Štev. 123 Izhaja vsak dan, tudi ob nedeljah in praznikih, ob 5 zjutraj, ob ponedeljkih ob 8 dopoldne. Urrdniitvo: UHca Sv. Frančl&a Asiikega St 20. L nadatr. — Val dopisi naj se pošiljajo uradniStvu Usta. Nefrankirana pisma se nt spr^cmajo fn rokopisi se ne vra£»jo. Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. Lastnik konaoMlJ hsu .Edinosti*. — Tlak tiskarne .Edino**, vpisane zadruge * omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Tranitfka Asdkega «t m Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. t Naročnina znala: Za celo lato .••••••K za pol leta................. 'J"" za tri mesece................. ^ Za nedeljsko izdajo za celo lato........ za pol leta V Trstu, v soboto, C. junija 1914 Letnik XXXXI 2*0 „Edinosti" so Primorsko „V edinosti Je močr Posamezne Številke .Edinosti" se prodajajo po 6 vinarjev zastarele številke po 10 vinarjev. Oglasi se računajo na milimetre v širokosti ene kolone Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K 5'— vsaka nadaljna vrsta............. 2*— Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti*. Naročnina In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in toži se v Trstu. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Frančiška AsiSkega St 20. — PoStnohranilnlčni račun št 841.652. Obsedno stanje v Draču. - Pogajanja z ustaši definitivno razbita. DRAČ 4. (Kor.) Po odhodu holandskega majorja Sluyssa je bil imenovan za poveljnika polkovnik Thompson, ki je proglasil danes zjutraj v mestu obsedno stanje. RIM 5. (Kor.) „Agenzia Štefani* poroča iz Drača: Ministrski svet je sklenil proklamirati obsedno stanje in poslati nemudoma Malisore v boj proti vstašem. Zadnji sklep pa so razveljavili, češ da počakajo razvoja dogodkov, pred vsem pa, ker so se Malisori ustavili in se nočejo boriti proti vstašem. — Položaj v mestu je silno resen. DUNAJ 5. (Izv.) Nad Dračem je bilo proglašeno včeraj obsedno stanje, kar je najboljši dokaz, da je postal položaj silno kritičen. Naša včerajšnja vest, da je mednarodna kontrolna komisija včeraj odložila svoj posredovalni mandat, se danes tudi oficijalno potrjuje. Po popolnoma brezuspešnih pogajanjih z vstaši, je namreč mednarodna komisija včeraj sporočila knezu Viljemu, da smatra svojo nalogo za končano, ker vstaši odločno vztrajajo pri svojih zahtevah. Slovo mednarodne kontrolne komisije od vstašev je imelo precej originalno -dramatični značaj. Poroča se namreč, da so vstaši one člane mednarodne kontrolne komisije, ki so jim grozili, da bo že Evropa branila kneza Viljema, kratkomalo spodili z besedami: »Ce se naglo ne odstranite. Vas takoj pobijemo!« Vstaši, kojih število se vedno bolj množi, odločno vztrajajo na tem, da mora knez Viljem iti, češ da bi imeli že raje kakega drugega krščanskega kneza, kakor pa njega, ki se je pokazal kot njihov sovražnik in pa tudi velik strahopetnež. Vstaši se vedno bolj pripravljajo na napad na Drač in kakor se poroča iz turških krogov, so oboroženi ne samo z modernimi puškami, ampak imajo na razpolago tudi strojne puške in več topov, ki jih je Essad paša po odhodu iz Skadra deponiral v Tirani. V očigled temu položaju, postaja vedno bolj aktualno vprašanje, kaj naj pravzaprav sedaj ukrene knez Wied. Oficijozna dunajska »VViener Allgemeine Zeitung« razpravlja o tem vprašanju sledeče: Knez ima za rešitev tega problema na razpolago tri izhode: 1. Knez lahko nadaljuje pogajanja z vstaši in jih skuša razdvojiti, a je malo verjetno, da bi se mu to tudi posrečilo. 2. Prične lahko z ofenzivo in koraka proti revolucijonarjem in jih razoroži, a za ta korak se je knezu težko odločiti, ker je negotovo, s kako oboroženo silo razpolaga. »Wiener Allgemeine Zeitung« je k tej točki samo še pozabila povedati, da so Malisori še včeraj zvečer, ko jih je pozval na pomoč proti vstašem, zopet odpovedali knezu pokorščino, češ da so prišli samo za njegovo osebno varstvo. Tako prihaja »Wiener Allgemeine Zeitung« končno k tretji točki: Knez lahko zapusti Drač in si izbere za svojo prestolnico kako drugo mesto. Ta eventualiteta, da je ravno radi tega priporočljiva, ker je vstaško gibanje omejeno le na Drač. Tretji nasvet se smatra kot nekako jedro oticijozne dunajske razpravice. Dejstvo je namreč, da je Avstrija že nasvetovala knezu Viljemu, naj zapusti Drač in se preseli v Skader. Seveda bi bil ta korak nekak drugi beg, ki bi kneza še bolj kompromitiral, kakor prvi beg na italijansko križarko »Misurato<-. Knez upa sedaj samo še na akcijo mednarodnega brodovja. Predlog Avstrije in Italije, da bi velesile izkrcale mednarodni detašma v Draču, je propadel, pač pa ste Anglija in Nemčija zadovoljni z načrtom mednarodne brodovne demonstracije, ki se ji v principu ne protivite tudi Francija in Rusija. Francija pa je sporazumno z Rusijo zahtevala kot predpogoj za svojo udeležbo pri tej akciji, da se zasigura vsem velesilam popolna pariteta v Albaniji in da se odpravijo privilegiji, ki sta si jih prisvojili Avstrija in Italija zlasti na gospodarskem polju. Sicer pa še ni čisto gotovo, da pride do brodovne demonstracije, ki bi bila po eventualnem zavzetju Drača po vstaših tudi brezuspešna. Ce pa pride do nje, bo to menda zadnji poskus velesil, pomagati knezu Viljemu, da se z lastno močjo vzdrži v Draču. Knez je že dobil nasvet, da naj si zasigura močno in zvesto četo. Seveda je jako dvomljivo, da se mu to tudi posreči, ker so Malisori silno nezanesljivi. Pesimistično presojanje položaja v Albaniji se je konečno uveljavilo sedaj tudi na Dunaju, vendar pa še vedno nočejo uvideti pravih krivcev, ki jih iščejo čisto drugod. 2e zopet funkcijonirajo znane dunajske metode in oba reptila zunanjega urada, »Albanische Korrespondenz« in >SiidsIavische Korrespondenz* se kar ne moreta dovolj napisati o neposredni krivdi Srbije, ki da strašno podpira vstaše in jih tudi preskrbuje z modernim orožjem. Karakteristično znamenje za brezglavost gotovih dunajskih krogov je dejstvo, da dunajski listi razpravljajo o vseh mogočih sredstvih, kako naj bi se pomagalo knezu | Viljemu. »Neue Freie Presse« celo nasve-tuje intervencijo Rumunije, samo tega ne pove, kako in pri kom naj se izvrši ta intervencija. Vsekakor ne more ostati dolgo pri sedanji situaciji, ampak je pričakovati že v najbližjih dneh razjasnitve. RIM 5. (Izv.) »Tribuna«, oficijozno italijansko glasilo, poroča podrobno o neuspehih mednarodne kontrolne komisije in poudarja, da so vstaši člane kontrolne komisije direktno spodili. Vstaši kratkomalo izjavljajo, da nočejo kneza Viljema. Zagrozili so tudi knezu, da pride v slučaju, če pošlje proti njim Malisore in Miridite, po celi Albaniji do najljutejše verske vojne, in da potem prenehajo vsaki oziri od strani muslimanov. »Tribuna« dalje izjavlja, da vlada v Draču silna panika in da ste Francija in Anglija že izrecno naglasih, da ne marate držati kneza, če ne pokaže tudi zmožnosti za vladarja. »Tribuna« pri tej priliki pristavlja, da se je pokazal knez dosedaj za popolnoma nezmožnega in da niso izključene nadaljne komplikacije. DUNAJ 5. (Izv.) Ponoči se poroča: Po poročilih, ki so došla tekom današnjega dne iz Drača, se vstaja vedno bolj razširja. Vstašem se pridružuje tudi prebivalstvo, ki je bilo dosedaj knezu zvesto. Povsod pridigajo agitatorji zvestobo do padišaha. Okraj Kroja je že popolnoma prestopil v tabor vstašev in je odposlal močne čete v Sjak. V Draču prostovoljci z mrzlično naglico utrjujejo vse važnejše pozicije v okolici. Knez hoče še enkrat poskusiti srečo s pogajanji in je naprosil mednarodno kontrolno komisijo, da zopet sprejme vlogo posredovalca. Kontrolna komisija je ponudbo za enkrat odklonila. V epirotskem vprašanju je prišlo že do popolnega sporazuma. Knez je tozadevno pogodbo med albansko vlado in Epiroti že podpisal. BERLIN 5. (Izv.) »Deutscher Kurier«, ki ima izvrstne stike z nemškimi dvornimi krogi, objavlja članek, v katerem pravi: »Žalostno in naglo se je izpolnilo prorokovanje našega cesarja Viljema glede usode kneza Viljema. Princ Wied je bil dvakrat pri cesarju v avdijenci in cesar ga je obakrat svaril, naj se ne spušča v albansko aventuro, v kateri bi lahko izgubil svojo rodbino in življenje. Cesar ga je opozoril, da mora odgovornost prepustiti popolnoma njemu in da ne sme računati na varstvo in podporo Nemčije. Toda princ Wied se je skliceval, da je treba izvršiti v Albaniji visoko kulturno misijo in je ostal zakrknjen. $e pri odhodu v Albanijo mu je cesar rekel, da bi bilo najbolje, če sploh vedno ostane na kaki vojni ladji, ker se mu sicer prigodi lahko kaj hudega. Razvoj dogodkov v Albaniji je sedaj pokazal, kako prav je imel cesar Viljem, ko je svaril princa Wieda pred albansko aventuro.« Ari! Hikmet ustreljen. DRAČ 4. (Kor.) Preko Valone je pr»šlo poročila iz Elbasana, da je bil tam ustreljen eden najbolj nevarnih in krvoločnih vodij vstašev Arif Hikm t, ki je poskušal pregovoriti k uporu proti knezu t mošnjo žendar-merijo. Potrjena ta vest še ni. Shod vstaških delegatov in kontrolne komisije. DRAČ 4. (Kor.) Napovedani shod vstaških delegatov in kontrolne komisije se je vršil v S jaku. Hišo, v kateri se je vršilo zborovanje, je oblegla velika množica oboroženih vstašev. Nekaj oboroženih je vdrlo celo v dvorano, da prisostvujejo zborovanju. Zastopani so bili kraji Šjak, Kavaja, Pekine, Tirana, Mat, Dibra in Kroja. Delegati vstašev so se obnašali zelo nasilno. Pripadali so najnižjim slojem ljudstva, povedati niso hoteli niti svojih imen in se niso nič posebno zanimali za redna pogajanja. Za verska in administrativna vprašanja se sploh niso brigali, pač pa so z velikim poudarkom zahtevali obnovitev turškega režima. Zastopniki velesil so takoj uvideli, da so pogajanja pod takimi okolščinami nemogoča, kar so izjavili tudi vstašem in se vrnili v Drač, da poročajo knezu o ponesrečeni misiji. Albansko posojilo. RIM 5. (Izv.) V političnih krogih se zatrjuje, da ste Avstrija in Italija resignirali na predpravice glede albanskega posojila, nakar so ostale velevlasti dovolile, da se 75 milijonsko albansko posojilo takoj realizira. ____ Dobernisra „slovnski*4 ^fntortrt n DUNAJ 5. (Izv.) Danes je prispela semkaj pod vodstvom poslanca Doberniga deputacija koroških nemčurjev — deutsch-freundliche Slovenen — in se zglasila pri ministrih Heinoldu, Hussareku, Hochen-burgerju in grofu Stiirgkhu, da protestira proti jugoslovanskim aspiracijam na Ko- roškem in izrazi popolno zadovoljstvo koroških Slovencev s sedanjimi razmerami na Koroškem. Kako je opravila deputacija, o tem se nikjer ne poroča, pač pa so izdali Nemci o namenu intervencije sledeči komunike: Vedno radikalnejše nastopanje agitacije Jugoslovanov proti dosedanjim razmeram na Koroškem, ki hoče motiti dosedanje prijateljske odnošaje v tej edini deželi v Avstriji, kjer še vlada narodnostni mir, je koroško prebivalstvo — Nemce in Slovence — silno razburilo in so zato pripravljeni z vso odločnostjo zavrniti vse poskuse, da bi se uničile sedanje dobro preizkušene razmere v deželi, zlasti pa jezikovna praksa pri koroških sodiščih in izvrstna utrakvistična uredba ljudskih šol na Koroškem. Proti stremljenjem, razbiti enotnost koroške dežele in uničiti sožitje obeh narodnosti, se postavlja v bran vsa dežela, ki si je v očigled vedno drznejšim panslavističnim pritiskom od juga, dobro v svesti svoje velike naloge. V deputaciji, ki jo je vodil Dobernig, so bili tudi: dež. posl. Lutschounig, celovški župan Metnitz, »Obmann koroškega Bauernbunda« Kirschner in dež. posl. Mi-chor, »slovenski« kmetje pa so predstavljali zadovoljstvo koroških Slovencev s sedanjimi razmerami na Koroškem. Deputacija je zlasti na vse pretege hvalila delovanje sedanjega deželnega predsednika barona Friessa. Nemčurski kmetje so seveda vedno pridno prikimovali. Napad Epirotov na parnik »Kaiser Franz Joseph I.« DUNAJ 5. (Izv.) Vodstvo »Austro-Ame-rikane« poroča: Parnik »Kaiser Franz Joseph I.«, ki je odplul danes iz Patrasa proti Trstu, je bil zjutraj, ko je plul ob albanski obali, napaden od Epirotov. Iz Chiare in Drimadesa je bilo oddanih proti parniku na stotine strelov, ki pa so po večini zgrešili svoj cilj. Pasažirji so bili silno prestrašeni, ker Je bilo frčanje krogel) dobro slišati. Domneva se, da so Epiroti mislili, da je kak italijanski parnik. Bosenskl deželni zbor. SARAJEVO 5. (Kor.) Na dnevnem redu današrje seje je bila predloga glede po-vzdige živinoreje in po'jedeljstva v deželi. V ta namen n j se najame 4 3 milijonsko deželno neobdačeno posojilo. Med < rugim zahteva predloga ustanovitev poljedelskega instituta v Sarajevem in izpolnitev poljedelskega pouka. Ta daljši debati je bila predloga en bi-C sprejeta. V kratkem bo predložena zbornici predloga glede delavskega zavarovanja. GaliŠke voi v:. DUNAJ 5. (Izv.) Iz poljskih krogov se poroča : Novi gališki volilni zakon in volilni red bosta sankcijonirana že tekom prihodnjega tedna. Nove volitve bodo razpisane v drugi polovici septembra. Klofačeve finančne stiske. PRAGA 5. (Izv.) Poslanec Klofač je bil danes obs< jen pred sodiščem na tožbo praške mestne hranilnice na izplač lo 88.000 kron kot zastarelih obresti za hipoteko, s katero je obremenjen hotel „Zlata HusaM. Hotel bo najbrže prodan. Generalni poštni ravnatelj Wagner odstopi. r UNAj 5. (Izv.) Poroča se, da bo generalni poštni ravnatelj, sekcijski šef Wagner vit. Jaureg, v kratkem odstopil. Ogrska zbornica. BUDIMPEŠTA 5. t Kor .) Današnjo s*jo je otvoril predsednik Beothy. Opozicija se seje ni udežila. Predsednik se je spomnil v nagovoru pok. Franca Kossutha nakar je bilo prebranih več predlogov in interpelacij. Izmail Kemal bej na Dunaju. DUNAJ 5. (Izv.) Zjutraj je prispel semkaj bivši albanski ministrski predsednik in šef prve provizorične albanske vlade, Izmail Kemal bej, in je konferiral z grofom Berchtoldom. Srbska kabinetna kriza. BELORAD 5. (Izv.) Kralj se tudi danes še ni odločil na nobeno stran. Današnja seja skupščine je bila odložena in bo sklicana šele potem, ko bo rešena kabinetna kriza. Vedno verjetnejše postaja, da prevzame sestavo nove vlade zopet Pašič, v kateri pa sigurno ne bo več dosedanji notranji minister Protič, ki je pri armadi silno nepriljubljen. Kabinetna kriza na Francoskem. PARIZ 6. (Kor.) Viviani je izjavil, da bo dal končni odgovor glede vprašanja sestave kabineta šele jutri in sicer zaradi tega, ker hoče preje definitivno vedeti, ali bo sodeloval Bourgeois, ki se izgovarja z boleznijo. Sestanek med carjem Nikolajem in kraljem Karlom. BUKAREST 5. (Izv.) Ruski zunanji minister Sazonov dospe dne 9. t. m. semkaj, da pripravi vse potrebno za prihod carja. Zatrjuje se, da bosta spremljala raz-ven Sazonova carja v Rumunijo tudi ministrski predsednik Goremijkin in ruski poslanik v Parizu, Izvolski. Vprašanje orijentskih železnic. DUNAJ 5. (Izv.) Oficijalno se razglaša: Pogajanja radi odkupa orijentskih železnic potom Srbije, še niso perfektna. Glede določitve odkupne cene obstojajo še vedno diference in kar je glavno: diplomatič-na pogajanja med Srbijo in Avstrijo, katerih šanse še ni mogoče prorokovati, se še vedno niso pričela. Bolgarska nasilstva. SOFIJA 5. (Kor.) Bolgarska brz. ag. končno vendar le priznava, da so Bolgari napadli grško cerkev in šolo in strgali grško zastavo. Pri tem pa opravičuje ta nastop Bolgarov s tem, da se je množica razburila največ zaradi tega, ker so ravno isti dan, ko so Grki slavili rojstni dan svojega kralja pripeljali v Varno več sto bolgarskih begunov iz grške Macedonije, ki so ljudstvo nahujskali. Bolgarski vjetniki v Dedeagaču. SOFIJA 6. (Kor.) Bolgarska brz. ag. poroča iz Dedeagača, da je priplul včeraj tja grški parnik Florida, ki vozi pod ameriško zastavo turške begune in bolgarske vjetnike iz okraja Demir Hisar v Myti-lene. Ko so zvedeli Bolgari, da so na parniku njihovi vjetniki, so vprizorili velikansko demonstracijo. Bolgari zahtevajo, da naj se takoj izpuste njihovi vjetniki, če pa se to ne zgodi, bodo morali iti vsi Grki iz Dedeagača. — Grška ladja je izročila šest bolgarskih vjetnikov in odplu-la iz pristanišča. Pogajanja za bagdadsko železnico. _ CARIGRAD 5. (Kor.) Pogajanja med turškim finančnim ministrom Djavid begom in nemškim poslanikom VVangenhei-mom ter ravnatelji bagdadskih železnic se uspešno razvijajo. Glede nekaterih točk se je že dosegel sporazum. Pogajanja bodo končana koncem meseca junija. Sufražetka pred kraljem. LONDON 6. (Kor.) Kljub pazljivosti in stražam se je vtihotapila včeraj v palačo Buckingham v prestolno dvorano neka sufražetka, krasna mlada ženska. Vstopila je s pravilno izpolnjeno vstopnico. Ko je vstopil kralj v dvorano, je pokleknila predenj'in glasno zakričala: Veličanstvo, napravite konec ženskemu trpinčenju. Sufražetko so še predno je kralj kaj odgovoril, dvignili in jo odpeljali iz dvorane. Obsojen grški metropolit. CARIGRAD 6. (Kor.) Uradno se razglaša, da je bil obsojen grški metropolit Germanov v Pravištu pred vojnim sodiščem na 15 let prisilnega dela, ker se je pregrešil po zavzetju Kavale nad Moha-medankami. Političen umor. CARIGRAD 5. (Kor.) Ekumenski patrijarhat je dobil poročilo, da so Turki za-vratno umorili grškega občinskega predstojnika v Petri severno od Jedrenja. Nesreča pri motorni dirki. PITTSBURG 5. (Kor.) Pri motorni dirki je zavozil dirkač Armstrong z vso hitrostjo preko dirkalnega prostora med gledalce. Dva gledalca sta ubita, več je težko ranjenih. Težko ranjen je tudi Armstrong. Ponesrečena vojaška aviatika. SOUTHAMPTON 4. (Kor.) Danes sta padla iz precejšnje višine v morje dva vojaška aviatika in sta utonila. Strašen poboj zavrnjenega snubača. SOPRONJ 5. (Kor.) Sestindvajsetletni po-sestn kov sin Avgust To»siac iz bližnje vasi je snubil hčer soseda kmna Krauscher-ja Snubača pa so Kraus herjevi zavrnili. Fant e je tako razljutil, da je ustrelil Krauscherja in njegovo ženo, ki sta ble-žala mrtva, in hčer, ki je težko ranjena. — Nato je snubač pobegni. Pred hišo je ustrelil in nevarno ranil nekega kmeta, ki ga je hotel prijeti. Nato je stekel morilec v cerkev in se je utrdil v Zvoniku, z cerkve je ustrelil 4 krat na svoie preganjalce in 4 težko ranil. Nato so poklicali žendarmerijo in vojaštvo. bodoče tudi zanj pravice in zakona, t .z izjeme z glasovnico na volišče!! Dokazati moramo, da Hrvat in Slovenec živita v veliki veČini v tej deželi ter da zahtevata vse, kar jima gre po pisanem zakonu in božjem pravu! Kdor bi vzpričo tolike važnosti predstojećih volitev zanemaril svojo dolžnost, zagreši največji zločin na sebi in svojcih, na svojih bratih po krvi in jeziku: ta se pokaže sovražnika svojemu narodu!!! Pokaže, da hoče, naj narod ostane nada-ije v italijanski sužnosti, da hoče, da bi brezdušna in nepoštena sinjorija še nadalje ubijala in zatirala naš narod ob njegovem lastnem ognjišču, da bi ga potem, osiromašenega in strtega, ubila! Saj nas uče izkušnje: ko je naš narod vzgojil in nasitil sinjorijo, so mu v plačilo muke in trpljenje — beraška palica. Tu naj izbira naš kmet: ali večno suženjstvo italijanski sinjoriji, ali pa pravico, zakon in svobodo! Vsakdo naj se odloči in naj temu primerno gre na volišče! Posebno to pot mora naš narod dobro premisliti! Naš večni krvni sovražnik je posegel to pot po najgrših sredstvih, aa bi naš narod pridržal v suženjstvu, da ga počasi stre in uniči, da mu vzame zadnjo skorjico krulia! Skušali bodo sovražniki varati in slepiti z raznimi obljubami, z Ju-deževimi grosi in z grožnjami, da bo potem, ako bi sovražnik zmagal, moral naš človek na svoji grudi sititi istega sovražnika, da bo pri tem stradala in trpela naša družina. Na te posledice naj pomisli naš narod in uverjeni smo, da pohiti brez izjeme na volišče, da odda tam svoje glasove za kandidate, ki mu jih priporočajo pošteni in izkušeni naši ljudje v političnem društvu! Kar smo rekli tu, pa ne velja samo za one, ki to čitajo, ampak dolžnost vsakega je, ki je to čital, da govori o tem v svoji vasi svojim sosedom in sploh vsakemu človeku našega rodu in jezika! Nikdo naj ne ostane jutri doma!!! Vsi z glasovnico v roki za svoja sveta prava, za svoje osvobojenje. Z glasovnico izbijemo sovražniku zobe. Ker nam že žalostni zistem v tej državi brani, da bi si drugače izvojevali pravico in zakon, pa porabimo priliko volitev kakor jedino pot do pravice! Tako bodi jutri, tako bodi ves čas te volilne borbe! V boj za pravico, za svobodo, za življenje! V boj, da pridemo v Istri do tiste pozicije, ki nam gre kakor veliki večini v deželi! Konec bodi dnevom suženjstva večine napram manjšini!! Otresimo s sebe spone suženjstva, otresimo s sebe to sramoto!!! naroda v Istri! Jutri ^začne veliki volilni boj, ki bo trajal ves mesec. Večkrat smo že naglašali in naglašamo tudi danes na predvečer začetka volitev: te volitve so večje važnosti, nego so bile katere doslej v naši Istri. Vspeh teh volitev bo kažipot za bodočnost zistemu in oblastim sploh, kako naj uravnajo krmilo vladanja, da izpre-vidijo, kje je pravica in kje krivica. Pokažejo naj, kako se je z narodom, ki živi v tej deželi skozi 50 let ustavnega življenja postopalo in kako so se mu odrekale dobrote in pravice parlamentarnega zastopstva. Zato mora ves naš narod, ako hoče, da bo v bodoče drugače, da bo v Mestni svet trznil. Nadaljevanje generalne razprave o proračunu. Svet Ara (in ne Samai, kakor smo včeraj pomotoma zabeležili) je na razsežno odgovarjal na izvajanja dr. Wiliana. V komisijah in v mestnem odboru se vsaka zahteva okolice proučava pravično in z zanimanjem. Toda na vsem svetu se dela razliko med centralnimi deli mesta in okolico. Ta fundamentalna razlika se dela tudi v Trstu, v kolikor zahteva potreba uprave. Dr. Wilfan je očital, da občina ne uvažuje zadostno interes slovenskega življa in je govoril o enakopravnosti. Na to odgovarja, da od slovenske strani mestnega sveta in v mestu prihajajo neprestani napadi na italijanski element mesta. Italijani se torej ne morejo udajati nikakim iluzijam glede tega. kar je govoril dr. Wilfan. Poleg naravnega prodiranja Slovencev, grozečega Italijanom, izvaja vlada umetno importaci-jo slgyenskih elementov v velikem številu: finančne stražnike, pismonoše, javne redarje. To dokazujejo statistike. In vlada niti ne taji tega, marveč priznava, da vse to odgovarja ciljem njene politike, ker hoče izpremeniti številno razmerje med Italijani in Slovani v tem mestu. Proti tem prizadevanju morajo Italijani postavljati vse svoje moči in vse njih delovanje se mora združevati v to, da se ohrani italijanski značaj občine; Dokler bo naš municipij italijanski, dokler bodo naše vasi po zgornji okolici ter vsi okoličani znali italijanski, ko prihajajo po svojih poslih na občino, ki je italijanska, dotlej bomo ml — je vskliknil Ara — nasprotni vsaki utrakvizaciji, vsaki dvojezičnosti! — Dr. Wilfan se ponaša se svojimi narodnimi nazori. Ali iz vzrokov vse prejšnjosti imajo Italijani nele pravice, marveč tudi dolžnos' da so pesimisti. Napadani po vladi in po voditeljih slov. stranke morajo izvajati svojo brambo na najodločneji način proti vsaki izpremembi. Danes se govori o u-trakvizaciji. Ali čim bi dovolili to z enakopravnostjo/bi Slovenci že mislili na prisvajanje. V podkrepljenje te trditve pa se je govornik poslužil tu paralele, da si ne-srečneje ne moremomisliti. Kazal je na praški izgled, češ: ko so bili Nemci v pre- Mran II. »EDNOST štev. 123. V Trstu, dne 6. junija 1914. moči, so dovolili Cehom enakopravnost. Po enem tistih preobratov, ki se jih Italijani morajo vedno bati, so potem Cehi potisnili Nemce v sedanji položaj, v katerem so vedno tepeni! (Naravnost srbe nas prsti, da bi pokazali, kako se je osmešil s to svojo primero. Ali opuščamo to, ker vemo, da dr. Wilfan temeljito izvrši to delo. Zabeležen naj bo le vsklik dr. RybaFa Tako tepeni so Nemci v Pragi, da so pre-nasičeni z nemškim šolstvom gori do visokih šol!) Sv. Ara je nadaljeval: Ali ie razlika med Italijani in Nemci.Dočim imajo poslednji veliko moč v državi, nimajo Italijani ničesar razun svojih municipijev in občin, ki jih morajo braniti za vsako ceno. Ravno to očitajo socijalistom, da ne občutijo potrebe te brambe. Brez te bi prišli tudi tržaški Italijani v strašne razmere, v katerih žive v Splitu. Italijani ne taje, ampak izjavljajo odkrito, da hočejo na vsak način braniti italijanstvo te občine, ker je to njihovo zgodovinsko poslanstvo. Napram vsem lepim besedam Slovencev morajo biti, po izkustvih minolosti in po zlu. ki je doletelo druge, tržaški Italijani pesimisti. V obrambo italijanstva morajo občinski uradi ostati italijanski! Ni res, da državni uradi pomagajo braniti italijanski značaj mesta. Ti uradi se marveč sla-vizirajo in je nadomeščanje Italijanov' s Slovani skoro popolno. Ta bramba je naloga le Italijanov samih. Na očitanje dr. \Vilfana glede na polje šolstva, je rekel govornik, da skrb za šolstvo bremeni izključno le na občini, ker vlada ne daja niti vinarja ne za ljudske, ne za srednje šole, izvzemši trgovsko akademijo. In ker se troški za šolstvo sučejo okolo 4 milijonov, ne more dati za okolico več, nego daia. Za šolo pri Sv. M. Magdaleni sože stavljeni v proračun stroški za poslopje. Ali tu je v navskrižje glede prostora: šolski odsek bi hotel postaviti poslopje čim bližje Slovencem; dr. Wilfan pa je hotel imeti — s prikritim agresivnim namenom — bližje mestu. To zakasnenje. Kako objektivna je večina ob vsej narodni brambi, govori dejstvo, da mora poslušati od strani somišljenikov očitanja, da nikakor ni dovolj odločna v narodni brambi in da je preko mere objektivna z ozirom na sedanji boi. Italijani se morajo braniti in se bodo branili. Odklanja obtožbe Slovanov, toliko one administrativne naravi — ker povsem neosnov ane — kolikor one narodne naravi, ker ne odgovarjajo pravični sodbi o razmerah narodnega boja, ki se biie sedaj. K besedi se je oglasil socijalni demokrat dr. Puecher, ki je ostro kritiziral proračun in vso mestno upravo. Ni res, da jc proračun izpremenil fizijognomijo, način je ostal isti. Priznava pa, da so nasvete so-cijalistov uvaževali v toliko, da nekaterih stvari, ki pa spadajo v redne troške, niso stavili več med izredne. Proračun je katastrofalen, tako, da si ga ne upa nikdo naravnost hvaliti. Slej ko prej vidimo nasproti vsem problemom polovičarstvo in le bojazljive poizkuse: niso hoteli sprejeti municipalizacije, tramvajske črte niso izpopolnjene, vodovodno vprašanje ni rešeno ali je slabo rešeno, kar je posledica grehov slabe uprave. Vprašanje reorganizacije plinarne je še na širokem morju. Vprašanje malih stanovanj ne gre z mesta. Za bogataše je pač preskrbljeno, za revne in srednje sloje ni stanovanj, a kar jih je, so neznosno draga. Isto polovičarstvo vlada glede javne snage, javne varnosti in zdravja. Povsodi le rahli začetki, da se potem obstaja na pol poti. Nič se ne stori proti obuboževanju. Nikjer nikakih rezultatov. Izpremeniti bi se morala vsa socijalna politika. Storiti bi se morala kaj izdatnega za aprovizacijo. Proračun ne bi se smel oslanjati na indirektne davke. Priznava sicer, da vlada tira nekako pasivno rezi-stenco nasproti občinskemu gospodarstvu. Ali, če bi se uprava držala v pravih mejah, tudi vlada bi si ne upala odrekati sredstev. Veseli ga pa, da enkrat priznavajo črno na belem svojo slabo finančno in davčno politiko. — Na to je prešel govornik k nacionalnim bojem. Gotovo: če je narod v resnici v nevarnosti, ima pravico do brambe. Ne veruje pa, da res grozi tolika nevarnost italijanskemu narodu. Tu se pretvarja. Vrhu tega je metoda brambe na italijanski strani zgrešena, ker kaže na slovenski strani mučenike, prega- njane. Najhujši sovražniki so si Italijani sami — njihovi delodajalci v svoji sebičnosti. Ti so, ki množe slovenski element. Najbolje narodno varstvo daja kompromis, pošten sporazum med narodoma, ki jima je usojeno skupno življenje. Le po pravičnosti bo varovan interes obeh. Na Češkem želita oba naroda sporazuma. A tisti, ki ga ne želi, je — vlada. Ta izgled je poučen tudi za naše mesto. Seveda ne sporazum kakršen bodi, ampak na po* dlagi pravičnosti. Italijanska večina naj ne tira toliko ekstenzivne politike, ampak več intenzivne politike — politike kulture. To polje narodne brambe bi morali kultivirati! Najodločneje se izjavlja proti vsaki ločitve okolice od mesta, ker ta bi bila za mesto hud udarec. Tudi pri nas ne manjka v ljudstvu volje za sporazum. Ce prodirajo Slovenci v mesto, pa se to poslednje širi v okolico. Prepričan je, da pride dan sporazuma. Ne tako hitro, ali pride. Glavni vzrok boja socijalnih demokratov proti zistemu uprave je v načinu boja z ital. strani proti socijalni domokra-ciji, boja z nelojalnimi sredstvi. Najodločneje protestuje proti podtikanju avstrija-kanstva, protiitalijanstva, narodnega izdajstva. Želi, da tudi proletarijat uživa dobrote narodne kulture. Ali socijalisti tudi niso nasprotniki slovenske narodnosti in žele, da bi obe narodnosti v miru živeli med seboj. Obdolžuje pa vodstvo na slovenski strani, da ono noče, da bi prišlo do sporazuma, marveč hoče, da si Italijani in Slovani ostanejo sovražniki! Socijalisti pa hočejo, da namesto narodnega stopi socijalni boj. Svet. Budinich se je izjavil proti nameravani taksi na tranzitno blago, ker bi prihajala v prilog konkurentnim pristaniščem. Zato naj mestni svet ne sprejme. Nato je svet. Ara polemiziral proti izvajanju dr. Puecherja. Socijalisti trde, da niso protiitalijanska stranka; ali to so le besede, ker praktično postopanje je vse drugače. Po svojem vplivu, po močeh, s katerimi razpolaga, bi mogla biti socijalna demokracija močen faktor narodne brambe, posebno proti importaciji Slovanov. V resnici pa ne daja socijalna demokracija nikake pomoči za narodno brambo. Ko se treba braniti, so socijalisti odsotni. — Večkrat so celo na škodo narodne brambe. Izgled: poizkus proglašenja slovenskih kandidatov. Ne sklepajo sicer kompromisov s Slovani ali kažejo jim svoje simpatije (!!!) Govornik se ie skliceval tudi na postopanje socijalistov povodom štrajka težakov pri družbi Dalmatia. Vsak meščan potrdi dr. Puecherju, da so socijalisti pro-tiitalijanski. O tem je prepričano vse mesto. Zato pa so jih tudi zapustili vsi inte-lektuvalci. Edino glede vseučiliškega vprašanja se udeležujejo socijalisti narodnega dela. Ali še to delo je le relativno. Tudi tu niso storili polne svoje dolžnosti. Će bi socijalisti zavladali v občini, bi bila narodna bramba jako slaba proti slovenskim napadom. Govornik je zaključil s ponovno obtožbo, da socijalisti nič ne store za narodno brambo. Ob 11 in pol zvečer je podžupan dr. Brocchi zaključil sejo. POD LISTEK. Rdeči mlin. Rcman. • Spisali X«*ltr Pavlina se je prestrašena prebudila in obrnila svoj bledi, strahu prepadeni obraz tjakaj, odkoder je prihajal ropot. Prvi trenutek je mislila uboga gospa, da so jo objele enake strašne sanje, kakor so bile one, ki so jo mučile prošlo noč. Njej nasproti ie stal strašen, grozen človek. oblečen v raztrgane cape, čigar lice je bilo skoraj popolnoma pokrito z dolgo, rdečo brado in ki je držal v rokah njenega Armanda, hoteč ga odnesti. Silen krik, podoben rjovenju divje živali, se jej je izvii iz hropečih prsi. Z mrzlično se tresočo roko je pograbila po svileni vrvici, ki je visela med posteljnimi zagrinjali in je vodila do zvonca, potem pa je skočila z neodoljivo silovitostjo tigre, ki so jej vzeli mladiča, proti Lascarsu, ki so jej vzeli mladiča, proti Lascarsu, katerega je dohitela pri vratih, in ga pograbila za grlo. Njene slabe roke, njeni beli tanki prstiči so postali močni kakor železne klešče in so se mu zagrebli v grlo, da bi ga skoraj zadušili. Roland, ki ga je prestrašil ta nepričakovani, naravnost strahovito besni naskok, je postal ves zbegan in je v tej zbeganosti spustil otroka na tla. Otrok se je Domače vesti. Politično društvo „Edinost". V ponedeljek, dne 8. t. m., ob 3 pop. odborova seja v sejni sobi uredništva „Edinosti". Vabljeni so vsi odborniki, namestniki in deželni poslanci. Poroka. Danes se poroči v župni cerkvi rojanski gospod Mijo Fajt, c. k. davčni a-zistent, z gospico Ljudmilo Požarjevo, hčerko znane rodoljubne hiše v Rojanu. Želimo vso srečo. V slovo t Dragotinu Zadniku. V najlepši dobi si nas zapustil, ravno si zače! stopati v življenje, pa te je uničilo 1 Ravno si videl, da naš mali narod potrebuje moči, delavcev in ravno si se poprijel dela, s tem da si sodeloval pri našem Vrdelskem Sokolu, bil član našega orkestra, član CM podružnice, pa ti je kruta roka usode presekala nit življenja, ki je toliko obetalo... Veselil si se z nami v dneh veselja, in žalosten si bil v dneh tuge. Marsikdo od nas bi te moral vzeti za zgled, posebno mi mladi bi morali posnemati tvoje naudušenje za naš mili narod. Velikokrat si se prltože- zatrkljal po preprogi in potem, omamljen po padcu, obležal nepremično. Markiza je mislila, da je otrok mrtev. Polublazna v svoji besnosti in obupu, je imela le še eno samo misel, da bi maščevala svojega otroka na morilcu. Začel se je v polutemi one mirne, neoskrunjene sobe eden onih strahovitih bojev, ki se ne dajo popisati. Pavlina je hotela kričati, hotela je jokati, klicati na pomoč, toda silna napetost njenega živčevja in njenih mišic, sploh vsega njenega bitja jej ni dala, da bi bila mogla tudi le en sam glas spraviti preko svojih stisnjenih ustnic. Lascars, ki so se mu male Pavlin ine roke kakor jekleni obroči ovijale okrog vratu in inu stiskale grlo čim dalje tein huje, je že skoraj zadavljen, čutil, kako mu ponehuje odporna moč in da se mu približujejo smrtni krči. Kri mu je vrela v možganih in zdelo se mu je, kakor da bi1 mu njeni udarci proti sencem zvonili po-grebnico. Stemnilo se mu je pred očmi, srce se mu je nabreknilo in ga začelo du- jemu pisarnovodji (v soboto, siti. Lopov se je zastonj trudil, da bi se izvii iz smrtnega objema, in se je zvijal kakor kača. Tudi on je hotel kričati, je hotel poklicati na pomoč svoje pomagače in tudi ni mogel spraviti glasu iz sebe. Zdelo se mu je, kakor da mu plešejo pred očmi velikanski netopirji s črnimi val, kaki mlačneži smo, in tvoja največja žalost je bila, da si to mlačnost moral gledati v svoji najbližji bližini Ti si odiel, a spomin tvoj in tvoje delovanje ostane med nami! — Lahka ti zemljica, dragi Dra-gotin. Ker nihče al mogel misliti, da bi se našel kdo, pred komur bi gospodične, ki prodajajo cvetke za cvetlični dan ženske podružnice CMD, ne bile varne, ni včeraj imela večina gospodičen-prodajalk s seboj moških spremljevalcev. Našli so se pa laški siroveži, ki so napadli naše dame. Priporočamo torej gospodičnam, naj jemljejo s seboj spremljevalce, obenem jih pa zagotavljamo, da je tudi drugače poskrbljeno za njihovo varnost, kajti v njihovi bližini so vedno ljudje, ki pazijo, da se jim ne zgodi nič zalega. — Slovenski skavti. Pojasnilo — pojasnilu. Gosp. dr. Josip Wilfan, predsednik pol. društva »Edinosti«, je priobčil v torkovi številki cenj. »Edinosti« nekaj v pojasnilo. Da ne bo ne-sporazumljenja in ker pojasnilo prihaja od osebe, ki je predsednik političnega društva »Edinosti«, dovoljujem si pojasniti na tem mestu sledeče: Volilni shod v Bo-ljuncu je bil buren že od prvega začetka. Že pri prvi točki dnevnega reda, pri vo-litvi predsednika, je prišlo do praske. Govorniki, ki so prišli pred menoj do besede, so bili prekinjeni od raznih mejklicev. To mi je dalo povod, da sem nastopil poprej, nego sem nameraval. Moj predgo-vornik, g. župnik iz Klanca, Milko Šašel, je govoril kot odbornik pol. društva iz Pazina. Tekom njegovega govora, v katerem je branil politično društvo v Pazinu pred napadi nekaterih zborovalcev, sem imel priliko opazovati, da nekateri zborovalci ne soglašajo z načinom, kako je prišlo do sestave kandidatne liste za istrski deželni zbor. Vsled tega sem takoj v začetku svojega govora izjavil sledeče: »Prišel sem na vaš shod na izrecno željo političnega društva v Pazinu in političnega društva iz Trsta, četudi nisem član — odbora ne enega ne drugega društva. Ne nastopam, iejal sem, kot oficijelen govornik, ki v gotovem trenutku mora v gotovem smislu govoriti. Nastopam kot neodvisna oseba, ki hoče popolnoma nepristransko in objektivno razmotrivati politični položaj izključno s slovanskega stališča. — Će pa kljub temu, — sem vzkliknil, — prihajam do zaključka, da moramo pri predstojećih volitvah nastopiti složno, ne glede na osebo kandidata, potem misJim, da vam izbira taktike ne bo težka----« Jasno je, zakaj sem tako govoril. Hotel sem zboro-valcem dopovedati, da je politični položaj v Istri v sedanjem trenutku tak, da mora tudi neodbornik političnega društva uravnati svoje postopanje tako in nikakor drugače. — V poročilu iz Boljunca je izpuščeno iz mojega govora: (član) odbora (političnega društva). Citati je namreč v tem poročilu, da sem rekel: »Prišel sem na shod, četudi nisem član ne enega ne drugega pol. društva. Ta — odpustljivi — nedostatek v tako obširnem poročilu, kot je bilo ono iz Boljunca, je dalo povod gospodu predsedniku političnega društva »Edinosti«, da je priobčil gori omenjeno pojasnilo. Ako sem se jaz, v svrho, da v živih barvah in v očigled preteče nevarnosti (o shodu v Boljuncu in o pojavili na tem shodu se bo govorilo ob drugi priliki) predočim volilcem potrebo enotnega nastopa pri bližajočih se volitvah, skliceval na svoje ne-odborništvo, potem mora vsakdo pripoznati, da je bila moja opazka več kot upravičena. Član odbora vsakega pol. društva mora pač, z ozirom na solidarnost in disciplino, potegniti z ostalimi odborniki, tovariši v vodstvu. Neodbornik teh obzirov ne pozna. Će pa tudi on — neodbornik — soglaša z ukrepom političnega društva, potem je to le dokaz, da je politično društvo pravilno postopalo. — Poreče se, v poročilu o shodu v Boljuncu je bilo govora o članstvu in ne o odborništvu. Predvsem opažam, da imam čast pripadati političnemu društvu »Edinosti« (kot član) menda od leta 1905. ali 1906. Nisem nikdar odklanjal sodelovanja v tajniškem odseku pol. društva in ne bom odklanjal tega sodelovanja niti v bodočnosti, če in ko se bo apeliralo na moje skromne moči. V konkretnem slučaju navajam, da poročilo o shodu v Boljuncu ni nikak stenografičen zapisnik, ki naj bi doslovno reproduciral vsako izgovorjeno besedo. — G. dr. Wil-fan naj se blagovoli informirati pri mnogih uglednih rodoljubih, ki so polnili prostrano dvorano Sancinove gostilne, in izve, da odgovarja resnici, kar tukaj navajam. To izhaja sicer iz vsega mojega govora, kakor ga je poslal »Edinosti« spoštovani dopisnik iz Boljunca. Po shodu in še pozneje sem moral slišati marsikatero grenko, češ, da sem prišel reševati barako, češ, da sem se zagnal v boj za »farja«, češ, da sem govoril preveč o slogi in — edinosti! To korektnost mojega nastopa je lojalno in rodoljubno konstatirala tudi čislana »Edinost« v svojem članku »Še enkrat odkrita beseda«, številka od nedelje 1. junija t. L, II. str., drugi stolpec, kjer me jemlje v obrambo pred nekim dopisnikom iz Kopra, ki mi je podtikal, da sem govoril proti svojemu prepričanju. »Edinost« je pribijala rodoljubni značai mojega govora. — Gosp. dr. \Vilfan priznava, da je naročil svo- dan pred shodom v Boljuncu) naj me vpraša, da li pojdem na shod v Boijunc. Dr. Wilfan perutmi. pa dostavlja: »na pritrdilni odgovor (dr.ja Mandiča) Je odpadlo dalinie posredovanje od noje strani.« — Jaz sem torej, kakor bi bil vsak drug, upravičeno smatral to kot željo političnega društva »Edinosti«, oz. istrskega političnega društva, naj grem v Boljunec ter sem se v tej veri v tem smislu izrazil na shodu. — Toliko v pojasnilo. Dr. Josip Mandlć. Po pojasnilu g. dr. Josipa Mandiča odpadajo opazke, katere sem kot predsednik Političnega društva »Edinosti« bil dolžan napraviti napram verodostojnemu poročilu, katero žal ni bilo popravljeno na pristojnem mestu (v uredništvu ali drugod) toliko o pravem času, da bi bile lahko izostale moje opazke. 2 njimi sem hotel preprečiti le to, da bi se moglo domnevati, da Politično društvo »Edinost« prosi za sodelovanje osebo, ki se s tem ponaša, da ni društveni član. Nisem pa očital g. dr. Mandiću, da. se je vedoma skliceval na neobstoječo žeijo Političnega društva »Edinost«. Konstatira! sem le, da take želje nisem izrazil, kakor je po pritrdilnem odgovoru g. dr. Mandiča (na vprašanje, ali zares pojde v Boljunec), sploh odpadlo vsako posredovanje od moje strani za kakšnega govornika iz Trsta za shod v Boljuncu. Ko se g. dr. Josip Mandič priznava za člana Političnega društva »Edinosti«, — kar moram kot to-časni predsednik vzeti z zadoščenjem na znanje, — izgubi vprašanje, ali je bil na-prošen ali ne, vsak pomen. S pojasnilom g. dr. Mandiča je torej stvar za Politično društvo »Edinost« zaključena. Dr. Josip VVilfan. Višek italijanskega barbarstva. Prc-mnogokrat so že pokazali tržaški Lahi, da nimajo najmanjše pravice več, da bi se imenovali kulturne in civilizirane ljudi, in prvi majnik še ni tako daleč, da bi bili mi tržaški Slovenci že pozabili vso ono tržaško laško brutturo, ki so jo znašali ti bastardi velikega kulturnega naroda italijanskega nad mirnimi našimi ljudmi. Podli, civiliziranega človeka nevredni so bili oni zverinski napadi na naše ljudi, a vendar so bili še vsaj z njihove strani navidezno opravičljivi — napadali so moške. To pa, kar se je zgodilo včeraj popoldne in k čemur naravnost očitno hujska včerajšnji »Indipendente«, to pa presega vse meje. Kaj takega bi ne bilo mogoče niti v najčrnejši Afriki, tega so zmožni samo lumpje, katerim je že zdavnaj moral v njihovi moralni gnilobi segniti vsak čut moške poštenosti in dostojnosti. Včerajšnji »Indipendente«, glasilo tržaške laške poulične sodrge, naravnost hujska to sebe vredno golazen, naj »da razumeti prodajalkam cvetlic slovenskega cvetličnega dneva, da Italijani niso pripravljeni prenašati provokacij« in »naj jim v lepi obliki svetujejo, naj se vrnejo domov«. Lopov, ki je pisal ta hujskaški poziv, je vedel prav dobro, kake bodo posledice tega poziva: prav take, kakršne je hotel imeti. In res se je že zgodilo včeraj popoldne, da so laški divjaki v Carduccijevi ulici brutalno napadli dve gospodični, jim iztrgali cvetlice iz rok, jih raztrgali in pometali po tleh! — Vprašamo le: ali je kje kak narod na svetu, ali je kje tudi le kak posameznik, ki bi mogel pasti tako globoko, da bi stori! kaj enakega?! Ne! Tako podlega, tako gnusno podlega ga ni človeka na svetu drugje; pač pa si je moglo edino Ie tržaško italijanstvo ovenčati svojo puhlo glavo z žalostno slavo, da dejansko napada dame, ki s prodajo cvetlic pri svojih sorojakih nabirajo prispevke za podporo ubožnih šolskih otrok! In ti ljudje nam govore potem o kulturi, o civilizaciji! Fej, smrad ogabni! Četrt stoletja dela, neumornega, vztrajnega, požrtvovalnega, in kar je največ, tudi uspešnega dela ima za seboj društvo, ki bo praznovalo jutri svojo petindvajset-letnico. Dolga doba je to in še daljša ie, če jo je bilo treba živeti na naših vročili tržaških tleh, kjer smemo vsako leto našega narodno-obrambnega dejanja in ne-hanja šteti za pravo vojno leto, ki šteje dvojno. In prav taka vojna leta je preživljala barkovljanska »A d r i j a« od svojega rojstva pa vse do danes, ko smo na predvečeru proslave njene petindvajsetletnice. Koliko truda, koliko samozatajevanja, koliko krepke, neupogljivo trdne volje je bilo treba, da so iz tedanjega narodnega mrtvila vstale naše narodnozavedne Bar-kovlje, ki so danes lahko v zgled marsikateremu narodnemu kraju na našem obmejju, to morejo povedati le tisti, ki so živeli z jubilantko od njenega začetka, tisti, ki so s svojim delom v »Adriji« obvarovali Barkovlje, ta biser ob našem morju, svojemu narodu. Ce zaslužuje kako naše kulturno društvo, da proslavi ves slovanski Trst njegov jubilej, je to barkovljanska »Adrija«, ki je na najnevarnejši, po našem narodnem nasprotniku tako poželjeni, a vendar zanj, prav po njenem prizadevanju, nikdar dosegljivi točki naše jadranske obali, celo četrt stoletja, kakor siva skala, ki bijejo ob njo zastonj grozeči valovi, stala neomajno na straži proti navalom sovraga ter s svojo slovensko pesmijo budila in klicala, bodrila in navduševala ne samo svoje člane, temveč vse naše ljudstvo tam zunaj pred vrati Trsta na obrambo naše narodne posesti. »Adrija« je petindvajset let vestno in z vso vnemo vršila svojo vzvišeno nalogo, in na nas tržaških Slovencih je, da jej jutri izkažemo priznanje na njenem delu, na njenih uspehih. Jutršnji dan bodi za slovenski Trst dan naše barkovljanske » Adrije«! Že dolgo ni imelo nobeno sokolsko društvo javnega nastopa v tržaškem mestu. Zgodovina sokolstva bo imela torej 14. tm. zaznamovati važen dogodek, ko v sredini Trsta nastopi »Sokol« z javno telovadbo. Vsled ugodnih razmer se to posreči v nedeljo »Sokolu pri Sv. Jakobu». Javna telovadba se bo vršila na društvenem telovadišču za gostilno »Jadran«. Izvajale se bodo vaje III. vseslovenskega sokolskega zleta v Ljubljani. Ker nastopi pri Sv. Jakobu nad 200 naraščaja, je pričakovati, da nihče ne zamudi prilike in pribiti ta dan k Sv. Jakobu, da s sokol- stvom in za sokolstvo manifestira in proslavi ta dan. V nedeljo, 14. tm. torej k Sv. Jakobu! Tržaška posojilnica iu hranilnica naznanja slav. občinstvu, da uraduje od danes naprej ob sobotah od 9 zjutraj do 1 popoldne. Predavanje. V ponedeljek ob 8.30 zvečer bo predaval v prostorih „Slovanske Čitalnice , znani predavatelj, profesor V as a Stajič, o »liriki v srbski književnosti14. Predavanje, za čigar zanimivost že jamči ime predavateljevo, je dostopno vsakomur. Z ozirom na to se pričakuje najobilnejša udeležba. Tršćanskim Hrvatima i Srbima prigG-dom cvijetnog dana za slovenske škole u Trstu. Prejeli smo in radi priobčujemo: »Piccolo« (usput budi rečeno: naše glavno glasilo u Trstu) bio je tako uslužan, pa je upozorio i one naše ljude u Trstu, koji (nažalost) ne čitaju »Edinosti«, da slovenske nam sestre priredjuju od danas do nedjelje »cvijetni dan« u korist slovenskih škola u Trstu. »Piccolo« u rukavicama pozivlje svoje pristaše, da odbiju od sebe slovenske djevojke po svim pravilima predobro nam poznate talijanske kulture i nema sumnje, da če se naći po koji.....Sangulin, koji če na abruceški način očuvati talijanstvo Trsta od naše cvijetne____»provokacije«. Pošto slovenske prodavačice cvijeća nudjaju cvije-tak samo onima, za koje znaju, da su pripadnici našega naroda, živo preporučam svima onima, za koje plemenite prodavačice ne znaju, da su Slaveni, da se sami oglase svojim obolom, pa sreli prodavačicu bilo gdje: na ulici, u tramvaju ili u kojem javnom lokalu. Pokažimo tako, da nas u Trstu ima toliko, aa se nemamo čemu ni sramiti, ni bojati, da javno očitujemo svoju narodnu vjeru. — Hrvat. S hudičem se tudi zveže »Piccolo«, samo da bi inogel udariti po nas Slovencih. To se je posebno pokazalo pri zadnjiti dogodkih v Nabrežini, o katerih je priobčil dolgo, na vse strani zavito poročilo, na katero pa je inoral v včerajšnji številki priobčiti dva dolga popravka nabrežin-skega župana, g. Caharije, ki je postavil »Piccolo« in njegove dopisnike očitno na laž. »Piccolo« se je nato zatekel k nabrc-žinskim socijalno-demokratskim »voditeljem«, Marici in Pertotu ter se skuša z njunimi »pojasnili« izkopati iz zagate, v katero je zašel. Imenitno je, kako laško-iiberalni »Piccolo« išče pred slovensko resnico pomoči za svoje laži pri rdeči »internacijonali«! Sedaj so mu dobri socijalno - demokratski »izdajalci italijanstva«! — O tej stvari še izpregovorimo. TRŽAŠKI SLOVANI! Odgovorite na laško barbarstvo napram našim da- mani z najobilnejšim kupovanjem cvetlic ! — Laška hrutiura ne sme zaustavljati naše kulture ! ! Od Sv. Jakoba. Kakor je bilo že objavljeno, napravijo gojenci otroškega vrtca podružnice C. M. D. pri Sv. Jakobu v slučaju ugodnega vremena jutri, v nedc Ijo, 7. t. m., izlet v Dutovlje. — Odhod t otroškega vrtca pri Sv. Jakobu ob 12 poldne v Roco, odkoder se odpeljejo < ' z vlakom. Prihod na postajo Rocol < ! zvečer. Vabijo se starši in drugi prijat*.-otroškega vrtca, naj se tega izleta ude! že mnogoštevilno. Prosimo za cvetlice, se naj pošiljajo v otroški vrtec pri Sv. J;: kobu (na stari policiji) danes in jutri vl dan. Šentjakobčani in prebivalci pri Sv. M. M. Zgornji, pokažite svojo ljubezen do C. M. družbe in sprejmite od vrlih rodo-Ijubk ponujene cvetke. Za šentjakobski cvetlični dan se je prijavilo že mnogo gospodičen za sodelovanje, a žalibog kavalirjev je malo, posebno pa takih ki bi imeli danes popodne čas. — Vsled tega vabi šentjakobska podružnica C. M. D. , naj se oglase vsi oni gospodje, ki so danes popoldne prosti in bi radi pri cvetličnem dnevu spremljali prodajalke, naj se prijavijo v otroškem vrtcu pri Sv. Jakobu ob 3. uri. S prodajanjem cvetlic se prične že deloma danes ob 9 pred-poldne in deloma ob 3 popoldne ter se bo prodajalo do 10 zvečer, a jutri ves dan od 7 zjutraj do 8 zvečer. — Nabiralniki se bodo izpraznjevali danes v soboto od S in pol zvečer, a jutri ob vsaki uri tekom jutra in zvečer od 7 do 9. Poizkušen samoumor. Poštni uradnik Anton Likan, star 27 let, stanujoč v Car-boli Zg. št. 12, si je pognal iz revolverja kroglo v desno sence. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v mestno bolnišnico smrtnonevarno ranjenega. Vzrok, zakaj si je hotel vzeti življenje, ni znan. Smrt na delu. V ul. Barriera vecchia stanujoči mizar Josip Bizjak jc delal pri stavbi nove vojašnice v Rocolu. Zaposlen je bil pri cirkularni žagi. Velika ceper, ki je odletela, se mu je zasadila v goltanec in ga mu predrla. Poklicani zdravnik rešilne postaje ga je dal nemudoma prepeljati v bolnišnico, kjer ga pa niso mogli rešiti in je v kratkem izdihnil. Društvene mil Danes zvečer na predvečer 251etnice pevskega društva »Adrija« v Barkovljah bo koncertirala popolna godba »Narodne delavske organizacije« v »Narodnem domu« v Barkovljah. Godba, ki izborno izvaja tudi zelo težke skladbe, je vredna, da pride obilo tamkajšnjih bližnjih gostov, se naslajat kake dve uri na njenem izbor-nem izvajanju. »Narodna socijalna mladinska organizacija v Trstu vabi brate na* sestanek, ki bo V Trstu, dne 6. Junija 1914. »EDNOST štev. 123. Stran III. jutri, v nedeljo, ob 2 popoldne v dvorani NDO. ul. Sv. Frančiška št. 2. Po sestanku izlet na slavnost pevskega društva rAdriia« v Barkovljah. Bratje, pri-hitite v obilnem številu! Slovenska mladina v Sv. Križu bo ime[a jutri, v nedeljo, ob 2 popoldne v podružničnih prostorih NDO v Sv. Križu posvetovanje glede ustanovitve podružnice »Narodno-socijalne mladinske organizacije«. Zaupni sestanek podružnice ZJŽ Trst I. se vrši danes ob 8 zvečer v podružničnih prostorih, ul. Vicolo S. Vito št. 13, pritličje. Ker je sestanek zelo važen, vabimo tovariše. posebno pa odbornike in namestnike, da se sestanka zanesljivo udeleže. Akad. društvo „Slovenija" na Dunaju bo imelo v sredo, 10. t. m. ob 8 zvečer v lokalu Leitner, II. Huerspergstr., izreden občni zbor. Pevski zbor Z. J. Ž. Danes, v soboto pevska vaja z ozirom na nastop v Barkovljah. Kolesarsko društvo „Balkan". Danes zvečer ob navadni uri sestanek v kavami „Minerva-. — Jutri, v nedeljo, se udeleži društvo 251etnice društva „Adrija" v Barkovljah. tlaradna delavska organizacija. Sestanek pri Sv. Ivanu (pri K uderju na novi cesti) priredi .Narodna delavska organizacija- danes, v soboto, 6 junija ob 8 zvečer. Vabimo tovariše, da se udeleže v obilnem številu tega sestanka. Tržaško slovensko delavstvo v seh strok vabimo na protestni shod proti škan-dofoznemu postopanju napram postiijonom, ki bo jutri, v nedel o, ob 10 dopoldne na vrtu rKons. društva- v Rojanu. Nastopilo bo več govornikov, ki bodo ostro obsojali krivični sistem, ki se izvaja nad postiljoni, med tudi drž in dež. posl. dr. Rybaf. Skupina uslužbencev c. kr. glavnih skladišč: danes, v soboto, ob 8 zvečer od-borova seja. Darovi. — Za podružnico CMD v Kolonji je daroval g. Boje, kavarnar „Universa* in g. Korban 5 K, za lepe izrazene besed od gospe E. Stanič proti jedni italijanki v p.otest naroda. — Denar hrani Inserantni oddelek. — rPiccolo" z dne 5. t. m. je priobčil med darovalci za škedeniski „rikreatorij" me Luke Flego-Carlina iz Skednja. V protest proti tej neresnični trditvi daruje Luka Flego, ki ni daroval niti vinarja za ri-kreatorij, za škedenjsko podružnico CMD K 0. Denar je sprejela blagajničarka podružnice. — Odboru za ».cvetlični dan" sta poslali cdkupnino: ga. Foerster 5 K ga. Laura Zvvitter 3 K. Vesti iz Goriške. Laška politika je naravnost čarobna v svoji smešnosti. Alta in ornega politične modrosti laških magistratovcev je sedaj sokolska veselica. Slava njihovim političnim voditeljem, ker videli bodo nebeško kraljestvo! Ze vedo zakaj. Kolono za kolono tinte izliva „Cor-rLre" radi sokolske veselice, radi visokih mestnih doklad, radi „vzorne- meste uprave pa ne zine niti zloga. Je tič, ta „Corritre Friulano", nekateri pravijo, da je malo zmešan, ker vedno isto trobi in ne vidi ničesar. Iz Sežane. Stari sežanski pevci so na--ali ob priliki pogreba pok. gosp Alojzija Smuca za moško podružnico CMD 3 K. Denar hrani t. č. blagajničar. Dirka okoli Krasa se bo vršila v neg deljo, dne 14. junija, ob 10 dopoldne. Start je na križišču ceste v Ločnik in Podgoro. Dirka gre čez kraje: Gorica, Krmin, Me-deja, Zagrad, Tržič, Prosek, Općina, Sežana, Štorje, Senožeče (glavna kontrola), Preval et Vipava, Ajdovščina, Šempaš, Go-ca. Cilj je v Gorici Tivoli (Rožna dolina). Dirke se more udeležiti vsakdo, ki ima licenco avstrijskega odbora za kolesarski šport. — Vplačilo znaša 4 K. — V vsem je 10 častnih daril v vrednosti od 120—20 K. Dirkači, ki ne dobe nobenega darila, ki pa pridejo eno uro p j zmagovalcu na cilj dobe srebrne častne od znake. Zadnji termin za prijavo k dirki je jutri, v nedeljo. Za dirko vtljajo določila avstrijskega odbora za kolesarski šport. Tekma bo zeio zanimiva in prvovrstna športna prireditev, kar kažejo ž imena priglašenih (v številu 31), med katerimi je \eč znanih dirkačev. Slovencev se udeleži dirke le malo, zato pa precej Dunajčanov in vojakov. Imena priglašenih dirkačev priobčimo eriho mjič. enkrat veselica kolesarskega društva »Danica« v Gorici. — V »Dnevu« od 1. t. m. odgovarja nekdo na čisto umestno notico v »Edinosti«, da bi morala ^ Danica« z ozirom na istočasno veselico »Sokola* svojo veselico odložiti, ker se pomen »Da-ice iii »Sokola* pač ne more primerjati. Od( £vor »Danice« v > Dnevu« je sicer ponižen, vsebuje pa take netočnosti, da moramo na nje odgovoriti. — Branitelj »Danice« nikakor noče razumeti, da ni v interesu razvoja si' venskega kolesarstva, da imamo v tiorici dve društvi, in se sklicuje •a Italijane, ki imajo v Gorici celo tri 'ništva. Prvič moramo v odgovor kon-!tirati, da pa zato nimajo Italijani po de-društev, mi Slovenci pa imamo sko-rix v vsaki vasi svoje društvo, drugič pa z v^a ne sledi nič, pa prav nič, da imajo ^ -aui več di-jštev. Faktum je, da se ni az* iio slovensko kolesarstvo z ustnovit-*I-Milice« prav nič in da samo brezplodno cepimo svoje itak ne velike sile. — Branitelj »Danice« pravi dalje, da so bili za ločitev od »Gorice« zelo tehtni vzroki , vaje Članstva, orodna telovadba članstva, merodajni, ki jih pove odbor. Poskrbeli skupina. Pri prostih vajah n telovadbi na smo, da dobimo tiste tehtne vzroke od od- orodje sodelujejo tudi okoliška društva, bora in zato ne načenjamo tega vprašanja. S tem sporedom stopi mlado društvo prvič dasiravno ne ve o teh vzrokih v Gorici i pred širšo javnost. Je to pomemben dan nihče ničesar. — Toliko o pomenu in po-i za divaškega »Sokola«, ker mora doka- ••• trebi »Danice«. Branitelj »Danice« poudarja nato zopet dobrodelni namen veselice, saj je veselica »Danice« v narodno ■ šolske namene. K tej stvari pa si dovoljujemo sledeče pripombe. »Danica« je upravičena prirediti veselico v narodne namene le tedaj, če jej to dovoli »Šolski dom« in pa »Družba sv. Cirila in Metoda«. Tega dovoljenja »Danica« nima. Če se pa že vrši veselica v drugače zelo hvalevreden namen, potem ^a mora biti skrbljeno za kontrolo. »Šolski dom« in zati svojo eVEšistenčno pravico in postaviti trden temelj svojemu nadaljnemn razvoju. Upamo, da tudi občinstvo pokaže živo zanimanje za to prireditev in da stem podpre gmotno in moralno prvi polet divaškega »Sokola« iz njegove telovadnice. Na veseličnem prostoru se marljivo pripravlja za vse udobnosti občinstva in za telesno okrepčilo. Mladini bo na razpolago tudi plesišče; drugi si zopet lahko poiščejo svojo srečo v bogato dotiranem srečolovu. Na vsej prireditvi sodeluje znana sežan- »Družba sv. Cirila in Metoda« imata pra- ska godba na pihala. Kdor želi prebiti ne-vico in dolžnost, da čuvata, da niso izdatki kaj uric v dobrem razpoloženju, temu kli-previsoki, da se po nepotrebnem ne trati čemo: Na svidenje v nedeljo popoldne v denarja. Tudi te kontrole ni pri veselici Divači! Na zdar! »Danice«. — Izven vsakega dvoma pa je Barka . D|yači Pev in bralno društvo tudi, da obe društvi ne bi pripustili, da sel sNovi BaIkan<< na Barki priredi dne 7. ju- vrši veselica istočasno s »Sokolovo«. Nad vse čudna pa je »pozabljivost« »Danice«, da ni oznanila takoj na prvih plakatih dobrodelni namen veselice. Ali pa naj bi bil dobrodelni namen le vaba za veselico, ali naj bi moral dobrodelni namen opravičiti istočasnost »Sokolove« in »Daničive« veselice. — Ravnanje »Danice« nas sili k tej sumnji. — Iz vsega tega pa jasno sledi, da ni »Danica« upravičena agitirati za svojo veselico z narodnim geslom. --Končno še opozarjamo vse dirkače, da so v slučaju udeležbe pri dirki disklasifici-rani za vse druge dirke, ker nagrade v denarju niso dovoljene. Vsaj to bi lahko vedelo kolesarsko društvo »Danica^. Menda ve sedaj vsak narodnjak, kaj je njegova dolžnost dne 7. junija t. 1. Kolesarsko društvo »Danica« v Gorici naznanja, da za cestno dirko Ronki—Gorica. ki se bo vršila jutri, v nedeljo, odpadejo določene denarne nagrade in se nadomestijo s krasnimi darili. Vršil se bo ples in javna tombola za K 200.—, cinkvi-na za K 100.—. Goričani udeležite se te prireditve, ki se bo vršila v Gorici na Tržaški cesti, restavracija »Pario«. — Ako-ravno se vrše istega dne dve slovenski prireditvi v Gorici, nas je dovolj Slovanov tu, da uspete obe prireditvi lahko dobro. Konfiskacijska praksa. Z ozirom na to, ker smo v mejni deželi, je vsaka kritika nekaterih stvari, žal da jih je toliko, nedovoljena. In pisati se ne sme v Gorici niri stvari, ki so po vsej Avstriji znane; v obmejni deželi je vsaka sablja že sakro-sanktna. Pa te pretirane pazljivosti še ni dovolj. V uradnem listu beremo, da je sedaj tudi že znanstvenim in delom državni pravdnik za petami. Dopolnilni zvezek dela »Die \Vciberherrschaft in der Ge-schichte der Menschheit«, ki ga je izdalo ugledno založništvo Albert Langen v Munchenu in ki sta ga spisala Edvard Fuchs in Alfred Kind, moža, ki sta že nekoliko koristila znanosti, to delo je sedaj na Goriškem prepovedano. Neumestnost prepovedi niti ne omenjamo. Konstatiramo le, da bo Gorici presneto malo pomagano, če bo slovela le po tem. da ima tako ozko-srčno cenzuro in da zapada tudi drago zn?nstveno delo konfiskaciji, ki je po vsem ostalem svetu liudem na razpolago. Italijani med seboj ali laška kultura v pravi luči. Včerajšnja »Eco« prinaša to notico, ki jo priobčujemo brez komentarja: »Neokusen prizor. V ponedeljek, med veselico na gradu, se je odigrala neokusna scena. Za ničeve, čisto osebne motive, je začel neki Lutmann, vinjen in pod-pihovan od drugih prijateljev, provocirati in potem napadati gospoda Riharda Tho-manna, 20letnega mladeniča, ki ni hotel ničesar drugega, ko da ga puste v miru. Nastal je direndaj, ki je privabil vse polno ljudi. Letele so zaušnice in dotični Lutmann je začel obkladati Thomanna z besedami, ki so bile prav trivialne«. In pomisliti je treba, da je Lutmann predsednik »Krožka za kulturo« in njegovi prijatelji odborniki društva so se še zanj potegnili. — In kje je kultura? Drobne vesti. V preiskovalni zapor so odpeljali 451etnega Ivana Kersiča iz Trsta, ki je obtožen javnega nasilstva. — Radi razžaljenja Veličanstva sta sc morala zagovarjati Ivan Fratta in Henrik Comar. Oba sta bila oproščena. Fratta pa je bil vsled razžaljenja straže obsojen na 5 dni zapora. Razprava je bila tajna. — Radi hudodelstva po § 129. b) je bil obtožen Viktor Ibler, vsled pomanjkanja dokazov pa oproščen. Tudi ta razprava je bila tajna. — Tičcm je nastavljal Josip Stock iz Gradeža. Ravno med »delom« ga je pa zasledila straža in tako je bil včeraj obsojen na 14 dni strogega zapora, poostrenega z enim postom. — Vsled nevarne grožnje je bil obsojen na štiri tedne zapora z enim postom Klement Antonio iz Tržiča. Za plavače. V sredo je bilo otvorjeno za splošno uporabo plavalnica v tukajšnjem kopališču. Iz Sežane. G. Josip Štolfa iz Sežane h. št. 46 je daroval na mesto venca na krsto pok. Alojzija Smuca 10 K za moško podružnico družbe sv. Cirila in Metoda in istotako sežanskemu Sokolu. Hvala! Sokol v Divači priredi, kakor že javljeno dne 7. 6. t. 1. ob 4. uri popoldne javno telovadbo in veselico na planem poleg restavracije Mahorčič (baraka). Spored telovadbe: proste vaje naraščaja, proste nija t. 1. veliko pomladno veselico na planem točno ob 3. uri popoldne z jako bogatim in zanimivim sporedom. Pridite vsi, ki ljubite neprisiljeno zabavo, da pomorete mlademu društvu in prepotrebni C. M. družbi! Na svidenje v nedeljo na naših prijaznih malih planinah! Iz Ajdovščine. V Edinosti" od 27. maja 1914 se v notici o „izletu Pevskega in Glasbenega društva goriškega- v Ajdov-šč no govori o nekem gostilničarju v Ajdovščini, da napačno umeva promet s tujci, če viša takoj cene, č m vidi v svoji gostilni večjo družbo tujcev. Trdi se nadalje, da so morali nekateri naravnost neverjetno visoke svote plačevati. Da ne bi gg. gostje, ki zahajajo v lokale gostilne g. Brr.tine, ki jo imam jaz podpisani v najemu, mislili, da je podpisani cene tako neverjetno visoko zvišal, izjavljam, da nisem jaz na dan i leta zvišal cen pri jedilih niti za vinar; da pa pokrije večjo režijo, je zvišal eeno pi*a za 4 v. pri litru. — Sum o naravnost neverjetnih svotah, mora torej pasti le na koga drugega in ne na podpisanega. Prosim najuljudnejše si. uredništvo za blagohotno priobčenje teh vrstic, da mi ne nas ane po nepotrebnem občutna škoda! Z odličnim spoštovanjem Josip Vidrih, najemnik gostilne Brati a. V nedeljo, 7. t. n?., se bo vršila dirka in tombola kol. dr. „Danica- na Tržaški cesti. Iz Drežoice. Dovolite gospod urednik, pride tudi iz naše vasi kako poročilo. — Naša občina ima precejšnjo vodno silo v svoji lasti. To je sedaj hotela kupiti družba za izrabljanje vodnih sil Soče in v resnici se je tudi dosegla kupčija z omenjeno družbo. Ali nemalo se boste začudili, ko vam povem, na kak način je bila sklenjena ta kupčija. Občina je prodala svojo vodno silo za 10.000 K in sicer pod temi pogoji: Občina preskrbi za instalacijo električnega toka za cerkev, župni-šče, cerkovnika, župniško pristavo in pa za par žarnic v vasi Drežnica. Za to uporabo toka bi pa morala občina seveda plačevati. Pogodba je bila v očividno škodo občine. Prvič je svota 10.000 K prenizka, drugič bi samo instalacija veljala nad 10.000 K, tretjič pa občino prav nič briga, ali ima kurat in cerkovnik električno luč ali pa ne. Pa ne samo, da je bila pogodba škodljiv!!, bila je tudi krivična. Vodna sila je last vse občine in ne samo vasi Drežnica. Kako pa pridejo druge vasi do tega, da one nimajo razsvetljave, temveč samo vas Drežnica. K sreči pa je še nad našim občinskim svetom, ki dela tako modre pogodbe, deželni odbor. Ta je tudi takoj u videl škodljivost in krivičnost pogodbe in jo zato razveljavil. — Duševni oče te nad vse čudne pogodbe je seveda kurat Kalin, ki je znan iz procesa proti »Novemu času«, da zna vplivati na svoje ljudi. Upamo, da s sličnimi nasveti kurat Kalin čisto pripravi sebe ob dosedanji vpliv. Nesramnost. To pot pa moramo mi Italijanom servirati tak izraz, čeravno nismo vajeni zmerjanja. Neprestano govori »Corriere« o tržaških dogodkih, kakor da bi moral biti v Gorici tudi vedno pretep, če nastopijo Slovenci. Kakor da bi bili mi enaki laškim tržaškim pretepačem. In vendar je končal sijajni volilni shod slovenskih Goričanov brez najmanjše neprilike in vendar je enako sijajna manifestacija za naše šolske zahteve končala brez vseh nemirov. Kaj imajo torej tržaški dogodki opraviti s Slovenci. Najbrže bi naši «cit-tadini < imeli radi take dogodke, najbrže se našim ljubim someščanom hoče istih pouličnih napadov, kakor so jih lahko delali njih bratje v Trstu. To jim pa radi verujemo, da je v Gorici nemogoče, ker nas je že toliko, da tudi še enkrat toliko Lahov z otročjo lahkoto poženemo v beg. Ali ima radi tega »Corriere« vedno na jeziku tržaške dogodke, ali mu je res tako hudo, da ne morejo s pouličnim ba-rabstvom pregnati Slovencev? M Iz Istre. Istrske fieželnoztorsKc volite. V ponedeljek, dne 1.1, m., se je vršil pri Pobegih poleg Kopra javen shod, ki ga je sklical v imenu »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri« bivši deželni poslanec in predsednik okrajnega zaup- i NARODNA POSOJILNICA IN HRANILNICA v TnSTU rtflttrtvana zalrug« z omejenim Jamstvom. ■ ■ NOVA ULICA ŠT. 13, D. NADSTROPJE ■ ■ vloge B» knjižice po gV-g'l-S'l. Da|« pM«|lla na nanj ce in vrednota na omrtna ali tedenska adplattla. Eskomotuje trgovske »eij'ce. Prodaja srečke na meseč e obroke- usodna priliko. Podpisana tvrdka rabi %a takoj 10 pridnih, zanesljivih m zmožnih mizarskih pomotolkov kateri so izurjeni v prostih in najfinejših del pohištva. Služba stalna in plača po zasluženju. Dotični, kateri se sprejmejo ter ostanejo najmanj eno leto v službi se jim voznina do Belgrada povrne. Tozadevne ponudbe poslati na Mihelj & Modic Kralj Aleksandra ulica št. 70 Belgrad Oglase, poslana, osmrtnice in vsa naznanila |e pošiljati »Inseratnemu oddelku« »Edinosti«, Trst, ulica Sv. Frančiška št. 20 Nobena kapljica ne koristi tako želodcu, kot pristni želodčni likćr Blizu In dalee Vse ga posna. Kdor ga im*! Ima sdravjo doma 8 Zahtevajte priftfl „FLORIAM". Zavračajte ponaredbe! Edini dobavnik in založnik za Primorsko in Dalmacijo VEK9SLAV PLESNiČAR TRST - ul. Donizzetti št. 3 - TRST Slovensko Konsumno društvo Trst, ulica Lazzaretto vecchio št. 31 se priporoma toplo vsem svojim udom in Slovanom sploh. ToČi se izvrstno vipavsko, dalmatinsko in istrsko vino ter puntigamsko pivo. Domača kuhinja z gorkimi in mrzlimi jedili. — Postrežba točna. Dr. PECNHC Dr. PETSCHNIGG TRST, VIA S. CATER1NA ŠTEV. 1 Zdravnik za notranje (splošne) bolezm 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožue in vodne (spolne) bolezni: lP/2—1 in 7—lV/7/ z. o v o i s H. J« dobi v vse/t lekarnah. TRGOUCI! PEKI! Drože (kHflS) 12 odiiklMne slovenske Mine drot so dosege dosedaj vsepovsod najboljši sloves. Nardnjak lll^lV W%1 t I Mili • mm Mali lili ■ dat JamJR LimJM kfl maaAmaAa ma IiamIiiihamSmIL mmmIi Priooročafa RmhIIamI« A .1 Vin Vrtcnriin naročajte pil doman tvrtki, M Dam postreže po konkurenčnih cenah. se Vam udana apollonlo & Glanni. Trst. Via Vasari 10 Telef. Nr.o 26 Siran IV. »EDNOST Štev. 123. V Trstu, dne 6. junija 1914. nega zastopa, nadučitelj Josip Valen-11 č. Shodu je predsedov al predsednik krajnega zaupnega zastopa za občino Koper, Na z a r i j B e r t o k. Na shod je došlo razen domačih volilcev še mnogo drugih rojakov iz Kopra, Manžana, Babičev, Dekanov, Sp. Škofij, Bertokov, Trušk i. dr. Shod je bil jako poučen; takih shodov z več govorniki — pravi sklicatelj — bilo bi želeti širom Istre mnogo. Razen sklicatelja in kandidata Jos. Valentiča so govorili gg. nadučitelj Jos. Bertok, posestnik Rud. Fečarič, drž. uradnik St. Valen-tič, kmetovalec Josip Bažec, nadoficijal Fr. Sever in obč. tajnik Fr. Kosmina ponovno. Na podlagi izvajanj govornikov so se sprejele nastopne resolucije soglasno: Zborovalci-volilci na javnem shodu pri Pobegih dne 1. junija 1914. 1. pozivajo in nalagajo bodočim svojim deželnim odbornikom, naj ne bodo pristranski pri nakazanju podpor in pri sodelovanju sličnih nakazil, pač pa strogo narodni in ekonomični. (Jos. Bertok).« 2. pozivajo predsedništvo »Političnega društva za Hrvate in Slovence v Istri«, da se ustanovijo širom vse Istre stalni krajni zastopi, ki naj bodo v neposrednem in vednem stiku z volilci glede njih želja o splošnih zadevah, kar bi centrali političnega društva omogočalo nadzirati poedine poslance, da-li upoštevajo upravičene želje in potrebe, ter po njih uravnavajo svoje delovanje in vrše svoje dolžnosti. (Fr. Sever). pozivajo vse Slovanstvo Istre, da se strne v trdno nepremagljivo falango, da s tem preprečimo nakano naših sicer odkritih, a vendar hinavskih nasprotnikov, ki streme za tem, da bi naše kraje radi spravili pod nadoblast tujih častilakomnežev in pohotnežev. (Jos. Bertok). 4. pozivajo bodoče naše poslance, naj ne privole v delitev občin po narodnosti brez poprejšnjega sporazuma in privoljenja vo-lilcev v dotičnih krajih. (R. Pečarič). 5. opozarjajo bodoče naše poslance, da naj upoštevajo, da so bili izvoljeni od volilcev kmetskega stanu in zato naj z vso vnemo zastopajo interese kmetskega stanu. (R. Pečarič). V znamenju sloge celokupnega Istrskega Slovanstva in s prokletstvom onega, ki bi skušal zanetiti v Istri bratomorne stranke, se ie spreiela kandidatna lista Mandić, Valentić, Skrbeč — soglasno. — Slovenci iz Bertokov, iz ostale koprske okolice in iz Kopra se pozivajo, naj ravno v tem znamenju oddajo svoje glasove kandidatom naše krvi in našega duha, ki so: v splošni kuriji dne 7. t m. Andrej Medoš od Luke, posestnik v Medoših, v kmečkih občinah dne 19. t m. pa: Ivan Mandić, župnik v Kaštelu, Rudolf Pečarič, posestnik pri Pobegih, Gavde Sokolić v Nerezi-nah na otoku Lošinj. — Pokažimo bratje, da nas je Slovanov v Istri toliko, da s svojo slogo in enotnim nastopom lahko zlomimo italijansko nadvlad je! Pokažimo nasprotniku, da naš narod ne bo nikoli več dopuščal, da z našim imetjem in v naši hiši zapovedujejo tujci in pritepenci in pro-danci! Žrtev, italijanskega barbarstva. Čitatelji se morda še spominjajo barbarskega čina, izvršenega pred dvemi meseci na pragu „Narodnega doma" v Cresu. Povodom nekega političnega sestanka je podtaknila zločinska roka na pragu dinamitno cigaro. Sledila je eksplozija, vsled katere je bil čuvaj „Narodnega doma" težko ranjen in je izgubil vid. Sledilo je dvamesečno strašno trpljenje, iz katerega je rešila nesrečno žrt< v še Ie — smrt. Dne 29. m. m. je izdihnil mučenik Kružić svojo dušo. Dne 31. maja se je vršil pogreb, ki se ga je udeležila ve-1 ka množica. Ganljivo žalobno slavje je bilo to Na grobu je pretresljivo govoril vodja družbine šole, g. Defilipis, posebno, ko je naglašal, kakih sredstev se poslužujejo proti nam tisti, ki nas nazivljajo — belve croatel Vtis je bil tolik, da je vsa mn žica jokala. Za Defilipisom je govoril O. Stjepan Ivančič, sorodnik žrtve. Ihteč je povedal, da je pokojni Kružić v krščanski ljubezni pred svojo smrtjo odpustil vsem svojim sovražnikom. — Pogreba se je udeleži o tudi kakih dese; Italijanov članov Societa Operaia. Med govori so stali mirno kakor grob, kakor izklesani iz kamna. Kdo ve: ali jih je težila vest, ali pa so jim srca tako zakrknjena, d., niso nič čutili1 I Ni - res da sem jaz podpisani c. kr. poštni-kontrolor Gabrijel Lindtner radi tega dogodka par dni v zaporu bil, res pa je, da sploh v tej zadevi še na c. kr. policij-sko-ravnateljstvo poklican, ali od istega zaslišan nisem bil. — Gabrijel Lindtner, c. k. poštni-kontrolor. POROTNO SODISCE Tatvina na polti v ulici Sfadien. - 127: kron ukradenih » peš Fran Bjekar sogiasno oproščen. Pričenši ob 9 zjutraj je včeraj nadaljevala razprava proti Franu Bjekarju. Ker je branitelj dr. Robba še predvčerajšnjim predlagal, da bi se glede pečatov s črnili m in onih na vosek zaslišala dva posebnu izvedenca strokovnjaka in je sodni dvor sprejel ta predlog, sta bila včeraj zjutraj najprej zaslišana izvedenca Ivan Raltara in Josip LeganL Izvedencema je bilo stavljeno vprašanje, če moreta zagotovo povedati, da li so bili pečati na vosek in oni s črnilom vtisnjeni z istim pečatnikom, s katerim so biii vtisnjeni na spremnico. Izvedenca sta pa oba soglasno izjavila, da ne moreta tega povedati z matematično gotovostjo, ker je papir spremnice gladek in je na njein ostal pečat čist in jasen, dočim je omot iz piv-nega papirja, vsled česar se je tu pečat s črnilom razširil, ker je papir popil črnilo. Branitelj dr. Robba je nato predlagal, naj bi se dalo izvedencema na razpolago originalne pečatnike, ker pa teh pečatnikov ni smeti odnesti iz dotičnega urada, naj bi izvedenca izvršila ogled pečatnikov in vse potrebne preskušnje v poštnem u-radu Trst 7. Sodišče je sprejelo ta predlog in je sklenilo, da se votant sodnik dr. Jauclii poda z obema izvedencema v poštni urad Trst 7, kjer nai izvedenca pregledata dotične pečatnike in napravita potrebne poskušnje. Razprava je bila nato v to svrho prekinjena do poldne. Ko sta se pa opoldne oba izvedenca vrnila z dr. Jauchijem. sta izjavila. da sta prišla potom poskusov do prepričanja, da pečati na vosek in pečat s črnilom, ki so bili vtisnjeni na ponarejenem paketu, niso bili vtisnjeni s pečatniki, ki se nahajajo na poštnem uradu Trst 7. Nato je predsednik izjavil, da je doka-zilno postopanje zaključeno ter je — bila že ura % čez poldne — prekinil razpravo do 4. ure popoldne. V večernem nadaljevanju razprave je najprej zapisnikar prečital edino vprašanje. katero je sodišče sklenilo staviti porotnikom. Vprašanje se glasi: »Je li obtoženec Fran Biekar kriv, da je dne 11. decembra I. 1913. brez lastnikovega dovoljenja in v svrho dobička vzel paket, v katerem je bilo 127.900 kron denarja, ki je bil lastnina c. kr. poštnega era rja. v službi katerega je bil obtoženec kakor uradnik?« Nato je predsednik podelil besedo državnemu pravdniku, dr. Zuminu, ki je v svojem obtožilnem govoru najprej omenil vse one uradnike, ki so imeli posla z onim paketom. Pričenši pri kontrolorju Lindt-r.erju in uslužbencu Kočevarju je glede vsakega posebej dokazoval, da jim je bilo nemogoče izvršiti tatvino: temu zato, ker je bil preveč preprost, drugemu zato, ker je bil preveč kontroliran, tretjemu zato, ker sploh ni imel prilike, potem zopet drugemu ni bilo mogoče te tatvine izvršiti, ker sploh ni bil sam. Na ta način je enega po enega eliminiral vse one uradnike in uslužbence, na katere bi eventualno mogel padati sum. Nato je državni pravdnik rekel: »Doslej nisem govoril, kakor državni pravdnik, temveč le kakor branitelj vseh onih oseb, na katere bi morda mogel obračati sum, da so ali izvršile ali sodelovale na izvršitvi te tatvine; a sedaj bom govoril, kakor državni pravdnik, kakor obtožitelj!« Rekel je nato, da potem, ko je glede vseh drugih uradnikov in uslužbencev izključena možnost, da bi bili izvršili to tatvino, ostaja Ie obtoženec hran Bjekar, o katerem ne le, da se ne more reči, kakor o drugih, da ni imel možnosti izvršiti to tatvino, temveč je ravno o njem naravnost dokazano, da je on edini imel to možnost. Govornik se je posebno opiral na izvestja kaligrafskih izvedencev in trdil, da morejo biti porotniki popolnoma prepričani, da je ravno Bjekar izvršil to tatvino. Priporočal je porotnikom, naj torej soglasno potrdijo stavljeno jim vprašanje. Nato je izpregovoril tajnik poštnega ravnateljstva dr. Marignoni, ki je, kakor civilna stranka zahteval od obtoženca odškodnino 127.000 kron. Nato je predsednik podelil besedo branitelju dr. Robbi, ki je najprej opozoril porotnike na obtoženčevo vedenje tekom vse razprave, rekši, da se obtoženec, ki se čuti kriv, gotovo ne more tako dostojno vesti, kakor se je vedel Bjekar. O njem so se vse priče izrazile pohvalno in so celo rekle, da je obtoženec vsega zaupanja vredna oseba. Preiskovalo se je obtoženčevo privatno življenje, a se ni našlo ničesar, kar bi ga postavljalo v slabo luč. Kaj pa, če bi se preiskovalo privatno življenje nekterih prič, ki so bile zaslišane na tej razpravi: bogve, do kakšnih rezultatov bi se bilo prišlo? Poudarjal je, da vsi priznavajo, da je bil Bjekar vedno poštenjak, in vendar sedi sedaj na zatožni klopi. Govornik je nato izpodbijal vse indicije, ki govore proti obtožencu, rekši, da so to le indiciji, nikakor pa ne pozitivni dokazi. »Kakor stoje indiciji proti obtožencu Bjekarju, ravno tako bi se moglo navesti ne-številno indicijev proti mnogim onih, ki so bili v tem procesu zaslišani kakor priče, in katerih izpovedbe naj bi dokazovale, da je ravno Bjekar kriv. Glede izreka kaligrafskih izvedencev je dejal, da se mu ga ne zdi vredno pobijati, ker ga je že tako pobil izrek drugih izvedencev. Zaključil je svoj govor rekši, da je popolnoma gotov, da porotniki ne bodo mogli obsoditi človeka, ki je po nedolžnem prišel na zatožno klop. Nato je predsednik razprave, podpredsednik deželnega sodišča Clarici zelo na kratko, a točno reasumiral vso razpravo in slednjič izročil vse spise porotnikom, ki so se nato umeknili v svojo posvetovalnico, odkoder so se povrnili v dvorano dobro uro pozneje, nakar je njih načelnik, g. Arduin Berlam, prečital pravo-rek, s katerim so porotniki na stavljeno jim vprašanje odgovorili z 12 »ne«. Sodišče je na podlagi tega pravoreka oprostilo obtoženca Frana Bjekarja obtožbe tatvine. Oprostilna sodba je bila razglašena ob 9%. ♦ Na stopnjicah in v veži deželnega sodišča, kakor tudi na ulici pred sodiščem je čakala že od 9 naprej ogromna množica. Ko je oproščeni Bjekar prišel v vežo, mu je množica priredila ovacijo. Ko so mu prijatelji gratulirali, je Bjekar vzkliknil: »Vendar je še pravica na svetu!« BB MALI OGl&S 1 SS □□ □a □□ se računajo po 4 stot. besedo. Mastno tipkane besede se računajo enkrat več. — Najmanjša : \ ristojbina znaša 40 stotink. : □□ ca □□ TrsovlM m jospoflurctvo. BORZNO POROČILO. dme S. junija 1914. Efektna borza. Dunaj, 1.10 pop. Avstmaka renta papir 81.05 avstrijska srebrna renta «1.55. avstrijska kronska renta 81.55 ogrska kronska renta 79.05, kre-ditke 6 3.50, Anglobanka 328.75, Union 571.—, Landerbank 474.50. Bankverein 506. - drž. žel. «8« —. Ijombardi 89-—, alpinke 7S150, turške srečke 21*.—, Napoleoni 19 19, marke papir 117.80. London kratko 24.16, Pariz 95 92. Trdno. D ti naj, 2.50 pop. Avstr. rent« papir 31.15, kre-ditke ^03. , Lloyd 570.—, drž. žel. 685.75, Lo -b»rdi 89.—, alpinke 779. , turške srečke 213.—. cheques Pariz 95.^5. Mirno. Trst, urad.) Francii a 95.75 - 9G. 15, Nemčij a 117.8« i- 118.20, It. 95.40 -95.8 London 24.13-24.18, 20 frankov 19.'4-19.22, 20 mark 23.48-23.54, so-vereign 24.04-24.10. nemški papir 117.80-118.20, italijanski papir 95.40 - 9;>.9 , avstr. zlata renta 100.25 1 0 55, avstrijska kronska renta 81.40 - 81.71», ogrska zlata rrnta 97.- 97.50, ogrska kronska renta 79.85 8".2 , turške srečke 212-215.— diskont za menice do 3 mesecev 3*/« - 4nad 3 mesece 4'/* - 4®//V Blagovna borza. Budimpešta, Pšenica za maj —.— za okt 12 97, za april 13.14, r ž za april —-—. oktober 9.64; okt. 9 73; oves za april--. oktober 7.91 koruza za maj—.—.juli 7.66 Ponudbe pšenice sred-nj-. povpraševanje ravno tako. Tendenca mirna. — Prodaje 10.000 q. Trst, 5. junija Kava. Santos good average za maj —.--.—, za juli 58.50 59.5-». september HO.---—, december 60 25 - 61.—, marec 61.25- 62.—. Tendenca m rna. Good Rio za maj —.-- —.—, juli 5-\50-5t.—, september —.--55.—, december 56.---.—, maj 58.---.—. Sladkor. Centrifug, takoj 277,-287« maj avgust 27.50 - 28.25 novem.-marec - 28.25 - 29.25, melis takoj 29'/, - 29* juni-avgust 297, —.—, nov.-mar. 29.75 - 30.— concas.se takoj 29V,- 29T, kocke 30» v 3 5 . kristal takoj 28V. 2S% maj. -avgust 29.-, okt.-dec. 271 8 - 31% Stalno ZAHVALA. Za vse izkazano sočutje povodom smrti naše preljubljene MARUE FURLAN kakor tudi za mnogobr jno spremstvo b!age pokojne k večnemu počitku izrekamo najsrčnejšo zahvalo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem. Posebna zahvala vsem gg. darovalcem prekrasnih vencev in vsem onim, ki so na katerikoli način izkazali pokojnici zadnjo čast. Bog stotero povrni! TRST, dne 5. junija 1914. ŽALUJOČI OSTALI. V- - 3 . VimsIj in psp iksfco d mo" v Kunmn vpisana zadruga z omejena zavezo vabi na ki se bo vršil V NEDELJO DNE 14. JUNIJA 1914 ob 3. uri popoldne v društvenih prostorih v Komnu hšt. 88. DNEVNI RED: 1. Čitanje in odobrenje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računa za leto 1913. 4. Poročilo o izvršeni reviziji v letu 1913. 5. Volitev nadzorstva za leto 1914. 6. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen ob navedenem času, se bo vršil ob 4. uri popoldne na istem mestu in z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki bo sklepal ne glede na število navzočih udov. V Komnu, dne 5. junija 1914. UmelRD-fotošraflcni stelje Trst. ulica del Rivo št. 42 (pritličje) Trst -»♦♦i Izvršuje vsako fotoniaf čno delo kakor tudi razglede, posnetke, notranjost lokalov, porcelaiKiste plošče za vsako vrst. spomenike. POSEBNOST: POVEČANJE ::: VSAKE FOTOGRAFIJE ::: Radi udobnosti gosp. naročni kov sprejema naročbe in jih izvršuje na domu, ev tudi zunaj mesta po naj zmernejših cenah. Trst, ul. M R&o tlm. 42. T8ST, ULICA G5UL8A 32, TRST Prodajalna : ieleznivte In predmetov za domačo rabo. Obrtni in poljski predmeti po zmernih cenah. :: šHjpfifdll v dobrem stanu se zel ) po ceni p od t, D*Lkl\&IJ ul. Be veder-47, trgovina jestvin (613 Ed.na pr merstn tovarna jjvotclo« . TRIBUNA" Gorioa, Triašia ulloa 26. (prej pi ovarnd Go-iua). taloga d*okj|»», šivalnih in ■ metliških strojev, gra-irsfonov. or*«itrijono* id. F Ba jel Gorlo*, Stolna ul. 2—4. Fro aja na ob-ffce. f*e i Iti fi-anka Išče se vajenec za knjigarno, vprašati Gorenjec & C., Via Caserma. 612 f&rfHfl se d°bra snažna postelja poštenemu mla-UUlfll deniču, Via Farneto 44, pritličje, v. 20 Gl."> Stolni krajevni agenti nastavijo s stalno plačo za prodajanje dovoljenih srečk v Avstro-Ogrski. — Ponudbe pod „Merkur" Brno, Neugasse št- 20. 614 Ženitbeno ponudba. Mlad trgovec z do-_ bro idočo trgovino želi se seznaniti z gospodično od 20 24 let sta o, katera bi imela v e-elje do trgovine in srečnega d užins ega življenja. Le resne po udbe naj s pošljejo na Ins. oda. Edinosti pod rSr« čno bodočnost . 607 se n eblovana soba, na željo tudi s hrano. UL Sv. Petr-r Štorklja št. 8, I nadst vr. 6 li-.jan 608 Odda |ot||||20||h babica se priporoča cenj. gospem IaIiUmIIU Sprejmejo se noseče tudi na d^m. 1 rst, uL Chiozza iO, priti čje. 90 Odda se takoj mebliraoa soba. Ulica Miramar 11, 1 nad. _ 61o DOCtffllNIfilll Boovecchiatu, Via Ghega na-ItCalUVlillljU sproti kavarne Fabris. se pripo-r- ča z dobro kuhinjo, kosilo 60 vin Izborna vin i. Prvo Plsensko UrqueU. Čez ulico 64 vin. liter. — Točna postrežba. Sobe za prenočiti. Priporoča se Vavpo ič, re-tavrater. 45 Prenočišče-gostilno-buffet Hinko IfnCif Trst ul. Carradori 15. Vedno na razpolago HUMI) gorke in mrzle jedi, kakor tudi pristno domače svetokrižko vino, teran, in druge vrste vina. kakor tudi D eherjevo pivo. Za obilen obisk se priporoča H. osič. 2333 filKlMflltafl z več letno prakso, kot blagajni-UUapUlillllU čarka v trg vskem podjetja, ziut i-na slovenskega, srbo hrvatskega, ital jaDskega in nemškega jezika, išče primerne službe Prijazne ponudbe pod Pridna-. Naslov pove tudi Inserat i dd-lek pod Štev. 721." 721 MeMIrana soba za eno ali dve osebi, z uporabo kuhinie, se odda tak. j v n jem ri hrvatski družin. Hiša nova in elegantna, stanovanje čisto, svetlo in mirno, cene - mtrne Oglasiti se v ulici Commerciale štev. 9, pritličje. 717 Knmnnlnm n* prodaj r najboljšem stanu, v UkllllllUlUlIl katerem bi ee ahko vrfti velik obr..t, k bi se vodil z električno silo v bližini 50n m od «lektričnega toka. Cena 2500 K. — Ant- n S k a b a r. Veliki repen Jtv. 30. 581 flffliffflV se meblirana s>>ba z dvema poste- UUUU ljama pri slovenski družili. Ul. Barriera vecch a 22, IV desno. 5 0 Odda >e takoj soba in sobica meblirane s hrano. Ulica Boschetto št. 40, vr. 2. 9«K> v*•«■»■ tuca Doscneno st. vr. is. ftatlPftf rfllfO družina sprejme otroka na hran . UUUrUMUlU Oglasiti se je v Kolonji, Nova ce*ta št. 38 59" ItrO ^"jačkega pomočnika za m»la dela. — 1*16 Kupmk, c L Geppa 10, I nad. 602 Plim Čajno maslo ima za oddati po n a j n i li i a 1110 ceni Mlekarna t Radohova ras p. Št Vid ceni pri Zatičioi. 604 V Tomaju no Krosu. Krasno posestvo* oajzdravejša lega z udobno hišo, razpolagajočo z notranjimi prostori, pod to klet, dalje verando, vrtom, prostornim hlevom, vinogradom, drevesnico, senčnatim kostanjevim logom, travnikom in orno zemljo (nad 11.000 m2) na olajševalno plačevanje ali d* v najem za dntJio doba Izborna prHIka za služabnike, vpokojence! Pojasnila pri Inseratnem odd. »Edinosti«. ——-— > TopelorsKI In preprognr. mojster si m lUflN SMOffiČ Trsi ui!ca Beivedere 49 3 TRGOVINA USNJA : v eh vrst, črnih in barva-nih ter nadplatov z izde-lovalnico zgornjih čevljev. Velika - izbera potrebščin za čevljarje in sedlarje Specijaliteta: podpel-! ! ! nek „PALMA" !!! Trst, Via Molin §?ande štev. 38 se priporoča ceni. občinstvu. ♦ 'i Žganjarna Ivana t*erhauo-a. Trat, ul. Stadion 29 se priporoča cenj. občinstvu za obilen obisk. Pf odaja se žganje vseh vrst. Postrežba točna. — Cene '/m^rne. 0 0 O 0 0 13 0 0 0 0 Kinematograf«Rejanu Vsak dan velike In interesantne predstave. tapetnik Trst, ul. C. de Rittmeyer 9 priporoča slav. občinstvu svojo delavnico ter zagotavlja točno izvršbo za vsako delo in po zmernih cenah. o . diplomiran krojaf na dunajskem učnem zavodu za prikrojetanje. z dovoljenjem nižjesvst. nam. Trst, ulica Tor San Piaro 4. Podružnica v Nabrežini. Krojačnica in velika zaloga sukna. - Obleke po meri. Solidna in vzorna izvršitev po zmernih cenah. ::: Ravnateljstvo veieposestva grofa Kovacevič-a naznanja, da se bo prodajalo danes in prihodnje dni zopet en vagon „ | svežega soljenega špeha o dobro pitanih prašifev iz svojih lastnih pitališč, po sledečih nizkih cenah: En kg K 1*50; od 5 kg naprej po 1'40 kg. Prodalo se vrfl v Trstu no trsu Stare mitnice Via U$o Foscolo 1 (Plazza Barriera vecchla) v hiši, kjer se nahaja poŠta. TOVARNA ROULE n ux Ins. LU00U1K FIKliei Ulica Mo«er* 72 TKST-B«MW ■ -— TELFFON 29-14 ■ Izdeluje jeklene kakor tudi lesene ROULE A.UX I»» t s»l*fl tm MtrcUitie n leten« u že« tez f K "V F- IX. Delo miii««