Leto 1906.
Državni zakonik
za
kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru.
Kos LXVII. — Izdan in razposlan dne 20. julija 1906.
Vsebina: Št. 142. Ukaz o porabljanju barv in zdravju škodljivih snovi ob izdelovanju živil (živeža in povžitnih stvari) in rabnih predmetov, ter o prometu s tako narejenimi živili in rabnimi predmeti.
148.
Ukaz ministrstev za notranje stvari in trgovino v porazumu z ministrstvom za pravosodje z dne 17. julija 1906.1.,
o porabljanju barv in zdravju škodljivih snovi ob izdelovanju živil (živeža in povžitnih stvari) in rabnih predmetov, ter o prometu s tako narejenimi živili in rabnimi predmeti.
Na podstavi §§ 6 in 7 zakona z dne 6. januarja 1896.1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) se ukazuje:
§ 1. Barvanje živil (živeža in povžitnih reči), ki so določena za prodajo, z zdravju škodljivimi barvami, barvilnimi izdelki in barvili in prodajanje tako barvanih živil je prepovedano.
§ 2. Za zdravju škodljiva v zmislu § 1 se ozna-menjajo :
I. Vse barvne snovi in barvila sploh, ki imajo v sebi antimon, arzen, barij, svinec, kadmij, krom, baker, živo srebro, uran, kositer in cink.
Ministrstvena ukaza z dne 15. decembra 1899.1. (drž. zak. št. 246) in z dne 4. junija 1902. 1. (drž. zak. št. 113) o pripuščanju bakrenih spojin ob kon-serviranju zelenjav, oziroma sadov, se s tem ne izpreminjata.
II. Pikrinova kislina in vse njene spojine, dini-trokrezoli in njihove kovinske spojine (Vikloria-rume-nina, žefranov surogat), Martijeva-rumenina (nafti-lamin-rumenina, manšester-rumenina, kalcijeva ali natrijeva spojina dinitroalfanaftola), aurancija (cesar-ska-rumenina, sob heksanitrodifenilamina), oranž II (mandarin G posebej, tropeolin 000 št. 2, natrijeva sol sulfanilkislinskoazobetanaftola), aurin, koralin in gumi-gulti, nadalje oksalnokisle soli po sebi neškodljivih barvnih osnov.
§ 3. Neškodljive naravne barve (rastlinske barve, barve živalskega izvira), ki so določene za barvanje živil, se smejo obrtniško prodajati in na prodaj imeti le v posodah ali obalkah, na katerih je to določilo in oznamenilo, .neškodljivo“ razločno čitno zaznamovano.
Neškodljive umelne barve (rudninske barve, kotranove barve), ki so določene za barvanje živil, se smejo obrtniško prodajati in na prodaj imeti le v izvirnih ovojih fabrike, ki jih izdeluje, in z ozna-menilom, uvedenim v fabriki, in morajo na svoji obalki razen oznamenil „za barvanje živil“ in „neškodljivo v zmislu ministrstvenega ukaza z dne
(SloveniAch.)
164

17. julija 1906. 1. (drž. zak. št 142)“ imeti pjleg firme (imena) fabrike tudi še firmo (ime) prodajalca v razločno vidni obliki. Prodajalcu na drobno pa je dovoljeno v izvirnem zavoju dobljene umetne barve oddajati v manjših ovojih, toda tudi na tem ovoju mora biti razviden predpisani zaznamek „za barvanje živil“ in „neškodljivo v zmislu ministrstvenega ukaza z dne 17. julija 1906. 1. (drž. zak. št. 142)“, ter firma (ime) prodajalca na drobno in ta prodajalec je odgovoren za istost v ovojke razdeljenega blaga z blagom v izvirnem omotu.
Ako so umetne organske barve zmešane, mora biti razen tega na omotu natančno razvidno, iz katerih barv je zmes.
§ 4. Barvanje živil (živeža in povžitnih reči), ki so določena za prodajo, z neškodljivimi barvami im prodajanje z neškodljivimi barvami barvanih živil je dovoljeno, ako se niso barvala z namenom, da bi se zakrila slabejša kakovost živila (§13 zakona z dne 16. januarja 1896.1. [drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.]) in ako ne veljajo določila naslednjih odstavkov.
Barvanje živil, ki so določena za prodajo, in prodajanje barvanih živil je prepovedano, ako je barva v stanu zakriti, da je živilo pokvarjeno ali da je zdravju škodljivo.
Barvanje mesa in mesenin, ki so določene za prodajo, prodajanje barvanega mesa in barvanih mesenin ter obrtniško porabljanje barvanih naravnih ovojev klobas (želodcev, čreves) je brezpogojno prepovedano. Porabljanje umetnih, z neškodljivimi barvami barvanih ovojev klobas za trpežne klobase ne spada pod to prepoved.
§ 5. Obrtniško prodajanje barvane kave brez izrečnega oznamenila „barvano“ je prepovedano.
§ 6. Posode za jedila in pijače, ter posode in orodja, ki so določena za kuhanje in za shranjevanje živil ali za uporabljanje pri njih, se ne smejo barvati, uporabljaje v § 2 oznamenjene barve.
Ovojki (papir) in hranilna pogrinjala, ki so barvana z barvami, oznamenjenimi v § 2, se ne smejo rabiti za shranjevanje ali zamolavanje živil, ki so določena za prodajo.
Izvzeto od te v obeh prejšnjih odstavkih izrečene prepovedi je barvanje z barijevim sulfatom (blanc fixe), baritovimi barvnimi laki, ki so brez barijevega karbonata in v vodi raztopnih barijevih spojin, s kromovim oksidom, musivnim zlatom, cino-brom in kovinskimi barvami, t. j. barvami iz kovinskega bakra, kositra, cinka in njihovih zlitin, nadalje barvanje z barvami, vžganimi v stekleni masi, glazuri ali lošu, končno naprava zunanjega trpežnega
lika na posodah iz vode ne propuščajočih snovi, ako se poi tem ne rabijo take barve, ki imajo arzen ali svinec za celokupno sestavino barvila.
§ 7. Za barvanje in proizvajanje kozmetičnih pomočkov (za čiščenje, negovanje ali barvanje kože, las, ustne dupline itd.) se ne smejo rabiti v § 2 imenovane snovi.
Dovoljuje se pa milom, lepotilom ali kozmetičnim mazilom primešati barijev sulfat, kadmijev sulfid, kromov oksid, cinkov oksid, cinkov sulfid, kositrov oksid in cinober.
§ 8. Določila §§ 6 in 7 ne veljajo za rabo barv, ki imajo v § 2, I. oznamenjene kovine zgolj kakor nesnago v sebi in le v taki količini, ki se je ni možno ogniti v načinih proizvajanja, kakor so običajni v tehniki.
Onesnaženje barvne snovi, oziroma barvila je v zmislu prejšnjega določila nedopustno, ako je tako veliko :
a)	da dâ 5 g suhe barvne snovi ali pri barvnih snoveh v testasti obliki, oziroma vv raztopini, množina, ki ustreza 5 g suhe snovi, v Marshe-vem aparatu v 30 minutah razločeno površino arzena;
b)	da ima 5 g suhe barvne snovi, oziroma množina, ki ustreza fr g suhe snovi, več nego 10 mg svinca ali antimona ali več nego 2 mg živega srebra;
c)	da ima 5 g suhe barvne snovi, oziroma množina, ki ustreza 5 g suhe snovi, več nego 20 mg barija, kadmija, kroma, bakra, urana, kositra ali cinka.
§ 9. Za barvanje in proizvajanje igrač, pol in knjig s podobami in tuševih barv za otroke, ter umetnih božičnih dreves se ne smejo rabiti v § 2 imenovane barve. Tuševe barve za otroke se smejo obrtniško prodajati in na prodaj imeti le z ozname-nilom „za otroke“ ali „neškodljivo“ ali „nestrupeno.“
Izvzeta od te prepovedi je raba barijevega sulfata, baritovih barvnih lakov, ki so brez baritovega karbonata in v vodi raztopnih barijevih spojin, kro-movega oksida, musivnega zlata, cinobra in kovinskih barv t. j. barv iz kovinskega bakra, kositra, cinka in njihovih zlitin, antimonovega sulfida in kadmijevega sulfida za barvila kavčukove mase, svinčenega oksida v pokostih, svinčene beline kakor sestavine voščenega livka, ako ne znaša več nego 1 težni del v 100 težnih delih mase, svinčenega kromata za se in zmešanega s svinčenim sulfatom kakor oljnate ali pokostne barve, ali ako je lik prevlečen še
z lakom, v vodi neraztopnih cinkovih spojin kakor sestavin kavčukove mase ali kakor oljnate ali pokostne barve, ali če je ta lik prevlečen še z lakom, barv, vžganih v stekleni masi, glazuri ali lošu.
§ 10. Za narejanje tapet, tkanin, umetnih cvetlic, listov, sadov in drugih predmetov za oblačila ter maske se ne smejo uporabljati barve, ki imajo v sebi arzen v večji množini nego v sledovih, ki se jih tehniško ni moči ogniti (§ 8). Sveče za božična drevesa se tudi ne smejo barvati s cinobrom.
§ 11. Za porabljanje arzenovitih strojnic, po-močkov za fiksiranje in apretur za barvanje ali tiskanje prediv ali tkanin ne velja določilo § 10. Vendar se taka prediva ali tkanine ne smejo rabiti za proizvajanje v § 10 imenovanih predmetov tedaj, če imajo v sebi arzen v vodi raztopne oblike ali v taki množini, da je v 100 «m* izgotovljenega predmeta več nego 3 mg arzena.
§ 12. Tkanine, ki imajo v 100 cm2 več nego 15 mg antimona, se ne smejo rabiti za narejanje oblačil.
Porabljanje svinčenih spojin za oteževanje ali apreturo prediv, prej, «a stanu delanega blaga, tkanin vsake vrste ali pasarskega blaga je prepovedano, ako služijo ti predmeti za namene oblačil.
§ 13. Barve na lim ali vodo, ki imajo v sebi večje množine arzena, nego je pogojeno s tehniško neizogibno onesnažbo (§ 8), se ne smejo rabiti za narejanje lika na stene in strope v izbah.
§ 14. Določila §§10, 11, 12 in 13 veljajo za narejanje in uporabljanje tam imenovanih predmetov tudi tedaj, če se rabijo za izdelovanje igrač.
Pravtako veljajo določila §§ 10, 11, 1 2 in 13 za izdelovanje tkanin za pohištvo, preprog, zastorov, sveč, za lik podov, vrat, oken, oknic na valje, veternic in drugih predmetov, ako se rabijo za izdelovanje igrač (oprava izb za punice i. e. r.).
• § 15. Sploh je ob izdelovanju za prodajo določenih živil (živeža in povžitnih reči) in rabnih pred-
metov, podvrženih zakonu z dne 16. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 89 iz 1. 1897.) prepovedana raba takih snovi, ki bi v načinu in obliki, v kateri se porabljajo, utegnile škodovati človeškemu zdravju.
§ 16. Obrtniško prodajanje v prvem odstavku § 6 ter v §§ 7, 9—12, 14 in 15 omenjenih predmetov je prepovedano, če so bili narejeni tako, da nasprotuje omenjenim paragrafom.
§ 17. Ta ukaz dobi moč tri mesce po svoji razglasitvi; hkratu se razveljavljajo:
Ministrstveni ukaz z dne 1. maja 1866.1. (drž. zak. št. 54) o porabljanju strupenih barv in zdravju škodljivih preparatov za različne rabne predmete in o njih prodajanju :
ministrstvena ukaza z dne 2. junija 1877. 1. (drž. zak. št. 43) o porabljanju barvnega papirja v zavitke za konfiture. kavine nadomestke in druge take použitne reči, in z dne 20. novembra 1877. 1. (drž. zak. št. 105), s katerim se je izdala razlaga k ukazu z dne 2. junija 1877. 1. (drž. zak. št. 43) o porabljanju barvnega papirja za obalke za použitne reči;
ministrstveni ukaz z dne 1. marca 1886. 1. (drž. zak. št. 34) o uporabljanju barvnih snovi, narejenih iz anilina ali iz drugih kotranovih sestavin za narejanje použitnih reči;
ministrstvena ukaza z dne 19. septembra 1895. 1. (drž. zak. št. 147) o porabljanju nekih kotranovih barv za barvanje slaščičarskega blaga, ter po sebi brezbarvnih, a po navadi umetno barvanih žganic (likerjev), in z dne 22. januarja 1896. 1. (drž. zak. št. 22) o dopolnilnih določilih k mini-strstvenemu ukazu z dne 19. septembra 1895. I. (drž. zak. št. 147) o porabljanju brezstrupnih kotranovih barv.
Klein s. r.	Bienerth s. r.
Fort s. r.