Orednlitro • aprtv« Ljubljana, Kopitarjev« 6. Teleton 4001- 4004 Mesečna ntroCnlna 16 lir, zl Inozemstvo 51-50 Ui. Če V. raS.' Ljubljana 10.650 ta naročnino ln 10.349 i* IniertU sVENEC NOVEMBER 1943 12 SOBOTA Erneut feindliches Nachschubgelei! im Mittelmeer angegriffen Kampf- und Torpedofliegerverbande versenkten 29.000 BRT und zwei Zerstorer — Elf Frachter mit 84.000 BRT, zwei Zerstorer und ein Bewacher schwer beschadigt — Sowjets verloren in den beiden letzten Tagen 411 Panzer und 98 Flugzeuge — Durch Gegenangriffe mehrere Ortschaften zuriickerobert — Sovvjetabteilungen auf der Krim im Nahkampf vernichtet — Uebersetzversuch iiber den Dnjepr ostlich Nikopol vereitelt — Schwungvoller Angriff an der siiditalienischen Front Aus dem Fiihrerliauptquartier, 12. Nov. DNB. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt: Auf der K r i in versuchten die Sow-jcts mit starkcn Kriiftcn iliren Briik-Kenkopf nordiistlich Ker tse h /.u er-vveitern. Sie vvurden nach hartem Kampf von deiitschen und rumiinisehen Truppen zum Stehen gebracht. Leichte deutsche Secstreitkriifte verhinderten fcindliclie Versuche, den Landekopf siidlich Kertsch zu verstiirken und versenkten dabei ein feindliches Kano-ncnboot. Noidiistlich P e r e k o p iiber das faule Meer gegangene feindliehe Abteilungen >vurdcn im Nahkampf vernichtet. A m D it j epe r vereitelten unsere Truppen einen (Jhcrsetzversuch des Feindcs ostlich Nikopol. Ortliche Angriffe der Sovvjets im D n j ep r boge n seheiterten. Im Knmpfgebiet von Kiew dauert die Schlacht in der Tiefc des Einbruchs-raumes mit unverininderter Heftigkeit nn. Siidvvestlich der Stadt brnehen starke sovvjctischc Angriffe unter schvve-ren feindlichcn Verlusten zusammen, viihrend siidlich durch Gegenangriffe mehrere Ortschaften zuriickcrobcrt vverden konnten. Nordvvestlich Tschernigovv licss die Wucht der feindlichcn Angriffe nneh den schvveren Vcrluste des Vor-tnges nach. Trotzdem kam es gestern zu heftigen Kiimpfen, bei denen im Ab-schnitt eines Korps erneut 57 feindliehe Panzer vernichtet oder bevvegungs-unfiihig geschosscn vvurden. Ncuc feindliehe Angriffe nordvvcst-lich Smolensk vvurden durch Gegenangriffe abgovclirt oder aufgcfangen. Im Raum N e w e 1 versuehte der Feind auch gestern, seine Einbruchs-stelle besonders siidlich und ndrdlich der Stadt z.u ervveitcrn. Bei der erfolg-rcichen Abwehr dieser Angriffe vvurden ndrdlich Nevvel 40 Panzer, davon allein 35 durch eine Infanteriedivision vernichtet. Insgesamt verloren die Sovvjets in den beiden letzten Tagen an der Ostfront 411 Panzer und 98 Flugzeuge. In S ii d i t a 1 i e n renncn die nord-amerikanisehen Truppen \vestlieh des V o 11 u r n o scit Tagen trotz schvvercr Verluste, immer vvieder gegen unsere Ilnhcnstellungcn vergeblich an. Siidlich M ign an o fiihrte ein schvvungvoller eigener Gegcnangriff zur Wiedergewin-nung einer voriibergehend verloren gc-gangenen tliihe und einer Ortschaft. Deutsche Kampf- nnd Torpedoflie-gerverbiinde griffen gestern in der spiitcn Nnchmittngsstunden erneut ein stark gesichertes feindliches Nach-schubgeleit in den Gewiisscrn ostlich Oran an. Nach bisherigen Feststellun-gen vvurden vier vollbeladene Fracht-schiffe mit 29.000 BRT sovvie zwei Zer-stiircr versenkt und elf weiterc Frachter mit zusammen 84.000 BRT, zvvei Zerstorer und ein Bevvacher schvver bcschiidigt. Sechs deutsche Flugzeuge vverden vermisst. Feindliehe Fliegerverbiinde griffen bei Tage Orte iu den b e s e t z t e n Westgebieten nn nnd vvarfen Bomben auf die Stadt M ii n s t e r. ln der Nacht griffen einige britisrhe Stiir-flugz.euge das vvestliche und nbrdlichc Reichsgcbiet nn. Insgesamt vvurden gestern 19 feindliehe Flugzeuge abge-schossen. Roatta se je ponesrečil Budimpešta, 12. nov. DNB. Radijska postaja v Budimpešti je v četrtek razširila senzacionalno vest, da se je ponesrečil general Roatta. Njegov avto je vozil zelo hitro, ko pa je šofer hotel na nekem nenadnem ovinku zavreti, so odpovedale zavore, voz je vrglo vstran ter se je zaletel v neko skalo, kjer je razbit obležal. Roatta je udaril z glavo v steklo. Bil je takoj prepeljan v neko bolnišnico. O njegovem zdravstvenem stanju ne poročajo nič natančnejšega. Roattin šofer, Enrico Ciotti, ki je slu žil pod Koatto, mu bil zvest in si ga je Roatta šele pred kratkim izbral za svojega osebnega vozača, ker ni zaupal svoji okolici, je bil takoj mrtev. Takojšnja preiskava je ugotovila, da so bili bati v oljni zavori preluknjani od neznanih storilcev. Ta vest je vzbudila v madžarski prestolnici veliko pozornost, ker se je nesreča zgodila kmalu po zahtevi angleške vlade, naj Badoglio odstavi Roatto. V političnih krogih poudarjajo, da je Roattina avtomobilska nesreča izredno slična z letalsko nesrečo bivšega poljskega ministra Sikorskega, 'katerega 6e je Anglija znebila, ko je kazalo, da bo pričel motiti angleško politično igro. V zvezi s tem opozarjajo v Budimpešti na nekatera dejstva. V sredo je objavil minister Richard I.aw v angleški spodnji zbornici, da je britanska vlada prosila Badoglia, naj odstavi Roatto z mesta šela generalnega štaba. Roatto so zelo kritizirali, ker je v svojstvu poveljnika v Dalmaciji nastanjenih italijanskih čet slabo postopal z jugoslovanskimi državljani. Istega dne se je zavzel za Roattino odstranitev tudi londonski »Star«. Istočasno je javil Reuter iz Londona, da se je italijanski vrhovni poveljnik Giovanni Messe vrnil iz angleškega vojnega ujetništva v južno Italijo ter da je določen za Roattinega naslednika. V Budimpešti poudarjajo, da vzbuja veliko pozornost okoliščina, da se je v istem trenutku, ko je prispel v južno Italijo maršal Messe kot naslednik Roatte, slednji ponesrečil in s tem izginil s pozor-nice. Ob Lnvvovi izjavi v 6podnji zbornici je napisal londonski »Daily Telegraph«, da obstoja gotova meja, preko katere ni več možno nikako odpuščanje. Kaj je s tem mislil londonski list, vidimo popolnoma jasno iz sedanjega atentata na Roatto. Badoglievo izdajstvo se maščuje Angloameriška »nadzorstvena komisija« za popolno oplenjenje zasedene Italije Ženeva, 11. nov. DNB. Vrhovni poveljnik angloameriških sil v južni Italiji general Eisenhovver je po angleških poročilih v sredo podal izjavo o sestavi nadzorstvene komisije za Italijo, ki je prevzela izvedbo pogojev o premirju in preusmeritev italijanskega gospodarstva na neomejeno podpiranje zedinjenih narodov v borbi proti Nemčiji. Za podpredsednika je bil imenovan ameriški generalni major Kenyon A. Joyce. »Komisija vodi nadzorstvo nad vojaškim in gospodarskim delovanjem Italije, kakor je bilo to predvideno v pogojih o premirju,« čitamo v izjavi. Sedaj je italijanska vloga v vojni, da »se bori proti skupnemu sovražniku: Nemčiji«. Nadzorstvena komisija bo pazila, da se bodo uporabili vsi gospodarski viri in ves človeški material Italije. Nadalje se poudarja, da načrt ne vsebuje vrnitev italijanskega ozemlja pod neomejeno italijansko nadzorstvo. »AMGOT« gre še vedno z anglo-ameriško armado naprej, da postavlja upravo. Osebje nadzorstvene komisije izbirajo med oficirji in civilnimi strokovnjaki Angloameriknncev. »Združeni narodi obilkujejo Italijo v učinkovito vojno orodje proti Nemčiji. Oni računajo na italijansko vlado, dn bodo doseženi otipljivi uspehi,« piše nato in h koncu še čitamo: »Glede na doseženi dogovor na trojni konferenci v Moskvi je bil ustanovljen v /ve/i z nnglnnme-riško kontrolno, komisijo posvetovalni odbor za Italijo. Ta se bo pečal z vprašanji, ki se sproti pojavljajo in se ne tičejo vojaških predpriprav, ter bo izdelal predloge za koordinacijo anglo-ameriške politike do Italije. V prvi vrsti bo sestavljen ta posvetovalni odbor iz zastopnikov Zedinjenih držav, Angleškega imperija, Sovjetske zveze in francoskega osvobodilnega odbora. Pozneje pa bodo sprejeti v ta odbor tudi zastopniki Grčije in Jugoslavije.« Ta Ei-senhovverjeva izjava pokazuje, dn je izdajstvo padlo nazaj na izdajalce. Vsekakor je ta objava nalik brcam, ki jih damo kakemu garjavemu psu. Potem ko je Badoglio prodal sovražniku čast njemu izročene države, bo Italiji, ki je računala na milost »rešiteljev«, vedno bolj očividno, da se bo morala sprijazniti z vlogo suženjskega naroda. Redkokdaj je bilo kaki državi tako naravnost in brezobzirno dano vedeti, da bo po vseh pravilih oplenjena. Kar so Angloamerikanci doslej že itak delali, bodo sedaj s pomočjo angloameri-ške nadzorstvene komisije spravili v pravi sistem. Boljševizmu pa je dano sedaj prosto polje, saj so mu njegovi angleški in ameriški prijatelji na široko odprli vrata. Delno priznanje Lizbona, 12. nov. DNB. Britanska ad-miraliteta je objavila izgubo rušilca >EelipSe«. Poveljnik E. Merck se nahaja med preživelimi. Sovražnikova oskrbovalna ladijska, spremljava znova napadena v Sredozemskem morju Bojna in torpedna letala so potopila 29.000 ton ter dva rušilca — 11 tovornih ladij s skupno 84.000 tonami, dva rušilca in ena stražnn ladja težko poškodovani •— Sovjeti so izgubili v obeh poslednjih dneh 411 oklepnikov in 98 letal — S protinapadi ponovno osvojenih več krajev Sovjetski oddelki na Krimu uničeni v bojih iz bližine — Izjalovljeni poskusi prekoračitve Dnjepra vzhodno od Nikopola — Zanosen napad na južnoitalijanskem bojišču Fiihrerjev glvani stan, 12. nov. DNB. Vrhovno poveljstvo oboroženih sil javlja: Na Krimu so skušali Sovjeti z močnimi silami razširiti svoje mostišče severnovzhodno od K c r č a. Po hudih bojih so jih nemške in romunske čete ustavile. Lahke nemške pomorske edini-ce so preprečile sovražnikove poizkuse, ojačiti mostišče južno od Kcrča ter so pri tem potopile eno sovražno topničnr-ko. Severnovzhodno od Perekopa so bili uničeni preko nizkega morja izvedeni sovražnikovi napadi v bojih iz bližine. Na D n j e p r u so preprečile nrše čete sovražni poizkus prehoda preko reke vzhodno od Nikopola. Krajevni napadi Sovjetov v Dnjeprovcm predelu so se izjalovili. Na bojišču pri K i i e v u traja dalje z nezmanjšano silovitostjo bitka v globini vdornega področja. Jugozahodno od mesta so propadli hudi sovjetski napadi s težkimi Sovražnikovimi izgubami, medlem ko smo utegnili dalje južno s protinapadom zopet osvojiti večje število krajev. Severnozahodno od Černigova je popustila po hudih izgubah prejšnjega dne srditost sovražnikovih napadov. Vzlic temu je prišlo včeraj do srditih bojev, pri katerih je bilo v odseku enega zbora uničenih ali onesposobljenih za gibanje 57 sovražnikovih oklepnikov. Novi sovražnikovi napadi severnozahodno od Smolenska so bili s protinapadi odbiti ali ustavljeni. Na področju N e v e 1 a {e skušal sovražnik tudi včeraj razširiti posebno južno in severno od mesta svoje vdorno mesto. Pri uspešni obrambi teh napadov je bilo severno od Nevela uničenih 40 oklepnikov, od tega jih je zgolj ena pehotna divizija uničila 35. Skupno so izgubili Sovjeti v obeh poslednjih dneh na vzhodnem bojišču 411 oklepnikov in 98 letal. Navzlic težkim izgubam naskakujejo severnoameriške čete brezuspešno že več dni vedno znova naše višinske postojanke zahodno od V o 1 t u r n a. Južno od M i g n a n a smo si s svojim zanos-nim protinapadom zopet osvojili mimogrede izgubljeno višino in en kraj Oddelki nemških hojni"' • letal so v včerajšnjih poznih popoldanskih urah znova napadli močno zaščiten sovražnikov oskrbovalni konvoj v vodovju vzhodno od Orana. Po dosedanjih ugotovitvah so bili potopljeni štirje polno natovorjeni tovorni parniki z 29 (100 tonami in dva rušilca, 11 tovornih ladij s skupno 84.000 tonami, dva rušilca in ena stražna ladja pa so bili težko poškodovani. Pogrešamo šest nemških letal. Sovražnikovi letalski oddelki so podnevi napadli kraje v zasedenih zahodnih področjih in odvrgli bombe na mesto M ii n s t e r. Ponoči je nekaj anglejkih nadlegovalnih letal napadlo zahodno in severno državno področje. Skupno jc bilo včeraj sestreljenih 19 sovražnikovih letal. Tudi predsednik Libanona odpeljan Madrid, 11. nov. DNB. Kakor javlja Reuter, jc bil razen libanonskega ministrskega predsednika Riad el Solha in dveh drugih libanonskih ministrov aretiran tudi predsednik Libanona. Senegalske čete de Gaulla so v četrtek ob štirih zjutraj vdrle v njegovo hišo in ga neznano kam zavlekle. Čete so uporabljale »do-kajšnjo silo«, da jim je uspelo priti v predsednikovo hišo. Na cestah v Beirutu vlada dokajšnjo vznemirjenje. List »Al Misri« iz Kaira poroča, da je v Libanonu proglasil francoski vrhovni komisar izjemno stanje. Senegalske čete korakajo skozi prestolnico in so zasedle vse strateško važne točke v Beirutu in ostalih mestih. Kakor poudarja Rcuferjev diplomatski dopisnik, je nastala v Libanonu kriza zaradi »nesoglasij« med libanonsko vlado in francoskim odborom in to posebno zaradi razširjenja statusa o neodvisnosti republike. * Zakaj se je vse to zgodilo? Zato, ker so Libanonci prejeli de Gaulla za be- sedo in so zahtevali neodvisnost, katero jim je bil obljubil! Stockholm, 12. nov. DNB. Kot poroča Reuter, so sedaj z eno samo izjemo za prti vsi člani libanonske vlade in odpe ijani v neznan kraj. Namesto aretirane ga ministrskega predsednika R. Solha so imenovali degaullisti za predsednika vla do politika Emila Eddeja. Slednji je prejel nalog, naj v zvezi z razpustom poslansko zbornice izvede nove volitve. Ogorčenje libanonskega prebivalstva zaradi tega novega britansko-degaullov-skega nasilstva je ogromno. V Beirutu počiva ves cestni promet, ker se povsod na trgih zbirajo množice, ki protestirajo. O nemirih nn deželi poročajo, dn zavzemajo resen obseg. Dcgaullovske čete so streljale na manifestante. Ker domaČa policija ni hotela izvrševati danih naredi), so uporabili za ohranitev reda in miru senegalske črnce. Reuter poroča, da so se zaradi brutalnih postopanj v Libanonu vršile de. monstracije tudi v Damasku, glavnem mestu sosednje republike Sirije. — II — Posebno sodišče se sestane Milan. 12. nov. DNB. V glavnem stanu Duceja se bo dne 27. novembra sestal republikansko-iašistični ministrski svet k svoji tretji seji. — V četrtek je sprejel Duce ministra pravde Pisentija ki mu je poročal o predpripravah za sestanek posebnega izrednega sodišča, ki bo sodilo člane velikega fašističnega sveta za izdajo dne 25. julija. Predvideva se, da bo posebno sodišče najprej razpravljalo proti bivšemu zunanjemu ministru groiu Cianu. Kraj in čas razprav posebnega sodišča doslej še nista bila določena. Talto bodo zdaj kaznovani tisti člani Velikega fašističnega sveta, ki so 25. julija zahrbtno izdali Duceja. Spremembe v angleški vladi Ženeva, 12. nov. DNB. V četrtek zvečer so bile uradno objavljene sledeče spremembe angleške vlade: Lord Woolton je bil imenovan za ministra za obnovo s sedežem v vojnem kabinetu. Njegova naloga bo obnova Anglije po vojni. Henri Urmston Willink prevzema ministrstvo za narodno zdravje. Polkovnik J. Llevvellin je imenovan za ministra za prehrano. Ernest Brovvn postane kancler kneževine Lancaster. Ben Smith je določen za ministra za preskrbo s sedežem v Washingtonu. Minister brez listnice sir Wi!!iam Jo-witt bo pomočnik lorda Wooltona in govornik ministrstva za obnovo v spodnji zbornici. Kralj je odobril odstop Alfreda Duf-fa Coopera, ki je bil kancler kneževine Lancaster. Woolton je bil do sedaj minister za prehrano, Llevvellin je bil opolnomočenec za preskrbovalna vprašanja v Washing-tor.u, Brovvn pa minister za narodno zdravstvo. Angleške grožnje Francu Rtorkhnlm, 12. nov. DNB. »Manc.hester Guardian« polemizira v zvezi s čestitkami španske vlade -redsedniku filipinske republike Laurelu k izjavi o neodvisnosti, v komentarju proti španskemu državnemu poglavarju generalu Francu. V članku čitamo: »General Franco, ki je znan svojim bivšim angleškim prijateljem kot tvelik krščanski poštenjaka, naleti na nekatere težave, če skuša spraviti s sveta svoj najnovejši akt vljudnosti. Hočejo nas prepričati, da ta akt nima več pomena kot če bi predstavljal kako poslanico žu panu mesta Miami. Toda mi Amerikanci nismo tako bedasti in upamo vsaj, da ludi angleška vlada to ni. Fašisti ne smejo več najti v Evropi nikakih priza-našanj.« Iz teh groženj zopet vidimo, kako se Amerikanci borijo za 6vobodo malih narodov, ki v resnici nikdar ne sinejo delati tega, kar jim narekuje srce in zdrava pamet, temveč bi morali delati vedno tako, kot zahtevajo trenutne koristi Učinek terorističnih napadov na Neapelj Stockholm, 12. nov. DNB. Uradno poročilo o škodi, ki jo je v mesecu avgustu pretrpel Neapelj zaradi zavezniških bombnih napadov, je bilo 6edaj po vesti lista »Afton Tidningen« priobčono. Vsled napadov je bilo ubitih 20.000 ljudi, 1950 stanovanjskih hiš je bilo popolnoma raz rušenih, 4358 poslopij je bilo težko ir 9991 poslopij lahko poškodovanih. Po polnoma neuporabnih je 58.762 slano vanj, 26.000 stanovanj pa je le deloma uporabnih. Bukarešta, DNB. Drž. poglavar maršal Antonescu je sprejel v nastopni avdijenci odpravnika poslov fašistične republikanske stranke Franca Trandaiila, Stanko Sedlnk: Za zmago večnih zakonov Bratje in sestre, malega izmučenega naroda slovenskega. Težko jc v tem velikem času, ko sc jc narod dvignil zoper narod v ogromnem boju za iskanjem resnice in pravih oblik za sožitje človeka s človekom, reči besedo, ki bi v tej svetovni veličastni drami docela obrazložila in zajela uro preloma v naši zgodovini. Eno vemo, z razsulom prejšnje države nam je bila dodeljena po Usodi težka naloga; vedeli smo, da bomo postavljeni pred marsikatero preizkušnjo in upali smo, da bomo vsi Slovenci razumeli čas in razmere tci da bomo skušali z vsemi najboljšimi močmi očuvati življenje naroda, ki jc bilo sveto in dragoccno našim očetom in katerega nosilci smo danes mi. V imenu tega življenja, v imenu naroda in njegove svobode so prišli tuji in domači plačani preroki. S svojim zlaga-nim in potvorjenim evangelijem so vabili naše ljudi v boj za tuje mednarodne koristi. Za te tuje koristi, za koristi Ko-minterne so gorele in gore naše domačije, so umirali in umirajo naši ljudje, je bila prelita in se preliva ua.ša slovenska kri in jočejo naše matere in hčere, naže žene in dekleta. Zlatemu teletu, srpu in kladivu naj bi bilo žrtvovano vse, kar je v nas in med nami najboljšega! Vseeno jim jc bilo in prav vseeno jim jc, kdo bo jutri prebival na tej grudi, ki jih je redila, glavno je, da bo po tem kosu zemlje gospodarila in kosila rdeča misel, da bo blagoslovljena zemlja Cankarjeva, Prešernova, |utri rdeči raj sužnjov-robo-tov, ki bodo na svoji lastni zemlji okovani, hlapci Jerneji orali prst in jo namakali s potom za mize mednarodnega, na vek prokletega imena Judovega, za nje, ki sanjajo o gospodslvu nud svetom v senci okrvavljene zvezde in katerih oblast jc ob potokih tople krvi. Odreči sc svobodi, svobodi misli in duha, iztrgati srce iz prsi, zataiiti dušo in ubiti vest, to jc cena, ki jo tirja rdeče ban-dero, človek, od tebe, da moreš stopiti pod njegovo okrilje na pohod preko ruševin, krvi in trupel, skozi rdeče slavoloke graditi svet laži, terorja, praznote duha in organiziranega zla. Žal, mnogo je v tej uri teh brezime-nih, prodanih in zapeljanih živih - mrtvih duš, ki po gozdovih svoje zemlje nalik zverem tavajo okoli, v mrazu in dežju z orožjem v rokah oznanjujoč krvavi mir in anarhistično svobodo. Anarhična svoboda vsega v vsem, pohodi vse in pojdi preko vsega s cinizmom in pomilovanjem vsega, kar jc bilo še včeraj vsakemu sveto) Ni Boga in ni ljubezni, kriče in zato onečaičajo žene, zavračajo svete zakone zakona in vzvišenega pojma ljubezni. Govore o tovarištvu in potem izrabljajo sočloveka in brat, zlorabljajo nevednost in zaupanje malega človeka. Govore o velikem bratstvu in enakosti, in pridigajo o humanosti in poslanstvu človeka, pri tem pa prepovedujejo človeku, da bi mislil in veroval po svoje, po svoji vesti in prepričanju. Namenili so ognja in svinca onim, ki ne bodo verjeli v moč pesti in jekla, v pokorščino ječ in bičev. Namenili so se likvidirati, pokončati kot črva obstoječo družbo in ljudi, ki nc mislijo po njihovo in nc vedo pri tem, da ima vsak, ki pade od njihove roke, nekoga, ki bo ta zločin občutil, morda brata, očeta ali sina ali pa prijatelja, ki bi sklenil umor maščevati in ti imajo zopet svoje, tako da vrste umorov ni moči zaključiti. In če bi bilo to vendar mogoče, kdo bi potem nadomestil družbo, ki bi izginila? Likvidatorji in morilci, katerih edina vsebina življenja je bila uničevali nekaj, kar je obstojalo in živelo, rušiti in podirati kar jc stalo in pričalo o razumu in delu. Njihova misel je blazna in grozna obenem. Prišel je satan in sc učlovečil. Duša človeku govori: dvigni križ, človek ozii se v razpelo v kotu naše male slovenske koče, v trpeči obraz Kristusov ir. spomni se blagoslovljenih in toplih ur ob božiču naših jaslic in mahu, polnočnih zvonov, kadila in miru, — moreš Ti človek, ki imaš še dušo, še srce, pozabiti to sveto tradicijo naših očetov; moreš pogaziti to božjo in našo lepoto, to zdravo in plodno vero pravega človeka?! Nikdar, ti pravim, in če boš storil to, te bo pro-kletstvo in njegovo zlo spremljalo od ure do ure, dokler nekega dne lačen in žejen tega, kar si zavrgel, obnemogel nc padeš z obrazom na prst, ki si jo izdal z besedami, ki bi milosti in odpuščanja prosile) Monopolizirali so svobodo naši krivi preroki, večne zakone božje so nadomestili z zakoni in načeli nekega Lenina in nekega Stalina. Zavrgli so večne zakone morale in poštenja, ter jih nadomestili z moralami vseh vrst, to se pravi, delaj v dani priliki to, kar ti bo največ neslo, četudi velja srečo tvojega brata. Pri njih ni ponosa in ni časti! Tisoč obrazov imej, pretvarjaj se in bodi hinavec, saj je zapisal Lenin: ...ršab komunist bi bil, če ne bi stopil s katoličanom k obhajilni mizi in ga prevarill Božja Previdnost jc hotela, da so bili dnevi, ko sem od daleč tudi jaz verjel njihovim besedam, in Božja Frevidnost je bila, da sem nekega dne sam imel priložnost videti ta raj na lastne oči. Takrat sem spoznal. Pot do resnice je bila odprta. lii Iz jame mrličev zopet v življenje čudovita zgodba legionarja, kl Jo bil živ zakopan v skupnem grobu — Masovni pokolji v ribniški okolici — Zverstvo komunizma no pozna nobenih mejš — Kočevski proces v luči pravnega naziranja Pred nami sedi legionar, ves skrušen od trpljenja in prestanih naporov, zasra- movan zaradi svojega prepričanja in razžaljen v dno duše zaradi ponižanja, ki ga je doživel od svojih lastnih bratov Slovencev. Kaj pravimo lastnih bratovi Saj to niso več bratje: to so zveri, ki so izgubile sleherni čut človečanstva, ki so kakor babilonski Nabukodonozor izgubile človeško dušo in jo nadomestile z živalsko. Kaj pripoveduje ta legionar? Čudovito, skoraj neverjetno, a vendar resnično zgodbo teh zadnjih treh mesecev, ki jih je preživel na Turjaku, v Kočevju, v Ribnici, v grobu med trupli zaklanih komunističnih žrtev, iz katerega se mu je posrečilo končno uiti po raznih skrivališčih, odkoder ga je končno rešila nemška vojska. Izdani na Turjaku Dne 13. septembra sera prišel na Turjak, tako pripoveduje legionar. Komunisti so nas napadali od jutra do večera; stalno so zasipavali grad z minami, brez nehanja obstreljevali s strojnicami. Mi smo jim odgovarjali z ognjem. V sredo, 15, septembra so prišli v grad trije neznani fantje, ki so trdili, da so komunistom ušli. Izdajali so se za begunce in prinesli s seboj nahrbtnike. Eden teh nahrbtnikov je naenkrat izginil. Mislili smo, da ga je kdo ukradel. Sodim pa, da so bile prav v tem nahrbtniku vrvi, katere je potem v nedeljo zjutraj spustil eden beguncev iz stropa, da so mogli nato komunisti splezati na grad ter od tam obvladali glavne točke v gradu. Ni torej res, kakor se je do sedaj mislilo, da bi komunisti naredili vdor v grad skozi razrušeno protestantsko kapelo, temveč jim je uspel prodor na način, kakor sera ga opisal. Trdno sem prepričan, da se je to zgodilo po izdajstvu teh treh namišljenih beguncev. Spali so namreč ves čas poleg mene, le v noči od sobote na nedeljo, ko smo se morali predati, so izginili. Videl sem jih šele v komunističnem taborišču v Velikih Laščah, kjer pa so jih komunisti takoj spustili na svobodo. V nedeljo, dne 19. septembra, smo se predali. Ko smo šli z gradu, smo se šele prav zavedali, v kakšno svobodo odhajamo: komunistični komandanti so nas takoj pri vhodu v grad prestregli in nas dobesedno izropali. Meni so pobrali celo žepne robce poleg denarja in nahrbtnika. Isto so naredili z drugimi. Nato so nas uvrstili v dvored, zvezali z žico za roke po dva in dva, nato pa vse skupaj privezali na dolgo vrv ter nas kakor suženjsko karavano peljali v Velike Lašče. To je bila naša križeva pot. V velikolaikem silosu V Velikih Laščah so nas zaprli v silos, kjer smo bili natrpani drug poleg drugega in smo morali ležati na golih betonskih tleh. Stranišč ni bilo, ven nas niso pustili, tako da smo morali opravljati svoje potrebe v prostoru, v katerem smo bili zaprti. Zvečer so komunisti zakurili okrog silosa ognje, bili so vsi pijani, streljali so v zrak in v silos in tako ranili skozi strop dva izmed ujetnikov. Eden je dobil strel v prsa, drugi pa v hrbet. Tako so divjali vso noč. K nam so prihajali komunistični kolovodje v pijanem stanju in razpoloženju, se iz nas norčevali, nas zmerjali z belimi psi in svinjami, ter nam grozili, da nas bodo vse pobili. V ponedeljek so nas popisali in nas razdelili. Nihče ni vedel, pri čem da je, če je obsojen na smrt ali ne. Hrane nam v ponedeljek niso dali, to smo dobili šele v torek. A to samo polovica iz- Delitev krompirja Od 13. do 19. t. m. bodo prodajali na odrezek »2« nakaznice za krompir po 1 kilogram krompirja sledeči trgovci: Šarabon A. (Zaloška!; Niklsbaher (Tyr-ševa); Zaplatil (Galjevica); Kačar (Vodnikova); Skupna nabavna in prodajna zadruga (Tyrševe); Smrkolj, trgov, družba (Vošnjakova); Nabavna zadruga železničarjev; Konzumno društvo Vič; I. delavsko konzumno društvo; Pezdir Rado (Vodovodna); Marinko Terezija (Prisojna); Motoh Bogo (Krekov trg); Vrhove Franc (Jernejeva); Jeločnik Viktor (Rožna do lina, cesta V.); Medved Ivonka (Zaloška); Mohar Franc (Celovška); Klemene Franc (Dolenjska); Pezdir Ivan (Gradišče); Novak Rozalija (Gerbičeva). Prodaja bo po sledečem redu: 13. t. m. črka A do vključno D; 15. t. m. od E do I; 16. t. m. od J do N; 17. t. m. od O do Š; 18. t. m. od T do V in 19. t. m. Z, Ž in zamudniki. med nas. V ponedeljek zvečer so nas zopet navezali na vrv, kakor takrat, ko smo šli v dolgi karavani iz Turjaka. Najprej so odpeljali iz silosa komandante, nam pa rekli, da nas bodo odpeljali v Kočevje. Ker so pa trije izmed komandantov v temi pobegnili, so nas pognali zopet nazaj v silos. Pokolj ujetnikov Naslednjega dne, v torek, so začeli klicati posameznike in izbrali od vseh ujetnikov 51 ljudi. Te so nato zvezali zopet z žico, jih nato odpeljali v gozd nad železniško postajo in jih tam po-strelili. Pri tej skupini sta bila tudi zdravnik dr. Kožuh in sodnik Zalokar. Ostale pa so nas odpeljali na vlak, zvezane, in nas odpeljali v Kočevje. Ponovno klanje v Kočevju V Kočevju so nas zaprli v Dijaški dom in šele v sredo dopoldne smo dobili prvič hrano. V domu smo bili tri dni, spali smo na golih tleh. Četrti dan so nas odpeljali v bivšo italijansko vojaško barako. Tu so nas klicali zopet vsakega posebej, nas izbirali in potem odpeljali mnoge neznano kam, vrnili sc niso več; bili so ustreljeni. Po enem tednu bivanja v barakah so nas spet zvezali na vrvi, nam povezali roke s tenko žico, ki se nam je globoko vrezavala v meso. Zvezani smo imeli obe roki in smo bili tako gosto med seboj povezani, da smo stopali drug drugemu na noge. Tako so nas gnali peš v Ribnico. Bili bi po poti omagali, da nam niso dobrotni železničarji, katere so komunisti prisilili, da so nas stražili, ker sami niso imeli dovolj ljudi, dajali skrivaj koščke jabolk in pijačo. Zasliševanje v Ribnici Po dobrih petih urah smo prišli v Ribnico, kjer so nas zaprli v vojašnico. Hranili so nas s korenjem in peso, ki je plavala v umazani, neslani vodi. Tako smo živeli tri tedne. Med tem časom so nas zasliševali. Vmes so zopet klicali skupine in jih odpeljavali v smrt. Vseh nas je bilo skupaj zaprtih 460. Zasliševanje se je pa vršilo takole: sodnik je zasliševal in narekoval strojepiski, ona pa je pisala vse kaj drugega kakor to, kar smo mi izpovedovali. Zapisnika nam nato niso pustili prečitati, temveč so nas prisilili, da smo ga neprebranega podpisali. Odločilni dan 22. oktobra so ponovno klicali posameznike iz zapora, med temi sem bil tudi jaz. Zaprli so nas v posebno sobo z izgovorom, da nas bodo preselili zaradi čiščenja prostorov. Bilo nas je 95. Ob devetih zvečer so prišli s tovornim avtom, poklicali deset ven, med tistimi sem bil tudi jaz. Odpeljali so nas na spodnji hodnik, zvezali roke na hrbtu z žico ter nas zopet pritrdili na vrv. Tako so nas naložili na tovorni avto. Na avtu smo klečali in molili sv. rožni venec, ker smo vedeli, da nas peljejo v smrt. Peljali so nas proti Jelendolu. Ustavili smo se sredi gozda na cesti, nakar so nas raztovo-rili ter se takoj odpeljali po druge. Naši stražarji so takoj odbrali šest, jih odgnali naprej v gozd, kjer so zakurili močan ogenj poleg že v naprej pripravljene velike jame. Od daleč sem slišal strele, po-strelili so prvih šest. Nato so prišli po ostale štiri, ki smo čakali na cesti ter nas odpeljali k jami. Stražila nas ie skupina 20ih s strojnicami oboroženih stražarjev, ki so bili večinoma vsi Ljubljančani. Med njimi je bil eden, ki je bil komaj star štirinajst let. Pri jami sta me dva prijela, odvezala od skupne vrvi, mi odvzela vrhnjo obleko in kar sem imel pri sebi. Tudi čevlje in nogavice sta mi sezula. Streljanje Postavili so me nato pred skupen grob z rokami zvezanimi na hrbtu, mi zvezali z električno žico tudi noge. Nato je zapela strojnica. Dva strela, namenjena v glavo, sta švignila tako blizu mene, in tako od blizu, da me je zračni pritisk iz strojne puške vrgel v jamo, streli sami pa me niso zadeli. Padel sem v jamo, kjer je ležalo že prej postreljenih šest tovarišev. Priletel sem na svojega prijatelja Bajžlja Jožeta iz Vevč. ki je ležal mrtev z razbiTo""jjTavo. Ko sem se zavedel in spoznal, da nisem ranjen, sem se bal, da me bodo živega pokopali. Stisnil sem se ob steno jame, v tem pa je že padel naslednji tovariš name, na prsi, in to s tako silo, da sem od bolečin za vzdihnil. Ko so to slišali komunisti, je eden od njih stopil k grobu in začel s strojnico streljati vanj. A tudi ti streli me niso zadeli, ker sem bil stisnjen ob steno in sem bil tako v temi, da me komunist ni videl. Nato sta padla še dva tovariša v jamo z razbito glavo. Živ v grobu Pri jami sta nato stala dva stražarja, ostali komunisti pa so šli na cesto, čakat, da pripeljejo ostale jetnike. Stražarja sta imela naročilo, da zatemnita ogenj, če bi se pojavilo nemško letalo. Pričakovali so namreč takrat nemška letala. Letalo je res prišlo, stražarja sla zaradi tega nemudoma zatemnila z vejevjem ogenj, tako da je postalo mračno. Takrat sem se z vso silo dvignil, vezi na nogah so se mi namreč že prej pri padcu razvezale, splezal sem ne vera kako iz groba in zbežal po gozdu. S« danes ne vem, kako se mi je moglo posrečiti, da sem se rešil iz jame z na hrbtu zvezanimi rokami. Prepričan sem, da mi je Bog pomagal. Rešen Stražarja sta opazila moj beg ln (ta začela s strojnicami streljati za menoj. Jaz pa sera bežal in se opotekal, a streli me niso zadeli. Padel sera zopet in zopet in po dobrih sedmih urah bega po temnem gozdu sera se zatekel v neko hišo, kjer so bili v bližini še komunisti. Tu sem se zdravil približno 18 dni, dokler me ni rešila nemška vojska. Tu je legionar končal svojo burno in pretresljivo zgodbo. Bil je naravnost čudež, da se je rešil že skoraj gotove smrti. Umolknil je in se otožno zamislil. Zamislil se je nad vsemi tistimi svojimi tovariši, ki so zgubili svoje mlado življenje in trohne sedaj njihove kosti po nepri-stopnih kočevskih in ribniških gozdovih, v neblagoslovljcni zemlji. Zgubili so svoje življenje zaradi tega, ker jih je ubil lasten brat, ker so jih pognali v razsulo lastni izdajalci, ker so jih pustili na cedilu ljudje, ki bi jim morali pomagati. Sodni proces v Kočevju v pravi luči Dovolj so nam žc znane okoliščine iz sodnega procesa, ki so ga komunisti naprtili 21 obtoženccm in jih od teh obsodili 16 nu smrt pod pretvezo vele-izdajstvn nasproti lastnemu narodu. Vsa imena obtožencev in usrarčenih smo že objavili. Danes moramo ponovno poudariti, da so sodniki zagrešili grozen justični umor, ki bo v zgodovini slovenskega naroda za vedno ostal zapisan s sramotnimi črkami. Poleg vse množice pobitih (njih število znaša samo v kočevsko-ribniški okolici nad 900), so komunisti izbrali 21 obtožcncev nalašč zato, da bi uprizorili z njimi sodno burko ter jo prikazali slovenski javnosti zato, da bi ta dobila vtis o upravičenem klanju tolikih in tolikih žrtev. Česa so bili obtoženi Tožilec Stante, nekdaj kričaški jugoslovanski nacionalist, je obtožbo utemeljeval z narodnim izdajstvom, češ, le Osvobodilna fronta je predstavnica naroda in ni nikakn komunistična organizacija. Kdor koli rovari proti tej organizaciji, je narodni veleizdajalec. Kako jc mogel ta brezvestni človek utemeljevati svojo trditevl Ali se mu ne zdi naravnost zločinsko, pripisati komunistični organizaciji narodno predstavništvo in nato na tej podlagi izrekati obtožbe proti tistim Slovencem, ki se s komunizmom ne strinjajo? Kuko more s pravnega stališča Stante zagovarjati -svojo obtožnico? Skliceval sc bo na to, da je sestavil obtožnico na podlagi določil in ukrepov, ki jih je izdal Izvršilni odbor Osvobodilne fronte. Toda kdo je pooblastil ta Izvršilni odbor, da sme izdajati ukrepe, ki odlo-čujo o življenju in smrti Slovencev? To so vprašanja, ki prav tako zo-devajo pobeglega sodnika upravnega sodišča Kržišnika, ki je obsodil na smrt 16 obtožencev. Zaman je bilo vsako dokazovanje od strani obtožencev. Smrt je bila vnaprej sklenjena. Zgodilo se i'e celo to, da so privedli glavno pričo, ;i naj bi pričala zoper kaplanu Šin-kerja; a ta priča je izjavila, da osebno pozna obtoženca in z vso gotovostjo priča zoper njega. Ko so mu rekli, da naj pokaže, kateri izmed zraven sto- Preskrba Ljubljane s kurivom Zaradi uspešnega prizadevanja oblasti so začeli trbov. premog zopet dovažati v Ljubljano, vendar zaradi dosedanjega zastoje, skoraj dva meseca, v dobavi in izpada kočevskega ter žentjanskega premoga sploh, trgovcem s kurivom zaenkrat še ne bo mogoče poslreči potrošnikom z vsemi pripadajočimi jim količinami, ampak ostane oblastvena omejitev na izdajo premoga na posamezne mesečne odrezke do nadaljnjega v veljavi. S tem je podana možnost dobave premoga vsem upravičencem, ki bodo zaradi zaostalih naročil prišli pri razdelitvi postopoma na vrsto predvsem tisti, ki še niso mogli izčrpati odrezkov do vštetega tekočega meseca. Apeliramo na uvidevnost onih, ki imajo še kaj zaloge, da to upoštevajo, zlasti ker je po dosedanjem stanju razmer predviden reden in za sproti zadosten dovoz premoga. Zato je tudi vsak naval od strani potrošnikov nepotreben in le ovira trgovca pri razdelitvi, s katero ima itak ogromno dela. Tudi glede preskrbe drv se oblasti vsestransko trudijo in bodo potrošniki v časopisju obveščeni, kdaj in kako se bodo spet delila tudi drva. Sindikat trgovcev s kurivom. ječih obtožencev je Sinkar, je najprej pokazal na kaplana Mavca, in ko so inu povedali med veliko zadrego sodnika, da jc v zmoti, še dva druga. Nazadnje mu je sodnik sain pokazal, kateri izmed obtožencev je Sinkar. To je najbolj drastičen primer tega procesa, ki zgovorno priča o justičnem umoru nnd nedolžnimi obtoženci. Priče, ki so nnstopile, so bile ali brezpomembne, ali popolnoma nejasne, ali so si bile med seboj v nasprotju, ali pa obtožencev sploh niso poznale. Na tej podlagi so padle smrtne odločitve. Pritclbe na Izvršilni odbor Po razsodbi je komunistično sodišče sporočilo obsojencem, da imajo možnost priziva na Izvršilni odbor Osvobodilne fronte. Obtoženci so to zares naredili. Poslali so pritožbo Izvršilnemu odboru. Izvršilni odbor pa je v odgovoru razsodbo potrdil in ukazal takojšnjo izvršitev. Še isti dan, to je 12. oktobra, so bile žrtve usmrčene. Krivdo in odgovornost nnd izvršitvijo so s tem sprejeli nase člani Izvršilnega odbora, to je Josip Vidmar, Edvard Kardelj,/Edvard Kocbek, Josip Rus, Boris Kidrič, dr. Marijan Brecelj, Tone Fajfar, Franc Le-skošek, Franc Lubcj in Zoran Polič. Zverstvo človeka S pravnega stališča predstavljajo fe obsodbe najhujši primer justičnega umora. Nikoli jih ne bodo mogli upravičiti nobeni pravni izgovori. Ostale bodo v zgodovini Slovencev vedno kot ouečnščenjc slovenske pravne tradicije. Očividci pripovedujejo, kaj se je zgodilo med posvetovali jem. ki so ga imeli sodniki. Več ur so bili obsojcnci prepuščeni samovolji komunistične dr-nali, ki so jih zasramovali na najhujše načine in jih suvali, pljuvali vanje in jih žalili na najpodlejše načine. Zares, to nnj bo sodni procesi Upravičeno je torej izjavil Gabrijel Capuder, da ne mara sploh zagovora, ker to ni sodba, temveč sodna komedija. Nesramnost Nika Pirnata Niko Pirnat, znani ljubljanski risar in degeneriranec, ki jc bil kot član komunistične publike navzoč pri procesu, si je dovolil nezaslišano nesramnost: med razpravo in potem, ko se je »sodni zbor« posvetoval, je risal karikature obtožencev in jih sproti zasramoval. Vse bo imelo svoj konec, Niko Pirnat! Smrt obsojencev Ob pol sedmih zvečer dne 12. oktobra 1943 so odpeljali vseh 16 obsojencev proti Mozlju. Vsi obsojenci so se spovedali in prejeli sveto popotnico. Peljali so jih nato povezane z žico in naložene na tovorni avtomobil v gozd pri Mozlju, kjer so jih pokosili s strojnico. Imena usmrčenih še enkrat objavljamo: Vošnjar Pavle, Strniša Marijan, Šinkar Tone, Malovrh France, Capuder Gabrijel, Mihelič Franc, Končan Marijan, Konečnik Ljubo, Ilabič Viktor, Mam France, Lisnc Ivan, Milovnnovič Mladen, Marinčič Rudolf. Štepec Jože, Kien Vladimir, Tomažič Drago. Obnova To klanje ni bilo edino Motil bi se tisti, ki bi mislil, da bilo s tem klanja konec. To je bila le prva partija. Za njo je prišlo na vrsto še toliko in toliko drugili, mladih fantov, mož v zreli dobi, žena in deklet, ki so jih postrelili kar brez vsake sodbe in brez vsakega zaslišanja. Kočevska zemlja je prepojena s krvjo Slovencev. Slovenci stojimo danes, ko trka na ▼rata zima, ko divja po Evropi vojna lzmer, kakršnih doslej ie nismo doživeli, pred težavnim, da ne rečemo najtežjim vprašanjem: obnove. Obnova nam j« bila potrebna na političnem polju, ne za one, ki so videli, kam vodi brezglava in zločinska politika naših komunistov ter njih podrepnikov, temveč za one, ki doslej le niso nagli prave poti, ki se še niso zoašli, da bi vedeli, odkod preti njim in vsemu slovenskemu narodu največja nevarnost. Obnova v duhovnem smislu je potrebna, da uvidijo prav vsi, kako nas je prignala zločinska politika na rob propada. Misliti pa moramo tudi na materialno obnovo naje dežele. Na obnovo našega kmetijstva, da bomo pridelali čim več za kritje svojih potreb, na obnovo naše obrtne, industrijske in trgovske delavnosti, ki nam tudi ustvarjajo vrednote, za katerih protivrednost se preživlja velik del našega naroda, misliti moramo na obnovo našega prometa, n^ših železnic in cest, ki so jih blazni zločinci uničevali pod izgovorom, da je to uničenje strateško važno za njih vojskovanje, kar pa je kaj kmalu pobila kruta stvarnost in so se tako potrdile trditve, ki so že v naprej povedali, kako brezmiselno je to zločinsko podjetje. Obnoviti moramo naše požgane in razrušene domove, ki jih je uničila roka teh ljudi, da bomo zopet imeli streho za tisoče in desettisoče naših ljudi, ki se bodo lahko zopet posvetili svojemu vsakdanjemu rednemu delu. Obnavljati moramo naše stvari, naše hiše, naše ceste, naje železnice, saj je to služilo prdvsem našemu narodu, katerega so hoteli naši zločinci oropati najpri-mitivnejših, potrebnih stvari, samo da bi bili dovzetni za njih krvavi ples na ruševinah slovenskih domov in potokih slovenske krvi, s katerimi bi proslavili vsezveličavni »osvobodilni boj«, in začetek uresničevanja njih političnih idealov, ki so vse prej kot pa korist slovenskega naroda. Noša obnova ima politično plat, sa| bi bilo najumestneje pritegniti k njej ravno povzročitelje in sokrivce gorja, toda ti so izginili ali pa so mrtvi, kar velja največ za zapeljance, ali pa so ujeti pri zadnjih očiščevalnih akcijah. To bi bila za njih skoraj bi rekli mila kazen, da bi morali s svojim delom prispevati k naši obnovi. Toda vprašanje obnove ni samo politično vprašanje, temveč tudi gospodarsko vprašanje, o katerem je treba razmišljati in tudi že začeti z delom. Če bi danes v Evropi vladale tudi ▼ gospodarstvu normalne, mirnodobske razmere, bi že samo reševanje vprašanja zadevalo na največje težave in zahtevalo neštete napore vseh. Se bolj pa je zamotano to vprašanje danes, ko se gospodarstvo vse Evrope nahaja tudi v vojni in mora naravno imeti pred seboj predvsem vojne cilje. Danes mora biti proizvodnja vse Evrope usmerjena na en sam cilj, to je vojno, za ostale potrebe pa mora skrbeti samo za zadovoljitev najnujnejših potreb civilnega prebivalstva, ki so predvsem na polju prehrane, obleke in obutve. Gospodarstvo vseh evropskih držav je danes vojno gospodarstvo in tega se moramo zavedati tudi pri nrs, ker nismo noben otok miru ▼ sedanji Evropi, kjer bi lahko živeli kot v nekdanjih predvojnih časih. Vprašanja glede obnove naje dežele bi lahko razdelili v tri skupine. Prva, ki nam zadajajo skeraj najmanj skrbi, je skupina vprašanj, ki so v zvezi z financiranjem te obnove, kajti za tako važno vprajanje, kot je obnova naje dežele, se morajo najti sredstva. Važnejše pa jc, da sl napravimo natančen načrt o nujnosti posameznih del, o obsegu dela, ki ga imamo izvršiti. 1 o so več ali manj tehnične zadeve, katere je treba hitro izvršiti. Seveda ne smejo biti načrti taki, kot so jih včasih delali naši inženerji, ki so mislili na lepoto in ne vem kaj Se, pozabili pa so na dejstvo, da ne moremo imeti tako ogromnih sredstev na razpolago. Danes gre za to, da se obnovi naša proizvodnja, da se obnove naši domovi, naša prometna sredstva in pota saj v najnujnejši izmeri, tako da bodo lahko saj začasno služila svoji svr-hi. Ne smemo misliti na reprezentativne stavbe, temveč na to, da zidamo n. pr. domove, ki jim bodo dali saj toliko strehe, kolikor je rabimo za vsakdanje življenje. Vprajanje konforta prepuščamo boljšim časom po vojni, ko bomo lahko mislili tudi na to, da hi dvignili življenjsko raven najega ljudstva, danes pa gre za golo življenje in navadno streho ter hišo. Če si ustvarimo načrt, potem moramo vedeti, odkod dobiti materijalna sredstva: kamenje, opeko, cement za naše hiše, tračnice za naše železnice itd. Čc vemo za potrebe, nujnost potreb, torej njih vrstni red, potem nam bo lažje mogoče poskrbeti potrebna materijalna sredstva. (Nadaljevanje na tretji strani.) Tragedija na Turjaku Brž smo že nekolikokrat udarili, pridobili nekaj ujetnikov, pa tudi nekaj ranjencev, naših kot komunističnih, pa je bilo treba misliti na počitek. To se pa tudi spodobi po takih uspehih, zdaj jih pa bomo, bandite rdeče, bilo pa je tudi na žalost nekaj prisilno mobiliziranih vmes. Praznota je že odmevala po naših želodcih in zahtevala svoje vsakodnevne davke in tudi utrujeni smo že bili od celodnevnega letanja 6em in tja. Pa saj ni nič čudnega, ko je pa toliko naših fantov prišlo šele danes ponoči ali pa celo zgodaj zjutraj na Turjak in še borbe so imeli med potjo. Niso se še dodobra spočili, že so morali v borbo. Zato smo zaprosili za pomoč posadko na Zapotoku, da bi ona držala čez noč položaje, ki 6mo jih mi čez dan zasedli Naši fantje naj bi se vsaj malo spočili, da bi naslednje jutro čili in osveženi znova planili v borbo kot prejšnji dan in svoje položaje, ki niso bili slabi, še izboljšali. Pa posadka iz Zapotoka ni prišla — ne vem, zakaj — kliub temu, da j« obljubila. Zvečer smo pregledali in prešteli plein, nekaj ga je pa le bilo: nekaj strojnic, dva majhna minometalca, dva majhna kamiona in seveda še tudi nekaj pušk. Če torej pregledamo uspehe današnjega dne, ki niso bili slabi, bi bili tile: precej smo izboljšali položaje, kajti vrgli smo komuniste daleč nazaj, zasegli nekaj plena, ranili nekaj banditov, precej pa smo jih spravili tudi na drugi svet, odkoder nam ne bodo delali več škode. Zvečer pa, ko so boji v glavnem že prenehali, smo z metalcem poslali tja proti Rašici z mino zadnje pozdrave in jim voščili lahko noč in prijeten počitek, ko so imeli tako nemiren dan. Mi pa smo se s prijetnimi in zmagoslavnimi občutki podali k počitku. Ko smo se pn drugo jutro prebudili, jo bilo videti, kakor da je še vse v redu. Čim pa smo stopili k oknom, že so padali nn nas gosti streli. Kaj naj to pomeni? Je li morda to že ogenj, ki nam ga komunistični tolovaji pošiljajo za jutranji pozdrav? Kdaj in kako so prišli ti banditi skoraj pod naša okna? Kmalu nam je postalo vse jasno. Posadka iz Zapotoka sploh ni prišla in mi smo ostali sami. Komunisti so čez noč z lahkoto zasedli naše položaje, ki smo jih mi prejšnji dan s trudom in žrtvami komaj pridobili. Napadeni smo bili že z dveh strani. Tn dan je bilo naših fantov kar precej ranjenih, kajti komunistične krogle so švigale skozi okna kar v sobe. Naš zdravnik dr. Kožuh je imel ta dan j»recej dela in za to delo usmiljenja, ki ga je tako vestno in s takim veseljem vršil, so ga komunistični banditi v Velikih Laščah obsodili nn smrt kot izdajalca. Njegovo smrt je zahteval dr. Hočevar iz Kočevja- Še danes ga gledam pred seboj, ves vesel in živahen je bil in je skakal od ranjenca do ranjenca, jih bodril in tolažil in ni gledal, je li zdravil nnšega nli komunističnega ranjenca — katerih smo prejšnji dan tudi nekaj ujeli — vsak mu je bil kot človek enako drag in ljub. Pri nobenem ni delal razlike, ali mu je bil poznan ali ne rii je bil naš ali ne, za vse je bil enak. Če je le imel kaj časa, je pri- šel med fante, jim govoril in jih navduševal. Dostikrat nam je razlagal, kakšni so komunisti in zukaj ni šel med nje, čeprav so ga vabili in zakaj je ostal tu, med svojimi fanti. Vedno se je rad shajal z »našimi junaki, vedno je našel zanje dobro besedo, ki je tudi v naših srcih našla svoje mesto. S kakšnim veseljem nam je pravil, da ga čakajo v Ljubljani žena in otroci in on sam je komaj čakal veselih trenutkov snidenja. Sedaj pa leži pokopan v nekem gozdu tam pri Velikih Laščah in čuka odrešenja, odrešenja zase in za svoj slovenski narod. Tudi ko se je zvečerilo, je položaj na bojišču ostal nespremenjen, bil je isti kot zjutraj. Sedaj smo pa vedeli, da bo šlo zares, bolj kot pa včeraj. Tudi pogled na grad jc bil danes vse bolj drugačen kot pa včeraj, ko smo ga gledali od zunanje strani, pa tudi komunisti so gn videli nekoliko spre menjenegn. Včeraj je bil grad skoraj prazen, danes pa poln in vsa okna in line smo zabnrikadirali z opeko in z drvmi, kar koli je pač bilo primernega in knr smo dobili, dn smo se vsaj nekoliko zuvarovali pred tolovaj- skimi kroglami. Celo z vrečami, polnimi moke — toliko smo jih imeli — smo mašili okna. Na vsako okno, v vsako lino smo pa postavili strojnice, ponekod še celo lahke minometalce, tako da je obramba bila popolna. Pa kako dobro so delali naši strojničarji, le vprašaj ljubljanska gospoda svojo nadeDudne sinčke in hčerkice, katere si poslala ven na deželo borit se za kruh, ki ga nimate in za svobodo, ki vam je je zmanjkalo, odkar je italijanska kraljeva policija tako zmagoslavno odkurila iz Ljubljane! Le vprašaj ljubljanska tovarišija tiste, ki so napadali na Turjaku nas, »izdajalce«! Niti ti gospodiči in gospodične, ki so v moških komunističnih uniformah ali pa celo v salonskih oblekah pa s puško prek rame korakali proti Turjaku kot da gredo na promenado, no bodo vedeli števila padlih sobojevnikov. In ti so bili večinoma sami nedolžni, ki jih je komunistično junaštvo in tovarištvo nagnalo v prve vrste, du so tam padali kot muhe' Dvakrat so nam poslali tudi pozive za predajo — podpi-san je bil Dule — pa sprejeli jih nismo. Ne pogajamo se z njimi! (Uulje.) peki homunizmo na 6opišhBiii Masovno pobijanje zavednih Slovencev — Komunizem je spremenil Goriško v deželo nepopisnega gorja In trpljenja Poziv goriškim Slovencem Ljubljana, 12. novembra. »Osvobodilno« gibanje, čigar sadove Je doživljalo dolenjsko prebivalstvo skozi dve leti badoglievske okupacije v Ljubljanski pokrajini, ki je v prvi vrsti pripomogla, da je OF zaradi nerazumljivih represalij in svojstvenih ofenziv, ki 60 jih tej kliki narekovali politični načrti, kar je jasno razodel 8. september, to gibanje se je po zaslugi komunističnih voditeljev razširilo tudi na Primorsko, zlasti po Goriškem. Kakor povsod, so tudi tu komunisti začeli ubirati zelo inile narodne strune, da pridobijo zase vse narodno čuteče ljudi. Tistim pa. ki niso imeli mnogo smisla za narodne in druge idealne težnje, eo zabrenkali pesem o novih socialnih reformah za kmete in delavce, ki da jih bo izvedla OF. Mnogo ljudi so premotili. Ce je kdo dvomil v dobroto tega gibanja, ker je toliko strašnega slišal z Dolenjskega, so ga potolažili z izgovori: »Ta poročila niso resnična ali pa so zelo pretirana; take stvari počenjajo le neodgovorni; da so tega in tistega ubili zato, ker je bil narodni izdajalec, da vsak preobrat pač prinaša kri in vsako osvobojenje zahteva žrtve.« Na vso moč 6o zagotavljali Primorcem, da se v tej deželi kaj takega ne bo dogodilo, ker je ljudstvo z duhovščino vred z njimi in zlasti, ker so prišla od ljubljanskega vodstva navodila, da se napake, ki so se dogodile v Ljubljanski pokrajini, ne bodo več ponovile. Tako eo slepili komunistični voditelji in njihovi prijatelji ter zlata sredina neuko ljudstvo. Mnogi pa so seveda že v začetku spoznali komunistično zvijačno taktiko, ki se zna na sto načinov prilagodili, samo da dosežo svoje namene. Krivično bi bilo, če bi se kdo drznil očitati Primorcem, da so zaradi »nezrelosti« in nepoznanja nasedli komunističnim limanicam. Dejstvo je, da na Primorskem navzlic vsej propagandi ne bi bila mogla nastati taka miselna in načelna zmeda, če ne bi bilo od slabe strani, nekje od zunaj, prišlo konec 1942 navodilo: »Vsi v OF. Rusija bo imela besedo in vpliv do Jadranskega morja. Primorski Slovenci no smejo svojega časa zamudili. Ne gre za komunizem, temveč za slovanstvo!« Danes, ko imamo v rokah dolr monte In pisma raznih »vodilnih« o-ebnosti, lahko pribijemo: ljudstvo je zarali komunistične propagande, ki je oreplavila vso Primorsko, tavalo v m "g" i v katero so ga zvodili poleg komunistov tudi drugi zaslepljenci in politični računarji. Le redki 6o bili, ki so si upali kljub komunističnemu 6trahovanju nepoučenemu ljudstvu povedati resnico, namreč, da je OF zarota proti slovenskemu narodu, ker je njeno gibalo mednarodna Komunistična Partija, ki se je celo združila t italijanskimi komunisti, samo, da bi izvedla svoje načrte. Mnogo so škodovali Primorcem tudi oni, ki so vedeli za vse krinke OF, pa so kljub temu oznanjali laž, češ, treba je tako nastopiti, da rešimo sebe in svoje glave, da rešimo svoje prem> ženje, da ostanemo ugledni itd. Komunizem je preplavil s svojo propagando vso deželo, njemu pa so pomagali pisu-nt, ki so izdajali brošure ter pisali o »Kristusu in Galilejstvu«. Še več! V OF so poslali svoje ljudi, četudi so vedeli, da je taka pot kriva. Znani so vsi obiski v Gorici in drugod, znana pisma tovariša ftkerlja »Gregorju«, razni sestanki, še več, v rokah so dokumenti, ki bodo izpričali vso krivdo teh ljudi pri nesreči primorskega ljudstva po 8. septembru. Kakor na Dolenjskem, tako so tudi na Primorskem z OF sodelovali Bado-glievci oziroma italijanski komunisti, s katerimi so se po nalogu iz tujine združili v OF. Oblasti pa so začele preganjati pripravljeno zaroto. V Trstu so ustanovili poseben oddelek kveslure, ki je s (Nadaljevanje z druge strani.) Poleg surovin In proizvodov pa potrebu-jemo še delovne sile. Če te delovne sile ni dovolj na razpolago, jo moramo dobiti. Saj imamo dovolj vzgledov v drugih vojskujočih se državah, zlasti pa v Nemčiji, kako je treba smotreno voditi porabo delovne sile, kako je treba sprostiti delovno silo na drugih področjih, da jo lahko postavimo na področje, kjer fe naj- • bolj potrebna. Veliko delovnih sil pri nas je zaposlenih pri delih, ki niso tako nujno potrebna, kot je danes obnova dežele. Pomislimo samo, koliko energij se troši za nepotrebno delo, pa mobilizi-rajmo te delovne sile za bolj pametno delo, ki je danes gotovo najvažnejše: obnova naJe dežele. Delovna dolžnost fe nekaj samo ob sebi timljivega, navaditi pa se bomo morali še na to, da je treba v sektorju zaposlenih ljudi izvršiti marsikatere izpremembe in poslati ljudi na delo tja, kjer so najbolj potrebni. To delajo z uspehom drugi narodi, pa se bomo morali lotiti tega dela tudi mi. Ne smemo pri tem pozabiti velikega vira delovnih sil, to je žena, ki je danes zlasti v mestih marsikje neizrabljen, poleg tega se dajo moški delavci nadomestiti z ženskimi delavkami. Nanizali smo nekaj vprallnnj, ki so v zvezi z našo obnovo, pa se nam zdi potrebno, da že' podčrtamo, da fe to delo nujio ic neodložljivo. Zgrabiti moramo za deio, takoj in vsi, da saj malo zacelimo najhujše rane, ki so nam jih zadali zločinski uničevalci našega naroda. Naj ne be nikogar med nami, ki bi se skuhal odtegniti temu delu, kajti naj se zaveda, da je narodni škodljivec, _ kdor nc pomaga narodu graditi. V kolikor pa te zavesti manjka ali ne obstoja dobra volja za organizatomo in smotreno obnovo, a si ustvarimo s potrebnimi ukrepi, za ar bodo skrbela naša oblastva, vse predpogoje, da bo obnova začeta in vsaj dovršena v najnujnejši izmeri, ki je potrebna, svojo znano površnostjo spravila v zapore več nedolžnih kakor pa krivih. Te represalije, ki so jih dejansko povzročili slovenski komunisti, pa so služilo OF, kajti rodile so odpor v ljudstvu, ki je zaradi 20 letnega takega življen ja vse to sovražilo, si želelo vsakršno druge oblasti, torej tudi OF, ki je obljubljala republiko v slovanskih združenih državah, pod vodstvom tovariša Stalina. Taka je bila selev komunističnih hudičev, ki so sejali sovraštvo, začeli s strahovanjem ter z grožnjami odstranili vse, kar bi se drznilo zoperstavljati načrtom tega gibanja oziroma njegovemu vodstvu. Celo nekateri duhovniki so bili v začetku tej akciji naklonjeni, ko pa so spoznali, da je njen temelj komunizem, so poučili ljudstvo. Srp in kladivo pa sta takrat že obvladala z nasiljem ljudstvo, nad kalerim se je grmadilo trpljenje, kakršnega Primorci niso doživeli v vsej povojni dobi. Narodu najzvestejše so obsodili na smrt Ko so po vsem tem spregovorili oni dobri slovenski duhovniki, ki so 20 let in še več živeli in trpeli z ljudstvom, ko so spregovorili pošteni katoliški laiki, ki so zaradi svoje narodne zavednosti toliko trpeli in za narod toliko žrtvovali, tedaj je KPS (OF) izdala tajen ukaz, katerega so našli šele pred kratkim: V posebni spomenici jo KPS s podpisom tovariša politkomisarja Cvetka Močnika, ukazala terenskim odborom, da morajo najstrožje nadzorovati slovenske duhovnike, s ka-terimi bodo, ko pride čas. žo obračunali. Se več I KPS je obsodila na smrt več Iajikov in duhovnikov, med njimi msgr. dr. Miroslava Brumata, časnikarja Poldeta Kemperleta, dr. Janka Kralja in druge, ki so pošteni možje po svoji narodni dolžnosti opozorili ljudstvo na nevarnost komunizma in posledice njegovega »osvobodilnega« gil»a11 Piccolo« dolge članke o najdbi številnih žrtev po kraških jamah. Oddelek gasilcev jc našel do sedaj žc 13? novih grobov — žrtev, ki so jih pobili komunisti. V Vineških gozdovih so našli 84 mrtvecev, na drugem mestu 23 ljudi iz Rudnika pri Llndarju. V 90 metrov globoki kraški jami v 'ler-liju blizu Barbane so našli gasilci 25 popolnoma golih, nn pol razpadlih trupel med njimi tudi neko žensko. \ neki drugi kraški jami v Podogoli so našli v 180 metrov globoki jami 5 trupel. Identiteta žrtev je neznana, ker so bile žrtve gole in brez vsakih dokumentov. »11 Piccolo« poroča, da so pri Rudniku blizu Lindarja našli gasilci tudi truplo duhovnika Angela Tarticchio. Mnogo, mnogo zločinov jc še neznanih. četudi je komunističnega vladanja v teh krojih že konec. Uboga Istra je še posebno trpela. Zaradi komunističnih nesmiselnih nastopov je padlo prav na tej revni zemlji največ žrtev. Beseda Primorcem Tako »svobodo« je trpečim Primorcem pripravila OF. Sedaj je konec njene strahovlade, konec laži I Po Eavskem in Goriškem ustanavljajo lomobranske legije, kjer se pod narodno zastavo zbirajo zavedni Primorci. Slovenska beseda je spet ogrela topla goriška in vipavska srca in danes si primorski rojaki že lahko svobodno brez nadzorstva komunističnih strahovalcev stiskajo bratovske roke. Veseli so, da so se lahko njihovi fantje pridružili Domobrancem. Veseli so, ko slišijo, da ima naše kulturno slovensko središče še vedno slovensko univerzo, veseli so, da se je tudi Dolenjska rešilo komunistične strahovlade. Ko vam po našem tisku pošiljamo bratske pozdrave in se ob spominskem dnevu tisočih komunističnih žrtev spominjamo tudi vaših mrtvih rojakov, vn* kličemo k zeclinjenemu nastopu proti uničevalcu našega naroda. Kličejo nas tisoči mrtvih, kličejo nas stotine talcev, kličejo nas naši domovi, kličejo nas Domobranci, da se pridružite n j i: hovim strnjenim vrstam — vse zaradi obstoja našega narodnega življa in naše bodočnosti. Nemčija, ki je prišla, nam je prinesla pomoč v tej borbi, nam je zajamčila nošo kulturno svobodo in zato ni niti enega razloga, dn bi to odklanjali, Ha ne bi v tej usodni uri našega naroda, ki lahko propade, če gre še dalje po poti komunistične OF, sprejeli vsega, kar nam Nemčija nudi, ko nam hoče vrniti vse to. kar nam je badoglijevska klika s pomočjo OF hotela in še hoče zavedno iztrgati. Ker hočemo vse to ohraniti, ohraniti narod in naše kulturne ustanove, se bomo strnili v Domobranske vrste ter stopali na čelu tistih, pred katerimi plapola narodna tribarvniea. Rešimo slovenski rod in zemljo kajti preveč je že namočena z našo krvjo, in vsaka kaplja, ki kane iz našega nnrodnegn telesa, pade nam v škodo, v korist pa le komunistični OF in badoglijevskemu režimu. To je beseda slovenskih rodoljubov, ki vara želijo kakor sami sebi lc dobro. Dol. Logatec Naročniki Slovenčeve knji/nVe iz Togatca nnj ;nejo naročene knjige 111. letnika pri Baje Danici, Pol. Logatec 14 in jib tudi tam plačajo. Ogromna udeležba pri žalnih mašah Ljubljana, 12. novembra. Z najglobokejšo in najiskrenejšo ponižnostjo se je danes vsa poštena in verna slovenska javnost spominjala vseh žrtev, vseh onih, ki so bili v zadnjih dveh letih poniorjeni od zločinske 'komunistične roke, vseh onih tihih junakov in junakinj, ki so padli i>o raznih gozdovih in krajih pod svinčenkami komunističnih krvnikov in sodnikov. Po vseh ljubljanskih cerkvah je bila slovesna maša zadušnica ob 8 dopoldne ob veliki udeležbi občinstva, zastopnikov raznih korporacij, organizacij in društev. Z nekaterih javnih poslopij in tudi zasebnih hiš 60 vihrale žalne zastave. Vsakdo je posvetil v kratkem molku nekaj minut spominu padlih žrtev. Stolni kanonik dr. Tomaž Klinar je ob asistenci duhovščine opravil slovesno mašo zadušnico v stolni cerkvi sv. Nikolaja pri odlični udeležbi javnosti. Maši zadušnici so med drugimi prisostvovali predsednik pokrajinske uprave, divizij-ski general Leon Rupnik, generalni tajnik g. Jančigaj v zastopstvu mestne občine ljubljanske, tnnogi voditelji in načelniki glavnih državnih in samoupravnih uradov, zastopniki raznih korpOTa-cij in institucij, v zelo velikem številu pa tudi šolska mladina, domobranci in preprosti ljudje. V župni cerkvi sv. Petra je opravil sv. mašo zadušnico za vse žrtve župnik g. Alojzij Košmerlj ob asistenci kaplana Starca in kateheta Škrbe. Razen mnogoštevilnega občinstva iz domačo župnije je bila pri maši navzoča tudi šolska mladina. Mnogo vernikov je prejelo tudi sveto obhajilo, da so na ta način počastili spomin vseh žrtev. Lepa svečanost za žrtve je bila dalje v župni cerkvi sv. Jakoba. Mašo zadušnico je daroval vikar g. Janez Casserntan, žalne molitve pred katafalkom pa je opravil župnik dr. Janko Arnejc ob asistenci dveh kaplanov. Velika je bila udeležba vernikov in šolske mladine tudi po drutrih ljubljanskih cerkvah, tako pri frančiškanih, v Trnovem. na Viču, v Spodnji Šiški, v Mostah in drugod. V župnijski cerkvi sv. Cirila in Metoda za Režigradom je opravil slovesno mašo zadušnico za vse dosedanje žrtve komunističnih zločincev na slovenski zemlji župnik g. Gabrijel Planinšek ob asistenci duhovščine. Udeležili so se maše zadušnice zastopniki državnih in samoupravnih oblasti, srednješolska in littdskošolska mladina in številna množica v žalnih oblekah. Vsakdanja Ljubljana po kronistovih zapiskih Sveti Martin in vreme. Na vreme na dan sv. Martina, ko je kupica polna žlahtnega vina, je navezanih prav mnogo različnih, kratkih in šaljivih vremenskih rekov in napovedi. — Tako stari očanci modrujejo: »Gos na Martina v ledu, o božiču v blatu.« Dalje nekateri napovedujejo v kratkem, čez tri dni sneg, če je na Martinovo leno. Martinovo lepo, čez tri dni grdo. Če je na Martinovo le nekoliko jasno, si lahko najbolj malomaren kmet preskrbi steljo za zimo, ker je po Martinu še mnogo lepih in sončnih dni. Če je Martin v meglo zavil, bo vsak še zime sit. Martin sončen in jasen, huda zima pride na spregled. Martinov dan je tudi nekak mejnik v kmečkem gospodarstvu. Na Martinovo končajo pastirji svojo službo. Živina ostane v hlevih. Jožko Kračman se je polil z vrelo vodo po nogah. Dobil je hude opekline. — Železniška lokomotiva je pritisnila ob drog 25 letnega železniškega ključavničarja.. Zlomila mu je desno roko. — Med delom je spodrsnil in si zlomil desno ključnico 68 letni delavec Ivan Lavrenčič. — Neznan kolesar je na Tržaški cesti podrl in povozil 13 letno delavčevo hčerko Marijo Volkovo. Deklica si je zlomila levo roko. Tatvina zlatnine in drugo. Amalija Pestnerjeva, lastnica vrtiljaka in po rodu ciganka, stanuj« nekje v Udmatu. Navezala je stike z doslej pošteno in marljivo služkinjo Tončko, mladim, neizkušenim kmečkim dekletom. 40 letna Pestnerjeva je dobila to dekle popolnoma pod svojo oblast in ji je počasi začela sugerirati, da naj svoji gospodinji in gospodarju izmakne kake stvari. Dekle si je prilastilo najprej 6000 lir vreden zlat prstan z briljanli, lepo bluzo, jopico in lepo moško blago. Pred sodniki je Tončka priznala vse skesano, Pestnerjeva pa je vse trdovratno tajila. Zaradi tatvine je bila Tončka obsojena na 4 mesece, njena zapeljivka Pestnerjeva pa na 7 mesecev strogega za;n>ra. »Slovenski dom« prinaša T soboto, dne 13. novembra med drugimi zanimivostmi tudi Štirje meseci boja na vzhodni fronti Iivlrnost x laket-brado Kočevski proces, kakršen Je v resnici bil (Izpoved obtoženca, kl se Je reSil) Osvobodilne fronte Grob st za grobom vrsti... (Nov seznam žrtev OF) Slike lx političnega teatra Osvobodilne Fronte (Demokracija, volitve ln drugo) Irska — mali narod Junakov ln oblino raznega berila Nesreče pri padcih in druge. Na dvorišču Nabavljalne zadruge na Vodnikovem trgu je prišlo železniškemu uslužbencu Valentinu Čopu slabo. Padel je in se hudo poškodoval na glavi. — Na Ižanski cesti št. ISO stanujoči sin delavca France Skraba si jo pri padcu zlomil desno nogo. — Delavčev sin, 3 letni —II — Novi grobovi t Marija Tratnik. Danes zjutraj ie f ratki l>olezni umrla gospa Murija Tratnik. Pogreb pokojne lx> v nedeljo ob pol treh popoldne z Žal. Naj ji sveti večna luč! Žalujočim iskreno sožaljel Osebne novice Poročila sta se v župni cerkvi v .Šiški g. Miha Fegttš, profesor, in gdč. | Lili Ločniškar, trgovska nameščenka. j MozelJ, Grčarlce, Jelenov dol - nova morlšča Mlademu paru čestitamo in želimo mnogo srečnih leti Zgodovinski paberki 13. listopada: 1. 1560. se je rodil v Ljubljani deveti ljubljanski škof Tomaž Hren. Umrl je 10. februarja 1630. v Gornjem gradu. Vplivi domače protestantske vzgoje v njegovi jirvi mladosti niso zapustili pri njem nobenih sledov, tem močnejši pa so bili od strani njegovega ujca g. Žitnika, ta ga je vzel k sobi na Dunaj, nato pa ga poslal v ad-monts-ki samostan, od tam je odšel v graške jezuitske šole. Po končanih filozofskih študijah se je hotel posvetiti pravu, pa se je premislil in končal v Gradcu teologijo. Dne 24. julija leta 1588. ga je nadvojvoda Karel pre-zentiral na mesto Primoža Trubarja v Ljubljani. V tem činu je deloval kot stolni pridigar in od leta 1596. kot stolni dekan. Po smrti škofa Tavčarja, ki ga je nadvojvodi Ferdinandu priporočil za naslednika, ga je ta imenoval za ljubljanskega škofa. Hrenovega imenovanja se je zlasti veselila nadvojvo-dinja mati Marija. Kot škof je stoloval večinoma v Gornjem gradu, kjer je tudi pokopan. Hren je živel v času, ko je imel ogromno nalogo, da izvede cerkveno reformo v duhu in po programi; trirlentinskega cerkvenega zbora. Novi škof se je vrgel odločno na delo in stvarno se mu je posrečilo, da je v kratki dobi stri luteranstvo v svoji škofiji in izpeljal katoliško versko obnovo. Sodobniki ga slika jo kot odlično osebnost in gorečega cerkvenega kneza, nek stiski rokopis iz 18. stoletja ga rimerja celo s papežem Gregorjem IL, seveda v omejenem smislu — Poizvedovanja Oseba, kl je v torek, 9. t. m., ob 12 v dobrodelni pisarni, Miklošičeva 7, vzela črno žensko torbico, ae naproša, da vrne vsaj vse listino na naslov osobne izkaznice. Dotlčnega dobro poznanega gospoda, ki je dne 11. novembra zjutraj pomotoma vzel b svojo tudi osebno izkaznico na ime Anton B e r g a n t, dijak, stanujoč za Beži gradom, na bloku Tyrševe ceste, naprošamo da jo takoj odda Istotam strail domobran cev. Na.ldena je bite »Iva usnjena rokavica na Cesti V., Rožna dolina. Dobi se na Cesti VII.-21, Rožna dolina. Ne odlašajte z naročilom »Slovenčeve knjižnice« Naročnike za III. letnik bomo spre jemali le še do meseca decembra t. 1 V »Slovenčevi knjižnici« bo zastopana književnost 15 narodov. Dramsko gledališče Sobota, 13. novembra, ob 16.30: •Kavarnlca«. Izven. Ceno od 22 lir navzdol. Nedelja, 14. novembra, ob 15: »Kovarstvo In ljubezen«. Izven. Cene od 22 lir navzdol. Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Operno gledališče Sobota, 13. novembra, ob 16: »OrfeJ ln Ev- rldlka«. Red Sobota. Nedelja, K. novembra, ob 16: »Madame Rut' terfljr«. Izven. Cene od 32 lir navzdol Ponedeljek, 15. novembra: Zaprto. Radio Ljubljana dnevni spored za 13. november: 8.,10 Jutranji pozdrav — 9 Poročila nemščini ln slovenščini — 12.20 Glasbeni uvod — 12.30 Poročila v nemščini in slovenščini — 12.45 Koncert izvaja radijski orkester, vodi dirigont D. M. Sijanoo — 14 Poročila v nemščini — 14.15 Koncert Malega orkestra vodi Stenovič — 17 Poročila v nemžčini in slovenščini. — 17.15 Koneort klarinetnega tria — 17.45 "Gospodinjsko predavanje — 19 Prireditev slov. domobrancev — 19.30 Poročila v slovenščini, poročilo nem škoga vrhovnega poveljstva v italijanščini nnpoved sporeda za naslednji dan — 19.45 Mala medlgra — 20 Poročila v nemščini — 20.10 Venček napevov — 21. Simfonična glasba — 22 Poročila v nemščini. Za današnji dan Koledar Sobota, 13. listopada: Stanislav Kostka, spoznavalec; Nikolaj I. papež; Didak, spoznavalec. Nedelja, 14. lsitopada: 22. pobin-koštna; Marijino varstvo; Jozafut Kunčevič, škof in mučenee. Dramsko gledališče »Kavarnica« — Izven. Ob 16.30. Operno gledališče »Orfej in Evridika« — Red Sobota. Ob 16. Kino Union Ženske niso angelčki« stave ob 15.30 in 17.30. Prcd- Kino Sloga »Valček s teboj« — Predstave ob 15. in 17. Lekarniška služba Nočno službo imajo lekarne: mr. I.eustek, Resljevu c. 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Komotur, Vič — Tržaška cesta. Praktični nasveti Za soboto: Ugodno za zunanje opravke, če se toplo oblečemo. Za nedeljo: Isto. 73. Ni več videla Rahuna tam doli v mlinu, kako je planil iz svoje hišice in srdito naježil dlako. V Galeriji Obersnel priredi mladi aka-demakl slikar Marijan pllberšek svojo krstno razstavo. Otvoritev bo v nedeljo, 14. t. oh 10.30, na kar opozarjamo našo občinstvo, ki ao zanima za domačo upodabljajočo umotnost. Razstava bo odprta od 14. novembra do 5. decembra. Zapomnite al dobro, da boste dosegli za vaš pisalni stroj, k) ga nameravate prodati, najvišjo dnevno ceno pri tvrdki EVEBEST, Prešernova 44. Ce telite prodati vaš radio aparat, obrnite so najprej na tvrdko EVEREST. Prešernova 44, kjer boste aparat lahko bitro in po nnjvlšjl dnevni ceni in proti takojšnjemu plačilu prodali. Boljša nalivna peresa, dobro ohranjena, kupujo po najvišji dnevni ceni tvrdka Eve-rest, Prešernova 44. Vsa radio popravila vam točno, atro-kovno in z jamstvom ter z predhodnim pregledom lo proračunom izvrši tvrdka Philips-Itadio, Ulica 3. maja 6. Mlakarjeva »Izgnbljena Marta«, Igra v petih slikah z godbo, petjem in plesom bo uprizorjena v nedeljo, 14. novembra, ob 4 popoldne v frančiškanski dvorani; ponovljena bo v nedeljo, 21. t m., istotako ob 4 popoldne. Predprodnja vstopnic za obe predstavi v trgovini STiligoj od srede naprej, na dnn predstave pa obakrat od 9.30 do 12 in popoldno od 2 naprej pri dnevni blagajni. Ker jo čisti dobiček obeh predstav namo-njon za podporo ubožnih dijakinj uršulin-sko gimnazije, prosimo obilnega obiska. Učite se strojepisja! Novi eno-, dvo. In trimesečni tečaji — dnevni in večerni — prično 16. novembra. Specialna strojepisna šola: največja moderna strojepisniea. Desetprstna metoda. — Učnina zmerna. Speci alnl tečaji tudi za stenografijo, knjigovodstvo, korespondenco, jezike itd. Informacije in prospekte dajo: Trgovsko tičlllšče »Clirl stofov učni zavod«, Domobranska 15. Naknndno vpisovanje v trgovsko učili šfe »Chrlstofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15, za Enoletni trgovski tečaj a pravico javnosti in zn Višji trgovski tečaj ter vso ostale oddelke. Na razpolago brez plačen prospekt. — Ravnateljstvo. Vlfijl trgovski tečaj v LJubljani sprejema kot redne sljišatclje(-ice) one dijake(-nje) ki so dovršili višjo razrede srednje šole ali pa redni Enoletni trgovski tečnj. Vpisovn-nje 6o vrši če naknadno. Prospekt na razpolago. Trgovsko učlllšče »Chrlstofov učni zavod«, Domobranska 15. Važno za vsakogar sedaj In v bodoče je znanje knjigovodstva, korespondence, stenografije, jezikov, strojepisja itd. Temeljit pouk se vrši v specialnem tečaju. Izbira predmetov po žolji. Vpisovanje dnevno. Informacije daje: Trgovsko učlllšče »Chrlsto fov učni zavodi, Domobranska 15. Ali ste že poskusili ob dolgih zimskih vočerih z lutkovnim gledališčem! Nabavite si Knretov priročnik »Pavliha« v Mladinski založbi, Stari trg 30. Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od 6obote od 20 do ponedeljka do 8 zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. Franta Mis, Poljanska cesta 15, tel. 32-84. NE POZABI TE KUPITI ROMAN V SLIKAH »IVANHOE« Železniške legitimacije za upokojence Od 22. novembra t. L dalje bo finančna direkcija podaljševala železniške legitimacije za leto 1944, vsem onim upokojencem, ki jim direkcija sama izplačuje pokojninske prejemke. (Med 10—12 dop.). Kdor želi, da se mu železniška legitimacija pravočasno podaljša, naj jo odda v poslopju finančne direkcije v sobi št. 3. (v pritličju, vhod s Poljan- ske ceste) in prinese s seboj železniško znamko, ki se kupi pri vseh blagajnah železniških postaj. 15. dec. N—š, 16. dec. T—Ž, 17. in 18. dec. za zamudnike. — Na postaji Ljub-ljana-Rakovnik dne 10. dec. — Nn postaji Zalog dne 20. dec. — Opozarjamo železniške u|>okojence, da se nemudoma zglase pri šefih pristojnih postaj, kjer dobe ostala splošna navodila. Direkcija železnic Ljubljana. Svoje člane opozarjamo, da finančna direkcija nima v zalogi železniških znamk, znto si jo mora vsak sam pte-skrbeti in izročiti obenem z legitimacijo. V nespretnem primeru njegova legitimacija ne bo podaljšana. Direkcija v nobenem primeru ne sprejema v zameno za železniške znamke gotovino nli kakršno koli drugo vrsto izročenih znamk nli kolekov. Združenje javnih uslužbencev Ljubljanske pokrajine. • Podaljšanje rumenih legitimacij upokojenih žel. uslužbencev, rentnikov in Ljiltovih družinskih članov se viši na postaji Ljubljana gl. kolodvor: dne 2. tleč. 1943 od črke A do vključno G, 3. dec. od II—M, 4. dec. od N—š, 6. dec. od T—Ž, 7. in 9. dec. za zamudnike. — Na postaji Ljubljana-šiška: dne 13. decembra od čtke A—G, 14. dec. II—M, mu OGLASI PLETILJO izurjeno v pletenja nogavic in jopic, sprejmem. Strojno pletenje, Nunska uliea 3. MESEČNO SOBICO oddnm takoj gospodu. Naslov v upravi »Slovencu« pod št. 7706. Iščem 7a tnkoj za manjšo industrijo (plctilnico) SVETLO DELAVNICO po možnosti v sredini mesta. Ponudbe upr. »Slovetfca« pod značko »Center 1000« 7700. Boljša NALIVNA PERESA dobro ohranjena, kupuje po najvišji dnevni ceni tvrdka »EVEREST«, Prešernova 44. MOŠKO SUKNJO temnosivo, ženske lepe gojzarrc št. 36 in dve ilanelosti rjuhi, prodam. Strossmayer-jeva 4-1, desno. KOZO dobro mlekarico prodam ali dum v rejo do pomladi. Verbič, Stritarjeva ulica. PISALNI STROJ znamke »Ol.IVER« in pisalno mizo iz smrekovega lesa, dobro ohranjeno, prodam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod 7660. (1 300 KG SENA prodam aH zamenjam za hlevski gnoj. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Gnoj« št. 7684. Dozdaj izišle kniige slovenske poljudno znanstvene kniiinrce so naletele med čilatelji na izredno in nepričakovano veliko zanimanje Vsak bralec ie v nj h našel kaj, česar še ni vedtl. Posebni mik imajo knjige zaradi tega, ker so begalo in lepo ilustrirane. Lične slike ponazarjajo pisano besedo. Vsakdo naj ge naroči na „SVET", posebno pa to dijakom še prav posebno priporočamo, saj se bodo iz njih mnogokaj naučili kar jim bo v življenju koristilo. Postanite „SVETOV" naročnik in ne bo vam žali „SVET0V1S" knjige na vsako knjižno polico I ŠIVALNI STROJI pogrezljivi. šivajo naprej in nazaj, krpajo, vezejo, stalno na zalogi pri »TRIGLAV«, ltesljeva cesta 16. Večje SKLADIŠČE IN SUPO lahko ločeno, vzamemo v najem. Pismene ponudbe na upravo »Slov.« pod »Začasno« št. 7642. Izredna novost je itrasia. moderna spominska knjiga Moja mlada leta Uredila Krista Hafner Zunanja in notranja oprema: ar h. Vlado G a j š e k Cena kart. L 55'—, vez. v polplatno L 60'— Edinstvena knjiga na naSem Itnjilncm trgu! Ljudska knjigarna v Ljubljani Pred škofijo 5. — Miklošičeva 5. Okna in druge odprtine pri zakloniščih morajo biti zavarovane z vrečami ali z zaboji s peskom in podobnim. Poglejte, če je to zavarovanje še vedno zanesljivo in učinkovito; kjer ga pa sploh ni, ga takoj napravitel NAPRODAJi Industrijsko pod|e«te. pripravno za vsuko stroko, z velikim zemljiščem. Enonadstr. hlla. trgov-ska, < večjim vrtom na najprometnejši cesti ob tramvajski progi. Zazidljive ploskve 200 kvadratnih metrov. Dvonadstropna hiša, nova, t 7 stanovanji po dve sobi io kabinet. Travnik v Izmeri 12 tisoč kvndr. metrov, v Rožni dolini. Zemljišče. 20.000 m« In 10.000 m1. Gramozni teren, znotraj bloka. Pnrccle v Šiški in n> vzhodni strani od lir 45.000 dalje. ZAJEC ANDREJ, reali-tetna pisarna Tavčarjeva nI. št. 10. HARMONIKE za otroke, klavirske, kromatične in diatonič-ne, vseh velikosti, kupuje po najvišjih dnevnih cenah ali prevzame v komisijsko prodajo tvrdka EVERL&I, Prešernov« 44. VSA RADIO POPRAVILA vam točno, strokovno in i jamstvom ter s predhodnim pregledom io proračunom izvrši tvrdka »Philips-Radio«. Ulica J. maja št. 6. Prodam popolno zbirko CANKARJEVIH ZBRANIH SPISOV (20 zvezkov) v pol-usnje vezano, novo zn 2400 lir. Vprašuti v Beethovnovi ul. 2-IV. SENO Interesente za vapon-ske količine sena prosimo. da sporoče svojo potrebo »Gospodarski zvezi«, Bleivveisova c. št. 29. »TOXIN« PRAŠEK zanesljivo uniči mrčes uši, stenice, bolhe itd »DROGERIJA KANT« Židovska ulica št. 1. IEL KINO SLOGA 2,50 »Začetek prve ljubezni je bil valček * teboj.« Idila srečnepn rakonskepa življenja ▼ prcicpcin glasbenem filmu »Valček s teboj« V gl. vlopi: operetna pevka Lizzi \Vnldmilller in Albert Mattcrstork. Režija: II. Marischka. V nedeljo za MATINEJO ob 10.30: »Zaupam ti svojo ženo« Za vse tiste, ki te burke šc nišo videlil PREDSTAVE ob dolavnlklh ob K In 17. ob nedeljah: 10.50, 13.30. 15.30 In ob 1».S0. Nabavite si vstopnice že v predprodajil TEL KINO UNION 21-21 Najnovejše delo znamenitega režiserja Wililja Forsta »Ženske niso angelčki« V glavnih vlogah: Martlie Harell, Axel t. Ambcsser, Richard Romanovsky in drugi odlični igralci. PREDSTAVE ob delavnikih ob 15.30 In 17.30. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo žalostno vest, da je umrl po daljšem bolehanju naš oče, gospod Primožič Leopold vodja zemlj. knjige v pok. K večnemu počitku ga bomo spremili v soboto, dne 13. novembra 1943 ob pol 4 popoldne z Žal — kapela sv. Antona — k Sv. Križu. Ljubljana, Tlccde (Nemčija), Črnomelj, 12. novembra 1943. Marijanca roj. Karlin, soproga; Janez, sin; Poldika, hči; Mclhijor, Josipina, brat in sestra Umrl nam je 11. t. m. po kratki bolezni, v 81. letu starosti, naš ljubljeni očka, dedek, brat, stric, tast in svak, gospod FRANC JELENC železniški upokojenec Pogreb pokojnega bo v soboto, dne 13. novembra 1913 ob 3 pop., iz kapele sv. Jožefa na Žalah, k Sv. Križu. Ljubljana, Licnz a/Drau, Vrhnika, Jagodina, dno 12. novembra 1943. Globoko žalujoči: Ivanka por. Podhregar, Franci, Angelca por. Koinan, inž. Stanko, Mimi por. dr. Kenda, otroci, in ostalo sorodstvo