnega mestnega in c. kr. deželnega šolskega sveta in deželnega odbora v Ljubljani.) Iz poročila o poBlednji seji slav. c. kr. deželnega šolskega sveta posnamemo iz uradnega lista, da se bode mestna šesterorazredna dekliška šola v Ljubljani razširila na sedem razredov. To nam daje povod, da izpregovorimo besedo o višje organizo-vanih ljudskih šolah. Odobrujemo v obče ta korak šolskih gosposk. Ker mora deklica v Ljubljani osem let v šolo hoditi, naj jej bode za vsako leto poseben razred odločen, naj napreduje, ako je sposobna, od leta do leta na višjo stopinjo in naj bode obilnu učna tvarina, ki je ljudskim šolam po sedanjih postavah odmerjena, primerna razdeljena na več, torej tukaj na sedem razredov. Vsaj je pravilno, da vzdržuje Ljubljansko mesto z deželo vred takov zavod, kakeršnega imajo častite Uršulinke že več let, namreč osem-razredrio dekliško šolo. S stališča pedagogije in na rodne Jjeduakopravnosti bode mestna sedmeroraz-redna dekliška šola bolje ugajala Slovencem, kajti ta bode po obstoječih zakonih menda vender slovenska, dočim so šole pri čast. Uršulinkah v višjih razredih (5. do 8.) le nemške; pri njih je slovenščina jedino le neobligaten predmet, postavljen v jedno vrsto z laščino in francoščino. Višje organizovanih dekliških ljudskih šol se radi tega veselimo, ker potrebujejo deklice zlasti tedaj temeljite teoretične izobrazbe, ako se hočejo podati k učiteljskemu stanu, k pošti, telegrafu, trgovini itd. Vender nas z narodnega stališča obdaja neka bojazen in strah, kadar beremo, da dobimo Slovenci kakošno višjo šolo. Zakaj li? Zato, ker se v Slovencih do zdaj le v nižjih šolah, v nižjih razredih spoštuje jednakopravnost, v višjih razredih se pa ta in postave sploh prezirajo. Šola pri Uršulinkah je sicer privatna, a ima pravico javnosti. Take šole bi se pa morale ravnati po obstoječih učnih načrtih. Ti pa predpisujejo za slovenske otroke, ki hodijo k Uršulinkam, slovenski, a ne nemški učni jezik. Kaj jednacega se je bati tudi pri mestni sedmerorazredni dekliški šoli. Učni jezik je sicer slovenski. Toda za 5., 6. in 7. razred nimamo še vseh potrebnih slovenskih učnih knjig; bati se je radi tega, da bode učiteljstvo upeljalo za nekatere predmete nemške knjige. Potlej bomo v Ljubljani samo nemške dekliške šole imeli, namreč mestno nemško 4razredno dekliško šolo, osemrazredno pri nunah, nemško-slovensko žensko vadnico in nemške privatne šole, če bode še ta sedmerorazrednica v višjih razredih nemški značaj imela. — Pri raz-širjevanji ljudskih šol se je na Kranjskem čisto pozabilo na višjo kategorijo teh učilnic, na meščanske šole. Na to kategorijo šol je sicer šolska novela od 2. maja 1883 in izvrševalna ministerska naredba od 8. junija 1883 posebno opozorila, a to je imelo na Kranjskem malo zaželenega uspeha, kakor tudi § 5. deželne šolske postave od 29. aprila 1873, ki se zove: „V vsakem šolskem okraji (na Kraujskem nota bene) naj se napravi najmanj jedna meščanska šola." Ker ima sosedna Štajerska 10, Moravska 53, Dolenja Avstrija 97, Češka celo 187 meščanskih šol, čas bi bilo na to misliti, da tudi Kranjska dobi še kakošno (razen jedne jedine in še te nemške meščanske šole na Krškem) tako učilnico v kraji, kjer je prilika za njo, in kedar je primeren čas. Takih krajev na Kranjskem seveda ni obilo. V Idriji n. pr je dovolj otrok in dovolj razlogov, da bi se v prostornem novem šolskem poslopji še otvorila deška meščanska šola, v Kranj i naj se namesto opuščene gimnazije ustanovi vsaj meščanska šola z obrtnijskim značajem (Na Krškem je mešč. šola s kmetijskim značajem), kajti Kranj z okolico in sploh obrtna Gorenjska utegne dati dosta učencev ; šolsko poslopje je tukaj že, tudi je pohištvo pripravljeno z učili vred. Gre samo še za to, kdo bode prevzel učiteljske plače, ali dežela, ki plačuje ljudske učitelje, ali šolski okraj, kakor to veleva kranjska šolska postava z dne 29. aprila 1873, § 33. Ugodno mesto za meščanske, zlasti za dekliške meščanske šole je Ljubljana. Dečki si morejo tu izbrati po dovršeni ljudski šoli gimnazijo, realko, kupčijsko ali obrtnijsko šolo; deklice pa iščejo višjo izobraženje po dokončani nižji dekliški šoli največ le v dragih privatnih zavodih in na učiteljišči, kamor je pa le malo število gojenk vsprejetih. Prilika, osnovati dekliško meščansko šolo, ponuja se Ljubljanskemu mestu baš sedaj. Ta prilika je dvojna. Po predlogu mestnega in c. kr. deželnega šolskega sveta naj se iz šesterorazredne oBnuje sedmerorazredna dekliška šola v Ljubljani, ako temu deželni odbor pritrdi. Temu predlogu se pa lehko deželni odbor z ozirora na boljšo stvar in iz postavnih razlogov protivi. Z ozirom na mi-nistersko naredbo z dne 8. junija 1883 naj se več ne snujejo osmerorazredne šole, marveč le petero-ali šestero razredne 1 * u d s k e šole. Če se pa kaže potreba po višjem pouku, osnuje naj se namesto višjih (6, 7., 8.) Ijudsko-šolskih razredov meščanska šola. (točka 5, pogl. IV. dotične naredbe,) Druga prilika se bode v kratkem zopet pokazala, da se bode govorilo na merodajnem mestu o dekliški meščanski šoli v Ljubljani. Da so izpelje Gorupova ustanova višje dekliške šole, treba bode dati novemu javnemu zavoilu postavno ime in postavno podlago. To postavno ime zopet drugo biti ne more, kakor dekliška meščanska šola s 3 razredi, ki odgovarjajo 6., 7. in 8. razredu ljudskih šol. Določbe zakonske meščanske šole so ugodne. Sleherna meščanska šolo si sestavi svoj učni načrt, ki naj ugaja praktičnim potrebam učencev ali učenk ; ozira se torej lehko učni načrt pri dečkih ali na kmetijstvo ali na obrt, in pri deklicah na gospodinjstvo. Ta načrt potrdi ministerstvo z ozirom na mnenje deželnega šolskega sveta. Težavno bode le vprašanje glede vzdržavanja meščanskih šol. Za stvarne potrebščine (prostore, pohištvo, učila) mora pač občina skrbeti; za učiteljske plače mora biti pa skrb šolskemu okraju (v Ljubljani mestni občini). Seveda bi bilo želeti, da prevzame dežela tudi plače meščanskih učiteljev, kakor so to prosile že vse občine Krškega okraja. Toda, dokler je tako malo upanja, da se na Kranjskem več meščanskih šol ustanovi in sicer jednakomerno po deželi, težko je najti zadostnega razloga, da bi še te učiteljske plače deželni fond prevzel. L. Volilni shod v Novem Mestu lz Novega Mesta 3. sep. [Izv. dop.] (Konec.) Po govoru gospoda državnega poslanca oglasil se je za besedo g. dr. Kari Slane ter takole iz-pregovori: Častito občinstvo! Dovolite mi par besed govoriti, gosp. drž. poslanec! Lepo je, da poslanci svojim volilcem račun o svojem delovanji dajo. V velicih potezah vzeto, moramo vsi, ki hočemo našo ljudstvo na podlagi slovenskega jezika do večje-omike, do rešitve slovenske narodnosti voditi, z delom naših poslancev in posebno z onim našega gospoda poslanca zadovoljni biti, se njegovega dela veseliti. On in dr. Ferjančič sta zopet jedenkrat pokazala, da Slovenstvo ni brez talentov in gospod profesor Šuklje je posebno pokazal, da je doma v vseh strokah političnih naukov. Od časa Tomana še ni noben Sloven javno nastopil, ki bi toliko omike in spretnosti za terjatve slovenskega naroda v boj postavil, ko ravno naš gospod poslanec. To vse povem odkritosrčno. Ali kakor sem v tem oziru odkrit, tako sem tudi v drugem. Naše zdanje poslanstvo veliko preveč le za urad in šolo deluje in premalo za zboljšanje naših gospodarstvenih razmer. Oporekalo se mi bode, da je pred vsem treba za podlago, za duševno razvitje naroda skrbeti in potem še le za gospodarstveno. Pritrjujem, ali ves naš politiški boj veljal je do zdaj tem duševnim interesom, zdaj bi vender že bil čas, da se vladi in posebno z ozirom na Kranjsko reče, da sta slovenska Šola in urad tako razumljivi zahtevi, da se o tem ne bode več govorilo. Sicer se je vlada že prepričala, da na Kranjskem drugače ne gre, in naši kranjski poslanci bi imeli prav energičro terjati, da vlada kaj za Kranjsko v gmotnem oziru stori. Veliko ljudstvo, v kojem se življenje narodovo z onim države spaja, tako ima časa za to skrbeti, da se duševno razvija. — Z duševnim razvojem ta-cega ljudstva podajajo se tudi podlage za gmotno boljše razmere. — Drugače je v malem narodiči, kakor smo mi Slovenci, zagvozdjeni mej velika dva kultivirana naroda, ki po prelepih pokrajinah teh naših dežel srdito težita. — Tukaj velja, prej vire boljšega gmotnega Btanja odpreti, diugače bo prepozno. Ubogo majheno ljudstvo, ki je v svojem gospodarstvu le na tujino vezano, ki le svoje surove predukte za mal denar spečava, drugo pa skoro vse, kar je industrije, iz bogate tujine dobivati mora, tako ljudstvo pride celo v pesti tujine in takemu ljudstvu potem malo pomaga še tako narodna šola in urad, ki v domačem jeziku uraduje. Torej že zaradi tega je treba naše ljudstvo gmotno ojačiti, ne glede tega, da je hudo lačnemu biti. — Tu leži polovica Kranjske, katerej se to hudo godi, da hodi narodno gospodarstvo Dolenjske na nič. Bogati kraji, —naši gozdi so se za bagatelo prodali, — naši preunogo- in rudokopi željno čakajo belega dne in naše pridno, inteligentno ljudstvo mora v Ameriko, da kaj denarja zasluži. — In naš najlepši zaklad bo skoro zginil; že so oni hudi Žagarji neusmiljeno na delu, podžagajoci nam naše trt je. — Skoro bo pri kraji z ono blagotvorno trto, ki je toliko milijonov goldinarjev Dolenjski dala. Kjer mesta kake dežele ne rastejo, tam mora hudo stanje biti v narodnem gospodarstvu ljudstva. Potdejmo na slovensko Štajersko! V Maribor, Celje, Ptuj, kaj so ta mesta proti našemu Novemu Mestu, Kostanjevice, Metlike, Črnomlja ne omenivši! — Središče bi moralo biti Novo Mesto v vsem kakim 200 tisoč ljudem, pa je komaj 25 tisoč. In mesta bi morala v VBakem zdravem razvijanji ljudstva rasti, bogateti. Mesta brez trgovine, obrta, mesta, ki stag-nujejo, niso znaki sreče in lahko je, da mora naj-čvrstejše ljudstvo, ki drugod z dežele v mesta hodi, tam obogatuje, čvrst zdrav zarod pušča, ven iz dežele daleč stran od domovja v Ameriko potovati, kjer daleč od svojcev v najhujšem delu zdravje pušča in se od tam pohabljeno na duhu in telesu 8 par sto goldinarji vrača domov. Jaz gospodu poslancu ne bom na dalje razkazoval te naše reve; on vse to ve. Če po našem trgu hodi, vidi, kako je mesto zapuščeno, ko zdaj naše ljube učeče se mladine ni in na semnji je lahko vprašal naše trgovce, koliko so manj stržili proti prejšniim letom. Seveda batalijona vojakov manjka, _ 8to tisoč goldinarjev dohodka na leto je ž njim šlo, ne bo jih več. Mesto se mora iz lastuih močij razvijati, pravite. Le vzemite v Ljubljani vojake pa bodete videli, koliko ljudij se bo tam v drazih kočijah vozilo. Novomeščanom je dalo vojaštvo vsakdanji kruh. Le vzemite iz mesta vse, kar kunsumuje, ali se bo kaj razvijati moglo? Gospod profesor, naša situacija, naše duševno razpo ložje je kratko to: „beim Teufel ist der Spiritus, das Phlegma ist geblieben". Država mora kaj onih milijonov, ki jih jej dajemo Dolenjci, za gospodarske naprave na Dolenjskem investirati. Naj se gospodje državni poslanci ne dajo s tem samo utolažiti, da vlada zdaj v šoli, zdaj v uradu kak majhen košček Slovenstvu v dobro vrže. Ne bodem g. poslancem pravil, kako in kaj naj delajo, ali kličem jim: de nar, denar, denar v deželo. Kar sem dozdaj rekel, govoril sem v imenu več somišljenikov. Jedno bi pa še kot dober prijatelj gosp. poslanca spregovoril. Našemu gosp. poslancu je znano, da na Kranjskem mlajšim duhovnikom v novejšem času srce prehudo po samovladi, po nadvladi nad posvetnjaci tolče Nauki se trosijo mej svet, ki bo nevarni narodnemu razvoju, ker učijo, uničiti vse posvetnja štvo, ki hoče po svoje koristiti narodu v njegovi borbi za svoj obstanek. Liberalec sem in gospod profesor je tudi; oba znava, da smo Slovenci' premajhni, da bi stranke mej domoljubi delali, ali bi to strankarstvo narodu koristiti moglo; obema je na slogi posvetujakov liberalcev z duhovenstvom ležeče. Mogoče je, da sloga tudi na Kranjskem v tem oziru tako v ada, kakor vzgledno na slovenskem Štajerskem. Ali vprašati moram, kako daleč smemo tu na Kranjskem iti, da mi posvetnjaki tal ne zgubimo? Čas je, da ae ognjevitost nekaterih naših kapelanov zaduši. Zdaj je še čas, da se pametnejši mlajši in starejši duhovni odtegnejo agitaciji, ki hoče vse, kar ni konservativno v najskrajnejši meri izbacniti iz dela za našo stvar. Jaz mislim, da je pri tem delu velike važnosti, ako naši deželni in državni poslanci ravno imenovano delo naših hudokrvnih kapelanov udušiti pomagajo, da odkrito povedo, da tega ne trpijo, in da temu ruvanju potuhe ne bodo dajali. Prikrivanje bodisi kakih ekstravaganc škoduje. V javnost je prišlo, kar je gosp prof. Šuklje meni in več znancem pravil, ona dogodbica namreč, ki se je mej ekscel. justičnim ministrom in kuezo-škofom kranjskim vršila, katera se je tako objavila, kakor seje po gosp. profesorji povedala, a to brez moje volje. Danes sem zadovoljen s tem, da je prišla v javnost. Ali gospod državni naš poslanec je vse to, kar je meni in drugim o tej dogodbici povedal, de-mentoval kot neresnično. — Jaz dara dosti za resnicoljubnost g. poslanca. To dementovanje me je močno frapiralo. Ne-sem sklepal, da meni in drugim znancem g. poslanec ni resnice pravil in tudi nesem kalkuiiral, da hoče g. poslanec s svojim dementijem vladi uslugo storiti, jaz do danes še nisem na čistem, kaj je gospoda poslanca do tega dementija privedlo; jaz najdem le jedini pot v tem, da je hotel g. poslanec s svojim dementijem knezoškofu in drugim g. duhov nikom uslugo storiti. Jaz tedaj g- poslanca kot prijatelj vprašam, — oba sva prepričana, da se od navedenih kapelanov nikakor ne smemo dati raojstrovati, ako se nečemo pred vsem svetom sramote skriti. — Kaj misli gospod poslanec o tem in ali je s tem dementijem oni stranki služil, ki pametno slogo z gosp duhovni hoče ali ne po tej ceni, da nas kapelani vodijo? (Dobro in živio I) Gosp. dr. Slancu odgovori g. prof. Šuklje po priliki takole: Glede gospodarskih teženj si je on prizadeval, kolikor je mogel. Neugodne razmere mu več storiti neso dale, da si pozna predobro tužno stanje Dolenjske. Dalje pravi da glede tiste epizode, ki je bila povod znanemu boju mej Slovenci, bode gosp. dr. Slancu znano, da jo je on zmatral za tajnost in osobito listom nasproti. O celem početji pa, ki kaže neko čudno nezaupnost do poslancev, mora reči, kar je rekel neki nemški poslanec njemu: Jaz Vaših ljudij ne razumem. Stvar je morala v javnost. Razume, da nihče gospodov, katerim jo je pravil, ni direktno stvari listu prinesel in da je list le prinesel, kar je fama govorila. V istem članku se je reklo, da je grof Schbnborn izrekel: saj je vse jedno, če kmet nemški ali slovenski odlok dobi, nobenega ne razume. Kot pošten človek mora reči: To ni istina. Justični minister je temveč rekel: Če mi bode kakov slučaj prišel na znanje, da se v slovenskih pokrajinah na slovenske uloge ne bode slovensko uradovalo, bodite prepričani, da bodem z vso strogostjo (mit aller Strenge) svoj posel izvršil. Kar je „Slovenski Narod" prinesel, bilo je resnici zelo podobno, če prav ne avtentično od besede do besede. Grof Schon-born je poslancu o tej stvari že v marci in pozneje v maji ali juniji pravil. Pa govor bil je le o dijalektih in njihovi razliki. Gosp. dr. Slane ve, da sem pri tej priliki izrekel mnenje, da stvar mora v javnost, pa le o svojem času in v isti obliki, ki prija okolnostim. „0 obliki in priliki objavljenja", pravi poslanec „sva imela, mislim, dotična poslanca najbolj pravico soditi. Če pa se je stvar na tako obžalovanja vreden način objavila, morala se je avtentična resnica objaviti ali kar je bilo ueistinitega, dementovati". Po tem odgovoru, ki ga je občinstvo molče vsprejelo, povzel je besedo g. dr. Poznik, kateri je z ozirom na to, da je naša stvar po g. poslanci tako izborno zastopana, predlagal, da se mu izreče zahvala. Zbrani volilo! so z živio klici in ploskanjem odobravali soglasno ta predlog. R. Občni zbor „Narodne šole". (Dalje.) Umestno se mi zdi tu opomniti, da bi bilo odboru jako olajšano delovanje, ko bi gg. društve-ii i ki ob koncu šolskega leta ali vsaj za časa počitnic samo naznanili z dopisnico količino blaga, katero mislijo od „Narodne šole" naročiti. Posebno bi bil ta ozir do odbora priporočati onim, ki skoro vso zalogo za svojo zajemajo pri „Nar. Šoli", in sicer danes nekaj, jutri nekaj. Taka večkrat ponavljajoča se naročila obtežujejo poslovanje prav znatno. V tej zadevi je odbor že večkrat svoje mnenje objavil, vender je primoran to tudi danes ponavljati, da se nedostatki kolikor mogoče odpravijo. Sploh pa se odbor sklicuje na poročilo o odborovi seji dne 6. junija 1888, ki je natisnjeno v „ Učiteljskem Tovariši" štev. 12, z leta 1888, stran 191. Kar je bilo takrat rečeno v prospeh našega društva, to velja večinoma še sedaj. Dobrotnikov je omenil že gosp. prvomestnik, vender naj dopolnim še nekoliko to skromno, a važno točko v področji „Narodne šole". Kakor prejšna leta, tudi pretečeni dve društveni dobi klonil je visokorodni gospod dr. vitez Fran Močnik, umirovljen c. kr. deželni šolski nadzornik v Gradci, „Narodni šoli" bvojo znatno podporo, ki je zanjo ne samo velike materijalne, marveč še večje moralne vrednosti. Njegova blagovoljna darila so za društvo takorekoč prizuanja plemenitemu namenu, kojega si je „Narodna šola" zapisala na svoj prapor. To priznanje je gotovo tehtno, ker prihaja od visocega dostojanstvenika, toli zasluženega za avstrijsko in osobito za šolstvo uaše ožje domovine. — Slava torej našemu častnemu članu! Bog ga ohrani še mnogo let! Druzega za društvo zaslužnega gospoda in stalnega podpiratelja — žal — pa nam je nemila smrt ugrabila. Nad njegovo gomilo žalovati imamo vsi učitelji povoda dovolj, posebno starejši smo v preblagem ranjkem zgubili vrlega zagovornika in dobrotnika; — sploh pa je bil poznavatelj našega šolstva „in optima forma". Kakor druga narodna društva podpiral je tudi „Narodno šolo" do lanskega leta, ne da bi hotel kedaj imenovan biti. — Ohranimo hvaležen spomin preblagemu ranjkemu, g. Ivanu Hozhevvarju! Z veseljem moremo konstatovati, da tudi vis. častita duhovščina kaže svoje zanimanje za društvo. Mej podporniki je več gospodov, ki skoro redoma uplačujejo svoje doneske z namenom, da se podari potem kaj učnega blaga šolam njihove Župnije. Tak prijatelj šole in našega društva je bil tudi ranjki gosp. Matej Koder, župnik na Slapu, ki je sploh naudušeno podpiral vsako koristno podjetje mej Slovenci. Društvena zahvala gre tudi gospodom Grub-bauerju, Giontiniju in Gerberju. Prvi je poslal obe leti po več tisoč zvezkov v dar; to darilo gratis-zvezkov bi se jako povekšalo, ako bi sti njegove pisanke upeljale po vsej deželi, kakor na primer na Koroškem. Tako vsaj obeta v svojem okolniku na vse ljudske šole na Kranjskem. — Druga darovatelja sta po več 100 pisank starejše izdaje izročilo „Narodni šoli". Vsa ta darila so se razposlala ljudskim šolam. — Hvala dobrotnikom!! Statistika društvenikora kaže, da ustanovnikov ni priraslo niti v zadnjem niti v predzadnjem ietu. Uknjiženih je 18 z vsoto 315 gld.; torej še neso vsi uBtanovniki uplačali popolni znesek 20 gold. Nadejati pa se tudi ni, da bi se to kedaj zgodilo, terjati se skoro ne more, ker so ustanove bolj dobrotne, za kat<-re društvo nema dajati vračila. Izmej 18 ustanovnikov so že 4 umrli. — Ustanov-nina je naložena in obresti znašajo od dveh let skupaj 47 gld. 56 kr., ki so tudi z glavnico hranjeni. V pomnožite? ustanovnine bi bilo priporočati, da slavni občni zbor sklene, naj se od izkazanih obresti 20 gld. pripiše k ustanovnini na ime „ Češko -slovenskega spoleka v Pragi", ki je dne 17. maja 1888. 1. vsled prijaznega posredovanja našega častnega člana, Jana Legota, poslal 30 gld. Ta izredna podpora zasluži, da se ohrani v spominu lepi slovanski vzajemnosti v znak. Društvenikov z letnim doneskom je bilo leta 1888. = 73 šol, 57 učiteljev, torej 130 skupaj; 1. 1889. se je število šol povišalo na 89, učiteljev pa zmanjšalo na 48; skupaj je bilo 1. 1889. pla-čujočih članov 137. Razun teh pravih udov (§ 5.) je bilo I. 1888. — 60 ljudskih šol brezplačno obdarovanih; 30 ljudskim šolam so se podarili vsled odborovega sklepa učni pripomočki za številjenje in oblikoslovje in slavni c. kr. deželni šolski svet je zaznamoval one šole, katere so darovana darila najbolj pogrešale, ter tudi izrekel svoje priznanje odbora za dobrodelnost. V zadnjem društvenem letu je bila le 24 ljudskim šolam brezplačno v šolskem blagu naklonjena podpora; vrednost daril broji za 1888 1. =206 gld. 26 kr. in za leto 1889. = 122 gld. 88 kr.; torej skupaj 329 gld. 14 kr. Pri razdelitvi podpor se ni prezirala nobena prošnja in odbor je storil v zmislu § 12. društvenih pravil, kolikor je gmotno stanje „Narodne šole" dopuščalo. Število podpirancev še ni bilo nobeno prejšnjih let tako visoka, kakor baš zadnji dve leti, posebno 1888. in odbor se je srčno radoval, da je ravno povodom 401etnice najdobrotljivejšega našega vladarja doseglo število obdarovancev tako znatno visokost. (Dalje prih.) Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 6. septembra. Državiiozboritki permanentni odsek za posvetovanj o novem kazenskem zakonu se snide baje še prodno ee snide državni zbor, da sprejme poročilo o načrtu kazenskega zakona, v katerem so posvetovanja že dovršena. Vlada namreč želi, da so vsekako kazenski zakon reši še v tej legiBlativ-nej dobi. „Hlas" je nazadnje našel, da so uzrok, da se je razpustil „akademick^ čtenarchv spolek" v Pragi, nekateri profesorji Češkega vseučilišča, ker so mej dijake znsejali neslogo in uihilistične nazore. Odtujili so dijaštvo duhu naroda in kristijanstvu ter je naredili za orodje Mladočehov. Iz tega ni moglo druzega priti, nego, da se je društvo razpustilo. Vlada na Dunaji mora pač biti vesela, da Čehi tako drug na drugega zvračajo krivico, ker bode potem takem lahko opravičevala svoje ukrepe. HrvatNkc opozicijske stranke hočejo baje pri začetku zborovanja ssaborovega objaviti svoj program, v katerem bodo posebno naglašali potrebo zjedinjenja Dalmacije in Bosne s Hrvatsko. Potem se bode tudi hrvatska vladna stranka morala izreči o tej zadevi. Pričakovati je, da se tudi vladni pristaši ne bodo na ravnost izrekli proti zjedinenju Dalmacije s Hrvatsko, ker bi sicer zgubili pri narodu vso popularnost. Najbrž se bode najbolj na-glašalo, da sedaj čas ni zato ugoden. Dalmatinih! državnozborski poslanci bodo nekda izstopili iz Hobenwartovega kluba in osnovali svoj klub. Dobro bi bilo, da bi temu klubu pristopili tudi slovenski poslanci in bi bil potem tako osnovan jugoslovanski klub. To bi bilo želeti, ker mnogi člani Hoheuwarthovega kluba itak neso posebno prijazni nam Slovencem. Vnaiije države. Kraljica srbslca Natalija vrne se še ta mesec v Beligrad, kakor poročajo srbski oficijozni listi in se hoče poslužiti pri tem svojih srbskih državljanskih pravic. — Shod liberalcev, ki je bil v Belemgradu, je bil slabo obiskan. Četudi se ga je udeležil vodja bolgarske opozicije, Cankov, in nekaj bosenskih emigrantov, se je vender le malo govorilo o vnanjih zadevah. — V Belemgradu ho e baje mesto postaviti pri prihoduih volitvah za skupščino Bvoje kandidate in se bode oziralo na vse tri stranke. Francoski minister notranjih zadev Con-stans je poslal vsem prefektom tajen ukaz, da naj z vso silo delujejo, da zmagajo republičani. Con stans je pa že 1881. leta, ko je tudi kot minister notranjih zadev vodil voiitve, da zna uplivati na volilce. Tedaj so bili republičani dobili 5,128.000 glasov, monarhisti pa le 1,789.000 glasov. L 1885, ko je pa radikalna vlada vodila volitve in je roke držala križem, je pa malo manjkalo, da monarhisti neso dobili večine. Republičani se nadejajo, da se bode Constansu tudi sedaj posrečilo dobiti republi-čanom veliko večino. Prefektom je baje tudi n 1 9, zvečer '739-4 mm. 739-4 mm. 739-7 mm. 15 0" C 14 4*0 14-4" C Bi. 8VZ. si. vzh. brezv. dež. dež. dež. 9 00 mm. dežja. Srednja temperatura 14'6°, za 1-4° pod uormalom. ID-rjLiinsaJslsa, borza dnć 6 septembra t. 1. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj — Papirna renta.....gld. 83-50 — gld. Srebrna renta.....„ 84-35 _ Zlata renta...... ,110-— _ 6";0 marčna renta .... , 99-45 _ Akcije narodne banke. . 907*— _ l Kreditne akcije......304-_ _ London.......' 11950 — , Srebro........ _•_ _ Napol......... J 9-48 — * C. kr. cekini .... , 5-64 — , NeraSko marke..... , 58*90 — 4% državne srečke iz I. 1864 260 gld. 132 gld. Državne srečke iz 1. 1H64 10U , 173 „ Ogerska zlata renta 4°/0 . . ... 99 „ Ogerska papirna renta 50/0 . ... 94 ,j 5.c/0 Štajerske zemljišč, odvez, oblig. . . — ,. Dunava reg. srečke 5°/0 . . 100 gld. 123 „ Zemlj. obc\ avstr. 4\/,°/0 zlati zast. listi. tly „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ fiadolfove srečke..... 10 ,, 20 „ Akcije anglo-avBtr. baike . . 120 ,, 133 „ Trammway-društ. velj 170 gld. a v. 226 „ danes 83- 60 84- 55 110 — 99-50 909 •— 305' — 119-45 9-48 ,V64 58-86 — ar. 75 ., 35 45 .. 50 ! 50 70 OrOokJCJCL jHNki veselici v I£ -*-__ m* i luut 11 ui#h 1 ■■ ■ AltL pri ilira n j i prilastil nizki mehki klobuk rujave barve z ziiHuien|em ,,Kre|ei — I.ai-bacla", se opominja, il.i klobuk takoj slugi čl* tnlnlcc izroči, nioer se njegovo ime v časopisu razglasi. (,715) in med v satovji >(ja$- si kilo «<> Tir. dobiva so pri (712—1) OROLAVU DOLENCU trgovcu z voskom in medom v LJubljani, Gledališke ulice hiš. št. 10. i^.T Pošilja se tudi po pošti od 1 k naprej ^ proti povzet u ali predplačila. ^W M iS LK (H kisla voda po natriju in htiju najbogatejša preskušano zdravilno sTdstvo proti mehur-nim bole2nim, kamenu v mehurji, pro- ^ tlnu, dalje proti boleznim v že- lodci, mi.-kril. dolgotraj ncmii kataru dihal, zlatej žili zlatenici. *ri*t«^ o»y^o0» Kot okrepčaj oča pijača z vinom ali sadnimi soki in shid-korjem pomešana, je Radenska voda v obče priljubljena. Kopališče Radensko Kopanja v slatini in v jckloniui upliva po-aebiKi pri: protinu, bolečinah niokril, malokrvnosti, . n -Bkih i...|.-/i>:h, slabostih i. t. d. Sliininiilivii ||o ceni. ProH|t«;kt l|Nl vit : Kopu ! is« <• K :i cIcikc blizu I^jiitmiieru Kutleiiskii, k i slu vocln, ob vznožji Slovenskih Roric, ne jbii-menfati 'M. llad»misko, to je ltiMlkerMliurger. Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se peni prav moćno, ako se z vinom pomeša, ker ima v subi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, katere imsijo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odmaši. (264—21) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-1 in BI. Kastnor-Ji v Ljubljani. C. fer. gag i»riv. železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem ~^Ssm priporoča se za zalaganje (217—52) komerčnega litega binga9 pe<*i v velikej izberi, ogajiNČ in ugujifičulh «lelov, kotlov v vsakoršnjej obliki in velikosti itd. itd., litega bla^a za stavbe: stebrov, oprijemačev, svetilničnih stebrov' priprostih in olepšanih, palic za okrižja, celih držališč, polževih stopnic, strešnih oken itd., cevij za stranišča, plino- in vodovode, celih vodovodnih oprav, vodnjakovih cevij, sesalk itd., ruiluiHkih priprav: stop in mečkal, pripravljalnih, zavornih naprav, strojev za vertanje kamnov, rudniških vozk itd., fužin-skik nuprav: valjarjev v pesek litih, trdilnih valjarjev litih v surovo železne oblikov-nike, peresnih kladiv, klešč, Skrpcev, itd, strojnik de|ov surovo litih in zlikanih, parnik strojev do BO konjskih sil, rastlinjakov in pa%iliionov iz litega in kovanega železa, mlinskih priprav, papirničnili priprav« ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz ploščevine in litega železa, turblo po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermena, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in Žične vrvi, itd., strojev vodostolpnic9 odvajajočih vododržuih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, žagnih delov, kakor tudi priprav za parne in vodne žage in posamičnih cirku[arnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vSdom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in oslj iz kovanega pretopljenega železa. vprašanja glede cen ae hitro odgovore. Izdajatelj in odgovorni urednik: DiHgotin Hribar. Lastnina in tiak „Narodne Ti-..•■urne*.