Poštnina plačana v gotovini.
Štev. 6.
V Ljubljani, dne 27. junija 1935
XV. leto
Telefon št-30-40
GLASILO UDR. VOJNIH INVALIDOV KRALJEVINE JUGOSLAVIJE
OBLASTNEGA ODBORA V LJUBLJANI
List izhaja vsakega 25. v meseca- Posamezna štev. 1 Din.
—	Naročnina mesečno 1 Din. — Rokopisi se ne vračajo.
—	Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Uredništvo in npravništvo v Ljubljani, Št. Peterska
vojašnica.
Telefon štev. 30-40.
Čujte opomin
Nova vlada
N

Vlada g. Bogoljuba Jevtiča je podala ostavko. Spominjamo se, ko je rekel g. Jevtič kot ministrski predsednik našim odposlancem Središnjega odbora, da bi glasoval z obema rokama za načrt, ki ga je pripravila njegova predhodna vlada. Mi smo vzeli to z zadovoljstvom na znanje in smo spričo take naklonjenosti pričakovali celo zboljšanje žei sestavljenega načrta sprememb invalidskega zakona.
. Kmalu potem so prišle volitve, ki so invalidski zakon odložile. Po volitvah smo zopet opozorili na vseh mestih na naše vprašanje, in na dane obljube. Zadnja izjava nam obeta, da se misli narodna skupščina baviti s spremembami vprašanja vojnih žrtev še v tej sezoni zasedanja.
Sedaj pa nas je presenetila zopet izprememba vlade.
Prepričani smo, da nam tudi nova in sploh nobena vlada ne boi obljub svOjih prednjic odrekla, da bomo vendar enkrat dosegli svoje upravičene želje, za katere se že toliko časa borimo.
Mi nismo politična organizacija in se ne moremo na tej podlagi boriti za svoje pravice, pač pa smo zaslužen državotvorni del naroda, kateri se lahko sklicuje na svoje izvršeno veliko delo.
Kakor smo mi obvezani napram državi, tako je ona obvezana napram a am, ._a vendar že dolgo potrpežljivo čakamo, da bomo po izvršenih drugih državnih delih in potrebah, katerim 6mo se morale vojne žrtve začasno ogniti, vendarle tudi dosegle enikrat pravično rešitev svojega življenjskega vprašanja.
Z nami so se delali načrti za načrti, vedno smo mislili, da bo boljše, pa smo nasprotno prišli do popolne redukcije. Invalidsko vprašanje je od dne do dne lažje rešiti -ker pri tem vedno močno pomaga smrt.
Poleg moralne obveze, katero nalaga državna skrb, imajo naši narodni predstavniki dolžnost napram invalidom 'kot volilcem, da so pri svojih glasovih v največji meri želeli doseči zares pravično in socijalno ureditev vprašanja vojnih žrtev.
Ne more se prezreti opetovane želje Blagopokojnega Viteškega kralja, ki jo je izrekel za vprašanje vojnih žrtev, poslednjič ne dolgo pred svojo
smrtjo.
Ne more se reči, da vprašanje vojnih žrtev ni važno državno vprašanje, da se ga lahko pušča ob strani, kajti to vprašanje globoko posega v naše javno življenje.
Naj se primerja to vprašanje ka-korš-no je sedaj po invalidskemu zakonu iz leta 1929 z ureditvijo po drugih državah celo v takih, ki so gospo-darsko slabše. Ali naj rečemo, da imamo invalidsko vprašanje rešeno, če pa jih po šestih -letih mnogo sploh še nima rešen j? Šest let so dotični tako-rekoč brez zaščite. Na drugi strani pa toliko neupravičenih redukcij. Danes sploh nimamo statistike naših vojnih žrtev, ker ne vemo, koliko jih sploh enkrat bo priznanih in nepriznanih.
Pomislimo kako težko je gledati to stanje, ker imamo priznane in nepri-z,iane vojne žrtve. Vzemimo vsega pohabljenega v obupnem stanju se nagajajočega invalida, ko- se ga sploh ne rflore zaščititi po zakonu in se sploh ne more dobiti zanj kakega pozitivnega rešen ja. Ali to ne kriči po nujni ure-clitvi invalidskega vprašanja?
Saj vendar urejujemo, v mednarod-nem in pravičnem socijalnem smislu
G. dr. Milan StojadinovU je sestavil vlado
mnoga druga državna vprašanja kakor delavsko zavarovanje, pokojninsko starostno zavarovalno in -mnoga druga javna vprašanja, invalidsko vprašanje pa samo poslabšujemo in reduciramo. Ne smemo misliti, da je treba nepotrebno in izvanredno balast samo čim-prej odpraviti in likvidirati, povojne posledice se ne morejo tako kmalu odpraviti, zlasti ne po taki svetovni vojni. Invalidsko vprašanje še desetletja ne bo izginilo, treba pa je tudi misliti na bodočnost, na pieteto napram našim mladim generacijam, ki ima vsekako lep zgled nad našimi bivšimi svetovnimi borci.
Narod mora nekaj izrednega žrtvovati, saj je tudi radevolje dajal invalidski davek in je pripravljen na taka žrtvovanja, a.ko vidi, da je res dostojno preskrbel vojne žrtve.
Med našimi vojnimi žrtvami naletimo danes na res tako obupne slike in epizode, da so zares škandalozne. Ne moremo reči, da so vse vojne žrtve enako potrebne zaščite, tem bolje za ureditev invalidskega vprašanja, toda neko malenkostno priznanje in vpošte-vanje pa je vendar zaslužil vsak invalid, ki mora trajno nositi posledice, borbe.
Najbolj žalostno pa je, ako se -mu odreče, čeprav je mogoče s svojim obnašanjem zaslužil, celo potrebno
Invalidski zakon se hoče popravljati. To popravilo naj bi z nekaterimi točkami pravično' rešilo invalidsko vprašanje. Sliši se, da bo nekoliko povišan davčni cenzus, ki dela podlago za siromašnost, glede prejemanja invalidske podpore, da se bo spremenilo pogoje staršem padlih za prejemanje podpore, da bo odpravljen temelj siromašnosti po zadružnem cenzusu in še nekatere malenkosti, ki bodo vrnile gotovemu delu reducirancev zaščito in pomoč.
S tem nikakor ne more biti vprašanje vojnih žrtev pravično rešeno. Ako bomo imeli v invalidskih vrstah zaščitene in nezaščitene, ne moremo nikoli misliti, da je invalidsko vprašanje rešeno.
Imeti je treba pred seboj jasno sliko, pod kakimi okolnostmi životarijo posamezne skupine invalidov. Treba je gledati na njih invalidnost in položaj.
Če damo invalidu kakih 200 Din mesečne podpore, potem pa ga pustimo brez eksistence in imetja, dotični še ne more biti preskrbljen.
Zato je v invalidskem vprašanju 'Pred vsem važno vpostavitev k eksistenci ali hiralska oskrba.
Ako so invalida odpravili od doma, ne da bi dobil posestvo ravno zato, -ker je invalid in ker je delazmožen, je navezan povsem na javno zaščito. Ali naj mu jo dajejo domači? Ako je postal obrtnik, rudar ali drugi delavec kot invalid nezmožen vršiti svoj poprejšni posel, ga je treba vpostaviti k nekemu drugemu položaju. To mu mora preskrbeti zakon.
Ako pa se izkaže, da je sploh dela-nezmožen, mu je treba dati zadostno podporo ali oskrbo.
Za to invalidski zakon ne sme imeti pogojev, ki namenoma razredčujejo ‘Vrste in ne priznavajo popolnoma nobene zaščite velikemu delu faktičnih invalidov kot n-a primer sedaj invalidom bolnikom, kaznovanim, nemoralnim, nepravočasno prijavljenim, iz inozemstva se vr.nivšim itd. Tako je
Belgrad, 24. junija. Danes ob 5. popoldne je nova vlada dr. Milana Stoja-dinovica položila prisego. Kraljevska vlada je takole sestavljena:
predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadino-vič, senator in bivši minister;
notranji minister dr. Anton Korošec, bivši predsednik vlade;
minister za vojsko in mornarico armijski general Peter Živkovič, minister za vojsko in mornarico na razpoloženju;
minister za promet dr. Mehmed Spaho, bivši minister;
minister za socialno politiko in narodno zdravje Nikola Preka, bivši minister in poslanec;
-zdravljenje in oskrbo s protezo, kakor je sedaj pri nas v mnogih slučajih.
Če človek, ki količkaj pozna in čuti današnje stanje naših vojnih žrtev, mora vzdigniti svoj glas za takojšnjo popolno ureditev njihovega vprašanja, potom novega invalidskega zakona, ki se bo najbolje uredil v sporazumu z njimi samimi.
Za to prosimo, da se zavzameta nova vlada in narodna skupščina.
citati v invalidskem zakonu več negativnih kakor pozitivnih pogojev ker po večini določa, kdaj invalid nima pravice. On več odbija kakor priznava.
V splošnem je treba reči: Invalidski zakon mora dati pogoj neke temeljne rente za nezmožnost, ki naj se deli med zaposlene in nezaposlene, popolno zdravstvo in ortopediranje, temeljito zaščito kmetu, obrtniku, delavcu ali uradniku glede položaja in eksistence, ali oskrbo delanezmožnim.
To so temeljni pogoji, ki so za podlago podrobnejši obdelavi. Brez tega invalidsko vprašanje ne more biti zadovoljivo. Dotične točke, ki so sedaj pripravljene za spremembo, še ne bodo rešile inval. vprašanja; za to moramo le zahtevati, da se temeljito prouči in popravi in sicer le s sodelovanjem invalidov samih, ki najglavnej-še potrebe na sebi čutijo.
Tudi se ne more invalidsko vprašanje reševati s svinčnikom v roki po samih proračunskih postavkah ker je to le življenjsko socijalno vprašanje, -ki ima svoje neodložljive potrebe.
Zahtevajmo torej pravo temeljito rešitev vprašanja vojnih žrtev.
Važne tekoče zadeve
Oblastni odbor ima poročati sledeče:
Invalidski dom v Beogradu. Kakor je Središnji odbor prizadeval, da bi izšle -spremembe kot nujne po pooblastilu § 631 fin. zakona. To pa ni uspelo, ker ta člen pooblašča samo za zakone gospodarskega značaja. Vendar pa je vlada obljubila zakon o spremembah inv. zakona v prvi redni seziji parlamenta.
Invalidski dom v Beogradu. Kakor smo že poročali, bo v Beogradu otvor-jen nov invalidski dom za celo državo sredi septembra letos z veliko svečanostjo, poleg tega pa bo tudi interna-cijonalni kougres »Ciamaca« in kongres našega udruženja istočasno v Beogradu. Pred invalidskim domom bo od-
kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič, bivši minister in poslanec;
pravosodni minister dr. Ljudevit Amer, minister na razpoloženju;
gradbeni minister ing. Miloš Bobič, bivši belgrajski župan;
minister za trgovino in industrijo dr. Milan Vrbanič, minister na razpoloženju ;
finančni minister dr. Dušan Letica, pomočnik finančnega ministra;
prosvetni minister Dobrivoje Stoše-vič, poslanec;
minister za gozdove in rudnike Ignjat Stefanovič, poslanec;
minister za telesno vzgojo naroda Mirko Komnenovič, poslanec;
ministra brez portfelja dr. Šefkija Behmen, bivši minister in D juro- Jankovič, bivši poslanec.
krit spomenik Blagopokojnemu Viteškemu kralju v velikosti 21/2 metra.
Invalidski dom bo v upravi Središnjega odbora našega udruženja.
Dne 1. oktobra t. 1. se otvori v invalidskem domu v Beogradu internat za gojence, ki bodo hodili v šolo (invalidsko deco, vojne sirote).
Tudi se bodo začeli sprejemati na brezplačno stanovanje in hrano invalidi, ki potujejo skozi Beograd. Središnji odbor opozarja, da se ne bo sprejemalo takih članov, ki se hočejo samo radi te koristi včlaniti v naše udruženje poprej pa niso hoteli biti člani.
Prodaja srečk Sweepstaka, je letos izpadla pri nas manj zadovoljivo kot lani. Upamo, da bo sedaj več dobitkov, kar bo tudi pripomoglo k evet. prihodnjim razprodajam.
Žrebanje se je za 7 dni odložilo in se je vršila konjska dirka 23. jun. 1.1.
Dolenjske Toplice. Invalidski dom za zdravljenje se otvori začetkom julija t. 1. Pozivi se pripravljajo po vrsti, seveda pa je tudi letos dosti prosilcev.
Vpo-števa se v prvi vrsti invalide z vojnimi posledicami revmatizma, potem pa take, ki se še niso zdravili, ali že dalje časa niso bili na vrsti. Središnji odbor priporoča, da invalidi prosijo tudi za zdravljenje v Soko banji v Srbiji, kjer stane celotna dnevna oskrba 35 Din.
Pravda za kinokoncesije še ni končana. Prva razprava pri okrožnem sodišču je bila preložena, sedaj se vrši druga, h kateri so zopet vabljene priče. (Ob sklepu lista je bilo spročeno, da je razprava zopet preložena na nedoločen čas.)
Novih žigov za naše organizacije ne naročamo, dokler ne bo invalidski kongres odobril novih pravil, v katerih je predpisano', kakšni bodo morali biti.
Častitka škofu: Oblastni odbor je častita! nadškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču, ki je v pokoju v Gornjem gradu, k njegovi 85 letnici.
ODGOVOR NA NAŠO RESOLUCIJO
Resolucijo iz Oblastnega občnega zbora smo razposlali raznim merodajnim faktorjem, ki so pristojni za posamezna vprašanja naših zahtev.
Iz kabineta ministra socijalne politike in narodnega zdravja smo prejeli sledeči odgovor:
»Gospod minister je prejel Vašo resolucijo ter mi je naročil da Vam sporočim, da se bo zavzemal za uresničenje Vaše zahteve in da bo s svoje strani storil vse, da se poboljša položaj vojnih invalidov. Podpis šefa kabineta.«
Rešitev mora biti popolna
Kaj je s protezno delavnico?
Če človdk gleda vso to invalidsko mizerijo, ko težko pokah 1]eni invalidi ne dobivajo nobene invalidske podpore — o drugih ugodnostih pa sploh ne more biti govora — morajo naši pohabljenci vzbujati vsaj toliko sočutja, da dobe redno svoje proteze. To je njihova ineobhodna potreba, čeprav so mnogi celo glede tega reducirani. Naši invalidi pa vendar zelo težko dobivajo proteze. Imamo sicer lastno protezno delavnico v Ljubljani, ki pa od leta do leta hira in če bo šlo takoj naprej, je poprej več ne bo, kakor pa ■invalidov, ki jo neobhodno potrebu-
jejo.
Naša protezna delavnica je za kakih 2000 vojnih pohabljencev, katerim mora nuditi proteze in druge ortope-dične potrebščine. Vsak mora razumeti, da ni vseeno kdaj dobi invalid popravljeno ali pa novo protezo. Brez nje trpi muke, ne more hoditi in delati. Vsak usmiljen človek mora priznati, da mora imeti protezna delavnica toliko sredstev in mora delati v takem obsegu, kakor zahtevajo invalidske potrebe, ki so nujne in neodložljive.
Toda žalibog ni tako.
Invalidi čakajo že več kot po leto dni na proteze ter prosijo in moledujejo zanje, protezna delavnica pa dela samo v pondeljek, torek in sredo, ostale dni v tednu pa počiva in je sploh
Oglasil se je k besedi karlovški delegat tov. Ilija Krajnovič, ki je govoril:
Prinesel sem vam pozdrave naših tovarišev iz junaške Like. Kot junaki moramo izvojevati svoje pravice. Čakamo že 4 leta. Nam se samo obeta, drugim se pa daje. Prosimo ustmeno in pismeno, a nam ničesar ne dajo. Potrebno bo, da bomo šli složni v Beograd zahtevati svoje pravice. Sedanje določbe niso pokosile samo invalide iz Like, temveč vse. Kdor plačuje nad 120 Din davka, nima pravice na invalidnino. Pri nas so nekateri plačevali prej po 3 Din 50 p, sedaj pa 280 Din letnega davka. Ne vem če so pri vas tudi zadruge. Pri nas biva v eni domačiji po 50 ljudi. Imam slučaj, da je pet bratov razdelilo tako zadrugo. Ysa zadruga plača 120 Din letnega davka, pa se vendar posamezni siromak, ki pravzaprav nič nima, ne smatra za siromašnega. Ako ima očeta še živega, se pa šteje njegov davek, čeprav invalid od tega nič nima. Sin bo moral prej ubiti očeta, predno bo šel v vojno. Vse koncesije imamo samo na papirju. Od pokojnega generala Jovanoviča smo dobili pravico za kantine. Preteklo leto pa so nam vzeli še to. Sedaj dobivajo kantine kapitalisti, ki sploh niso bili v vojski. V Karlovcu je dobil kantino trgovec, ki ima tri hiše. Za glavno prodajo tobaka nimamo nobene pravice. Trafiko dobi poleg invalida vsak trgovec. O zaposlovanju nima smisla govoriti. V Karlovcu smo hoteli spraviti nekega invalida za služitelja k sodišču. V ministrstvu so nam obljubili, da bo v 8 dneh sprejet. Toda službo je dobil potem drugi, ki ni bil v nobeni vojni. Ko smo dobili rešitev, smo se čudili. Še enkrat pozdravljeni v imenu Oblastnega odbora v Karlovcu.
V imentu) Združenja borcev »BOJA« je govoril g. dr. Hacin.
Najprej opravičim predsednika tov. Vidmarja, ki je po nujnih poslih zadržan. Po sklepu Osrednjega izvrše-valnega odbora »Boja« vam prinašam pozdrave in zahvalo za to, kar je Vaše udruženje Boju pomagalo. Cilji Boja so vam znani. Tudi vam je znano, v kaki meri je Boj pred dobrim letom nastopil v javnosti in kake uspehe je dosegel. Lahko trdi, da je glede razmer v javnosti pripomogel toliko, kakor v zadnjih letih nobena politična organizacija v Dravski banovini. Podrobno je težko govoriti, gotovo pa je, kar se je zgodilo in kar je več ali manj. dosegel, je bilo to z dobro pomočjo Udruženja invalidov, ne samo z moralno, pač pa tudi z materijalno.
zaprta. Delo se kopiči, invalidi, ki trpe, se razburjajo, protezna delavnica pa ne more delati. Budžet ji od leta do leta zmanjšuje sredstva, da ne more nuditi zadosti blaga in mezd. Ali ni to greh, da se pusti protezarje tako trpinčiti? Če se za veliko drugih stvari lahko dobi sredstva, jih mora biti tudi za protezno delavnico, ki je vendar ljudska zdravstvena ustanova in celo za take ljudi, ki so se za domovino žrtvovali in postali v njeni službi pohabljeni. Ako se vse drugo invalidom jemlje, se jim ne sme zdravstvenih pripomočkov. Že pol leta se vleče, ko invalidske organizacije nastopajo pri ministrstvu socijalne politike in narodnega zdravja za ojačanje tozadevnih sredstev in se obeta, da bodo, toda ne vemo zakaj jih ni? Zakaj takoj ne dosežemo tega, kar se misli storiti in je sploh neodložljivo?
Invalidi čakajo, zastoj je vedno ivečji, delavci protezne delavnice, ki so tudi skoro sami invalidi, pa od svojih tridnevnih plač ne morejo živeti.
Naj ta naš klic ne zadene zopet na gluha ušesa, da bodo merodajni činitelji, pred vsem pa g. minister socijalne politike in narodnega zdravja preskrbeli vse, kar protezna delavnica neobhodno potrebuje za blago in njeno polno funkcijoniranje.
Upam, da boste v naprej tako podpirali naš pokret. Iz današnjih referatov posnemam napako. Vsa ta težka vprašanja so se tretirala zase in ne s pomočjo Boja. Če bi se to godilo sporazumno, bi se gotovo več doseglo. Zahvaljujem se vašemu Udruženju za moralno pomoč, vabim pa, da se v vseh težkih vprašanjih sporazumete z Bojem, predno jih načenjate. Pozdravljam današnji občni zbor in mu želini uspeha, kakor tudi bodoče naše skupno sodelovanje, ki naj bo intenzivno.
Govoril je še delegat Središnjega odbora tov. Lješevič:
Oprostite, da ni prišel sam predsednik tov. Nedič, ker je odsoten, v Franciji. Naš skupni položaj so vam današnji referenti natančno razložili, zato ne bom zavlačeval obč. zbora, pač pa kratko pristavil nekaj glede invalidskega zakona.
Obstoji odbor za načrt sprememb, v katerem sta naša tovariša Nedič in Mrvaljevič. Dobili smo garancijo, da se kolikor mogoče vpoštevajo naše težnje. Zavzeli smo se na vso moč, ali kaj, ker so zraven ljudje, ki nimajo smisla za težnje. Tov. Nedič in Mrvaljevič sta pritiskala, da se izvrši vse, kot mi želimo, toda sta imela zelo težko stališče. Zahtevala sta, da ne bi bilo nobenega davčnega cenzusa, uspelo bo pa le, kakor izgleda podlaga 200 Din letnega davka. Popravilo se bo za sta-riše, ki imajo še druge sinove,, glede zdravljenja in še nekatere druge najtežje določbe. Pozdravljam Vas in želim mnogo uspeha današnjemu delu.
S tem so govorniki končali.
Tov. Mlekuž je dal na glasovanje proračun Oblastnega odbora za leta 1935, ki je bil soglasno sprejet.
Pri volitvah je tov. Kovač prečital predlog kandidacijskega odbora za sledeči odbor: Upravni odbor: tov. Šte-fe Matko, Osana Mirko, Jevak Matej, Benedik Slavko, Tomc Stanko, Vuk Ivo, Zore Jože, Mirtič Jože in Maček Franc; namestniki: dr. Turk Ernest, Marinko Ivo, Sernec Miha, Zupančič Leopold in Mikuž Ivan.
Nadzorni odbor: Tov. Plehan Mirko, Kramar Ivan, Novak Jernej, Dornik Feliks in Milost Janko, namestniki: Lotrič Ivan, Lenassi Hugo, Per Franjo. Lista je bila soglasno izvoljena.
Tov. Benedik je prečital predloge in pritožbe in sicer predlagajo:
1. Krajevni odbor v Tržiču, da se zaposlitev invalidov od privatnih podjetij odklanja, čeprav imajo prosta mesta. Spremeni naj se tozadevni pravilnik, da se jim bo odredilo število invalidskih mest. Ako jih ne bi zapo-
slili, bi moralo oddajati mesečno odkupnino v fond za brezposelne invalide. Pri zaposlitvi je vpoštevati tudi vojne vdove in družinske člane.
Trafike se morajo podeljevati samo vojnim žrtvam. Ako iste ne dobe lokalov, se ne smejo dati drugim, ki imajo lokale. Izvede naj se revizija in nezaščitene trafike ukinejo. Pri tem naj sodeluje naše Udruženje, kjer naj se ustanovi posebni trafikantski odsek, za katerega vzdrževanje naj vsak trafikant prispeva.
2.	Krajevni odbor Kranj opozarja na zaposlitev vojnih invalidov, na oddajanje trafik in na spremembe invalidskega zakona.
3.	Krajevni odbor Jesenice predlaga, da bi udruženje poiskalo sredstva za posebni fond, ki bi podpiral redu-cirance zlasti za dobavo protez. Sredstva naj dobi iz kinokoncesij. Preskrbi naj se, da bodo izplačane invalidnine vselej prvega v mesecu in ne kasneje. Nova pravila za Krajevne odbore niso primerna, zato naj se sklepa na občnem zboru in jih zavrne.
4.	Krajevni odbor Ormož zahteva nujno spremembo davčnega cenzusa, glede posledic sodnih kazni in za redno ortopediranje.
5.	Krajevni odbor Šmarje pri Jelšah zahteva, da se zboljša invalidski
Znižanje voznine vojnim žrtvam za poklonitve na Oplencu in sprememba glede naročila invalidskih legitimacij
L
Generalna direkcija drž. železnic, komercijalni oddelek je: sporočila Središnjemu odboru pod G. D. Br. 61378 od 23. V. t. 1. sledeče:
Gospod minister za promet je z odločbo M. S. br. 8501 od 15. V. t. 1. odobril vojnim invalidom popust dve tretjini normalne vozne cene, ako potujejo v skupinah od 20—50 ljudi k poklonitvi na Oplenac (torej se plača le eno tretjino). Prošnje je treba vložiti preko Središnjega odbora. V njih se mora navesti, koliko je udeležencev. Olajšava velja samo od domače postaje do Mladenovca ali do Araudjelov-ca. Središnji odbor želi, da se prošnje pošiljajo mesec dni poprej. Vožnjo je treba vedno tako urediti, da se pride v Mladenovac do 9. ure dopoldne. Vodja skupine se javi Upravi pošte v Mla-denovcu, ki vrši razpored avtobusov.
II.
Generalna direkcija je spremenila tudi postopanje za izdajanje invalidskih legitimacij za vožnjo in sicer je priznala stari način.
Legitimacije naročuje ali podaljšuje finančna direkcija.
Oni, ki ne prejemajo invalidnine pa drugače niso reducirani, morajo predložiti finančni direkciji overovljen prepis pravomočnega rešenja Višjega invalidskega suda iz Beograda.
RAZPUST »BOJA«
Zruženje borcev »Boj« je prejelo od Kraljevske banske uprave v Ljubljani odlok, da se razpušča, ker se po pravilih kot nepolitično društvo bavi s politiko. Proti odloku je dopustna pritožba.
Pred zadnjimi volitvami je nastal pri Boju nekak razcep radi tega, ker je del odbora in članov podpiral listo g- Ljotiča, večina bojevnikov pa je bila proti političnemu nastopanju.
Na izrednem občnem zboru so nasprotniki vzeli »Boj« iz rok »Prelo-movcev in je bil izvoljen nov odbor z g. Vidmarjem kot predsednikom. Njih glasilo je postal Bojevnik, ki je začel izhajati tedensko, Prelom pa zastopa linijo »Zbora«, t. j. Ljotičev bojevniški pokret, ki se razširja po celi državi.
PONUDBA ZA NAKUP
Krajevni odbor v Tržiču bi rad prodal pletilni stroj »Regentin« še dobro ohranjen za primerno ceno.
Tudi bi rad prodal belo pleskano — emajlirano pisalno mizo za ceno 500 Din.
Reflektanti naj se javijo direktno Krajevnemu odboru v Tržiču.
zakon glede davčnega cenzusa, da se prizna vse pravice invalidom bolnikom, da se vdovam z več otroci prizna pokojnina neglede na višino procentov umrlih invalidov, da se izbrisane sodne kazni ne vpoštevajo in se dotičnim prizna invalidnina. Pri zaposlitvah in oddaji trafik se morajo upoštevati predlogi invalidskega udruženja.
6.	Krajevni odbor v Sevnici predlaga, da celokupno Udruženje najodločneje zahteva spremembe invalidskega zakona in sicer takoj, če pa ne, naj se pa ob priliki otvoritve invalidskega doma v Beogradu skliče velik invalidski državni zbor, ki mora protestirati.
7.	Krajevni odbor v Ptuju predlaga, da se mora invalide nastaviti pri vseh državnih uradih in podjetjih namesto žensk in nezaščitenih oseb.
Pri Oblastnem odboru naj se določi tri člane ki bodo po vseh časopisih zasledovali objave in o vsem potrebnem obveščali vojne žrtve z navodili, kaj naj v njihovo korist ukrenejo.
Treba je doseči, da se za invalide ne prepove tombole, kakor se je zgodilo potom ministrstva za kmetijstvo.
Za razpečavanje srečk Sweepstaka naj se dobi dovoljenje ministrstva prosvete za šole.
Krajevnim odborom na znanje.
V današnji in prihodnji številki bomo objavili načrt novih pravil našega udruženja po sklepu zadnjega oblastnega občnega zbora.
Krajevni odbori naj jih pregledajo in stavijo svoje spreminjevalne predloge, da bo Oblastni odbor potem sestavil naše skupne predloge za kongres.
Prihodnjo številko našega lista bomo izdali vsaj do 20. julija t. L, da bodo čimprej objavljena cela pravila. Krajevni odbori naj svoje predloge pošljejo vsaj do 20. avgusta t. 1. Oblastnemu .odborn, da bo lahko še vse predelal. Objavljamo le one odstavke pravil, ki so spremenjeni, kar pa je ostalo nespremenjeno, pa navedemo, kje naj se pogleda v starih krajevnih oli oblastnih pravilih. Ako kateri krajevni odbor nima oblastnih pravil (knjižice) naj piše ponjo.
*
Krajevni odbor v Slov. Konjicah
opozarja vse one, kateri imajo naročen list Vojni invalid, da izpolnijo svojo dolžnost in plačajo naročnino, kakor tudi članarino vsaj do 15. julija t. 1. Večina še dolguje nekaj za lansko leto, letos jih je pa še prav malo plačalo. Tudi mi moramo poravnati pri upravništvu. V prihodnji številki bomo vse po imenih navedli, kateri dolgujete in koliko? Ne bo prav prijetno, če se mora za tako malenkostno^ vsoto kot je naročnina in članarina skupaj na leto 24 Din ali mesečno 2 dinara take javno ožigosati. Torej plačajte, da ne bo neprijetnosti.
Celje. Od 1. do 10. julija t. 1. bo tajnik tovariš Kovač na dopustu v inozemstvu. Pisarna bo ta čas zaprta. Nujne zadeve naj se prijavijo tovarišu predsedniku Orlu v javnem skladišču, pisarna v II. nadstropju.
Sevnica. Tukajšnji kr. odb. UVI je nameraval 19. maja t. 1. prirediti koncert v salonu g. Kragla v Sevnici, kakor je bilo objavljeno v »Vojnem invalidu«. Ker pa se je vsled redukcij v Senovem pri Rajhenburgu tamošnje pevsko društvo razšlo in ni moglo nastopiti na nameravanem koncertu, se isti ni priredil. Je pa krajevni odbor organiziral za tisti dan mesto koncerta prodajo šopkov (cvetlic), ki je še precej dobro izpadla.
Dne 21. julija priredi k. o. lepo vrtno prireditev: Igro, lov na kranjske klobase, prosto zabavo in godbo na vrtu gostilne Črnič v Šmarju. Ta prireditev se, če ne bo vreme nagajalo, vrši nepreklicno 21. VI. t, 1. Člani, agitirajte!
Naročnino za list Vojni invalid imajo nekateri Krajevni odbori v zaostanku. Naj pozovejo1 članstvo, ki ima za plačati, potem pa takoj nakažejo i° javijo eventuelne spremembe imen.
Poročilo iz oblastnega občnega zbora
(Nadaljevanje.)
Naše gibanje
Pravila Udruženja vojnih invalidov
L
Ime in sedež.
Čl. 1.
Udruženje je humanitarna, kulturna, nadstrankarska, izvenversKa, neplemen-ska edinica privatnopravnega karakterja. Udruženje se nazivlja: Udruženje vojnih invalidov in družin, padlih, umrlih in pogrešanih borcev, njihovih roditeljev in siročadi Kraljevine Jugoslavije; okrajšano: Udruženje vojnih invalidov Kraljevine Jugoslavije.
Udruženje tvorijo vse vojne žrtve zaščitene z invalidski zakonom.
Udruženje ima svoj Središnji odbor s sedežem v Beogradu, oblastne in krajevne odbore.
Vsak odbor ima svoj pečat s sliko ranjenega borca v sredini, okoli nje pa napis (v cirilici in latinici), imena in središča odbora. Poleg pečata ima vsak odbor svoj žig pravokotne oblike z označbo: »Pod naj višjim pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra II.« in označbo kraja. V sredini je utisnjen državni grb in puščen prazen prostor za številko in datum. Obliko, velikost in čtivo v detajlu predpisuje Središnji odbor. Udruženje z vsemi svojimi organi proslavlja vsako leto 6. november, kot dan posvetitve svoje invalidske zastave, katero je daroval in kateri je ku-moval Viteški kralj Aleksander I. Zedi-nitelj.
II.
Namen.
Čl. 2.
Namen udruženja je:
1.	da se zanima za popravek invalidskega zakona in za njegovo izvrševanje v duhu časa in potreb vojnih žrtev.
2.	da se zanima za izvrševanje odredb invalidskega zakona po pristojnih organih.
3.	da vzdržuje čimjačji interes državnih, samoupravnih in privatnih ustanov in društev za vojne žrtve, da goji pieteto napram padlim žrtvam, kakor se spodobi njihovim delom.
4.	da skrbi, da vsi obstoječi in bodoči invalidski fondi in zapuščine (volila) namenjene invalidom, pripadajo pod pristojnost ministrstva socijalne politike in narodnega zdravja, z njimi pa upravlja Udruženje vojnih invalidov v smislu njihovega namena.
5.	da skrbi za fonde in zapuščine, namenjene Udruženju, jih upravlja po njihovem namenu, skrbi za čimboljšo vzgojo dece padlih borcev in njeno usposobitev za življenje, da napravi iz nje državljane dostojne svojih očetov.
6.	da moralno in materijalno v mejah možnosti pomaga k ekonomskemu napredku svojih članov.
7.	da moralno in materijalno v mejah možnosti pomaga pri zdravljenju svojih članov in v mejah možnosti zgradi invalidska zdravilišča po toplicah in klima-tičnih krajih.
8.	da deluje za kulturni napredek svojih članov.
9.	da preskrbi svojim članom čim več poklicev in jim pomaga pri zaposlovanju po sposobnostih.
10.	da upravlja pravilno dohodke svojega doma v Beogradu in se zanima za Zgradbo invalidskih domov p0 oblastnih sedežih iz sredstev udruženja, radi česar se ustanovi fond pri udruženju, v katerega vlagajo prispevke vsi organi udruženja po pravilniku, katerega predpiše širši Središnji odbor.
11.	da goji patrijotizem pri mladini, dviga nacionalni duh za udejstvitev nacionalnih idealov.
12.	da vzdržuje zveze z drugimi mednarodnimi kulturnimi ustanovami ter po potrebi pristopa k njihovemu članstvu po predhodnih odločbah širšega Središnjega odbora.
13.	da ščiti in zastopa svoje člane pred vsemi oblast vi in ustanovami.
14.	da podpira invalidsko zadrugarstvo,
15.	da razvija tesno sodelovanje z vse-nii bojevniškimi organizacijami v državi, deluje na njihovi zedinitvi in ščiti pravice horcev.
III.
Sredstva.
Čl. 3.
Udruženje skrbi za iskanje in stvarja-nie sredstev za dosego svojega namena.
Sredstva so:
U Članarina.
-• Zapuščine, prostovoljni doneski in razne pomoči.
3.	Državne subvencije in
4.	Vsi dohodki, katere bo napravilo udruženje
Čl. 4.
Nihče nima pravice brez odobrenja in pristanka Središnjega odbora ali njegovih oblastnih odborov prirejati zabave, koncerte, izdajati knjige, letake, slike ali zbirati kakoršnekoli dohodke i. dr. v korist vojnih invalidov in družin padlih borcev in tudi ne voliti odborov brez pristanka Središnjega odbora.
IV.
Člani udruženja.
Čl. 5.
Člani udruženja so:
1.	redni
2.	izredni,
3.	častni.
Redni člani so lahko vojne žrtve zaščitene po invalidskem zakonu. Poleg teh so lahko člani udruženja vse vojne žrtve — osebe, ki so se v vojni v vojaški dolžnosti onesposobile, ako dokažejo z verodostojnimi dokumenti, da so bile v vojni. V slučaju sumljivosti odločuje odbor po svojem prostem prepričanju.
K družinam vojnih žrtev se računajo žene, deca in roditelji po predpisih invalidskega zakona.
Vpis članov vrše krajevni in oblastni odbori.
Za vpis se je treba prijaviti svojemu krajevnemu ali Oblastnemu odboru in predlagati dokaze o zaščiti po invalidskem zakonu, ali, da je vojna žrtev. Poleg dokazov je predložiti svojo sliko. Članu se izda od Središnjega odbora overovljeno knjižico, katero podpisujeta predsednik in tajnik. Član plača članarino naj^ manj za tri mesece naprej, po tem dobi člansko knjižico, v kateri je prilepljena njegova slika. Knjižico podpišeta predsednik in tajnik odbora, kateri je sprejel člana, potem pa se pošlje Središnjemu odboru v overitev. Šele po tej overitvi postane dotični član udruženja.
Knjižico in znak mora vsak član plačati. Knjižice, članske markice in znake izdaja samo Središnji odbor ter jim določa ceno. Ne smejo se prenašati na druge osebe, v slučaju izgube pa se mora obvestiti Središnji odbor, da objavi preko lista neveljavnost knjižic.
Višino članarine odrejajo oblastne skupščine po krajevnih razmerah.
Čl. 6.
Radi statistike članstva vodi Središnji odbor po podatkih, katere mu dostavljajo oblastni odbori iz svojih matrik kartoteko.
V.
Dolžnosti in pravice rednih članov.
Čl. 7.
(je drugače popolnoma enak čl. 6 sedanjih krajevnih pravil, izpadla je le točka g) »da zahtevajo na vpogled zapisnike«; mesto tega pa ;je novo, »da so lahko voljeni v uprave krajevnih, oblastnih in Središnjega odbora« in v sedanji točki a) članarina (odpade 1 Din) vpisnina pa je povečana na 5 Din.
Čl. 8.
Točke 1—8 so enake odst. a—h čl. 7 sedanjih krajevnih pravil.
Dalje je novo:
Člane izključuje odbor, ki jih je sprejel. Izključenemu članu se daje pravica pritožbe na prvo višjo inštanco. Odločba kongresa je izvršljiva.
Pravico na izključitev si pridržuje tudi ožji Središnji odbor, njegove odločbe pa odobrava širši Središnji odbor.
Čl. 9.
Izredni člani so:
Veliki dobrotvorci, ustanovniki in častni člani. Veliki dobrotvorci so fizične ali pravne osebe, ki plačujejo udruženju najmanj 5000 Din, v denarju ali vrednostnih papirjih po borznem tečaju istega časa ali v nepremičnem imetju.
Dobrotvorci so fizične ali pravne osebe, ki plačajo udruženju najmanj 1000 Din v denarju ali vrednostnih papirjih po borznem tečaju istega časa.
Ustanovniki so fizične ali pravne osebe, ki plačajo udruženju preko 200 Din v denarju ali vrednostnih papirjih, po borznem tečaju istega časa.
Poprej vpisani veliki dobrotvorci, dobrotvorci in ustanovniki ostanejo še nadalje neglede na visokost vplačila.
Člen 10.
Častni član je ona oseba, katero na predlog Središnjega odbora izvoli kongres, za posebne zasluge storjene udruženju. Predlog se mora obrazložiti pismeno. Predloge za izvolitev častnih članov lahko stav-tjajo Središnjemu odboru tudi oblastni odbori. Oni vlože pismene predloge z obrazložitvijo 30 dni pred kongresom. Središnji odbor jih s svojim mnenjem dostavlja kongresu v rešitev. Na kongresu se redno izvoli 5-članski odbor, ki pregleda motivacije predloženih predlogov in stavi predlog kongresu, kateri se ima brez debatiranja sprejeti ali zavrniti.
Velikim dobrotvorcem, dobrotvorcem, ustanovnikom in častnim članom izdaja udruženje diplome, katere podpisujejo predsednik, tajnik in blagajnik Središnjega odbora.
Kadar se izda diploma preko Oblastnega odbora mora isti plačati zanjo 50 Din.
VI.
Organi udruženja.
Čl. 12.
je enak sedanjemu členu središnjih pravil.
VII.
Krajevni odbori.
Čl. 12.
Krajevpi odbor se ustanovi lahko v vsakem kraju, kjer je najmanj 30 oseb zaščitenih z inval. zakonom ter onih, ki izpolnjujejo pogoje čl. 1 in 5 teh pravil.
Število krajevnih odborov na teritoriju posameznega sreza in njihove sedeže odreja Oblastni odbor.
Ako v nekem kraju ni dovolj članov, preide dotični kraj v sestav najbližjega Krajevnega odbora po svoji izbiri. V krajih, kjer so sedeži Oblastnih odborov, so lahko isti obenem tudi Krajevni odbori. V nobenem kraju ne moreta biti po dva krajevna odbora.
Čl. 13.
Krajevni odbor sestoji iz upravnega in nadzornega odbora, ki se voli na vsako drugo leto.
Upravni .odbor ima 5 članov in 3 namestnike, nadzorni odbor pa 3 člane in 2 namestnika.
Pp izvolitvi se upravni odbor konstituira: izvoli predsednika, podpredsednika in tajnika obenem blagajnika, nadzorni odbor pa predsednika.
Položaj predsednikov upravnega in nadzornega odbora in vseh ostalih članov je časten.
Po budžetu se lahko predsedniku upravnega odbora odredi primerna vsota kot povračilo stroškov po materialnih sredstvih dotičnega odbora.
Čl. 14.
Točke 1—3 so enake odst a—c čl. 14 krajevnih pravil.
4.	da sklicuje krajevne skupščine in obvešča o tem Oblastni odbor 20 dni pred sklicanjem.
Vse posle prevzema Krajevni odbor v sporazumu z Oblastnim odborom.
Nadalje vse odpade.
Čl. 15.
(Dolžnosti predsednika.)
Točke 1—5 kakor odst. a—c čl. 15 sedanjih krajevnih pravil.
6-	da postavlja in odpušča plačano osobje odbora.
Odločbe odborti se sprejemajo z navadno večino glasov. V slučaju enakosti glasov odločuje glas predsednika.
čl. 16.
(Dolžnosti tajnika — blagajnika.)
Točke 1—4 kakor odst. a—d čl. 16 sedanjih krajevnih pravil.
5.	da pod zakonito odgovornostjo vodi blagajno krajevnega odbora,
6.	da sestavlja proračun krajevnega odbora,
7-	da izvršuje vsa izplačila po odločbah upravnega odbora in po nalogu predsednika kot naredbodavca,
8. da sestavlja letne obračune s pregledom imovinskega stanja odbora.
Čl. 17.
(Dolžnosti članov upravnega odbora) je enak čl. 18 sedanjih krajevnih pravil.
Čl. 18.
(Dolžnosti nadz. odbora.)
Točke 1—4 kakor odst. a—d čl. 19 sedanjih kraj. pravil, izvzeto pa je v a) in b) »finančno stran« tako, da nadzoruje vse delo.
5.	da vsake tri mesece pregleda knjige in blagajno krajevnega odbora, potrjuje pravilnost, nepravilnost pa ugotavlja, zahtevajoč preko Oblastnega odbora zaščito imovine.
Točka f) sedanjih pravil odpade, točka g) pa je sedaj odst. 6.
Čl. 19.
Vsaki krajevni odbor mora pošiljati svojemu Oblastnemu odboru radi vzdrževanja 10% od vseh svojih dohodkov po zaključku računskega leta, od članarine pa 20%. Krajevni odbor, ki ne izpolnjuje te dolžnosti, nima pravice do moralne podpore od Oblastnega odbora in niti ne more prisostvovati Oblastnim skupščinam.
Čl. 20.
Krajevni odbor lahko zadrži v svoji blagajni gotovino do 300 Din. Ves presežek mora vložiti v Poštno hranilnico ali v Državno hipotekarno banko. Od tega se lahko odstopi samo po izrecnem odobrenju Oblastnega odbora.
Čl. 21.
Za dosego namena ima krajevni odbor sledeča sredstva:
1.	članarino.
2.	volila krajevnim odborom in
3.	vse dohodke, katere bo pridobil.
Čl. 22.
je enak členu 20 sedanjih krajevnih pravil le, da je mesto »Oblastnega odbora« spremenjeno »višjega odbora«.
Čl. 23.
je enak čl. 22 sedanjih krajevnih pravil.
Čl. 24.
je enak čl. 12 sedanjih krajevnih pravil.
Mesto »25. marca« je določeno do »1.
aprila«.
Na koncu pa je dodano:
Krajevnim skupščinam lahko prisostvuje delegat Oblastega odbora.
Čl. 25.
Redne in izredne skupščine otvarja predsednik Krajevnega odbora, ako jih je sklical upravni odbor, ako pa je skupščino sklical nadzorni odbor jo otvarja predsednik nadzornega odbora. Kadar pa sklicuje skupščino s/3 članov krajevnega odbora, jo otvarja eden od sklicateljev. Skupščinam prisostvuje po možnosti odposlanec Oblastnega odbora.
Pred prehodom na dnevni red izvoli skupščina predsednika, tajnika in 2 overo-vatelja zapisnika.
Krajevne invalidske skupščine vrše tele posle:
Redne:
1.	volijo s tajnim ali javnim glasovanjem po volji skupščine upravni in nadzorni odbor krajevnega odbora.
2.	volijo delegate za oblastno skupščino in sicer do 50 članov po enega, do 100 članov po dva, preko 100 članov pa po tri delegate. Za vsakega delegata se izvoli po en namestnik. Mandati trajajo 2 leti.
3.	sprejemajo ali odbijajo poročila krajevnih odborov in v slučaju nepravilnosti obveščajo Oblastni odbor radi potrebnih daljnjih ukrepov.
4.	Odobravajo budžete,
5.	Izvoljenim delegatom dajejo Krajevni odbori pooblastila, podpisana od predsednikov in tajnikov. Pooblastila morajo biti potrjena s pečati udruženja. Poleg pooblastil se predlože overovljeni prepisi zapisnikov skupščin.
VIII.
Oblastni odbori.
Čl. 26.
Oblastni odbori ostanejo na svojih dosedanjih sedežih. V vseh krajih, kjer so sedeži oblastnih uprav, morajo obstojati Oblastni odbori invalidskega udruženja. Od tega se more odstopiti, kjer se poka-
žejo geografske ali druge prilike in po odobrenju Središnjega odbora. Kjer se izkažejo potrebe za organizacijo, se lahko v en sam oblastni odbor spoji po več oblasti, kar se lahko izvrši po odobrenju oblastne skupščine in Središnjega odbora. V tem slučaju ima vsaka od pridruženih oblasti pravico na enega delegata za širši Središnji odbor in po dva delegata za kongres.
Sedanje stanje Krajevnih odborov se prilagodi prirodni gravitaciji oblasti.
Eventuelne spore rešuje Središnji odbor, o čemur obvešča plenum.
Cl. 27.
Za ustanavljanje in obstoj novih oblastnih odborov je potrebno, da je na do-tičnem teritoriju najmanj 5 krajevnih odborov.
Središnji odbor ima pravico, kadar ugotovi nepravilno, za udruženje škodljivo in pravilom nasprotujoče delo, spremeniti upravo, postaviti svojega delegata, kateremu .se nalaga, da v najkrajšem roku skliče izredno skupščino, katera izvoli novo upravo.
Isto pravico ima tudi Oblastni odbor napram Krajevnim odborom, toda samo v tem slučaju, ako nadzorni odbor ne izvrši svoje dolžnosti.
Cl. 28.
Oblastni odbor voli redna oblastna skupščina s tajnim ali javnim glasovanjem.
Upravni in nadzorni odbor se konstituirata in sicer voli upravni odbor predsednika, podpredsednika, tajnika in blagajnika, nadzorni odbor pa predsednika in tajnika. Blagajnik in tajnik ni potrebno, da sta elana Oblastnega odbora.
Člani Oblastnega odbora, ki niso delegati nimajo pravice glasovanja pri volitvah uprave.
Pri enakosti glasov odločuje glas predsednika ne glede na to, ali je delegat.
Oblastni odbor je nadzorni organ Krajevnih odborov. Njemu so podrejeni vsi Krajevni odbori. Za svoje delo je odgovoren oblastni skupščini.
Stroške svojih delegatov za oblastno skupščino nosijo sami Krajevni odbori.
Člani Oblastnega odbora so lahko tudi izven sedeža istega, toda največ do Vs, morejo pa biti člani dotičnega odbora.
Čl. 29.
Oblastni odbor ima 7 članov in 3 namestnike upravnega odbora in 5 članov ter 2 namestnika nadzornega odbora. Vsa mesta so častna. Predsedniku lahko Oblastni odbor po svojih materijalnih možnostih predvidi v budžetu vsoto za povračilo stroškov, katere bo imel po društvenih poslih.
Mandat izvoljene uprave traja 2 leti.
Tajnik in blagajnik ni treba, da sta čla-na uprave, morata pa biti vojna invalida in učlanjena. Tajnika in blagajika po-stavlja predsednik upravnega odbora, plačo pa jima odreja upravni odbor.
Poleg teh oseb imajo Oblastni odbori lahko še drugo plačano osobje v mejah svojih materijalnih sredstev.
Čl. 30.
Točke 1—3 so enake a) do c) čl. 18 oblastnih pravil.
I.	Da upravlja imovino Obl. odbora pod zakonito odgovornostjo in da je ne more odtujiti ali zadolžiti brez odločbe oblastne skupščine in pristanka Središnjega odbora.
5.	da vodi neposredno nadzorstvo nad delom in imovino Krajevnih odborov in v slučaju nepravilnosti podvzema zakonite ukrepe za ohranitev. Radi nadzorovanja vrši po potrebi preglede preko svojih od-poslancev-delegatov. Dnevnice istih odreja upravni odbor. O izvršenem pregledu in najdenem stanju poroča tudi Središnjemu odboru.
6.	da vodi kartoteko vseh članov iz pripadajočega mu teritorija, po obrazcu ka-koršnega predpiše Središnji odbor.
7.	je enaka točki 1) oblast, pravil.
8.	da od Središnj. odbora nabavlja tudi za Krajevne odbore član. knjižice, marki-ce in ves drugi materijal, ki ga izdaja Sred. odbor.
9.	da ščiti interese Krajevnih odborov in članov,
10.	enaka toč. f) čl. 18 oblast, pravil,
II.	enaka toč. h) čl. 18 oblast, pravil,
12.	da se drži striktno odobrenega budžeta,
13.	enaka točki e) čl. 18 oblast, pravil.
14.	enak toč. m) čl. 18 oblast, pravil z dostavkom:
Oblastni odbor, ki ne bo izvrševal te dolžnosti v roku 6 mesecev po zaključku bilance ne bo imel pravice preko svojih delegatov prisostvovati prihodnjemu kongresu.
Kdor se od članov pregreši pri tej dolžnosti ali izvrši zlouporabo kot član odbora, bo zamenjan od te dolžnosti po rešitvi Oblastnega odnosno Središnjega odbora po predhodni preiskavi. V slučaju, da sledi kakšna materijalna odgovornost, se podvzame zakonite korake.
Ako se iz sestavljenih bilanc, katere se predlagajo Oblastnemu ali Središnjemu odboru v odobritev pojavi kako sumničenje, da niso sestavljene po verodostojnih podatkih v cilju, da bi se prikrili dohodki, bo Oblast, in Središnji odbor izvedel preiskavo in po ugotovitvi takega stanja razpustil Oblastni ali Krajevni odbor in odredil novo volitev.
Čl. 31.
je celoten čl. 19 oblast, pravil z dostavki:
Kadar upravni odbor radi ostavke po-edinih članov ali vsled drugih slučajev ostane z manj kot polovico članov, ter je izčrpal namestnike, pa ne skliče oblastne skupščine, je dolžan nadzorni odbor v teku 20 dni sklicati izredno skupščino, da popolni upravni odbor. Odločbe na sejah se sprejemajo s prosto večino glasov. V slučaju enakega števila glasov odločuje predsednikov glas.
3. Vsak član upravnega odbora, ki neupravičeno izostane nad tri odborove seje in izostanek ne opraviči, prestane biti član odbora in se njegovo mesto popolni z namestnikom.
Vsak član uprave ima pravico, da v zapisniku oddvoji svoje mnenje, toda delo ostane v vsakem slučaju interna stvar udruženja.
Čl. 32.
Toč. 1—4 so enake a) do d) čl. 20 obl, pravil.
5.	je cela toč. e) z dostavkom:
Kadar nadzorni odbor bodisi radi ostavke poedinih članov ali iz drugih vzrokov ostane brez polovice članov, je dolžan upravni odbor sklicati izredno skupščino v teku 20 dni, da popolni nadzorni odbor.
6.	je enaka toč. f) čl. 20 obl. pravil s to spremembo, da pregleduje vsake »tri mesece«.
7.	da prisostvuje \skupnim sejam z upravnim odborom s pravico glasovanja. Te skupne seje sklicuje po potrebi upravni odbor.
8.	da podpisuje letno bilanco oblast, odbora.
Čl. 33.
je enak čl. 21 oblast, pravil. V zadnjem odstavku je mesto 100 Din 200 Din.
Čl. 34.
je enak čl. 22 oblastn. pravil.
Čl. 35.
je cel čl. 23 oblast, pravil z dostavkom.
»Tajnik je plačana oseba, njegov honorar odreja upravni odbor.«
Čl. 36.
je enak členu 24 oblastn. pravil.
Čl. 37.
Oblastni odbori smejo držati v svojih blagajnah od svojih dohodkov do 1000 dinarjev. Presežek nalagajo v Poštno hranilnico ali Državno hipotekarno banko. To se lahko spremeni samo po predhodni odobritvi Središnjega odbora.
Oblastne skupščine.
Čl. 38.
Oblastno skupščino tvorijo delegati, izvoljeni na krajevnih skupščinah v smislu teh pravil.
Krajevni odbor v Beogradu vrši dolžnost Oblastnega odbora iz teritorija uprave mesta Beograda. *
Skupščina je veljavna, ako je na njej zastopana nadpolovična večina izvoljenih in za njo prijavljenih delegatov, v smislu čl. 25 in 26 teh pravil.
Oblastna skupščina se sklicuje pismeno 28 dni poprej z označbo dnevnega reda.
Čl. 39.
Začetek je enak čl. 26 sedanjih oblast, pravil (do 14. vrste na strani 21 oblastn. pravil v sredini). Sprememba v 4. vrsti je mesto »25. aprila« »1. maja«. Dalje pa se glasi:
Sklicatelji izredne skupščine nosijo vso moralno in materijalno odgovornost zanjo. Razun oblastnega upravnega odbora so
sklicatelji izredne skupščine dolžni za naprej v gotovem pozivu položiti kavcijo, katero odredi Središnji odbor za pokritje stroškov. O sklicanju izredne skupščine od strani upravnega ali nadzornega odbora, se mora pravočasno obvestiti Središnji odbor. Sklicanje oblastnih skupščin se objavlja v glasilu udruženja.
Takoj po prejemu obvestila o sklicanju skupščine, so krajevni odbori dolžni obvestiti Oblastni odbor, ako in v kolikem številu bodo njihovi delegati prisostvovali oblastni skupščini. Ako Oblastni odbor ugotovi po teh poročilih, da ne bo zadostnega števila delegatov, odgodi skupščino za petnajst dni, o čemur obvesti krajevne odbore pismeno. Na drugi skupščini pa se odloča s toliko delegati, kolikor bo navzo» čih.
V tem slučaju se takoj po izvršeni skupščini obvesti Središnji odbor, kateremu se dostavi ves materijal, nanašajoč se na skupščino (pooblastila, zapisniki in vse drugo). Središnji odbor mora pred odobrenjem te skupščine ugotoviti vzroke nezadostne vdeležbe delegatov in nezanimanja krajevnih odborov. Na podlagi zbranega materijala Središnji odbor odobri ali razveljavi skupščino. V slučaju razveljavljenja mora Središnji odbor sam preko svojega odposlanca sklicati oblastno skupščino, katera je potem veljavna neglede na število delegatov in je njen sklep izvršljiv. V tem slučaju nosi stroške za sklicanje in vršenje oblastnih skupščin sam Središnji odbor.
Iz pravilno izvršene skupščine se pošlje Središnjemu odboru poročilo z overovljenim prepisom zapisnika, samo rarti znanja in objave v glasilu udruženja.
Cl. 40.
Drugo je enako čl. 27 sedanjih oblast, pravil, spremenjeno pa je:
Po otvoritvi se pozove skupščino, da se konstituira in sicer izvoli predsednika skupščine, tajnika in 2 overovatelja za-
Predsednik ministrskega sveta in zunanji minister dr. Milan Stojadino-vic je dal agenciji Avali tole izjavo:
Kriza vlade, povzročena z razvojem razmer v notranji politiki, se je srečno končala po najširši konsultaciji predstavnikov vseli političnih skupin s strani Nj. kr. Vis. kneza-namestnika.
Nova vlada, ki je bila imenovana v znamenju pomiritve duhov, je sestavljena ne le iz skupin, ki so se doslej nahajale iv prejšnji vladi, temveč tudi iz skupin, ki so se doslej nahajale v opoziciji oziroma, 'ki so stale ob strani. Na ta način se je razširila osnova, da bi v čim večji meri dosegli harmonično zbližanje vseh konstruktivnih sil.
To je delovna vlada, ki računa na sodelovanje narodnega predstavništva.
Zunanja politika ni prišla tekom dogodkov prejšnjega tedna nikoli v poštev. Tisti, ki so dolžni skrbeti za trajne in velike interese države, postavljajo zunanjo politiko visoko nad naše notranje izpremembe. Zato je malone že odveč vsaka izjava, da bomo ostali zvesti tako odnošajem tesnega sodelovanja z našimi prijatelji in zavezniki v Mali antanti in Balkanski
Slovenske Konjice. Tukajšnji občni zbor se je vršil 24. marca t. 1. ob 9. uri v telovadnici deške šole. Udeležba je bila zelo lepa. Okoli 150 invalidov in vdov. Predsednik tov. Bukovnik je po otvoritvi pozdravil banskega svetnika in trškega župana g. Rada Jereba in delegata tov. Tomcat iz Ljubljane. Najprej je imel g. Jereb dolg lep govor o vojni, njenih posledicah in položaju bojevnikov pohabljencev, ki se bo z zboljšanjem razmer popravljal.
Tov. Kovač iz Celja, ki je prišel kot povabljen, je oprostil tudi povabljenega celjskega predsednika tovariša majorja Orla, ki ni mogel priti.
Zbor se je spomnil Blagopokojnega Viteškega kralja.
Tajnik tov. Podlunšek je podal izčrpno tajniško in blagajniško poročilo in je bil podeljen absolutorij.
Tov. Tomc je v dolgent govoru pojasnil položaj sprememb invalidskega zakona in vsa druga važna vpraša-
pisnika, ki sta obenem števca glasov, 3 člane kandidacijskega in 3 člane verifikacijskega odbora. Po tem se preide na dnevni red.
Čl. 41.
Redne oblastne skupščine vrše tele posle:
1.	sprejemajo ali odklanjajo poročila Oblastnega odbora o delu za pretekli čas. V slučaju nepravilnosti prevzemajo vse korake za ohranitev imovine.
2.	volijo Oblastne odbore na 2 leti.
3.	volijo delegate za kongres i. s.: do 10 Krajevnih odborov 2 delegata, preko 10 Krajevnih odborov 3 delegate, poleg članov širšega Središnjega odbora. Krajevni odbor za mesto Beograd voli 3 delegate.
Ravnotako postopajo Oblastni odbori, ki vrše posle Krajevnih odborov po čl. 25 teh pravil.
Izvoljenim delegatom izdaja Oblastni odnosno Krajevni odbor pooblastila s podpisom predsednika in tajnika Oblastnega oanosno Krajevnega odbora in potrjena s pečatom.
Potni stroški za delegate padajo v breme Oblastnega odbora odnosno Krajevnega odbora in jim odbor, kateri prosi za razrešitev, odreja višino dnevnic.
4.	Podvzemajo po svobodni iniciativi vse potrebno za organiziranje invalidskih ekonomskih ustanov v svoji oblasti.
5.	Pomagajo akciji Središnjega odbora za izvedbo namena udruženja.
Izredne skupščine poslujejo samo o tem za kar so sklicane.
Člen 42.
Skupščine Oblastnega odbora se vrše vedno v kraju, kjer je sedež Oblastnega odbora. To se more spremeniti samo, ako oblastna skupščina odredi v naprej drugače. Vse, kar je omenjeno za Krajevne odbore in Krajevne skupščine, velja tudi za Oblastne odbore in oblastne skupščine.
zvezi, kakor tradicijonalni politiki prijateljstva z mašo iveliko zaveznico na zapadu — s Francijo. Prav tako pa ne bomo ničesar opustili, da ne bi poglobili prisrčnosti svojih odnošajev tudi z vsemi ostalimi državami, prešinjeni s trajno željo, da kar moči iskreno sodelujemo pri čim boljšem mednarodnem sporazumu in pri gospodarski obnovi Evrope, zlasti pa pri okrepitvi in organizaciji miru, ki je vsem narodom toli potreben.
Socialni minister Nikola Preka
je rodom iz Nevesinja v Hercegovini, po poklicu trgovec in skoraj ves čas, odkar obstoja Jugoslavija, narodni poslanec in »sicer v Hrvatski seljački stranki. Bil je že velikokrat minister in sicer najdalje minister za socialno politiko in narodno zdravje, večkrat minister, brez portfelja tudi v pošesto-januarskih vladah, a se je slednjič, odkar se je začela pojavljati JNS in razvijati svoj teror po državi, potegnil nazaj s političnega polja v» pričakovanju, da se bodo razmere v kratkem razčistile. V »ministrstvo za socialno politiko se vrača kot znan resorni strokovnjak.
nja glede zaostankov, rešitev pritožb, prijav itd., končno pa o organizaciji in njenem pomenu za zmago ciljev.
Tudi tov. Kovač iz Celja je s konkretnimi slučaji kritiziral postopanje, ko se vpošteval invalidski zakon za, nazaj, da se ne nudi možnosti pritožb itd. in je žel mnogo odobravanja.
Izvoljeni so bili v odbor tov. Bukovnik, Kolarič, Podlunšek, Mesarič, Povh,! Bruderman, Višner, Furman, Premru, Bečan, Koprivnik in Jevšenak.
Govoril je nato še tov. Bruderman, ki je povdarjal težkoče vojnih žrtev, ki so mu kot večletnemu predsedniku Udiruženjai znane. Zavedati se je treba, da je štedenje neizogibno, toda pri drugih izdatkih, ne ra.vno pri revežih. Domovina bo vzgojila hrabre sinove, ako bodo videli! svoje starše preskrbljene. Apeliral je, da se članstvo oprime organizacije.
Izdaja Udruženje vojnih invalidov. Odgovorni urednik: Matej Jevak, Miklošičeva cesta št. 13. Tiska tiskarna »Slovenija« v Ljubljani, predstavnik Albert Kolman.
Izjava novega predsednika vlade
Občni zbori