222. Številka. Ljubljana, vtorek 28. septembra. XIII. leto, 1880. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, izvzemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poiti prejeman za avstro-ogers ke dežele za celo leto Iti tri., za pol leta 8 gL S« četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 k1'1-, za četrt leta 3 gld. 30 kr., za en mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina iznaša. — Za gospode učitelje na ljudskih 'šolah in ■a dijake velja znižana oena in sicer: Za Ljubljano sa četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejeman za Četrt leta 3 gold. — Za oznanila se plačuje od cetivis opne petit-vrste *> kr., 6e se oznanilo enkrat tiska, 5 kr., če Be dvakrat, in 4 kr., če se trikrat ali večkrat Maksi. Dopisi naj se izvole frankirati. Bokopiai se ne vračajo. — U r e5t od leta do leta več, in jih bomo od leta do leta še več imeli, kakor bolj se bode obrekovanje o našem protiverstvu z dejanji pobito razkadilo, kakor brž se tudi vsi duhovniki prepričajo, da je naša resno volja širiti narodno zavest in izobraženost le na kršćanskoj in moralnej podlogi. Ker je torej naš list financijalno aktiven, ker niti administraciji ne dela več eksistenčnih skrbij, kak osoben interes bi imet urednik na nehanji „Slovenca"? Niti večjega uredniškega honorara eventualno ne more zahtevati, ker ga ne potrebuje. Še veliko menj je interesiran od Aleševca napadani dr. Vošnjak na tem On je sicer akcijonar „Narodne tiskarne", ali vsak, kdor ga pozna, ve, da bi bil on mej prvimi, ki ne bi glasoval za večje obresti akcijam, temuč za povečanje in zboljšanje lista, ako bi imel več naročnikov. Res je, da so se dogovori pleli zarad ne-hanja „Slovenca" in združenja s „Slovenskim Narodom" tistega dela naročnikov, ki bi pri volji bili naš list sprejemati. Ti pogovori mej poslancema dr. Vošnjakom in Klunom, in mej druzimi, pak so bili vselej čisto prijateljski. Oba imenovana sta bila za to idejo. Da se nij uresničila, uzroki so iskati zunaj obeh, m so nam se dan denes večinom neznani. Pa Ivan K r i I o v, ruski basuar. (Spisal po Polovem Ivan S to k las a.) (Daljo.*) V tem krogu se je Krilov sprijateljil tudi s stotnikom Uahmaninovim, ki je izdaval (1. 1788) časopis „Utrenie Časi14 (Juternji ču-s); treba spomniti, da je bil on bogat mož, kajti imel je svojo tiskarno — ena izmej nemnogih slobodnih tiskarn tega časa. Od sodelavca je postal nadarjeni mladenič v kratkem sam urednik, ter začel 1. 1780 izdavati svoj posebni časopis „Počta duhov, ili učenaja, nravstve-naja i kritičeskaja perepiska arabskago filosofa Malikuljmuka s vodnjanimi, vozdušnimi i podzemnimi duhami". Kmalu potem pa je Rohma- •> Glej št. 220 »Slov. Naroda«. nov zapustil literarno poprišče ter se podal na svoje imanje, tiskarna pa je prišla v roke Krilove,*) ki nij mislil prenehati izdavati časopisov, čeravno mu je „Počta duhov" radi slabih dohodkov zadahnila. L. 1702 je začel izdavavati časopis „Zritelj", ki je izhajal 11 mesecev, a leta 1703 pa se je spremenil v „S. Peterburgskago Merkurija". Oba poslednja časopisa je izdaval Krilov v društvu s prijateljem svojim, dobro znanim dramatičnim pisateljem tega časa, Klušinom (umrl 1. 1804). Sodelavci Krilova pri izdavanju „Zritelja" so bili v tem času na dobrem glasu pisatelji in akteri: Dmitrevskij in Plaviljščikov in Nikolaj Emil (sin znanega F. Emila, izdavatelja „Adske Počte"), kije pisal tudi igre za kazališče, ter F. Tumanskij. Krilov je bil v tem društvu *) Nahajala se je blizu Letnega Sada (vrta) v doljnem nadstropju hiše Bockove, denašnji dvorec E. J. Vis. Princa Petra Georg. Oldenburgskega. najmlajši član in če ravno je on po svojej nadarenosti s časom vse svoje sodelavce nad-krilil ter si pridobil neizmerno slavo, vendar je v tem času kot najmlaji in manje izkušen nego drugi, in čeravno ne m nje naobražen, vendar le pokoraval se uplivu društva. Le to pokoravanje pa nij vidno samo v soruvstvu k lažno-klasičnim oblikom poezije, naproti „Mo-skovskemu Žurnalu" Karamzina, koje se je pokazalo v dveh perijodičnih izdanjih Krilova, nego tudi v tem, da se je počel znameniti satirički talent Krilova pojavljati v oblikih one žurnalne satirike, katera se je v tem čašu uže preživela, a predmetom satire Krilove so bila ona vprašanja uže davno poprej izcrpljena od Novikova in njegovih sodrugov. Akopram se mora priznati, da je satira Krilova mnogo bolj ujedljiva in ostra, nego Novikova, vendar se ne more trditi, da je samostalna: deloma se ona tiče samo onih vprašanj, o katerih so plačo, kolikor j« dobiva m pri „Slovencu", ee popustim „Slovenca" in prestopim k „Narodu". S tem je mislil ubiti dve muhi, prvič pridobiti delavca za „Narod", kateremu je v tem obziru trda Sla, drugič pa vničiti „Slovenca", ker je mislil, da če ga jaz popustim in gosp. Klun na Dunaj odide, bo moral propasti, sam g. Haderlap ne bo mogel biti vsemu delu kos. Se ve, da je bila tu konferenca hitro končana, ker sem jaz vstal pa šel." Prvič moram na to opomniti, kako da vendar A. sam ne čuti, da svojo prejšnjo trditev o urednikovem „starem sovraštvu" (za ljudi a la Aleševec imamo neko vse drugo čut-stvo nego li sovraštvo!) sam s to pripovedjo najbolj ovrže. Kako bi kdo sovražniku „še enkrat toliko plače" ponujal kot jo ima? Ne vemo, da li je to navadni izr«z sovraštva ? Kar se stvari tu pripovedovane tiče, je res, da je urednik našega lista enkrat ponujal Aleševcu službo „kore k tor j a" v „narodnoj tiskarni", ki je s 40 gld. na mesec od upravnega odbora sistemizirana. Da je to „dvakrat toliko" kakor ima Al. pri „Slovencu", tega do denes nijsmo vedeli. Da bi se z Aleševčevim vstopom v narodno tiskarno (ne v uredništvo „Slov. Naroda", kajti tu bi Aleševec ne bil po vstopu imel nič delati nego mehanično korekturo in prestavljanje kar bi mu bilo od-kazano), da bi se, pravimo, z Aleševčevim vstopom v „narodno tiskarno" bil „Slove-nec uničil, to smo pač uže tačas iz ust njegovih slišali, a smo se smijali in ne verjel. Žalostno stoji in je stalo s „Slovencem", če bi moral nehati brez Jakoba Aleševca!! Tako slabo mi nijsmo o tem listu do denes sodili in tudi tačas ne, ker urednik „Sl. Nar." je odgovoril mu: „Če sem jaz sam zdaj tri tedne, kar nemam korektorja, čisto sam vsakdanji list, kakor je „S1. Nar.", uredoval in pisal in korigiral, vendar bode tudi Haderlap samo trikrat na teden izhajajoč list, kakor je „Slovence", lahko sam zmagoval, tem lažje, ker pravite, da nekateri duhovni gospodje tudi še pomagajo." Temu Aleševec nij mogel ugovarjati in je pravi uzrok, zakaj ne prevzame ponujanega mu mesta korektorskega povedal rekoč : „jaz tudi zavoljo tega ne grem zdaj iz Dlaznikove tiskarne, ker so mi obljubili (imenoval je znano ime), da bom po dr. Bleiwei-sovej smrti „Noviee" dobil." Na ta argument je urednik „Slov. Naroda" molčal in razgovora je bil konec. — Nij li potem stvar vsa drugačna, kakor se bere v „Slovenčevej" pobar-vanej sliki? Brencelj v onem odgovoru zopet polno torbo §e druzih polemičnih lažij in amerikanskih zavijač prinaša; ali zoper to in tako nemirno nič odgovora, ker tak človek odgovorov prav za prav ne zasluži. Naj laže nadalje dokler mu bodo priliko in — potuho dajali. Politični razgled. lotrtftii le dežele. V Ti j u b 1 i a n i 27. septembra. Uradna .."VViener Ztg." proglaša, da je za !f|i>rnv«ko imenovan bivši minister K o rb za ces. kr. namestnika. Tanffe ima baje zaupanje vanj, da bode njegovo pomirljivo politiko podpiral. Zato pa _N. Fr. Pr.tt od sobote zlobno napada barona Korba, češ, da je n o-vinec povsod in da se bode moral uprave še le učiti itd. Iz komisije za zorni ličko od v oz o na Dunaji sta odstavljena bivši ministerski namestnik Chertek in Elsner, na njiju mesto pa je finančni minister poklical dva Poljaka. Chertek je imenovan za službo v Prago, da si ne zna nič češkega jezika. Elsner gre v pokoj. — Ustavoverci so hudi, da je njih Chertek tako kaznovan. Cesar je bil 25. sept. v Pečuhu na Oger-8kem pri manevrih. Dpputaciji duhovni ko v je cesar tam rekel: „Jaz sem prepričan, da bode duhovenstvo svoj upliv v to porabilo, da se širijo blagoslovi svete vere, da se utrdi religija in morala in da se skrbi za bratovsko porazumljenje mej raznimi narodnostmi in verami.* — Drug dan se je ceBar vrnil na Dunaj. Ogr/erskl državni zbor je pričel spet v soboto svoje zasedanje. Takoj prva seja po slanske zbornice je bila jako viharna. Štefan Mikloš, skrajni levičar, je dolžil vlado, da zn-ti raj u de, kajti jeden poslancev iz njene stranke Istoczv ščuje po vsej deželi zoper jude in dela „antisemitska društva". Oderuhi judovski so torej uže našli svojega zagovornika potem, ko so vso ogrsko trgovino v svoje judovske roke spravili. Vnanfr države. AHsaiicI prete. da bodo ujeli in zaprli' vse tuje konzule v Ulcinju, če bode evropsko brodovje pričelo streljati na Ulcinj. Te dnij je bil v Cetlnjii nadpoveljnik evropske združene flote lord S e y m o u r, ter se je dogovarjal tam s črnogorskim knezom o skupnem postopanju evropskega brodovja s črnogorskimi vojaki zoper Albance. Poveljnik Črnogorske armade je Božo Petrovič. Denes utegne se začeti streljanje iz ladij na Ulcinj. O affraiilataiiskcj zadevi se piše: Angleški vojaki se vračajo v Indijo, mej potom pa imajo kaznovati razne domače rodove, ker so angleške vojake napadali, ko so ti marširali proti Kandaharu na pomoč. Kaj se bode z Afganistanom zgodilo, to se ne ve še; politični uradniki indijski so za to, da se Afganistan anektira, a vojaštvo je zoper. nam se nij nikoli nič mudilo. „Wir kbnnet vvarten." Od naše strani se je le to naglašalo, da ko bi od „Slovenčevih" (recimo da jih ima) €00 naročnikov le 400 pristopilo k našemu dnevniku, mogel bi ta za tretjino večji biti, vsako nedeljo še prilogo imeti, vsak dan izvirne telegrame donašati, in vsaj še jednega glavnega sodelavca (ako bi se želelo, lehko kacega duhovna, ki bi cerkveno-politični del lehko sam uredoval) v redakcijo vzeti in plačati. Tako z združenimi močmi vseh izobraženih stanov bi mogli imeti dnevnik, ki bi 24 ur pred vsacim drugim časnikom novice po Slovenskem nosil, namesto da jih moramo zdaj z zdrobljenimi močmi iz dunajskih posnemati in nas nemški listi preteko. Tak list bi tudi res dovolj obširen bil za naše slovenske razmere. Da naj bi bil ravno „Slove n e c" nehal, a ne naš list, tudi temu so vendar veljavni uzroki: da ima naš dnevnik uže svojo tiskarno, da ima razširjenejše ime, kar kažejo uže inserati, ki „ Slovenskemu Narodu" nesfc vendar 2500 gold. na leto a „Slovencu" komaj 300 gold., dalje, da je naš list mej vsemi stanovi razširjen, „SI." skoro samo mej duhovenstvora, da ima naš skoro desetkrat toliko dopisov na leto kot oni list itd. To so bile misli naše in dr. Vošnjakove, a vselej odkrito povedane. In tu vendar nij treba za tak cilj nobene „zarote", nič hudega, n?č napadov vrednega! Tako bi rekel vsak kdor nij Aleševec. Tako je bilo govorjeno in ugibano. Pa vse brez animoznosti. Ali kakor rečeno, mi prav lehko čakamo; nam se nič ne mudi. Prej ali kasneje bode vendar do tega prišlo. Zatorej je neumna B rencljeva trditev, da je naš znani članek zoper psovanje slovenskega je zika v „Slovencu" imel le namen, časopis „Slovenca" ubiti. „Slovenec" se bode ubil sam, in najbolj ga bosta ubila zdanja gospodarja Brencelj in Haderlap. Čemu bi bilo potlej nas treba zraven? Brencelj-Aleševec v svojem odgovoru ponavlja bedastočo, da je urednik „Slov. Nar." njegov osoben „sovražnik", in da to „sovraštvo traje uže pol življenja", ter skuša to „sovraštvo" motivirati s prav po amerikansko na frišnem zlagano pripovedjo iz otročjih let. Precej pa pozabi to „sovraštvo" in piše, da bi dokazal našo zaroto zoper „Slovenca" to le zasukano pripoved: „Laosko leto nekako oso-rej je bilo, ko me dr. Vošnjak in Jurčič srečata pred pošto in prvi mi pravi, naj pridem k Jurčiču, da se bova o nekej reči pogovorila. Radoveden se podam res k njemu in kaj je bilo? Jurčič mi ponudi še enkrat toliko razpravljali satirički predniki Krilovi; deloma pa se celo prikazuje v obliku dopisovanja vragov, čarodej skih pripovedek, iztočnih povestij itd. kateri se je rabil do Krilovih časov v žurnal-nej satiri. Bolj rezke in ujedljive pa se pokažu jej o v časopisih Krilova one razprave in pesme, v katerih on opisuje odnošaje dvorjan-stva proti kmečkemu stališu in pohlepo Rusov za tujimi stvarmi.*) V tem poslednjem po- *) Tako na pr. nahajamo v onej (smej poznejili pesem (koncem 130 i 11 letj pod naslovom „Ujedi»enieB (samota), Bledeči opis „inestno raskoli" v primeri s „Beltko pripiostjo" : Tirni (t j. v gorodah) roskoS, zolotom hlefctju (sveti se , Zovet gostsj v svoji palati, I stavit' (daje) im pire (pojedine) bogati, Isnjetenim (res vej enim) ih vkitient r.stja (laske); No v lirnstaljah (kristal) svojih bezeenih (dragih) Ona ne v na razdajet: V nih' pjenitsja (peni se) krovavij pot Narodov, jej u razzorcnnih. — gledu držal se je Krilov, pa tudi celo društvo, v katerem se je razvila njegova književna delavnost, prav sovražno proti evropizmu Ka-ramzina, proti njegovim pokusom preobraziti ruski literatura! jezik ter proti onej kritičnej strogosti, s katero je Karamzin v svojem „Moskovskom Žurnalu" popratil vsak nov pojav v ruskej literaturi. Krilov je celo v „St. Peterburžkem Merkuru" natiskati dal „pohvalno besedo Ermolafidu, govorjeno v zboru mlađih pisateljev", v katerej on, predstavljajo Ermolafida*) za uzor mladim pisateljem, njega na najsuroveji način napada ter Karamziunvo literarno delovanje, njegov slog in njegove nazore izsmehuje. *; Ennolafid — t. j. nose-li onnolafijo ali Htaro šitro, galimet^O. Pod imenom Ermolafida je razumeval KrllOV očevidno Karamzina. (Daljo prih.) Dopisi. Iz Postojiiskeg-a okraja 25. sept. [Izv. dop.] K dopisu od 20. t. m. o požaru v Matenji vasi, priobčen v štev. 218 „Slov. Naroda" pristavljam že sledeča fakta, katera dovolj karakterizirajo naše nemškutarske postojnske filistre. Kakor znano, so dopeljali tudi iz Postojne na pogorišče brizgalnico. A tisti mo-žiclji, ki snujejo sedaj ognjegasno društvo ali kakor ga imenujejo „fajerber" imajo baje ves drug namen, nego rešenjo imetja, kakor so eklatantno v Materiji vasi dokazali. Nij jim bilo mari gašenje požara, ampak pijuckanje; „vina, vina!" tako so vpili ministranti Cicerona. — Neki J., kateri se je smatral za načelnika postojnske brizgalnice, jo kategorično poživljal podžupana i*i sicer s temi le besedami: „Nam gre regal, pa mi ne maramo za noben regal, vendar vina in jedi nam morate dati." Matenjski podžupan ves prestra- ien m prepuden po grozni nesreči, je takoj alnšal povelje in peljal junake a la Don Qui-xot v krčmo, kjer so se gostili in napajali; mej tem je brizgalnica na cesti stala — a ogenj je uničeval imetje beračev, na kojih stroške bo ti vrli ognjegasci pili. — Razgrajali so posebno neki pisarčki. Igra se je vršila nadalje. Dan po požaru pove matenjski podžupan sosedom, koliko so zacehali Postojnčani, ter da treba zložiti svoto, kajti soseska nema nobenega kapitala ali drugih dohodkov. A očetje in matere zaženo krik: „kje bomo vzeli denarja, saj nam je vse pogorelo in nemarno še krajcerja za sol." — „Kdor je pil in jedel, naj plača, jest ne dam nič" je rekel postaren možak, kateremu nasvetu so se vsi Matenjci pridružili. Tedaj nemškutarski Posto j nčani plačajte ceh o! Pa je res grdo na račun siromakov po-gorelcev piti. Tistemu J., ki je nekdaj vodil postojnske fakine, da so narodnjake napadali in agitiral B polenom v roci za volitev dr. Deua ter za to pil, svetujemo naj le v Postojni ostane in zastonj pije, po vaseh nemajo kmetje denarja, da bi komu brezplačno dajali jedi in pijače, posebno, kojim nezgoda še ugonobi premoženje. Iz Kostanjevice 24. sept. fl/.v. dop.] V vašem kakor tudi v druzih slovenskih listih je bilo naznanjeno, da bode č. g. župnik Lesjak v Kostanjevici po želji svojih faranov obhajal slovesno 251etnico svojega duhovnega pastirc-vanja. Pričakoval sem zarad tega brezdvomno kakov popis omenjene slovesnosti, to tem bolj ker so bili pričujoči nekateri gospodje, ki sicer menj zanimive reči poročajo; a motil sem se; niti v jednem slovenskem ■ listu nij bilo doslej o omenjenej slovesnosti nič čitati. Zavoljo tega hočem denes, akoravno nekoliko „post festum", nekatere vrstice napisati s prošnjo, da jih sprejmete v svoj cenjeni list, zagotovljujem vas, da bodete marsikomu vstregli; kajti mnogo sem jih Čul uže sam povpraševati, kako da se nič ne bere o slovesnosti dne 5. t m., ko smo vendar Kostanjevi-čanje storili, kolikor je bilo mogoče. Zanimiva pak je ta slavnost iz dvojnega ozira: kaže namreč ljubezen in spoštovanje, koje goje v srcu Kostanjevičanje do svojega župnika, priča drugič, da se je zastonj trudil strupeni gad nemčurstva umoriti tukaj slovensko zavest, namreč, da sedaj ravno ta kaže očividno svojo zmago. Slovesnost pak se je vršila tako-le: Priprave so se vršile uže dolgo poprej, kajti vsakdo je hotel po zmožnosti storiti vse, da slavnost povzdigne. Začetek pak je bil zvečer ob Va8. uri. Tu pride dolga vrsta meščanov z lampijoni v narodnih barvah, ter se vstopi na duhovnijsko dvorišče, sredi mej nje vrli pevci kostanjeviški mladeniči pod vodstvom gorečega g. kaplana A. Verbajsa. Zapoje se narodna pesen ter užge umetni ogenj. Potem Be poklonijo naprej g. župniku zastopniki mesta B cerkvenimi ključarji ter izroče g. Jubilantu krasno diplomo, po kojej so ga imenovali častnim meščanom. Zapoje se druga „ slavnostna" pesnica — in pokloni se gospodu uči-teljstvo z učenci. Priletna deklic* se zahvali g. župniku v imenu otrok za vse dobrote, koje je delil celili 25 let ter mu poda v znak Brcne hvaležnosti farne mladine umetno pleten šopek cvetlični. Za učenci pride tretja deputaciju: gospe in gospodje uradniki. Gospa Tomšič iz Dobrave pri Kostanjevici pokloni gospodu v imenu gospij in gg. uradnikov krasno drago- ceno Stolo; g. okrajni sodnik dr. Gestrin pa poprime besedo ter v ognjevitem govoru izreče gospodu Župniku zahvalo, kojo čutijo v svojem srcu do njega zarad njpgovega značaj-nega m plodonosnega delovanja vsi izobraženi farani kazoč pri tem posebno na pomen stolp č. g. izročene. — Mej posameznimi deputaci-jami je čarobno razsvetljeval dvorišče umetni ogenj, ter spuščali se raketi pod vodstvom narodnega uradnika. Sedaj se da s topom znamenje, da je v farovžu predstavljanje končano: — in celo mesto se zalesketa v najlepšej razsvetljavi po fari pak zablisne toliko kresov, da jih gotovo še nigdarnijsem videl v tacem številu. Reči smem, da nihče nij pričakoval, da bi moglo tako mnjheno mestece toliko storiti, tako krasno in umetno je bilo. Videl si transparentov, napisov umetnih — vse v narodnih barvah, vse v domačem jeziku — ni jedne nemške besede. Veliko po se trudili nemčurji zaprečiti slavnost v čest gorečemu duhovnemu pastirju, v čast vedno kot skala trdno stoječemu narodnjaku — a zastonj! bili so premagani po ve-likej večini, še celo sami so slednjič razsvetlili svoje hiše. Izneveril se jim je samo jeden, njegova hiša je ostala temna. Kolika razlika mej sedaj in mej časom pred nekaterimi leti! Takrat so gospodovali nemškutarji — sedaj jih razen dveh treh nij več — zginili so kakor kafra! In temu uzrok je ako tudi ne povsem vendar veliko vrli gospod župnik! — Drugi dan je bila dopoludne cerkvena slovesnost. Prišlo je veliko duhovnih bratov počastit Vrlega gospoda Župnika mej njim jeden iz Notranjskega, dva iz Gorenjskega. V slovesnem sprevodu, meščanska Častna straža ob strani, so spremili g. jubilanta v cerkev, kjer je g. dr. J. Marinko pokazal v jedernatem govoru, kakovo veselje daje denašnji dan g. jubilantu, kakovo njegovim faranom. Pri av. maši so peli izborno domači pevci fantje in dekleta — šla jim je hvala od vseh stranij. K slavnostnemu obedu so bili povabljeni vsi navzočni duhovni, mnogo gospij in gg. uradnikov, zastopniki mesta, ključarji cerkveni, g. učitelj in pevci. Bilo je v resnici vse navdu šeno, vse narodno domače. Napitnice so se glasile mnoge ter vžigale občno navdušenje. Do vrba pak je to prikipelo, ko je g. dr. Marinko vstal ter prebral pismo od knezoškofovega ordinarijata, po kojem je g. Lesjak zarad njegovih mnogih zaslug imenovan duhovnim svetovalcem knezoškofa ljubljanskega. Navdušeno se je klicalo: Slava milostlj. g. vladiki — in ker je tudi prevzvišeni gospod ravno ta dan obhajal obletnico svojega posvečenja, se mu je zahvala za počeščenje z gratularijo vred precej telegra lično naznanila. Reči smem, da ta dan ostane dolgo v spominu ne le nam Kostanjevičanom, ranpak tudi našim sosedom, kojih je pač tisoče k nam privrelo udeležit se slavnosti naše. Ne morem pa zamolčati pri tem, da se imamo za tako lep nepričakovan vspeh zahvaliti posebno trem oso-bam; blagorodnoj gospej Tomšič, posestnici na Dobravi, g. okrajnemu sodniku, in vrlemu gospodu kaplanu. Hvala in slava jim! Wj Notrajiittkega 22. sept. |Izv. dop.[ (Ali bi bilo narodnemu gospodarstvu res kaj pomagano, »ko bi davke pobirale občine) Pred nedavnim bilo je po časnik h, brati, da se namerava pobiranje ali izterjava nje davkov občinam naložiti. Iti to novo nainerjavano alužbeno preoblo/.enje občin neki slovenski list zagovarja in naravnost ket koristno na-svetuje. Ali kdor ima oči da vidi, in vsaj ne- koliko razmere sedanjih občin v denašnjem po-loženji pozna, ta ne bode tega odobraval in celo priporočal, temuč se naravnost in energično temu vpiral. — Ali to je drugače, kakor si nekateri le teoretično in brez vsake skušnje in poznanja stvari same misli. Gotovo je, da kdor hoče kaj trditi ali nasvetovati, on mora stvar in okolščine temeljito poznati, a ravno v tem slnčaji godi ge vprav zdaj ravno narobe, kajti gotovo je, da tisti, ki to misel zagovarjajo, ne poznajo niti stvari same, niti sitnega položenja občin samih. Kdor hoče sedanje težkoče občin poznati in jim kaj nasvetovati, mora tedaj več časa sam v kakej občini mej prostim ljudstvom živeti in se v vseh težavah, ki uboge občine tarejo, sam temeljito prepričati, in vsakega zngotovim, da bi bil potem gotovo drugačnih mislij. Lepa, a goljufiva misel roji nekaterim po glavi, da ne bi trebalo potem toliko uradnikov, pri čemer bi ae dalo veliko prihraniti. Pogledimo malo globokeje stvari v dno. Komu in kakim načinom bi se tukaj štedilo? Šte-dilo bi se državi samej, in sicer tako, da bi ona tem načinom imela v županih brezplačne uradnike. A verujte mi, da naših Županov gotovo mjeden nij tako čestilakomen, da bi želel uradniška, državi dobiček noseča opravila zastonj opravljati. Velikih, to je združenih občin županje imajo plačilo za svojo službo, a županje malih ali posameznih občin pa za sitni žu-pnnski posel nemajo nikakega plačila, torej bilo bi jim pobiranje cesarskih davkov še za n a v r ž e k. Občine so z uradnimi opravili uže čez mero preobložene, kar jim ne male stroške vsako leto prizadeva, a sedaj hoče se jim vrhu vsega še težka butara pobiranja davkov naložiti. Kdo bodo to zagovarjal? — Visoki gospodje, sam višokorodni gosp. sedanji deželni predsednik pripoznava, da blagostanje občin je podlaga blagostanju države. A onim načinom, katerega namerava vlada nadaljevati, občine z delom, katero v njihov delokrog uže po naturi ne spada, preobložiti — potem one nigdar ne bodo napredovale, temuč čedalje bolj zaostajale in naposled propadle. In vzemimo še to: Ako so občine uže za lastno premoženje po vsej ostrosti dotičnih §§ odgovorne, kako odgovornost bi navalile še le potem nase — za državni denar? Vpraša se: s kako pravico bi slavna vlada naložila občinam to novo breme odgovornosti za njen denar, ko vendar občina je vse kaj dru-zpga nego njeni za njeno delo dobro plačani uradniki ? — Ali se ne zdi, da nam še to malo mrvico svobode zavidajo, katera bi se z upe-ljavo pobiranja davkov gotovo za nekoliko skrčila? — Ne nakladajte občinam neznosnih jim opravil, temveč dajte jim v vseh zadevah več prostosti, da bi imele v zlasti njihovega materialnega stanja tičočih se zadevah prostejo roko, in videli boste, kuko v kratkem času bode blagostanje cele dežele v drugačnem cvetu. Konec tega spisa je: da bi se še katero spret-neje pero v tej zadevi oglasilo. (Mi ta članek svojega naročnika in dopisnika kot mnenje iz naroda priobčujemo, pa moramo vendar pristaviti, da se nam zdi, da morda čestiti pisalec ne ve, da baje hoče vlada, ako bi občine davek same pobirale, nekoliko procentov občinam dati, da bi torej občine bremen ne imele čisto zastonj. Ur.) Telegram „Slovenskomu Narodu". Gorica 2 7. septembra. Tri denašnjej volitvi slovenskega državnega poslanca na mesto \Vinklerjevo je bil izvoljen dr. Tonkli s 182 glasovi. Drugi slovenski kandidat, dr. Abram, je dobil le 87 glasov. Domače stvari. — (Ljubljanski mestni zbor) ima jutri 29. sept. ob 5. popoludne izredno sejo. Nemška večina zdanjega ljubljanskega mest nega zbora hoče namreč ponoviti predlog < kupljenji Kolizeja za kasarnske namene v nekako predrugačenej obliki! — (Ljubljansko postno vodstvo) nam poroča: V c. k. prejemnem in oddajalnem uradu za navadna in priporočena pisma, kakor tudi v c. k. ekspediciji časopisov se bode od dne 1. oktobra t. 1. uredovalo le od 8. ure zjutraj do 7. ure zvečer. Ob jednem se na znanja, da se je zavolj prezidavanja preselil vplačevalni in izplačevalni urad poštnih nakaznic in oni za izplačevanje poštnih povzetij iz dozdanje pritlične sobe v prvo nadstropje poštnega poslopja — v poštno blagajnice — ( Ta tj e) so vlomili v nedeljo po noči v stanovanje tukajšnjega deželnega medicinalnega svetovalca dr. Stekla in dosti okrali. Zjutraj ob 5. je šla namreč dekla v cerkev (g. Stekla pa v Ljubljani nij, ima odpust) in je bila dve uri pri Blužbi božjej in molitvi. Ta čas so tatovje porabili in odnesli srebrnino, obleko in kar je bilo kaj vrednostnega; ne ve se še, koliko, ker gospodarja, ki ve kaj je imel, nij tukaj. — (O novem brigadirji) ki pride v Ljubljano, generalu Teodoroviou, piše zadnj i hrvatski „Obzor", da je v Bosni »zbog svojega prijaznega občenja z narodom, s kojim govori jeden ter isti jezik i osječa njegove vje kovne muke," užival poštovanje in privrženost. Bival je na potu v Ljubljano nekaj dni Zagrebu. — (Knjižica „Avgusta meseca 18. dan",) ki je bila izdana na slavo rojstvo nemu dnevi Nj. Veličanstva cesarja Franca Jožefa I. razprodala se je v d tir naj s tih dnevih v 4000 i/tiskih popolnoma; to je gotovo veselo znamenje, kako rado naše ljudstvo sega po knjižicah, ki so pisane v njego vem domačem jeziku. Ker na omenjeno knjižico dohajajo še vedno naročila, je založnik Kari Bauch na Dunaji napravil drugo izdajo te knjižice, ki je prišla ravnokar na svitlo pod naslovom: Cesar Franc Jožef I. Sestavil Ivan Tomšič. Knjižica velja (posamezni iztiski) 12 kr. 10 iztiskov skupaj 1 gld. Glede na tako majheno ceno, nadejamo se, da jo bodo naši slovenski učitelji in prijatelji šolstva ob vsakej ugodnej priliki v primernem številu razdelili mej našo slovensko mladino. Tuka ugodna prilika se ponuja posebno zdaj 4. dne oktobra (cesarjev god) in zopet 19. novembra (eesaricin god). Naročila naj se pošiljajo naravnost na Dunaj pod naslovom : Kari Rauch, Buchdruckerei Wien, VI. Ilorn borstelgasse 4. Kakor slišimo dobiva se knjižica tudi pri bukvarju G erberju in Giontinitu v Ljubljani —o—. otroke mrtve. Otroci so se gotovo igrali mej soboj, šli v veliko skrinjo, po nesreči je pokrov nad njim zaprl se in otroci so se udušili. * (Septembra meseca zmrznil.) V Budapešti so predvčeranjem zjutraj našli v nekej ulici nekega deluvca na tleh ležečega. Napil se je zvečer in padel, a po noči je zmrznil. * (Poboji na Kitajskem.) V Sva-tovu na Kitajskem je ljudstvo umorilo nekega davkarja, ker je neusmiljeno izterjaval davek. Vojaški mandarin Pung Tverjen to izve, pošlje v Svatov vojake in ti so poklali 700 Jjuuij na njegovo povelje. Strašno dragi so tam davkarji: 700 davkoplačevalcev odvaga jednega uradnika, ki pobira davke. Umrli no v I J«il>lJtftiil: 23. septembra: Ale.vander Drugič, tebnikar 23 let st., v uli> ah na grad št. 12, za pokažciijem jeter. — A ud roj Medic, cerkovnik, 67 let »t., na Dunaj skej cesti št. 88, za mrtvico v inožjanih. 24. septembra: Franc Vidic, ključavničar 69 let st. v krav jej oolini It. 1 za inrtudom._ Loterij srečke. Na Dunaji 25. septembra: 71, 66, 21, 83, 46. V Gradci 25. septembra: 20, 81, 28, 56, 74. St. 418. ('. S. 1 >. (466—1) Dunajska borza 27. septembra dzvirno telegratično porodiio.) Enotni dri. dolg v baukovcih . . 71 gld. 60 Enotni drž. dolg v srebru . . . 72 „ 60 /lata rente.........87 „90 1860 drž. posojilo......130 „ tO Akcije narodno banke .... 815 „ — Kreditne akcije.......263 „ 25 London..........118 „25 Srebro..........— „ — Napol...........9 „ 40*/, C. kr. cekini........5 „ 62 D fcavne m trk m ... . . f»8 _ 30 Učiteljske službe. U ovom Školskom kotaru su izpraznjene sledeče učiteljske služIte: Učitelja III. verati na jednorazrednici u Tatreh i učitelja III. versti na jednorazrednici u Brezovici sa slovenskim učnim jezikom. Sa ovimi službami skopčani su dohodci utemeljeni zemaljskim zakonom za Istru od 3. novembra 1874, br. 30, odnosno od 10. decembra 1878. Oni, koji žele zadobiti koje gore pomenuto učiteljsko mesto, UOtdn redno dokumentirane molbenice, ako su jurve u službi, tragom predpostavljene si oblBBtl, ako nisu, ravnim putem do 20. oktobra t. 1. na ovo c. kr. kotarsko Školsko vjeće odaslati. C. kr. kotarsko školsko vjeće, Voloska, dnč 24. septembra 1880. Zahvala. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za mnogo dokazov iskrenega sočutja v času bolezni in pri smrti našega nepozablji-vega soproga, oziroma očeta, gospoda Andreja Medica, kakor tudi za obilno spremstvo pri pogrebu, za darovane vence in ginljivo nagrobnlco, najtoplejSa zahvala. L j u b I j a n a, dnč 26. septembra 1880. (469) Žalujoči ostali. Razne vesli. * (Grozna osoda.) Iz Pavca poleg Spandava se piše: V Pavci sta šla oče in mati od doma. Doma sta pustila svoje štiri otroke. Ko se vrneta zvečer domov, zastonj iščeta po vseh kotih svojih otrok. Naposled odpre oče veliko skrinjo in — notri najde vse štiri Stanovanje. V 9,'*" nti*mj4' liial »it. 7 na kongresnem trga se oddaje prvo in drugo nadstropje. — Več o tem se pozve pri Ivan Villiarju na „ba* v a r h k c m d v o r 11. (458—2) Y gostilni jri fajffT (459-2) v Lin garjevih ulicah se vsako sredo in soboto dobivajo frišne pečene is kranjske mesene klobase, Dobra dolenjska vina stanejo liter po 82 in »6 kr. IFivo v steklenica!}.. St. 5205. Hazpis. (468—1) Na c. k. porodniške) učilnici v Ljubljani je izpraznena služba asistenta in ob enem .soku udarja v porodišnici s 315 gld. letne remu-neracije in 42 gld. odškodnine za kurjavo in svečavo iz c. k. učnega zaklada, poleg tega pa s prostim stanovanjem in 85 gld. letne remu-neracije iz porodišnega zaklada. Prošniki za to službo, katera se oddaja na dobo dveh let, ter se po dveletnem zado-volilnem službovanji še dvakrat po 1 leto podaljšati utegne, morajo biti samskega stanu, ter morajo dokazati, da so uže doktorji vsega zdravništva ali da so saj prvi rigorozum prestali, ali pa da so kirurgi in porodničarji. Prošnje, katerim so priloženi dotični dokumenti in pa dokaz zmožnosti tudi slovenskega ali kakega druzega slavjanskega jezika v govoru in pisavi in z navedenim kakim dosedanjim službovanjem naj se pošljejo «!<> 13, oktobra vodstvu c. k. porodniške učilnice v Ljubljani. Od deželnega odbora kranjskega, v Ljubljani, dne 21. septembra 1880. Naznanilo. učenec ali „marker", kateri je užo blizu 20 aH vc6 let star, lepega obnašanja in v kavarni užo izurjen liolj natančno pogoje in ponudbe naj blagovolč dotični prosilci podpisanemu poslati, kateri tudi vprašanja v tej zadevi precej od-govurja. Jože Ser»jim, (467—1) kavarnar v Idriji. Gostilna v najem. CSostllntt, ležeča na li.t»rl«n Mko-MetllAkeJ cesti v ,,Kenliii>ii-o>r ter druzih naložnih in spekulacijskih vrednostij Isidor X_i. Sclxorn.oteixi llaiikgcscliiift Wien, L, Wippliugorstrasso Nr. 43, II. Stock * (vis-ii-vis der Uorse). (443—6) ■ Na vsa v to stroko spadajoča vprašanja dajo so rado in hitro odjrovor i Izdatelj in urednik Makso Armič. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne". ^742