(F ""	*
Uredništvo in uprav-ništvo Glasila je v Chi-cagi, 111,2821 So. 40. Ave., kamor je pošiljati vse rokopise, denarne pošil-jatve, sploh vse, kar ima stik z listom.
J»
Celoletna naročnina na Zdr. Države in Cana-do je $1.00, za inozemstvo $1.50.
is.	^
LETO—YEAR VI.
ILO
SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE.
Entered as second-class matter January 28,1910, at the post office	V združenju je moč!
at Chicago, 111., under the Act of Coniress of March 3, 1879.
Chicago, III., 26. septembra (September) 1913.	ŠTEV,—NUMBER 39.
rr -----------------
“Glasilo” izjaha vsaki teden v petek.—Cirkulacija je dosegla nad deset tisoč natisov. List je razširjen po Zdr. Državah, Canadi i stari domovini.
J*
Cene za oglas po pogodbi. Enostopna 10 point vrsta 8 centov.
J»
Nefrankirana ali premalo frankirana pisma se ne sprejemajo.
lz glavnega urada.
Izvanredni asesment za bolniški sklad.
Zadnja konvencija S. N. P. J. je zaključila, da se mesečni pri' spevek razdeli v sklade: v po-smrtninski, bolniško podporni, odpravili in poškodniniski, rezervni in upravni sklad. Poleg se je sto-’ ril sklep, da se razpiše izvanredni asesment za sklad, v kiterem bi primanjkovalo denarja, da se ne sme vzeti denarja iz druzega sklada za pokritje deficita. Oba zaključka soglašata popolnoma s postavami za bratske podporne organizacije v državi Illinois.
Že koncem minolega leta je pričel postajati 'trg za industriel.ne izdelke ugoden in v začetku letošnjega leta so pričeli delati v mno gih tovarnah, rudnikih in plavžih s polno paro. Samoposebi se razume, da je delavec izpostavljen pri obratovanju s polno paro v večji meri boleznim in 'nezgodam, kot ob času, koi tovarne niso preobložene z naročili. Pri obratovanju s polno paro je delavec vsaki dan vprežen v težko delo. Naporno vsakdanje delo pa slabi telo. V sl e d dela oslabljeno telo se se ne more vpirati s tisto silo dostopnosti bacilov —- raznašalcev bolezni, kakor telo, ki si je obranilo sveže in čile moči. Vsi e d dela telesno oslabljen delavec tudi ne more paziti s tisto pazljivostjo na nevarnosti, ki ga obdajajo pri delu in ki je potrebna, da se obvaruje nezgode. Mnogi so sodili, da imajo podporne organizacije največ bolnikov ob času kriz ali ke-dar primanjkuje tovarnam naročil. Praksa je dokazala narobe: tembolj so tovarne preobložene z naročili, tolikor več delavcev zboli in ponesreči. To potrdi tudi računski izkaz S. N. P. J. za* prvo polovico leta. “Slovenska narodna podporna jednota” je izplačala od prvega januarja in do koncem junija tega leta $43,908,50; reci tri in štirideset tisoč devet sto osem dolarjev in petdeset centov. V teh številkah se zrcali ogromno socialno delo, ki ga je izvršila naša podporna organizacija tekom prvih šest mesecev t. 1. Smelo lahko trdimo, da nobena slovenska podporna organizacija ni izplačala tako ogromne vsote za bolniško podporo tekom šestih mesecev.
Seveda ni to delo posameznika. To je vzajemni sad vseh elanov in članic. Vsi plačujemo jednako v jednoto in vsi imamo enake pravice v slučaju bolezni, nezgode in smrti do nje, kakor tudi do njene uprave, Združili smo se, da pod piramo drug druzega v bolezni in nezgodi, da skrbimo po smrti naših članov in članic za (njih svojce. Seveda je to v prvi vrsti naloga države. Ali naša skozinskoz kapitalistična država se nič ne briga, s čim se bo oboleli ali ponesrečeni delavec preživljal tekom svoje bolezni, na kakšen način bo životarila vdova umrlega delavca, ali njegove zapuščene sirote. To so vzroki, da sami, ki smo organizirani v “Slovenski narodni podporni jgdnoti”, izvršujemo socialno delo, ki bi ga morala zvr-ševati država.
Naša jednota ini kapitalistična organizacija, kakor so številne zavarovalnice, kjer se je združila pest kapitalistov, da dela “biz^ nis” na zavarovalnem polju. To se pravi, da zahteva od zavarovancev visoko zavarovalnino, ki je razpredeljena po nevarnosti po klica, katero malaga obrestonosno v razna kapitalistična podjetja, ne da bi vprašala svoje zavarovance, ako se sme spustiti v špekulacijo. Take zavarovalnice špekulirajo, dokler gre; ko ne gre, pa napovedo bankrot, kar pričajo razni bankroti.
To je bilo treba povedati, da ne bo kdo “Slovenske narodne podporne jednote ” primerjal s kapitalističnim zavarovalnim zavo-
dom. Naša podporna organizacija je 'vzajemna, ki se ne spušča v kapitalistične špekulacije. Ako so člani izčrpali naloženo vsoto v enem skladu, potem je zopet treba, da člani založe z izvanredmim prispevkom toliko v sklad, da ni deficita v njem. To zahteva tudi država, ki nadzoruje vse bratske podporne organizacije.
Po poročilu br. gl. tajnika je bil bolniški sklad “Slovenske narodne podporne jednote” koncem avgusta t. 1. izčrpam. Koncem leta bo moral br. gl. tajnik izdelati račun za celo leto in ga predložiti nadzornemu uradu za bratske pod porne organizacije v državi Illinois. Po zakonu nima upravni od-bof“ pravice jemati denar iz dru-zih skladov, ako tudi izkazujejo prebitek, in izplačevati z njim bol miško podporo. Ako bi se zgodilo kaj takega, bi državni nadzorni urad prisilil upravni odbor naše jednote, da razpiše posebni asesment in tako pokrije primankljaj v bolniškem skladu. Na podlagi teh faktov sta glavni upravni in pomožni odbor na seji dne 16. septembra sklenila, da prispeva vsak član (ica) S. N. P. J. 50 centov izvanrednega prispevka v bolniški sklad, in sicer: 25 c v mesecu oktobru in 25 c v mesecu novembru t. 1.
Bratje tajniki in sestre tajnice krajevnih društev S. N. P. J. naj skrbe, da bo izvanreden prispevek ravnotako redno plačan kakor redni. Razloge zato smo navedli zgoraj.
Obračamo se tudi do vseh uradnikov krajevnih društev S. N. P. J., kakor do vseh njenih članov in članic, da bolj strogo nadzorujejo bolnike. Nekatera krajevma društva strogo izvršujejo svoje dolžnosti v smislu pravil in zaslužijo pohvalo vseh članov (ie), ki so organizirani v S. N. P. J. Drugod se zopet bolj površno ravna z bolniki, kar škoduje vsem 'članom in članicam naše podporne organizacije, ker plačujejo vsi jednako v jednotino blagajno.
Kdor je v resnici bolan, naj se mu nakaže bolniško podporo v smislu pravil fn naj se mui je nikar ne odtrguje. Kdor je pa simu-lant in hoče izkoriščati jednoto (vse elane in članic^), naj se mu brez ovinkov pove v obraz, da je simulant in da ne zasluži druzega, da se ga radi hudobnega izkoriščanja jednote črta iz jednote. Pri 'nakazovanju ih odobrenju bol niške podpore naj nikdar ne odločuje osebno prijateljstvo ali sovraštvo. V tem oziru naj bodo merodajna vedno le pravila in nič druzega. Komur gre po pravilih bolniška podpora, naj se mn je nakaže brez obzira na prijateljske ali sovražne vezi. Simulantu in a j se pa bolniška podpora črta, ker se je pridružil naši podporni organizacij z namenom, da bi oškodoval vse člane in članice.
Ako se borno strogo ravnali po pravilih, bodo pravi bolniki vedno dobivali bolniško podporo, mej tem ko simulantom ne bo mogoče izkoriščati jednote. Pravila so izdelali zastopniki (delegati) članov in članic S. N.'P. J. V njih je zapisana 'volja večine članov in članic, ki so poslali svoje zastopnike na zadnjo konvencijo. Sami smo si dali te postave na podlagi ljudske volje, zato nam pa morajo biti tudi sveta. Spolnjevati jih moramo, dokler jih prihodnja kon vencija, ali splošno glasovanje na podlagi iniciative ne ovrže, spremeni ali popravi.
Bratje in sestre! Končno apeliramo na vas, da tudi v bodoče agitirate za “Slovensko narodno podporno jednoto”, kakor do sedaj. Mnogo je še slovenskih naselbin, kjer še nima naša jednota krajevnih društev; v slovenskih naselbinah, kjer so že naše postojanke, pa živi mnogo Slover^ev in Slovenk, ki še nisoi člani napredujoče in dobro razvijajoče “Slovenske narodne podporne jednote.” Vse te je treba pridobiti za
našo podporno organizacijo. Agi-tatorično delo je res težko, ali če ga vršimo vsi, bo lahko podvojiti naše vrste. V tekočem letu je organizacija vrlo napredovala v članstvu, kakor tudi na premoženju v vseh skladih, izvzemši bolniškega. Ravnajmo se po pravilih in agitirajmo, pa nam bo bodočnost prinesla še lepši napredek, kot smo ga imeli do sedaj.
Naše geslo bodi: Nevzdrženo naprej------— naprej------na-
prej za pomnožitev članstva in premoženja!
Gl. upravni in pomožni odbor.
Štrajk v michiganskem bakrenem okrožju.
Zadnje sredstvo kraljev bakra.
Kralji bakra so spoznali, da ne morejo ugnati Jtra j kujočih rudarjev. Vsa dosedanja umazana sredstva so se skrhala ob solidarnosti rudarjev. Nesramne provokacije, napadi s strani najetih, organiziranih v michiganski stavkovni okraj importiranih barab, morilcev in vbijalcev niso povzročili zaželjenega vspeha. niso mogli v toliko učinkovati na mirne rudarje, da bi rudarji zgubili mirno kri in bi vrnili šilo za ognjilo. Rudarji so ostali mirni, zavedajoči se, da je v njih največja sila v tem, da so odložili orodje in da ne gredo na delo. Dolgoi, dolgo so provocirali kralji bakra rudarje in potrošili so mnogo denarja, da bi rudarje prisilili do nasilnih dejanj. Ali provokacije so bile zaman, denar je bil vržen v vodo!
ASharji so ostali mirni-------—
V tem osodepolnem trenotku so kralji bakra segli po starem sredstvu, ki je pred leti pomagalo delodajalcem, danes pa ni vredno nič, kjer so delavci zavedni, solidarni in zaunajo v moč svoje organizacije. Kralji bakra so izposlovali sodnijsfcot prepoved: Prepovedane so stavkovne straže in mirni obhodi štrajkujočih rudarjev in tistih, ki z njimi simpatizirajo. Na ta način mislijo kralji bakra in njih kolovodja “Jimmy” streti solidarnost štrajkujočih rudarjev.
Seveda niso -na to novo provokacijo s strani kraljev bakra ostali rudarji dolžni odgovora. Sklicali so za drugi dara — nedeljo velik shod v. Calumetu, Mieh., na katerem so rudarji odredbo proglasili za protiustavno, ker omejuje svobodo govora, združevanja in mirnih obhodov.
Uradniki “Zapadne rudarske zveze” so pobrali rokavico, katero so jim ošabno vrgli kralji bakra pred noge. Obdržavali so sejo in zaključili, da se takoj z zakonitimi sredstvi nastopi proti sod-nijski prepovedi. Uložili so priziv proti sodnijski prepovedi, češ, da je protiustavna. Predsednik Moyer je takoj odpotoval v Chicago, kjer se je z znamenitim delavskim zagovornikom Clarence Darro-vom posvetoval glede sodni jske prepovedi. Na to je odpotoval v Washington, da izposluje preiska vo štrajka po zvezni vladi.
Mi apeliramo ponovnoi na štraj-kujoče rudarje: Bodite mirni in ne dajte se zapeljati po najetih iz zivačih. Dokler ne greste v rudnik in ne pričnete z delom, bo dra goceni baker ostal pod zemljo. Ne poslušajte najetih lažnjivcev, ki vam lažejo, da se v rudnikih dela. Tožbe kraljev bakra v kapitalističnih listih dokazujejo nasprotno. Zmaga bo vaša, ako ostanete mirni in solidarni, kakor ste bili do sedaj!
Miličarji prezebajo.
Zadnje dni je preko stavkovnega okraj» divjal hud vihar, ki je prinesel občuten mraz. Miličarje je zeblo v šotorih, da so jim šklepetali zobje. Marsikdo je proklel v mrzli noči vse bakrene kralje in zablisnilo je mogoče v njegovih možganih, da si zavoljo profita
bakrenih kraljev naleze bolezen, katere posledice bo lahko čutil vse svoje žive drai. Kralji bakra so zelo v skrbeh, da bi vsled mraza ne postala nezadovoljnost splošna med miličarji in poskrbeli so, da se miličarje nastani v privatnih hišah.
Neka vest pripoveduje, da ostane v stavkovnem okraju le še krog 500 miličarjev, krog 120 so jih pa poslali domov. Ako milico pošiljajo proč, kako se to strinja s sodnijsko prepovedjo?
Hudobna nakana kraljev bakra se je izjalovila.
Koi je pričela stavka rudarjev, so zaprli štrajkarja Josipa Mihelčiča., rodom Hrvata, kot nevarnega diraamitarda. Kapitalistični listi so poročali o “grozni” zaroti dinamitardov, ki hočejo vse kralje bakra odreti na meh in pognati v zrak vse rudnike. Vsak razsoden človek je to vest smatral za laž, ki so jo fabricirale Waddelo-ve barabe, da bi dokazale, kako nujno je potrebna njih navzočnost v stavkovnem okraju.
V	začetku minolega tedna je stal Josip Mihelčič pred porotniki v Houghtonu kot nevaren di-namitard. Pri obravnavi se je dokazalo, da je Mihelčič rabil dinamit za izkopavanje štorov ali po-robkov. Porotniki se po 19 urnem posvetovanju niso mogli zjediniti glede pravoreka in Mihelčiča so izpustili na svobodo. Komaj je bil svoboden so ga zopet aretirali in postavili pod 500 dolarjev varščine. V krogih kraljev bakra trdijo, da bo: Mihelčič ponovno prišel pred sodišče. Seveda je to le “bluf”, navadno farbanje, s katerim mislijo prikrit svoj sramoten poraz pred porotnim sodiščem.
Mihelčič ima na Tamarack Junior svojo: hišo in je oče devetih otrok. Ker je pri taki številni dru žini treba paziti na vsak cent, je z dinamitom ruval štore, da si je prihranil na kurivu.
Obtpžba Mihelčiča., da je nevaren dinamitard, pa dokazuje jasno, s kakšnimi sredstvi se borijo kralji bakra. Nedolžnega očeta,, ki ima. številno družino in dela noč ira dan, da jo pošteno nreživi, so hoteli spraviti v ječo. Fej taki bandi!
Solidarnost delavcev.
Sledeča 'brzojavka, ki je prišla iz Butt e, Mont. na glavni stan linije, dokazuje, da so delavci v Zdr. državah solidarni s strajkujočimi.
Butte, Mont. 16. septembra, 1913 Mover — Mahoney. Miners Union Calumet, Mich Vozniki doprimašajo $500 — v pomoč štrajkujočim michigan-sim rudarjem; brivci $100 — obenem obetajo nadaljno pomoč; vsak vodovodni monter doprinaša na teden 50 e; delavci $1000. — in vsakdo v bodoče en dolar na mesec, rudarji so se odločili, da v mesecu oktobru da vsakdo enodnevno plačo. Prirejajo se zabave v korist michiganskim štrajkujočim rudarjem. Tukaj po okolici nabiramo odejo in obleko za michiganske štrajkarje, njih žene in deco.
Jos. D. Cannon.
Taka pisma in brzojavke prihajajo vsaki dan na glavni stan unije iz vseh krajev Zdr. držav, kjer žive zavedni delavci. Naša jednota je izdala oklic za pomoč na vse brate in sestre, ki je imel vspeh.
V	treh krajih so priredili'že zabave in drugod jih bodo, še priredili. Pobirajo se prostovoljni doneski med elani in članicami!
Gre za pravično stvar! Rudarji v Michiganu morajo zmagati, zlomiti morajo1 sužnodržtvo, v katerega so jih vkovali kralji bakra! Zato jim pomagajmo po svoji moči. Vsak dar je dobrodošel. Vsi doneski nabrani med elani in članicami naše jednote naj se pošiljajo br. gl. tajniku John Verder-barju.
Inozemstvo.
— Po poročilih iz Dunaja so na ukaz grške gosposke zaprli ameriške misijonske šole v Albaniji. Šole so pod nadzorstvom kongre-•gacionalne cerkve in obiskuje jih 100 otrok.
Grška gosposka je zaprla tudi mnogo Albancev, ki so se iz Amerike vrnili v Korico, da bi ta okraj spremenili v grško pokrajino.
Britski konzul v Monastiru je v imenu Zdr. držav protestiral proti temu nasilju. Grki hočejo južno Albanjo pridružiti Grčiji.
Zadnji teden so' se grški uradniki hiteli s silo polastiti ameriških misjonskih šol. Ker jim šolski predstojnk ni hotel izročiti ključev, so poslali po vojake, ki so predstojnika pretepli s sabljami, potem ga pa vrgli v ječo.
Po poročilu iz Kelmorajna se snuje med Bolgarijo in Turčijo zveza proti Grčiji za slučaj, da ne sprejme mirovnih točk Turčije.
Turški listi SO' istega mnenja. General Miha Savov, vrhovni poveljnik bolgarske armade, biva v Carigradu. Ako je to res, potem lahko kmalu doživimo tretjo balkansko vojno, ki bo položaj na Balkanu še bolj zamotala.
— V Milanu na Tali.lanskem se
vrši kongres protialkobolikov. Kongres je pozdravil naučni minister Paleoni. V svojem pozdravnem govoru je dejal, da odprava alkoholičnih pijač ne bo nič škodila vinogradništvu v Italiji, ker se lahko danes napravi iz grozdja različne pijače, v katerih ni alkohola.
Ameriško delegacijo je zastopal rev. E. E. Dinviddie iz Wa-shingtoraa. V svojem izvajanju je povdarjal, da sta predsednik in podpredsednic abstinenta.
— Iz Mehike se ofieielno poroča, da so vstaši 60 milj severno od Saltilla z dinamitom pognali v zrak osobni vlak in ga oropali. 'Pri razstrelili je izgubilo svoje življenje 40 vladnih vojakov in 10 potnikov. Edini Amerikanee, ki je bil na vlaku je ostal nepoškodovan.
Razstrelbo so povzročili električnim potom. Vozovi prvega razreda so bili malo poškodovani, voz za prtljago in pošto in vozovi drugega razreda so bili pa popolnoma razdejani.
Vojaško sodišče v glavnem mestu Mehike je izjavilo, da umor predsednika P. Madera, podpredsednika J. M. P. Suareza ni bil zločin.
Seveda! Kedaj pa je ropar, ki je oropal in umoril človeka, izjavil, da je storil hudodelstvo?
— V Dublinu na Irskem je korakalo zadnjo nedelj,o v dolgi povorki nad deset tisoč štrajkujočih delavcev. Na obeh straneh se je trlo občinstvo, ki je navdušeno pozdravljalo štrajkarje.
Na Grafton ulici se je ustavilo vsled silne gneče nekaj voz ulične železnic. V tem trenotku je neka najeta baraba v službi kapitalistov vrgla kamen v voz ulične železnice. Kamen je dosegel svoj namen. Policaji so takoj naskočili štrajknjoče delavce in občinstvo s količi. Nastala je rabuka, pri kateri je bilo ranjenih 7 policajev in 35 civilnih oseb.
Policija je dobila pomoč, ker so bile rezerve že pripravljene. Na konjih in peš, s količi in samokresi je nastopala kot ruski kozaki na krvavo nedeljo v Peterburgu. Žene, otroci in moški so bežali na vse strani. Iskali so zavetja pred brutalnimi policaji. Ljudstvo se je branilo divjakov v uniformi s pestmi in palicami. Poulični boj je trajal skoraj eno uro.
Ranjence so odvedli v razne bol niče. Ljudstvo je vsled brutalnega nastopa uniformiranih najemnikov silno razburjeno in ogorče-
no. V oficielnih krogih se boje, da izbruhne vstaja.
— V Breslavi v Nemčiji so prišli velikemu škandalu na sled. V škandal so zapleteni sami bogati ljudje. Osem bogatih svinj ar jev je zvršilo samomor. Pod ključem imajo sedaj štirinajst oseb. Med njimi je več zdravnikov, en bankir, en zobozdravnik, en penzio-niran policajski uradnik itd.
Proti njim bo pričalo 75 mladih deklet, med njimi niso nekatera stara niti 14 let. Žrtve teh pohot-nežev in varuhov morale so bile večinoma hčere delavskih stari-šev. Delavske očete in matere danes izkoriščajo v tovarnah z mukotrpnim delom, njih otrokom pa zastrupljajo njih mlade duše že v najnežnejši mladosti. To je slika današnje družbe.
— Iz Dunaja poročajo, da so zaprli tri morilce, ki so umorili priorja Kassaka bazilikanskega samostana v Zloezoivm, Galicija. Zaprli so tudi neko samostansko deklo, ki je bila baje v zvezi z morilci. Umor se je izvršil baje iz maščevanja in morilci so bili baje najeti. Netjak prejšnega priorja Remiroviea je grozil nekoč priorju Kassalcu s smrtjo, ker jnu ni hotel izročiti 65,000 K, ki jih je zapustil njegov stric. Kassafc je trdil, da je denar njegov, ker ga je prior Remirovič zapustil njemu. Netjak je izginit in zasledujejo ga sedaj s tiralnieo.
Ameriške vesti.
— Veliko senzacijo je povzročila aretacija James G. Gariso-na, Garison ni hotel pred justič-nim komitejem njujorške posla-niške zbornice odgovarjati na gotova vprašanja, ki so bila v stiku z, obdolžitvijo, da so bili nekateri člani poslaniške zbornice podkupljeni z denarjem, da so glasovali, naj se proti gover-nerju Sulzerju uvede disciplinarna preiskava.
Garisona so vsled zaključka poslaniške zbornice uta krnili v zapor, ker se je z ostrimi besedami branil odgovoriti na stavljena vprašanja. Garison je bivši njujorški časnikar in oboževalec Sulzerja.
— Revolta v ječi. V jolietska kazninilci se je uprlo enajst kaz-nencev. Pet jih je- delalo v kamnolomu, šest pa v jetniški stolar-ni. Jetniki v kamnolomu SO' se sprli s svojimi stražniki, jetniki v štolami so pa nakrat ustavli delo. £o jih je stražnik peljal v njih celice, so mu pretili. Poklical je druge stražnike na pomoč in nastal je boj. Dva jetnika sta dobila težke poškodbe.
— Izprti premogarji. Pred tednom dni so premogarski baroni izprli vse rudarje v rudnikih Bay City, Michigan. Ošabni premo-gariski baroni so izjavili, da ne bodo pričeli preje z obratom v rudnikih, dokler me bo končan spor med unijo' in “Handy Mining družbo”. Pri omenjeni družbi je zaistavkalo sedem sto rudarjev, ker se družba ni ozirala na pogodbo, ki je 'bila sklenjena med rudarji ira delodajalci. Rudniški baroni smatrajo za možatost, ako napram rudarjem snedo svojo dano besedo.
— Ameriški beguni iz Mehike so državnemu' tajniku Bryanu poslali spomenico, v kateri zahtevajo, da se jih na državne stroške vrne v južno Sonoro, da bodo lahko branili svoj imetek. V svoji poslanici navajajo, da so le na prigovarjanje ameriškega konzula Roberta Vaila v Gua-jamasu zapustili svoje domove, ker jim je rekel, da je njih življenje v nevarnosti. Begunov je nekaj stotin.
DOPISI
»
«
«
Klein Mont.
Preteklo pomlad so mi nekateri tukajšni rojaki zelo zamerili, ker sem posvetil toliko pozornosti slavnim roundupskim žabam in Žabarjem, pa njihovim koncertom. Maščevali so se nad menoj s tem, da me niso povabili niti na eno “oheet”, dasi so jih obhajali sko-ro pol ducata v času moje odsotnosti. Le počakajte, sem rekel, vas bom že “sfiksal”, če drugače ne pojde, se bom pa sam osmodili (oziroma “okrotil”, da se poslu-žim rešetarskega “lengviča” mojih dragih Ribničanov.) “Rog sprimi te ti cvet deklet, pomlad je spet“, pojejo letošnjo jesen fantje v in okoli Farreltowna. Pasja noga, sem rekel, Tone, le zdaj se potrudi, zvoljn’ga časa nikar ne zamudi” in začel sem slepomišiti okoli opevanega cvetja. Vspeh je nadkrilil vsa pričakovan ja: nad mojo glavo pricvrčal je, kot scbska granata, ličen čeveljček, z druge strani pa je žažvižgal mimo ušes še ličnejši “šolnček”. Oba sta zgrešila trepetajoči cilj, ter “zablodila v daljne sta planjave, vse cveteče, nepregledne, kjer nikogar ni... “Jaz sem navajen potrpeti, pa sem potrpel tudi to pot, ali tragično je, da i-mate obe cvetki vsaka le po en čeveljček in še bolj tragično je, da ga, po mnenju nekega hudomu šneža, copat in čeveljček v kom-paniji tako pihneta, kot isker kon jiček v pohlevnem kravjem društvu pred kočijo.
Z delom gre tako v Klein, kakor v bližnjem Roundup, še dosti dobro; ni pa nikomur svetovati, da bi šel za delom tje, ker se ga prav težko dobi, navadno šele po večtedenskem čakanju. — Društvene razmere so povoljne, to se pravi, vsakdo ima priliko se zavarovati za slučaj bolezni ali nesreče pri enem ali več društvih. Naša» S. N. P. J. ima tam dvoje društev (eno v Roundup, drugo v Klein) in pri obeh je zaznamovati lep napredek. Skoro vsi tam-kajšni rojaki so tudi zelo vneti za združenje številnih podpornih organizacij v mogočno enoto in po mojem mnenju, ni več daleč čas, ko se bodo v,si napredni in trezno misleči Slovenci od Atlantika do Pacifika izrekli za tako združitev, na podlagi, ki bo povsem odgovarjala duhu časa.
Mesto Roundup, takozvane Trbovlje, Klein in Farreltown, vse bo kmalu zvezano skupaj v eno samo mesto; hiše rastejo na vseh koncih in krajih s tako hitrostjo, kot avstrijski državni dolgovi. Kot se mi je zatrdilo, bom se prihodnjič že lahko vozil z električno železnico vse skozi, celo v cigansko predmestje. Dozdaj vozi še vedno pocestna železnica Krištof Columbovega patenta, ki je po nedoumnem ukrepu montanskih bogov in roundupskih diplomatov v bližnjem sorodstvu! z ar-kansaško mrzlico; trese namreč še za par procentov huje. —
Naši rojaki v Klein in Farreltown so po navadi zelo miroljubni in dobrodušni ljudje, ali včasih prime jih taka indijanska divjost, da déla vso čast našemu divjemu zapadu. Pomislite, neke nedelje zjutra j na vse zgodaj, so sredi mesta enega kar na meh odrli, brez da bi bil kaj zakrivil, čisto po nedolžnem. Nisem še pozabil krvave tragedije, ko zagledam ob vznožju nizkega, z borovci poraslega griča, plamtečo grmado, obkoljeno od drznih vojnikov, kterih glavar krvavi Čuk vihtel je velikanski tomahowk, da se je takoj poznalo, da mora biti iz njegovega lastnega wigwam a. Kaj so prav za prav počeli, nisem mogel videti, slišal sem le vzklike kot: Na grmado ž njim! Speče naj se! Danilo le podkuri! Mi ga bomo že “sfiksali”! Kar slabo mi je prihajalo in če bi me pan Jan ne bil “potroštal” s kozarčkom slivovke in čašo limonade, ne vem kako bi se bil obdržal pokonci. Ko sem •se nekoliko pokrepčal, zbrala se je četa hrabrih mož, kterej se je pridružilo tudi nekaj pogumnih ‘ ‘ squaw ’ ’, pa smo jo mahnili proti grmadi češ, bomo vsaj videli, ali se gre za srednjeveško inkvizicijo v novi izdaji, ali je kakšna krvna osveta. Tje prišedše, nas je ponosni poglavar vljudno pozdravil in — ker mirovne pipe ni bilo pri roki — nas je podvoril z “mirovnimi smodkami.” Nato pa je zavzdignil velikanski tomahowk, ki je bil zelo podoben pen-
zijonirani žagi in v nekaj trenot-kih razkosal je žrtev razmer — dišečega pečenega janjca, na drobne kosce. Ginljiv je bil prizor, ko je cela vojska posedla pod borovci in se pridno spominjala ranj cega, dokler ga je bilo kaj! Pri tem smo marljivo zajemali iz studenca tolažbe, kterega je predstavljal trebušnat “kek” ječme-novca. Ko je bil janjac sneden in rajski studenec vsaj deloma posušen, bil je dnevni red izčrpan, pa se je začela prosta zabava, ki je prosto skakala in se valjala po suhi travi, med borovci, ter preko kotanj im parobkov. “O happy day, o day so dear ...” prepevali smo, gredoč proti mestu in vpričo tega občnega veselja se ni čuditi, da sem šele čez čas opazil, da je moja snežnobela srajca, ko kameleon spremenila svojo barvo v čisto kofetarsko, poleg tega pa je imela še veliko zevajočo rano na desni perotnici. Odhajajoč iz Kleina, vstavil sem se v prvi slovenski naselbini in prvo slovensko mamico, do ktere sem prišel, naprosil sem, da mi srajco zašije in opere. Ker sem se jej smilil, je moji želji takoj ugodila, jaz sem moral pa toliko časa za “rgufenkam” sedeti, da je bila srajca suha — ker imam samo eno!
A. J. Terbovee.
Minnesoti. Zato smo se odločili, da vztrajamo do zadnjega diha. W. F. of M. (naša strokovna organizacija) nas podpira z živili, da se preživimo. Ali zdaj prihaja zima, treba bo obleke in drugih stvari. Pičli prihranki so pošli in denarja ne bo za plačevanje ases-menta za našo jednoto.
Baroni bakra so trdosrčni in ti-dovratni ljudje. Z gladom nas hočejo prisiliti, da bi pod starimi pogoji sprejeli delo, in da bi nas po vzoru srednjeveških graščakov priganjali pri delu. Ali štrajkujo-či rudarji smo edini in složni, da-siravno moramo mnogo pretrpeti od strani nesramnih deputijev. Povsod nastopajo brutalno, da bi zanetili prepir in potem streljali na nas. Vse njihove provokacije jim ne pomagajo nič. Mi gremo mirnim potom naprej in zahtevamo to, kar nam gre: človeško življenje.
Večini delavstva je znano, kako hud in težak je danes naš boj. Nam nasproti stoje organizirani miljonarji, z nami so pa zavedni in siromašni delavci, ki si morajo s težkim delom služiti svoj vsakdanji kruh. Do tega delavstva se obračamo, da nam s prostovoljnimi doneski pripomorejo do zmage. Saj se bomo tudi mi odzvali, kedar bomo delali in bodo drugi delavci potrebovali pomoči.
M. D. L. tajnik.
Greenland, Mich.
Prosim malo prostora v “Glasilu”, da poročam o situaciji v štrajku.
Od začetka štrajka pa do danes se ni veliko poročalo o štrajku v Ontonagon Countvju, to je okrožju unije štev. 215 W. F. of M. V resnjci tudi ni bilo do sedaj kaj posebnega za poročati, razven, da je bil štrajk v najboljšem redu in da smo štrajkarji imeli marsikakšno zabavo, med tem, ko se naši bratje borijo 'v. Hougton Co-untyju z michigansko milico in newyorškimi morilci. Ta situvaci-ja se je pa zadnje čase našemu šerifu in ravnatelju od Lake rudnika začela zdeti predobra. Na vse načine sta ugibala, kako bi se stvar dala nekoliko zmešati. V resnici sta jo pogruntala i*n izdelala neko prošnjo, ktero so mo; rali podpisati bosi, kurjači in nekaj drugih skebov, katere je unija pustila opravljati delo, katero se radi življenskih potrebščin ne sine ustaviti. Omenjeni skebi o-pravljajo to delo ves čas, odkar je začel štrajk brez 'vsakega strahu in kakih napadov od strani unije. Zadnji teden so pa kar naenkrat bili primoirani verjeti, da so v nevarnosti in podpisali so prošnjo na šerifa za projekcijo. Šerif Paul Frances, (ne vem iz kterih vzrokov,) ni postal toliko nečloveški da bi se upal na podlagi omenjene, prošnje najeti pomožnih šerifov, milice ali celo new-yorških morilcev. Pač pa je prišel s to prošnjo 'v roki zadnji teden nekega jutra — še dolgo pred belim dnevom — k 'predsedniku unije Petru Geshellu po vsakovrst ne informacije. Isti mu je v treznem pogovoru povedal, da tisti, kateri so podpisali prošnjo, .niso do sedaj potrebovali protekeije in da se mu čudno zdi, da bi, jo sedaj potrebovali. Končno je izrazil, da je v Ontonagon Countyju vsaka protekcija nepotrebna, ako tega ne 'vrjame in ako misli, da ni dovolj močan premagati uezmosne zahteve, dal mu je nasvet, da skliče sejo supervisorjev in naj dela po naročilu istih. Šerif Frances je vpošteval nasvet predsednika unije in na seji supervisorjev, med katerimi ne poznam nobenega, da bi bil zaveden delavec ali podporni član unije, je dobil ravno to, kar je dobil od predsednika.
Torej sodrugi delavci! To je dokaz, kako človeški so ravnatelji rudnikov in šerifi, kadar se delavec bori za večji košček kruha in boljše delavske razmere. Ako bi našli najmanjši vzrok, poslali bi nam druhal katera bi nas silila, da se vrnemo na delo neorganizirani. Ne pustite, da se to zgodi! Vzdržite se kolikor mogoče prepirov na vsak način in pa pretepov. Slovenci in Hrvati! To je Vaš boj. Ako' ga dobimo mi. dobili ga bodete tudi vi. Pomagajte nam, da vztrajamo v boju!
J. M., štrajkar.
Morgan, Pa.
Že dolgo mi bilo nobenega glasu iz naše naselbine. Zato sem se namenil napisati par vrstic o tukajšnjih razmerah.
Delamo še precej dobro ali zaslužek je srednji, obrača se po prostoru v rudniku. Zasluži se od $2.50 do $6.00 na dan. Delo se tudi lahko dobi. Ako je kateri rojakov brez dela, lahko pride sem za delom. Dela se po pet dni v tednu.
Na prvega septembra (na delavski praznik) smo se tukajšni rojaki in iz okolice prav dobra zabavali. Zbrali smo se v lepem številu v “Domu” društva “Brat stvo,” štev. 6., ki je obhajalo dve letnico otvoritve svojega društvenega doma. Kamor sem pogledal, povsod sem videl le vesele brate. Bratje so se pogovarjali, kako je bilo pred par leti, ko ni društvo imelo svojega doma, v katerem bi lahko v enakih slučajih priredili slavnost. Povsod so brstje pov-darjali, da so z zgradbo doma napravili vplik korak za napredek tukajšni h Slovencev. Posebno sem se razveselil, ko je stopil na oder br. Jakob Miklavčič, glavni predsednik S. N. P. J. in pozdravil društvo “Bratstvo” in vse drugo občinstvo. Njegov govor je napravil globok vtis na navzoče, ki je bil jedrnat, stvaren in poduč-ljiv. Društvo “Bratstvo” mu izreka najtoplejšo zahvalo, ker se je potrudil v našo sredo, dasi je oddaljen in preobložen z delom.
Društvo je priredilo šaljivo tom bola in marsikdo je dobil krasei dobitek. Bilo je obilo smeha in zabave.
Društvo se lepo zahvaljuje občinstvu za obilen poset. V društveno blagajno je prišla lepa vsota dolarčkov.
Ko sem se pozno v noč vračal domov k počitku, se odpro vrata dvorane in zadonela mi je na uho krasna pesem:
Mi vstajamo, mi vstajamo,
In njih je strah,
Bojite se prosvete,
Od množice napete
Drži vas-------------------”
Vrata so se zaprla in nisem slišal več zadnjih besed. — — — Besede: Mi vstajamo, in njih je strah”, so me toliko ganile, da nisem mogel ležati. Vstal sem in vrnil se v dvorano, ki je bila še polna naroda, ki je čakal belega dne in da ga lukamatija popelje domov.
Veselica se mi je zelo dopadla, ker smo se pogovarjali o našem tnžnem položaju. Vedno nam doni staro pesen na uho: Delaj in delaj! Ali za katerega pa delamo. Tembolj ko delamo, toliko slabši je naš položaj v današnji družbi: Dokler vse sanje svobode razbije skalovje usode, človek ubogi trpin ---------v britkosti razmerja
si sin!
John Pleteršek, tajnik.
Baltic, Mich.
Tukaj štrajkamo že tretji mesec: borimo se za pravično stvar. Štrajk ni le velikega pomena za bakreno okrožje v Michiganu temveč je njega izid zelo važen tudi za železorudninsko okrožje v
La Salle, Ul.
V listu “Am. Slovenec”, sem pred nedavnim čital dopis iz naše naselbine, v katerem je bil napad na družbo “Slov. Dora” in I zraven je bil odbor še počaščen s hinavci. A ker je tudi moja ma-
lenkost slučajno v odboru.te družbe, si usojam dotičnega dopisnika uprašati, kje si je vzel pravico imenovati nas hinavce? Sploh je pa bilo že večkrat opaziti v različnih slovenskih listih dopise iz naše naselbine, v katerih se je napadalo tega ali onega, a dopisnik se je vselej skril za hrbet urednika. Rojaki! To je vse kaj druzega kot pa koristno za našo naselbino — to je pobalinsko — paglavsko! Grdo je človeka obrekovati v jav nosti in se skriti za hrbet urednika, tak dopisnik je podoben krat-kohlačnežu, ki jo ubere hitrih krač, če slučajno oče za pas prime. Opustimo to delo v javnosti, poročajmo v javnost le dobre stvari, saj ni potreba slabo obešati na veliki zvon javnosti. To naj ostane doma; poročajmo o na šem napredku, o delu za .dobrobit naše naselbine, pa nas bode javnost bolj vesela, kot pa če se prepiramo po listih. Napad, kot je bil slučajno na brata Vogriča, tak napad ne drži, dopisnik bi moral vedeti, da naselbina pozna predobro br. Vogriča, torej mu nobena predbacivanja ne morejo škoditi.
Poročil se je v nedeljo 20. sept. član društva “Triglav”, br. Joe Plantan, z gospico Ano Meznari-chevo. Novoporočencema obilo medenih dni!
Lavo Zevnik.
Chicago, 111.
Cenjeni bratje in sestre ¡S. N. P. J.! V naslednjem vam predložim svoje mnenje o ženskem članstvu v naši jednoti, ker menim, da bi koristilo jednoti, ako se uresniči moj načrt.
Vsako društvo naj bi se zavzelo na svojih sejah, da bi se članice odstranile od moških društev in se organizirale v ženskih. Ako ima moško društvo žensko članstvo, tedaj morajo moški obiskavati obolele članice. Ko pride član od dela domov, se mora umiti in večerjati. Okrog devete ure je šele pripravljen obiskati bolno članico. Ob tej uri pa bolnico gotovo dobi v postelji. Sploh pa člani radi ne obiskujejo bolnih članic. Po gosto se čuje člana izreči, da ne bo obiskaval bolnih članic. Zakaj pa imajo ženske svoje društvo. Le te lahko obiskujejo članico tudi po dnevu. Mi moramo po dnevu delati, zvečer smo pa prepozni za obisk. Da so taki ugovori resnični in umestni, sem se prepričala sama.
Pri nas se je nahajala članica, ki je večkrat bolehala. Članice smo dobro pazile na njo. Ugibale smo, da bolna članica večkrat prime za kakšno delo. Končno so. res' poročale obiskovalke, da se bolnica ne ravna Po pravlih. Gotovo se ji je nakazala bolniška podpora in zahtevala jo jé sod-nijskim potom. Ali bilo je vse zastonj. Ko je videla, da ji nič ne pomaga, se je ujezila in pristopila k moškemu društvu, češ, da bo tam bolj brez skrbi, ker jo člani ne bodo tako strogo nadzorovali, ker so po dnevu na delu.
Naše dimštvo šteje krog 50 članic, večina njih je v starosti od 20 do 35 let, razven tistih, ki so bile ustanoviteljice društva. Čudno se mi vidi, da nekatere ženske, ki so stare 44 let, pristopajo k moškim društvom. Po mojem mnenju, naj bi članice, ki čakajo 44. leta, da pristopijo v jednoto, plačale 25 dolarjev pristopnine. Izvzete naj bodo le tiste, ki so šele prišle iz stare domovine.
Poznam osebo, ki sem jo nagovarjala, da naj pristopi k ženskemu društvu, ko smo potrebovale večje število članic, da se pridružimo jednoti, ki mi je rekla: “Neumna si! Pomisli, koliko denarja boš plačala v jednoto, ko si stara še le 20 let. Jaz ne pristopim preje, dokler ne bom v 45 letu.
S takimi, ki mislijo na ta način pristopiti v jednoto, je treba bolj ostro postopati. Take osebe ne delajo vendar v korist jednoti.
Ženske, ki so pri moških društvih, si lahko ustanove svoje društvo, ako jim ni všeč obstoječe žensko društvo. V mestih, kjer ni ženskega društva, in je pri moškem društvu le nekaj žensk, naj bi ženske ostale pri met kem društvu, ker morajo biti nekje zavarovane.
To je predlog, kateri gotovo ne škoduje “Slovenski narodni podporni jednoti.”
Naše društvo je sklenilo, da se udeležimo desetletnice društva
»
“Slavija” korporativno, ki se vrši dne petega oktobra. Točno ob treh popoldne se zberemo na 1643 Blue Island Ave.
Članice, ki se ne udeleže veselice našega društva, katero priredimo dne devetnajstega oktobra, plačajo po dolarju v društveno blagajno.
Spored za našo veselico bomo priobčile kasneje v “Glasilu”.
Mary Udovich, članica štev. 102.
Yukon, Pa.
V naši naselbini napredujemo v vseh ozirih, posebno pa na društvenem polju. Imamo štiri slovenska podporna društva v tej naselbini, in sicer tri moška in eno žensko društvo, ki pripadajo raznim jednotam in zvezam in se dobro razvijajo.
Že v drugič nas je obiskala v tem letu nesreča. Nemila smrt je nam ugrabila Matija Jermana, dobrega in zvestega člana društva “Novi Dom”, štev. 117. Dne 6. septembra je šel zdrav na delo v rudnik. V rudniku je hotel1 vzeti proč opornik. Ko je delal, se naenkrat nad njim utrga škr-lovina in opornik ga je tako nesrečno udaril v trebuh, da so ga moi-ali prepeljati v hotnico v Greensburg, kjer je dne 9. t. m. ob šestih zjutraj umrl.
Pokojni brat zapušča štiri otroke im ženo; najstarejši je star pet let, najmlajši pa šest mesecev. Matija Jerman se je rodil dne 24. februarja 1882 v kranjskem okraju na Gorenjskem. Bil je član društva “Novi Dom” S. N. P. J. in štev.. 107 S. S. P. Z. Oba društva sta se v polnem številu udeležila pogreba in položila lepe vence na njegovo krsto.
Članom obeh društev izrekam v imenu njegove soproge Ivanke Jer manove najlepšo zahvalo za obilno udeležbo pri pogrebu in obenem priporočam vsem Slovencem našo jednoto in zvezo, ker skrbita za svoje člane enako.
Posebnih drugih novic nimam poročati, kakor da Slovaki gradijo novo cerkev. Zadnjo nedeljo so blagoslovljali vogelni kamen. Pod odrom je bilo ob času ceremonije kakih petdeset ljudi. Naenkrat se je na oder z župnikom in ljudmi pogreznil. Nevem, kdo je kriv nesreče: ljudje ali kon-traktor ?
Člatne našega društva obveščam, da sem zavoljo gotovih vzrokov odložil tajništvo. Člani naj se v bodoče obračajo na novega tajnika:	Anton Curel, 74 Bx.,
Yukon, Pa.
John Widmar.
Washburn—Yelîovstone Park, Wyo.
Prijazna in veličastvena je tu-kajšna okolica. Vrstijo se hribi, doline in planine. Tu popravljajo ceste in mostove. Med delavci smo trije Slovenci, ki se prav dobro razumemo z delavci druzega naroda. Starega snega imamo še toliko, da smo ga obračali s plugom. Dne 28. julija je pa pol čevlja zapadel nov sneg. Po strminah skačejo srne, po drevju plezajo medvedje in druga majhna zverjad preži na drevju na plen. Krasen je od tu razgled po parku. Od vseh strani prihajajo potniki na ta hrib, ki dobijo dobro postrežbo v deset milj oddaljenm Canyon hotelu. Med potniki so večinoma sami bogatini, ki pridejo semkaj uživat krasoto narave. Eno miljo od hotela je prostor za odpadke, katere hodijo pobirat medvedje. Videl sem 6 do 8 medvedov vsake vrste. N?, straži stoji vojak s puško, ki je pripravljen za vsak eventualni slučaj. Tukaj ostanemo še dva dni in potem gremo delat drugam. Ob priliki se zopet oglasim.
Gregor Zobec.
Chicago, 111.
Minolo spomlad in poletje so priredila krajevna društva S. N. P. J. več slavnosti in veselic, ki so bile prav dobro obiskane. Zopet se bliža dan slavnosti z bogatim programom, ki bo nudil tudi najbolj razvajenim ljudem obilo duševnega vžit-ka. Društvo “Slavi-ja”, štev. 1., bo obhajalo v nedelja dne 5. oktobra svojo desetletnico. Mnogo navdušenih Slovencev in Slovenk je bilo navzočih, kd-je društvo “Slavija” slavnostno razvilo svojo zastavo. Ali bolj pomembno za društveno življenje je desetletnica društvenega obstanka, kakor slavnostno razvitje društvene zastave. Društvo “Sla-
vi ja” se je ustanovilo prvo, da položi temelj naši jednoti, kateremu so se pridružila druga društva, da sknupno ustanove S. N. P. J., ki je danes ena najmočnejših in najtrdnejših slovenskih podpornih organizacij v Ameriki. V tej organizaciji lahko vidimo, kaj zmoreta složno delo in edinost. V začetku je imela organizacija mnogo nasprotnikov, odstraniti je mogla mnogo težkoč in ovir, da je postala močna po članstvu in premoženju. Nad deset tisoč članov in članic šteje danes S. N. P. J. To je gotovo lep napredek v tako kratki dobi.
Bratje in sestre1 Ako poznate prijatelja, ki še ni pri nobeni podporni organizaciji, priporočite mu “Slovensko narodno podporno jednoto”, ki izplačuje vedno in mirno zahteve elanov.
Mi ne vemo ure ne dneva naše nesreče. N. pr. pokojni brat Ivan Horvat je šel dne 12. t. m. zdrav na delo. vrnil se pa ni živ več k svoji užalosteni družini Na delu je rg!orna umrl ir. mrtvaški voz je pripeljal m r-, v ega domov. Pokojni brat zapušča soprogo in dva nedorasla otroka, katerim izrekam svoje sožaije njemu pa bodi lahka tuja gruda
Žalostna usoda zvestega elana naše jeduote, marljivega delavca in skrbnega očeta — Ivana Horvata govori dovelj jasno, kako potrebne so podporne organizacije.
John Koren.
Johnston, Pa.
Društvo “Adrija”, štev. 3, priredi dne četrtega oktobra veselico v dvorani sv. Cirila in Metoda na 8. ave. Čisti dobiček je namenjen za našega bolnega br. F. Volčka.
Bratje in sestre! Udeležite se zabave v polnem številu, ker se br. Volčka nahaja v zelo slabem položaju in je podpore potreben. Sveta dolžnost nas veže, da pomagamo' bolnemu bratu, ki je bil dober in navdušen organizator podpornih društev, dokler je bil zdrav.
Dne 20. septembra smo imeli veselico v korist štrajkujočim rudarjem v Michiganu. Veselica se je vršila na Franklinu. Vseeno pa ni ¡bila udeležba taka, kot smo jo pričakovali. Malo je bilo temu krivo slabo vreme, malo pa veselica, ki se je isti večer, vršila na Maxhamu. Veselico so priredili trije socialistični klubi. A-peliram na vsa podporna društva, da naj v tem oziru posnemajo socialistične klube: prirejajo naj se veselice in pobirajo prostovoljni doneski.
Bratje in rojaki! Ako bodo poraženi rudarji v Michiganu, bomo poraženi tudi mi. Ako kateri članov našega društva želi podpirati štrajkujoče trpine — sužnje kraljev bakra, naj prostovoljni prispevek izroči društvenemu tajniku, ki bo nabrano vsoto odposlal br., gl. tajniku. V Michiganu imamo sedem društev. Članom teh društev preti nevarnost, da bodo suspendirani, ker nimajo denarja, da bi plačali asesment. Ali naj privolimo, da bodo naši bratje suspendirani? Ali naj svoje brate v potrebi pustimo na cedilu? Radi štrajka ne smemo izgubiti niti enega brata ! Živila delavska solidarnost!
John Hribar.
Naznanila in vabila.
Calumet, Mich.
Cenjenim članom in članicam S. N. P. J. naznanjamo, da se nam je v zadnjem dodatku v «pelu vrinila neljuba pomota. V apedu je med tukajšnjimi vsied štrajka pri zadetimi društvi upisano društvo “Cvetko”, štev. 196, katero je v Wenona, 111. Zapisano bi moralo biti društvo Michigan, štev. 136. Torej z omenjenimi društvi naj se glasi društvo Mihigan, štev. 136: tajnik Ant. Krall, blagajnik Matt Stimac. Pomota, je prišla tako-le: V sporazumu društev se je sklenilo, da preskrbijo dodatek k prvemu apelu tukajšna društva na Calumetu, oziroma tajnik društva “Bratska Sloga”. Ko je pregledava! imenik društev, da upiše v apel imena tajnikov in blagajnikov, je slučajno v naglici naletel na društvo “Cvetko”, Mčenona. Ker je tudi na Calumetu okolica. Wenona, je tora j v naglici upisal ime tajnika in blagajnika društva “Cvetko” v We-
cona, katero je pa v državi Illinois in ne v državi Michigan. Tipamo, da ne bodeta dotična društva radi tega užaljena!
Leo Junko.
Aurora, Minn.
Tajnik društva “Aurora”, števt 43., uljudno prosi, da brat N. N., ki želi prestopni list k društvu “Lev Tolstoj”, štev. 205 v New Duluth, Minn., pošlje, svoj natančni naslov, ime in priimek, da moremo ustreči njegovi želji!
•Joseph Kozina, tajnik,
307 P. O. Box Aurora, Minn.
Midway, Pa.
Naznanja se, da je na redni mesečni seji, dne 14. sept. naš brat predsednik Martin Strupek odstopil ter je društvo na njegovo mesto izvolilo predsednikom brata Peter Lukana, Midway P. O. B. 4.
John Žust, tajnik.
Cleveland, Ohio.
Članom društva “Naprej” štev. 5. se naznanja, da se dne 12. oktobra vrši društvena zabava v prostorih brata P. Kogoja. Prične ob treh popoldne in se vrši dokler bode kaj jedi in pijače. Priredili bomo takozvane omizje ali po domače “ohcet”. član, kateri se želi udeležiti, naj vplača 75 c; ena dama je vstopnine prosta; nadalj-ne dame plačajo po 50c. Vplača se lahko pri tajniku in pri veseličnih odbornikih ; vsakdo tnaj pazi, da bode imela pobotnica društveni pečat. Vplačati se mora naprej, kajti za denar, ki se bo vplačal, se bo nabavilo jedila in pijačo in oskrbela godba. Skrbelo se ho tudi za razno zabavo, člani in članice, upati je, da se polnoštevilno odzovete. Vsak član drugih društev, ki pripadajo k S. N. P. •J. ima pristop po istih pogojih.
ODBOR.
So. Lorain, Ohio.
Naznaniti hočem, da smo tukaj po naši naselbini tudi poslali prošnjo na govemerja zaradi nesrečnega Erjavca, katero je tudi veliko elanov podpisalo, posebno državljanov.
Pri društvu “Bled”, štev. 17. smo nabrali $3.60, posebej so. še darovala: John Debevc 25 c in. Mary Lenček 25 c. Želimp nesrečnemu rojaku, da bi bil rešen vislic !
John Prudich.
Fitz Henry, Pa.
Društvo “Svobodomisleci”, število 169, je sklenilo na seji dne 14 septembra, da priredi veselico dne 27. septembra v podporo štrajku-jočim bratom v Michiganu. S tem vabimo vsa bližnja društva in posamezne člane in članice S. N. P.
J., da se veselice udeleže. Na veselici bode igrala slovenska godba na pihala iz Collinsburga, Pa. Za sveže pivo in dobri prigrizek bode skrbel odbor. Začetek točno ob 6 uri zvečer.
Na svidenje dne 27. septembra!
Frank Juvan, tajnik.
Chicago, Dl.
Naznanim članom društva ‘Narodni Vitezi”, štev. 39, da je društvo na svoji redni mesečni seji zaključilo, da plača vsak elan 75 c v društveno blagajno za pokritje društvenih stroškov. Omenjena vsota se plača v treh obrokih: v oktobru, novembru in decembru, to je celi asesmeni $1.65.
Naše društvo ne priredi letos nobene veselice.
Vabim vse člane, da se bolj redno udeležujejo društvenih sej!
John Hodschar, tajnik.
Johnston, Pa.
Na redni seji društva “Tri-gkv”, štev. 82 je bil izvoljen no-vSa tajnikom br. Jernej Peček. Vprihodnje naj se vse zadeve, ki se tičejo tajniškega posla pošiljajo na naslednji naslov:	Jernej
Peček, R. F. D. 3 Bx 56 Johnston, Pa.
Chicago, 111.
Pozor člani društva “Narodni Vitezi”, štev. 39. S. N. P. J.!
Društvo je sklenilo na svoji zadnji mesečni seji, da se udeležimo korporativno slavnosti, katero priredi društvo “Slavija”, štev. 1. S. N. P. J. in se vrši v nedeljo dne 5. oktobra t. 1. Sestanemo se pri br. John Količku, 1865 S. Centre Ave. točno ob eni uri popoldne. Od tam odkorakamo skupno na določeno mesto z zastavo. Ker na isti dan priredi društvo “Sla-vija” nohod, je umestno, da se
vsak član našega društva udeleži pohoda. Bodimo solidarni!
Tem potom tudi naznanjam, da sem se preselil. Vse meni pripadajoče dopise in spise naj se pošilja na ta naslov:
John Koren,
2528 So. Ridgeway Ave.
Chicago, 111.
Oglesby, 111.
Društvo “Lilija”, štev. 95. izreka sestram društva “Vrtnica”, štev. 155 S. N. P. J. najtoplejšo zahvalo, za njih mnogobrojen po-set na veselici dne 16. avgusta in za krasen trak, ki so ga darovale naši zastavi. Anton Weber.
IZ GLAVNEGA URADA.
ZAPISNIK
jednotine seje, katera se je vršila 28. avgusta v navzočnosti glavnega in pomožnega odbora. Prečita se imena odbornikov, navzoči so vsi.
Prečita se zapisnik prejšne seje in odobri.
Brat Verderbar poroča o zadevi društva “Jugoslovani”, štev. 186 in o svojem vspehu, ki ga je dosegel na licu mesta s preiskavo ondotnih razmer. Po razpravi je bil za brata Ignaca Novaka predlog stavljen in sprejet, da se mu ne izplača, podpore radi bolezni, za katero se po pravilih ne sme dovoliti podpore. Glede Pavline Novak je bil predlog sprejet, da se jo izključi iz S. N. P. J., ker je bolna pristopila v jednoto.
Brat tajnik predloži protest proti br. Kramerju, tajniku društva štev. 177, češ, da deluje proti koristim S. N. P. J. in za razpad društva. Po razpravi je 'bil predlog stavljen in sprejet, da se tajnika opozori v tej zadevi, da naj dela v prid jednote, drugače naj raje odstopi.
Brat tajnik predloži zadevo br. Jake, člana društva “Sinovi Slave”, štev. 168. Prečita se odgovor društva. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se izroči sodniji njegovo posmrtnino, ki naj odloči v tej zadevi.
Brat tajnik predloži zadevo br. Psu jan, člana društva “Sokol”, štev. 11., ki je poškodovan na roki. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu. izplača bolniška podpora.
Brat tajnik predloži zadevo br. Pleterška, člana društva “Bratstvo”, štev. 6. Omenjenemu bratu se je pridržala bolniška podpora, ker je opravljal tajniška dela. Na podlagi odgovora društva je bil predlog stavljen in sprejet, da se mu izplača podpora.
Brat tajnik predloži zadevo dni štva “Planinski raj”, štev. 107. Prečita se poročilo društva in jed-nega brata v katerem pojasnuje svojo zadevo. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, naj ga društvo pozove potom registrova-nega pisma ter ga uradno zasliši in ako se uda, naj se postopa z njim v smislu pravil.
Brat tajnik predloži zadevp br. Moharja, člana društva “Golobček”, štev. 100, kateri je bil bolan v drugem kraju. Na podlagi poročila društvenega tajnika je bil predlog stavljein in sprejet, da se mu izplača podpora, ker se ni tam naselil stalno.
Brat tajnik predloži zadevo br. Bevčana, člana društva “France Prešeren”,, štev. 34. V zadevi o-menjenega brata se prečita društveno poročilo. Po razpravi se je sprejel predlog, da se mu izplača podporo za 6 dni.
Brat tajnik predloži zadevo br. Demšarja, člana društ. “Naprej”, štev. 5. Omenjeni brat želi dobiti odpravnino. Predložene so tudi zdravniške izjave. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se na podlagi zdravniških izjav še ne more v smislu pravil izplačati odpravnine.
Brat tajnik predloži zadevo u-mrlega brata Kravanja, člana dru štva “Jutranja Zora”, štev. 54. Omenjeni brat je storil samomor in se sedaj ne ve, kje je njegova polica. Prečita se poročilo društva v katerem poročajo, da ima umrli brat svoj kovčeg na postaji, ter da ga noče nobeden vzprejeti radi prevelikih stroškov. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se plačajo stroški, da se dobi kovčegj mogoče je v njem polica. Izplačajo se tudi drugi stroški iz posmrtnine, ki so nastali ob času njegove smrti.
Brat tajnik predloži zadevo br. Cvelbarja, člana društva “Slov. Dom”, štev 31. Prečitajo se zahtevana društvena poročila radi o-menjenega brata. Po razpravi je bil predlog stavljen fn sprejet, da se zadevo omenjenega brata preloži, do seje skupnega glavnega odbora.
Brat tajnik predloži zadevo br. Benčana, člana društva “Studenček”, štev. 106. Omenjeni brat ponovno prosi, da bi se,mu. izplačala odpravnina, ter prilaga zdrav niške izjave. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se ga da preiskati po profesorju v Chicagi, ako pa hoče, se mu izplača iz odpravnine $75.00 za vožnje stroške v staro domovino, ker mu svetujejo zdravniki, da bode tam mogoče ozdravil.
Brat tajnik predloži zadevo rr rnrlega brata Kuzma, bivšega člana društva “Gorenjec”, štev. 120. Omenjeni je zapustil posmrtnino S. N. P. J. Prečita se društveno poročilo, v katerem poročajo, da je omenjeni brat želel, da se mu postavi nagrobni spomenik. Po razpravi je bil predlog sprejet, da mu jednota postavi spomenik in društvu se sporoči v tem smislu.
Brat tajnik predloži zadevo br. Jermana, člana društva “'Sparta”, štev. 61. Prečita se poročilo društva in izjave zdravnikov, iz katerih se razvidi, cTa je neozdrav ljiv. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se mir ponudi $100.00 iz odpravnine, ako hoče sprejeti ponudbo. Več se mu ne more ponuditi, ker še ni leto dni bolan in ni dobil še vse podpore.
Brat tajnik predloži zadevo br. Urbanca, člana dnjštva “Planina”, štev. 83, ki je zgubil eno oko in je odstranjen od svojega društva. Prečita se poročilo društva in zdravniške izjave, da je v resnici izgubil oko. Po razprav je bil predlog sprejet, da se mu izplača odškodnino za oko.
Brat tajnik predloži zadevo br. Belčana, člana društva “Sloga”, štev. 16. Predložena je ponovno plačilna nakaznica. Po razpravi je predlog stavljen in sprejet, da se mu podporo izplača.
Brat tajnik poroča, da Surety Co. zahteva, da morata ,bit dva ključa za blagajno, v kateri so shranjeni hondi. Brat blagajnik zahteva, da mora biti brat, ki bo imel drugi ključ pod varščino. Po razpravi je bil predlog stavljen in sprejet, da se pri “Surety Co.” informira v tej zadevi.
Jos. Kuhelj, zapisnikar..
Tedenske beležke.
— Premogarska stavka v Co-loradu. Iz Trinidiad, Colo. poročajo, da so zastavkali rudarji, organizirani v 15. okraju. Rudniški baroni so odklonili zahteve rudarjev in temu je logično sledila stavka. Nobeden slovenskih rudarjev naj ne hodi iskat, dela v /Colorado, dokler stavka ne bo končana.
— Thaw, miljonar, morilec in po zdravnikih “proglašen” norec, s<5 zabava v Concordu, N. H., kakor kakšen evropejski knez, ki potuje med svojimi podaniki. V hotelu Eagle je sprejel župana, ki mu je rekel, da želi, da bi z govorom osrečil meščane, ki nestrpno čakajo, da bi ga videli. Thaw je na nasvet svojih odvetnikov odklonil ponudbo. Popoldne se je Thaw peljal na sprehod. Spremljalo ga je dvanajst drugih avtomobilov. Vozil se je kakor kralj. Izračunih so, da obi-telj Thaw potroši vsaki dan $619, da bi ga ne izročili njujorški gosposki. V Kanadi je imel najetih osem advokatov, sedaj pa de-’et, in ima tri zdravnike in dva tajnika. Poleg še ni všteto, kaj' bo bivši governer Stone računil za svoje delo.
Ako bi bil Thaw navadni delavec, bi mu ne dovolili izpreho-dov z avtomobilom, marveč bi, ga odgonskim not oni na kratko poslali preko meje, kjer bi ga prijeli in zopet utaknili v norišnico. Seveda miljonarje se prijema z glace-rokavicami.
— Pomanjkanje delavcev v južnih državah. Ponovno in ponovno prihaja v javnost klic, da v južnih državah primanjkuje delavcev. Delodajalci in veletrgovci so izdelali že razne načrte, da bi privabili bele delavce v
južne države. Vsi ti načrti se do danes niso obnesli.
Zadnji pondeljek so zastopniki iz držav Louisiana, Mississippi. Arkansas, Texas in Alabama z zastopniki naseiniškega urada obdržavali posvetovanje, na katerem 'so zaključili, da bodo pozvali parobrodne družbe, da bi pričele prevažati naselnike jz Ev. rope v New Orleans. Na ta način upajo dobiti zadostno število delavcev.
Naše mnenje v tem oziru je, da tudi to ne bo pomagalo, dokler se bo v južnih državah smatralo delavce za sužnje in se vsakega brezposelnega delavca prijelo kot vagabunda in obsodilo v ječo, da se ga potem: odda privatnim podjetnikom kot prisilnega delavca. Država, ki ima take zakone in v kateri se tako ravna z brezposelnimi delavci, ne more tvoriti privlačno silo za delavce. Sploh so pa tudi delavske mezde mnogo nižje kakor v severnih državah. Strokovne organizacije so zelo šibke v Alabami, Missis-sippiju in Louisiani. Ab času stavke se s štrajkujoče delavci postopa še bolj kruto kot v severnih državah. Preustrojiti je treba razmere v južnih državah, pa bodo delavci sami prišli iskat dela.
—	Iz Winone, Minn. poročajo, da je na mostu, ki je bil v ognju, skočil raz tir osebni vlak Burlington and Quinei železnice. Dve osebi sta ranjeni. Požar je uničil pet osobnih voz.
—	V St. Louisu, Mo. bodo morali plačevati prodajalci mleka letošnjo zimo 19c za galono mleka. Do' sedaj so 'pa prodajalci plačevali le 17c. Seveda konzu-menti bodo na pri kvartu plačali od 1. do 2. centov več, kot so plačevali do sedaj. Na zadnje pride breme le na ramena delavcev.
— Dunne, governer države Illinois, je razposlal poziv vsem o-krajmim šerifom in policajskim šefom, da naj strogo pazijo na to, da bodo avtomobili vozili s hitrico', kot jo je določila legislatura. Vsakega, ki vozi hitrejše, naj se aretira in izroči sodišču.
— Gospod in gospa James S payer sta včeraj v svoji vili Sear-1 borough ob Hudsonu .sprejela kot gosta ruskega velikega kneza A-lek,sandra Mihaeloviea. Tako se glasi kratka notica v buržoaznih dnevnikih.
Bogati Židje sprejemajo in dvorjanijo v Ameriki tistim ljudem, ki v domovini preganjajo njih 'brate po krvi in veri. Dosti jasen' dokaz, da imajo miljonarji vsi enake interese. Ljubši jim je dostojanstvenik ali bogatin druge vere in narodnosti, kakor pa siromašen vernik njih narodnosti 1	■	,
— “Biznismani” (trgovci in nrešetarji) v Portlandu, Ore., so izdelali fin načrt, ki bo zanje dobičkonosen, ako se uresniči. Odpraviti hočejo legislaturo in izročiti postavod.ajno moč trem o-sebam. Komisijski mestni upravi, ki se ni obnesla, naj bi sedaj sledila komisijska državna uprava. Res dober načrt za “bisnis-mane”. Ložje bo govoriti s tremi osebami in prepričati jih o potrebah “biznismanov”, kakor pa s 150 poslanci.
— Siromak! Te dni je prišel na
policaj&ko postajo E. Chicago Ave. v Chicagi John Krozolaski, rodom Poljak, in potožil policaj-skemu saržentu, da ga naj vzame v varstvo pred njegovo ženo.
Tožil je, dia mu žena ne da jesti in da ga je trikrat pretepla s pastmi. Saržent, ki ima v tej stvari skušnje, mu je svetoval, da naj gre domov in se vleže spat.
Poljak ga je vibogal. Ali kmalu se je vrnil na postajo in povedal saržentu, da ga je žena zopet pošteno namlatila. Pripovedoval je, da je mirno legel v postelj. Ko je zasipal, ga je žena napadla, pretepla in vgriznila v prst.
Vse nrigovarajanje ni izdalo pri Krozolaskiju nič. Izjavil je, da se pod nobenim pogojem ne vrne v briog levinje. Povedal je, da se je zadnjih pet dni preživljal s petimi centi na dan.
Ker je bil Ivan prepričan, da se zločesto ženo ukroti le za že-
leznirn omrežjem, jo je dal aretirati.
— Generalni lajtnant N. Miles v Washingtonu je dobil prošnjo od “Rdečega križa”, da naj kaj stori za olajšavo bede med bolgarskimi ranjenci. V prošnji je na drobno popisana beda, ki jo je povzročila vojna.
Na stotine žrtev vojne podleže gladu in nalezljivim boleznim. Primanjkuje jim zdravnikov, strežnic, zdravil in obvez. Dr. Miles se je kasneje na bojiščih prepričal, da se ne pretirava. Na nekem bojišču je ležalo štiri tisoč ranjencev, ki so strašno stokali, brez pomoči in strehe 1
— Država Wisconsin je sledila zgledu države Illinois. Governer McGovern je odredil, da se rabi kaznenee pri zgradlbi državnih cest. Izjavil, da se je državni odsek za vzdržavanje državnih cest že delj časa bavil s tem problemom.
Prvi poraz governerja države New York. Advokati Sulzerja so zadnji petek izgubili prvo bitko pred sodiščem, ki ima razsodit, ako je governer res zakrivil kakšen prestopek. Njih ugovore, proti dodeljenju. štirih senatorjev disciplinarnemu razsodišču, je sodnik Cullen odklonil.
Nato ao skušali zagovorniki dokazati, da je obravnava protiustavna,ker se ga je obtožilo o zbornici, ko' je bila v posebnem zasedanju, kar je v protislovju z državno ustavo. Še predno je bil končan govor, se je posvetovanje sodišča preložilo do pondeljka.
Odkar je governer Sulzer ob tožen, je zadnji petek pfiznal prvič, da nima pravice bili na jvišji eksekutivni uradnik, dokler ni končano postopanje proti njemu. Podgovernerju Glynn j,e poslal list, v katerem gre za izročitev nekega jetnika in v katerem izjavlja, da nima v tej stvari juris-dikcije, ker je najvišje državno sodišče odredilo, da ima opravljati posle governerja podgoverner.
—	Prave svetnice. V St. Louisu, Mo. je pričela “Krščanska ženska temperenčnia' liga” agitirati proti kadenju na javnih prostorih, prozornim krilom in izrezanim bluzam brez rokavov. Preiskati hočejo tudi postavo za gostilniško obrt in omejeti vživanje alkoholičnih pijač.
—	Čedna sodrga. N« voglu
Paulina in Chase ulic v Chicagi sta dva najeta lopova napadla bivšega pomožnega državnega tajnika Ch. Furthmana in ga skoraj vbila. Furthmiana so aretirali in postavili pod visoko varščino, ker je baje prodal neke dokaze zoper požigalski trust.
Splošno se sumi, da sta bila napadalca' najeta. Zdaj jih iščejo detektivi, seveda zastonj.
—Iz Charlestona, W. V. poročajo, da je skoraj 90 odstotkov rudarjev, ki so se leto dni junaško borili za svoje pravice, v socialistični stranki. V dolgotrajnem štrajku ‘so' poštali razredno zavedni dfelavci. Radi tega tudi ne bodo izgubili, pridobitev, ki so jih priborili potom stavke. Voditelji, ki so vodili stavko-, eo bili skušeni in stari socialistični strokovno organizirani delavci.
— Mesarski kralji so silno razburjeni, ker je Tom Maun, angleški sindikalist, kritiziral slavnostno lovsko žretje mesarskih kraljev vi hotelu Congres,
Tom Mann je rekel na shodu v Minoapolisu:	“Kedaj, se bo
ljudstvo kaj naučilo ? Otroci prosijo kruha ua temnih ulicah, bolni, zavrženi možje si želijo smrti. Stok uničenih sre bi moral nad-glasovati lajanje psov, ki vlečejo in trgajo semintje, mejtem ko vladarji kapitalizma vso noč razsipajo produkte, ki so jih sužnji tega sistema v dolgih, težkih urah producirali.
Pozdravljam to slavnostno pojedino, vendar se pa strašim razsipnosti. Ona je sunek z bodalom v telo velike množice človeštva. Vzbuditi se mora ljudstvo proti sužnodrštvu, pod katerim se zvija.”
Mesarski kralji so nato napram nekemu buržoaznemu časniške-mu poročevalcu izjavili, da bo pojedina stala le 10 dolarjev za vsakega gosta. Ako Vpoštevamo, da bodo gostje oblečeni v rdeče
lovske jopiče, da bodo na mizo prihajali pečeni piščanci, najfinejša goveja pečenka, šunka in najboljše žganje, da bodo delavci postransko ulico Peacock spremenili v angleško deželno cesto, potem je Tom Maun zadel v črno, ko jim je očital razsipnost.
Seveda je to samoposebioa, da mesarskim kraljem ni všeč Mannova kritika, ker se zabavajo pri polnih skledah najokusnejših jedil, mejtem ko gonijo cene za meso tako visoko, da si revni ljudje ne morejo privoščiti mesa.
— Otis v strahu. Generalu Oti-su v Los Angeles, Cal. je bil dostavljen peklenski stroj, v katerem je bilo toliko dinamita, da bi pognal v zrak celo njegovo hišo. Otis trdi, da so mu to darilo poslali prijatelji bratov McNamara. Policija pa meni, da je pošiljat er peklenskega stroja v zvezi s položajem v Mehiki, ker,ima Otis ogromna posestva- o$ mehikanski meji.
Ko je ob enajstih zjutraj prišla bomba v hišo, je njegov japonski sluga odprl zavoj in opozoril O-tisa na nevarno pošiljatev. Otis se je najprv'o rogal svarilu, potem je na nakrat strah prešinil njegove kosti in obvestil je policijo, ki je baje izurjena V preiskavanju takih zavojev. Policija je potem našla kapice, dva kosa dinamita in vžigalice, ki so bile tako nastavljene, da bi se vnele pri odpiranju.
Mogoče si je Otis sam naročil peklenski stroj, da pride njegovo ime zopet v javnost. Komično je, ako se trdi, da je peklenski stroj tako konstruiran, da mora počiti, ko ga odpirajo, pa ne eksplodira.
Taki peklenski stroji so najboljši oglas m človeka, na katerega je že zdavnej svet pozabil, da še šivi.
— Iz New Havena, Conn, poročajo, da smatra mrtvaški oglednik tri železniške uslužbence krivim, da so povzročili nezgodo dne dru-zega septembra pri North Have-nu, pri kateri je eden dn dvajset oseb izgubilo svoje življenje.
Stara p^sen! Železniški ravnatelji, ki ne skrbijo, da bi se stare lesene osobne vozove vrglo med staro šaro dn jih nadomestilo z jeklenimi in železnico opremilo z najnovejšim signalnim sistemom, so seveda vedno nedolžni. Za njih grebe morajo delati vedno pbka-ro' le nižji uslužbenci, ki m o raj» delati tako, kot jim ukazuje u-pravni svet železnice.
— Zastopniki industrije so pri vladi v Washingtonu uložili protest proti dohodninskemu davku.
IndUiStrielnd delavci gotovo ne bodo protestirali, ako bodo gospodje, ki imajo ep miljon dblarjev dohodkov na ,leto, plačevali od svojih letnih dohodkov pet procentov kot davek.
— Kdor hoče po ceni jesti ameriško meso, mora odpotovati v Evropo. V kongresu 6 e je preeita-lo pismo, da se v Evropi prodaja ameriško meso za polovico tukaj-šne tene.
Mesarski kralji bodo rekli, da je tp slučaj.. Ej seveda! Mogoče nimamo trusta, ki narekuje eene.
— Prvaka v ječi! Državni arhitekt Kalifornije M. J. Diege je bil obsojen nta' dve leti ječe in $2000 denarne globe. Njegov prijatelj F. Drew Camineti, sin zveznega naseiniškega uradnika je dobil 18 mesecev ječe in plačati bo mural $1500 denarne globe.
Oba stla grešila proti Mannovi postavi. Zvodila sta dva mlada dekleta Marsho Warrin gttonovu in Lolo Norrisovo iz Kalifornije v Nevado vi nemoralne svrhe.
Sodnik je rekel, “da Mannova postava ne vsebuje nič za take slučaje. Ali kongres je pridjal, da je vsaka tnemsportacija za nemoralne namene, ki izroča dekleta javnemu grdemu obnašanju, ne-postavma ”. Prošnjo za ponovno obravnavo je sodnik odklonil. Dial jima je deset dni odloga, da lahko uložita priziv na višjo instanco.
— V Milwaukee so zasika vk ah kamnoseki, ki obdelujejo in zastavljajo marmor, ker so delodajalci odklonili ¡njih zahteve.
— Preko vzhodne Oklahome ju divjal vihar, ki je ruval drevje, lomil brzojavne droge in podiral hiše.
j------GLASILO----------
j SI0VCIM6 Narodne j Podoorne Jednoie
it na,Uk cedanaao
bA.BTNvNA SLOVENSKE NARODNE ¡’ODPORNE JEDNOTE
Uredntftvo in upravniitvo:
2821 SOUTH 40th AVE., Ohieagn, Ili.
■du u vae leto $1.00.
OHOAN or THl
SLOVENIC NATIONAL BENEFIT SOCIETY
Issued weekly.
OWNED BY THE SLOVKNIO NATIONAL BENEFIT SOCIETY
■OFFICE:
2821 SOUTH 40th AVE..
Chiftaf, 111.
Subscription, $1.00 per year.
1 TRADESI^l^jcOUW^IL S #1
____-- —------------- -==
Oderustvo.
Cena živežu gre vedno višje in višje. Oderuhi in trustovci se toliko zmenijo za javno kritiko, grožnjo vlade, p r ot i t r ust j ansk i zakon, odpravo carine kakor za lanski sneg. Že leto dni se piše tudi v buržoaznih listih proti neznosni draginji, objavljajo se načrti, kako bi se prišlo v okom odeništvu z živili, ali nikdar siti požer uhi in oderuh i vzliotemu draže živila, kakor da bi jih javnost spodbujala k oderuštvu.
Mesece in, tedne se nem pripoveduje, d,a je živinoreja v Zdr. državah padla za trideset odstotkov, da so časi, ko se je meso kupovalo po ceni, za vedno za nami in se ne bodo vrnili nikdar. Teh člankov niso objavili konzu-rnenti, pa tudi ne živinorejci. Članki so delo mesarskih kraljev. Bili so inspirirani, da se potolaži ljudstvo, ki proklinja o-deruštvo z živili, da se ga omami, kakor «e omami bolnika z opijati, ki kriči vsled bolečin, da jih ne čuti.
Popolnoma jasno je, ako se dandaneis kakšen izdelek v industriji zahteva splošni», da tak izdelek obeta ogromen dobiček. Zakaj naj bi bilo v poljedelstvu narobe? Im vendar je resnično, da čim višje so cene mesa, tolikor manj se redi klavne živine. Zakaj? To mora imeti svoje vzroke, ker brez vzroka se nič ne Zgodi na svetu.
Živinorejec ne dobi za živino nilti cemta več, alko so cene mesa -se tako visoke.	V časi dobi še
manj. O tem se lahko vsakdo prepriča, ako čita poročila o tržnih cenah "za govedo, drobnico in prašiče, ki jih objavljajo vtsakl dan veliki bm‘žvazni dnevniki. Iz teh poročil se lahko prepričamo, da. je padla cena za klavno živino, mejtemi ko je šla cena za meso kviško. Da je tako, je temu krivo današnje gospodarstvo.
, Živino nalagajo v trustovske železniške vozove, vozijo jo p> drustovskih železnicah na trge Omaha, St. Joseph, Mo., Kansas |City ali Chicago, kjer jo zopet fraz lož e v trustovske hleve. Seno ti n drugo krmo, ki jo potrebuje živinorejec ali živinski trgovec za nalkrmenje živine, mor* kupiiti pri* mesarskem trustu. Pristojbine za. hlev in krmo so tako visoke, da požro tekom enega tedna celo čredo. Vsled tega je živinorejec ali trgovec z živino prisiljen, dia proda tir us tu, ki mu (računi te pristojbine, hitro in po četni živino, ki jo je prignal na tr*g. Mesarskim kraljem ni ttreba takoj poklati živine, mej-ttem 'kio mora živinorejec proda-iti takoj živino, ko jo je prignal na trg, ker bi jo drugače moral dati trustu zastonj, ako- bi s prodajo odlašal nekaj dni. Mesarski it r ust, ki tastu j e hleve krog klavnic, že Vleče dobiček od žive žir rvijne. Y žepe mesarskih kraljev še prične stekati profit, ko so pričeli nakladati živino' v železniške Ivozove. Mesarski trusltovci so seveda tudi delničarji pri železniških družbah. Za to dirigirajo živino proti vzhodu, kjer je za mesarske kralje najboljši trg in ker je treba za dolgo vožnjo plačati več prevoznine kakor kratko. Na trgu sprejmejo živino v varstvo mesarski kralji, ker le oni lastujeijo hleve in delavno •moč za oskrbo živine in krmo. Mesarski kralji imajo torej vse, ikio pride živina na trg, le volje 'nimajo, da bi jo kupili. Mesarski kralji lahko čakajo, ker imajo
ledenice dobro založene z mesom, Imejtem ko živinorejec ne more čakati, ako se hoče obvarovati ¡izdatne izgube.
Mesarski kralji hočejo, da se živinorejcu' ne izplača rediti ži-fvine, ker to pomeni zanje visok dobiček. Tembolj ko odklanjajo mesarski kralji ponudbe živinorejcev, ki so prignali živino na trg, tolikor cenejše bodo prodali živinorejci. Tako pritiska mesarski trust na živinorejca, da joka in vpije zavolje izgube, ki mu jo povzroča živinoreja. Trust bi najrajše dosegel, da bi se noben poljedelec ne pečal z živinorej-stvom, da bi se klala le tista živina, ki se priredi le na ogromnih posestvih mesarskih kraljev, ker bi tak položaj dajal mesarskim kraljem ogronine dobičke.
' Samoposebi .,se razume, da farmar nima najmanjšega dobička od živinoreje, ako gredo conp za meso še tako visoko. Ako bi farmar mar imel ml visokih cen dobiček, bi se gotovo ipečal z živinorej-stvom in ne s pridelavanjem družili poljskih pridelkov.Že v državi Teksas bi se lahko priredilo toliko živine, da bi imeli več mesa kot ga ¡potrebuje prebivalstvo IZdr. držav, ako bi živinorejec lahko postavil živino na trg in prodal. Ali dokler bo mesarski trust absolutni gospodar na. živinskem trgu in produkcije mesa in mestnih izdelkov, dotlej nikar ne upajmo, da se bo obrnilo na boljše. V interesu truista je, da s pretirano visokimi cenami o-dira ljudstvo, živinorejcu pa plazenje tako nizke četne za slavno •živino, kot se mu poljubi.
Ameriško ljudstvo je padlo iincd razbojnike in kapitalistična država mu brani z vsemi svojimi ustanovami, da bi se ubranilo razbojnikov. Obtožnica proti mesarskemu trustu je bila zavržena in čuditi se je, da trustovci m»o tožili državo za odškodnino, bo rekel tisti, ki ne pozna metode mesarskega truista. Trust«vei so si pomagali, na drug način. Za stroške, ki so jih imeli s tožbo, so se odštkodili drugje. Znižali so ■cene pri nakupu živine in po višali so cene mesu. Ljudstvo je na ta način plačala pravdne troske in Luskovci so pri tem napravili še lep profit.
Po uradnem poročilu so danes življenski troski za 60 odstotkov višji, kakor so bili v desetletju 1800 do 1000. N. pr. za živež, z,a katerega smo plačali v prejšneim desetletju en dolar, moramo od 1. junija 1. 1. plačati en dolar in šestdeset centov, mej-tem ko je mezda neorganiziranih delavcev ostala neizpremjena, organiziranih se pa ni povišala v tisti meri, kot so se podražile življenslke potrebščine. To je jasno oderuštvo. Ali cene SO' šle po novem letu zopet za tri odstotke kviško. Oderuhom z življenskimi potrebščinami se je dozdevalo, da se jim denarna mošnja prepočasi debeli in zato so poskočili s cenami, da izže-mejo iz delavca zadnji cent, ki mu je ostal od borne mezde.
V	najžarkejši luči nam prikaževa oderuštvo preiskava zveznega delavskega urada, ki je lani preiskal cene 14. najbolj potrebnih živil v 40. mestih, ki prihajajo na; mizo delavca in so v interesu njegovega zdravja in ohranitve njegove delovne sile potrebna. Preiskava razgrinja pred nami, kako nenasitni so o-deruhi z živil n dokazuje jasno ko't beli dan, da bo treba, nekaj ukreniti proti oderuhom, ker drugače bo ameriško' ljudstvo prisiljeno seči po konjskem m pasjem mesu, kakor se to godi danes v Nemčiji in Avstriji, ali se pa preživljati brez mesa. V poročilu najdemo, da so cene poskočile takole:
Prašičja rebra za 111 odstotkov, okrogli izrelzek (round isteak) za 102.5, prekajena šunka za 84, perutnina za 78.3, mast iza 66.5, goveja rebra za 75, ržena moka za 57.3, krompir za 44.4', sirovo maslo za 41.3, jajca za 40.8, mleko za 38.4, pšenična moka za 28.6 odstotkov.
V	poročilu ni povedano, da so v minolem desetletju dajali prašičji drob v klavnicah zastonj in da ga je človek še pred tremi leti lahko kupil za pet centov. Danes pa stanejo prašičeva jetra 4 cente funt; prešieeva srca se pa prodajo' po 6 do 7 centov funt. Pljuča ne prihajajo več na trg, ker jih mesarski trust porabi sam
dobičkonosno v svojih kemičnih tovarnah.
O'd minolega leta so se živila zopet podražila. In sicer slanina ,za 16.2 odstotkov, prekajena šunka za 14,2 prešieeva rebra zta 13’4, perutnina za 11’8, jajca za 11’7 odstotkov itd. itd.
Strašna je statistika, ki nam pripoveduje, kako oderuhi plenijo ljudstvo. Ali še groznejša je zavesit, da nihče ne more povedati, kedaj bo kome« oderuštvu in roparskemu sistemu, kedaj bo država prijela tako trdo oderuhe in nikdarsite požeruhe, da ne bodo mogli več odirati ljudstva in iz bede ljudstva sesati miljo-ne.
Mnogo jih dandanes živi v na-di, da se bo vse spremenilo, ko pade carina za meso in klavno živino, in se prične importirati ceneno meso. Vsi, ki računi j o tako, ne jemljejo v poštev naših mesarskih kraljev, ki „so se polastili potom privatnih oseb 'Ogromnih pašnikov v omenjenih deželah. Zgradili so tudi svoje klavnice, v katerih koljejo živino na debelo, in s parniki pa pošiljajo meso na vse kraje sveta. Še nekaj let in izhajali bodo lahko brez ameriških živinorejcev. Ako bo pa trust postavil svoje klavnice še v Indiji,kjer se danes lahko kupi vola za par dolarjev, se pred nami odpira žela žalostna bodočnost.
Indijci ne vživajo mesa, marveč rede živino le za delo. S svojimi miljoni lahko pokupi trust otoke v Tihem oceanu med Avstralijo in Ameriko, ki so zelo' prilagodili za prašičorej-o. Trustu je odprt ves svet, da lahko o-skubi konzumente in Uniči živinorejce, dokler imamo sedanji roparski gospodarski sitem. In to je žalostno dejstvo za Zdr. države, ki bi lahke redile toliko ■ klavne živine, da bi se meso lahko ekspediralo v dežele, ki niso teko bogato obdarjene po naravi.
Zadnje tri mesece se je uvozilo dva. do tri miljene funtov mesa v Zdr. Države. Meso so u-važali v New York in San Francisco. Meso stane v Avstraliji 7 do 10 centov funt. K temu .je treba prišteti še vožnje, troske in eoluino. Vendar se pa meso ni scenilo! Zakaj? Uvozniki ne u-važaio mesa izgolj človekoljubja. Njim gre za profit, kakor našim mesarskim kraljem. Meso predajo za nekoliko nižjo ceno, kot je cena ameriškega mesa na ,trgu, mesarjem, ki ga prodajo potem na drebno. Dobiček imajo zopet le mesarji in uvozniki, ljudstvo mora pa plačati tudi za ,uvoženo meso oderuške cene.
, Vendar se pa temu roparskemu sistemu lahko napravi konec, ,ako imajo vlada in ljudski zastopniki v kongresu trdno volijo, da postanejo oderuhi in nikdar siti požeruhi neškodljivi. Amerika j© tako bogato obdarjena z dobrimi pašniki, rodovitno zemljo, da lahko producira za ne-.gledno dobo toliko živeža, da ga nride na vsakega odraščenega človeka tri do štirikrat toliko, kot ga potrebuje za svojo prehra-nitev. Ako bi se pa uredile vode in podvrgle poljedelstvu zemljišča, ki d app s trpe vsled šuše, bi Amerika producirala z.a desetkrat toliko prebivalcev živež, kot jih ima danes. Seveda se taki načrti teižko izvedejo, dokler je v veljavi privatno kapitalistično' o-deruštvo'. Kapitalist! bo rajše živež požgal ali ga pa pogreznil v moriu, kakor da bi znižal tržne cene. Kapitalist smatra ljudstvo za molzno kravo, zato ga o-dira in skulbi po najrafiniranejši roparski metodi.
. Ako se tega zavedamo, potem je skrajni čas, da se podržavi industrija-z živili. Od današnjih, ljudskih zastopnikov ne moremo pričakovati, da bi se odločili za ta korak. Oni so zastopniki privatno kapitalistične proizvodnje in urezali b sebe in svoje prijatelje, ako bi zvršili kaj takega.
Ljudstvo zbudi se iz svojega spanja od kapitalističnih^ poslancev nimaš pričakovati druzega kot lakoto in garanje: vedno več bremen, dokler poti težo teh bremen ne padeš tako nizko, da ne moreš več vstati. Ljudstvo zdrami in glasuj pri prihodnjih volitvah za socialistično' stranko, ker le la stranka se bori za pre-osnovo kapitalistične družbe in blagor vsega človeštva.
Socialistični cilj.
Pot, ki jo korači moderno mezdno delavstvo iz svoje nekdanje ponižnosti in brezpomemb-nosti do. vse oblaisti v človeški družbi, ni gladka ki ni ravna. Nar še trajne zmage spremljajo tre-notni neuspehi in porazi. Naši vsakdanji boji nais pogosto postavljajo pred nas vprašanja,ki se neposredfio' ne dotikajo naše sa-mosvojitve. Ampak ti mimogre-doči neušpehi, ki so v primeri z veličastnimi zmagami le neznatni, nas ne smejo oplašiti, postranska vprašanja ne smejo skaliti našega p olglc d a in niti za trenutek ne sirnemu odmakniti oči od našega socialističnega cilja, ki nas napaja z neusahljivim pogumom in ki nas ^vna'v dnevnih bojih in vprašanjih.
Socialistična misel je jasna in preprosta. Spoznavamo, da kolje sedanja oblika lastnine vso človeško drulžbo na dvoje in da mora proletarski razred kapitalističnemu razredu plačevali težak davek za svoje življenje. Od zemlje nas loči privatna lastnina, strojev niinamo, rudniki in tovarne niso naše; in če hočemo delati, da živimo, moramo svoje delovno silo prodajali onim, ki jim privatna, lastnina podeljuje oblast nad proizvajalnimi sred-sredfetvi. In posestniki čutijo . svojo oblast in jo dajejo čutiti tudi nam: od sadov našega dela na polju in v rudnikih, na plavžih in v tovarnah si jemljejo leto za letom bogat del. Renta in najemnina, obresti državnih dolgov in dividende delnic, procenti obligacij' in profiti — našo delo so, ki ga vživajo drugi!
Kapitalistična lastnina je pro-kleti mehanizem sedanje družbe, ki nam sad našega dela jemlje izpred ušt in ki nam krade osnovno sestavino človeške oselmosti. Krutemu zakonu kapitalistične lastnine ne moremo ubežati. Komaj se vrnemo iz zatohle tovarne, iz mračnega rudnika, kjer smo pulstili del svojih moči, kos svojega zdravja in življenja pri stvarjenju dividende in rente, v stvoje puste domove, že preži na nas noyo obdavčenje: stanarina. In kar smo oteli pogoltnim rokam lastnine, nam pleni državni davek v najrazličnejših oblikah — ne za kulturne in splošne svrhe, ampak poglavitno za zavarovalnino kapitalističnega triibuta, za vojaštvo. In če se poda z okleščeno mezdo v branjarijo, mora potolažiti celo rajdo prekupčevalcev, in če gre v veliko trgovino, mora položiti tri/but. trgovskemu kapitalu. V srednjem veku je bila vsaka cesta stokrat pregrajena z mitnicami, pot delavca je še' dandanašnji zastražena z nepregledno vrsto cestninarjev in za. vsak korak, za vsak gitoljaji svojega življena mora plačati kapitalističnemu razredu visoko odkupnino.
Ampak ne le da je delavsko življenje obremenjeno s hudimi privatnimi in državnimi davki, tudi svobode ni deležen trpin. Če bi bilo delo v resnici svobodno, bi morali delavci biti deležni uprave dellavniic, kakor SO' po volilni pravici poklicani, da soodloču-jejo v .državi. Danes1 pa so kakor sužnji in nimajo 'besede o organizaciji dela; dninarji kapitalističnega sistema so in kapital, iz njih dela ustvarjen in njih uplivu odvzet, določa o usodi de la.
Ampak razrušitev delavske o-sebnosti ni še ves zločin privatne lastnine. Kapitalistični razred je enoten le napram delavstvu. Med seboj pa je raztrgan z naj raz uz-danejšo konkurenco. Nesposoben ie, da bi se organiziral in da bi uredil produkcijo po dejanskih potrebah: gospodarska, anarhija, ki izbruhne od časa do časa v strahotnih krizah, tepe neusmiljeno po delavskih hrbtih. Krivica vseh krivic je, da so odgovorni za produkcijo, o kateri nimajo, besede, da so kaznovani, ne da bi bili vprašani. In če bi se kapitalizem .organiziral, če bi z vsesvetovnimi trust i reguliral produkcijo, bi zlorabljal svojo moč za oderuške cene:_ delavstvo bi ubežalo strahotam gospodarskih kriz in padlo v kremplje vampirskih monopolov.
Vsa brivca in vsa beda izvira odtod, da ima en razred, oblast nad proizvajalnimi sredstvi in da diktira svoje ziakone drugemu razredu, vsej družbi. Ta jarem je
treba zlomiti. Treba je odstraniti razredno nasprotje: proizvajalna sredstva je treba iztrgati kapitalističnemu razredu in jih podeliti organizirani družbi. Skratka: kapitalistično lastnino je treba razrušiti in jo nadomestiti z družabno lastnino. To pa je zadnji cilj socializma, kateremu je podrejati vse naše boje!
Upravno pravosodstvo.
Dr. Stefan Sagadin.
V	Avstriji so se ideje o delitvi oblasti, zlasti ločitvi sodne in u pravne oblasti, ter zahteva po u-pravnem pravosodstvu pojavile še le v revolucijski dobi 1. 1848.— 1849. Legislativno je problem načel ustavne listine za avstrijske države ”, kjer povdarja v § 137 ločitev in samostojnost pravosod-stva in upravo in ustanovlja najvišje “držav,h,o sodišče’’ To naj bi bilo v prvi vrsti pristojno, za razsoj cyan j e o obtožbah zoper ministre, potem za pritožbe radi kršenja ustavnih pravic po. u-pravnih činih in končno za raz-sojeva.nje sporov dežel med seboj in s centralno vlado. Bistveno iste določbe je sprejela t,udi ok-troirana ustava z ane 4. marca 1849 (§§ 102 in 106).
V	sledeči dobi absolutizma ni bilo mesta za upravno pravosodstvo; takozvani “Silvester-patent’’ (31/12. 1851) je združil sodno in. upravno oblast v prvih Instancah. Z ustavno dobo 1. 1867. pa so tudi, in tokrat s čilo močjo, oživele vse one ideje, ki služijo realizaciji pravne države, pred vsem ideja upravnega pra-v»sodstva. Iz “izrednega” po reaktiviranju ogrske ustave v “rednega” izpremenje.ni državni zbor je takoj sklenil iz lastne iniciative več važnih zakonov. Za naš problem pridejo v poštev
L zakon z dne 2 5.julija 1867, s katerim se ustanavlja odgovornost ministrov za upravne njihovega področja in določa za presojo o obtožbi ministrov, do katere ima vsaka zbornica pravico ad boe sestavljeno sodišče ((Staats-geriehtshof);
2.	osnovni zakon z dne 21. decembra 1867, št. 147 drž. zak. o sodni oblasti, ki proglaša v čl.
XIV.	princip ločitve pravosodstva od uprave in določa v (radi svoje nejasnosti) slovitem čl.
XV.	. da ima vsakdo zoper odločbe upravnih oblasti v zasebnopravnih sporih pravico tožiti pred rednimi sodišči, zoper odločbe in ukrepe, ki kršijo druge pravice, pa pred upravnim sodiščem;
3.	osnovn zakon z stega dne, štev. 143 drž. zak., ki vpostavlja državno sodišče zk presojevanje kompetenčnih sporov med sodnimi in upravnimi oblastmi, za presojevanje javnopravnih zahtevkov dežel med sabo in nasproti državi, Zlasti tudi zahtevkov posameznika napram deželam ali državi, in končno, za nas najvažnejše, za presojo pritožb državljanov radi kršenja v ustavi 'zajamčenih političnih pravic. Državno. sodišče je dobilo svojo organizacijo z zakonom z dne 18. IV. 1869, v katerem pa se je ravno glede zadnje, najvažnejše točke omejila pravica sodišča zgolj na ugotovitev, da in kolikor se je zakon kršil, tako da državno- sodišče. nima moči nepostavnih činov kasirati ali pa v zadevi sami kaj ukazovati in je zmagonosni pro-tižitelj nakazan na dobro voljo uprave same. Kaj to pomeni, bi vedeli, da ne sežemo predaleč po primero, povedati tržaški Slovenci iz svoje borbe za slovensko ljudsko šolo.
Osem let je trajalo, da se je obljuba čl. XV. (zgoraj pod 2) izpolnila in se ustanovilo z osnovnim zakonom z dne 2. oktobra 1875. upravno sodišče za presojevanje zadev, v katerih se čutiš po kaki n enostavni odločbi ali odredbi uprav,n e oblasti prizadetega v svojih pravicah.
S tem se je pri nas zakonodaja glede upravnega pravosodstva bistveno završila.
V Angliji je, kakor že povdar-jano, razvoj, šel svoja pota. Ondi se je že oh koncu srednjega veka razvila poleg pravosodstva tudi obsežna vojaška, policijska in finančna uprava. Vršil se je v zmislu tedanjega časa v judiciel-nih formah. Vsled vpliva in u-gleda sodišč tam ni prišlo do o-nega prevladanja upravne oblasti
kakor zlasti v Franciji. Tako so sodišča obdržala svojo sodno oblast tudi v vseh upravnih zadevah.
V primeri z razvojem drugod bi se- zdelo, kakor da bi se bila Angleška v svojem razvoju zakasnila. V resnici pa je, ako uvažujemo rezultat razvoja na kontinentu, da je prišla uprava zopet . pod kontrolo sodišč (— da so to sodišča posebne kategorije, ne iz-premeni na bistvu ničesar —) Anglija vso fazo razvoja od osvoboditve uprave podsod.nosti sodišč do današnjega stanja preskočila. Ta karakterizacija angleškega sistema zadostuje za namene te zgolj informativne raizprave.
Podrobnosti in razlike v organizaciji upravnega pravosodstva v posameznih državah navajati nima splošnega interesa. Ako pre-motpma končni razvoj z vidika sistematike, moramo ugotoviti tri sisteme : angleškega, francos-ko-nemšlkega m avstrijskega. V Angliji le ens vrsta sodišč za civilne in javnopravne zadeve, v Franciji stroga ločitev sodne in upravne oblasti in posebna, k u-pravnemu ustroju spadajoča u-pravna sodišča, v Avstriji pa nad Upravo in izven nje stoječe u-upravno sodišče. Organizacija u-pravnega pravosodstva v Nemčiji je več ali manj urejena po francoskem vzorcu. Kar francoski in nemški sistem karakterizira in ga posebno razlikuje od avstrijskega, ki se zopet približuje angleškemu, je to, da nima toliko namena in naloge, ščititi pravic podanikov proti upravi, jim biti pravno varstvo, kakor doseči zakonitost uprave, ustvariti že v upravi pogoje, ki izključujejo kršenje prava.
Temu namenu služi razlikovanje med upravno-spornimi in eisto-upravniini zadevami in posebna organizacija upravnih pod-oblasti (KreiS in Bezirksausebuss, conseil d-e préfecture) za u-pravno-sporne zadeve. Toda če razumemo pod upravnim pravo-sodstvom presojo upravnih činov na njih zakonitost po neodvisnih sodnikih in v oblikah sodnega postopanja, nemško in fanco-sko “upravno pravosodstvo” nižjih instanc v bistvu sploh ni pravosodstvo, ampak le posebna oblika upravnega postopanja. Še le pri višjem upravnem sodišču (Oiberverwaltungsgericht) ozir. državnemu svetu {conseil d’Etat) najdemo one kvalitete, ki jih teorija pripisuje pojmu upravnega pravosodstva in kakor je organizirano pri nas. Dejanski se seveda tudi nemški in francoski sistem približuje našemu kajti u-ipravnosodne podoblasti imajo praktično bore malo pomena. Organizacija avstrijskega upr. pravosodstva .stoji, to lahko po navedenem povdarja mo, na višku legislatur.ne smotrenosti. Moti jo le neka po naših notranjih političnih gazmerah povzročena hipertrofija pravnega varstva. Imamo namreč namesto enotnega foruma za presojo pritožb zoper u-pravo dvoje upravnih sodišč, državno sodišče in upravni sodni dvor. Prvo ima namreč poleg presoje kompetenčnih «¡porov tudi sodstvo o kršenju v ustavi zajamčenih političnih pravic; to pa dovaja pri nejasnosti in raztegljivosti pojma “politične pravice” do itega, da se za bistveno iste zadeve proglaša tudi upravni sodni dvor za pristojnega.
IV.	Upravno pravosodstvo in samostojnost uprave, — Prosti prevdarek.
V bistvu upravnega pravosodstva leži, da deluje le na pritožbo, ne pa uradoma. Pritožba vsaj zatrjevati, da se je pritoži-telju kršila kaka pravica po iz-vestnem upravnem činu. Upravno pravosodstvo pomenja ravno presojanje upravnega čina na njega zakonitost v smislu pritožbe. Tožena torej more biti le u-pravna oblast, ki ima kot stranka zagovarjati svoje stališče. Ker tvori uprava, in sicer državna na eni, avtonomna na drugi strani, nekaj enotnega, ne more biti pritožba na upravno sodišče dopustna, dokler je še mogoča pritožba v redni upravno-inštančni poti, V mnogih zadevah je pritožba na upravno sodišče izključena. Obsežnost takih zadev je v pozitivnem pravu različna. Čim ma-nja, tem bolje pa pravno varnost državljanov.
(Dalje prihodnjič).
Slovenska Narodna
Ustanovljena 9. aprila 1904
Podporna Jednota
Inkorp. 17. junija 1907 ▼ drž. Illinois.
GLAVNI STAN: CHICAGO, ILL.
f	UPRAVNI ODSEK:
Predsednik: Jakob Miklaučič, Lock Box 3, Willock, Pa.
I.	Podpredsednik: Martin Štefančič, R. R. 2, Pittsburg, Kans.
II.	Podpredsednik: Louis Skubic, 2727 S. 42nd Ort, Chicago, Ul.
Tajnik: John Verderbar, 2708 S. Lawndale, ave., Chicago, 111.
Tel. Lawndale 4635.
Blagajnik: Martin Potokar, 1625 S. Centre ave., Chicago, 111. Zapisnikar: Jožef Kuhelj, 9476 Ewing ave., So. Chicago, M.
NADZORNI ODSEK:
Anton J. Terbovec, Box 25, Denver, Colo.
Dragotin Pogorelec, 508 Moffat St., Pueblo, Colo.
Thomas Golob, Cor. 8th & Wright St., La Salle, 111.
POROTNI ODSEK:
Anton Hrast, P. O. New Duluth, Minn.
Martin Železnikar, Box 276, Barberton, O.
John Šarc, Box 131, Evergreen, Alta., Canada.
UREDNIK “GLASILA”:
Jože Zavertnik, 2821 So. 40th ave., Chicago, 111.
VRHOVNI ZDRAVNlk:
M. A. Weisskopf, M. D. 1801 So. Ashland ave., Chicago, 111.
Vse denarne zadeve in stvari, ki se tičejo glavnega urada, se imajo pošiljati na gl. tajnika.
Pritožbe glede nerednega poslovanja,, na predsednika nadzornega odseka A. J. Terbovcu.
Zadeve prepirljive vsebine predsedniku porotnega odseka, A. Hrastu.
Vse druge stvari, ki imajo stik z “Glasilom”, izvzemši spremembe naslovov uradnikov krajevnih društev pa Glasilu 2821 40th Ave., Chicago, 111.
Marco Visconti.
Zgodovinski roman, napisal Tommaso
Italijanski
Grossi
“O, saj se nečem umakniti. Jaz Imam pomisleke le, dokler ne pride do sklepa. A ko bo treba izvrševati, bodete videli, da nisem kaka mevža. Le malo časa je še, odkar ste me spoznali, in dosedaj nisem imel še prave prilike .... Skratka, upam, da boste naposled' zadovoljni z menoj.”
“O, kaj bi ne, saj sem dobro skusil že pri zadnji zadevi!”
“Kaj hočemo,” je sklenil Pe-lagrua, “ali sem jaz kriv, če se je takrat vrag vmešal?”
Tako je končal pogovor tistih! dveh hudobcev.
Sedaj je pa čas, da so bomo zopet kaj bavili z usodo naših žensk, namreč Ermelinde in Biče, kateri smo že dolgo zanemarili.
Tisto nbč, ko se je deklica vrnila z veselice z Lupovim pomilo-ščenjem, je mati iz njenih besed spoznala, da se je Viseonte strastno zaljubil v njeno hčer. Težko je dopovedati, kako je vznemirila Ermelindo ta nenadna vest. Smilila se ji je hči in se je bala za njo, bila je nevoljna proti Marku. Da, čeravno se ona ni upala tega sama sebi priznati, je občutila celo, da ji je 'za trenotek vsplam-telo njeno lastno nekedanje nagnjenje do njega. Vse to ji je storilo vskipeti kri. Bili so trenotki, ko se ji njega Biče ni dozdevala več tako ljuba in draga, kakor poprej. Pojavili so se v nji taki občutki, ki so se njenj sami dozdevali neznani. Sram jo je bilo in se je skoro prestrašila sama sebe. A ko je v sebi zatrla vse, kar bi moglo biti v tej razburjenosti neprimernega in materine ljubezni nedostojnega, je jedino le na to mislila, da posveti vso svojo skrb ljubljeni hčeri.
Ker je spoznala, da se je Biče s celim srcem udala Ottorinu in da torej, tudi če bi jo Marko snubili
—	kar se ji pa ni zdelo verjetno
—	bi ona nikakor ne mogla biti srečna ž njim, je sklenila, pospešiti kolikor mogoče že določeno; ženitev z mladim vitezom, da bi
stop, in še najbolj to, da je sedaj Marko bil odsoten, in se je moglo misliti, da mora biti uglobljen v nebroj drugih mislij in opravkov — vse te okoltaosti so delale grofa bolj pristopnega in spravljivega. Nazadnje je prišla še vest, da je Marko gospodar v Lucci. To je še najbolj vplivalo nanj. On ga je smatral sedaj vtrjenega in vkore-ninjenega v Toskani, ter mislil, da mu najbrže nič več ne boi mar za razmere in dogodke v Milanu. In spustil se je tako daleč, da je celo dovolil Ottorinu vstop v hišo, katera je 'bila zaprta zanj toliko časa. Vendar je smel prihajati le v mraku ter z veliko opreznost jo. kajti Bog varuj, da bi to opazili radovedneži, in bi morda stvar prišla v uho poštenjaku tam Lucci. Tako je vest o Markovem povišanju zmedla štreno Lodrisiu in njegovemu slugi, Pelagrui, a popravila razmere v družini grofa Del Balzo.
Nasprotja in neprijetnosti, katere je moral prestajati Ottorino zaradi Biče, so bile le povečale njegovo ljubezen do nje. Dočim se je že poprej podoba ljubljene deklice pridruževala vsem sanjam njegove domišljije, je pa sedaj ona sama polnila praznoto njego ve užaljene duše. Rekli smo praz noto njegove duše, ker potem, ko mu je bil Marko prizadel toliko bridkosti, je mladenič bil tega mnenja, da je vse za vedno končano med njim in njegovim nekeda njim gospodom, in tako ni videl več pred seboj nobenega namena svojemu življenju, v katerem si je poprej prizadeval le, da bi ugodil njemu, kajti samo žnjim se je nadejal časti in mogočnosti. Osebe in kraji, ki so ga spominjali lepih preteklih dnij in izgubljene pri Rodnosti, so mu postali neprijetni in ker mu ni ostalo v srcu druge ga ko Biče, je imel še jedino to željo, da bi jo dobil za ženo, a po tem je hotel ž njo zapustiti svoj rojstni kraj in podati se v Azijo v boj proti Turkom. Taka je bila v tedanjih časih navada pri vseh tistih, ki so bili nezadovoljni svoji domovini in se niso nadejali j več dobrega v njej.
A kako bi mumogla dekličina,
jo tako rešila vsake nevarnosti, j roditelja privoliti, da jo vzame za Na ta način je mislila mahoma tovarišico na tako dolgo in težav-
vdušiti vsako nado v Markovem srcu, a zajedno postaviti hčer pod moževo hrambo.
Brž ko je Viseonte odšel v Toskano, si je Ermelinda jela prizadevati, da bi pridobila moževo privoljenje k tej ženitbi, katero je bil on sam neke daj določil. Toda lehko si mislite, kako se je grof temu protivil, ne zmené se za to, da je on sam nekedaj dajal priložnost hčeri, da se je vnela v ljubezni do mladega viteza dasi jo je mati v tem zadrževala, kolikor je mogla. Toda skušaj danes, skušaj jitri, in nekoliko prizadevanje žene, ki mu ni nikoli dala miru, nekoliko velika otožnost njegove jedine hčere, katero je grof vendar čez vse ljubil, nekoliko to, da se je s časom izgubljal strašni vtis, ki so ga bile naredile v njegovem srcu Markove besede in na-
no pot, z negotovo, nevarno prihodnostjo pred očmi? — Tu je odstranil vse pomisleke strah, ki sta ga še vedno oba imela pred Markom. Ermelinda je prišla do tega težavnega sklepa, ker je želela, obvarovati hčer vsake ne varnosti in izkušnje, v katero bi jo utegnil še kedaj spraviti Vis-conte vsled svoje ljubezni, ali morda tudi iz hudomušnosti. Ho tela je tudi preprečiti nevarnost da bi se kedaj Ottorino, spoznavši pravi vzrok jeze svojega gospoda, iz ljubosumnosti ne spopadel tako mogočnim in strahovitim tekmecem, kakoršen je bil Marko
Grof pa, ker je že videl, da ne more biti drugače, se je udajal, da bi se mogel izgovoriti pred Mar kom, češ, da je on bil mož beseda a da mu je Ottorino odvedel hčer. da je ona zbežala ž njim.
Bilo je pri tem, kadar se je vršil že omenjeni pogovor med Lodri-isem in Pelagruo.
Poroka se je imela vršiti potem, ko bi prenehalo obllegovanje ter končala vojska, in sicer je hotel grof, da mora ostati skrivna. Na to bi novoporočenca nemudoma odpotovala v Castelletto, grad ob Ticiuu, ki je bil, kakor sm|o že omenjali, Ottorino va last. Tam bi se ustavila le toliko, da bi ukrenila, kar bi bilo potrebno za potovanje v Palestino. Lauretta in upo bi ju imela spremljati; ona dva sta bila voljna, udeležiti se njune usode.
Biče, že po naravi pogumna, se ni ustrašila neugodnosti im opas-nosti, ki so jo čakale na tako dolgem in težavnem potovanju, in tudi negotove svoje prihodnosti. Dozdevalo se ji je, da ji bo lehko prestati vse težave in vsako-rstno pomanjkanje poleg svojega ljubljenega ženina, da ji bo sladko trpeti ž njim in zaradi njega. A da bo treba ločiti se od dragih starišev, vzlasti od ljubeznji-predobre svoje matere, in odi svojega ljubljenega rojstnega kraja, Bog ve za koliko časa, morda celo za vselej — ta misel je bila zanjo predbridka ter ji je s strahom polnila dušo. Kar je bila mnogih letih mati prestala zanjo, da jo je zredila in odgojila. od rosne mladosti do tedaj, vse ji je prišlo živo v spomin, in čutila -globoko hvaležnost do nje Srce jo je bolelo, ko se je «pomila svojih otroških jez, s katerimi jo je večkrat žalila, zanašaje se na slepo udanost očetovo, ki ji je spolnjeval vsako trmo, ali pa na zadnje dni, katere je bila preživela v Limonti z Ottorinom, ko se je ona, občutivši svojo novo ljubezen, protivila dobrohotnim njenim nasvetom, ter jo raztužila s čudnim, neprijetnim vedenjem.
To so bili sedaj bridki spomini ljubeče deklice. Presunjali so jo tako, da je morala mnogokrat objemati svojo predrago mater, in jo solzami v očeh prositi odpušče-nja. Večkrat jo je skoro vest pekla, da je tako goreče ljubila Ottorina, kajti dozdevalo se ji je, kakor da bi bila vso to ljubezen odtegnila materi. V takih trenot kih je čutila potrebo, zagotoviti jo o svoji dobrohotnosti. Ni se mogla ločiti od nje, ni nehala božkati jo, ter praviti ji vsakoršne ljubeznjive besede.
Trenotek, ki ga je Biče čakala z nepopisnim strahom, a ga vendarle želela, se je vedno bolj ¡bližal. Bavar, ki se ni nadejal nika kega vspeha od nadaljnega oble govanja, se je nekako pogodil Azzonom in odšel s svojo vojsko. Po malem so začele odhajati iz Milana in vračati se v svoje vasi in trge kmečke čete, ki so bile pritekle, branit mesto v dnevih opas nosti. Tudi LimontiM so se napravljali, da se vrnejo v svoje gore, veseli in ponosni, ker so se bili proslavili pri tistem ponoč nem spopadu; manjkali so med njimi le štirje možje, ki so bili poginili pod nemškimi sekirami.
Vojaki samostana sv. Ambroža so po namestnikovi določbi imeli ostati v Milanu. Ko so prišli vo ščit Limontinom srečno pot, je Lupo pogrešil med njimi svojega dobrega prijatelja Vineiguerro Poprašal je po njem in slišal, da je bil ubit pri nekem izletu iz predmestja pri ticinsikih vratih Nekateri njegovi tovariši so vi deli iz nekega stolpa, da je bil padel s konja, a se je še potem nai tleh, vihteč svojo železno palico kakor lev branil; bil je za treno tek izginil med gnječo sovražni kovo, ki so ga obdajali od vseh strainij; mislili so, da je vlovljen toda kmalu so zagledali njegovo krvavo glavo, nataknjeno na su lico. “Umrl je častno, spolnujoč svojo dolžnost kot hraber vojak; Bog mn daj večni mir!” je dejal Lupo; in na to so se še pogovarjali o veselejših dogodkih.
Tisto jutro, ko so imeli oditi naši vrli gorjani, je bil župnik na-prošen, da bi na tihem poročili Ottorina in Biče. Daši se je bil Azzone spravil s cerkvijo, je vendar trajala še v Milanu cerkvena prepoved, katera je bila odpravljena še le jeden mesec kasneje. Zato ni bilo prav nič ndostojnega in nezakonitega, če se je vršila poroka kar v naglici brez običajne slovesnosti in zunanjega blišča, kakor bi bilo sicer primerno za tako imenitna ženina.
Marta, utopljenčeva mati, je tisto jutro s svojo culo pod pazduho prišla slovo jemat od grofove
družine, v katero je bila tako prijazno in ljubeznjivo sprejeta.
Ermelinda ji je bila rekla, da more ostati z možem v njeni hiši, če ji je drago. Miha je skoro bil pripravljen; a dobra starka ga odvedla nekoliko v stran, in mu dejala.
Slišite, Miha, tisti kratki čas, kateri nas Bog pusti še živeti, nas on previdi, kakor do sedaj. Kadar je naš ubogi Arrigozzo — Bog daj mir njegovi duši! — ibil majhen, in sem ga še dojila, saj se spominjate, so bile slabe letine, še bolj, nego sedaj; in vendar — ali nas je tedaj božja previdnost zapustila? ali smo bili komu v težavo in napotje? Imam, hvala Bogu, še vedno dobre oči in prste ! bom predla celi dan in tudi po noči, če bo treba; si bom odganjala spanec, in bomo že shajali.
Mi smo priprosti ljudje, vajeni prestajati vsakoršno pomanjkanje, le gosposkega ponosa in trm bi ne mogli trpeti. Naše žulj ave noge so sicer dobro vajene bose hoditi po grušču in trnju, a čižmi bi jih ogulili . . .
In pa če se grof ustanovi tu v mestu, kakor se kaže, ali bi vi mogel ostati zadnje dni svojega življenja med tem zidovjem, ki vam jemlje sapo? Jaz bi kaj takega ne vsprejela, tudi če bi imela naše gore! in tisto jezero, ki je tako lepo, da se mi radosti srce širi, ko ga zagledam ! tiste oljke, kostanji, tisto sinje nebo, prostrano kakor daleč sega oko! glejte, tu morate tako pogledati kvišku, če ga hočete videti kak košček; in odkar smo tu, nisem še prišla do tega, da bi vedela, na kateri strani vzhaja solnee. In tista naša ljuba cerkvica, ki se sedaj zopet odpre — ker pravijo, da papež odvzame izobčenje — da- bi je neimela več videti? s tistim novim žrtveni-kom, ki smo se zaobljubili, da ga postavimo svetemu Gpniesiu, brž ko bo dežela zopet blagoslovljena ? ... in da ne bi imela več slišati našega zvona zvoniti vsaki dan sveto jutro in vsaki večer zdravo Marijo”? In pa kaj nič ne štejeje tega, da bova tam živela skupaj z ljudmi, kateri govorijo vsi kakor midva, mej tem ko se tu ne more razumeti, kaj brbljajo, in na zadnje se nam še rogajo, kakor da bi oni znali najlepše govoriti.”
(Dalje prihodnjič.)
J. S. JABL0NSK1
Slovenski fotograf
izdeluje vsa v fotografično stroku spadajoča dela dobro in poceni
6122 St. Clair Avenue.
CLEVELAND. OHIO
VVažno uprašanje!
m
mi opravi
najbolje in najceneje
Konzularne
Ute
Grove st
^Milwaukee,Wis.
staro
sodnijske
vojaške
zadeve
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue
vogal Loomis ulice
Chicago.
VLOŽENA GLAVNICA $1,850,000.00
JAN KAREL,
PREDSEDNIK.
J. F. ŠTEPINA,
BLAGAJNIK,
Naše podjetje je pod nazorstvom “Clearing Housa” čikaškhi bank, torej je denar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvršuje tudi denarni promet S. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v soboto je banka odprta do 9 ure zvečer; v nedeljo od 9 ure dopoldne do 12 ure odpoldne.
Denar vložen v našo banko nosi tri procente. Bodite uvjerenl, da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
Pozor slovenski gostilničar)!!
Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira žganje naravnost iz Kranjskega. Poskusite en zaboj 12 steklenic, od vsacega 3 steklenice brinjevca, slivovca, tropinjevca in grenko vino. Zagotovim Vam, da boste zado-volni. Dokaz je, da v osmih letih nisem nobenega odjemalca izgubil na tej pijači.
Prodajam nekoliko ceneje kot katera druga tvrdka, ker ne plačujem drazih agentov.
Prodajam samo na debelo.	A HORVAT, Jollet, 111.
Pozor Slovenci!
Sveže Amerikan pivo, domače vino in dobre smodke, se dobi vedno pri Tony Qualiza, 731 N.
Warman Ave., Indianapolis, Ind.
Ugodna prilika!
| za one, ki so se odločili iti na farme |	===== ter postati neodvisni. =^--......
v
♦J«	V severnem delu Wisconsina, v okrajih ali county: Clark, Busk,
♦j* Chippewa in Price, je naprodaj mnogo tisoč akrov dobre farmerske zemlje. Blizu mest, trgov, železnic, šol in tovarn za papir. Lepe cestte, čista, hladna voda, zdravo podnebje.
Bastejo vsi oni pridelki, kot v’ stari domovini.
Cene nizke ($15.00—$20.00 aker) in lahki plačilni pogoji; vsakdo ima čas plačevati pet let po dogovoru.
Kupujte naravnost od lastnikov. — Ogledajte si svet in prepričajte se na lastne oči o kakovosti zemlje. — Kupcem se vožnja povrne.
Za nadaljna pojasnila se je obrniti osebno ali pismeno na upravnika:
LOUIS BEWITZ
198 First Ave. Milwaukee, VVIs.
•X“X~x~x~x-***.x*x~x~x~x~x~x~x~x~X"X~xk~xk~:~x*<~xk~x~x£
| Nerednosti prebave.
Za ohranitev dobrega zdravja ne smemo- pustiti nobenih nerednosti prebave, ker te so- posledice kake bolezni, vsekako celega života ali posameznih delov telesa. Brez prave hrane in dobre prebave ne moremo živeti. Zato je važno, da imamo vedno pri rokah kakšno zdravilo, katero v slučaju nereda prebavnosti, zamore takoj odpo-moči. V takih slučajih se zamore priporočati vsakemu, dobro znano, staro, pravilno delajoče
Trinerjovo Amerikansko Grenko Vino
To visoko cenjeno zdravilo, bode očistilo prebavni sistem, brez vsake bolečine ali druge zapreke; poveča vašo slast, daje boljše moči notranjim delom telesa in odpravi zaprtnieo, kot vse druge nerednosti tikajoče se teh. Moralo bi se rabiti za vsako nepriliko prebave.
Imejte vedno to zdravilo v svojem pohištvu in rabite za
Zaprtnieo Bolečine v črevji Glavobol Slabosti Nervoznost Slabo prebavo Zgubo slasti Ujed
Nerednost po jedih.
Ne odlašajte stem misleč, da proide samo. Ako se ne zdravi pravilno in ob pravem času, tedaj vedno- oslabi živce. Najboljše zdravilo vseh takih slučajih je'
BITTER-W1NE
trinerovo
fíORKÉ VÍHO
JOSEPH TRINIR ‘■6*622 S-AshlAnd Av*-
V lekarnah.
TRINERJEVO GRENKO VINO.
Ne jemljite drazih.
UVAŽALEC IN IZVAŽALEC.
1333.39 So. Ashland Ave., Chicago, III.
iuaîtftaiaBRtfnramiHJEiBJHiBniiHjnfafEdFîtfgfiifi
Kenilworth.
Roman. Spisal Waltar Soot.
Poslovenil J. Z.
—	Milostiva kneginja, — je pričel grof, — dasiravno moj brat Ambrozij pl. Warwick in jaz imava stari grb, katerega je omenilo vaše veličanstvo, vendar ne zahtevam druzega kakor enake pravice za vse. Kar se tiče gledaliških igralcev, moram priznati, da so dovtipni ljudje, katerih dovtipi in šale vplivaj n toliko na ljudi, da se ne vmešavajo v državne posle in ne poslušajo izdajalskih in puntarskih pogovorov. Ako se ljudje interesirajo, kako Marlow, Shakespeare im- drugi junaki z gledališkega odra izvojujejo svoje dozdevne zapletlaje, tedaj se misli gledalcev obračajo proč od dejanj njih voditeljev.
—	Cenjeni lord, jaz pa nočem, da bi se misli naših podanikov odvračale od naših dejanj, — je odgovorila Elizabeta. — Tembolj ko jih opazujejo, tolikor bolj morajo razumeti prave vzroke, ki nas vodijo pri tem.
—	Vaše veličansto, —- je pričeli dekan od sv. Azafa, strog in znamenit puritanec, — povedali so mi, da gledališki igralci s svojimi dvoumnimi govori ne o-lepšava,jo le greha, temveč se tudi izražajo o vladi, namenu in vzrokih, kar dela podanike nezadovoljne in ogroža temelje meščanske družbe. In zdi se mi nespametno, da se: tem ničvrednim in predrznim fantom dovoli norčevati se iz bogaboječih ljudi zavoljo njih resnobe, preklinjati nebo, obrekovati kneze na zemlji in se zoperstaviti ljudskim in božjim zako^nom.
—	Cenjeni lord, ako bi to bilo res, — je odgovorila Elizabeta, — potem bi take prestopke ostro kaznovali. Mi hočemo uravnati le slabe navade v gledališču, ne pa splošnih. Kar se tiče Shakespeara, tedaj mislimo, da je v njegovih delih nekaj, kar je več vredno kakor dvajset zverinjakov; njegovo novo delo “Chro-nika”, kakor ga imenuje, ne bo le naše podanike razveselilo in jih podučilo, marveč bo služilo še na-daljnim generacijam v zabavo in poduk.
—	Vaše veličanstvo ne bo potrebovalo take šibke pomoči, da bo živelo še v kasnejši dobi, — je rekel Leicester. •— In vendar je Shakespeare nekatere dogodke izza časa blagoslovljene vlade, vašega veličanstva podal v taki resnični sliki, da odvaga vse, kar je povedal dekan od sv. Asafa. Nekateri verzi so krasni.., Želim, da bi bil tu moj netjak Filip, ki jih ima vedno na jeziku ... Krasni so ti verzi, krasni, da si zaostajajo za predmetom, na katerega merijo predrzno . . . Filip jih govori še v sanjah.
—	Lord, pripravljate nam muke Tantala, — je rekla kraljica. —- Mi vemo, da je mojster Filip SidUij Ij ubijeta ec muze. To nam je všeč. Srčnost se ne pokaže nikdar v kraisnejiši luči, kakor če je združeina s pravo- ljubeznijo in pravimi umevata jem lepih znanosti. Moigoče jih je mnogo med našimi mladimi kavalirji, kar je lord pozabil, ker je preobložen z delom ... Mojster Tresiljan, povedali so mi, da ste častilec Minerve ... ali se spomnite teh vrstic?
Tresiltja-nu je bilo težko- pri srcu, njegovi življenski upi so bi-bili pretrpko uničeni, da bi izrabil ugodno priliko in privezal nase pozornost kraljice. Odločil se je, da ugodno priliko prepusti svojemu' mlademu ča-stiželjnemu1 prijatelju. Oprostil se je z izgovorom, da Rali j zna na pamet verze, ki jih je omenil lord Leicester.
Na željo kraljice je Ralij deklamiral znamenite verze Oberona. Pri zadnj-i vers;tici se je tresel glias Raliju, kakor da bi dvomil, kako bo sprejela to obožavataje. Ako je bil ta' strah hlinjen, tedaj je bil Valter zelo prebrisan; ako je bil pa resničeta, pa ni imel zanj najmanjšega vzroka. Verzi gotovo niso bili kraljici nepoznani, kajti taki komplimenti ne potrebujejo dolgo, da dosežejo kraljevo uho.
Kraljica je pazno sledila dekia-matoriju, ki je v verze izlil svojo’ dušo- in je ponovila zadnji dve vrstici, ko je vtihnil, in spustila j-e prošnjo Orsona Pinita v reko, da jo ponese v drug kraj, kjer bo mogoče našla bolj poslušna n-šeša.
Raztie vesti.
— Strahopetni miljaderji. Več
kakor 250 bankirjev iz Wall Street okraja v New Yorku je zaprosilo vojno ministrstvo, da naj se pomnoži zvezna vojaška posadka na Governors Mandu. Svojo prošnjo utemeljujejo s tem, da bi lahko nekega dne nezadovoljni elementi v New Yorku povzročili nemire.
Tudi v Chieagi prosijo, da bi se pomnožila vojaška posadka v torti Sheridan.
Zelo kosmato vest morajo imeti ljudski oderuhi, ali pa nameravajo vprizoriti pianiko, da prosijo za pomitožitev vojaške posadke.
— Zdravniki v Pittsburgu, Pa.
so izdali svarilo, v katerem svare pred vporabo svetlo barvenih, posebno zelenih nogavic, ker je v takih barvnih arzenika tali anilin, ki lahko povzroči pri odprti rani zastrupljenje krvi. Kako nevarne so take barve, dokazuje slučaj W. Linna. Šestnajstletni deček je kupil-zelene nogavice in jih rabil na nekem izletu. Čevlji so mu odrli malce kožo na desni nogi. Noga je kmalu otekla in deček je moral oditi v bolnico. Sprva so- mislili, da bo treba odrezati nogo, dia se dečku ohrani življenje. Zdaj s-e mu je položaj obrnil na boljše. Po izjavi zdravnikov je zelena barva zastrupila kri. Ko so analizirali zeleno barvo, so pronašli, da je v: tej barvi anilin, včasi pa tudi arzenika, ki lahko povzroči vnetje kože ali pa zastrupljenje krvi.
— Strah pred Indijanci. Iz
Dougalsa, Ariz. poročajo, da so Yaqu,i Indijanci, ki bivajo južno od reke Yaqui izkopali bojpo sekiro. Oboroženi so dobro in so izvrstni Strelci. Poznajo tudi teren, kar igra. v guerila vojni v-eliko in važno ulogo. Pri Bueni Visti, 14 milj severno od Esperanze, je prišlo do- bojia med Indijanci in me-hikanskimi zveznimi četami za posest železnice, ki veže Tonichi s pomorskim obrežjem. Pri Co-ce-ritu pa Indijanci 'oblegajo mehi-kansko vojaško posadko.
— V Poughkeepsieju, N. H. se
je podrl oder, na katerem je bilo 800 otrok, katere so hoteli slikati fotogPafičnim potom. Šestnajst otrok je. opasno ranjenih.
— Iz New Yorka poročajo, da je vlak na,električni Rock Island železnici :pri College Pointu zavozil v drug Vlak. Štiri osebe so mrt-tve in 40 je pa ranjenih. Med mrtvimi sta oba sprevodnika, en motoTvodja in en potnik. Ako bi vozovi ne bili iz jekla, hi bilo število mrtvih in do smrti ranjenih oseb še viŠj-e .Vlaka sta vozila s hitrico 40. milj v eni uri, ko se je priipetila nezgoda.
— Iz Clevelanda poročajo, da
bo trust za olje prevzel tri največje tovarne za avtomobile. Depeša. iz Columlbusa pripoveduje, da se je inkorporirala “Rockefeller Motor Co.”, ki bo imela svoj glavni stan v tem mestu.
Najnovejši načrt je, da bi * se avtomobile -postavljalo od $350 do $1000 na trg, poleg pa še imelo lep dobiček, ker bi odpadli o-glasi in agenti, ki stanejo denar.
Presledki bolezni.
Velikokrat se počutimo, da se nas o,prijemlje nezavest: nekake slabosti nas premagujejo in omotica, se nas polašča. Vzroki so lahko različni, toda. Navadno so to slabosti v želodcu ali neredno pre bavljenje zavžite hrane. V takih in podobnih nevednostih vam priporočamo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino zato, ker so vspehi po njem jako dobri. To zdravilo bo odstranilo iz telesa ne potrebne ostanke ter dalo hitro odpomoč trpečemu. Rabite ga vedno, kadar imate kake neredno-sti na prebavi, ali izgubi apetita, bluvanja, ščipanju, zaprtju, pri omotici in zlatenci. V lekarnah Jos. Triner, 1333—1339 S. Ashland Ave., Chicago, 111. Mr. Stephen. îlovanetz-, 131 Tilgbam Str., Allenton, Pa. pravi : Trinerjev li-himent je jako dober. Jaz sem ga vsega prodal. Vsakdo, ki ga je kupil eno steklenico, bo priporočal svojemu, prijatelju, da si tudi on eno oskrbi.
(Advertisement.)
NAZNANILO IN VABILO.
S tem ste vabljeni vsi rojaki, ki stremite po boljšem življenju, neodvisnosti, samostojnosti in u-živati sad svojega truda, da si pri dete pogledati lepe in obilne pridelke tukajšnjih rojakov In far merjev ter se prepričate na lastne oči, in potem sodite po svojem premislekn, kje da je bolj za vas? Mučiti se in garati za par borih dolarjev po zaduhlih tovarnah, ru dokopih in drugih življenju in zdravju škodljivih krajih kjer zaslužek komaj zadostuje za vsakdanje potrebščine, ali pa biti samostojen in neodvisen sam svoj gospodar in delodajalec ma zdravem in svežem zraku, v prijaznem in rodovitnem kraju, kjer se vaše delo stotero izplača in kjer v par letih za marljivim delom in dobrem gospodarstvu postanete od vsakega neodvisen, sam svoj gospodar in premožen farmar, katerega vsakdo časti in mu ni treba poslušati bosov, krvav pot potiti ter z istim drugimi žepe polniti,’ ki Vas v zahvalo za to, v slučaju bolezni ali neomoglosti odslove ne oziraje se, kaj bode iz vas potem, ter Vaše nlesto nadomeste z mladimi in čvrstimi močmi.
Pomislite nekoliko ter pripravite si boljšo bodočnost ter pot do uživanja sadu Vašega truda in svojih žuljev, da Vam ne bode potreba na stara leta skrbeti, kje bodem spal? kaj bodem jedel? in kaj bode z mojo drnužino, ako delo izgubim, zbolim ali celo xr mrjem? Še je čas se takih skrbi rešiti in si pripraviti boljše življenje.
Kupite si kos dobre in rodovitne zemlje, v zdravem in prijaznem kraju, kjer imam še precej zemlje na prodaj, po nizkih cenah in ugodnih ter malih obrokih, tako da si lahko vsakdo svet nabavi v tej slovenski naselbini, kjer je zadnje štiri mesece nad 80 rojakov posestva kupilo, kar vam je lahko jasen dokaz, da je svet rodoviten, kraj prijazen, dobra im zdrava voda, ugodno podnebje in klima, vedno dober trg in izvrstna železniška zveza z vserqi večjimi trgi in mesti, in vsakovrstne druge potrebne ugodnosti. Kdor želi natančnejša poročila o tem, mu drage volje na zahtevo . pošljem. Pišite čim prej, dokler svet ne bode popolnoma razprodan na A. Mantel, L. Box 221.,
Wausaukee, Wis.
V dodatek za naznanilo s tem sporočam vsem rojakom, ki so mi že svoj prihod naznanili, kakor tudi onim ki so že svet kupili in se še ne naselili, da sem pisarno v Chicagi preselil sem, kamor sem se tudi za stalno naselil, tako da mi bode mogpče vsakemu v vseh možnih potrebščinah iti na roke in pomagati v vseh ozirih. Ko se odločite sem priti, kupite vozni listek naravnost v Wausaukee, Wis., naznanite mi svoj prihod, da Vas na postaji pričakam in se za Vas zavzamem.
(Advertisement.)
KJE SE NAHAJAJO?
Ako kodo ve za katerega izmed teh treh rojakov: Matija Papež, fara Šmarjeta na Dolenjskem; John Košak, fara Škocjan in Fr. Anzel iz vasi Verb, fara Trebelno naj mi- blagovoli naznaniti njih naslove, zakar mu rada povrnem stroške in mu bodem zelo hvaležna za njegov trud. Ali pa naj se sami javijo.
Maria Krnc,
48. Ave., Haneli Place,
(Adv.)	Milwaukee, Wis.
1913! — SVETOVALEC — 1913!
Vse, kar morate vedeti o paketni pošti, poštnih hranilnicah! — Kako postanem državljan. —
Najnovejša slovenska izdaja (1913) z novimi zakonitimi odredbami. Vse v eni lični priročni knjižici. Koristno za vsakogar. Unijski tisk. Cena samo 25c. — Naroči se samo pri Bert P. Lak ner, 1595 3rd Ave., New York, N. Y.	|	(Adv.)
Veliki Slovensko-Angleški Tolmač, obsega slov.-angl. slovnico, razgovore, pisma in na/vodilo kako postati državljan poleg največjega slov.-angl. in angl. slov. slovarja. Knjiga je nujno potrebno vsim onim, ki se res želijo naučiti angleščine. Cena v platnu trdo vezana (420 strani) je $2. ter se dobi pri V. J. Kubelka, 538 W. 145. St., New York, N. Y. (Advertisement.'
I

I Zdravo
o

i slast
Ž
una tisti
prežveči
jedila.
človek, ki dobro n prebavlja svoje
Severov Želodčni
! grenčec
I (Severn's Stomach Bitters)
pomaga tistim, ki ne morejo dobro prebavljati svoja jedila. Pomaga prebavi, odpravi napihovanje g,orečilo, zapeko in splošno slabost.
Cena $1.00
I Okrepite
živce
in rabite
SEVEROV
NERVOTON
Priporoča se za zdravljenje
živčne onemoglosti, nervoznosti, nespečnosti, histerije,
X in raznih drugih živčnih neprilik. 51 Cena $1.00
_______ \
N:a prodaj so v vseh lekarnah. Ako jih ne morete dobiti, naročite jih od nas.
SLOVENSKO - HRVAŠKI STAROKRAJSKI ODVETNIK,
(ADVOKATI	------
DR. PERO PERIC
office Room 1503-4 City Hall Sqare BTd’g 139 N. Clark Street, Chicago, 111.
Odvetniška pisarna za vse avstro-ogrske in ameriške pravne posle zastopa na vseh sodiščih. Tirja delavske poškodbe v slučaju nezgode in smrti. Prevzema vse odvetniške-sodnijske posle za stari kraj. Kdor želi o moji pisarni podatkov, naj se popraša pri Mr. Martinu Potokarju. -:- -:-Pišite v slovenskem jeziku.
EMIL BACHMAN, 1719 So.
Na j večja slovanska tvormca za EA-«TAVS, REGALIJE, ZN/JEE, KAPE, PEČATE itd. v Ameriki.
Izdeluje zlate znake za vsa slovenska, hrvatska, češka, slovaška in srbska društva v Ameriki.
Pičite po nač veliki cenik ki je tiskan v vseh slovanskih jezikih in kateremu eo priložena zahvalna pisma od poznanih druitev.
Lastnik je rodom čl oh, piše slovenski ia hrvatski in je član 8. N. P. J., edkar m je ustanovila.
Racine Ave., Chicago, Ul,

KRASNI
GRAMOFON
za $10.00
takoj in $2 mesečno.
$75 “Columbia” stroj za $38 z 12 pesmi prosto.
$40 Gramofon za.$28
in zraven plošče prosto.
Pišite še danes po krasen, katalog.
TRANSATLANTIC CO.
76 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y.
I
PRODAJAM ZEMLJO V SOLNČNI FLORIDI! I
Vi lahko kupite eno naših farm v Floridi iz vaših prihrankov $5.00 na mesec ali 17c na dan. Samo 7 milj do jezera Ashby, Volusia countiju, Florida. Na razpolaga imamo fino zemljo, katere cena bo v par letih še enkrat večja. Precej Slovencev je ze kupilo zemljo od mene. Potrebujem dobre in vestne agente. Pišite za pojasnila:
ANTON FLORI,
GENERAL AGENT FLORIDA ZEMLJE,
406y2 N. Broadway, Pittsburg, Kans.

.Vsem rtjakom na znanje.
Vedno na razpolago sveže pivo, domače vino in izvrstne smodke pri Louis Fon, 739 N. Warman Ave., Indianapolis, Ind.
VAŠE SLIKE POVEČAMO.
Ako želite imeti Vašo sliko, slike vaših otrok, očeta, mater, bratov in sester v naravni obliki povečane, najboljše vrste okvir (ro-mi) s pozlačeno barvo in steklom, tedaj pošljite nam Vašo sliko in mi bodemo isto povečali. Druge tvrdke izdelujejo take po $15.Q0 in več. Pri nas stane samo $5.00, katere izvolite poslati z vašo na-roSbo.
Rojakom, kateri želijo kupiti sv. razpelo naj se obrnejo na našo tvrdko; mi imamo v zalogi talka razpela v velikosti: 15 palcev visoke in 8 palcev široke, iz neke vrste kamna, ki daje zelo lepo svitlobo od sebe v teimi, tem bolj je soba temna, tem bolj raizipelo sveti na križu.
Taka razpela lahko dobite pri naši tvrdki za nizko ceno $1.00.
Za točno pošiljatev in dobro postrežbo, jamčim z svojim lastnim imenom. Pišite nam na ta naslov :	N. Tonkovich,
Box 601 Salt Lake City, Utah.
(Advert.)
Dobra prilika rojaki.
Prodam farmo, obsegajočo 156 akrov; 50 akrov je lepo izčiščenega in drugo je pa gozd, dober
les.	Cena je samo $22.00 aker. Na farmi je nova ‘hiša s štirimi sobami, poleg je vodnjak 115 čevljev globok, zraven je lep sadni vrt obdelan v najlepšem redu. Tukaj je središče slovenske in poljske naselbine in nudi lepo priliko za malo trgovino (štore), ker do sedaj je še samo ena v bližini.
Za natančneje pojasnila pišite na: Geo Plahutnik,
Oxly, Mo.
(Ad v ertisement.)
ZA VSEBINO oglasov je uredništvo le toliko odgovorno, kolikor zahteva zakon.
v AJUTEČJA SLOVANSKA TISKAM V AMERIKI SE X
X
Nardna Tiskarna |
2146.50 Btue Island	Chicago, lil.
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem, Poljskem, kakor tudi ▼ Angleškem in Nemškem jeziku. Naša J* posebnost so tiskovine za društva in trgovce. “GLASILO’’ J ~ in “PROLETAREC” se tiskata v naši tiskarni ::	::	::	X
X
X
f
f
f
❖
f
Y
%
Pravo češko pivo iz žateckega hmelja.
Naročite si en zaboj pri nas.
Gotovi smo, da Vam bode ugajal.
Tel. Canal 991.
JAMES A. SHALEK, ravnatelj.
SPREMEMBE.
pri krajevnih društvih meseca augusta 1913.
Slavija, štev. 1. Zopet sprejeti: Robert Natmors, c. 1221, Joseph Stibermik, c. 12383, Peter Bret-nar, c. 10205, Marijia. Gaspar, c. 13316, Maike Gašper, c. 13319, Anlton Siistaiišie, c. 5921. Prvi mešec suispendovan: Alois Juvan, c. 37. Drutgi mesec suspendovani: And. Strsar, c.5089, Karl Raha-rič, c. 15698. Izobčeni:	Feliks
Namors, e. 2555, Annie Namors, e. 7962. Novoi prisitopli: Ignac Vidmar, c. 16602, Mihael Koder, c. 16603, Matt Cuffar, c. 16604', Mihael Skofflamc, e. 16605, Matt Urbas, e. 16606, August J. Tbošt, c. 16607.
Triglav, štev. 2. Novo pristopil: Frank Močnik, c. 16608, Anton Sotošek, c. 16609, Lovrenc Rakovič, c. 16610, Mihael Fabjan, c. 16611 sprejet! ko- predloži izkaz starosti.)
Adrija, štev. 4. Prvi mesec ■Suspendo1 van: Joseph Papež, c. 14779.
Bratstvo, štev. 4. Zopet sprejeti : Alič Fr., c. 8290, Karl Burian, c. 15466, Mihael Donkota, c.6283 John Figais, c. 12234, Stany Fra-kovski, c. 4653, John Koršek, c. 8832, Joseph MatuSka, e. 6707, Frank Ratajžak, c. 141, Frank Steiner, c. 13495. Prvi mesec sus-pendovami: Anton Rataižak, c. 4650, Vlad. Rogožinski, c. 5861. Drugi mesec suspendovani: Gott-lieb Rilla, c. 6208, Anton Rogo-žonski, c. 5684.
Naprej, štev. 5. Zopet sprejeti: JacOb Požum, c. 7831, Blaž Duznlar, c. 11435, Anlton Nachti-gal, c. 11725, Anton Mezulanek, c. 12055, Ignac Bartolj, c. 12387, Frank Stupica, c. 13118. Prvi mesec suspendovani: Joseph Ho-rjup, c. 7554, Fralnk Kolenc, c. 9836, Fr. Razinger, c. 11575, Gašper Urbančič, c. 11903, Jacob Bukovec, c. 11904, Ant. Boldin, e. 12386, Ant. Habinc, c. 13176, J. Zdovc, c. 13705, Joseph Royer, c. 15009, Fr. Stefančič, c. 16111. Drugi mesec suspendovani: Fr. Rebec, c. 8859, Filip Eppich, c. 11907, Ignac Okorn, c. 12050, J. Stopar, c. 16262. Izobčeni: Alois Žnidaršič, c. 8372, Frank Kastelic, c. 12056, Frank Stopar, cer. 15702. Novo pristopli: Anton O-sovnik, c. 16612, Josephi Petek, c. 16613, Andrej Sesek, c. 16614, Tom Žabjek, c. 16615,- Frank Ra-jer, c. 16616, Martin Pavlin, e. 16617, Thomas Mlinar, c. 16618, Martin Stare, c. 16619 John Bo-štich, e. 16620, Joseph Jurman, c. 16621, Val. Leskovec, e. 16622, Frank Klančar, c. 16623, (John Pogačar, c. 16624 sprejet ko predloži izkaz starosti), Matt Češ-povac, c. 16831.
Bratstvo* štev. 6. Prvi mesec suspendovani: Frank Lesjak, c. 9403, Marija Lesjak, e, 13711, Rafel Končnik, c. 1770. Novo ^pristopil: Dragič Grubešič, cer. 16625.
Delavec, štev. 8. Prvi mesec suspendovan: Andrej Mihelič, c. 7052. Nov o- pristopli:	Joseph
Franko, e. 16626, Jernej Triller, c. 16627.
Bratstvo, štev. 9. Izobčen: Anton Koltnik, c. 8780.
Trdnjava, štev. 10. Drugi mesec suspendovan: Alfred Rusold, c. 5773. Izobčeni: Thomas Kržišnik, c. 13129, Dujo Sudar, c. 88-51, Nikolaj Sulentič, c. 6710. Odstopil: Dujo Babich, c. 13485.
iSokol, štev. 11. Zopet sprejet: Gcis. Brozovich, c. 4691.
Edinost, štev. 12. Prvi mesec suspendovani: Matt! Tercel, cer. 8011, Vincenc Padar, c. 14332. Drugi mesec suspendovan: John Ribarič, c. 74'36. Novo pristopli: Ignac Vesel, c. 16628, John Praprotnik, c. 16629, John Selan, c. 16630.
Edinost, štev. 13. Zopet sprejeli: Fr. Podedel, c. 10365, Jos. Kaplan, c. 13727, Louis Potočnik, c. 13729. Prvi mesec suspendovani: Mihael Pintar, cer. 2019, Jacob Konda, c. 6291, Mihael Miibalevič c. 8991, Frank Posedel, e. 10365, Dmiter Trebovec, c. 11581, Nick Vidnjevič, c. 13-719. Drugi mesec suspendovani: Jacob Kaska, c. 6292, Nick Ku-slka, c. 9660, Joseph Lumperger, c. 7827, Anton Gartner, c. 8767. Izobčen: Joseph Perko, c. 12975.
Sloga, štev. 14. Prvi mesec su-
spendovani: Antotn Cendol, cer. 7439, Andro Zalašček, c. 8203, Frank Stanovnik, c. 8386, Frank Peletič, c. 7409, Jacob Lešnjak, c. 13339, Mihael Keržišnik, cer. 15944. Izobčeni: Blaž Goban, c. 11307, Frank Žagar, cer. 11587. Novo pristopli: John Sipilek, c. 16631, Matt Lavriša, c. 16632.
Sloga, štev. 16. Zopet sprejeti: Leo Zakrajšek, e. 1145, Frank Planovšek, c. 11122, Jacob Novak. c., 15026, Louis Bergant, c. 14122, John Retelj, c. 13338. Prvi mesec suspendovani: Joseph Bašelj, e. 10314, Frank Bergant, e. 1117, Frank Gasperiič, c. 11-450, John Gričar, c. 11456, Andrej Makarovič, c. 13499, John Jančar, c. 13496, Fr. Sinor, c. 15-402, Max Koder, c. 16124, Ant. Kos, c. 16123, Fr. Novak, cert. 6565, John Pintar, c. 12178, Fr. Zaje, e. 10672. Drugi mesec suspendovani: Louis Zupančič, cer. 12566, John Mestek, e. 12980, Frank Štiglic, e. 2176, Joseph Stanič, c. 15722, John Mihelich, e. 9607. Izobčen: Louis Rehnar, c. 12401. Novo pristopli: John Keber, c. 16633, John Rebolj, c. 16634, Matt Urankar, c. 16635, Mihael Urankar, c. 16636.
Bled, štev. 17. Prvi mesec suspendovan : Gregor Renuž, cer. 5647.
Orel, štev. 19. Prvi mesec suspendovan: Silvester Stimae, e. 13506. Drugi mesec suspendova-ni: Albin Gorenc, c. 10711, Anlton Drobne, c. 14799. Odstopila Marija Gar.tnarl c. 9023.
Sokol štev. 20. Zopet sprejet: Andreji Lah, c. 6416. Prvi mesec suspendovani: Anton Jenko, c. 6513, Anton Perne, c. 2866, Anton Sadar, e. 2496, Anton Zdra-lovič, e. 5342. Izobčeni: Frank Dvoršek, c. 11461, Joseph Klemenčič, c. 13915. Novo pristo*-pli:	Gregor Muhvič, c. 16637,
Anton Indihar, c. 16638, Frank Arko, c. 16639, John Medoš, c. 16640, Ferdinand Pirc, c. 16641, Louis Zormam, e. 16642.
Orel, štev. 21. Zopet sprejet: Anton Jakopič, c. 7095. Prvi mesec suspendovani Petter Kaušek, e. 8018, Mihael Rožič, c. 13157. Izobčen: Louis Zabukovec, cer. 12095. Novo pristopil: Frank Rupar, c. 16643.
Danica, štev. 22. Zopet sprejet: Frank Mikuličič, c. 13924. Prvi mesec suspendovan: Joseph Radenšek, c. 5157. OdStopli: Joseph Stimae, c. 10918, Fr. Žitnik, e. 12576, Matt Zandar, c. 12746.
Šmarnica, štev. 24. Zopet sprejeti: Jacob Se-klič, c. 806, John Mohar, c. 14352. Novo pristopil: Martin Račič, e. 16644.
Celje, štev. 27. Prvi mesec suspendovan : Anton Kosmač, cer. 9141. Drugi mesec suspendovani: Martin Marčen, c. 2229, John Jouvan, e. 15296. Novo pristopili: Karl Slapšak, c. 16645, Frank Ternovetz, c. 16646.
Novi Dom, štev. 28. Prvi mesec suspendovani: Joseph Gesh-el, e. 4l4'0. Marko Paver, c. 11-606, John Krpenc, c. 14142, Sofa Obramiski, e. 12088, Frančiška Pintar, c. 12360.
Domovina, ^tev. 29. Prvi mesec suspendovani i Frank Kovačič. e. 4143, Joseph Rajnar, cer. 12262. Izobčeni: Peter Roj atovi čf cer. 1750, Frank Janc, cer. 14146. Novo pristopli:	Frank
Mežnar, e. 16647, Anton Vidmar, e. 16648.
Popotnik, štev. 30. Novo pristopila:	Katarina Božič, cert.
16649.
Slovenski Dom, štev. 31. Izobčen: Martin Vrenik, c. 16133.
Sava, štev. 32. Prvi mesec suspendovan : Paul Oman, e. 1353. Drugi mesec suspendovan: Tom Divanko, e. 8576. Novo pristopil: John Starman, c. 16650.
Naš Dom, štev. 33. Zopet sprejet: Matt Geean, c. 11124. Prvi mesec suspendovani: Anna Plevel, c. 8579, Martin Parkovič, e. 16136. Novo- pristopli: Rozalija Mickovec, c. 16651, Izidor Martinčevih, c. 16652, Eli Norkovič, c. 16653.
France Prešeren, štev. 34. Novo pristopil: Jacob Bec, c. 16-654.
Zveza, štev. 36. Novo pristopil: Joseph Kovačič, c. 16655.
Proletarec, št. 37. Zopet spre-jet: Alois Simčič, c. 3936. Drugi mesec suspendovan: Frank Rožič, c.
Ilirija, štev. 38. Novo pristopil : Mihael Lumpert, e. 16656.
NarodUi Vitezi, štev. 39. Prvi mesec suspendovani: Fr. Cech, 3238, Anton Končan, c. 10725,
Sil. Rešek, c. 2908, Ant. Zajc, c. 3779, Jos. Stritar c. 16399. Drugi mesec suspendovani: Frank Bahovec, c. 1910. Jera Bahovec, c. 2554, Mihael Knapič, c. 6978, Fr. Penica, c. 1911. Izobčen: John Baškovič, e. 12097.
Zvon, štev. 40. Prvi mesec suspendovan: Anton Ružič, e. 78-78. Izobčeni: Karl Sraj, c. 3466, Sander Murglat, c. 11761.
Slovenija, štev. 41. Prvi mesec suspendovan:	John Podgoršek,
e. 14368.
Večernica, štev. 42. Izobčen : Mihael Brezovnik, e. 5171.
Aurora, štev. 43. Zopet sprejeti:	Anton Tegelj, c. 14582,
John Knap, c. 6981, Frank Zajc, c. 8349, Jacob Krmaurer, c. 9438, Mihael Paučič, c. 13011, Frank Filanovič, c. 8896. Prvi mesec suspendovan: Lovrenc Kostela, e. 8030, John N. Kosteic, c. 5729. Drugi mesec suspendovani: Ja-eob Zajic, c. 14151, Fr. Zalar, c. 11337. Novo pristopli: Ciril Vreček, e. 16657, Frank Nahtigal, e. 16658.
M. Danica, štev. 44. Zopet sprejeti: Alex Markovič, c. 5266, John Markovič, c. 2799, Matt Golob, c. 3604. Novo pristopil: John Mrav-nac, e. 16832.
Gorenjec, štev. 46. Novo pristopil: Ignalc Čeme, e. 16659.
Illinois, štev. 47. Novo pristopli: Ignac Sltemberger, e. 13166, Margareta Pintar, c. 16660.
Triglav, štev. 48. Zopet sprejeti: Blaž Drobnič, c. 8902, Joseph Poje, c. 9894. Drugi mesec suspendovan: John Drobnič, c. 5142. Izobčeni: Božidar Katanič, c. 7335, Frank Stiftar, c. 15525. Odstopil : Alois Miglič, c. 3968. Novo pristopli: Jacob Sabec, c. 16661, Martin PonikVar, c. 16662, Andrej Likon, e. 16663, Alois Repar, e. 16664.
Ljubljana, štev. 49. Zopet sprejeti : Frank Čoha, e. 15320, Mihael Bistrica, e. 7659, Stefan Bistrica, c. 9658. Prvi mesec suspendovani: Marija Ban, c. —1— Anton Peterca, e. 13530, Matt Bratkovič, e. 8027, Frančiška Brajer, e. 15530. Odstopil:	Frank Ban,
c. 12102 Novo pristopli: Frank Zalokar, e. 16665, Jacob Žitnik, c. 16666.
Skala, štev. 50. Zopet sprejeti: John Pavličič, e. 15323, Nada Pavliči, e. 16325. Prvi mesec suspendovani: George Mackoviz, c. 15-327. Drugi mesec suspendovan: Anton Pirnat, c. 10657. Novo pristopil:	Stanislav Brggier, c.
16667, Magdalena Prist, c. 16668, Ludvik Rotshel, c. 16669.
Narodni Dom, štev. 51. Novo pristopil: Peter Zupančič, c. 16-670.
Zvezda, štev. 52. Prvi mesec suspendovan: Andrej Buda, c. 14636. Novo prilsthpli: Rozalija Vidmar, c. 16671, John Zaverš-nik, e. 16672, Marko Kovačič, c. 16673, Frančiška Petelin, c. 16675.
V Boj, štev. 53. Zopett sprejeti: J. Zupan, c. 1782, J. Oblak, c. 3638. M. Možina, c. 6399, M. Spi-ler, c. 8251, F. Svetina, c. 8542, J. Travnikar, c. 12592, J. Rožanc, c. 14088, J. Pavlin, c. 15054. Prvi mesec suspendovani: A. Petelin-kar, c. 6881, S. Bevčar, c. 100117, J. Crnovie, c. 11771, J. Bavec, c. 13745,' J. Sraker, c. 14382, F. Pavlin, c. 15059, A. Mestek, c. 15330, J. Petrovčič, c. 15331, J. Avsec. Drui mesec suspendovani: A. Pelan, c. 7884, M. F. Intihar, c. 12766, F. Mohorič, c. 14591, J. Cvenkl, c. 13538. Izobčen: J. Na-mar, e. 9703. Novo pristopjil: Paul Žele, c. 16675.
Jutranja Zora, štev. 54 Zopet sprejet: Karl Povšič, e. 5879. Novo pristopila, Julija Dokskoblar, c. 15576:
Planinar, štev. 57. Zopet sprejet: John Brus, c. 10351. Prvi mesec suspendovan:	Frank Slap-
nik, c. 13945. Izobčen: Rudolph Drobeš, c. 6109. Novo pristopil: Frank Zolgar, c. 16677.
Litija, štev. 58. Zopet sprejet: Mihael Maltanič, c. 15335. Prvi mesec suspendavon: Frank Medvešček, c. —?—
Zavednost, štev. 59. Zopet sprejet: John Šporar, c. 11670. Drugi mesec suspendovan: Frank Mer-čun, c. 11775. Izobčen: Joseph Omersa, c. 14837. Novo pristopli : Frank Zičkar, e. 16678, Louis Turk, e. 16679, Frank Ilc, c. 16-680, John Zugič, c. 16681.
Simon Gregorčič, štev. 60. Novo pristopil:	Joseph Arhar, c.
16682.
Sparta, štev. 61. Izobčeni: Fr.
Cuderman, c. 9911, Joseph Šmalce!, c. 14839.
Bratska Sloga, štev. 62. Zopet sprejet: Frank Zagorc, c. 8721. Prvi mesec suspendovani:	Jos.
Ropotar, e. 9872, Jacob Banovec, c. 14598, Frank Merle, c. 14174, Maltt Kruljac, c. 14175, John Ka-zun, c. 14175, Joseph Štiglic, c. 10131 John Lenaršič, c. 10359, Martin Novak, c. 14841, Joseph Jenich, c. 16177, Joseph Mikic, c. 11781. Drugi mesec suspendovani: Frank Lesar, c. 3718, John Flego, c. 9250. IzPbčeni:	Lazo
Vraneš, c. 12599, Nick Muc, c. 12447, John Zugel, e. 15994, Paul Merle, e. 11779, Joseph Merle, e. 9723, Simon Pavie, e. 14842. Martin Verderbar, c. 3731, Frank Draginc, c. 15337, Joseph Mišica, c. 15782, Jacob Musič, c. 10556, Mihael Medved, e. 14387, Louis Jenich, c. 10561, John Mukavec, c. 10568.
Slovenska^ Zastava, štev. 64. Zopet sprejeti: Matt' Kalan, c. 14040, Ciril Vizer, e. 16180, Frank Drap, c. 11617. Drugi mesec suspendovan:	John Pinčelič c.
7912. Novo pristopli: Frank So-tovšek, c. 16683, John Vehovc, c. 16684.
Prvi Maj, štev. 65. Zopet sprejeti: John Prezelj, c. 484,6, Joseph Ramšak, c. 15787, Matt Lipovšek, c. 15787. Prvi mesec suspendovani: J. Bovjoč, c. 12731, J. Moli, e. 5515. Drugi mesec suspendovani: Frank Jeršin, c. 10137, Fred. Puklavic, e. 15785. Novo pristopil : Marija Arh, e. 16685, Brigida Skerbinek, e. 16686.
Prdsveta, štev. 66. Prvi mesec suspendovan; John Zupančič, c. 3814.
Dolenec, štev. 67. Prvi mesec suspendovani: Jacob Stančič, c. 15350, Jahn Adam, c. 14393, Matt Tomazich, c. 15349.
Slovenec, štev. 68. Prvi mesec suspendovan:	Frank Perme, c.
11736.
Eveletih, štev. 69. Prvi mesec suspendovan: Ignac Zabukovec, c. 8668. Odstopil: Jacob Oblak, c. 9060. Novo pristopil: Anton Ko-šmerlj, c. 16687.
Slovenec, štev. 75, Zopet sprejet: Anton Drmotta, c. 5716. Prvi mesec suspendovan: Mihael Maj-narič, c. 14190. Novo pristopil: Apolonija Andlar, s. 16688, Matt Paver, c. 16689.
Prijatelj, štev. 76. Novo pristopil: John Tomažič, e. 16690.
Delavska Zveza, štev. 78. Prvi mesec suspendovani: Jaeob Der-liing, e. 9811, Matt Derlimg, c. 13762, John Prebil, c. 6530.
Dobrodošli, štev. 79. Prvi mesec suspendovan: Emil Radoševič, c. 14615. Drugi mesec suspendovani: Joseph Pregelj, c. 7494, Joseph Kočevar, c. 3722, Geno Petkov, e. 15079. Odstopil:	John
Stemberger, c. 10756.
Solnce, štev. 81. Zopet sprejeti: Filip Hrastovac, e. 5759, Valentin Polič, c. 7496. Baltazar Ze-vart, c. —1—
Triglav, štev. 82. Novo pristopil: Frank Vavatar, c. 16691.
Planina, štev. 83. Zopet sprejeti: Geeo Borich, c. 13770. Prvi mesec suspendovani: Martin Dol-tar, c. 10486, Joseph Ivee, c. 12-619.
Slovenski Delavec, štev. 85. Prvi mesec suspendovan:	Joseph
Jakši«, e. 13953. Novo pristopli: Matt Urban, c. 16692, Joseph Volikš, c. 16693.
Slovenski Dom, štev. 86. Odstopil: Barbara King. e. 11165, Joseph Zajec, c. 16014’, Frank Polemik, e. 16016. Novo pristopil : Frank Klemenčič, c. 16694.
Prostomisleci, štev. 87. Zopet sprejeti: Joseph Gorinek, c. 11-968, Val. Hugut, c. 13956. Drugi mesec suspendovani Joseph Jesih, c. 5892. Izobčeni: Karl Danes, c. 15086, Frank Vodnik, c. 12-810. Novo pristopil: Frank Čož, c. 16695.
Dobri Bratje, štev. 88. Novo pristopil: Peter Sluga, e. 16696.
Glas Naroda, štev. 89. Zopet sprejet: Nick Medved, c. 13860. Novo pristopil: Ignac Domanski, c. 16697.
Rdeči Prapor, štev. 90. Zopet sprejet: Anton Balant, c. 6379. Prvi mesec suspendovani: John Miklaučič, c. 15364, Marija Mi-klaučiič, c. 13197. Izobčen: Jernej: Bizjak, c. 6118. Novo' pristopli: John Muren, e. 16698, August Kostomay, e. 16699.
Johnston City, štev. 91. Prvi mesec suspendovan: Ciril Oblak, e. 15090. Drugi mesec suspendovan: Frank Jerič, c. 10653. Izobčen : Matt Metuljan, e. 16149.
Rožna Dolina, štev. 92. Zopet sprejet: And. Lenarčič, c. 3666. Prvi mesec suspendovani:	Blaž
Lenič, c. 4565, Joseph Karo, c. 11000. Drugi mesec suspendovan: Karl Šauperl, e. 15344.
Zarje Svobode, štev. 93. Izobčen : Alois Kausek, c. 10173.
Triglav, štev. 94. Novo pristopil: Steve Trichak, e. 16700.
Lilija, štev. 95. Zopet sprejeti: Andro Petrič, e. 10176, Ana Du-ler, c. 10650. Drugi meisec suspen-dovan: Peter Kranjc, c. 8081; Novo pristopli: Frank Koželj, c. 16701, Anton Martine, c. 16702, Frank Zamljen, e. 16703, Frank Balantič, c. 16704, Lovrenc Gradišek, c. 16705, Frank Balantič, e. 16706.
Bratje Vsizaeuega, štev. 96. Zopet sprejet: John Pukl, e. 6263. Prvi mesec suspendovan: Martin Golob, c. 6449. Izobčen:	John
Korunka, e. 4640.
Krim, štev. 97. Prvi mesec suspendovani: Joseph Kričaj, c. 1079, Leo Pirnat, c. 14585.
Sokol, štev. 98. Prvi mesec suspendovan : John Korbar, e. 10788
Golobček, štev. 100. Prvi mesec suspendovan: Louis Hribar, c. 6693. Drugi mesec suspendovan: John Absec, c. 11609.
Nada, štev. 102. Zopet sprejeta: Marija Supane, e. 7237. Drugi mesec suspendovana: Anna Von-covsky, c. 11527. Novo pristople: Marija, Setina, c. 16707. Ivana Cefrin, c. 16833.
Jutranja Zora, štev. 103. Drugi mesec suspehdovana:	Mari-
ja Jane, c. 11715. Izobčena: Neža Raztresen, c. 10682. Novo pristopila: Terezija Jordan, c. 16708.
Studenček, štev. 105. Prvi mesec suspendovan: Nikolaj Dugar, e. 3680. Drugi mesec suspendovan: Nikolaj Dugar, c. 3680. Drugi mesec suspendovan:	Joseph
Pušnar, c. 1630.
Prostost, štev. 106. Prvi mesec suspendovani:	Frank Serek, c.
6927, Louis Zvonik, c. 11649. Novo pristopli: Marija Blasieh, c. 16709, Neža Urbas, c. 16710.
Planinski Raj, štev. 107. Prvi mesec suspendovani: Louis Muhič, c. 8758,. Frank Turk, c. 8632, Frank Skubic, e. 10217, Valentin Paulič, c. 14896. Izobčen: Mat,ti Ambrož, c. 12312. Novo pristopil:	Joseph Simonieh, c.
16711.
Grel, štev. 109. Drugi mesec suspendovan: Maks Sasi, c. 11-989. Izobčen: John Predovich, e.
10998.
Slovenski Rudar, štev. 110. Zopet sprejeti: J. Bukovec, c. 9573, J. Jelen, e. 15596, Rud. Košmerlj, e. 10815, Matt Majnarič, c. 9525, Ana Najnarič, c. 9511 Rud. Palčič, c. 15111, G. Turek, c. 13983, Got. Verderbar, c. 15587, F. Zupančič, e. 11339. Prvi mesec suspendovani:	Marko Briški, c.
10999,	Andrew Brajan, e. 13214, Frank Dobrovinc, c. 14650, Jernej Gornik, c. 144'30, Alois Jur-dan, c. 13800, Matt Kinkela, c. 10565, Karl Kerže, c. 14060, Frank Levstek, c. 13052, Joseph Ozanieh, c. 13973, John Oberstar, c. 14908, Anton Perko, c. 14903, Frank Sušenj, c. 14202, Anton Škerjanc, c. 8941, Matt Narincel, c. 1559, Geo. Palčič, c. 16038, John Bačič, c. 16487. Frank Rigler, c. 14906. Drugi mesec suspendovani: Frank Antončič, c. 1089, Joseph Antončič, c. 1101. Izobčen: John Turek, c. 13574. Novo pristopli: Frank Skoberne, c. 16712, Jos. Čičigoj, e. 16713, Louis Strežnik, e. 16714, Joseph Zvoder, c. 16715, Anton Janež, e. 16716, Joseph Krajnik, c. 16717, Joseph Ti*ošnik, c. 16718, Ignac Kofol, e. 16719, Anton Žnidaršič, c. 16834.
Zvezda, štev. 111. Zopet sprejete: Frančiška Mišmaš, c. 7262, Marija Zupec, c. 12153.
Slovenski Sinovi, štev. 112. Prvi mesec suspendovani:	Frank
Sterminšek, c. 11819, Anton Papež, c. 8943. Novo pristopil: Peter Kušar, e. 16720.
Mangart, štev. 113. Novo pristopil: Anton Matko, c. 16721.
Živila Ilirija, štev. 114. Prvi me see suspendovan: Peter Stefane, e. 15115. Novo pristopil: John J. Popovich, c. 16722.	*
Jolietska Zavednost, štev. 115. Zopet sprejeti: John Terlep, c. 7542, Anton Novak, c. 14236, Jacob Jaksha, c. 14446. Prvi mesec suspendovani: Frank Smrajc, e. 14445, John Jelača, c. 12973, Joseph Brenčič, c. 15834. Drugi mesec suspendovan: Martin Plut, e. 7529. Odstopil: John Urh. c.
16046.
Novi Dom, štev. 117. Novo pri-
stopi-l; Joseph Tomšič, c. 16723.
Slovenski Sokol, štev. 118. Drugi mesec suspendovani:	Johana
Meliša, c. Paul Mežnar, Lovrenc Dekleva.
Moška J e d n a:k o p r a v n os t, štev. 119. Prvi mesec suspendovana: Jcsefa Stefanič, c. 8506. Novo pristopila: Neža Grum, e. 16724.
Gorenjec, štev. 120. Zopet sprejeti: Sebat Tušar, e. 15395, John Gantar, c. 15602, John Bizjak, c. 15604. Prvi mesec suispendovan: Mihael Briški, c. 11529. Izobčen: Mihael Tratnik, e. 8154.
Zveza Detroitskih Slovencev, štev. 121. Zopet sprejet: Anton Prinajhti, e. 12652. Prvi mesec suspendovani: Joseph Fister, c. 1020, Alois Mantony, c. 6262, Joseph Primosch, e. 14920, John Told, c. 13411. Drugi mesec suspendovan: John Kaučič, c. 12-834.
Grozd, štev. 122. Prvi mesec suspendovani: Anton Čuž, c. 8178, Anton Žagar, c. 12161, Frank Turk, c. 12325, E. Mikuš, c. 13065.
Vipava, štev. 123. Črtan: Frank Kern, c. 8434.
Mednarodna Zveza, štev. 124. Zopet sprejeti: Paul Zupančič, e. 8340, Matt Jančar, c. 9770, Matt Kunčič, c. 14451, John Turžiš, e. 14921, Louis Nagode, e. 15124. Prvi mesee suspendovani: Martin Potokar, c. 14454', Ignac Perpar, e. 13597, Steve Krajačinovič, c. 16245. Novo pristopila:	Marija
Mihelich, c. 16725.
Hibbing, štev. 125. Zopett sprejeti: Frank Hiitti, c. 6006, Paul Klarieh, c. 15131, Louis Hren, c. 10216. Prvi mesec suspendovani: Frank Pintar, c. 12G53, Joseph Ozanieh, c. 15129. Drugi mesec suspendovan: Joseph Mihelčič, c. 15132. Novo pristopil: Peter Kroflič, c. 16726.
Primož Trubar, štev. 126. Zopet sprejeti: Ant Stefančič, c. Anton Smole, c. 13229. Novo pristopli: Andrej Miško, e. 16727, Joseph Zajec, c. 16728. Matt Petrovič, c, 16835.
Narodne Slovenke, štev. 128. Zopet sprejete: Danica Tometz, c. 15841, Franca Radčki, c. 15840. Prvi mesec suspendovana: Ana Fafon, c. 12167. Drugi mesec suspendovana : Ana Grivec, c. 10615.
Lipa, štev. 129. Prvi mesec suspendovani : Anton Tekavčič, c. 8810, Joseph Dremšek, c. 11028, Joseph Zupančič, c. 13604. Novo pristopli: Martin Furar, e. 16729, Martin Skedelj, c. 16730.
Eveleth, štev. 130. Prvi mesee suspendovane: Frančiška Istenič, c. 12500, Matilda Rek, e. Marija Bovc, c. 9147, Marija Križman, c. 10845. Novo pristopila:	Cecilija
Kapš, c. 16731.
Francisco Ferrer, štev. 131. Zopet sprejete: F. Seljak, c. 8972, F. Stonič, c. 41, M. Mladič, c. 25. Prvi mesec suspendovani;
Slovenski Napredek, štev. 132. Zopet sprejet: Frank Prusnik, c. 9151. Prvi mesec suspendovani: Frank Kozinc, c. 13614, Thomas Režen, c. 12851. Drugi mesec suspendovan: John Rom, c. 13608.
Balkan, štev. 133. Zopet sprejeti: John Horvat, c. 12002, John Kinkof, c. 10453. Prvi mesec suspendovan:	George Grgurič, c.
9784.
Bratka Ljubezen, štev. 134. Prvi mesee suspendovani: Frank Tominc, c. 9315. Marija Tominc, e. 1112. Izobčen: Joseph Fatur, c. 9784.
Michigan, štev. 136. Zopet sprejet:	Martin Butkovič, c. 9355.
Prvi mesec suspendovani: Tom Obister, e. 1792, Joseph Marvar, c. 769, Matt Briški, e. 14790, Fr. Stimae, e. 15686, Joseph A. Pleše, c. 15687, Ferd. Herlevič, c. 14937, Mihael Maringo, c. 15852, John Markanovič, c. 16615, Luca Čopip, e. 9352. Drugi mesec suspendovani: Vinko Butkovič, c. 12172, Frank Halovič, c. 14240. Izobčeni: Mihael Knez, c. 13630, Peter Klobučar, c. 14688.
Napredne Slovenke, štev. 137. Drvi mesec 'šuspendovane. Marija Stefančič, e. 10459, Franja Tr-bežnik, e. 13078. Drugi mesec suspendovana: H. Klainschek, c. 13429. Novo pristople: Frančiška Znidlahšič, c. 16732, Katarina Tomažič, c. 16733, Johana Mandejl, c. 16734, Margareta Pintar, c. 16735.
Postojauska Jama, štev. 138. Prvi mesec suspendovani: .Jacob Smerdel, c. 13252, Joseph Verček, c. 13232.
Tabor, štev. 139. Prvi mesec suspendovani: Anton Kastelic, c. 1104’3, Matt Arko, e. 14508, Frank Škerl, c. 15851. Novo ppistbpli:
r
Jernej Pajk, c. 16736, John Kljun, e. 16737, Frank Smrekar, c. 16738, William Bibles, c. 16739.
Bratska Zveza, štev. 140. Zo^et sprejet: Leo Strukel, c. 12869. Izobčeni: John Trušnovič, c. 12-510, Anton Kovač, c. 12871.
Brod na Kolpi, štev. 141. Zopet sprejet: Joseph OzaniČ, c. 15637. Prvi mesec suspendovani : Karl Dolnosic, c. — John Malnar, c. 15630. Izobčeni:	Joseph Bosti-
jančič, e. 9567, Mihael Malnar, c. 10002, Joseph Srnkovič, e. 13083, Matt Martinac c. 13440, John Rački, c. 14030.
Mir, štev. 142. Drugi mesec su-spendovan: John Sulban, c. 10-
004.	Novo pristopli: John Kanci-lja, c. 16740, Josejph Kristanc, c.
16741.
Slovenski Lovec, štev. 143. No-VO' pristopil: Mihael Vertin, c.
16742.
Slovtenci in Horvati, štev. 144. Drugi mesec suspendovani: Simon Gač, c. 9624, Jobi/ Breberi-na, c. 12882. Izobčen: Peter Kno-n tek, c. 12881. Novo pristopil: Gli-šo Dragich, c. 16743.
Slavček, štev. 145. Novo pristopli: George Pančur, c. 16744, John Pangeršič, c. 16745, Frank Vidmair, c. 16746 Frank Žagar, c. 16747, Steve Bakoš c. 16748, Anton Tomažin, c. 16749 John Mlinar, c. 16750.
Kanarček, štev. 146. Novo pristopil: Joseph Lajkovič, c. 16751.
Vodnikov Venec, štev. 147. Zopet sprejeti: Jos. Zupančič, c. 10021, R. Zupančič, c. 10466, Fr. Brulc, c. 12524, John Majzel, c. 12890, Anton Struna, c. 14489, Louis Tanko, e. 14957, Ant, Ga-brenja, c. 10478, Joseph Lustik, c. 15866, Frank Sevee, c. 16076. Prvi mesec suspendovani: Anton Jerina, c. 10019, Frank Susman, c. 10637, K. Lunarček, c. 11420, Jos. Smuk, c. 12020, Frank Gornik, c. 13268, Louis Vokač, c. 11257. Drugi mesec suspendovan : John Vadmal, c. 14955. Izobčeni: Val. Zbačnik, c. 12892, Louis Novak, c. 14252, John Retar, e. 15-155. Novo pristopli: Paul Kagim-šek, c. 16752, Lovrenc Rokave, c. 16753. Anton Modic, c. 16754, John Pengov, c. 16836.
Zorislava, štev. 148. Novo pri-sto.ple: Jana Grgas, c. 16837, Barbara Tomaskovič, e. 16839, (Barbara Pozek, c. 16838, sprejeta ko predloži izkaz starosti.)
Bratje Edinost, štev. 151. Zopet sprejet: August Gril, c. 13-843. Prvi mesec suspendovani: Vencel Gominsek, c. 9759, Frank Kašča, c. 10270, John Zaverl, c 6487, Alouis Strumak, c. 12684, Blaž Taučag, c. 3653.
Slovenski Narod, štev. 153. Zopet sprejet:, Rudolph Horvat, c. 15869. Prvi mesec suspendovani: Mihael Car, c. 11859, Matt Turkovič, c. 16081. Drugi mesec suspendovani : Matt Wittine, c. 11060, John Logar, c. 11553. Izobčen: Geo. Bergoch, c. 10469.
Gorjanec, štev. 154. Drugi mesec suspendovan : Vinko Stimac, c. 14717.
Kras, štev. 156. Izobčen: Luka Gabrovec, c. 10654.
Zavedni Sosedje, štev. 158. Novo pristopil: Peter Rottar, c. 16755.
Ferrer, štev. 159. Izobčen: Mane Radovič, c.
Vseslovani, štev. 161. Novo pristopli : Mihael Skerbinc, c. 16756, Frank Intihar, c. 16757.
Spomladanska Vijolica, štev. 164. Prvi mesec suspendovana : Louiza Kremžar, c. 13095. Drugi mesec suspendovana:	Rozalija
Kosmač, c. 14037.
Lunder Adamič, štev. 165. Zopet sprejeti: Frank Žele, c. 8084, Blaž Palčič, c. 11567. Novo pristopli: Joseph Muha, c. 16758, Marija Dernovšek, c. 16759, Anton Šabec, c. 16760.
Slovenske Sestre, štev. 167. Prvi mesec suspendovaee :	Ivana
Zakrajšek, c.' 11717, Ana Vabič, c. 11703.
Sinovi Slave, štev. 168. Novo pristopli: Annie Škufca, c. 16761, John Celešnik c. 16762. Anton Makse, c. 16840.
¡Slovenski Prijatelj, štev. 171. Novo pristopil: John Glinšek, c. 16763.
Dobri Prijatelj, štev. 172. Prvi mesec suspendovan: John Sto-laš, c. 14054.
Slava, štev. 173. Prvi mesec su-spendovami: Frank Tomažič, c. 12540, Anton Gobec. c. 154'34. Novo pristopli: Vasil Juržak, c. 16-764, Anton Klun, c. 16765.
Vrtni Raj, štev. 174. Drugi me-
sec suspendovan: Matt Hočevar, c. 7206.
McKinley, štev. 175. Zopet sprejet: Anton Toniha, c. 13460. Prvi mesec suspendovan: Joseph Kadanc, c. 16095. Drugi mesec suspendovan: Joseph Hegler, c. 13-857. Novo pristopil: Frank Kastelic, c. 16766.
Novo Leto, štev. 176. Novo pristopil: Marija Tušek, c. 16767, Anton Maslo, e. 16768, Matt Arh-navar, c. 16769.
Mars, štev. 177. Drugi mesec suspendovan: Jernej Verčič, c. 11470.
Jadranska Vila, štev. 178. Prvi mesec suspendovani: A. Samsa, c. 12922, Fr. Valenčič, c. 12836, J. Lisjak, c. 14271, J. Bergoč, c. 14278, J. Mulič, c. 14931, A. Malik, c. 9491, Fr. Ipavc, c. 14276, J. Sernej, c. 16562. Izobčen: Anton Tomičič, c. 14275. Novo pristopli: Paul Pristavec, c. 16770, Anton Godina, c. 16771.
Planinski Glas, štev. 180. Drugi mesec suspendovan: Anton Gartner, c. 13288. Novo pristopli: John Keržan, Jr. e. 16772, John Špeh, c. 16773, Matt Sesek, c. 16774.
Dom in Svet, štev. 181. Prvi mesec suspendovan: I>r. Cvelbar, c. 15664.
Slovanski Rudar, štev. 182. Zopet sprejeti: Fr. Zalokar, c. 7895, John Praznik, c. 13306. Prvi mesec suspendovan: Mihael Ronče-vič, c. 13315. Novo pristopil: Marija Letnar, c. 16775.
Planinski Raj, štev. 185. Drugi mesec suspendovana: Ivana Gregorič, c. 13863. Novo pristopila: Marija Baser, c. 16776.
Jugoslovani, štev. 186. Zopet sprejet: Alois Zupančič, c. 5874. Prvi melsec suspendovani:	Rok
Drol , c. 13872, Anton Turk, c. 13866, Anton Ostanek, c. 15182, Julijus Novak, c. 15672, Alois Lu-zeg, c. 15670, Frank Novak, c. 15-885, Matt Zupančič, c. 10291, Anton Štepec, c. 15183. Drugi mesec suspendovan: Alois Mesojedec, c. 13870. Izobčena: Pavlina Novak, e. 14982. Odstopil:	Frank
Muhič, c. 13875.
Pobratinija, štev. Novo pristopila: Marija Steklačič, c. 16777.
Sinovi Složne Domovine, štev. 190. Novo pristopli: John Kuš-nik, c. 16778, Margareta Gnainar, c. 16779.
Abazia, štev. 191. Novo pristopli: Anton Puž, c. 16780, Victor Dubrovič, c. 16781 John Kos, c. 16782.
Venera, štev, 192. Prvi mesec suspendovana: Marija Zupet, c. 15450.
Boginje ¡Svobode, štev. 193. Drugi mesec suspendovan: Jacob Krašna, c. 14538.
Keevatin, štev. 194. Novo pristopil: Dominic Pajnich, c. 16783.
Cvetko, štev. 196. Novo pristopil: — Mihael Naži, c. 16841.
Igonton, štev. 197. Zopet sprejeti: Lazo Smilj enič, c. 15453, Peter Smilj enič, c. 15455. Prvi mesec suspendovan : Steve Nikolich, c. 16578. Drugi mesec suspendo« van: Tony Purkart, e. 14990.
Složni Slovenci in Slovaci, št. 199. Prvi mesec suspendovan : Mihael Perzl, c. 15005.
Pivka, štev. 201. Prvi mesec suspendovan:	Jacob Ambrož, c.
Drugi mesec suspendovan: John Cesnik, e. 15458. Novo pristopli: John Gasperič, c. 16784, Matt Barrak, c. 16785.
Narodni Bratje, štev. 202. Prvi mesec suspendovani: Frank Može, c. 15225, Matt Deklič, c. 15216
Kamnik, štev. 204. Prvi mesec suspendovani: Martin Paulič, c. 15250, Frank Kodra, e. 15251, Anton Roglič, c. 15256.
Leo Tolstoj, štev. 205. Novo pristopli: Louis Kočar, c. 16786, John Mara, c. 16787, Frank Marn, c. 16788, Joseph Kozina, e. 16789, William Brunsehmidt, c. 16790, Stefan Barkovič, e. 16791.
Žvoncek, štev. 206. Prvi mesec suspendovan:	Matt Span, c.
15905.
Novo društvo: Bratstvo v Slogi je Moč, štev. 210 v McKees Rocks, Pa. Pristopili so : John Deržič, c. 16792, John Brinjevec, c. 16793, Frank Deržič, c. 16794, Anton Pauflja, c. 16795, Anton Radenovič, c. 16796, Frank Urek, c. 16797, Ignac Krčan, c. 16798, Joseph Hotko, c. 16799, Mihael Hotko, c. 16800, Stefan Cafuk, c. 16801, Frank Cvetkovič, c. 16802, (Joseph Černelič, c. 16803 sprejet ko predloži izkaz starosti).
Novo društvo: Slovanska Družina, štev. 211. v Biwabik, Minn. Pristopili so: Terezija Mahnich,
c. 16804, Aloisija Matjašič, c. 16805; Matt Vidas, c. 16806, Julija Vidas, c. 16807, Frank Duda, c. 16808, Anton Mahnič, c. 16809, John Radoševič, c. 16810, John Kariž, c. 16811, Valentin Bezek, 16812, IgnacZnidaršie, c. 16813, John Shezek, c. 16814, Anton Ma-tljašič, c. 16815, Anton Štajner, c. 16816, Ignac Gregorčič, c. 16-817, John Ružič, c. 16842, Zora Radoševič, c 16843.
Novo društvo: Arizona, štev. 212 v Lowell, Arizona. Pristopili so: Joseph Tansabel, c. 16818, Jo. soph Petrušič, c. 16819, Joseph Krajačič, e. 16820, Jacob Supan-čič, c. 16821, Anton Andretich, c. 16822, Ivana Supančič, e. 16823, Stefan Kocjančič c. 16824, Joseph Treven, c. 16825, Peter Kraker, c. 16826, Anton Mihelich, c. 16827, Joseph' Jelnikar, c. 16828, Venceslav Mihelčič, c. 16829, (Victor Medak, c. 16830, sprejet ko predloži izkaz starosti), Mirko Kozlarič, e. 16844 Anton Prince, c. 16848.
Opomba: V spremembah z debelimi črkami tiskarna imena so, izobčenih članov kateri opravljajo stavkokaška dela.
PRESTOPILI SO:
Od dr. štev. 2. L. Kramaršič, c 73, Ana Kramaršič, c. 10875, k dr. štev. 98. Martin Koželj, c. 6199 k dr. štev. 59. Mary Omerza, c. 11798 k dr štev. 38.
Od dr. štev. 6. Paul Suhic, c. 435 k dr. štev. 207.
Od dr. štev. 7. John Okorn, c. 4986 k dr. štev. 41.
Od dr. štev. 10. Jois. Božič, c. 11603, Ant. Sinkovich, c. 13907, k dr. štev. 26.
Od dr. štev. 12. Alois Kašček, c. 14199 k dr. štev. 51. Geo. Nemanič, c. 2268 k dr. štev. 83. John Pečaver, c. 6587 k dr. štev. 21.
Od dr. štev. 19. Stefan Milavc, c. 4894, Ant. Briški, c. 7072, Jacob Merhar, c. 10315, J. Maschek, c. 4539, John Ben, e. 4900, Jos. Ko« žel, c. 5613. Frank Slapko, c. 11353 k dr. štev. 92. Frank Cokl, c. 11316 k dr. štev. 72.
Od dr. štev. 20. John Puhek, c. 2495 k dr. štev. 198.
Qd dr. štev. 23. Jos. Kottar, c. 14807 k dr. štev. 63.
Od dr. štev. 24. Frank Porenta, c. 14351 k dr. štev. 151. Jno. Verš-nik, c. 2926 k dr. štev. 67.
Od dr. štev. 28 John Anich, c. 14576, Paul Devich, c. 15298 k dr. štev. 125.
Od dr. štev. 32. Mike Simšek, c. 4151 k dr. štev. 57.
Od dr. štev. 33. Peteg Zarkovič, e. 15747 k dr. štev. 118.
Od dr. 34. Frank Mervar, c. 3111 k dr. štev. 208.
Od dr. štev. 36. Jacob Pintar, c. 7717 k dr. štev. 106.
Od dr. štev. 38. Victor Jeras, c. 14363 k dr. štev. 107.
Od dr. štev. 41. John Suša, c. 13353 k dr. štev. 78.
Od dir. štev. 43. John Tičar, c. 2997 k 3r. štev. 175. Frank Zajc, c. 8349 k dr. štev. 161.
Od dr. štev. 44. John Markovič, c. 2799 k dr. štev. 60, John Glavič, e. 2115, John Dičič, e. 2118 k dr. štev. 168.
Od dr. štev. 48. Ant. Cimperman, c. 14834 k dr. štev. 122.
Od dr. štev. 49. Frank Čoha, c. 15320 k dr. štev. 142.
Od dr. štev. 50. Pongrač Jurše, c. 677 k dr. štev. 19.
Od dr. štev. 53. Vinko Starman, c. 10347 k d<r. štev. 4.
Od dr. štev. 60. Gregor Naglič, cs 12691, Jacob Naglich, c. 10740 k dr. štev. 174.
Od dr. štev. 62. Rade Stanič, c. 9253 k dr. štev. 125. Frank Sve-tič, c. 9718 k dr. štev. 57. Anton
P.	Schweiger, e. 9073 k dr. štev.
20.
Od dr. štev. 65. Anton Kunšek, e. 7688 k dr. štev. 206.
Od dr. štev. 69. Frank Zupančič, c. 14853, Frank Barič, c. 15-538 k dr. štev. 115, Jos. Glavan, e. 12823 k dr. štev. 97.
Od dr. štev. 85. John Rožanc, c. 7939 k dtr. štev. 139.
Od dr. štev. 87. Fr. Cilinšak, c. 16201 k dr. štev. 117. And. Ko-matz, c. 15084 k dr. štev. 171. And. Štucin, c. 3011 k dr. štev. 193.
Od dr. štev. 87. 171. And. Stu
Od dr. štev. 89. Joseph Božič, c. 15421 k dr. štev. 106.
Od dr. štev. 94. Anton Fabjančič, c. 9031 k dr. štev. 21,
Od dr. štev. 95. Mihael Stefanie, e. 10175 k dr. štev. 2. Peter Banič, c. 12596 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 97. Ignac Jordan, c. 9478 k dr. štev. 37.
Od dr. štev. 98. Martin Degža-
nič, c. 6495, Matt Vodišek, c. 7956, Herman Grebenc, c. 1624 k dr. štev. 91. Frank Pehca, c. 6490, Paul Derzanič, c. 15574 k dr. št. 59. Jacob Matek, c. 11643 k dr. štev. 20.
Od dr. štev. 103. Neža Penea, c. 10794 k dr. štev. 59.
Od dr. štev. 105. Jernej Polanc, c. 16227 k dr. štev. 121.
Od dr. štev. 117. Marko Bižič, c. 83115 k dr. štev. 169.
Od dr. štev. 123. Louis Bencina, c. 12482 k dr. štev. 26.
Od dr. štev. 126. Mihael Žumer, c. 15612 k dr. štev. 43.
Od dr štev. 127. Matt Vidergar, c. 1210 k dr. štev. 151. Jacob Kovač, c. 7499 k dr. štev. 83.
Od dr. štev. 134. John Kmetič, c 10065 k dr. štev. 10.
Od dr. štev. 138. Joseph Krese, c. 13142 k dr. štev. 7.
Od dr. štev. 140. Fr. Kušar, c. 12184 k dr. štev. 56.
Od dr. štev. 146. Valentin Margon, e. 10408 k dr. štev. 101.
Od dr. štev. 158. Vincenc Jamšek, c. 10688 k chr. štev. 5.
Od dr. štev. 160. Matt Stanovnik, c. 9138 k dr. štev. 53.
Od dr. štev. 165. Peter Jeglič, c. 16281 k dr. štev. 169.
Od dr. štev. 166. Karl Borin, c. 10890 k dr. štev. 6.
Od štev. 169. Marko Bižič, e. 8315 k dr. štev. 181.
Od dr. štev,. 174. John Naglič, c. 8258 k dr. štev. 47.
Importirane slovenske grafo-fonske plošče, Columbia grafofo-ne, ure, verižice in sploh vseh vrst zlatnino in srebrnino dobite pri nas. Pišite po cenik! A. J. Terbo-vec & Co., P. O. Box 25, Denver, Colo.	(Adver.)
linijske smodke najfinejše ka-
PROSTO!
40 najlepših slovenskih 40 PESNI
3 mesece na poskušnjo $1.00 mesečno
Te izvrstne mednarodno govoreče stroje, vam prodamo na nizke mesečne obroke $1.00 in poleg dobite 40 slovenskih pesmi brez plačno, katere si sami izberete iz našega cenika (kataloga).
Pošljite nam samo $5.00 vna-pred in mi vam odpošljemo stroj z rekordami. Pišite še danes po naš cenik, katerega vam takoj pošljemo, brezplačno. Pišite na
INTERNATIONAL PHONOGRAPH CO.
196 E. HESTON ST.
DEP’T G.
NEW YORK, N. Y.
kovosti z znakom S. N. P. J.
dvoje vrst po 5 in lOc — izdeluje po primerno nizki ceni
1.9# od stržen« vsote gre v rezervni fond S. N. P. J. ! Pismena naročila se zvršujejo točno po C. O. D. Noroča se ne manj kot 1000 smodk po 5c ali 600 po lOc.
Podpirajte domače in bratsko podjetje! Vprašajte za cene!
John Breskvar,
3528 Si. Clair Ave., N. E. Cleveland, 0.
FRANCOZKA LINIJA
Samo 6 dni preko morjal Ima vse samo brze parnike:
Odidejo vsako sredo ob 10 uri zjutraj iz pristanišča.
SHRHRHRHfiHfiHR
I FRANK J. PETRU I
JAVNI NOTAR
Posojila na zemljišča in zavarovalnica
Varnostne shrambe za denar in dragulje. Najemnina $2.50 na leto ali 5c na teden.
1443 West 18th St. blizo Laflin ulice. Zastopnik sledečih stavbin-skih in posojilnih društev.
Krajnsko, Češko Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Prvo Hrvatsko stavbinsko in posojilno društvo.
Benatky-evo stavbinsko in posojilno druš. Hrad Rabi stavbinsko ”	”	”
Unijsko stavbinsko ”	”	”
Zemljišča in hiše na prodaj v vseh krajih mesta.
Denarna posojila proti nizkim obrestim.
Zavarovanje proti ognju pri najboljših družbah.
Ustanovljeno leta 1900
S
HR HR Hfi HR HR
ft ft ft
HR HR HR HR HR HR HR
HfiHRHRHRHRHRHRHRHfiHRHRHRHRHRHRHRHRHRHRHfiñHRHRHFiHRHRHR
brat zlatarjev Jacoba in Johna Stonicha, ee priporoča cenjenim rojakom iirom Amerike.
Kadar potrebujete ali kupujete zlatnino n. pr. ure, verižice, prstane, broške itd., se obrnite name, ker bodete dobili blago prvo vrste.
VSE GARANTIRAN O!
V zalogi imam znake, prstane, priveske, broške raznih jednot in zveš
FRANK STONICH,
7 W. Madlson St., Saving Bank Bldg., Room 606, CHICAGO, tt.t.
S. S. FRANCE S. S. LA PROVENCE (novi na štiri vijake)
S.S. LA LORAINE in S.S. LA SAVOIE So tudi, drugi in tretji razred moderni novi parobrodi, odidejo tudi vsako soboto ob 3 uri popoldan.
S. S. ROCHAMBEAU S. S. CHICAGO (novi na štiri vijake)
S. S. NIAGARA S. S. LA TOURAINE MAURICE W. KOZMINSKI - Glavni zapadni zastopnik 139 N. Dearborn St., Chipago, HI.
DR. ADOLF MACH
ZOBOZDRAVNIK
Uradne ure: 9 do 12 dop.
1 do 6 pop. 7.30 do 9 zvečer. Ob nedeljah po dogo-—	— voru. —	—
2601 S. Lawndale Av. vogal 26th St.
CHICAGO, ILLINOIS.
Austro-Americana Parobrodna Družba
Direktna črta med New Yorkom in Avstro-Ogrsko.
Nizke cene.

EDINA SLOVENSKA TVRDKA.
Zastave, regalije, znake, kape, pečate, in vse potrebščine za društva in jednote.
DELO PRVE VRSTE.
CENE NIZKE
Slovenske cenike pošiljamo zastonj.
F. Kerže Co. 2616 S. Lawndale Ave. Chicago Illinois
Dobra postrežba, električna svit-ljava, dobra kuhinja, vino brezplačno, kabine 3. razreda na paro-brodih Kaiser Franz Josef L in Martha Washington.
Na ladijah se govore vsi avstrijski jeziki.
Družbni parobrodi na dva vijaka: Kaiser Franz Josef L, Martha Washington, Laura, Alice, Argentina, Oceania, Polonia, Canada.
Novi parobrodi se grade.
Za vsa nadaljna pojasnila se o-brni na glavne zastopnike:
Phelps Bros. & Co.
2	Washington St, New York, N. Y.
ali na njih pooblaščene zastopnike v Zjed državah in Kanadi.
Potovanje v staro domovino potom Kašparjeve Državne Banke je najceneje In naj-===== bolj varne*.......=
Naša parobrodna poslovnica je največja na Zapadu in ima vse najboljše oceanske črte (linije). Vozni listki, (šifkarte) po kompanijskih cenah. Menjalnica starokrajskega denarja. Kupujemo denar vseh držav sveta pozmemih cenah Kašpar Državna Banka izplača za 6K -$1 bres odbitka. Pošiljamo denar v vse dele sveta po jako nizkih cenah; ravnotako izdajamo drafte. Stojimo v zvezi z najbogatejšimi slovanskimi bankami v stari domovini, in pri nas ni še nobeden, kar ta banka obstoji, (23 let), zgubil še centa. Pišite po cene v slovenskem jeziku. Kašpar Državna Banka sprejema denar na hranilne vloge in plačuje 3% od vsega vloženega denarja. Banka ima $5,318,821 premoženja. Slov. Narod. Podp. Jednota vrši svoj denarni promet s Kašpar Državno Banko.
Kašpar State Bank
1900 Bine Island Ave., Chicago, 111