Št 74. -V Gorici, v torek dne 5. avgusta 1913. Tečaj XLIII bbala dvakrat na teden, in sicer t torek in soboto ob 4. uri popoldne. Ako pade na ta dneva praznik, izide dan poprej. Stane na leto K 10*— V, leta—T-^v v-Š'4fer* . V4 » • « • » 2*50 Posamične številke stanejo .8 vin. Na naročila brez doposlan«*' naročnine se ne oziramo, Vse za narod, svobodo in napredek!* Dr. K Lavrič. Urednldtvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v Oorici v I, nadstr. na (lasno. Upravništvo se nahaja v Gosposki ulici št. 7 v l. nadstr. na levo v Goriški Tiskarni. Naročnino in oglase je plačati loco Gorica. Oglasi in poslanice se računijo po Petit-vrstah, če tiskano 1-krat 16 vin., 2-krat 14 vin., 3-krat 12 vin. vsaka vrsta. Večkrat po pogodbi. Večje črke po prostoru. Reklame in spisi v uredniškem delu 30 vin. vrsta. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. DOL S KAMORO! Kar so si naši .predniki desetletja želeji/to ije doseglo goriško Slovenstvo pretočeni teden: Laški nacijonalei, ki so (jo-tict »v večno varstvo priključili za volitev v mestni k«uriLi furlanska mesta, so prišli v ožjo volitev. In še v kakšno mjo,volitev! V tako, v kateri so odvisni od milosti tistih, za katere so isneli le eno besedo — »porchi sciavi!« Res, meka tragedija za tukajšnjo kamoro, da mora iza imilosst prositi ravno — Slovence. Izbrana družba je, ki se zdaj poteguje za naše glasove: Ko smo zahtevali mestno šolo, so nas zasmehovani, tkp pa smo po dolgih pnitožbah »zmagali, so nam dali /Šolo« v. stari oddaljeni kasarni, kamior stariši niso zaupali otrok. 6.000 so mas našteli, v resnici nas -je preko 12.000, a Bombic, Pinavčič, Češduti nam Isratijo tudi ljudsko šolo! Le pojdi, dragi volilec, na mestni mtt-nieipij in poskusa tam govoriti slovenski! Kn Čas ite gledajo zanimivim posmehom, potem: na ti obrnejo lirbet. Dobro, pa jim pišeš. Dolgo čakaš na odgovor. Nazadnje pride neka Jaška izjava brez razlogov, da se tvoja prošnja zavrača. Prosi za koncesijo, za prodajni prostor, za službo — nikdar te ne poznajo. V občinsko službo pa vzamejo oslcd-iri so in tudi neizprosni! Zavednost in disciplina .se nam hvali. Zvesto stojimo na >straži Siovartstva ob najzapadnejši meji. Valovi tnjinstva 'butajo v nas, zaničujejo nas, pljujejo na nas: »porchi sciavi! Calati dai motiti!« Surovine, divjaki, ncoltkanci, psi, to smo gg. Bombiou in Piuavčiču — a mi se zavedamo, da smo značajni in do-vk-fui: KDOR BO JUTRI VOLIL BIČ, KI NAS NEUSMILJENO UBIJA. KDOR BI VOLIL ZAKLETEGA SOVRAGA, KI NAM KRADE MLADINO. TA ZASLUZI »ME. KI NAM GA DAJE VSAK DAN NAS NASPROTNIK, TA ZASLUŽI BIČ! Slovenci! Zdaj je Čas, da udarimo nazaj! Ne bodimo seme, !ki so dobili po licu, a nasta-Vljajo drugo lice! Bodimo možje, ki -ne pozabljajo krivic in žalitev. Dol s kamoro goriško! Dol z Bombičern! Elektrika v Gorici, v deželi vodnih sil, stane največ v cc*i Avstriji in sicer 8 vinarjev .na Mlova*. Ha bi (bilo tedaj bolje, ni upati, .kajti goriški munioipij je zavezal občino dotifčni nemško-jaidovski družbi, da ima celih 50 »let monopol ne le javne razsvetljave, ampaik tudi .privatne, ker po mestnih ulicah ne sine nihče drug polagati kabljev. Tako se zna zgoditi, da pride kmalu iz vodnih sil »naše Soče v Solkan elektrika po 1 vinar, mi pa bomo plačevali 8 vinarjev. To se da premeniti le z deželnimi zakoni. Slavam ta pogodba je sklenjena od stranke, ki jo moramo jutri izbrisati iz goriškega deželnega zbora. Gledališče v Gorici. Ko so Slovenci prosili, da bi smeli prirediti proti dobremu plačilu koncerte in predstave v gledališč«, so Italijani odgovorili, da je gledališče zanje. Par dni nato pa so prilepenci z Dunaja igrali nemške operete. Municipij podpira to gledališče. Njega vodje so isti, ki vodro mnuikipij, so bratci jutrišnjih liberalnih kandidatov. Ali je še kak naivnež med nami, (ki ne razume, zakaj se gre hitri? S Furlani se znamo kedaj sporazumeti, z renegati pa nikdar! Tak glas gre med Slovenci po deželi. In .fes. Prišel bo dan, ko bomo s poštenimi Furlani bili skupen boj .zoper Nemštvo. Kdo pa so kamo-rIsti: sami renegati. Z odpadnikom sporazum ni mogoč, treba ga je uničiti. »Svobodomiselei« v nevarnosti Kateri pa? »Svotbodomiselci« Botnlvg, Pinavčič, Češčiuti. To so »tisti svobodo>misel-ci. ki slovenske otroke pitajo z italijanščino m ki rečejo, da Slovenec naj dela in služr. Lah pa žre in gospodari. Slovenec naj nosi davke skup, .na mninicipiju pa sedi 50 junakov, ki ne delajo drugega, kakor zlorabljajo te iste Slovence. Lepi »svobo-donriselci« so ti .kandidati, ki Slovencem ne da»o trohice svobode, ampak jih zatirajo in tiščijo k tlom. Le spregovori na magistratu slovenski, pa 'brž okusiš »svobodo«. Tako '»svobodo« namreč, da lahko v, municipija izgineš in da je gotovo tvoj laški nasprotnik dobil to, kar si ti zaprosil. Bombig dela ovadbe. Bombig ovadi vsakega slovenskega obrtnika in branjevca, če njegov sluga Resen izvoha, da je Slovenec. Enkrat pa je imel smolo. »Soča« mu je očitala, da so ikm! .njegovo oblastjo na magistratu slepariji. Bila je preiskava. -»Soča« je dokazala resnico in bila je prosta! In taki tiči so kandidati. K-ar je pa še hujše, je to, da se še vedno med Slovenci najdejo ljudje, ki pravijo, da naj volimo te naše zatiralce in ovaduhe. Oče odpusti krarkovidnežem! Slovenski kmetje v goriškem mestnem ozemlju so dan na dan deležni »ljubezni & municipija. Nimajo ne cest, .ne razsvetljave. Ob volitvah pa se ti prijatelji pojavljajo. Župan pošilja vizitke, slovenski znajo tisti, ki so brli .prej za naš mili jezik čisto gluhi, za -pijačo dajejo in Judeža iščejo. Judež je tisti, ki voii našega .sovražnika! Zato pa (bodo jutri kmetje vsi enoglasno volili zoper laške liberalce. »Pula, sestrica Gorice«. Kedar naši laški liberalci pišejo o Puilju, pravijo, da tam delujejo njih brati. Pula da je njih sestra. In res so v Puli našli, da so ti bratci pokradli čez 1 miljon kron Občinskega denarja. Kako je tedatf naša kaimora vzdihovala, kakšno smolo da imajo »bratci« v Puli. Kaj pa, če 'bi se te »bratce« v Oorici rnialo preiskalo? Pravijo, da. bi «e martsj-ikaj (zanimivega na'šilo. Zato pa se immi-cipiij muči, trudi, njegovi pristaši plačujejo in kupujejo glasove, da se kupi plašč, iki bo pogrni H ves smrad, ki je nabran na miu-nioipiju. Zato pa upamo, da ne bo najti Slovenca, ki bi bil iza to, da se nadaljujejo puijskc razmere tudi v — Gorici. Vsi na volišče proti »hraicem« 'puljskih ddgo-pratežev!! Namere laških liberalcev v deželnem zboru. — Silno težko se je ločiti odikorita. Strašen strah navdaja laške deželne odbornike, da (bodo morai pobrati šila in kopita z deželnega odbora. Posebno pa za to, ker pravijo, da se bo marsikaj 'lepega zasledilo, kar se zdaj pokriva. Laški liberalci hočejo zato onemogočiti konstitu-cijo deželnega odbora. Obstrukcija je tisto, na kar se pripravlja ta stranka, da ne bi Ibilo se treba zapustiti sladkosti deželnih korit. Slovenski vol i Id 'jim hočemo temeljito prekrižati račun s tem, da preprečimo njihovo izvolitev. Nekaj o taktiki. — iPiše se nam: Na Kranjskem bijeta boj slovenska napredna in Klerikalna stranka. 'Ko so bile ožje volitve v Ljubljani, kaj so storili Nemci? Vsi do zadnjega so »šli na volišče, da uničijo napredno stranko. 'Nihče drug kot kranjski Nemci ni iponiagal klerikalcem do moči in večine, .dasi so bili poprej v taktični zvezi z naprednjaki pravi jeziček na tehtnici. I:n niso se kesali..... Občinske volitve v Gorici se tbližajo. Zopet bodo nastopile opozicijske stranke zoper kaimoro. Ali bodo zmagalle? Gotovo, če nastopijo združeno. Če pa nastopi ile malo ceplijenjc. pomanjkanje discipline, bode zopet triuinfirala 'trojica Bombic, Pinaiičič, Češouti. Jutri torej vsi složno v ¦boj proti njim, sicer je prazno vsako upanje za vspeh pri občinski volitvi. Katnora in Nemci. Ko je prišel Wie-ser v Gorico, je tudi nekaj poštenih Italijanov bilo proti njemu. Držala pa ga je rnagistratna klika. Tedanji goriški državni poslanec Marani se ije protivil -boju zoper , \Vicisefja in \Vioscr je — ostal. Taki so | vsi kamoristi: raje Nemca, kot domačina ! Slovenca, raje nemščino, kakor siloven- j ščino! Goriškim »ipoinpierjeni« se hlače tresejo. Z mestnim denarjem si drži niuni-cimU na stotine renegatov in kalalbrežov, vzgaja janičarje, oddaja zaslužke, le da drži italManstvo. Cc padejo Bombici jutri, ;pade gotovo tudi občinski svet in ž njimi gospodarji cele vrste ljudi, iki tulijo v irog najstrupenejšib naših zatiralcev. Mod njimi so »pompiorji«, ki potem ne bodo več potovali po Italiji, marveč se bodo zamenjali z domačim. »Porchi sciavi!« Tako je pred par tedni •ozmerjal Slovenca mestni uLsilnžbe-nec Baraizotti, ko ni hotel vsprejeti samo-laških -dopisov. Na uuinrcipiju je ibil za to pohvaljen. Goriško vodovodno vprašanje irešu-iejo Bo!iibič, Pinaučič in Češčuti že 20 let. Ogromno denarja je šlo skozi dkno. Rešiti se to vprašanje ne da ž njimi, ampak le proti njim. 'Kajti oni ga zavlačujejo nde iz ilenobe in nezmožnosti, ampafk ludi, da se ne izikaže, kako lahko bi 'bilo -že zdavnej izpeljati to delo. , Nemški »Voiksrat« je iizda'1 parolo, da volijo Nemci laške kamoriste. Vendar med Nemci ni 'sloge. Wioser in par šulveiianj-skih mogotcev ne morejo vseh 'tukajšnjih Nemcev »voditi na •nemiško-nacijoiialno pot. Če VVieser da parolo za Bombica, že ve zakaj, a tudi nii vemo, k:aj to pomeni. Že ob ljudskem štetju sio se Wieserjevi in Bombice vi ljudje prav bratsko izlkaizali v tem, da so skupno potvorili uradno štetje. Za na je s tem dana parola: DOL S KAMORO S Nova doba. Imel sem priliko govoriti z brezpogojnim pristašem S. iL. S., Iki mi je rekel, da je gotov, da zmaga pri prihodnjih volitvah v dežclnii izbor goriški na celi onti nova stnija. Utemeljil je to svoje prepri-čanije s tem, da ima 'le organizacija nove struje -žiiviljensko moč v sebi, in da se te nova struja razume na socialno delo. Starostrujarska idubovsčina ibode morala vsa prestopiti v novostrujarski tabor in ž njo vsi oni, iki stoje pod njenim vplivom. Moral bi veliki trenutek najti zares majhnih ljudij, da bi se pričakovanje tega pristaša S. L. S. budi 'uresničilo. Ko je s "1. septembrom 1.1. prešla. > Soča« v nove roke in 'je v njej zavel drug duh, primeren stališču, dai ga »mora istran-kar zastopati napram svOjeroldnemu po-'Jitičnemu nasprotniku v deželi, kjer se bije Ulit iboj proti politično močnejšemu dnugorodcu, je nastala na Goriškem inova doba. Novi možje so si nadeli nalogo, da ustvarijo na političnem portju talke odnošav, ki bodo dopuiščalii, da se v gotov.ih slučajih, iki zadevajo skupne interese, omogoči skupen in složen nastop vseh slovenskih strank. Neiziprosni nasprotniki taikega zares rodoljub- . nega s t r eml i eii'j a pa so novost iruja rji, ker jim je narodnost zadnja stvar v njihovem programu, boj s križem v flevi in z nožem v desni roki pa prva. Zaradiitega se je obrnil dežeindzbor-ski volilni Iboj v glavnem proti uiovostm-iarjem, ki so tudi sijajno propadli. Bil bi naravnost dokaz ptfpdme im-potence, a.ko bi tako mlada in Bila stranka, kakor 'je naša, nie znala izkoristiti storajitn ugodnega položaja, ki je .za njo nastal po deželnozborslkiib volitvah. Pri močeh, ki so na raizpolaigo, je solidna in trajna politična organizacija po vsej deželi le stvar nekoliko resne volje in intenzivnega dela. Gospodarska organizacija je v veliki meri že tu, a se da iše felborno izpopolniti. Organizacija mladine v isokolskih in drugih narodnih društvih pa tudi leipo napreduje. Mnogo dela, da naravnost ogromno delo pa čaka novoizvoljene posfiance v deželnem odboru ter v faznih" deželnih zavodih, a tudi izven rcjiih. Tu se mora najbolje prikazati, da je na'ša mlada stranka sposobna za svo!..veliki poklic. iPredvsem deželni Šolski izabg, deželni cestni izalo^, zdravstveni zata, reforma volilnega |e-da in ž .njo .trajna ureditev narodnostnih irazmer v deželi. To so zadeve, ki jih bode moral novi' deželni zbor everttuelno proti voilji laišikci,:b'eralni1i posUaircev rešiti. Popraviti bodo morali novoizvoljeni slovenski iposlamM obilo gmdhov, M so 0i[ zakrivili dosedanji deželni izbori na Škddp slovenske večine prebivailstva v ideželi. To vse bode zahtevate velikanskega dela in napora, iziraiventega pa tudi obilo znanja in spretnosti. Vsega tega .novi slovenski dežemazborski delegaciji 'ne 'bode manjkalo, sodeč po izbranih močeh", ki so .in bodo še fevofiene. Za našo stranko, s koje (ustanovitvijo je pričela 'na Goriškem povsem nova .doba, in kateri je 'bila sreča pri 'sedanjih deželno-zborsMh volitvah izredno mila, počenja sodai doba tnde izkušnje, ki Je dokaj večja, kakor ,je bila ona dosedanjih naših strank in njihovih zastopstev,••Prišel je tudi »za Goriško čas, ko se bode imoralo pričeti velikopotezno delo, iko se ne bode vršilo v deželnem zboru naše glavno delo le v pe-ticijskem odseku. iNaša stranka in Maši poslanci ugodnost 'trenutka dobro razumevajo in pričakujemo, da jo bodo znali tudi izrabiti, izato se 'sme reči, 'da je res nastala iz ustanovitvijo naše -stranke in sedanjimi ideželnazborskimi volitvami nova »doba za goriške Slovence, doba resničnega narodnega in gospodarskega idela ter vsestranskega napredka, doba, fo\ bode imela za potrebno posledico, da »izgine iz tepe GoriSke za vedno oni ignjuisni strankarski fanatizem, !kt nbtja vse narodne sile, in ki nam 'ga hočejo po vsej sli iimporti-•rafli -ravno ob najusodnejšem trenutku v kot potisnjeni "klerikalni novostrujairji. Treba le še. da očistimo Koriško mesto kaniore. — kar se nai zgodi jutri. Slovenci! Držite se discipline! Jutri do za-dnjega moža na volišče, proti kamori! Goriški Slovenci! Jutri vsi na volišče proti kamoii! Slovenski glasovi naj bodo oddani složno in odločno za kandidate ljudske stranke: flr. Alojzi] Fontoni y Gorici prof. Friflerit Simzis v Gorici ing. Peter Culot v Gorici ir. Artnr BeMla t Tržiču. st: sS-love-nec« od sobote 2. t. m. 'je priobčil tak-le članek pod m silovom »Veliko vprašanje«: »Narodna misel se zadnje čaise izopet po vsem kulturnem svetu močno probuja. V Nemčiji se narodna zavest poglablja in »se zlasti mladina v tem smislu odgaja, v Franciji je potisnil patriotizem v dzaidje svobodomiselne probleme, v Italiji je po 'libijski vojski in srečni politiki glede aktualnega isredomorskega »vprašanja narodni ponos zelo narastel, Rusija se tudi v znamenje te ideje dviga na gospodarskem in kulturnem polju. Poseben pomen ipa ima »ta pojav iza nas z ozirom na prevrat, ki se je zgodil na balkanskem polotoku. Grki doživljajo novo dobo helemzma, Rumnni se aelo okrepe, srbski in Črnogorski narod imata pred seboj lepšo bodočnost in Bolgarija tudi ne 'bo zaostala. Vse to imora imeti svoj vpliv tuidi na avstrijske Slovane, v prvi vrsti ipa na Hrvate in Slovence. Tako kakor se je v Av-&' iji dozdaj z Jugoslovani postopalo, se v bodoče ne bo moglo. Krog in krog na« obdajajo narodno enotne, velikega razvoja sposobne države, od katerih imajo skoraj vse svoje knvne brate tudi v imejah habsburške monarhije, Iz česar nujno sledi, da more Avstro-Ogrslka obstojati lle, ako vse svoje narode v vsakem pogledu zadovolji, jih ščiti in jim pomaga do čim večjega kulturnega razvoja. To velja .seveda tudi za nafš slove nslki narod. Ostali avstro-ogrski Jugoslovani bodo čim dalje bolj spoznavali, kako velikega pomena je tudi »zanje, če se slovenski narod, ki žiiv.i na svetovnogdspodarsko tako važnem ozemlju, ohrani in okrepi. Edini nas greh je, da simo tako majhni. •Prav zato pa se moratmo izavedati, kakšnega pomena 'je za .nas,'-da zberemo vse narodne sile za kiulltuirni in gospodarski napredek, ida smo v narodnem oziru solidarni in se brigaimo tudi ta I I pojav iza nas z ozirom na prevrat, ki se I I je zgodi na bajkanskem polotoku. Grki I I doživljajo novo dobo helemzma, Rumnni I Triglav 2863, Begunjski vrb 2461 Stenar 2501 in Križ 2410 m. „Planine moje, inojsi domovina na vas me silne spajajo vezi . Bilo je pretečenega petka, pravijo, da je slab začetek, toda za nas tri je bilo ravno narobe. Ob 12. 'Opoldne smo odkoraikali liz Bohinjske Bistrice proti prijazni gonski vasici Srednje, kjer srno zapazili lep slavolok -z napisom »Ofo vznožju Triglava, Ti •kHčono «lava.« Zvedeli smo pozneje, da m bi* nami namenjen, ampak novodošlemoi dušnemu pastirju. Pot nas je peljala nato skozi Lomu kjer je na kozolcu spominska tablica, katero je sin napravil očetu, ker ;e iz istega tako nesrečno padel, da je krnalo nato izdihnil Skozi planino Uskov-nico, Giprje in Totetec smo prišli ob 38/., do Vodn-tkove koče 1806 m, kjer se moralno pohvaliti, da «o nam postregfli jz izbornim čajem. -Po polurnem odmoru jo mahnemo naprej in ob 6V2 smo bili že na sedlu Kredarice v Triglavskem iioim-u 2515 ¦m. Sneg smo imeii samo zaidnio uro hoda. Triglavski dom «}e razen Aljaževega doma ena najlepših koč S. P. D. Oskrbovana je od »začetka junija do konca septembra; ima 2 jedilni sobi, 9 posebnih spalnih (sob z 14 posteljami in 3 skupna ležišča. Glede s nežnosti se lahko meri i vsakim hotelom v Ooirici; in kaj šele kuhinja: imenitni ajdovi žganci z mlekom so nam šli posebno v slast, poleg tega nas je še neksi HetoviSka družba iz Ziato.roga zabavala z tfarodno pesmico: Odrin odrin od kraja preč itd. Seveda to ni dolgo trajalo; kajti ob 10. uri smo bili r/,e visi v 'Morfej-evem naročju.' Drugi dan v soboto rzjutr.aj ob 51}.. -e vspnemo na Triglav. Tu je bila pot vtsiled novopadloga snega težavna, na pair krajih celo precej nevarna. Varstveni klini so (bili pod snegom, ni nam kazalo dragega, kakor da smo kopali s cepinom stopinje v sneg in tako )x> napornem dehi in hoji (l1/s iitro) pri&i na vin Triglava, wir0mn do Aljaževega stolpa 2865 in. Tu sedaj, kako naj hi Vatn popisal ta kraiscn razgled, te mogočneže, kakor Mamgart, .Tailovec, Razor, škrlatica i. d/r., kaiteri dvigajo svoje Ponatisktijento cel članek, da bodo j videH naši oitatellji, kako sli novostrujar-ski »Slovenec« med narodnjake po zmagi na OoriSkem. N "(loriško je močno aiplivala tržaška politik i. VideH smo sadove 'tržaških tal in čutMi sadove medsebojnega Iklanja v naiši deželi.... krenili smo na nova pota. Uspehi .so itu. »Slovenec« se je prestrašil -{uspehov na Goriškem, pogledali enlkirat okoli sebe in glejte, povisodi vidi nacionalizem v cvetju »sirom Evrope in v ibližini.... 'za- i kaj torej (bi ne ibili nacionalni tudi klerikalci? Tako »kaže, tako je potrdba v sfcran-lVa.rSke naanene___to zveni nz »Slovenca«. Mi bi »z veseljem pozdravili pošten preobrat med klerikalci, preobrat na narodno stran, ali »Slovenec« je napovedal I preobrat pa hkratu vse pokvaril. Iz celega •članka doni jasno težrtja: v strankarske svrhe (bodimo nacionalni, drugače nam poberejo pristaše slovenski nacionalci na nasprotne strani. To pa se ne sme »goditi, zato krepi«) naprej, krenimo pod narodno zastavo — kliče »»Slovenec« v 'časni, ko iza katoliški shod v Ljubljani odpravlja iz deželnega dvorca kranjskega častitljivo slovensko zastavo, (bodimo narodni, kliče »Slovenec«, oni isti, ki je včasih narodnost proglašal za poganstvo___ Glejte, kaj so storile goriške volitve! i Volilci, veliko delo ste doprinesli, delo, ki izbuja občudovanje in ki islili na preobrat celo vrhno »glasilo novostritjarjev. Mi pa kličemo: Nič ne verjemi, ti ido-fero slovensko ljudstvo, novostrujarfem, ki se držijo politike »»kakor-kaže«! marveč pod našo narodno zastavo naj krenejo vsi dobri Slovenci, vsi oni, ki čutijo narod-! no in se hočejo boriti za obstoj slovenske j narodiosti! Le skupno k nam pod zastavo j narodne samostojne stranke. Mi smo in j ostanemo narodni in z zastavo narodnosti hočemo zmagati! Na Balkanu. Premirje med »bojevniki se je podaljšalo za tri dni. — Pričakiufe se, da bo mir sklenjen v petek, toda te vesti so menda preveč optimistične. Vendar je toliko res, da se mir ibliža, ker so vise stranke že »utrujene. Čas je že zato! Kavah menda ostane »grika, — s tem izgube Bolgari najvažnejše morsko pristanišče na Egejskem •morju. Turki se hočejo tudi (držal! v Odri-nu ;in Trak/iji; čeprav bi carigrajska vlada morda ustregla Evropi, noče ustreči turška armada. Tako bo morda kedaij temalu potrebna nova vojna, da se vzame Turkom Tirakija v drugič___To vse so posledice neslovanskega oSbnašanja Bolgarov. Sloiga jači, nesiloga tlači, nespamet, ošalbnost in nikdarsitost tlačijo. >Ne rav-•najmo se po 'bolgarskem vzgledu nikdar! Goriški Slovenci! | Jutri vsi na volišče! vrhove veličastno proti nebu pa vendar ne dosegajo črez vse v svoji krasoti nadkri-iljujočega velikana. — Smolo smo imeli samo s tem, da je bil čaj, edino »okrepojilo, ki smo vzeli iz koče s seboj, nepiten; pozabili smo namreč na sladkor, in pa, da je vsied neprevidnosti našega planinca pri pečatenju 12 razglednic zletelo ;z razne prepade na vse »štiri strani. j Po pretekli 1 ure odšli smo nazaj v Triglavski dom in »odtod ofo 10 uri 'skozi I Trigl. 'ledenik mimo Dežmanove koče 2332 | m na Begunski vrh 2461 ni. kamor smo priišii db 11,'/s, hodiii smo toraj V/i. Točno ob 12. smo ibiii že zopet na potu in si-črez Prag, to je 10—-15 m visoka, nekoliko smo dospeti ob 2V4. Ta pot ni nevarna, ker je povsod dobro izavanovana, celo črez Prag to je tO—15 m visoka, nekoliko | nagnjena gladka stena, črez katero so prej lezli le drzni loviski gonjači, zamore sedaj nreplezati vsak planine oprijemajoč se za ; »močne, v živo skalo zaibite iželeene kline I in prestopajoč se po .n)8h. I V AiljaŽevem tianm Brno se okopali, s čajem »okrepčali, nato pa nabirali flagode in I Domače vesti. Nesramnost. Katnona-šiki volilni odbor je poslal vsem stavenskiim volilcem poziv, da glasujejo iza mjogove »kandidate. Človek ne ve, ali 'bi se Jezil ali smejal. A eno je gotovo: nesramno raiažsdjenje je ,da si upajo .nam pošiljati pisma ljudije, ki nas danes nteo hoteli poznati. V hribe nazaj nas poidiijo, odrekali i >so nasn voHino paiavo, oblatili naš jezik, — »daj pa naj zanje glasujemo! To zmore le nesramnost kamore. I l^ol s kamoro! | Giorglo Bombig živi od slovenskega krompirja. Ko pa so kmeti začeli delati z zadružno organizacijo, jo je ihotel uničiti in s tem »upropastiti na stotine kmetov, samo da zopet dolbi monopoli za prodajo. Z zaslužkom, ki je zraste! na slovenskih tleh, hočejo zatreti Slovence. Dol s kamoro! Gorica — »Norizia«. Dombičevo glasilo se na vso moč trudi, da vzame našemu mestu njegovo pošteno slovensko ime. Strašno mu je na'poti, da je »Gorteia« naša staroslavna »»Gorica«. — Na vso moč dokazuje tam učen kamorist, da Gorica ni slovensko ime, ker ibi se ra>jše imenovala »Malla gora« in pa iza to, ker je nekje na Kranjskem baje vas Gorica, ki pa ne leži na gorici, ampak pod ;n|jot Gorica »ima torej ime od <»Norlzie« in so le zmešali črke N in "G. — čitatelji »Corriera« so vsi navdušeni nad to razlago, ki je zdaj .sveže po- ' greta za volitve. Mi le pravftno: !Bog daj norcem pamet; 'če Qoričani jutri izvolijo >.CorriaroviDe«, i>otom res (lahko prekrstimo Gorico v »Norirzio«! — Dol s kamoro! Slovenske gostilničarje ima prav rad gop?Ski imntiitiicipiij. Koncesije se podeljujejo le Ka^ilbrežom, če pa Slovenec zanjo prosi ali če »hoče prevzeti staro koncesijo, treba potov od Ponuja do »Pilata in koškov, da kaj doseže. iPdsdbej trn v peti pa so slovenski »dbrtnikii iniagfetratnemu vali-petai Resnu. Dan pflačila je tukaij! Do! s kamoro! Goriška mestna godba stane davkoplačevalce »vsako leto lepe-tisočake. Ko so letos neki godci hoteli igrati v »Trgovskem domu« so jih že drugi dan brez usmiljenja postavili na cesto. Ali ste že kedaij culi to od nas plačano »godbo igrati kak slovanski komad? Ne, pač pa sodehrje brezplačno pri vseh iredentovskih veselicah. Ven torej kamoro iz deželnega »Zbora, kajti le tam ;jim pokaižemo pot tudi iz občinskega sveto. »Potem si bomo prihranili denar in laško izlivanje z mestno godbo. — Dol s kamoro! Mestni uslužbenci morajo nositi urai-fonme ;ki so pnav po kroju »iz kraljevine Italije. Če pride »mestna godba v paradi, I na cesto, izgleda kakor čreda pajacev i/ I že odrešene dežele. Vise je že prlpravlje-I no *za pot .v tblaženo Italijo. Slovenci, po-I šljimo tijih »jutri tja, kamor si tako iskreno j želijo. 'Poštene batme »pri juteršnji volitvi. I to jim ibo pot k bratcem onkraj čmo-pu-I mene .meje prav izriatno dliiljšailo. Vsak vo~ j lilec naj pripelje eno in videli »boste, dn I bodo bersagi|jerts»ke uniforme kimalu izgi-I nile. Dol s kamoro! I Kjer so Lahi, tam ni prostora za naš I jezik. Na imunicipiju nočejo ne »govoriti ne I pisati slovenski, na odvetniški zJbornici ne j borovnice, katerih, -posebno prvih, tam I okoli ktiir mrgoli. I Aljažev »dom je ksp&i, večji in še fcolje I opremljen, kakor Triglavski dom, ter zla-I sti primeren za planinoe-letovFŠčarje; kaj-I ti od tam se lahko delajo ture na x:«zne ve-I lfkane kakor .na Triglaiv po treh poljubnih I potiih, poitem na Štkrlatioo, »Stenar, Roglji-I co, »Kriške pode, skozi Luknjo v Trento I itd., in je samo dve uni oddaljen od Moj-I strane. I T»u smo drugič prenočili in Ob Ž1/« v I nedeljo zjutraj odkorakali ob Bistrici proti I Luknji, nekako sredi pota'obrniti skazi Bu-I kovlje na iKrižike pode in od tam na Stc-I nar 2501 m, kojega suno zasedli ob 8 uri. I Zanimivo je 'bilo to nočno potovanje; na I štirih mestih so se videle svetilke: dve na I Tomtnškovi poti. dve črez .Prag in mi na I drugi strani. Zglledalo je, kakor, da bi ča-I rovnice hodiile po hniibih. I Na Stenarju smo se motili 1 uro in I gledali na Triglav, »kateri se ,je svetil v I vsej svoji »krii!sotti, videli smo »tudi velik1 > I planincev na njeim, kakotr tudi na Razorji' \ od koder se je slišalo veselo vriskanje. U napišejo isbvensdoe črke, na itrgovsdd zfoor- | Tiioi iinaljo Slovence le za iJilačifo dolklad, na carinskem unradu te nočejo umeti. Kijer se šopiri da1eč, ite sme se pretiravati. Tista razcepljenost naziram in smotrov, ki se še pojavila v društvu vele-posestnikov, ne dopušča žal. da bi s! veleposestniki ikrepko začrtali pot. no -kateri jim le hoditi. Globoko smo pa prepričani o politični treznosti in razumnosti veleposestnikov, ki lja4«i-v-SolkawL»,in Josipa Mm'elj,v Ri!icin;'ierku velikega pomena za našo obr' i bilo škoda, ako bi ta rad«i nezadostne Vi/sležfoe pni dražbi, prišla v roke špekulantov, kar se ob jednakiti pri-4-Aikah čestokrat pripeti. * Pa je vendarle najboljša med vsemi ei'karijami KoVnfcka kavina primes, pravi vsak, ki pozna ta issvrstni (kavni pridatek, kajti Kolinska kavna primes da kavi okus, vonj in barvo, torej vse, ikar imOra dobra ftava imeti. Obenem je pristen domač ¦kavni pridatek, ledini te virste jna celem našeo jugu sploh. Kupujte torej samo h-vrstno domačo KoKnsko 'kavno primes, ki jo spoznate na zunaj že po varstveni znamki »Sokol«, na katero je treba pri kupovaiiju dobro paziti! obilni udeležbi uljudno vabi odbor. NB. V slučaju slabega vremena se veselica v^si 8 dnij pozneje. Iz ajdovskega okraja. Bralno in pevsko društvo »Draga« iz Tevč je moralo iradi nekega ukaza Mk. glavarstva prenesti svojo veselico n a 1 0. t mi. Vesellfca se vrši z ravnoistim vspo-redorn. Poselite to prireditev*v-.obilnem Številu. h bouškega okraja. Čezsoča, 2. avgusta 1913. Danes je ponesrečil pri trganju oenic mladenič Ivan Vulč iz Čezsooe na Debelem robu. Bilo m« je šele 23 letjBi! je Kelb marljiv in vzgJederi. -Počivaj v miru dragi JaneK, preostalim pa naše sožalje. Darovi. Alojzij Štrekelj, vinarski nadornik, Sibe-nik 28, jul. 'brzojavka: »Veseleč se zmage rodoljubnih in Čestiitih mo# Oominka in (Iregorina v svoji mili koški domovini nad podivjanim klenikaiizmojiii, ki vbija v«al< napredek in hoče zasužniti narod, ki 7-loraMja vsa sredstva, tudi vero in cerkev v dosego svojih za narod 'pogubnih ciljev, pošiljam Narodni Soli na Blanči 10 K..« Iz Bovca. — Oospod BroS iz Prage je nabral v družbi veselih Čeških vojakov v Bovcu za C. M. družbo K 2.10. Srčna hvala! V proslavo izvolitve g. Fr, Miklaviča deželnim poslancem sle nabrali g.Čni Olga MiMavič in Vilma Bogataj K 21 za Ciril-Metodovo ^o1o na Blanči in K 20 za »Dijaško kuhinjo«. Denar hrani naše tiprav-uištvo. Odgovorni urednik te izdajatelj IvanKavCiC v Oorid. TJikt: »aorilk* TUkirnt« A. OkbrScek (odgov. J. PubCič). Z«t»g»-: Druibt n iidtjanje Hrtov »Solat in »Primorec«. Ma?! oglasi. SajDi«lte iHitoJUaa stane «0 tU. Ako Je oglu obietaejll ie raJuna sa Tsako besedo S tIb. I«Jprlprav*e]ie lmerlranje sa trgovce In obrtnike. KolUro j« naajliii trgovcev in obrtnikov v Gorici, kiurib m dalali (in oolo v mntu) nlbfia na poina, kar nikiar na laaarirajo. Skoda ni majhna. Vodna žaga v Vrtovinu sLSa*SS metom so radi starosti pod ugodnimi pogoji proda ali da v najem. —¦ Pojasnila pri Josipu Zivic, velep., Skopo na Tarasu. «., Po sklepu lista: Slovenci! Jutri vsi navoiiSče za naslednjo.listo; DR. ALOJZIJ PONTONI V 60RIGI PROF. FRIDERIK SIMZIG V GORICI INS. PETER CULOT V GORICI DR. ARTUR REBULLA V TRŽIČU. IZIDOR NANUT autorizooana staubena turdka ^ jopici ulica Adelaide Ristori štev. 5 se priporočata p. n. občinstvu za vsa stavbena dela. Izdelujeta vsakovrstne načrte, proračune in kolavdacije po najnižjih cenah. DOPISI. iz komenskega okraja. Bralno in pevsko društvo »Jenko« v Temnici priredi v nedeljo, dne 10. avgusta l'M3 vcselion v L<>.stilni gosp. Frana Ste-paitCi^. Vsporctl: 1. Na straži'<, poje moški zl>or društva -Jenko«. 2. 13. lpavcc: Pozdrav-. X Pirnat: >Na (jorenjskem je f'ettto , narodna. Obe p lahko tudi ncluristi in mali otroci napravijo (posebno ako ni dosti snega). Niti podkovani čevlji, niti pattca ni .ncoliltodno potrebna; samo v enem žepu košček sira in kruha, v drugem malo sadja ali steklenico kave, čaja ali malinovca za žejo in v tretjem pa inalo dobre volje, vstrajnosti in Jiorajže. Že vsied tega in Ker nam je ta veličastne*/ Triglav tako blizu, hi ftilo priporočati, da ga Slovenci toorj prfchio obiskujejo, posebno ker'/ gotovostjo labko trdim, da vsakdo kateri 'ima ile malo smisla za naravno krasote, bo očaran gledal m vrba v.so to lepoto, katera se % malim trudom 'hoje niti primerjati ne da in nafte še večkrat osctil našega Triglava. Mizarji in lesni trgovci! V soboto 9. avgusta 1913. ob 9. uri dop. se vrši pri Okrajni SOdniji U Gorici dražba tovarne pohištva, k tovarni spadajočega zemljišča in poslopja Ivana Doljaka v Solkanu. Istega dne ob Id. uri predp. se vrši pri okr. sodniji » fljdouščini dražba hiše z vrtom in mizarske delavnice Josipa Mihelj iz Rihemberka. Genilna Prednost Doljaka K 38.000 „ Mihelj „11.000 Upnica Trgoosho-obrtna ladrnga. Sedlarska delavnica luan Krauos- Gorica na Koran It H. Zaloga vsakovrstnih konjskih vpreg in raznih potrebščin za konje, kakor tudi velika izber usnjatth torbic, kovčegov za potovanje, istnie in denarnic; razni nagobčniki, ovratniki, biči, vrvice za pse itd. Barvanje in tape-ciranje raznih kaleseljnov in kočij. Vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršuje točno. — Nahrbtniki za planince. Slavnemu občinstvu uljudno naznanjam, da sem zapfE • ^IS^! Izgotovljene obleke za gospode in otroke prodajam stedaj edino le v CORSO VERDI št. 11 (nasproti Iiooinemn trgu). Z odličnim spoštovanjem I. Felberbanin. Razpis dražbe. Občina Dornberg, politični okraj Gorica, razpisuje tem potom gradnjo občinskega vodnjaka v vasi Tabor na podlagi projekta izdelanega po c. kr. melioracijskem uradu v Trstu. Naprava ali gradnja vodnjaka je preračunjena na. t4',567*02 kron in se bode oddala na podlagi enotnih, v proračunu navedenih cen. Načrt, proračun in stavbeni pogoji so na ogled v tuk. občinskem uradu. Pismene ponudbe z varščino 5L v znesku kron 728- - • v denarju, ali v pupilarno varnih vrednostnih listinah so doposlati podpisanemu županstvu najkasneje do 18. avgusta tekoč. leta. Občina si pridržuje popolnoma prosto sklepanje o sprejetju ali odklonitvi ponudb. Županstvo u Dornbergu, dne 3. avgusta 19! 8. Župan: Kavčič* 1. r. lilijDO t!)lečoafo milo od tvrdke Bergmann & Co., Tetschen aa Labi ostane nedosegljivo prej in slej t svoji aCiiv kovitosti proti pegam in je neizogibno potrebno za umno negovanje kože ui lepote. To sprifinjejo priobalna pisma, ki nam dohajajo vsak dan. Dobiva se po 80 vin. v lekaraan, mirodilnicah in trgovinah s parfumi. Ravno tako izkušena je lilijna krema „Manera*, ki obrani damam Čudovito nežne roke. Dobiva se v tubah po 70 vin. povsod. napredek oede! NajenergiCnejSe in gotovo bo zdravi sifilis b svetovnim sredstvom -I0RUBIN GASILE- Stotine zdravniških potrdil potrjuje, da se nretralna zozenja, prostatitis, ure-tritis in meh. katarji korenito ozdravijo s Konfeti Caslle urejajo uriniranje, ne da bi bilo treba rabiti zelo nevarnih cevk (Šilinge) popolnoma odpravljajo in ublažujejo pečenje in pogosto miniranje; edini korenito ozdravijo uretralna zozenja (prostatitis, uretritis, cisti t ib. mehnrne katarje, kamen, nesposobnost za za-drzavanje nrina, sluzaste tokove itd. — Skatlja konfetijer Casile K 4'—. Iorubin Casile, najboljše protisifilitiCno in poživljajoče kričistijno sredstvo, ki se uporablja z uspehom proti sifilidi, anemiji, impotenci, kostoboli, ishias, vnetju Žlez, poltnim madežem, izgubi semena, polucijam, spennatoroi, sterili-teti, neurasteniji, energičen razkrojevalec uri-nove kiseline itd. — Steklenica Jorubina Casile K 3-50. Vbrizganec Casile zdravi beli tok, akutne in kronične katarje, vaginitis, uretretis, endo-metritis, vnetje in izpad maternice itd. — Steklenica vbrizganca Casile K 3*50. Kdor želi večjih pojasnil, tiskovin itd. naj naslovi dopis na lekarno Serravallo za g. Casile' Trst, ki poda odgovor z obratno pošto zastonj in z vso rezervo. Priznani medicinalni izdelki CASILE se prodajajo v vseh akreditiranih lekarnah. — V Gorici v lekarnah Cristofoletti in Tromba. , 6—1 Kemična tvornica Traiskirchen pri Dunaju LIEBLEIIV & C.o Cementna malta, beton, apnena malta napravi neprodorno za vodo samo STBARIT (obl. zavarovano). Najidealnejše sredstvo za osušenje vseh vrst in za zadržanje talne vlažnosti. nepremotljioz fasade z apneno malto. Malta zmešana s Stearitom ima 50—100% večjo trdnost kakor drugo primesi. (Uradno preizkušeno). Edina prodaja in zastopstvo : F. P. Vidic & Komp. — Ljubljana. Slocencfl! Podpirajte in poslužujte se Prve slovenske biivnice v Gorici, Gosposka ulica štev. i (nasproti ffonta). Postrežba solidna in snažna. Za obilen obisk se priporoča FRAN H0VAK, brivec in lasničar. gj IfelfSkOriSflie, za vsakega posestnika senožeti neutrpljive j [S feOSlIlIC Stroje vseh sistemov kakor: izvirne amerikanske — w*> w^ »"* «=** ¦ m. v ^> *. ki so priznano najboljši, dalje: i DEERING", m " m m itd. »Jotinston", Osborne „Cirr- ® — gj ter grabile in DbraCallllfee za seno, čistilne in navadne mlatilnice, ^ f2| slamoreznice, vratila, motorje, stiskalnice za seno in sadje in sploh vse p§| jLj druge poljedelske stroje priporoča v največji izberi ter po znano najnižjih |g fSI cenah edina domaČa tvrdka te stroke na Kranjskem g| 1 FR. STUPICfl V LJUBLJANI | m Marije Terezije cesta št. 1. ® |H itafrečja zaloga orodja In železnlne ter stavbnega materijaia. % w Krasno llustrovani slovenski obsežni ceniki na željo vsakomur brezplačno na *?> Sprejme se modne in galanterijske stroke boljša moč, ki je vešč nemškega, slovenskega in laškega jezika. Istotam se sprejme vajenec domačin. Cenjene ponudbe pod šifro „Zvest* 147.913 poštnoležeče Ljubljana. Letovišče Bohinjska-Bistrica Bohinjsko-jezero v Triglavskem pogorju, na progi državne železnice Ture-Adrija, IV* ure oddaljen od Gorice. Alpska klima, izborna voda, ugodne zveze za zlete in gorske ture. Stanovanja v gostilnah, vilah in privatnih hišah. •— Zmerne cene. — Prospekte in informacije: Prometno društvo v Bohinjski Bistrici —— ODLIKOVANO —— MIZARSTVO : z električnim mehaničnim obratom : ANT. CERNIGOJ Gorica, Tržaška cesta št, i8. Izdeluje: vsa stavbena dela, okna, vrata, popove. - - - -Zaloga pohištva omare, mize, postelje, stolice, okvirje, blazine in snete........«• Zaloga: Strujiarskih in rez-barskik izdelkov....... Glavna zaloga Palma podpetnikov PAIH* 3^ A. Drufovka Gorica, Raštelj 3. g|/ Zaloga usnja. mm®mwMxmtmtmm/mmwmmrmffim[m'* „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z omejenim Jamstvom. (V lastni hlll, Oosposka ulic« ftt. 7, I. nadatr.) — Teleffoa it. 78* BaJun poltae hranilnica Iter. 837.315. Na občnem zboru dne 27. aprila 1913. ie je določilo: Hranilna vlogo se obrestujejo po 5 O Stalne večje vloge z enoletno odpovedjo po dogovoru. Rentni davek plačuje posojilnica iama. Hranilne vloge se uprafemajo od vsakogar. Vlagateljem so na razpolage hišni hranilniki. Z zvišanjem obresti hranilnih vlog vsled splošnega podraženja denarja, zvišati so se morale sorazmerno tndi dosedanje 5 V, oz. 6% obresti od posojil. Glavni tfalažl ee obrestujejo koncem leta 1912. s 6%. Stanja 31. dec. 1912.: Zadružnikov 1822 z deleži v znesku 57.012 kron. — Hranilne vloge r 1,022.15605. — Posojila: 898.203-—. — Reservni zaklad: 125.235-36. — Lastno premoženje: 383,926.76. smmmmmti^mmm wam^ Kupujte samo dvokolesa HfiBjrlCC" in „fLlfCfifl", ki so najboljši francoski.sistem in najlrpežnejše vrste bodisi za navadno rabo ali za dirke. Šivalni stroji Original llClOllB so najprak« tičnejši za vsako hišo. Isti služijo za vsakovrstno šivanje in slikanje (vezenje). Stroj teče brezšumno in je jako-trpežen. Puške, samokrese, slamoreznice in vse v to stroko spadajoče predmete se dobi po to-• r varniški ceni pri tvrdki Kerševani & Čuk , na Stolnem trou it. 9. GORICA. F. P. Uidlc 3 Komp., Ljubljana fouarna zarezanih streSnlkao ponudi v vsaki poljubni množini dOO]nO Zarezani strešnik-zakrivač :- s poševno obrezo in priveznlm nastavkom. -: Brez odprtin navzgor! — Streha popolnoma varna pred nevihtami! > NalpreprosteiSe, nalcenelie in naltrpeinsjse kritje streh sedaniostl. ¦: Na željo pošljemo takoj vzorce in popis. Spretni zastopniki se sprejmejo.