Posamezna Številka 12 vinarjev. M 282. ruiHinu puhk ne n ran m Leto lil wm TiH* P« peStii ss ■a eato lete naprej.. E 30-— * n .. * 2-M Mtoletno. H 3*— Maistra. » 40-- ▼ Ljnbljani m ione beda teto wyni.. K 38-— K Ml Mi Sobotne Uafa: IbmI« tete * 7- iilolsin • 9t , «w SLOVENE m ■T OredalCtro Jo v Kopitarjev' nlief «•▼. 6/ID. Bekoplal s: vračajo; nefr£tiS0 v Uhaja vsak dan Izvzemat no-del(e in prasnilo ®b 3. ari pop. ' Bedna letna priloga »osni red. Upravnlitvo ]e t Kopitarjevi nllol it. 6. — Raonn poitne hranilnice avstrijske it. 24.797, ogrado 23.511, bocn.-hero. it. 7563. — Upravniilcega telefona it 188. Gospodaril v lasmi mšL Zavese, za katere je skušal in šc skuša Cernin prikriti svojo politiko, počasi padajo. Njegovi načrti stopajo v vedno bolj odkriti, plastični obliki na dan in razvija ■e slika, kakršno smo pričakovali že od prvega početka vojske: ohranitev in utrditev dualizma, pokritega z odejo moderne 'demokracije. Ohranitev in utrditev nemško - madjarske nadvlade z zakoni, ki na vldes garantirajo vsem narodom popolno enakopravnost. Ohranitev in utrditev fevdalnih načel pod krinko samoodločbe narodov, ki imajo splošno volilno pravico. (Torej sama nasprotstva v principih. N a Jeziku eno, v srcu drugo — to je ie vedno politična maksima naše diplomacije« ki ne ve, da jc ta princip bil mogoč za Saša različnih Talleyrandov in Metterni-chov, ki so drug drugega sleparili z nepoštenimi in zvijačnimi interpretacijami svojih izjav, da pa danes, v dobi velike splo-šoe izobrazbe to ne gre več, ker narodi nimajo volje cepiti diplomatičnih dlak, ampak zahtevajo od svojih-zastopnikov pred drugimi narodi v prvi vrsti odkritost in poštenje, ne pa hinavske lokavosti. Zato nam ne bo nihče zameril, če po-skttsimo sem in tja tudi mi nekoliko ravno tiste metpde, katerih nas uči gospod grof, in Se kakšne njegove besede raztolmačimo po svoje, kakor je nam v prilog in ne tistim, o katerih hoče Černin, da bi jim bijo. Vladarja je zapisal grof Černin v pre-stolni govor besede, ki naj bi-bila po njegovem mnenju menda izraz trdne volje in neupogljive odločnosti, da obvarujemo Svojo državno neodvisnost v polni meri ne le glede državnih mej, ampak tudi glede idej. »Mi hočemo ostati gospodarji v lastni hiši« — kar počnete Vi tam zunaj, n a m ni $ič mar, Vas pa ravno tako nič ne briga, kaj delamo mi. Lep princip mednarodnega življenja, čisto nov! Kaj delajo ljudje izven naše države, nas ne skrbi nič ta— torej proč z diplomati, ki veljajo lepe milijone ha leto, proč s Črninom samim — to je menda rezultat njegove lastne logike, ali ne? Saj nas nič ne briga življenje tam zunaj! Černinove besede o gospodarjih vlastni hiši podpišemo tudi mi z obema rokama. Tudi mi imamo svojo lastno hišo, po pravici pridobljeno in s potoki krvi ohranjeno od tistih dob sem, odkar smo prišli pod Avstrijo. Zgodovina nam priča, da j« zemlja, na kateri prebiva naš narod, naša zemlja; ta zemlja je bila mogoče enkrat last nemških grajščakov in naši dedje so tlačanili na nji, v potu svojega obraza za tuje žepe, ker so plemenitaški meči tako hoteli. Moderna doba je pa fevdalstvo strla in z ogromnim denarjem so morali kmetje znova kupiti to, kar je bilo od nekdaj njihova last; to sc pravi, s svojim poštenim denarjem so plačali svojo last! Na mesto grajščakov in malega števila pri-vilegirancev je stopil . kot lastnik zemtje kmet, ki to zemljo obdeluje in ker ti kmetje priznavajo, da so vsi skupaj narod, zato je ta zemlja slovenska narodna zemlja. Tudi politično dedščiho so prevzeli kmetje za grajščaki, Kakor so prej odločevali v javnem življenju le stanovi, torej izbrani zastopniki plmestva, tako danes odločujejo izvoljeni zastopniki ljudstva, pravna kontinuiteta je nepretrgana. Zastopniki ljudstva so določili ustavo; zastopniki ljudstva imajo pravo, da jo ohranijo neizpremenjeno ali pa da jo izp.reme-ne po določbah, katere daje ustava. Ljudski zastopniki so popolnoma enakopraven ustaven činitelj z drugimi ustavnimi čini-telji vred, ravno tako kakor so bili poprej stanevi upravičeni, da so z dežeinim knezom sklepali in razklepali pogodbe držav-nopravnega značaja nc kot premagani !:e •■ lolje, pmpak kot enakopraven in enak,o vel javen faktor. Enakopravnosti in enakovcliavnosli pa nemški narod našim ljudskim zastopnikom ni prizpal, je ne priznava in jc noče priznati. Nemštvo je pač reklo z a r, e, cla je pri njem prešla politična moč fevdalstva ua narod, ne pa pri drugih n aro-d i b , nemštvo pravi, da mora lam, kjer je nekdaj gospodoval nemški grajščak, danes gospodovati nemško ljudstvo kot pravni naslednik nemškega fevdalstva. Osvobojenje ljudstva izpod fevdalnega jarma priznava Ie z a s e, za druge ne. Mi pa pravimo: zem]ja,na kateri so nekdaj gospodovali nemški grajščaki, ni postala zato že nemška last, ampak postala je last tistega naroda in tistega ljudstva, ki na nji stanuje, jo obdeluje, jo varuje in ščiti in zato ima tudi pred Bogom in ljudmi nepobitno pravo, da o n i i odločuje ne kot z orožjem premagan iielct in hlapec, ampak kot enakovreden in enakopraven ustaven činitelj. Tako umevsmo mi L J8^8 in zato zahtevamo, da smo in ostanemo gospodarji v laftni, pošteno pridobljen« hiš'. Če ima poleg nas še nemštvo in madjarstvo svoje hiše, jim mi te pravice ne kratimo — tudi ori naj bodo svoji gospodarii na s v o -j e m. Da bi nas pa na vekomaj veke smatrati le za gostače, za tuje priseljence in vsiljivce, katere se lahko potiska iz kota v ko' ali pa vrže iz lastne hiše v svinjski hlev, tega pa r,e! Pri naših najnesrečnejših bratih je pretekli nese c napočila zopet ura radostnih upov. Pregnani od krute usode iz svoje krasne domovine, izgubivši ves svoj imer tek, morpli so že preko dveh let prebivati raztreseni med tujimi ljudmi v najžalost-nejših razmerah. Sedaj se jim zopet odpira pot v domovino. Povratek naših primorskih beguncev pa ni tako enostavna in lahko izvršlji\a stvar. Razdejana so njih bivališča; brez orodja in živine so: polja, travniki in gozdovi so opustošeni; manjka živeža; treba torej velikih, dolgotrajnih priprav, predno morejo domov vsi naši begunci. Vse te priprave izpeljati naravno da je naloga države in drugih javnih korpo-racij. Vendar je tudi dolžnost vseh drugih krogov, da olajšajo to ogromno delo. Med prebivalstvom in oblastnijami treba posre-dujočih organov, ki na eni strani sporočajo želje in nasvete javnim činiteljem, na drugi strani pa gredo državi na roke pri izpeljavi njenih koristnih načrtov. Ker se glavni del vsega tega poslovanja osredotočuje pri centralnih oblastih na Dunaju, smatrali so naši poslanci z juga za potrebno, da se na Dunaju osnuje podpisani odsrednji odbor za vrnitev beguncev in obnovo Primorja. Naloga temu odboru bo predvsem, da sodeluje pri vseh pripravah za čim hitrejši povratek beguncev v domovino. Razume se pa, da mora zastopati njihove interese, zlasti njihove pravice do podpor in zadostnega živeža kakor tudi do zdravih bivališč, dokler so še v tujini. Odbor ima sodelovati pri nameravani obnovi in hoče zlasti skrbeti, da bodo obnovna dela izročena domačemu kapitalu na vzajemnostni podlagi in domačim delavnim silam. Odbor je že prijavil svoje delovanje c. kr. osrednji vladi, ki ga priznava izjavljajoč, da se bo drage volje ozirala na vsako koristno inicijativo. Odbor hoče sodelovati z vsemi obstoječimi korporacijami in drugimi odbori tako, da bodo roko v roki delovali vsi oni činitelji, ki so v to poklicani. Za eno prvih nalog smatra odbor, da sc preko zime zagotovi izdatne in zdrave življenjske pogoje begunski mladini, katera je položila na oltar že toliko nepotrebnih žrtev. Započeti hoče torej takoj akcijo, da sc čim večje število begunske mladine preseli na jug med kmečke rojake dobrega srca in darežljivih rok. Hoče se spraviti deco na Štajersko in Kranjsko, deloma na Koroško, kjer bo pod nadzorstvom deležna gostoljubnosti rojakov. Odbor jc prepričan, da se bo begunsko ljudstvo odslrj zaupanjem obračalo na podpisani odbor, izvajajoč povsem resnično in livarno svoje potrebe in želje katerim hoče odbor po vseh tvojih močeh pripomoči do vresničenja. Da sc more vse to doslej tako rastre• j eno posredovanje, dopisovanje in pripravljalno delo, zlasti pa intervencije pri osrednjih oblastih vršiti nepretrgoma in redno, sklenil je podpisani odbor osnovati na Dunaju stalno pisarno, ki bo na razpolago s pismenimi in ustnimi nasveti vsakemu beguncu. Da se ugotovi vse to redno poslovanje, da se omogočijo razne podporne akcije v prid beguncem, naravno, da treba izdatnih gmotnih sredstev. Obrnili smo se že za podporo na državo in razne javne korporacije. Treba nam pa tudi pomoči od strani rojakov, ki niso do sedaj nikdar od rekli, kadar jc šlo za najnesrečpejši del naroda, za primorske begunce. Podpisani odbor vsled tega prosi, naj vsakdo, li so mu na srcu naši begunci, priskoči s primernim darom na pomoč; naj zbira sam in po družbah. nai posreduje pri zavodih in korporacijah, da dobi podpirani odbor podporo. O darovih kakor sploh o poslovanju odbora se bo polagal jnyen račun in se bo zlasti vsako podporno po-šiljatev izkazalo v časopisih. Darovi naj se pošiljajo na dvornega tajnika g. Fran Posega, Dunaj L, Oberstcr Gericbtshof. Rojaki, uvažujte pri tem, da jc zima pred durmi, in da dvakrat da, kdor hitro da! Na Dunaj'.', 7. de-. 1917. Osrednji odbor za vrnitev beguncev iu obnove Primorja na. Dunaju. Dostavek: Osrednji c^bor ima izvršilni in glavni odber. Častni predsedniki so: na Dima ju senatni predsednik na upraV-nem sodišču dr. Miroslav P 1 o j in dvorni svetnik prof. Fran Š u k 1 j e , v domovini: premilostljivi gošpod škof tržaško-koprski dr. Andrej Karlin. Izvršilni odbor: predsednik; glavni odvetnik glavne prokurature 'Ivan Okre-tič; .podpredsednik- državni poslaribc Josip'Fon; tajnik: dvorni in sodni odvetnik dr. Friderik"B a b n i-k : Blagajnik'; sve-tovalstveni tajnik pri c. kr. ns-višjem sodišču Fran Posege ; odbornika: dvorn; svetnik dr. Janko Babn.ik in vseučiliški profesor J, P 1 e m e 1 j. V g'avnen-1 odboru so poleg že imenovanih članov izvršilnega odbora sledeči gg. državni poslanci: dr. Gregorčič, dr. Laginja, dr. Korošec, dr. L. Pogačnik, dr. R-vnihar, dr. Rybaf, prof. Spinčič, in c. kr. ministrstvi! prideljeni višji komisar dr. Vodopivec. Odborova pisarna: I. okraj, Bankgassc 2, ob vhodu na ievo. Voditelj Andrej G a -b r š č e k . jsziri-iopHomi i rislftips*. To jc naslov knjižici, ki jo je nedavno izdal urednik »Budapesti Hirlapa* »Du-nantuli« (psevdonim) in v kateri govori, kako naj bi sc uredil avstro-ogrsko-i umun-ski trializem. Da bi bili mi Slovani zelo udarjeni, tega nam menda ni treba omenjati. Torej kako je ia Mažar razdelil našo monarhijo? Zahodna Hrvatska s Zagrebom se pridruži Ogrski, da s< Mažari na ta način popolnoma zasigurajo Jadransko morje na — naš račun. Namesto tria-lizma v tej monarhiji, ki ga ie pred leti propagiral neki avstrijski publicist, v katerem naj bi bila Hrvatska z Avstrijo in Ogrsko tretji državnotvorni član. priporoča ta »Dunantuli« trializem, v katerem naj bi razen Avstrije in Mažarov tvorili držav-notvorni element — Rumuni., to sc razume, da pod pogojem, da se pridruži Rumunija monarhiji. Da se vse to more izvesti, mora priti najpoprej do miru, ki sc ga pa ne more doseči brez rešitve alzaško-Iota-rinškega vprašanja. Tu bi morala Nemčija popustiti, zato pa bi dobila od Avstrije Šlezijo. Avstrija bi se morala odreči tudi Galiciji in njen zahodni del prepustiti novoustanovljeni kraljevini Poljski, vzhodni del pa novoustanovljeni državi Ukrajincev. Balkan prepušča ta Mažar milostno Balkancem deleč Albanijo Srbom in Bolgarom. Čehi, Jugoslovani in Rusini bi sc morali krepko privezati na avstrijski, mažarski ali rumunski del skupne habsburške monarhije. Čehom, Hrvatom in Rusinom bi se dovolila neke vrste narodna avtonomija, seveda bi sc morali odreči vsakega uje-dinjenja kakor to zahtevajo v deklaracijah z dne 30. maja, saj o tem niti ne sanjajo Finci, Mažari in Turki, ki pripadajo isti je- zikovni skupim. Ta famozni »Dunantuli« pa svetuje Slovakom in ogrskim Jugoslovan o->, ki sedaj tamkaj uživajo mažarsko gostoljubnost, da se naj kar izselijo, če jim tamkaj ni všeč. Po tem najnovejšem načrtu bi obstojala habsburška monarhija: iz Avstrije s Solnograško, Predarlsko, Štajersko, Zgornjo in Spodnjo Avstrijo, Koroško, Kranjsko, Istro, Trstom, Gorico, Gradiško, Tirolsko in češkimi deželami; > iz Ogrske, ki bi sestojala iz dveh delov in sicer iz Ogrske z mažarskim državnim jezikom, pod katero bi spadala Sedmogra-ška s preje označenim delom zahodne Hrvatske in iz drugega dela, ki bi ga tvoril ostali del Hrvatske-Slavonije z Dalmacijo in Erceg-Bosno; iz Rumunije, kateri bi pripadala rumunska kraljevina iri vzhodna Galicija, polovica Bukovine ali pa vsa z Besarabijo vred. M IMir !a volno posojilo. Podpisovanje vojnega posojila ni niti predpravica niti posebna dolžnost bogatih. Tudi '-mali človek-: mora, tudi »mali člavek<; more. podpisati vojno posojilo. 1 Mora zato, ker naj po. svojih močeh vsak : doprinese, da bomo to vojsko tudi Rnan-j cielno zdržali, kar zagotavlja ravno velik [ uspeh vojnega posojila, — more pa zato, | ker podpisni pogoji omogočujejo, da se | nabavi vojno posojilo tudi z majhno goto-j vino. ' Pred vsem se glasi najmanjši vojno-j posojilni odsek na 50 K in stane dejansko i samo 46 kron. Letno" donaša. 2 K 75 vip. < obresti, in sicer tako dolgo,-dokler se po-i sojilo v polni nominalni vrednosti, torej v znesku 50 K nc izplača, kar se zgodi leta : 1925. oziroma najkasneje leta 1957. Komur bi bil pa tudi znesek 46 K previsok, more'podpisati vojno posojilo s posojilom. Potem mu je treba v gotovini pla-' čati le 16 K 54 vin. Ostali nakupni znesek t za 100 K nominalnega vojnega posojila mu i posodi brez vsake zamude časa ali drugih j neprilik vsaka banka ali hranilnica, kateri I bo plačeval do konca decembra 1922. sa-j mo-Sodstotne obresti, torej pol odstotka , manj, nego bi sam dobival v,a vojno posojilo. Napravil bo tedaj vsekakor o.obro kupčijo; prvotno izdani znesek-16 K 54 v. se mu bo obrestoval skoraj po 11 odstotkov. Seveda more sčasoma svoje, posojilo v obrokih odplačati; se rešiti plačevanja obresti in si tako zagotoviti polno korist od vojnega posojila. Končno se more vsak, ki bi rad kako podpisat vojno posojilo, dati potoni vojnega posojila zavarovati, in sicer "brez; zdravniške preiskave. Tedaj plača mesečrjo ali tedensko, kakor mu bolj prija, majhen znesek — njegova višina se ravna po višini in dobi zavarovanja — in po poteku zavarovalne dobe dobi vrednostni papir vojnega posojila. V slučaju, da bi prej ,umrl in sicer kadarkoli po vplačilu prvega obroka, pripada cela zavarovalnina v obliki vojnega posojila zavarovančevim dedičem. Potov za nabavo vojnega posojila tudi z najskromnejŠimi sredstvi je torej dovolj. Nihče ne sme zato zaostali iedaj, ko velja, da našim nasprotnikom z zadnjim finan-cieinim naporom dokažemo, kako smo močni, — močni ne le na fronti, marveč tudi v ozadju! Podaljšanje prdpisovalnega roka nudi najlepšo priložnost. Mgrpe"šciio z§ mir. ]'cslanci Pick, Habermann in tovariši so slavili na ministrskega predsednika sledečo interpelacijo. Po uradnih poročilih so sc pričela uradna pogajanja med Nemčijo, Avstrijo in vladajočimi krogi v Petrogradu. Toda mi poslanci nismo prejeli kot zastopniki ljudstva od ctraai vlade nobenega obvestila, pod kakimi pogoji in razmerami je prišlo do tega koraka. V najvažnejšem trenutku, ko sc odloča o svetovnih vprašanjih, gre parlament na božične počitnice. Vse zadeve notranje in zuftanje politike naj ostanejo brez nad-l zorslva od strani ljudskega zastopstva. In poslanci sc vračajo domov brez kak;h pose! nih avtentičnih informacij o stanju stvari. Ker ?e prebivalstvu izredno veliko, na tem. kakšen bo uspeh in potek mirovnih poj«a:anj, stavijo podpisani sledeča vprašanja: 1. Je li nrnistrski predsednik priprav-J:en stopiti v stik s predsedništvom zbornice glede sklicanja državnega zbora v bodočih dneh v svrho pojasnila o poteku po« gajani za premirje. 2. Je li ministrski predsednik priprav-ljen delovati na to, da bo dobila naša zbornica v bodočih dneh gotove informacije o mirovnih pogojih naše države in o mirovnih predlogih Rusije in eventuelno drugih vojskujočih se držav? ^^mmmmmmmmmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmrnmmmmmmmmmmmmmmmmmmtimmmm Težave s pretoipo v BiUi pri Z fls-cem raosUL Veliko tržanov iz Radeč pri Zidanem mostu je saprosilo poslar.ee za pomoč radi skrajnega pomanjkanja živil. Sami niso nič pridelali, kupiti ne smejo nič, vojni žitnoprometni urad jim pa tudi ne da ničesar pravočasno. Poslanci dr. Korošec, Hladnik in tov. so vložflf 5. decembra na ministra za prehrano Httferja interpelacijo: 5 8 prehrano je vedno večja težava. So oMine n* kmetih, ki so predvsem nave-au>« na »provisacijo, pa niso dobile že tri »eeece nobene moke, upr. Trebelno na Kranjskem. Tudi sladkorja že tri mesece Bi Od sadja in repe pa se težko delajoče ljudstvo ne more hraniti. Tudi v mestnih In trfkib občinah z aprovizacijo ni na bo-jjem. V Radečah pri Zidanem mostu stanuje mnogo uradnikov, učitelji, železničarji in begunci. Ti niso pridelali ničesar. Kmetje Iz okolice smejo oddajati živila samo komisijonarju vojnega žitnoprometne-ga urada. Uradnikom in beguncem pa ne smejo ničesar prodati — in od aprovizaci-je tudi ničesar ne dobe mesece in mesece, ne krompirja, ne moke, ne sladkorja. Vsled slabe prehrane je bila nastala v Radečah uničujoča griža, ki Je zahtevala veliko žrtev. Odkod naj uradniki in železničarji do-be »ase in svoje držine živila, če žitnopro-metai urad ne da moke, centrala ne sladkorja. Ali naj se umrljivost otrok še zvišat i ^VpraSamo torej voditelja urada za prehrano: . Ali je ekscelenca pripravljen ukreniti potrebno, da dobe družine uradnikov, učiteljev, železničarjev in beguncev moko, Sladkor iu krompir? 4ieriko dud oapoveniia vosko. C - >:d Usoda našib izseljencev ▼ Združenih državah. Washington, 8. decembra. (K. a.) Reuter: Ker se je napovedala vojska Avstriji, so nad milijon oseb vpisali v seznam sovražnih podanikov. Veliko ljudi, o katerih sumijo, da škodujejo vladnim vojnim načrtom, so zaprli in jih bodo internirali, če ne dokažejo oblastim svoje miroljubnosti. Avstrijci se podvržejo tistim omejitvam, katerim so podvrgli Nemce. Republika Ecuador prekinila diplomatske zveze z Nemčijo. GuayaquQ, 9. decembra. (K. u.) Reuter: Republika Ecuador je prekinila diplomatske zveze z Nemčijo. Washington, 6. decembra. (Kor. ur.) Obema zbornicama kongresa dne 5. t. m. -predložena resolucija se glasi: Državni de-partement izjavlja, da obstoja od danes -opoldne med Združenimi državami in Av-stro-Ogrsko vojno stanje in da se odreja uporabljanje vseh sil armade in mornarice -v vojni proti tej državi. London, 6. decembra. (Kor. ur.) »Central News« poročajo iz Wanshingtona: Resolucija komisije reprezentantske zbornice za vnanje stvari se glasi: Ker je avstro-ogrska vlada napram vladi in narodu Združenih držav s prekinjenem dipl. odnošajev in podpiranjem podmorske politike Nemčije, s katero je Amerika v vojni, nastopala sovražno, in ker je Avstro-Ogrska svojim zaveznikom dovoljevala vsako podporo za nadaljevanje vojne na suhem in na morju proti vladi in narodu Združenih držav, sprejmeta ▼ kongresu združeni senat in reprezentantska zbornica, da obstoja od 5. decembra opoldne med Avstro-Ogrsko in Združenimi državami vojno stanje. Predsednik se pooblašča in poživlja, da se po-služi v boju proti Avstriji in za izvojeva-nje srečnega izida vseh vojaških in pomorskih sil Amerike, kakor tudi vseh pomožnih sredstev, ki jih ima vlada na razpolago. Wasbington, 6. decembra. (Kor. urad.) Komisija za vnanje stvari reprezentantske zbornice se je izrekla za vojno napoved Avstro-Ogrski. WasMng:on, 7. dec. (K. u.) Reuter poroča: Poslanska zbornica je sprejela resolucijo o vojni naoovedi Avstro - Ogrski s 363 glasovi proti enemu socialističnemu glasi!. Vojno stanje nastopi tedaj 7. t. m. zvečer. Po kratki debati je enaki predlog sprejel tndi senat. WasMngton, 7. dec. Predsednik Wil-son je podp sal vojno napoved Avstrji. Nastop am?rišk^ mornarice na Sredozemskem mo">. Pariz, 8 decembra. fK. u.) - Mit'n-c "e poročal iz Newyorka: Takoj, ko se Avstriji napove vojska, račtopi ameriška mornarica, na Sredozemskem merju, na italijanskem bojišču pa ameriiki letalcu mm nori do ion nad! ra m Amhcrst (Nova škotska), 7. dec. Reuter poroča: V luki HaUfax sta trčila dva parnika, izmed katerih je bil eden — ameriški — na-tovorjen z municijo. Nastala eksplozija je ▼ enem delu mesta povzročila požar. Brzojavna in telefonična zveza s Halifaxom je prekinjena. Sodi se, da je 800 do 1000 oseb izgubilo Življenje. London, 8. decembra. (K. u.) Eksplozija v Halifaxu se je zgodila včeraj ob 8. uri. Požar se ie razširil čez most na sosedna poslopja. Okraj Rachmond je do polovice uničen. Požar še traja .Ceste so polne mrličev, bolnišnice polne ranjencev. Vse hiše v Halifaxu so poškodovane. Škode je več milijonov dolarjev. Tretjina Halifaxa je razbita. Mir D9 roškem fitt (Izvirno poročilo »Slovencu«). Černovice, 4. decembra 1917. Danes sem imel priliko govoriti s člani ruskega vojaškega odposlanstva, ki se mude tu v svrho sklenitve premiria. So to višji in nižji častniki, podčastniki in pro-staki. Naši so jim priredili slavnostni bajni-ket. Pripovedovali so mi, da je Rusija sploh nezmožna nadaljevati vojno. Vsi vojaki so za mir ,razen dela kozakov. Nek ruski častnik mi je tožil, da so častniki nasproti svojim podrejenim brez vsake moči. Rusi zapuščajo zakope in se vračajo v zaledje. Že od 28. novembra dalje ni počil na tukajŠni bojni Črti več noben strel. Letalci mirujejo. Tukaj so vsi prepričani, da se morajo sovražnosti z Rusijo gotovo nehati. Pogajanja o premirju. Berlin, 7. decembra. Wolff: Uradni zastopniki štirih zveznih velesil in tu ostali člani ruskega odposlanstva so se včeraj posvetovali o sestavi sejnih zapisnikov in 0 predpripravah bodočih plenarnih sej. • • • Trockij je protestiral, ker sta zastopnika Združenih držav major Kerth in voditelj francoske misije Duhonina hujskala proti ? sedanji vladi. Pravi, da ne bo trpel spletk veleposlanikov in agentov zaveznikov. Naii zavezniki morajo znati, da carja, Kerenskega in Milin-kova ni več. Trockij je dalje naznanil v London, da so inozemski atašeji iz ruskega glavnega stana najbrže pobegnili v Kijev. Kralj Ferdinand ne bo sklenil posebnega miru. London, 6. decembra. (Kor. ur.) Odposlanstvu ameriškega Rdečega križa, ki se je vrnilo iz Rumunije, ie kralj Ferdinand naročil sporočiti V/ilsonu, da Rumunija ne bo nikakor sklenila posebnega miru. Zmaga boljsevlVov pri volitvah za ustavodajno skupščino. Petrograd, 6. decembra. (Kor. urad.) Brzojavna agentura poroča, da se smatra rezultat volitev za ustavodajno skupščino kot zmaga obeh skrajnih sil. Boljševiki smatrajo zmago za nekak plebiscit revolucionarnih mas, ki izraža zaupnico stranki, ki je izvojevala zmago. Ustanovitev finske republike. Sto:kho'm, 7. decembra (K. u.) Finsk' senat je predlagal deželnemu zboru, da postani Finska republika. Predsednik se izvoli za 6 let. Prvi predsednik se izvoli dne 15. januarja; svoje mesto nastopi 15. januarja. Francija in Rusija. Stockholm, 7. decembra. »Djelo Naroda« je poročalo, d\ je francosko veleposlaništvo izjavilo, da se razmer e Francije nasproti Rusiji ne izpremeni. Glerle na vprašanje miru bo Francija govorila le s kon-stituanto, Francija ne prekine odnoštrev z Rusijo, če tudi sklene poseben mir z Nemčijo. Boljševiki razveljavili vsa zunanja poso jila in ustavili obresti. Amsterdam, 7. dec. (K. u ) Reuter poroča: *Daily Telegraph« javlja iz Petrograda one 6. t. m.: Izšel je nov odlok, s katerim se sumarično razveljavljajo vsa inozemska posojila in ustavlja izplačevanje obresti zanje. Licninove retorm?. Kolanj, 8. decembra. Fol;t;ke . ,»-. pore Sala iz Pariza: Ljenin ic odptavil vse razlike stanov in slojev in vse ms'ove; vsi 1 se zdai kličejo »državljani ruske republi- ke«. Agrarni komisiji se morajo takoj Izročiti vsa posestva plemstev in zemstev. Zemstvom se mora izročiti vse premoženje trgovskega in meščanskega stanu. Enake plače vsem ruskim uradnikom. Petrograd, 2. dec. (K. u.) Agentura: Zakasnelo; Ljudski komisariat je določil vsem einovnikorn enako mesečno plačo 500 rubljev. Konec vojsk« z« tanko ceno. Amsterdam, 7. dec. »Daily News« so poročale iz Petrograda 4. t. m.; Skoraj v celi Rusiji sodijo, naj se vojska za vsako ceno konča. »Djelo Naroda«, glasilo osrednjega odbora revolucijske socialistične stranke, ki nasprotuje vladi sovjeta, piše tudi v tem smislu. Iz tajnih spisov ruske dlplomadfe. Stockholm, 7. dec. Objavili so zopet tajne spise ruske diplomacije, in sicer glede na Grško, kateri so ponujali južno Al-banijo, nekaj Male Azije in Kavallo, če bi bila pristopila sporazumu. Stockholm, 7. dec. »Hufvustaab!ad« je poročal iz Petrograda, da so gotovi tajni spisi iz carjeve dobe dobro shranjeni in da jih Trockij ni dobiL' Kornilov ln tovariSi uSli. London, 7. dec. (K. u l Reuterievemu ura-du javljajo iz Petrograda 5. t. m.: BivSi poveljujoči general na zapndni fronti Dinikin, štabni načelnik Markov in generalni kvn; tirni mojster Orlov so s Kornilovom ušli. Ruski kronski biseri izginiH. Pe*ro0rad. T jemnova rlada je odkrila, da no ruski kronski biseri, vredni ?00.000 frankov, izginili iz muzeja, kjer so jih hranili. Nova sibirska vlada. Amsterdam. 9. decembra. fK u.1 Reuter iz Petrograda: I^st »Narod« je objavil seznam ministrov nove sibirske vTade. Sf-blrija noče pošiliati živi! v evropsko Rusi-sijo, češ da bi jih dobili Nemci. Ukrajinci ln sporazum. Bern, 8. decembra. (K. u.l Iz Kijeva: Diplomati sporazuma so izjavili 7. t. m. v ukrajinskem osrednjem svetu, da njih vlade priznajo ukrajinsko reoubliko, če bo nadaljevala vojsko s snorazumOm. Ukrajinski parlament ie nato izjavil, da hočejo ostati Ukrajinci strogo nevtralni, da si ohranijo prijateljstvo obeh vojskujočih se strank. Novi uspehi D9 italijonsKeiD. Dunaj, 7. dec. Uradno: čete maršala Conrada pl. Hotzendorla so za napadom zopet napredovale. Avstrijski strelski polki so zrušili v večurnl ljuti borbi mola z morem sovražni odpor na Monte Sis?moI. (Višina 1214 m tik vzhodno od Asiago.) S padcem te utrdbe, ki so jo Italijani branili več tednov, so izgubili tudi nad 1000 ujetnikov in raznovrstno orožje. Skupno števPo ujetnikov vzhodno od Asiago od 4. derembra dalje se je zvišalo na 15.000. Tudi plen topov se je zvišal. Dunaj, 8. dec. Uradno: Naše hrabre čete, ▼ njih sredi hebski strelski polk št. 16, so vzele z naskokom včeraj vzhodno od Asiarfo močna utrjena opirališča Sisemol. Od 4. decembra ?e vojna skupina maršala Conrada pl. HStzen-dorra ujela rad 16,000 mož. Naši letalci so se včeraj velikokrat borili ▼ zraku; sestrelili so sest italijanskih letat. Častniški na* m s'nik Arrighi je priboril svojo 21. ?reč-no zmago. Dunaj, 9. decembra. Uradno: Na Benečanskem so mestoma s topovi živahnejše streljali. Načelnik generalnega štaba. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berin, 8. dec. Veliki glavni stan: Na bojišča vzhodno od Asiago so živahno streljali s toopvi. Postojanke, ki smo jih bili vzeli na Monte Sisemol, smo izči-stili od ostankov italijanske posadke. Od 4. decembra ;e ujela vo'ua skupina maršala barona Conrada nad 16.000 mož. Berlin, 9. dec. Veliki glavni stan: Na Aslaški visoki plaroti na Mont Tomba in na Montello so od Časa do časa s topovi mosnejše streljati. Prvi generalni kvartirni mojster: p 1. Ludendorff. Italijansko nradno poročilo. 7. decembra. Na Aslaški visoki planoti se bitka nadaljuje. Ponoči na 6. t. m. I in včeraj zjutraj smo umaknili naše čete iz 1 prednjih vrhov Meletta v zadaj ležečo obrambno postojanko; naše to?n:štvo ja zadržavalo napredovanje sovražnih množic. Sovražni pehotni oddelek smo presenetljivo napadli; v neredu se je moral umaknili. Popoldne js poizkušal sovražnik, ko jc severno od Valle del Ronchi do Mon'e Kabsriah i zelo 1'uto obstreljeval, z močrr-mi s; nm' ullsn" našo črto ju2r.o od Gal-! iio. Na hrabrosti afciih čet i« je isjalovi) sovražni poizkus; do Monte Sisemol so se branile; 12 ur so ga junaško zadrževale m omogočile zadaj stoječim četam, da so tnm dogradile obrambne priprave. Po testih t našimi protinapadi odbitimi poizkusi s« je moral decimirani sovražnik na svojem pohodu proti Sisemolu ustaviti. Na ostalem torišču se je običajno streljanje topuiitva poostrilo. V nekaterih odsekih nobenih borb. Popoldne 5. t. m. so naši francoski zavezniki sestrelili dve sovražni letali. 9. decembra. Nastopi pehote so se včeraj omejevali na Asiaški visoki planoti le na borbe patrulj med Asiagom in koncem doline Frenzela. Pokrete in zbiranja sovražnih čet izven ognja pehote je obstreljevalo naše topništvo z osredotočenim ognjem; obstreljevala so jih tudi italijanska in zvezna zračna brodovja. 150 letal j* metalo bombe na sovražne črte; povzročila so škodo, izgube in razstrelbe munlcij-skih skladišč. Drzni naši letalci so poleg tega obstreljevali sovražnika s strojnimi puškami. Na ostalem torišču ie nastopalo le topništvo, močnejše so streljali s topovi pri spodnjem teku Piave. Maior Baracca je zmagal 30. sovražnika v zraku. Umik Italijanov iz Sedmih občin. Dunaj, 8. dec. Vojni tiskovni stan: Ha« lijansko vojno vodstvo opisuje dogodke * uradnih poročilih od 6. do 8. t. m. tako, kakor je šlo pri umiku iz Sedmih obOia za to, da so zapustili le malo vredne prednje črte. Temu nasproti pribijemo: Istočasno t vpadom na krilo sovražne glavne postojanke: Monte Badelecchi in Monte Ponderecar in z istočasnim zavzetjem Monte Miela: vzeli so ga cesarski strelci 3. polka in zgornje Avstrijci 14. polka, smo 70. hrbtom napadli in odrezali postojanke, ki jih je bil sovražnik še držal ta Monte Castell Gomberto in Monte Melet* ta. Monte Meletta smo držali le x ognje« topov. Glede na te razmere po/eljstvu 79. italijanske divizije ni bilo mogoče zapova-dati in še manj izvesti umika. Da }e bilo tako, dokazuje okolnost, da smo e malem prostoru v nekaterih urah ujeli nad 10.000 Italijanov. Pripomnimo, da je italijansko vojno vodstvo nazvalo navedene vieočlne kot osrednji bastjon; njih visoka vrednoet obrambe je toraj dovolj označena. Ker ms vzeli včeraj z naskokom sovražne postojanke vrhodno od Mc ^ Sisemola in iatt-stili italijansko gnezdo pri Catnpanefla a% cesti Gallio-Foza, se je zvišalo število ujetnikov ze na 16.000 mož, dva brigadirja sta tudi med njimi. Število zaplenjenih topov se je tudi na 70 zvišalo. Ponovno nnglaia-mo, da so bile v primeri s težkimi krvavimi izgubami Italijanov naše izgub« v zadnjih dneh boju primeroma nizke. Odločitev pri VeronL GenL 7. decembra. »New York Herald« je poročal iz Rima: Vojni svet sporazuma sodi, da so boji pri Asiago odločilni se posest Vo» rone. Angleži na italijanskem bojišču. Bero, 7. dec. (K. u.) »Daily ChroaK ele« je poročal 3. t. m. z italijanskega bojišča: Angleški ekspedicijski zbor je menjal prve strele z nemškimi četami. Kral} je podelil d' Annunziju vojaški red. Pomoč sporazuma Italiji. Lugano, 9. decembra. »Tribuna« je poročala: Italijanskim delegatom so na pariškem posvetu obljubili, da jim bodo Francozi, Angleži in Američani pomagali, če bo Italija za obrambo preslaba. Italijanski vojni odsek. Rim, 7. decembra. »Agenzia Štefan!«: Kralj je odredil, da so province Como, Bergamo, Milan, Modena, Novara, Parma, Pavia in Reggio nell' Erailia od danes v vojnem stanju. Zasedanje italijanske shorniee. Lugano, 7. decembra. Na včerajšnjem mi-n7strskem svetu so sklenili, da se poslaniika zbornica 12. t. m. zopet skliče na zasedanje. kal korist ifcma Ss$ ites®-Iz alotrf »nI ssačrts Mwalalliw in roF^ffžf im m prsfitaienle: O i padpi e 7. m&m iiii£i»ji«if* • ' f' ' .'•«r< ••.j- - v » SLOVENEC, dne 10, decembra 1917. Bell na zabofln. NEMŠKO URADNO POROČILO. Berlin, 7, dec. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča Ruperta Bavarskega. V ovinku Yperaa se je precej močno streljalo; ogenj se je razširil tudi proti jugu do Lysa. Na južnem bregu Scarp® se je zvečer pomnožil topovski boj. Med Graincoustom in Harcangom so manjša podjetja izboljšala naše postojanke. Z naskokom smo vzeli selo La Justice In očistili Marcoing sovražnika. Severno od La Vacquerie smo v ■ ljutih borbah držali naše postojanke proti angleškim napadom z ročnimi granatami. S protisiuikom smo vrgli sovražnika, ki je Ml vdrl. . . "Vojna skupina nemškega cesarjeviča. Na obeh bregovih Moze smo popoldne živahno streljali. Bojna skupina vojvoda .-**■' A 1 b e r,t a Virtemberžana. ' Porenska deželna bramba se je vrnila od drugega napada v francoske jarke v gozdu Apremont z 20 ujetniki. Poročnik Mueller je priboril svojo 36. zračno zmago. Berlin, 8. dec. Veliki glavni stan: Vojna skupina kraljeviča Rupreta Bavarskega. Na pozorišču ilandrskih udrtin med zahodno od Roosebeke in Becelare in severno od Warne!ona so živahno streljali. Južno od Scarpe so s topovi nadaljevali močnejši ogenj. V borbah z ročnimi granatami smo na obeh straneh Graincourla potisnili Angleže več sto metrov nazaj. Izjalovili so se večkratni sovražni poizkusi, da bi bili severno od La Vacquerie napredovali. V borbah zadnjih dveh dni smo ajeli 53 mož, med njimi 5 častnikov, zaplenili smo dva topova in 15 strojnih pušk. Vojna skupina nemškega cesarjeviča. V odsekih južno od. La Fere, severno-- vzhodno od Craonne invna vzhodneu brega Moze so popoldne močnejše streljali. j Lastni poizvedovalni oddelki so južno od Ornesa ujeli več mož. ..p* v Poročnik Mueller je priboril svojo 37. zmago v zraku. Berlin, 9. dec. VeHki glavni stan: V nekaterih odsekih flandrskega pozorišča, južno od Scarpe kakor tu d? raed Moevres in Banieaux so se razvili popoldne živahnejši topovski boji. Na ostali zahoda! bojni črti so se le malo bojevali. Prvi generalni kvartirni mojster: p I. Ludendorff. Nemška zmaga pri Cambrai, Berlin, 7. decembra. Wolff- Nemška zmaga v bitki pri Cambrai je od bitke pri Ypernu 1. 1915. najvažnejša ofenziva: uspeh nemškega orožja nroti angleški premoči. Tudi 6. decembra smo priborili nadaljnje uspehe. Mesto Marcoing smo oči-stili od sovražnika; besen protinapad smo odbili severno od La Vacquerie s težkimi izgubami za sovražnika. Zadnje dni smo iztrgali Angležem Graincourt, Bourlon, An-neux, Cantaing, Noyelle, Masnieres in Nar-čaing; 22. novembra smo jih bili že iz Fon-r taine vrgli. Požari teh vasi in mest značijo • fiačin angleškega vojskovanja, ki brez nujne sile pustošijo kraje fracoskih zaveznikov, kakor so svojčas Rumunijo in Belgijo- Grof Czernin in vprašanje miru in vojne. Dunaj, 8. decembra. V zunanjem odseku ogrskih delegacij je ponovno podal zunanji minister grof Czernin na tozadevne interpelacije pojasnila. Poudaril je zopet, da je Ajfcacija-Lorena edina ovira miru in da se da: najti glede Belgije sporazum. Posredovanje pri nemški vladi glede Belgije minister odklanja. Nato polemizira minister « grofom Karolyjem glede vojne napovedi. odstrani Amerike. Poudarja, da te-nfelji vojna napoved Amerike Avstriji na napačnem umevanju naših razmer. Izraža svojec upanje, da bo prišlo kmalu do miru in da se bo izvedla splošna razorožba. „ Ogrska kvotna deputacija. / Ogrska kvotna deputacija je izvolila za svojega predsednika Ladislava pl. Lu-koezka. Nagodba ▼ gosposki zbornici. Nagodbeni odsek gosposke zbornice je sprejel nagodbeno zakonske predloge v obliki, kot so bili sprejeti v poslanski zbornici. Grof Czernin obolel. Dunaj, 9. decembra. (K. u.) Zunanji minister grof Czernin ni. mogel odpotovati X Berlin, ker ie nenadoma obolel, Poljsko ministrstvo. ; Varšava. 7. dec. (K. u.) Ministrski svet je danes dopoldne potrdil naslednji izkaz bodočih ministrov: Ministrski predsednik — Jan pl. Kucharzevvski: notranje stvari — Jan Stecki; iustica — Stanislav Bukowiecki; finance — Jan Kanti Steczkow'ski; bogočastje in javni pouk — Anton Ponikowslu; prehrana — Štefan Przanowski; poljedelstvo in kronska posestva — Jožef Milkul'owski-Pomorski; obrt in trgovina — Jan Zagleniszny, socialno oskrbništvo in delavsko varstvo — Stanislav Staniszewški. Angleži gospodarji nemške Vzhodne Afrike. London, 9. decembra. (K. u.) Uradno: Van Derenter je poročal: Poizvedovalni oddelki so pribili dejstvo, da so nemško Vzhodno Afriko popolnoma izčistili od sovražnika , Lloyd George zbolel. London, 6. decembra. (Kor. ur.) Lloyd George se je lahko prehladih Zato je bil banket, na katerem je hotel podati važne izjave na Londsdownova pisma in o vojnih ciljih zaveznikov, odgoden za teden dni,- Strašen vihar na Severnem morju. Kodanj, 7. dec. (K. u.) V Bergen dospeli mornarji pripovedujejo, da je zadnje dni divjal na Severnem morju strahovit vihar. Mino-lo soboto je odplulo iz Lervika v Bergen 12 parnikov, ki jih je na potu presenetil vihar; včeraj in danes je nekaj parnikov dospelo na cilj, o usodi ostalih ni nič znanega.. Skoraj gotovo jih je več ponesrečilo. Volilna preosnova na Angleškem. London, 7. dec, (. u.) Reuter: Spodnja zbornica je v tretjem branju odobrila volilno preosnovo. Volilno pravico dobe vsi 21 let stari moški, dalje vsi vojaki in mornarji v starosti 19 let. Ženske, ki so nad 30 let stare, so tudi volilke. Izpremenili so tudi volilne okraje, Apanaža bivše*-" krškega kralja. London, 7. der ''(. u.) Reuter: Iz Aten: Bivšemu- grši .u kralju Konstantinu niso od dovoljene mu letne apanaže 1 in pol milijona frankov še nič izplačali. Zračni napad na London. Iz Londona se je poročalo, da je dne 6. t. m. zgodaj zjutraj napadlo 25 sovražnih letal London. Dve letali sta postali žrtvi obrambe; posadki, vsaka, je štela tri može, so vjeli. V Londonu je gorelo; tri osebe so mrtve, 11 jih je ranjenih. Prosvlefl Mi? i SIsvb M*8fsire prouv saraevs e K n Presvjc.tlom i Preuzv'šenom Gospodinu • dr. Josipu S t a ril e r u Sarajevo. U ova važna vremena duboko nas jc presenetila Vaša posebna .izjava, kojom ste nas najzapadnije Hrvate i Slovence Istre wosve zaboravili. Mi ovdje još živimo pitni ufanja u budučnost, a Vi:ste nas evo isklju-čili od naših realnih pravica. Slažemo se potpuno sa svihan;;kom deklaraciiom naših zastopnika u Bcču, Kaštel, dne 5. decembra 1917. ' p. Buje, Istra. Ivan Maridič, župnik u Kaštclu. — Fra Ignacije Aljinovič, gvardijan franj. konv u ■Piranu, — P. Ciprijan Napast, dcn. lekt. teolog, frančiškan slov. prev. — Ivam Sušah), c. kr. sudbeni auskultant u Piranu. — Andrej Narthik, župnik v Kozlah pri Izoli. — Darinka Segner, ravnateljica hrv. ško-le u Kaštelu. — Anton Nežič, veleposjed-nik. — Ambrož Kovačič, predsjednik gospodarske zadruge. — Anton Ribarič, tajnik gosp. zadruge. —• Peresa Ivan, posjed-nik. — Josip Iskra, ravnatelj hrv. škole u Grožnjanu. — Kozlovič Matej, posjednik u Materadi. — o, Brne Kulič, franjev. konvent. u Piranu. — Rudolf Arnšek, ravnatelj Ciril-Metod, šole v Sv. Luciji-Portoro-se. — Andrej Pavletič, c. kr. želez, čuvar Portorose. — o. Ljudevit Ferri, franj. konvent; u Piranu. — o. fra Petar Biskupovič, franj. konvent. u Piranu. — Anton Plohi, c. kr. fin. nadp. — Gregor Milovič, posjednik, — Pavlic Nikolaj, posjednik. —- H. Klimec, učiteljica slov. šole Sv. Lucija-Portorose. — Franjo Orel, upravitelj po-sijeda u Medljanu i pod. Nožedom kod Pirana. — Marija Orel-Komac, učiteljica ljudske šole v Kortah pri Portorosu. -— Josip Korenika, posjednik. Za jugoslovanski! deklaracijo. • — Občinski odbor občine Vič se soglasno pridružuje izjavam vseh slovenskih strank za državnopravno deklaracijo z dne 30. maja 1917. Izreka zahvalo prevzviše-nemu knezoškofu dr. Antonu Bonaventuri Jegliču za tako odločni javni nastop ter vsem voditeljem slovenskega naroda, ka-ieri so izjavili podpirati majniško deklaracijo v prospeh in srečno bodočnost Jugoslavije. Izraža Jugoslovanskemu klubu iskreno sožalje nad prerano izgubo buditelja jugoslovanske misli dr. Janeza Ev. Kreka. Odbor izreka tudi najsrčnejšo zahvalo pp-naž.u Benediktu XV. in cesarju Karlu I. za neumorno prizadevanje, da bi med razdvojenimi narodi zopet zavladal vroče zaželje-ni mir. Jugoslovanskemu klubu kliče odbor: Neustrašeno, brezobzirno za narodne pravice naprej do končnega cilja z zavestjo ,da stoji za Vami res pravi slovenski "narod kot en mož! Ta predlog je bil soglasno sprejet. Dr. Šusteršiču, kot ubežniku iz Jugoslovanskega kluba v najizrazitejšemu momentu pa kliče odbor: Vi niste Slovenec in vsak, ki z Vami čuti, tudi ne! Kajti Vi, kakor se je izjavil prevzvišeni knezo-škof, opravljate med slovenskim narodom krivo delo. Nehajte torej s tem delom v slovenski javnosti, kajti narod Vam ne zaupa ničesar več! Ta predlog je bil z večino sprejet. — Za občinski odbor na Viču: župan Oblak, — Občina Rudnik se z navdušenjem pridružuje deklaraciji jugoslovanskega kluba z dne 30, maja t. I. ter prosi naše harodne zastopnike, da se neustrašeno bore za udejstvitev združenja vseh Jugoslovanov. — Hvaležno pozdravlja mirovno stremljenje sv. Očeta in našega presvitle-ga cesarja. V Rudniku, dne 4. dec. 1917. Anton Martine, župan. — O.bčina Šota za deklaracijo. Pri občinski seji dne 30. novembra se je občinski odbor soglasno izrekel: 1. za deklaracijo Jugoslovanskega kluba z dne 30, maja. 2. Je izrekel vsem poslancem Jugoslovanskega kluba toplo zahvalo in popolno zaupanje. 3. Naproša poslance, da kadarkoli morejo, nastopajo za skorajšnji mir v smislu papeževe note. 4. Ogorčen obsoja izstop dveh poslancev iz Jugoslovanskega kluba in ju poziva: Proč iz politične javnosti! — Hrenovice in deklaracija. Občina za občino sc oglaša za jugoslovansko deklaracijo, tudi večina notranjskih občin se je že izjavila, da se strinja z njenimi načeli. Vedno čakamo in čakamo, kdaj pridejo . Hrenovice na vrsto. Pa nič in nič. Saj vendar niso zadnje v abecedi. Ali spijo vsi merodajni faktorji spanje pravičnega? Čakamo, morda le pričakamo . ,,— Dva Hre-novčana. -f- Občinski odbor Gorenji Logatec jc sprejel v svoji seji z dr.e 3. novembra soglasno sledeči sklep: Občinski odbor izreka poslancem Jugoslovanskega kluba svo:e zaupanje in se pridružuje majniški deklaraciji za ustanovitev jugoslovanske države v me;ah avstrijske monarhije. — Starešinstvo mestne občine Sv. Krilna. Goriškem ie v seji 2. decembra letasoglasno sklenilo", da se strinja z deklaracijo, podano 30. ma'a po Jugoslo-var V.em klubu, lto'a stremi po združenju vseh avstro-ogrskih Jugoslovanov v samostojno Jugoslovansko državo pod žezlom habsburške dinastije. Hvaležno pozdravlja m'rovno prizadevanje papeža Eene-'dikta XV. in cesarja Karla I. z željo, da se č:ra prej konča nesrečno klanje ter doseže časten m'r jra vse narode. Ole;i-sk-; odbor v N^M-m ca Gorenjskem se ie v svo.i seji dne 25, rovembra 1.917 EorJ-a^ro "zrekel za -deklaracijo Jugo-s1ov.amke'a kluba z dne "0. maja. 1917- — Naklo, 7. dec. 1917. J. Marke, župan. Podgani občinski odbor obč;ne Fo-Vane pri Š' ocii Loki z navdušenjem pozi Javlja-deklaracijo z dne 30. maja 1917. E'Tina- naša rešitev je: Lastna jugos'ovan-ska' država pod habsburškim žezlom! Po-vd ar jamo: pod habsburškim žezlom in ne rod nemšk;m! Pozdravljamo mirovno delo skupnega očeta krščanstva papeža in pre-svitlega cesarja. Naj se posuši-kri in solze naj se obriše'o. Blagoslovi Bog de'o J«"£p-alovanskega kluba. Občinski odbor cbč're Poljane, 6. dec. 1917. Demšar, župan in odborniki. Občinski odbor v Preddvoru pozdravlja s hvaležnostjo plemenito prizadevanje sv. Očeta za skorajšen vsem narodom pravičen mir, pozdravlja vsa stremljenja za jugoslovansko državo, ako ista zagotovi Slovencem v njej popolno narodno svobodo in obžalujoč razpor v S. L. S. goji upanje, da si bodo v s i slovenski domoljubi podali za složno delo v korist svoje ljubljene domovine. — Občinski odbor občine Sežana je v svoji seji dne 2. decembra t. 1. z največjim navdušenjem soglasno sklenil sledečo izjavo: Jugoslovanski klub vstraja z neomah-Ijlvo vstrajnostjo na deklaraciji 30. majnika t. 1. Pogumno naprej po začrtani poti do popolne rešitve! Slava Jugoslovanskemu klubu in posebno njega načelniku dr. Korošcu, ki mu sledimo vsi. Obenem izreka odbor sežanske občine najnižje zaničevanje dr. šusteršiču in njega oprodam. Župan: Stolfa Fran. Jugoslovanski deklaraciji se je popolnoma pridružila duhovščina slovenjebi-striške dekanije, zbrana v Slov. Bistrici dne 29. novembra. Pri tej priliki se je darovalo za Krekov spomenik 130 K, za Tiskovni dom v Mariboru 1300 K. Duhovščina dekanije kamniške zbrana skoro polnoštevilno je sprejela na svojem sestanku ..V. Kamniku dne 5,. dec, nastoone resolucije; 1. Duhovščina dekanr'e kamniške s'ej-koprej zavzeta za obstoj S. L. S. vztra a njej zvesta tudi nadaMe v polni zavesti, da je "rav sedaj enotna organizacija vseh sta- "e'zogibno potrebna. Duhovščina dekanije kamniške živo !n prav iskreno že'i., da se skoro rajde pot do polnega soglasja vseh duhovnikov v škofiji, kakor po'ne*-i soglasja duhovščine s s^venskimi katol. inteligenti in 1'udstvom, kar je v našem težkem, za nas tako odlo-čiln em času, nainujneje, 3. Duhcvšč'na dekan;?e kamr'ške pozdravna stanovske organizacije, ki pa morajo biti osredotočene v enotni S. L. S. 4. Duhovščina dek. kamniške zbrana dne 5. decembra v Kamniku pozdravlja iskreno državnopravno deklaracijo jugoslovanskega klubaz dne 30. maja za Jugoslavijo pod žezjom habsburške dinastije ter za^otavha. k%jbV da mu zauna. Hkrati hvaježijo oozdravlja mirovno akcijo sv. očeta-^Petmdikta XV. in presvit-lega cesarja Karela; I. ter snremlia z gorečo molitvico, da se skoraj konča grozno nre'ivime krvi ij> sg povrne vsem narodom časten mir. 5. Prevzv:*sflemu gosno^u knezoškofu dr. Ant. Bon. Jeriču se izreka za vsa pri-7^devar'a za z^d^jerje v S. L. S. in zedi-n'"nje Ju^os|ovanajsrčnejša zahvala. Hkrati se Prevzvišeni prosi, da m'lostno blagovoli storiti vse v svrho sprave in zedirienfa drhovšč;ne, svetne inteligence in našega tako doprega ljudstva. ..v • * * Iz te iz'^ve sledi dejstvo, da je duhovščina kamniške: dekanije dasi v najmtle'šl obliki obhodila razdružitev S. L. S. in izstop dveh poslancev iz jugoslovanskega kluba, kateremu zaupa. — Glede 3. točke na moramo reči, da ie ze'o temna, kakor so to povdariah tudi nekateri udeležniki na sestanku; ta točka .notrebuje korenitega pojasnila. — V smislu škofovih navodil bi se mora'a ta točka f»'asiti: Duhovščina kamniške deka"'ie izjavlja, da je snovan'e oolitičre Slov, kmečke stranke nenotreb-no. — V našem sedaniem boju za obstoj S. L. S. ne gre prav nič za stanovske organi-zaoije, ki so in morajo biti nepolitične, am-nak rfre samo zato. da se naša K^trl^ka Politična organizacija, združena v S. L. S., ne razbue z nepotrebno kmečko stralnko; ta stranka se namreč ne ustanavlja zlHrav, ko b; kamniš''.i dekan, k i ,je ob enen»^ež. r^r—.lo-ec Ta kamniški okraj, !-k';ca1 o^bor ^itol. pol. društva za kamn;?ki okraj^-ah na se noirvetoval z odborom Kmečke yve-ze 7a ta okra1', kako ti sodito o naših se-dnniih no1;t:čn;h razmerah. Tembolj^ic to notrebno, ke- se je v našem listu onjav-"ena izjava l^atok polit, društva za kamniški okrai. kdo naj rastona no smrti dr.ijKire-ka v državnem zboru i^kazah? kot nfefes-n;čna. T"?"a dm'omacr'a se odoravlirft.ce-'o v mednarodnem npslovanju. zato piijpri-•af.elii med s^boi, k? se borimo za -naše sveto stvar. bod;mo druč do drugega irftre-ni. K 7adn:i tc^ki resolucij bi samo to ^menili, da ie naš škof storil vse za spravo med rami. Sedaj je samo potreba, da ga poslušamo in po njegovih navodilih delamo, i t Vlieni Plclgr. ?—1 i V Krškem je umrl dne 9. decembra g. Viljem Pfeifer po dolgi bolezni. — Pokojnik je bil eden starih slovenskih narodnjakov, ki so javno nastopali že tedaj, ko se je še nemčurstvo šopirilo po naših večjih in manjših mestih in trgih. Bil je mnogo let državni in deželni poslanec. V visoko politiko ni posegal, pač pa je bil poslanec zelo marljiv za podrobno delo in je bil v vednem stiku z volilci svojega okraja. V družabnem občevanju je bil ljubeznjiv tovariš, značaja boli mirnega in tihega; mrzel je razpore med Slovenci in imel je pred očmi vedno koristi celokupnega naroda. — Zadnja leta ga je ovirala bolebnost, da ni več mogel izvrševati posle poslanca, zato se je umaknil iz javnega življenjain in živel samo svoji družini. — Previden z.Bogom je te dni umrl obžalovan od lastne rodbine in od hvaležnega mu slovenskega naroda, ki mu je bil vedno zvest in delaven sin. — Naj počiva v miru blagi možl Od druge strani se nam poroča: V Krškem je po daljšem bolehanju 9. t. m. umrl Viljem Pfeifer. Pokojnik je bil umen in skrben gospodar, vnet zagovornik dolenjskega kmeta ter se je v preteklih letih živahno udeleževal slovenskega 'avnega in političnega življenja. Bil je nad 30 let deželni in državni poslanec iz skupine dolenisk'h kmečkih občin. Strokovnjak v agrarnih in davčnih vprašanjih se je kot poslanec z veliko vnemo zavzemal za kmetske težnje in tako v deželnem, kot v državnem zboru s hva'evrednim trudom vs;gdar zagovarjal njegove potrebe. V polni meri je tudi vžival zaupanje krikih someščanov, bil dali časa krški župan in postal častni meščan krški. Njegovo vplivno in zaslužno delovanje na političnem in gospodarskem polju je bilo pripoznano tudi z Najvišjega mesta s podelitvijo Franc Jožefovega reda in pa reda železne krone III. vrste. Pred leti se je vsled bolehnosti umaknil iz javnega življenja. Pokojni Pfeifer je bil jako vesel in ljubeznjiv družabnik« vedno gostoljubnih in radodarnih rok, poštenjak starega kova. Kdor ga je poznal, ga bo obdržal v prijaznem in prijateljskem spominu. Dosegel je visoko starost 76 let. N. v m. p.I Dnevne novice. -j- Deklaracija naših in čeških delegatov, podana v otvoritveni seji avstrijske delegacije, se glasi: Naš narodni razvoj more biti zasiguran le, ako bo priznana pravica samoodločbe najfjh narodov v najpopolnejši meri, splošno, očitno in jasno brez zahrbtnosti in al^o bodo podane nepreklicne, vsake dvojnosti proste, popolnoma obvezne garancije, da bo ta pravica brez odloga vzeta v, razpravo. Podpirani: Stanek, Udržal, dr.lCorošec, dr. K5r-ner, dr. Zahradnik, Jpojač, dr. Laginja, Stfibrny, Habermann, Tomašek, dr. Čingrija, Fon, dr. Stransky. — Zastopstvo jugoslovanskih akademikov pri načelniku »Jugoslovanskega kluba. Dne 3. t. mes. je vročilo zastopstvo jugoslovanske akademične mladine načelniku »Jugoslovanskega kluba« dr. A. Korošcu spomenico na Jugoslavijo. Načelnik jo je sprejel vzradoščen in v odgovoru izjavil sledeče: »Veseli me, da vidim celokupno mladino okrog nas. Sporočite ji, da naša stvar stoji dobro ih da se smemo nadejati boljše bodočnosti. Vsi se moramo strniti v eno čvrsto in neprodirno falango in preko tistih, ki uskakujejo v drug tabor in sejejo razdor, je treba enostavno iti dalje. Izročite mladini šc enkrat najsrčnejšo zahvalo in pozdrav!« 4- Imenovanja. Cesar je podelil sodnemu predstojniku in deželnemu sodnemu svetniku Ivanu Pogačniku v Kranju naslov in značaj višjega sodnega svetnika. Finančni minister je imenoval finančnega tajnika Valentina Ž u n a za finančnega svetnika in ga pridelil finančni direkciji v Ljubljani — »Slovenska Matica«. Bliža se čas, ko prične »Matica« razpošiljati članom knjige za 1914. leto. Opozarjamo vse, ki ki so od tedaj, ko so plačali iidnino za imenovano leto, izpremenili svoje bivališče ali stanovanje, naj nemudoma naznanijo »Slovanski Matici« v Ljubljani natančni sedanji naslov. Enako prosimo, da store isto UStanovniki, ki so premenili kraj svojega >jyanja. — Koroški Vsenemci pod vodstvom profesorja dr. Angererja se pridno gibljejo tudi v teh časih, ker jim je pač vse dovoljeno. Izdelali so nove pravce za nemško pjp^jtiko, politična društva in časnike. Na sjtjpdu v Beljaku so prerešetali delovanje svojih poslancev in sklenili, da še za mesec december skličejo v Beljak južnoav-atrijski »Volkstag«, na. katerem bosta govorila znani Wolf in ljubljanski dr. E g e r, »). do 10, št. 701 do 800, od 10. do 11 št. 801 do 900, popoldne od 2. do 3. št. 901 do 1000, od 3. do 4. št. 1001 do 1100, od 4. do 5. št. 1101 do 1200.' V četrtek, dne 13. t. m., dopoldne od 8. do 9. št. 1201 do 1300, od 9. do 10. št. 1301 do 1400, od. 10. do 11. št. 1401 do konca. Vsaka oseba dobi 10 kg krompirja po 30 vin. Pripravite vreče. Ij Ovseni riž za doječ« ia noseče mtm se bode oddajal v vojni prodajalni v Gosposki ulici od srede, dne 12. decembrai, naprej. Na vrsto nrideio stranke z izkaznicami, in sicer: št. 1 do 300 dne 12.. decembra, št. 301 do 600 dne 13, decembra, št. od 600 naprej dne 14. decembra. Veljavne so le nove rujave Izkaznice, ki so se izdajale ža daj^č* in noseče matere. Na vsako izkaznico se dobi t kg ovsenega riža, kilogram po 1 K. Revolociia do PerloMem. Amsterdam, 9, decembra. (K. u.) Reuter: Iz Oporto se poroča, da je izbruhnila v Lizboni revolucija. Podrobnih poročil še nI. Tudi v Oporto so 5. t. m. izbruhnili nemiri. Dve osebi sta bili ubiti; 78 so jih zaprli. Množica je navdušeno pozdravljala vojake, ker niso hoteli nastopiti. London, 9. decembri. (K. u.) Reuter: V Oporto je revolucija zmagala. Vlada je odstopila. Alfonzo Costa je sestavil začasno vlado, V Lizboni in v Oporto je mirno. Pariš, 8. decembra. (K. u.) Agence Havas: O dogodkih v Lizboni ni nobenih podrobnih poročil. Pokret' je vodila unionl-stična stranka, dasi so nasprotovali voditelji stranke. Ministrska kriza je ž« več časa obstajala. Alfonzo Costa je sklenil, da vsled močmh napadov nanj odstopi; ministrstvo so nato preosnovali. Sestavljajo g» še vedno demokrati. Položaj se je še bolj zapletel vsled agitacije maksimalistov, ki nasprotujejo vojski in so manifestirali, ker so bili Italijani poraženi.__ Primorske novice. Iz Sežane. Občinsko starešinstvo je v svoji zadnji seji enoglasno sklenilo, da s* izvolita eksfelenca Svetozar Boroevič in pa general Josip Trieb častnim občanom sežanske občine. Da sta oba vredna tega zaupanja, o tem nam ni treba niti govoriti; Boroevič vemo kaj nam je bij, vemo, da. bi bilo dosti več bede ip. begunskega gorja, ako ne bi on kot Hrvat in pa njegovi jugoslovanski levi odbijali ln slednjič prepodili grabežljivega Laha; Trieb, ta pa ima za preiskovanje našega Krasa, posebno pa za graditev kraškega vodovoda neminljive 'Zasluge, on bo kot »krašla Mojzes« vedno ostal v spominu našega ljudstva. Bog daj enkrat že mir in potem bodemo Še-1« znali ceniti generala Triebovo delo. — Bog živi velezaslužna gospoda! Steverjansko županstvo ima »voj ara i v Števerjanu. Občinarji. ki žel« od urad* pojasnil aH navodil, naj naslove svoja pisma: županstvo Števerjan, poste-restante Gorica. Družine, ki se žele vrniti v ob* činomaj na-znanijo svoj prihod vsaj štirinajst dni poprej. V naznanilu Vodi navedeno Število članov družine. V obč« je svetovati, naj ljudstvo ne šili domov, dokler ne bo urejeno aprovizacijsko vprašanj«. — Županstvo Števerjan. G«renti Ladislav Likar RoSinjcem sporočam, da mi je c. kr. okrajno glavarstvo poverilo vodstvo občinskih poslov občine Ročinj. Začasno bo-dem uradoval v Batujah, p; črniče. Občinarji s« vabijo, da se obračajo v bodoče v občinskih zadevah do mene. Ročinj j« radi vojne mnogo pretrpel, Hiš« 8 S I % 2- \ OJ Ctos „ 8SSI 2--- • H* O« O* CJI & gf&l' 9 OO GC JC 0G Š85I E '■''" ........■ , 1-* ++ i-. -j «j "j oc $881 — --te «««9 8? •talni dohodek Begunska podpora <» er so -talni d"hodek Begunska podpora toO o 3 it Begunska ^ j podpora Stalni dohodek Begunska pod para b talni dohodek Begunska podpora Stalni dohodek Begunaka podpora e e CA NI m O S-t* Ir tega izkaza ie razvidno, ia dokler ne »na»a dnevni redni dohodek druUne »e 2 K Mtk M litlita M vsake n4« be* gunska podpora p« t K. — Ako pa znaiajo redni dohodki več, nego jnaša begunska podpora, se ista niža za 5 vin., kakor se zaslužek dviga za 10 vin. N, pr.s Železničar begunec ima družino s 4 otroci, on in žena, torej 6 oseb; niegova redna olača znaša letno 1600 K, vojna doklada 1400 K, odškodnina za stanovanje 600 K, skupno 3600 K ali dnevno 3600 : 360 — 10 K. Ker pa ne pride na vsako osebo po 2 K, se mu mora nakazati še popolna begunska podpora vsak dan po 12 K. Ali u. pr.: Uradnik begunec ima družino, ki šteje 4 osebe; vseh dohodkov ima 5000 K; torej pride dnevno na osebo 13-89 K. Ker pride več nego po 3 K na osebo, te mu bo begunska podpora znižala, in sicer za vsako krono nad 8 K za 50 vin.; ker ima za 5-S9 K večjo plačo, se mu begunska podoora zniža za celo družino za polovico, torel 2-95 K, ter nrejm« še vedno begunske podpore 8 K manj 2-95 K — 5-05 K. — Begunska podpora se računa od 1. julija t. 1. do 20. julija — ter dalje od 21. iuliia po 14 dni ter se je izola-čala v radovljiškem okraju do 9. novembra. Oglašajo se za begunsko podporo-črnovojniki, ki so pri železnici. Vsakdo bi jim privoščil kako podporo, toda oni niso begunci, ampak v črnovojniški službi prideljeni železnici, torej njim nc pritiče begunska podpora, pač pa njihovim družinam. Vsakdo naj kupi dansinjega »Slovenca«, da si lahko na podla«'! teh oojasnil preračuna svojo podporo ter vloži svoio pritožbo na okr. glavarstvo, ako se mu godi krivica. Tudi ni treba se bati ali sramovati prositi za podporo! Smo vsi veliko voč izgubili, potrosili in pretrpeli, nego prejmemo podpore; sai ste •živeli dve leti in ool od svojih težko prihranjenih vinarjrv. Nevoščljiv naj Vam tudi ne bo nihče radi teh par kronic! Ko bi prišli nrši sosedje is Kranjskega ali štajerskega na Goriško ter bi videli razvaline naš:h lepili občin in niše ODUstošcre vinograde in poI'a ter opazovali maio bolj begunsko gorje, bi nas pomilovali ter Vr.m dalali za d^nar, kar potrebujete. Kako težko Vam ie, ko ne morete kuoiti krompirja po nobeni ceni — a ga prešiči pred Vami žrejo debelega kot »balote« — aH ko nc morete dobiti mleka za svoje dojenčke ter je hodite cele ure daleč iskati _po slabih cestah ob mrazu in ffrdem vremenu' — a ga pred Vami imajo ^rešiči polna korita! Pa, da, nekaterim na Kranjskem is Štajcr-1 skem so več rrešiči nego naši nedolžni otro-čičil Tudi ste nekaterim vzrok vseh nezgod! Ako komu kaj zmanjks, je ukradel fce^uc-c, ako se domači fantje kie pretenajo, so to begunci, al,o ie bila letos suša in vročina, s o bili Vi vzrok, in da je sedaj mr.i*, ste baie tudi Vi vzrok! Nekic je nekdo videl na svoji njivi neko žensko, ki ie pobirala reoišče: hitro kriči in vpije: cr..... begunka, vsi sosedje kri?i'o in tečejo za njim na njivo, in koga najdejo? Ne goriško begunko, anrnak sorcdnico! • Vsi begunci ns. Kranjskem in Štajerskem niso v dveh in col letih niti za eno slotinko škede naredili, nega oni tulci v septembru in oktobru, in vendar... Upajmo pa, da bo tudi tega gorja la očitanja kmalu konec. Do februarja ali marca potrpite, vztrajajte in prenašajte vse vdani v voljo bo7]o. Do tedaj Vas P* Bog živi in ohrani! Srečne božične praznike in boljše novo leto! Ivan Roječ, dekan. 9. c. kr. arstr. razredna loterija. Zre-ban e 1. razreda se vrši 12. in 13. decembra t. I. Cene srečk: za 5/i 40 K, 13 20 K, l<£ 10 K, Vs 5 K. — Srečke za to žrebanje priporoča Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije in njene podružnice v Splitu, Celovcu, Trstu, Gorici (t. č. Ljubljana) in Celju. 3210 Wanl v voljo Vsemogočnega nuznaniamo, da Je na4a dobra ta skrbna nam eporaf>na mati Ana Klešnik danes ob polu i».ur< svečer, pre-videna e sv. zakrament' mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drmga rajnke ra-VrSi y sredo, dne 12. t. m. ob 2. uri po-poludne /k hiše žalosti, Zvezda • ska ulfea it. 4, na pokopališče k Sv Križa Svete maše zadu3niee sa bodo brale v župni ce kvi sv. Ja oba Drago rajnko pi iporočamo v blag spomin in molitev. Ljubljana, 9. decembra 1917. £a!a'o£l etrooi. 8200 ki razume tudi slovensko, češko in nemško korespondenco, »e sprejme pri A. OSET, p. Goštaaj, Koroško. Ker se mi nI bilo mogoče povodom moje preselitve iz Ribnice na Javornik od vsakega posebej posloviti, kličem torej tem potom vsem ljubim prijateljem in znancem prijazni »Z Bogom!« ter prosim, d« bi me ohranili v dobrem spominu. Javeraik, dne 4. decembra 1417. 3201 ALOJZU RJZZOLI. Vojna čevljarna. ▼ Ljub'jani, Sodna ulica š'ev. 1 (na vogala Dunajske ceste) kot vzorna delavnica za popravila z nadomestili je pričela delovati in sprejema v delo vsakovrstna popravila. Podplati iz kombiniranega usnja ali pregibljivega lesa. Pete usnjate ali z nadomestki. Izvršujejo se popravila tudi iz blaga, ki ga stranke prinesejo same. Preostanki «e vzamejo v račun ali pi vrnejo. INP* Stare rabljene in obnošene obutve snreiema vojna čevljarna ▼ račun pri popravilih ali pa jih tudi odkupuje. Cene so zmerne in razvidne iz razglasa v sprejemalnlci. Točno in strogo urejen promet.. — Obutve se sprejemajo v popravilo ob delavnih dneh od 8. do 9. ore zjutraj, vračajo se samo od 9. do 10. are zjutraj. — Nekaj čevljarskih pomočnikov sprejme vojna čevljarna v delo, zglasijo naj se pismeno ali ustmeno v pisarni Zavoda za pospeševanje obrti, Dunajska cestt štev. 22. Prednost imajo taki, ki so vsled pomanjkanja blaga izgubili deio. Spreimejo se tudi čevljarstva izučenj Invalidi. Opomba, Vojno cevljarno jc ustanovil Zavod xa pospeSevanje obrti vsled poziva osrednjih oblasti in ima namen brez dobičkarijc skrbeti za ohranjevanje in vzdrževanje obutev, da se tako po možnosti odpomore pomanjkanju usnja. 3191 Oženjen dobi proti dobri plači trajao delo na deželi. Stanovanie: 1 soba ;n kuhinja brezplačno v hiši. Kje, pove uprava »Slovenca« pod štev. 3181, ako znamka za odgovor. Sprejme se takoj VI • v •■ pri SI 78 Janezu A;:ntanu, kovač, Vir pri Domžalah. STTJ2BE išče samostojna H za pohištvo sprejme takoj ANTON DERNIČ. orglar, Radovljico. Hrana in stanovanje, — Plača pa dogovoru, 3205 Vzet je bil črno barvan ročni voziček s predalom, kakor jih -majo postreščki. Svari se pred nakupom. Ako je komu kaj znano, naj proti nagradi javi postreščkom na južnem kolodvoru. 3212 19 krušnih kart za I. okraj brez legitimacije se je izgubilo v petek od »Mestnega doma« do II. drž. gimnazije na Poljanski'cesti. Pošteni najditelj naj jih odda gospej Turk v Streliški ulici. srednje starosti, bodisi v mesta ali sa deiell; (N tudi v iupriiSče ali k orožnikom. 3185 Naslov pove iz prijaznosti upravništvo pod U«t. 3185, ako se priloži znamka za, odgovur. Sprejme se takoj poštena dekla katera bi znala priprosto kuhati in bi bila pripravljena malo število živine in druga hišna dela opravljati, pri 316? A. ČUfER, JESENICE, GORENJSKO. spjejmetn 3165 ELZA SEVER, Wo!Iova ulic« Stev. 12/IL Izurjen 3182 Išče se kuharica za vojaško bolnico. Plača 90 kron me-Sečno, prosto stanovanje in hrana. Nastop takoj. — Naslov pove iz prijaznosti Ujnedništvo tega lista pod štev. 3198 (ako znamka za odgovor.) mesarski pomočnik ki se je pravkar izučil, ne takoj sprejme proti dobri plači in presti hrani, v hotel« »Balkan« v Trstu. Taki, ki so že služili v kakem gostiln, podjetju, imajo predno«!. Gospodična išče pri boljši rodbini Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Soba 1000«. 3170 Od granate za 'et je na Vršiču dne 24. okt. t. I. moral pustiti svoje mlado in nadepolno življenje naš nad vse ljubljeni soprog, sin, oziroma brat ■ dr. Ivan Gogala konc. prakt. pri c. kr. pol. ravnateljstvu v Ljubljani in nadporočnik v rezervL Truplo njegovo počiva začasno blizu Kobarida. 3214 Maša zadušnlca se bo brala pri sv. Petru v sredo, dne 12. t. m., ob 8. uri Žalujoča soproga, stariši, sestre ia bfat. Nezmerna bolest nam trga srca, ko vam naznanjamo, da je moja na«f ljubljena soproga, naša najboljša in preakrbna mati, sestra, teta in svakinja, goapa as posestni ca v najlepši dobi 40 let po dolgi in mučni bolezni, previdena a sv. zakramenti ia vdana v božjo voljo, danes v Gospodu zaspala. Pokopali jo bomo v torek, 11, decembra, ob V23. uri popoldne. Vse njene in naše sorodnike, prijatelje in znance prosimo, naj se udele2« sv. maše-zadušnice, ki bo v cerkvi v Spodnji Šiški dne 17. decembra ob 7. uri zjutraj. Ljubljana-Sp. ŠiSka, jdne 9. decembra 1917, Ivan Rojina, posestnik in kleparski mojster, soprog. Fran Borštnar. nadrevident jui. žel., brat. Vti drugi žalujoči. Ivan in Mici, otroka. Na«irod»< je essrc: z mladičem in samcc. Vsi prave švicarske pasme. Naslov: Ana I b dih ar v Rokovci poj Sv. Joštom, p. Kranj. 3204 Proda se Sest let star 3197 ^aaT^ pri MARIJI ZDEŠAR Brdo štev. 18 pri Viču. ži Jabolka suho sadje vseli vrst, suhe gobe, sode od vina, sadjevca in žganja, j steklenice in -ff zamaške kupi vsako množino in prosi ponudbe A. OSET, pošta GUŠTANJ, KOROŠKO. 3169 Tvrdka F. ČUDEN v Ljubljani, Preš»-iova ul. Si 1. Priporoča Se svojo veliko zalogo ur, zlatnine In srebrnine. Kupujte 1K staro zflato in srebro in vzame po visokih cenah v zameno. Naznanja, da cenikov za leio 1918 ne more razpošiljati, ker istega blaga po vzorcih nt Izvolite se osebno oglasiti in potrebno preskrbeti, kolikor časa še zaloga traja se sprejmejo proti dobri plači v trajno delo. Hrana je preskrbljena. Stanovanje prosto. — Pismene ponudbe je nasloviti na stavbenika fi. Istotam se lahko tudi osebno priglasi. 2993 V neizmerni, neutolažljivi žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je bil naš iskrenoljubljeni, dobri, nepozabljivi sin, soprog, oče, brat, zet, svak in stric Janko VreCek posestnik v Tupaličah zadet od sovražne granate v glavo dne 13. novembra 1917 na tirolskem bojišču, Dragi Janček, naj Ti bo lahka tuja zemlja! Ana Vreček roj. Vclkavrh, soproga. Vinko, sinček. Neža Vreček, mati, Žalujoča sestra in sorodniki Tupsliče prt Kranju, dne 10. decembra 1917, Naročajte „SLQ Vse uojažhe predmeta! Za preprodajalce priporočam po znano nizkih eanah svojo zalogo zvezd vseh ml port portepejev med. obvez redov sabelj bajonetov mečev kapel pasov čepic rokavic ovojnih gamaš usnjenih gamai vojaškega snkna egaL snkna gumbov vseh vrst in pritiklin izgotovi}. uniform dežnih piaščcv kožuh as tih vred kožuhov vseh vrst čepic znakov rož za o prošnji dedičev po Mariji Ramovš iz Gornjih Gameljev štev. 18 na prodaj ria javni dražbi sledeča nepremičnina: Zemljišče vi. št. 304 katastralne občine Gameljne, obstoječe iz parcele št. 19, hiša št. 19 v Gornjih Gameljnih s hlevom in šupo in št. 21/1 te r 212 vrt pri hiši, za katero se je ustanovila izklicna cena v znesku 10.000 kron. . ..,. , , af !'■■■ fv' Dražba se bo vršila . v ponedeljek, dne 17. decembra 1917, ob 9. uri dopoldne na licu mesta v Gornjih Gameljnih pri hiši štev. 19. Ponudbe pod izklicno ceno se ne sprejme. Na posestvu zavarovanim upnikom ostanejo njihove zastavne pravice brez ozira na prodajno ceno. Dražbeno izkupilo je plačati pri sodišču. Dražbene pogoje je mogoče vpogledati pri sodišču, soba št. 33, med uradnimi urami. C. kr. okrajno sodišče v Ljubljani, oddelek VIII., 3130 dne 26. novembra 1917* Matija Pfeifer naznanja v svojem in v imenu svojih sinov dr. Vilko-ta Pfeifer in Joško-ta Pfeifer, svoje sinahe Vide Pfeifer in svojih vnukinj ilSenke in Vide, da je njen iskreno ljubljeni, nepozabni soprog ozir. najskrb-nejši oče, tast, stari oče, brat, svak in stric, gospod VILJEM PFEIFER vitez reda žel. krone III. vrste, vitez Franc Jožefovega reda, bivSi državni in dež. poslanec, častni občan mnogih občin, posestnik v Krškem in na Raki dne 9. decembra 1917 po dolgi, mukepolni bolezni, previden s tolažili sv. vere v 75. letu izdihnil svojo preblago dušo. Pogreb se bo vršil dne 11. decembra 1917 ob 9. uri predpoldne iz hiše žalosti na mestno pokopališče v Krškem. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v več cerkvah. V Krškem, dne 9. decembra 1917.