V Liulhlfani, 11. ianuetrga 1939 molfub Celo 52 • Šsev, 2 Napredek ali propad? Takole ob novem letu navadno prinašajo časopisi poročila o gibanju prebivalstva v posameznih župnijah. Poročajo o Številu rojstev v župniji, o številu smrtnih primerov, o oklicih, porokah itd. Ta poročila so zelo zanimiva in nam marsikaj odkrijejo, kar moro človeka, ki resnično ljubi svoj narod, navdati z veseljem ali s strahom. Dopisi i/, kmečkih župnij nas morejo v splošnem razveseliti, dočim pa tega ne moremo trditi o poročilih iz mest. Podeželska poročila nam povedo, da je kmečki živelj še vedno bogat vir novega ž.ivljenja in da se nam ni bati nazadovanj. Ne moremo pa tega trditi o v3eh mestih. Za vsak narod, tudi za slovenski narod je velikanskega pomena, kako izgledajo številko o rojstvih in smrtnih primerih. Kajti, če itna narod toliko rojstev, kakor je pri njem smrtnih primerov, potem stoji tak narod na poti nazadovanja in propadanja. Kakor natn povedo suhe številke, so posamezni narodi že v takem položaju, da rabijo več mrtvaških krst, kakor pa zibelk. Posebno žalostno v tem oziru je pri Francozih. Časopisi so poročali, da je na Francoskem bilo okrog 14.000 več smrti, kakor pa rojstev. 0 neprestanem padanju rojstev pa poročajo tudi iz Švice. Tako vemo, da je v švicarskem mestu Ženevi polovico vseh zakonov brez otrok in da je kljub visokemu zdravstvenemu stanju, ki tamkaj vlada, število smrtnih primerov precej večje, kakor število rojstev. V 1. 1937 je n. pr. v Ženevi umrlo 3% več ljudi, kakor pa se jih je rodilo. O nazadovanju rojstev tožijo nadalje tudi na Angleškem, v Ameriki, v skandinavskih deželah in v Nemčiji. Pametni ljudje pravijo, če bo šlo tako naprej, da bodo lahko šole spremenili v bolnišnice in v zavetišče za starčke in starke in da bo treba tudi število vojakov zmanjšati. Narodi, ki prikazujejo tako malo število rojstev, bodo kmalu postali narod starčkov, ki ne bo imel nobene odporne sile več v sebi. Nas ne zanimajo toliko tuji narodi, nas mora zanimati naš slovenski narod. Kako stojimo v te moziru pri nas. Tudi pri nas po-! »tajamo moderni v slabem smislu, da se število rojstev v zadnjih letih stalno manjša. Leta 1921 je bilo v Sloveniji rojenih na 1000 ljudi skoraj 32 otrok, dočim jih je leta 1935 zagledalo luč sveta samo 27. Leta 1.921 smo se Slovenci pomnožili v enem letu na vsakih 1000 ljudi za 10 oseb, leta 1935 pa samo za 8 oseb na 1000 ljudi. Kaj to pomeni za tako majhen narod kakor smo Slovenci, lahko | vsak uvidi. Ze tako smo eden najmanjših na-; rodov v Evropi, potem pa še padanje rojstev ; Kje jo vzrok, da število rojstev pada? | Liberalni, komunistični, socialistični časopisi seveda pišejo, da so temu krive zgolj slabe gospodarske razmere. Ali je to res? Mnogi se opravičujejo s težkimi gospodarskimi razmerami. Kolikokrat se sliši: »Saj imamo radi otroke, toda, kako naj jih pa prehranimo? Zadosti je en otrok.« Če pomislimo, kdo so ljudje, ki pravijo, da več otrok ne morejo preživeti, bi pa prišli do kaj čudnega zaključka, V velikih primerih bi videli, da ni revščina vzrok, da nimajo otrok, marveč naravnost blagostanje, v katerem živijo. Sicer se to čudno sliši pa je vendar tako. Od kod pa je prišla bolezen, ki razjeda družine in škoduje narodom? Ali so morda pričeli s tem grehom v preprostih kmečkih iu delavskih družinah, v tistih družinah, kjer je resnično težko preživeti več otrok. Resnica je, da se je ta greh najprej dogajal v družinah, ki bi lahko pre-živile ne samo enega otroka, marveč tudi pet ali šest. V marsikateri družini je dosti denarja za plesne prireditve, za pijančevanje, za dolga in draga potovanja, za kopališča, za dragocene obleke, za kvartanje, za avto in če hočete celo za pse, samo za otroke ga ni. To je bridka obtožba, toda marsikje resnična. To se dogaja v tistih družinah, ki so versko odmrle in vidijo v večjem števil« otrok le neko breme, ki jim omejuje raz* brzdano prostost in onemogoča razkošno živ« ljenje. Resnično verni ljudje pa so veseli, če pridobijo novega družinskega člana in ga 8 zahvalo Bogu sprejmejo v svoje naročje. So ljudje, ki se radi ponašajo s svoja državotvornostjo. Skušnja uči, da je ta državotvornost običajno samo na jeziku. Pred leti, ko »o nas ločili v državnotvorne in proti« državne ljudi, se je dogodil naslednji primer:; Zelo »nacionalna« dama je rekla kmečki ženi, ki je obsojala krivice, ki jih je režim delal nad posameznimi ljudmi in nad vsem naro« dom: »Mati, slišala sem, da ste vi protidržav* ni.« Dotična mati, odločna in poštena kmečha žena, je »državotvorki« takole odgovorila? j Kaj, jaz naj bom protidržavna, ki sem dala narodu in državi devet otrok. Štirje so bili že vojaki, dva pa še čakata, da bosta oblekla vojaško suknjo. Vi ste prodidržavni, ki n« marate roditi otrok.« Grenko očitanje, toda koliko resnice! Kdor dela na tem, da se rušita vera ia nravnost med našim narodom, tisti je kriv, da pada število rojstev. Tisti je sovražnih: svojega lastnega naroda in resnični proti« državni element. Ko odhajate v Betgrad Dne 16. januarja se bodo v Belgradu prvič sešli poslanci, ki so bili izvoljeni pri državno-zborskih volitvah dne 11. decembra. Med temi bo tudi slovenska skupina poslancev, ki bo po vsej pravici zastopala tako veliko večino slovenskega naroda, kakor doslej še nobeno naše parlamentarno zastopstvo. Ogromna večina slovenskih volivcev je pri volitvah storila svojo dolžnost. Volitve 11. decembra so poudarile enotnost slovenskega naroda tako močno, kakor še nikoli prej. In to je brez dvoma največji uspeh v minuli volivni borbi. Sedaj so pa poslanci na vrsti. Oni morajo s svojim delom pokazati, da so vredni zaupanja, ki jim ga je ljudstvo izkazalo. Vsi se dobro zavedamo, da bo to delo težko. 2e v volivni borbi so kandidati na JRZ listi izjavljali, da ne dajejo praznih obljub, ki bi jih ne mogli izpolniti, da pa bodo po svojh najboljših močeh vse storili, kar je mogoče, v korist svojUt volivcev in svojega naroda. Zato nemogočih reči od naših poslancev ne bomo zahtevali, pač pa jih spremljajo na poti v Belgrad naše želje, da bi vsaj to popravili, kar so njihovi predniki v zadnjem desetletju škode naredili in pokazali, kako je treba v težkih razmerah delati za svoj narod. Najprej prosimo svoje poslance, da naj poskrbe, da bo v Belgradu zrastel ugled slo- venskega imena. Doslej nas v belgrajsfeih po< litičnih krogih poznajo kot ljudi, ki se koljejo med seboj na žive in mrtve. Doslej je vsak belgrajski politik lahko dobil v Sloveniji sku-< pino ljudi, ki mu je bila pripravljena prodati usodo lastne dežele za skledo leče. To moral prenehati. Danes je, hvala Bogu, Slovenija enotna kot še nikdar. Dolžnost slovenskih po-« slancev pa je, da to enotnost v parlamenta jasno poudarijo in politikom drugih jugoslo« vanskih narodov dopovedo, da imajo le dr« Korosčevi poslanci pravico govoriti v imentl slovenskega naroda in da je treba samo nj« vprašati za mnenje takrat, kadar bo padli beseda o pravicah in dolžnostih Slovence-vv Enkrat za vselej pa je treba preprečiti, da bi razni slovenski politikastri skušali za hrbtom svojega naroda priplezati do oblasti in jo potem zlorabljati proti veliki večini, ki jih n« mara. Gospodje poslanci, v Belgradu jasno povejte, da imajo v imenu Slovencev pravico politično govoriti le dr. Korošec in njegovi poslanci, pa prav nihče drugi. Druga velika naloga naših poslancev bov njej ni mogoče več stanovati. Naročnikom, •ki nimajo lastnega stanovanja, pa jim ob požaru pogori stanovanjska oprava, se povrne ^resnična škoda do 1000 din. i, II. Naročnik »Domoljuba« je oni, na čigar naslov list prihaja, oziroma kdor je vpisan pri poverjeniku, ne glede na to, kdo je dal denar za naročbu lista. III. Naročniki, ki prejemajo Ust pri poverjeniku, naj tam plačajo celoletno naročnino * zgoraj navedenem času in poskrbe, da bosta jBi-ziiam naročnikov in naročnina pravočasno »odposlana »Domoljubovi« upravi v Ljubljani. IV. Naročnik-pogorclcc naj naznanilu o . požaru priloži potrdilo županstva in župnega i urada, da mu jo brci lastno krivdo pogorela | stanovanjska hiša ali stanovanje, in da je — čo prejema list pri poverjeniku, res pravočasno plača! celoletno naročnino za leto 1939. V. Požarna podpora se ne izplača, četudi bi bili izpoljeni vsi drugi progoji: 1. pogorelcu-naročniku, ki je požar sam povzročil; 2. naročniku, ki mu pogore samo gospodarska poslopja: hlev, skedenj, svinjaki, štel-siik, kolnira, kozolec itd.; 3. stanovanjskim podnajemnikom; 4. lastniku dveh ali več stanovanjskih hiš, ako inu pogori hiša, v kateri redno ne stanuje. Če pogori hiša moža, čigar žena je naročena na »Domoljuba«, ali hiša očeta, čigar sin ali hči prejema »Domoljuba«, pogorele« nima pravice do podporo. Uprara »Domoljuba« gu »o tega pravilnika točno držala in prošenj neupravičencer ne bo uvaževala. žtran 4. __________ |adnjem hipu se mu je zasmilila in je prerezal Vrv. 2ena je morala potem iz hiše. Sest let je iflvela pri svojem očetu in zmerom tožila po »•rojih štirih otrokih, ki jih je pustila pri mo-ta. Nenadoma pa se je pojavil po tolikem ča-1« njen mož in jo prosil odpuščanja. Ko je kila njegova prošnja ustrežena, se je z ženo Jpet vrnil na svoj do-n. V hišo sta se spet naselila mir in ljubezen, ki sta morala prestati |ako težko preizkušnjo. d Vodja slovenskega naroda — zopet Jfcrttnl boter. Družini delavca Franca Mačka j».d. »Petračev« v Dol. Logatcu, se je v de-jjambru rodil enajsti otrok — fantek. Za krst-tiega botra je bit po svojem zastopniku naš taoditelj bivši notranji minister dr. Anton Korošec, ki je ob tej priliki družino velikodušno pbdaroval. d Plug na trakovih. V četrtek popoldne t« je pojavil na jeseniški glavni cesti orjaški tolug tn oral sneg ter čistil cesto tja doli do Uavornika. Ljudje, ki večinoma še niso videli takega stroja, so se zbirali in gledali to iz-tedno delovanje. Plug je teke! na trakovih, kakor tanki, in oral cesto do poljubne širine. .Urejen je tako, da lahko popolnoma pobere 0aeg s ceste, toda po naših cestah je deloval 1* na širino. Pri volanu je sedel zraven ce-Srtar, toda označka pluga je kazala, da stroj tli iz Jesenic. Delavstvo, ki se vozi na šihte z Avtobusi doli od Kranjske gore, je bilo te Hni prizadeto. Avtobusi niso mogli nikamor. Delavci pa so se dogovorili, da bodo pot oči-l»tlli in prosili so za ta orjaški plug iz Beljaka. Rezal je sneg čez Korensko sedlo in potem lam čakal dva dni, da so bili papirji za prehod meje v redu. Ko je dobil papirje, je plug |>o£tstil sneg z naših cest m že so pribučali avtobusi po prosti cesti. Dobro bi bilo, da bi bi tadi pri nas omislili tak čistilec. Zanimivo ja, da je bila cena za oranje s tem plugom Itirikrat manjša kot pa za oranje z našimi plugi. d Za staroupokofence je započel veliko hkcijo poslanec Bitenc, da ae jih izenači z novoupokojenci. Dasi so plačevali prispevke ga pokojnino, sedaj brez lastne krivde života-Hjo ▼ največji bedi. Upamo, da se bo ta pra-flričea socialen podvig poslancu posrečil. d So pa slovenski izdelki vendarle naj-SepSL Kar 224 odlikovanj je bilo podeljenih razstavljalcem na belgrajski obrtniški razsta- vi, ki je bila pred dvema mesecema v paviljonih bclgrajskega velesejma. Takrat so tudi belgrajski listi pisali, da zavzemajo izdelki slovenskih razstavljalcev, v prvi vrsti pa izdelki šentviških mizarjev, prav gotovo prvo mesto, kar se tiče kakovosti in lepote. Iz seznama oalikovancev pa se vidi, da sta bila deležna odlikovanja samo dva slovenska obrtnika, vse ostalo pa so prejeli obrtniki iz srbskih krajev. Da so slovenski obrtniki zaslužili tako malo odlikovanj spričo poplave odlikovanj, ki so jih bili deležni razstavljalci, je treba iskati vzroka pač drugje, kakor pa v pravičnih ocenah komisij. d Jugoslovanski katoliški Škofje se sesta-nejo 24. januarja v Zagrebu ter bodo na nekajdnevnem sestanku razpravljali o sodobnih verskih vprašanjih. d Sprememba nazivov postaj. Občinstvo se opozarja, da so se dne 1. januarja 1939 nazivi postaj v Ljubljani in v Mariboru spremenili iu sicer se imenuje postaja Ljubljana glavni kolodvor samo Ljubljana, Ljubljana gor. kol. — Ljubljana-Šiška, Ljubljana dol. kol. — Ljubljana-Rakovnik, Maribor gl. kol. samo .Maribor in Maribor kor. kol, — Maribor-Stu-denci. d Gradbeni minister dr. Krek je podpisal odlok, s katerim odobrava tehnični predlog za obnovo državne ceste št. 17 od kilometra 44.095 do km 45,009 (Mihovski klanec pri Veliki Nedelji) v znesku 729,474,21 din, d »Ker ga je preveč zeblo«. Sedaj, ko je mraz, je po mestu in deželi vse polno tatov sukenj. Enega teh tatov so ujeli v Šiški na Novega leta dan zvečer. Ukradel je v neki gostilni lepo 500 din vredno suknjo. Tatu pa so ujeli, šc preden je mogel suknjo prodati. Je to neki France Petrič, ki je na policiji povedal, da ga je preveč zeblo in da je bil nujno potreben suknje. d Nad 400.000 din za božičnice in božične podpore revežem je izdala mestna občina mariborska za letošnji božič. Mariborski rdečkarji delajo sedanji občinski upravi krivico, ko pišejo, da se občina ne zaveda svojih socialnih dolžnosti. d Nov akademski dom hočejo zgraditi belgrajski študentje. Zbrati hočejo toliko denarja, da bo postavljena surova zgradba. Nekatere podporne ustanove so jim obljubile svojo izdatno pomoč, v prvi vrsti pa občina, Sveta Družina Sv. družina je prebivala o majhnem, | neznatnem galilejskem mestecu Nazaretu, | Bi hi je to sk romna delavska hišica. Prepro, j sta soba z najpotrebnejšimi predmeti zu eio. Ijenje je bil zemeljski dom učlooečenegt * Boga. Po naših človeških sodbah bi pač mislili, i da bi moral Sin božji, če je hotel nu tu snet } priti in nu njem bivati, imeti drugačne žio-Ijenjske razmere. Mogočna paluču o kakem tedanjem soeloonem mestu bi bila dostojen dom vsemogočnega Boga. Toda naše misli niso božje misli. Da je bilu hiša Jezusova o Nazuretu, ni bil zgolj primer, ker primerov si p življenju Odrešenikooem pač ne moremo misliti. Co-spod nebes in zendje se ne bo dal v k a ko stvur prisiliti. To je bil brezdnomno poseben namen božje previdnosti. Odrešenih je t svojim skromnim stanovanjem in preprostim načinom življenja hniel predvsem počastiti in potolažiti one stanove, ki imajo na svetu najtežje življenje, ki si s pridnim delom svojih rok služijo vsakdanjeila kruha. Tako je sv. družina v Nazaretu ravno delavskim slojem najsvetlejši, tolažbe poln zgled. Kristus, sin matere delavke-predice in rojenec delavca-tesarja. i se tri osebe so najlepši vzor družinskih kreposti: medsebojni ljubezni in spoštovanju, potrpežljivosti in pokorščine ter popolne boguvdunosti. """"s" puveuai svoie sanje, ual pn te na zapisnik, nakar so to poslali ▼ Belgrad. Takrat nihče ni verjel, da se bo kaj takega zgodilo, čeprav je Klein natančno popisal vnaprej, kako se bo dogodek odigral. Po dveh letih se je prav tako točno zgodilo, kar je izpričal uradni zapisnik. d Razprava proti roparskemu morilca Kra.njcu Silvestru pred mariborskim okrožnim sodiščem se je končala s smrtno obsodbo prizadetega. d Živahen železniški promet. Na novo leto je bil kljub mrazu železniški promet na vse strani prav živahen. Zaradi kurjave dolgih vlakov občuti železniška uprava še vedno težave in ovire, toda gre mnogo na boljše, da *> tudi zadnji vagoni kolikor toliko kurjeni. i ežave so bile M vedno z mednarodnimi Nečloveško mučenje mlade deklice Gornii Orflfainir'! Tiri 7cin!rtS A-__!l i. V Gornji Gračanici pri Zenici sta Camil «ehiei6, delavec v železarni, in njegova žena tfahtma, unela celih osem mesecev zaprto v lemni m mrzli sobici brez okna 7 letno Siko Camilovo hčerko iz prvega zakona. Tam sta jo' »u&la in stradala v želji, da bi umrla in bi tako njima pripadlo premoženje, ki ga je de-klica podedovala od svoje rajne matere Pred testtmi leti je umrla prva Camilova žena. Zapustila je enoletno dekletce Siko, kateri je zadala vse svoje premoženje. Ker v doma« hi-M ni bilo nobenega, ki bi negoval otroka, je »zel Siko k sebi Camilov brat, ki je oženjen J*.'0 P°k?r Camilove žene- Pri etricu in teti ao je deklici prav dobro godilo, imela sta |o zelo rada. Pred dvema letoma se je Camilo ",Z 2°let"° Rahimo- jn nia-^ha nista mogla trpeti male Sike. Mislila sta fredno na to, da bo Sika kmalu dorasla in Lr :^aiP°rtV0',ki "ta K* sedai sama uži-fraia. Zato sta prišla na grozno misel, da b' dete umorila in se tako polastila premoženja. Pred osmimi meseci je Camil šel k bratu po Siko in jo pripeljal domov. Doma sta jo oče m mačeha zaprla v sobico .brez okna in ji dajala toliko hrane, da ni od lakote umrla. Mala deklica je ležala gola na golih tleh brez postelje in odeje. Nečloveška zakonca sta dajala deklici vedno manj hrane, tako da je bila kmalu samo kost in koža. Od stradanja in večnega sedenja kakor tudi zaradi nesnage deklica skoraj ni bila več podobna človeškemu bitju. Gmti so ji začele kosti in meso. - Končno je to strašno trpinčenje uboge deklice pri-™ dn" » sodi^ je nečloveškim staršem ^™l0 r0Hka' ^ ga j6 Pre«iedal travnik in da kHnh ^ °tr°k°vi orSani unie^ in da kljub najboljši nego otrok skoraj gotovo ne b« ostal pri življenju otrokfl go > * uvid?10"- ?r0,i ne6Io^kim staršem je bila tn^T r na preiskava- Za taka dejanja bi tudi desetletni strogi zapor ne bil preveč ki jim je podarila stavbno parcelo. V domu bi imelo stanovanje več sto revnejših dijakov, Poleg stanovanj bi bila v novem domu nastanjena tudi akademska obednica, ki sicer posluje v drugem prostoru. Do sedaj obstoja t Belgradu dijaški dom kralja Aleksandri, vendar pa že zdavnaj ne zadostuje več za tisoče rednih akademikov, ki hodijo v šolo na belgrajski univerzi. d Zanimiva jasnovidca. V nekem časopisu smo čitali sledečo zgodbico, ki za nio seveda ne jamčimo: Posebna jasnovidca sta zakonca Klein iz Sremske Mitrovice. Protestantski župnik in njegova žena sta oba rojena v družinah, ki so bile zaradi jasnovidstva znane. Obema se v sanjah prikazujejo dogodki, ki se bodo zgodili v bližnji prihodnjo-»ti. Tako sta videla v snu žaloigro ruske carske družine štiri mesece prej, nesrečo parnika »Titanic« je videla Kleinova šest mesecev prej, prav tako umor prestolonaslednika Franca Ferdinanda v Sarajevu, in nazadnje tudi dve leti prej smrt kralja Aleksandra v Mar-seilleu. Takrat je šel Klein k okrajnemu na- ^omllrn (n _..... J _ 1 ____• . • r» • •>< • irzovlaki, ki so prihajali v Ljubljano z velikimi, celo dveurnimi zamudami. Na novo le-p je bil promet prav živahen, kajti mnogi cletniki in Športniki so krenili na vse strani-tjer so ugodni kraji za zimski šport. Na Go-jsnjsko se je en dan odpeljalo do 2500 izletnikov z ljubljanskega glavnega kolodvora. — »roti Kamniku je odrinilo do 1000 potnikov, jroti Dolenjski 900, proti Rakeku 800, proti jidanemu mostu 1500 in proti Vrhniki do 300 potnikov. Jedro potnikov so tvorili smučarji f svojimi dilami. Na Silvestrovo in naslednji |an sta se med smučarji primerili dve nesreči. 9ba ponesrečenca, magistratna uradnica Bre-|a Goljevšček in zasebni uradnik Josip Bizjak fe Ljubljane, sta s'\ pri smučanju zlomila desko nogo. d Zagrebško stolnico bodo temeljito pre-ijovili. Stolnica je ponos hrvaške metropole in lajvišja stavba v mestu sploh. Zaradi svojega fcpega gotskega sloga je še posebno zanimiva, iaj je bila zgrajena že v 13. stoletju. Pred 58 eti je bila hudo poškodovana zaradi potresa, poslej je bila prenovljena že šestkrat. Ko se t uprava odločila za temeljito prenovitev, se a oglasil neki strokovnjak iz Milana, ki vodi lam prenovitvena dela milanske stolnice, ter pnudil brezplačno svoje nasvete. Stroški bo-jb znašali 15 milijonov dinarjev, f d Kmetijska zbornica za drinsko banovino « nedavno zaključila svoje zasedanje. Med Srugim so sklenili določitev minimalnih (najmanjših) cen za kmetijske pridelke, lzvozniška |ružba, ki bo v kratkem imela sestanek, na katerem bo razpravljala in potem določila tajnižjo ceno, pod katero se poljedelski pro-Irvodi ne bodo smeli prodajati. Obenem je ibornica sklenila, da bo pobirala za kritje projih proračunskih stroškov 4% dokiado na tomljiški davek. ^ d Gospodinjo! Za Vaše perilo uporabljajte odlični domači izdelek »Oven« terpentino-fo milo, ki bo tudi Vas prav gotovo vsestram-to zadovoljilo. d Bralcem Domoljuba prav toplo pripojimo našo domačo tvrdko F. I. Gorifar, St. etra cesta 2» in 30, tam dobite vse vrste bia-a za moške iu ženske obleke in površnike, lašče, zimsko triko perilo, pletene jopice, rokavice, nogavice. Zimske rjuhe, odeje in oce. Velika izbira svilenih in klotastih odej, platna za rjuhe, cvilha in razne posteljnine. Zima, morska trava, perje za blazine ter sploh vse potrebščine za nevestine bale. Na vsak večji nakup dobite lep nameček. Tvrdka je z vso doslednostjo zvesta svojemu geslu: »Majhen zaslužek, velik promet!« d Pri zaprtju ali pri motnjah v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-.lo.ie!« vode. Koncem decembra 1938 je Slovenska prosvetna zveza v Celovcu polagala svoj letni obračun. Ob tej priliki je predsednik g. dr. Tiscliier spregovoril tudi sledeče tehtne stavke: »Režim, ki slovenski narodni manjšini ni hotel dati nobenih pravic razen možnosti za dolgovezne razgovore in pogajanja, ta režim je izginil, koroški Slovenci pa smo ostali. — Nikdar nismo v Karavankah gledali kulturnih meja in v času radija take mejo tudi ne morejo obstojati. Koroški Slovenci se držimo dveh osnovnih vodil v narodnem življenju: na eni strani lojalnost do državo in režima IZ DOMAČE POLITIKE p »Narodni list«, glasilo JRZ za zetsko banovino, piše: »Od g. dr. Mačka pričakujemo, da bo sedaj spregovoril. Hrvatski narod namreč vsekakor želi bratski in iskren sporazum. O tem ni dvoma. Hrvatski narod želi delo, hoče napredek in zna spoštovati red in mir v državi. To pa mu v polni meri jamči današnja vlada.« p »Samouprava« piše med drugim tudi sledeče: »Sedaj moramo videti še, po kateri poti bo krenil Stojadinovič ob reševanju hrvatskega vprašanja: Ali se bo začel pogajati, kakor bi bilo mogoče slutiti po nekaterih poročilih tujega časopisja, ali pa se bo po-služil neposrednega načina ter bo v imenu vlade kar dal pokrajinske samouprave. Kaj sam o tem misli, je g. Stojadinovič jasno povedal v svojem volivnem govoru 8. decembra v Ljubljani, kjer je naglasil, da ostaja na programu širokih avtonomij, da bi se tako preprečile posledice pretiranega centralizma in nemogočega federalizma.« — »... Ne smemo pozabiti, da je g, Stojadinovič takoj po pre-osnovi svoje vlade dal izjavo, da se bodo njegove politične smernice nadaljevale. Ce bo kaj novega ukrenjenega za dosego zbližanja s Hrvati, ni treba, da bi to pomenilo že spremembo ustave ali popuščanje političnih smernic vlade, pač pa lahko to pomeni smiselno spopolnjevanje in razvoj tiste politike narodnega preporoda in obnove, ki jo njegova vlada vodi že 3 leta.« p Banovinska skupščina JRZ ▼ Ljubljani. Dne 6. januarja dopoldne je bila v Ljubljani seja okrajne organizacije JRZ za Ljubljamo-okolioo. Udeležil se je je tudi gradbeni minister dr. Miha Krek. Seji so prisostvovali poleg mnistra dr. Kreka vsi predsedniki in podpredsedniki krajevnih organizacij JRZ za mesto Ljubljana in Ljubljana-okoiioa. Predsedoval je seji poslanec Miloš Stare. Po pozdravih, ki jih je izrekel poslanec Miloš stare, je govoril o političnem položaju gradbeni minister dr. Miha Krek, ki je obenem tudi predsednik okrajne organizacije JRZ za okraj Ljubljana-okolica. Zborovalci so na koncu izrekli soglasno zaupnico m priznanje obema slovenskima ministroma. p Povest o treh »finfarjih«. Pri poslanskih voiitvah leta 1927 je takratna samostojna demokratska stranka dobila v kamniškem okraju točno 55 glasov. Pristaši stranke g. Puclja, ki so takrat prerasli demokrate za nekaj desetin glasov in se povzpeli na številko 618, so bili na svoj mal uspeh na moč ponosni in s se rogali svojim demokratskim nasprotnikom, češ samo za tri »finfarje« glasov ste zbrali. Pri decembrskih volitvah pa brez pridržka, na drugi strani pa tesna kulturna povezanost z materinskim narodom. 10. aprila smo z dejanjem postavili dokaz, ob katerem morajo obmolkniti stare bjake o protidržavnosti v slovenskem delu Koroške. Z izpovedjo za državo smo povezali tudi brezpogojno izpoved za slovensko narodno skupnost.« K vprašanju »Nemcem prijaznih Slovencev« moramo ponovno poudariti: Mi poznamo na Koroškem samo Nemce in Slovencel Vse ono, kar v družini govori slovensko, to je slovensko, vse drugo pa naj bo nemško, če je nemški narod mnenja, da mu to koristi. Zalo že pri nakupu Aspirin tablet pazite na»Bayer«-jev križ. kajti brez lega znaka ni Aspirina A S P I R i N TABLETE ojl.1 rmj. pod s. tvojim 12406 od «. xi ims. je kandidat JNS na dr. VI. Mačkovi listi — v ostalem pristaš g. Puclja, zbral na svoje ime med vsemi bivšimi kmetijci m demokrati spet točuo 555 glasov — tri »finfarje«. p O jugoslovanstvu. Predsednik bivše narodno skupščine Štefan Čirič je te dni v Novem Sadu med drugim takole dejal: »Mi nočemo jugoslovanstva, ki bi nasprotovalo srb-stvu, brvatstvu ali slovenstvu. Privrženost srbstvu, ozir. hrvatstvu in slovenstvu mora biti tako močna kakor privrženost jugoslovanstva, To je smisel politike JRZ, in mislim, da smo pogodili pravo pot.« NESREČE n Plaz je zasul kmečko hišo v vasi Tu-riji pri Kučevu Nekaj dni je tam pihal silovit veter in razmetaval sneg vse naokoli. Proti večeru pa je potegnila tako huda burja, da je odtrgala velik snežni plaz s hriba, na čigar pobočju je imel skromno hišico kmet Milorad Marjanovič. Marjanovič in žena sta dremala ob peči, a zaradi zavijanja burje nista čula bobnenja s planine. Trenutek kasneje pa je plaz že udaril ob hišo in podrl steno. Marjanovič a je vrglo ob vrata, a ženo zasulo. Do vratu žameten se Marjanovič ni mogel ganiti. Sele zjutraj so ga drugi ljudje rešili iz zagate in odkopali njegovo ženo, ki je bila že mrtva. Pod plastjo snega se je zadušila. Marjanovič je šele tedaj spoznal, da mu je plaz razrušil hišo in hlev, v katerem je imel nekaj ovac in kravo. Vsa živina je poginila. n Delavca je stisnilo med ogrodje. V sredo, dne 4. januarja se je na parni žagi v Mar-kovou pri Starem trgu pri Rakeku zgodila smrtna nesreča, katere žrtev je postal delavec Jožef Mlakar iz Viševka. Ob treh popoldne je šel mazat tečaje polnojarmenika, katerega ie prej ustavil. Ko je bil ravno z roko med kolesjem, se je začel iz doslej še neznanega vzroka polnojercnenik vrteti. Nesrečnega delavca je prijelo ter ga stisnilo med ogrodje. n Zverinski ženski Pred celjskim okrožnim sodiščem sta se zagovarjali 18 letna služkinja Ana V. in njena sestra 24 letna Marija V, iz konjiške okolice. Razprava je bila zaradi mladoletnosti Ane tajna. Ana V. ie bila ob- 5» Zrn slovensko narodno skupnost Str&a 6. Tudi oče spada v družino Klic: Žena spada v družino! — »o mora podaljšati z dostavkora: Tudi oče spada v družino I Oče ni le gost »redi svoje družiuske skupnosti, ampak je njegova življenjska naloga še pred njegovim poklicem predvsem ta, da sodeluje pri vzgoji svojih otrok. Prav tako se delo matere ne sme izčrpati s Bamimi pripravami za prebrano in z drugimi potrebščinami vsakdanjega življenja. Družina je življenjsko občestvo, ki zahteva, da se vsi njeni člani v vsem izčrpajo zanjo. Vsakršno pre-tehtavanje pravic in dolžnosti preneha v trenutku, ko nam ni družina samo kraj skupnega nasičenja in spanja, marveč nam je kraj izvrševanja dolžnosti, kar se v isti meri tiče matere in očeta. Vsako gospodarsko udejstvo-vanje je samo sredstvo, a namen je zmeraj človek. Ce si hočemo zagotoviti temelje za nadaljnji obstoj svojega naroda za daljnjo bodočnost, moramo v duhu pristne družine preobraziti razmerje med delovnim svetom in svetom družine. Zatorej spada oče, čeprav izvršuje poklic izven doma, prav tako v družinsko domačnost kakor mati. Njegovo življenje mora biti vsak dan vidno zasejano v srce družine, tako da ta oče in mati kot en sam steber, ki na njem stoji družina. tožena, da je 21. oktobra 1937 na Planini pri Zrečah usmrtila otročička V. Mirka, sinčka sestre Marije iz Vitanja. Otroka je usmrtila na ta način, da ga je stisnila čez trebuh. Na isti način je 5. novembra usmrtila v Koritnem pri Oplotnici, kjer je služila, 4 mesece starega otroka Vitrih Marijo. Na prigovarjanje svoje sestre Marije je usmrtila lansko leto 13. maja 3 letnega Marijinega sinčka V. Ivana na Planini in 22. septembra a komolcem zdrobila 4 letnega Črešnerja Miho. Sodišče jc obsodilo Ano na 12 let robije, njeno sestro Marijo pa zaradi nagovarjanja k groznemu dejanju na 15 let robije. — Kako globoko pade človek — brez strahu božjega! n Nevaren čaj. Slovenec, 67 letni zidar Josip 2nidaršič v Zagrebu je povabil na svoje stanovanje 56 letnega prijatelja Nikolaja Če-rina. Ker sta bila oba prehlajena, sta si sku-kala neko zdravilno rastlino za čaj. Komaj sta tekočino popila, jima je postalo slabo. Izgubila »ta zavest Slučajno pa je v stanovanje prilel hiši lili, ki je hiro poklical reševalce, ki so nesrečenika prepeljali v bolnišnico. Tam so jima izpraznili želodca in sta sedaj že izven vsake življenjske nevarnosti. Rastlina, iz katere tta kuhala čaj, je bila strupena. n Mesto podgan je zastrupil svoja otroka kmet Milan Zivkovič iz Radujevca. V hiši »o se pojavile Številne podgane Mačka, ki so jo pri hiSi imeli, podganam ni bila kos. Zato je Zivkovič kupil arzenik in ga posui ob špranjah, skozi katere ao se plazile podgane. Živkovi-čevi trije otroci pa so mislili, da je arzenik »1, pa »o ga zato začeli lizati. Kajpada so se zastrupili. Dva sta v silnih mukah umrla, tretjega pa so zdravniki le rešili. n železno blagajno s 53.000 din je odnesel. Tkalski mojster Ser v Mariboru je shranjeval svoje prihranke doma v železni ročni blagajni, katero je spravljal v umivalni omarici. V tej blagajni je imel 35.000 din v gotovini ter hranilno knjižico, glaseče se na 1800 dinarjev. Poleg blagajne je shranjeval tam tudi usnjato ročno torbico. Se pred božičnimi prazniki je Ser odprl blagajno ter vzel iz nje 800 din, potem pa jo je zopet shranil na staro 0fjr Kov fetiilni praiek »HBDIN« zs prašiče. — Vaak kmetovalec si lahko hitro ln i malimi stroški zredi svoje prašiče. Zado- 'P1-*«50 «lane 1 zavitek « din, po poŠti 12 din; S zav. po pošti 24 din — Mnogo zahvalnih pisem. Uspeh ^m^e zagotovi)en. Prodaj« drogf$r!)a Konc. LJubljana. Žldovika ul.1. Pazltei pravi »Redln< ma dobi «amo v zavitkih * naplaom »Redin«. ^ • — ■ -----— mesto. Oni dan je njegova žena hotela vzeti nek predmet, ki je bil shranjen v omarici poleg blagajne. Takoj, ko je omarico odprla, je prestrašena opaziia, da ni blagajne nikjer. Izginila je tudi usnjata ročna torbica. V zgornjem predalu omarice je bila shranjena zlata moška ura, zlati uhani in zlata zpestnica ter nad 1000 din gotovine, vendar sc pa storilec tega ni dotaknil Takoj je gospa obvestila o tatvini svojega moža in policijo, ki je začela s preiskavo. n Hudournik Pšcta pri Komendi je te dni nevarno narastel in poplavlja vse od izvira do izliva. V Mostah je voda na cestah čez koleno in je vsak promet nemogoč. Voda je razlita po travnikih in cestah, križišč cest sploh ni spoznati. Kernova žaga je v veliki nevarnosti. Rake je voda že odnesla. Po vodi namreč plavajo po 25 cm debele ledene plošče, ki ne poznajo ovir. Kjer se nagrooiadijo, vse podero in odnesejo s seboj. Tudi potok Brnk se je razlil po travnikih. Če bodo vode še na-raičale, bo škoda ogromna. n Nezgode na ledenih tleh. V ljubljansko bolnišnico so pripeljali 18 letnega dijaka Vlada Kavčiča iz Ljubljane. Mladi dijak se je smučal ua Novega leta dan na Gorjušah, pri tem je pa padel ter si zlomil levo nogo. — Pri smučanju sta se ponesrečila tudi Kati Zaje iz Ljubljane m Franc Zavašnik iz St. Vida. — Na zamrzli cesti je tpodrčalo kolo 48 letnemu j vrtnarju J. Kmetu v Ljubljani. Ima nevarne poškodbe po vsem telesu. — Na ljubljanski glavni poiti je na zamrzlih tleh padla poštna uradnica Hilda Vrtovec ter dobila hude poškodbe na kolku. — Ono popoldne je na Trža- ftkl cesti na Viču pade! železniški čuvaj v p, (Jrimiič ter ti izpahnil ramo. — Na poledene-lih tleh te je ponesrečila 40 letna žena magi-ttratnega »luge Marija MatjaSič, ki ai je zlomila nogo, — " n Huda železniška nesreča. Nekaj kilometrov daleč od Varaždina te je na novega leta zvečer zgodila huda železniška nesreča. Tovorni vlak je sta! na odprti progi, ker se je stroj nekaj pokvaril. Kmalu je privozil brzi tovorni vlak in zavozil v prvi vlak. Trk je bil zelo hud. štirje vagoni so popolnoma razbiti, enako službeni vagon V enem izmed razbitih vagonov se je vozil spremljevalec žive kureti-ne Muharem Kambelovič, ki je bil na mestu mrtev. d Vsi, ki mnogo jedo in stalno sede te trpe zaradi lega prav pogosto oa trdi »tolici, naj pijejo vsak dan iašo naravne »Fraoi-Josetove« grenke vode, ki se mora poprej tegreti Davno preizkušena in priznana »Franz-Joseiova« voda se odlikuje po »vojem sigurnem učinku iti prijeni porabi riti. res 8. h» «M74«. novi GROBOVI n Odprta noč in dan so groba vrata, V Goricah pri Medvodah jc nenadoma umrla 18 letna Pavla Luštrik. — V Spodnji vasi pri Slovenski Bistrici je zapustila solzno dolino 73 letna posestnica Ivana Leskovar. — \ Mariboru so pokopali šoferja Nabavljata« zadruge Matijo LMčta. — Na Jesenicah »o spremili k večnemu počitku posestnico Marijo Mesar roj. Ferjan, — V Kranju je zaspal« v Gospodu soproga zobozdravnika Berta Demšar. — V Dolu pri Hrastniku je zadela kap 57 letno Nežo Sopar. — V Mariboru so pokopali Franjo Ma-jer. — Na Cešnjici pri Železnikih je umrl trgovec Anton Eržen. — V Celju je preminula 84 letna Marija Wurzer roj. Satler. — V Domžalah je zapustil solzno dolino Šolski upravitelj Ivan Stenovec. — V bolnišnici usmiljciih bratov v Kandiji pri Novem mestu je na veke zatisnil oči priljubljeni usnjar Franc Globelnik. — V Ljubljani so umrli; znanstvenik proi. dr, Albin Belar, vdova nadučitelja 75 letna Ana Arselin roj Giirtner, učenka Marinka Jenko, mizarski mojster Mihael Dovč, Stelanija Bučar roj. Bezek, toproga upokojenega upravnika glavne poŠte Mici Janežič, Franc Smaj-dek, ivana Gogola in želez, nadsprevodnik v pokoiu Anton Breznikar. Naj počivajo v miru! Obvezno delo za nemška dekleta Nemški časopisi objavljajo najnovejšo uredbo, ki jo je izdal v okviru gospodarske štiriletke predsednik državnega zavoda za delovno posredovanj- dr. Syrup in s katero mora od 1. januarja 1939 dalje vsaka neporočena ženska, stara pod 25 let, ki išče za-poslenja, prinesti spričevalo, da je eno leto prebila v nemški delovni službi, in sicer v stroki za poljedelstvo in gospodinjstvo. Brez tega spričevala nobena ženska ne bo dobila zaposliive ne v državni in ne v zasebni službi. Za neke zaposlitve in poklice je ta predpis že do sedaj veljal. Na primer so morala dekleta, ki so se hotela vpisati na vseučiliščih, delati prej vsaj devet mesecev v kakšnem delovnem taborišču za dekleta, šele potem ao bila sprejeta na vseučilišče. Predpis obveznega enoletnega dela je sedaj razširjen na ves ženski svet brez izjeme, izpod 25 iet star in samski. Na merodajnih mestih so že izračunali, koliko delovnih moči bo dobila država vsako leto na razpolago, da bodo sodelovale v okviru gspodarske štiriletke. Tako računajo, da bo od sedaj vsako leto na razpolago od 300.000 do 400.000 dekliških delovnih moči. Država misli s tem dobiti na razpolago obilo mladih delovnih moči, ki ne bodo mnogo stale, na drugi strani pa se bodo dekleta izveibala, da se bodo zopet rajši oprijela dela v poljedelstvu in v gospodinjstvu, od katerega so zadnja leta rada bežala v pisarne in tovarne. V Nemčiji pričakujejo od te uredbe veliko koristnih posledic za prenoyljenje socialnega obraza nove Nemčijo RAZGLED K B——..........................—......—— ikaroii&ka cerkev || s Papei Pij XI., za Cigar zdravje se zelo IJboje, bo v kratkem odpotoval v Castel Gan-idolfo, ker mu tamošnji zrak bolj prija kakor ®rimski. Tam namerava sv. oče sestaviti še eno -^okrožnico proti poganskemu nacionalizmu in '%»pisati svojo politično oporoko, v kateri bo v ^velikih potezah orisal svoje življenjsko delo-,; pranje, miAHJA $ s Sa Julijske krajine. Na Občinah je umr Aa 83 letna gostilničarka Terezija Logar. — JfV reki Rižani so našli truplo Kočijama Ber-ptoka od Sv. Nedelje pri Dekanih. — Na španskem bojišču je padel kot italijanski legionar »Stanko Šuligoj is Kala pri Kanalu. —■ V Gra-ffUški je 07 letni Jožef Vovk strmoglavil s se-jčtika na tla in si zdrobil lobanjo. — Avto je ||r okolici Trsta do smrti povozil 9 letnega Al-jfesria Benčino.. — V Tolminu se Je iz konfi-Sacije učitelj Branko Satler. —Pri Solkanu se velik kamen zvalil na ©ktavija Marušiča ga poškodoval do smrti. — Neznanci so jtfdrli v hišo Ivana Bembiča v Topoli in na-iSapadli gospodarja in ženo. BiH so vsi oboro-Se ni s puškami. Tolovaji so oba ustrahovali, Jima pobrali 8.700 lir prihrankov in pobegnili Žg|r noč. Oblasti zločincev še niso odkrilo. llčeškoslovaška P s Boji na meji. Uradno poročajo, da je m meji pri Mukačevu prišlo do krvavega spopada med madžarsko vojsko in med češkoslovaškimi obmejnimi stražami. Ob tri četrt na '04 zjutraj je bila češkoslovaška obmejna stra-'Mla pri Orošvegu med rednim obhodom po obit mejni črti napadena z madžarske strani. Pri H tem je bil neki češkoslovaški orožnik ranjen It roko. Začelo se je streljanje z obeh strani. S Na madžarski strani so streljali oddelki redil ne vojske. Zaradi tega je poveljstvo češkoslo-m vaških obmejnih oddelkov ukrenilo vse polt trebno, da take spopade prepreči. Vlada je lf takoj odredila najstrožjo preiskavo in poslala m višjega češkoslovaškega častnika v Mukačevo. I p da bo z madžarskimi častniki zadevo preiskaL H Madžarska vlada je zaradi tega spopada zali gnala velik hrup, vložila oster ugovor v Pragi j® ter je nemški, italijanski in angleški vladi sporočila, da ne prevzame nobenega jamstva več za v bodoče in da bo storila tisto, kar se ji bo zdelo potrebno. Splošno mnenje je, da so spopada krivi Madžari. s To ia »no. Karpatska TJkaJina bo svojo prestolnico uredila v Hustu, postavila tam s posojilom potrebna vladna poslopja, vseučilišče, novo stolnico, višje šole, gledališče in muzej. Spomladi bo začela delati novo želez-jf nico do Himta. Pri teh javnih delih bo pomagal češki in nemški kapital. ~ Država hoče izvesti obsežno varčevanje. Skušala bo odviš-no uradnigtvo spraviti v druge službe, razrešila bo poročene žeuske-uslužbenke ter upokojila starejše uradnike in one, ki so manj sposobni. Za dobo dveh let bo ukinila sprejem novih državnih uradnikov. V isti dobi tudi ne bo nobenih napredovanj. Državni ukra- PO SVETU pl, ki so jih merodajne oblasti v vseh podrobnostih natančno proučile, računa država, da bo prihranila mnogo denarja, da bo dobila mlajše in bolj sposobno uradništvo in da bo ženo vrnilo njenemu naravnemu poklicu v družini, ki je osnovna celica državnega in narodnega občestva, FRANCIJA s Potovanja predsednika francoske vlade Predsednik francoske vlade Daladier je konča! svoje nadzorstveno potovanje po francoski Severi Afriki. Zadnja postaja njegovega potovanja ja bil Alžir, kjer je imel med navdušenimi manifestacijami zaključni govor. V govoru je še enkrat poudaril, da Francija n® bo odstopila niti pedi svojega ozemlja nikomur, in da bo svojo kolonialno državo branila z vsemi silami. Predsednik vlade je imel v guvernerjevi palači važen sestanek s poveljniki francoske vojske v Severni Afriki. NI dvoma, da so na tem sestanku sprejeli važne sklepe za primer kakega resnega spora z Italijo. Francosko vojaško poveljstvo ima zdaj v Tunisu, Alžiru in Maroku zbranih 97 bataljonov pehota, 8 polkov kolonialne konjenice ter 80.000 vojakov v raznih tehničnih oddelkih. — Predsedniku fraooeke vlade Daladier-ju s® Arabci v Tunisu izročili srebrno bodalo Predsednik je bodalo nekajkrat zavihtel po zraku. V tem njegovem gibu vidijo italijanski Usti hudo izzivanje Italije in grožnjo proti njej. g Judje i maje denar. Urad narodno-socla-llstične stranke razglaša uradno, da jevbivSi Avstriji priglasilo 47.768 Judov premoženja ve« ko po 6000 mark. Na podlagi letopisne ureditve teh prijav so Zidje prijavili tole celotno premoženje; v podjetjih 321 milijonov, v vrednostnih papirjih 266, v hišah in posestvih v mestih 521 milijonov, v posestivh na deželi pa 39.7 milijonov. Vsega skupaj so Zidje prijavili v bivši Avstriji 2.04 milijarde mark (30 milijard din) premoženja. TURČIJA s Siloviti viharji so divjali te dni na Črnem morju. Pet velikih turških potniških par-nikov je v nevarnosti. Vihar je odtrgal deset turških in dve grški ladji v premogovnem p istanišču Eregliu ter jih vrgel na obalo Turški 2000 tonski pamik »Milijet« se je potopil, ker ga je morje vrglo na ostanke nekega drugega parnika da se je prelomil na dvoje. To neurje je najhujše, kar jih pomnijo v zadnjih 30 letih. AWEERIKA s S6a obrambo vere in demokracije. Pred nabito polno kogresno zbornico je predsednik Roosevelt te dni imel bojevit govor, ▼ katerem je dejal, da mir na svetu Se ni zagotovljen, ker besne povsod krvave ali gospodarske vojne in ker divja tekma v oboroževanju. Ta položaj na svetu izvira iz napake, da je svet zavrgel vero, svobodo veroizpovedi in demo* Po&j&t* ! Darmol, sredstvo za odvajanja ta testo potvarja. Radi tega pazita pri nakupu,da nosi vsaka fabiata besedo Darmol in zarazo v obliki črics T. Zahtevajte samo origioaln! ParmoL l kracijo. Amerika tak novi rod zavrača in st pripravlja na obrambo verskih in 6l©večaB» «kih načel, ki »o podlaga svobodni državi in sleherni omiki. Za obrambo vere in dento« kraoije bodo Zdržene države zbrale vse svoj^t sile, čeprav žele, da bi se spori na svetu pO« ravnali mirno, da bi se ustavila tekma v ob«e roževanju in obnovilo gospodarstvo. Skuinji k starih vojn so Ameriko naučile, da morf varovati sama sebe. Zato mora biti oborožena^ čeprav oboroževanje v načelu odklanja. drobne NOVICE Poiar je aničil v romunski Bukare&ti p** laSo, v kateri so bili uradi vseh bolnišnic UI največji kinematograf. Angleški kralj is kraljica odpotujeta S maju v Ameriko, kjer ostaneta šest tednov« Bošižna sbirka xa sa«i»nalistične vojalte v Španiji je samo po največjih mestih vrgLi tri in pol milijone peset. Sporazum o varstva manjšin podpišeta £ kratkem Nemčija in Češkoslovaška. Nove japonske vlad«, je sestavil barosS Hlranuma; nova vlada je še bolj faMstiCna, »Fronta narodnega preporoda« je edin® v Romuniji dovoljena stranka. Poplava groši 18 milijonom Kitajcev, fl pokrajini Kiangaa; reka Jangce je podrla n«» sipe. S Hitlerjem se je te dni sestal poljski z<$ nanjl minister Beck. Madžari so izgnali i% Madžarske do sedaf 1040 slovaških učiteljev, več sto pa so jih za* prli. Rekrati Sovjetske Rusije ne bodo ve8 prit segali mednarodnemu proletariatu, temv«§ sovjetski vladi. .-..-—-— Kitajsko pismo Velecenjeni gospod uredniki »Domoljub« lepo prihaja na to visoko JimnaiSJ ako planoto. Vedno smo ga veseli, saj nam prina&g novice iz dTage domovine in nas seznanja, kaljo® je po »vetu. — V imeaiu vseh eobratov ae vasiH zanj najlepše zahvaljujem in vns prosim, <5a mM ga še pošiljate. Da nimamo denarnih sredstev, tfl se veste.* P reč. g. Keree je odšel v Chantung (14 dni % nosilnici) v imerou apostol, delegata megr. ZainlruM^ da v njegovem imenu ureili važne zadeva Na «8» motni poti so ga roparji napadli, pretepli in aro* pali do golega Hvala Bogu, da ga niso uMIL Zdaj bo, ko ee pozdravi, pod vojaškim varstvom odpisu toval v Chantung. V deželi je polno ub®#h v«« jakov, ki »e preživljajo * ropanjem. Zadnji« so nas obiskali tudi japonski irakote plOTl in nas pozdravili a kakimi 100 bosnbaml, V«S h 18 Je razdrtih, ronoffo ljudi pa mrtvih. Mi ae skrivamo t podzemskih prostorih nov« atavb«, ■— Preden J® g. Keroc odšel. Ml 1® M* rotil, da naj vam ▼ njegovem Imenu ia ▼ lmenffi vseh slovenskih »obratov telim veselo- prasnik* i9 sreSno novo leto. — A. A. I « Opomba uredništva. Prav lep« hvala vam m Mtnimlvo pismo to *a Mrena voščil*. Bo« plača] t Prav lepo prosimo Ss a« "lične dopis«, k«<| nas oil.no zanimajo. Sporočamo g Keroou in takrene poadrar«. 8!* Blepi otroci v Kočevja igrajo na citre. Kraljica Marija je pretekli ponedeljek prainovalt svoj štirideseti rojstni d»n. Letošnja huda uma je prinesla ljudem, ki imajo radi »tieli spori« - smučanje ohilo nrilike da se tega športa naui.jejo Naši sliki nam kaleta smufarčka ikčetnlka, ki se pripravka na Drvi »»muk«, druga pa uvežbanega smučarja, ki s skakalnice leti st« metrov dal Jpo^aku Prelekl« let« „0 r Rogaški Slatini »caidali n«i» krasen hotel in mu dali ime »Jugoslov. kralj«. Ko je prišel predsednik Naladier v Tunis, no njemu ne žn„t priredili veliko vojaško parado, pri kateri so nastopil« razne tete v vsako hišo »Domovi iHM " T"n'"' —■ tednik ,rMle(w!ie Tlade D,U(liw. Kitajski roparji so napadli in oropali misijonarja Kereca. Na pol iivega so pustili ležati v inraiH in snegu. I V božičnih praznikih ste t Braziliji trčila skupaj ekspresni in tovorni vlak. Izpod razbitih vngono* so potegnili 31 mrtvih in mnogo ranjencev. Od 10. do 19. tebruarja bodo v Visokih Tatrah na Slovaškem mednarodne smučarske tekme. - Slik® kaže. tekmovalno progo z gore Kasprovy skost gozdove v ilolino. V VSAKO KATOLIŠKO HIŠO SPADA KATOLIŠKI ČASOPIS! Neki ledol&milec je v Ameriki poskušal prebiti >®d in napraviti pot trgovski ladji. Pri tem svojem deln e« je pa sam ujel. Mr»z je bil tako hud. da Je sam obtičal v ledu in s« morali * iJinamifom razstreliti ledeni obroč okrog njega. Francozi so zgradili veliko bojno ladjo. Na ladji eo napravili kar celo letališče za aeroph Po sveta imajo še l»olj spretne drsalee kakor pri aa«. Tale drsalce j« v Sant Moritiu v Švici ku* med drsanjem preskočil iniio. Teiko, da bi znal Se kdo ta&o imenitno skakati. fctev. 2. PO DOMOVINI Slovenski viničarji prestopili v ZZD V Sloveniji jo po uradnih podatkih z družinami vred okrog 20.000 viničarjev. Viničarski slan je najbolj reven, živi pod težkimi delovnimi in življenjskimi pogoji. Njegova plača v mnogih primerih znaša celo din 2 na dan za 10 in 12 uruo delo. Naturalne dajatve s strani delodajalca pa so tudi tako malenkostne, da je siromaštvo v viui-čarskih družinah nekaj vsakdanjega. Sitno slab gmotni položaj viničarskega stauu še poslabšuje dejstvo, da viničarji niso zavarovani ne za bole-ren, ne za starost, niti jim niso določene minimalne plače. Zelo potrebna je v krajih, kjer živi slovenski viničar, delavska strokovna organizacija. Pred 18 leti je viničarje vzdramil in jim vzbudil zanimanje za organizacijo g. župnik Komljanec, takratni tajnik Jugoslovanske strokovne zveze. Organizacija je bila včlanjena vseh 18 let v Jugoslovanski strokovni zvezi. V začetku je lepo napredovala, v zadnjih letih pa gibanje Jugoslovanske strokovne zveze ni moglo vzbuditi pri viničarjih pravega zaupanja in smisla za še večjo razširitev organizacije. Javnosti je že znano, zakaj se je pred tremi leti ustanovila katoliška delavska organizacija. Isti razlogi kot so bili odločujoči pri ustanovitvi ZZD, so sedaj dali povod, da je celotna Strokovna zveza viničarjev v Ljutomeru prestopila v Zvezo združenih delavcev. Na občni zbor, ki je bil te dni v Ljutomeru je prišel tudi novi minister Snoj. Podčrta! je v svojem govoru, da bodo viničarji mogli le v zvezi vsega haloškega slovenskega delavstva, doseči one uspehe svojega dela, kot to vsi viničarji želijo. Ce boste pravilno delali, če bo misel skupnosti v Vaših vrstah velika, če boste složni, če bo v vas podvig bo uspeh zagotovljen. Kakor se je določilo minimalne plače za vse delavske stanove, tako bomo izbojevali minimalne plače tudi vini-čarjem. Viničarjem je zagotovil, da bodo v njem imeli zagovornika in V30 oporo pri njihovem delu. Zastopnik centrale ZZD, njen predsednik Preželj France, se je v imenu slovenskega delavstva zahvalil za zaupanje viničarjev. V svojem go- voru ie razložil pomen slovenske katoliške skup-nos"i Dalje je Vaztolmačil razliko med slovenskimi delavskimi organizacijami, govor,^O praktičnih uspehih ZZD, o bodočih nalogah, ki Jih mora SŽV skupno .'ZZD za viničarski slan izvo-jevali in uredili. Na koncu »o sprejeli nekaj va»-nih predlogov. Zgled prave slovenske matere (Sveta gora pri Litiji) Dva materi sta nam umrli v oddaljenem Sem-niku: Zupan Frančiška kol zadnja v starem letu, Kovač Vincencija pa kot prvo v novem. Prvo, še mlado Strikarjevo mamo, moramo šteti med žrtve materinstva. Dvanajstim otrokom je dala življenje, sama je pa trpela, pešala in umirala. Dvanajst otrok je jokalo ob rakvi, v kateri je ležala nema in bleda mati. Žrtvam vojne postavljajo spomenike, Strikarjeva mama si je spomenik sama izklesala, ko je zapustila slovenskemu narodu 12 polnoličnih, dobro vzgojenih otrok. Bila je v pravem pomenu besede blaga žena. Za tako so jo vsi imeli in so jo tudi polnoštevilno spremili na njeni zadnji poti. — Prva za njo je odšla v večnost njena soseda, tiha in skromna Polačkova mati, ki je vse svoje otroke dobro vzgojila in dobro preskrbela. Tihe in skrite so naše matere in čimbolj skromne in skrite, tembolj svetniške. Izpolnijo svojo materinsko dolžnost tn kot svetniške niučenice odhajajo po plačilo k Bogu. Vse za „DomoVuba" (Iz bivše Štajerske.) Uredništvo »Domoljuba« jfi prejelo te dni dopis sledeče vsebine: Spoštovani! Slučajno sem v neki hiši zagledal list »Domoljub«. Prosil sem, da mi ga posodijo, kar so mi ustregli. Z veseljem sem ga prebral In močno se mi je dopadei, da sem se kar odločil za njega, čeprav sem taKo reven, da Se k maši ne morem, ker mi je obleka pošla, nove si pa ne morem kupiti. Za »Domoljub« si bom pri želodcu pritrgal, samo da ga bom dobival. Oprostite, pro- sim, da vam svojo revščino razkladam. Kar j« res, je res, saj ve to občina, pa tudi g. lupnifc lahko potrdi. Pa vseeno bom plačal celoletno n* ročni no. Bom ie kako prišel do tega denarja Prosim, da ml pošljete časopis in položnico. H«, čem biti vaS prijatelj ter priporočati In »ir^ »Domoljub« s priduo agitacijo. Iz raznih krajev Moravče. V Podbrdu se je preselila v boljj, življenje Marija Per, po domače Martinova stan mama. Dočakala j« visoko starost 02 let; bila j« dobra gospodinja in vzorn« krščanska mati. -Moravška dolina dobi občinsko zavetišče. Občini je nedavno kupila prijazno graščino v CeSnjieaii, kjer bodo našli reveži udobno domovanje. Stavi* je dvonadstropna; ima 11 sob, kuhinjo in prit*, kline. Zraven je tudi 88 arov zemljišča. Skupni cena znaša 80 tisoč dinarjev. Kupnina bo por«* nana s prihranki tekočega proračuna In z ban« vinsko podporo. Obljubljeno nam je tudi posojili Ljudske hranilnice pod ugodnimi pogoji. Na u> delovanje bodo povabljeni tudi »osedne občins, ki se bodo — kakor upamo — tudi odzvale. Za*«, tišče tio otvorjeno nekako do meseca maja ter b« pričelo delovati v manjšem obsegu. šknrijan pri Turjaku. Ko je bil v Sentjurjl shod dr. Antona Korošca, je poveljnik gaailiki čete prosil go«|>oda ministra za podporo za m-pravo novih cevi; prejšnje so se pokvarile prt velikem požaru v I.apanjah. Gospod mintlt« dr. Korošec je podaril iz svojega žepa 1000 dil podpore, za kar mu izreka gasilska četa iskreni zahvalo. Loke. Dne 7. januarja si je pri sankanji zlomila nogo 9 letna fttrajhar Slavka. Dolgo ji prosila očeta, da ji je kupil sank«, a nesreča jI hotela, da se je močno poškodovala. Raka pri Kribem. »Domoljub, vabi V rod »»<>3 naročnikov, da mu v«i tud: v novem letu utlmiej« zveeti. Naj najde »Domoljub« naročnike in brale« » »lehemi »lovetuki hiii. Tako bomo o v»ch d^odki vedno pravilno poučeni ter ne bomo nasedali ram«" vrsUiim SirokoustneJem, ki v»* »tore, da bi na« begal V preteklem letu je imela pr na» smrt izredno obilni žetev, saj j« odšlo v večnost 49 o»«b Rojenih j« p« kilo »kroj 60 otrok. Oklicanih je bilo 35 paro', doma poročenih pa 22 parov. Sv. obhajil j* l>il» razdeljenih okrog 20.000. Velika ran pri Moravčah. Od nas se mal* kdaj oglasimo v »Domoljubu«, četudi ga pr" Besede (Povest) Spisal N. Velikonja, ilustriral akad. elikar L. SušmelJ Slike iz troinesečne kronike o naših krajih. VIII. Vidmarjev pes in Rupar. Rupar je prav takrat prisopihal po klancu mimo ograd. Vidmarjev pes je divje trgal verigo pred hišo ter lajal a vso silo. Oškrbljeno torilo se je prevrnilo, ko e potegnil verigo čezenj. Kdo ve, kdo mu je bil zrahlja verigo da se je člen utrgal in se je mrcina zagnala kakor klobčič na klanec proti Ruparju? »Presneta mrhal Tak, pokliči psa nazaj!« je zavpil bližal ^ ^ da g a'reŠči' Če bi 86 mu P03 Pfi- France se je ozrl, ves besen je pobral oklešček in ga vrgel za psom. i »Marš v kočo, Čuvaj!« EanJ^3 CUVaJ 86 i6 POgni*1 V k!anec 5n PlUpar i® vr«el »Na, če ti glavo razbijem!« fcil z2n£ T SiT "5 Zdrobi1, kamea ™ Je ®pla-aL T da,i0 ie P69 dWgnil ^ c vi leč in bov- ekajoč odšepal po klancu nazaj. * Francetu ^ je dvignil žolč; Čuvaj je bil njegov ljubljenec m zvesti hišni varuh. Poleg tega pa e ji ku! It* LZ?, neV0'ja in iCZS Se --di Re"kV uTol je psa, potegnil verigo in godrnjal. J 1 »Ali je bilo tega treba? Cemu pa si ušel?« se je pregovarjal s psom ter se ni zmenil za Ruparja. >Ali te je, dedec prismojeni? Ali te je?« Rupar se je naredil, kakor da ne čuje. Požrl je pikro besedo. Sosedi so si bili. »Presneti peslc se je jezil. »In da moramo res biti vsi tiho? Ali nam bo zdaj še pes gospodaril, da ne bomo smeli po poti?« Na glas pa ni rekel besede. »Ali ste žo doma?« ga je uzrla Rezka ter si skrivaj obrisala oči. »Po konje sem prišel, da prepeljemo župana!« »Da je res mrtev?« se je vzpela. »Ali res?« 031 si je mencala. Se zmerom so ji silile solze vanje. »Mrtev! Zadušilo ga je in Čelo ima prebito, konja sta se tudi potokla. Zraven pa Vidmar! Tik ob gorkem mrliču pravi: »Zdaj sem jaz za vse v občini. Ti, Rupar, stopi po svoje konje!« Kakor, da sem mu hlapec ali kaj? Kakor stopiš, zadeneš vanj aii pa ob njegovega »Ali ste vi psa?« »Da, utrgal se je. Pa je France kakor stari, namesto da bi bU ozmerjal psa, je še nekaj brundal o sitnem dedcu, alt kaj! Kakšna oblast je v te hljudeh! Ce bi ne bilo toliko ljudi tam okoli, bi mu bil zagnal, naj pošilja svojega pastirja po konje. In kako je to dejal « rt e brisal pot s čela in mahal z rokami: »Kdo, France?« mladega? Ta sicer nI nič boljši, ampak earieva I M reDČi'kak°r ^ pes, presneta mrha garjeva! Ce b. ga ne bil zadel, bi me bil še zagrabil!« »Ali so konji že Sli?« Polanc je vprašal- prišel ie i« ur- ™ RAZNO V belgijski pokrajini Kongo (Južna Afrika) jI ie ninogoženstvo ali poli ga mi ja v navadi; mora domačin za vsako nadalino ženo plačati 2.55 dolarja letnega da* ka. William j* najbolj popularno krstna ime * Ameriki (okrog 5 milijonov) ; med ženskimi Imeni imajo pa prvenstvo Marije (okrog 6 mi' lijonov) Kandidat, ki je hotel postati med volirel ««'• popularen, je prijazno po1 zdravil siromainaga žička, stisnil mu je rofcO in govoril z njim, kakot s svojim dobrim prijate* ljem. VpraSal ga je p* zdravju, kako je kaj t njegovo ženo in sinovi« kako je zadovoljen t žt>o itd. Pogovor m™ kandidatom in volivcem se je zaključil takolel Saj boste glasovali lam* dragi prijatelj, kajne? Ne, je odgovoril vollvej odločno. — Zakaj pa net se je začudil kandidat. -> Iz prijateljstva. — Ksko to mislite iz prijateljstvi' — Da. Poslancu, za k* teregg sem pri *adujl» volitveh Rlasoval prinesel stražoo nesreča jdi prebiramo. Živimo v gorskem zatišju, kjer posebnih novic; moški popravljajo orodje, delta pa pletemo kite za cekarje in slamnike — Sni zaslužek, ki ga iinamo pozimi. So pa naši elki zelo poceni: 20 metrov dolga kita stane bližno en dinar, tako da najhitrejša pletica iluži dnevno komaj 3 dinarje. Pa smo le dobre Sije pri gorki peči; tudi pesmico smo zložile o Moji domači obrti ter jo znamo celo zapeti, p črn vrh nad Polhovim gradcem. V preteklem letu ,i>ilo pri na« rojenih 16, umrlih 8, ki so bih stari od —80 let. Poročenih j« bilo pet parov, iv. obhajil bilo 18.000. Preteklo leto ja bilo ie kar ugodno, lehnih nesreč ni bilo. Mnogo seno zidali in po-ivljali, tako da je bilo dosti dela, kdor je hotel ati. Hudo je samo to, ker ima tu tako daleč od etnih krajev, težko prodamo svoje pridelke. Mle-težko prodamo doma, v Skoljo Loko dostavljati je tudi težko. Naročnik: »Domoljuba«, naj čim prej avnajo naročnino za Ust, da bodo deležni nagrad-Ja žrebanja. Naročnino lahko poravnajo pri zastop-!u za katoliike časopise v črnem vrhu 8t. 108. Komenda. V naii župniji je bilo v letu 1938 roje-50 otrok, umrlo je 52 oseb, oklicanih je bilo 32 ©v, poročenih 11 parov. Obhajil pa je bilo prejetih tu 1938 37.759. Pretekli teden se je zaradi veli-deževja in anega zružilo ostrešje na gospodar-poslopju pocestnice Kozalije Plevelj iz Klanca, di velike povodnii, ki je bila pretekli torek, je napravila veliko ikodo pri Kcrnovi žagi. M Velika Nedelja. Pred kratkim se je ponesrečila tukajšnja poštarica gdč. Hrenova. Na ledeni cesti je IbttpD nesrečna padla, da si je pri padcu zlomila nogo. Sipa; se zdravi v ormoški boinišnici. Smrtnih primerov je imela župnija v minulem letu nekai čez 90. Rjavimo v decembru ie bilo nenavadno veliko mrli-Č9V. Pred kratkim je umrl v Ključarovcih ugleden knei-prevžitkar Ivan Koai, na starega dan pa je v Gospodu zaspala Alojzija Kajni. Njena eestra je Baroni Kajni, katera deluj« že nad osem let v ben-"*'1tem misijonu kot sestra Marija Magdalena. Po-lim naj sveti večna luč. rodbinam naše sožalje. — Prosvetno društvo je tudi v preteklem metu pr:-k Silo več lepo uspelih predstav, med katerim; je bila jjraepSa proslava 45 letnice društva in 10 letnica sSStmat. odseka. Knjižnica se je tudi pomnožila za ne-letf novih knjig. Kar se tiče naSega katoliškega časo-ptaj%. smo tudi storili majhen korak naprej, saj se jih pa precej naročilo na »Slov. gospodarja« in ca »Do----------—----—- ¥ vsako tilšo »Domni|»ha«! moljuba«. Kdor pa le ni naročil, naj to stori čim prej, da bo deležen dobitkov, ki jih nudi nagradno žrebanje »Domoljuba«. Zglasite se zaradi tega pri evojeoi krajevnem zastopniku le 'e čas! Pristava pri Mengšu. Dne 31. decembra je umrl po dolgi in težki bolezni, previden « sv, zakramenti za umirajoče v starost1 80 let Jakob Skok (po domače Hru-štar). Naročnik »Domoljuba« je bil nad 50 let, ravno tako drugih katoliških listov. Pokojnik ie bil velik dobrotnik revežev ki cerkve. Neustrašeno je brani! katoliška načela. Vedno je stal v vrstah SLS, seda: pa v vrstah JRZ. Kako je h.l pokojnJt priljubljen, ie pričala velika množica pogrebcev, kalera ga je spremila na zadnji poti. Pevci so mu zapeli nekaj žalostnih Zapušča tri sinove in hčerko redovnico. Pokojnemu možu naj sveti večna luč, preostalim pa naše sožalie. Vintarje pri Škoip Loki Naročnino za »Domoljub«« smo že poravnali, da bomo tudi mi deležni nagradnega žrebanja in da dobimo podporo v primeru »»sreče. Naj bodi povedano, da vsi zelo radi beremo »Domoljuba«, tako zelo se nam 'e priljubil. NaSa vas je majhna, a zelo zdrava. Pomislite, od leta 1930 pa do konca docembra 1938 nismo imeli v vasi nobenega mrliča. Po 9 letih ie umrla ljudskošolska učenka Marica Arhar, ki j: ie davica pretrgala niti življenja. Ker je naš kraj zelo zdrav, se pti na« večkrat mude tujci, posebno iz južnih krajev naše države V okolici ;e mnogo smrekovih gozdov in ic zato kraj posebno ugoden za tiste, ki so bolni na pljučih Pri zadnjih volitvah smo dali svoje glasov« za našega voditelja dr. Aniona Korošca in za našega kandidata 1. Dolenca Metlika. V vasi Dvorišče župnije Vivodinja na Hrvatskem se je obstrelila, ko je brisala prah s puške in ni vedela, da je polna, Ana Vergot, stara 19 let. Ko je oče cul strel iz 6obe, je šel pogledat pri tem je padel v nezavest. Prepeljali so jo v bolnišnico v Karlovec, vendar ji niso mogli zdravniki več pomagat^ ker je dobila okrog 30 zrn, katera so ji ostala v telesu. Iz bolnišnice so mrtvo prepeljali domov. Pokojna Ana je bila pridno in pošteno dekle. S hudo prizadeto dobro krščansko družino sočustvuje vsa kolica. — Prosvetno društvo Je imelo aa novo leto svoj redni občni zbor. Za predsednika je bil izvoljen enoglasno g. prošt Kiemenčič. — Vas Vidošiči si je postavila v vasi lep vaški križ, ki je bil ono nedeljo slovesno blagoslovljen. — Revščina in beda poganja naše ljudi po svetu. Kar v trumah hodijo v Nemčijo za zaslužkom. Nujno bi bilo potreba, da se začne pri aas z zgradbo vodovoda, nove ceste Drašiči—Krmačen. — Sejmi so zaradi živinske bolezni ukinjeni in so posestniki kar doma začeli pobijati živino, ker nimajo krme. Prosimo izvoljene poslance, naj se za nas pobrigajo pri oblastih, ker smo res v taki stiski, kakor že kmalu ne. 1 Preska. Preteklo leto jo bilo rojenih v naši župniji samo 35 otrok. Mrličev je bilo 20. Porok pa 10. Na novega leta je pa umrlo komaj 17 letno dekle Pavla Lučnik iz Gorič. Bila je edina hči matere vdove. Ker je bila od svoje matere skrbno vzgojena in dobra članica deki. Mar. družbe s« je lahko odtrgala od svojega velikega premoženja in rada zapustila svet. Naj blago, preostalo mater tolaži Bog! Ambrus. Naša tara šteje nekaj nad 1000 prebivalcev. Rodilo «e je 38 otrok. Umrlo je pa 16 oseb. Od teh, 8 otrok pod 1 letom, 1 je bil star 34 iet, 9 pa v starosti nad 68 let. Najstarejša umrla faranka je bila stara 92 let Oklicanih je bilo 11 parov, doma poročenih 6 parov. Obhajanih j« bilo " nieteklem letu 16.7®) ljudi. Pndbrdo pri Mo« ravčah. Dne 31. dec. je ljubi Bog poklical k sebi po plačilo Marijo Per, po domače Martinovo staro mamo. Ni je uničila bolezen, eni kljub svo« jim 92. letom ni bila nikdar resno bolna; starost ji je torej pretrgala nit življenja. « Tako nam za vedno zginiaio s površja tega sveta močne gorenjske korenine ver* ne slovenske matere, ki eo se vseskozi zavedale svojih materinskih dolžnosti. Vsi, ko so io poznali, so radi zahajali v nieno hišo. Z napetimi ušesi so jo poslušala, ki je iz časov, ki so ie tričetrt stoletja za nami, pripovedovala toliko lepega in zanimivega. Kako lepe Jajjidaj me prav nič ne pahniti v nesrečo ■as. — Kaj »e je pa lilo? je vprašal kanit. — Nenadoma je I. — Oslepel? se je >lj začudil kandidat. ™_"l>a. pred volitvami je MI' prav tako prijazen s inoj, kakor ste vi, ko se pa takoj po vesli srečala na cesti, nI niti spoznal. Huda tašča. »Pomisll-mojo taSčo je ugriznil .< — »No, in kaj Je em?« — »Njegov go-lar se je pritožil, da pes sedaj stekel.« litra, ki bi se lahko Mmadila tudi med na-1 je — je Sahl Na Du-ju se je nedavno vrSi-tekma 70 igralcev te aljevske igre. Tekmo priredila zveza dunaj-ih šahovskih klubov in edsednik zveze je izdal omenico, v kateri na-aša pomen čaha za Egojo ljudske množice. V Rusiji je znano, da ifujejo šah že deco v udskih šolah. Na znd-ijem svetovnem turnirju marcu v Moskvi so tudi usi odnesli prvo nngra-le. — No bi bilo napač-io. Če bi se ta lepa igrn, i zahteva bistrih misle-'ev ln dobrih kombina-rjpv, udomačila še med »Saj se ne mudi! Preden pride komisija, so konji ie stokrat na mestu!« je otresel Rupar. »Cisto pravi« je pritrdil Polanc. »Mlakarjevi so pa tako in tako ie pri očetu. Hudo pa je, pa tako hitro!« »Ali misli France, da imajo psa samo za nas!« se je oglasila Reza in obstala na pragu, ker je moža prej slišala skozi okno. Kaj je pripovedoval Polanc, ni čula. »Zakaj ga pa imajo! Ce greš po klancu, se utrže! In kako ti je France objesten!« »Stari bi še bil, toda mladi je objesten, mladi!« »Saj pravim, da bi me bila ta mrha kocinašla kmalu popadla!« se ni mogel utolažiti Rupar. »In da sem dedec prismojeni! Kaj bom prismojen, če pa vem, da me lahko popade!?« »Očeta bi bil kmalu Vidmarjev pes!« je pojasnjevala Rezka strmečemu Polancu. jNo, pa ni nič hudega; od-podil ga je s kamnom! Mladi pa ne more nič, če se veriga utrga. Ali kaj more?« »?e postavila bi se zanj!« je poizvedovala Ruparica, ki je pozabila psa. »Postavila! Po resnici in pravici! Ce je veriga slaba in če se pes utrga, ne more zato France nič!« je otresla. »Ali je on gospodar?« »Se to! Seveda nil Le naj pride mirno, z vročo vodo ga!« je hitela Reza. »Z vročo vodo!« »In sem ga zares zadel! Hrbet bi mu bil zlomil, če bi ga bil pogodil. Sepal pa je le, cucek garjavi. Le poslušajte ga, kako laja!« »No, pa nisi bogve kako n zpoloženk se je nasmehnil Polanc, ki je prisluhnil. Lajež se je čnl razločno. »Pa bodi ti razpoložen! Ali si videl starega? Napihnil se je in vtaknil roko za telovnik! In ukazuje! In ukazuje, da ga bo razneslo!« »No, eden mora! In on je zdaj prvi!« ga je tolažila žena. »Gre za kako?« se je razjezi! Rupar. »Zakaj ga zagovarjaš. Da je on sam za vse, je dejal!« »Ce pa je!« »Ce pa je!« ji je oporekel in oči so se mu jezno za-bliskale. »Kar tiho!« Zena je umolknila in jezno zavila v kuhinjo, Rupar je strmel za njo. »Ali še morda kaj naroča?« je porogljivo vprašala Polanca. »Dal Naroča, da vzemi še rjuho, da ga zavijemo!« »In je zato poslal občinskega svetovalca! Kakor paglavce po tobaka. Samo, da pokaže svojo moč!« se ja obregnil. »Kako to misliš!« se je zdrznil Polanc. »Kako naj mislim? Ali nisem povedal, kako mislim? Vse bi rad slrahoval s svojim cuckom! Z vsemi bi rad pometal. »Reci mu, da naj pripelje še rjuho!« In ti uogo pod pazduho in si tu! In če te napade na klancu cucek, si prismojen dedec! Tako se vsi obnašajo, kakor da j® že župan!« Polanc ga je začudeno gledal, nato pomislil in jm>-kimal tehtno: »To pa to! Samo jaz ne! In ko mu je Grm dejal, da ni boljšega nasledniki od njega, je dejal: »To je pa skoraj gotovo. Kako je z občinskimi stvarmi, vem zdaj tes še največ v občini jaz!« si je obrisal Polanc slino ln z nogo sunil dno razbite steklenice s poti. »To ]e dejal!« >Kdo je dejal?« je vprašal Rupar, in videlo se mil je, kako ga je pogrelo. »Vidmar Grmu, sem rekel!« o* in nepozabne so bile urice, ko je nas otroke učila izvirnih slovenskih pesmic, ki smo jih potem »kupno prepevali. Veem je bila v veselje, zabavo in tolažbo. Materinsko je skrbela za svoje otroke in zato so jo vsi tako zvesto in otroško ljubih. l rdno pa upamo, da bo, kakor že tuka; na zemlji posebno zadnje čase, ko zaradi slabih oči ni mogla drugega delati, molila za nas, molila in prosila Bo»a tudi v bodoče. Nikdar vas ne bomo pozabili, naia dobra mamica, in v molitvi se vas bomo spominjali. Naj vam bo žemljica lahka Bog pa naj vas za vee vaš trud sloterno poplača! Hutif. Lansko zimo se je na luk. ljudski Soli ustanovil triletni kmetijski tečaj, za katerega je bilo precej zanimanja med kmetskimi fanti. Tečaja se je udeleževalo okrog 30 tečajnikov, ki so ga redno obiskovali Ko se je spomladi zaradi kmetskega dela tečaj ukinil ter letošnjo zimo spet pričel, se je tečaja udeležilo 13 fantov, in sicer samo tisti, ki so bili od vodstva kmetsko nadaljevalne Sole povabljeni. Drugi ostali pa, ki so se lansko leto tečaja udeleževali, jih vodstvo kmet. nadaljevalne šole ni sprejelo, čeprav bi radi tečaj obiskovali. Kmetsko nadaljevalna šola je za vsakogar, ki bi jo rad obiskoval, ne pa samo za tiste, ki jih vodstvo izbere. Ko je ban-ska uprava za to zadevo zvedela, je potem iz gotovih razlogov kmetsko nadaljevalno šolo ukinila. Št. Jurij pod Kamom. Pretekli teden so žene po župniji pobirale izjave za versko šolo. Vsi starši so se izjavili za versko šolo. — V minulem letu smo slišali, da je bilo v župniji, ki šteje 1200 duš, rojenih 34, umrlo jih je pa 10, poročenih je bilo 7 parov, sv. obhajil pa je bilo 12.000. »Domoljubovih« naročnikov je že precej novih, naj bi tudi lanski ostali vsi zvesti! »Domoljub« je najcenejše razvedrilo in obenem dober krščanski prijatelj, ki te poceni vodi, spremlja, uči in vzpodbuja celo leto. Na prvem mestu je v župniji rodeška soseska, kjer ga imajo prav v vseh hišah. Naj bi jim še druge soseske sledile. Skocijan pri Mokronoga, Naša fars šteje nekaj čez 3000 prebivalcev z okrog 700 družinami. Rojenih je bilo v preteklem letu 113 otrok, umrlo pa je 53. Obhajil je bilo 18.290. Naj omenimo, da je umrlo največ ljudi za pljučnico in jeliko. Krog naših naročnikov na »Domoljub« in druge katoliške liste se je znatno povečal. Tudi letos vlada zlasti za >Domoljuba« izredno zanimanje. — Ob volitvah je prišlo do stave za motorno kolo. Ržen iz Dobruške vasi je trdil, da bo zmaga! Maček, Hrastar iz Mokronoga pa je prepričeval Rržena, da bo zmagala JRZ. Kakor se vidi, je zgubil Kžen Vendar ie llraslar izjavil, da dokler lio zima, ne bo vzel motorja, ker se ne more voziti z njim po snegu. Gotovo Ržen sedaj želi da bi ie dolgo ležal sneg. - Minuli teden je bilo ponoči vlomljeno pri posestniku Andrejčiču Janezu v Zloganju. Tatovi so odnesli vso boljšo žensko obleko, nekaj perila, suho meso enega prasira, vso slanino, več kg svinjske masti in še več raznega drugega blaga. Cerklje pri Kranju. Presneto, kaj je pa na Cerkljanskem zopet novega, si boste mislili. Le počakajte, vse bomo povedali, samo če je g. urednik škarje zsubil, da ne bo preveč novic pristrigel. Sedaj pozimi imamo več časa za »javna vprašanja«, zato okrog peči, zbrani tukaj ali tam, v dolgih razgovorih take reči pretresamo. — Zaradi volitev, ki so nas zelo razgibale, smo se že pomirili. Ampak postavili smo se pa. Od 798 volivcev je volilo dr. Korošca 647, Mačka pa 4 volivci. — Ob praznikih smo občudovali električno razsvetljavo v naši tarni cerkvi, ki je bila šele pred prazniki popolnoma dogotovljena. — Zupna kronika ob novem letu izkazuje v preteklem letu 109 rojenih, 50 umrlih in 12 parov poročenih. — »Domoljub« vsak dan d olji v s nove naročnike. Nagrade vlečejo, p? tudi ljudje ga radi berejo, zato mu bodo tudi stari naročniki ostali Harmonika Predpust je, harmonika škriplje, poziva k sosedu na ples. Pod stropom pa lučka utriplje od hrušča, ki čuje ze vmes. Harmonika svira privlačno in val>i v nastavljeno past. A tam na plesišču je mračno in tema na poti v propast... Harmonika glasno prepeva, da v srcu zatrla bi vest. »Utihni!« predrzno veleva, »In skrij se poznejša bolest;« Harmdliika v milo ječanje neuadno svoj glas spremeni, ko slednjič zavest in spoznanje iz spanja se v srcu zbudi. Limbarski. VINO pristni) m [Joconi dobili. ,„1 Centralni vinarni v Ljubljani zvesti. Tako bo prav, lepo število nas bo. -Dekleta, 23 po šlevilu, obiskujejo 3 mesečni gospodinjski tečaj, ki se je pričel 11. der.-mbra. Vodita ga dve banovinaki gospodinjski učiteljici, — V nedeljo 15. januarja popoldne ob 3 ge vršil občili zbor Prosvetnega družtva. Vabljenj vsi člani in članice ler vsi prijatelji društva.' Rovte nad Logatcem. Na Planinah so pojavili lejx> novo šolo, kar je tamkajšnjim ljudem v veliko čast. šola |>a ima še večji jiomen zalo. ker stoji prav ob meji. Tudi v Ložanekl dolini gra.jjio novo šolo, ker je stara baraka, ki so jo postavili pred 20 leti Italijani, le v zelo slabem stanju. - ; V preteklem letu smo Rovtarji pokazali, da smo še vedno zdravi ljudje. Umrlo jih je 23. luč »vel« j pa jih je zagledalo 62 Tudi drugače smo v Hov-tab letos precej napredovali. Zgradilo se je vei novih hiš. Tudi elektrika je leto« zasvetila. — fits- j vilo »Domoljubovih« naročnikov se je pri na-i lansko leto precej (»večalo, tudi letos sc bo »Domoljuba« in »Bogoljuba« bi morali imetš v \>aki družini. Domoljubovo poverjenWtvo je v mežnariji. »Bogoljub« pa oddaja Kune Angela. Komur se zdi »Domoljub« premajhen, pa naj si naroči >--iov. dom« ali »Slovenca«, za kar imate tudi zastopnika na Pelkovou žt. 8 Brusnice pri Novem mestu. V letu 198H j« i bilo v naši župniji rojenih 60, umrlo jih je 32; oklicanih je bilo 20 parov, od ljubkega štetja r b-tu 1931 je naša mala župnija napredoval,t ?a 300 duš. — Nedavno je umrl Božič Martin I/ (ia-herja. ng sveti večer pa se je ločila iz tega -veti Robič Alojzija iz Dolnjega Suhadola, dobra J • ia, ki je dolgo trpela na težki bolezni. Naj (ki^ ia',t v 111 i ru! Blagovica. Hranilnica in iKMojihiica v Blagovici obrestuje po novem letu 1939 vse stare vloe« » do višina 1000 din po 4%. Od starih vlog, k: -o večje od 1000 din, pa obrestuje po 4% eno četrtino. Nove vloge je pa ie lani obrestovala v m: j« 4%, enako tudi letos. Nove vioge in vi»ft htar« vloge do 1000 d mi je mogoče vsak In Grm? No, seveda, Grm, ta je pritrdil. Ta bi bil nastavil žep, da rau natlači kravjeka vanjl Duša pri-slinjena!« »Veš, kakšen je!« »Saj Vidmar še ni župan!« se je razvnel Rupar. »Seveda ni, toda zdaj je podžupan! Da največ veste o teh stvareh.« Da največ ve? Kdo pa je bil pred Mlakarjem župan, a?« je hitel. »Prav res, največ je Tudi meni se je zdelo za malo! Ali je bii Vidmar ali ti? Koliko časa si ti že bil župan, ko se onemu Se sanjalo ni o podžupanu. Samo, da bi ga slišali Prav za malo se mi je zaelo, rečem, da zamalo. Tako se je obnašal, kakor podkvašen maslenec!« »In prav tisti hip sta prišla Andrej in Tone. Ko sta videla mrtvega očeta, sta ga hotela vzdigniti! »Ne!« je dejal Vidmar, da ga vidi komisija! Potem ga bomo dvigniti. Saj je Rupar že ponudil voz in že Sel, drugi bomo Rupar se je ozrl in zapazil, da Rezka vleče na ušesa. »Poslušaj, Rezka!« jo je poklical. »Reci hlapcu, naj da konjem ovsa!« F ' ' Ko je odšla je menil: hi Jh»i r„m°reŠ 'f ne' Ze zavo'j° 'iudi »e! Ali naj bi se dal ljudem v zobe zaradi mrliča? To ti znal Takšen flip ti izrabi in nas pošilja okoli kakor paglavce In potem že baranta za županski stolec. No, salia va n vas^? Sai ZT^mC0\AU re9 ni ^eg* ™Pana v vasi / Saj se še podpisati ne zna dobrot« Rupar je slepo zrl Polancu v oči , Polane se je umaknil. »Ne vem, kaj bi rekel! No, bomo že še videli!« 7a j^&^iiir -i i5* Pograbil je spet železo ter si 1 desnico otrl pot s čela. Njegova visoka, suha postava se je ključila in zaganjala v breg. Iz rži, ki se je klanjala na njivi, se je videl kot možič na niti. Rž pa je zorela, preveč hitro zorela in kokalj je že pokal. Kakor oglje so se Črnili pijani rožiči v klasju. Polanc je utrgal klas, ga zmencal v roki, odpihnil rese in pleve, dejal zrno v usta, in pokusil m<>V, »Kmalu bo zrelo!« Usul je zrnje v žep. »Za kokošil — No, bomo videli!« In se je ključil v breg. »Treba pomisliti,« je menil sam pri sebi. Železo mu je ropotalo na rami. Ozrl se je iu videl Ruparja pred hišo, kako hodi od tnala do česplje, od češplje do tnala. Rupar je spet prestopil slamo na tleh. »Na, zdaj te pa pohodim!« je udaril s peto nanjo »Bomo videli! Konja naj pelje hlapec!« Jezen je bil nad pasjim laježem, ki se je razlegal v naselju in zadušil tudi klice pastirjev, ki J> 8e gJJ iz gmajne. »Vražji cucek, ali ne bo miru?« »Samo, če bi polena bila v redu!« je pobral -v,!Pno ter ga položil trdo na skladovnico. Polanc se je poganjal v breg in mrmral- pa jfvzef Z ^vT Vidmar'a' že ■"^m. Zakaj TJ I - J0 Vldmar rad vid&i- Ali se mu je bilo ^ rh brega je postal za hip. (Nadaljevanje prihodnjič.) nami. Kaj pravite, fanlj« športniki? Najmanjši dinamo > zgradil mlad elektrotehnik z imenom Istvan Zimmermann iz Stolna Bele cerkve. Ta eleklro-dinamo ima velikost muhe. Zimmermann ga je delal štiri mesece s pomočjo povečevalnega slekla, ki mu je strojfek 50 krat povečalo. S tem je prekosi! amerikanski rekord, ki je za 3 in pol milimetra večji od njegovega. V Sibiriji je navada, da mora nevesta stopili v žeuinovo hišo, sama pripraviti kosilo ali večerjo v dokaz, da je vešča kuhanja. Domačini na otoka Borneo rešujejo medsebojne sporne točke brei aodnijte na poseben način. Ako se dva sosedi pričkata za lastninsko pravico krave, se morata sleči in stopiti v 5 čevljev globoko vodo vpričo množice domačinov. Zatem morata poklekniti in držati svojo glavo v vodi; kdor se dalj časa zdrži v vodi, je proglašen z« lastnika krave. Na otoku Ceylonn raste nad 100 milijonov ka-kaovih dreves, ki donn-šajo okusen sad. SfcoS rabil posojilo, ga lx*5 najhitreje in najceneje jjlg- lfc>btl » domači posojilnici, zato tudi denar, ko ga ig Imsš. t domačo hranilnico na In ga jI Pomagaj tako * #»bi, svojim naslednikom in sosedom I llotič. V nato župnijo prihaja sledeče časo-Bbije: Slovencev 5, Slovenskih domov 12, Douio-S| flubov 52, Jutro 1, Domovina 1, Kmetijski list 1, Delavska politika 1. — Fantovski odsek in De-ktiSki krožek pridno vadita nov telovadni red. • Ker nimata še lastnih prostorov, jima je gasilska S«ta dala na razpolago prostor v gasilskem domu. II Pri državno/.borskih volitvah je velika večina ;S#1»olIvcev nato župnije volila dr. Korošca, za dr. pfffciačka je glasovalo samo 7 volivcev. H Mokronog. Od 11. do 18. decembra emo Imeli ,!Jf||rv. nvisijon, katerega so z veliko ljubeznijo vo-■ mmn gjf- lazaristi pod vodstvom g, auporiorja Flisa. jun plačaj! /. malo izjemami smo se ga ude-lefevall prav pridno. Kljub volivni razgibanosti se |fejjh» mirno in v redu pričel. Bilo je v tem času 2800 Iggivrtih obhajil. Naj Bog podeli stanovitnost! — V l|§preteklem letu je bilo v župniji 19.925 svetih ob-t||g iiajll. Okrog 2000 jih odpade na tujce. Okli cev je §|f|t»ilo 24. doma poročenih 12 parov. Rojenih je bilo 31107 otrok, 29 dečkov, 28 deklic. Umrlo jih je 88, #!§S2 moških. 14 žensk — prirastek 21. M Galicija pri Celju. V preteklem letu je bilo v f?j|yaSI far) 27 krstov, 20 mrličev, poročenih jc bilo •|>i§t0 parov. Poglejmo to statistiko časopisov v naši Sj-jFtari. Prvo mesto zavzema »Slov, gospodar«, ki ima 109 naročnike, na drugem mestu je »Domoljub« • JMevojimi 63 naročniki. Ihievnik »Slovenec? ima 6 naročnikov, »Slovenski dom« 4, »Bogoljub« 22 tn S •*"*sn*k< i" naročnikov. Dnevnik »jutro« ima tri ig Oarofiibike, »Slovenski narod« 3. »Domovina« 12 in jpR eeljeka »Kova doba« 6 naročnikov. Kakor je raz-| Vidno, že daleč prekaša v fari katoliško Časopisje / nasprotnega. A prizadevali si bomo. da boilo v tem ijjletu to te male številke popolnoma Izginile. — " JjfVIdno oo delovala v preteklem letu tudi naša sUruAtva. Izmed vseh najbolj Fantovski odsek, ka-»ieri j« priredil tudi več hipih iger, kakor: »Tri apertro«, »Podrti križ« In »Pri kajielici«. Za to leto SEfe« pripravlja odsek prosvetni tabor. Tako ie pravi zavedni fantje, v nato vrste! — Preteklo loto Mišje bilo, hvala Bogu, to precej dobro. 21 Ia so bila JBSepe, tako tudi koruza in krompir. Le sadja ni * ičto skoraj nič. Nekateri *o si pijato prihranili, Tk> da jo bodo imeli to za leto«, drtigii so pa že ili, tako da bodo morali letos »»uho žvižgata«, vse 'pojasnita glede tosopisov dobite pri ta-Hopniku v Hramtoh ftt. 29, kateri vara želi vaem ■Sctiprtj blagoslovljeno in srečno novo letol Slovenski d&m JE NAS CENENI P0P0LDNEVNIK, KI GA 8V0JIM CITATEUEM TOPLO PRIPOROČAMO. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 IN STANE MESEČNO SAMO 12 DINARJEV. ZA ONEGA, KI 81 NE MORE NAROČITI »SLO-VENCA« JE »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO, PIS1TB NA DOPISNIC! UPRAV! »SLOVENSKEGA DOMA« V LJUBLJANO, NAJ VAM POŠLJE NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OGLED, Bučka na Dolenjskem. Iz St. Vida nad Ljubljano je prispela žalostna vest, da je umrl naš rojak g. ravnatelj škofijske gimnazije v pokoju dr. Anton Ratajec. Pokojnik se je rodil 29. decembra 1873 v Gor. Itaduljih in je pel novo mašo 7. avgusta 1898 v tukajšnji župnl cerkvi v Bučki. Rajnemu g. profesorju in ravnatelju naj Gospod bogato poplača vsa njegova dobra dela! Globoko prizadeti sestri in ostalim sorodnikom izrekamo naše iskreno sožalje! Godešiž pri Skofji Loki. Pred kratkim je obhajala 80-letnico rojstva Marija Jenko p. domače Sovčanova mati. Hodi skoraj vsak dan k sv. maši. Prebira rada vse katoliške Časopise. Največja tovariša sta ji »Domoljub« in »Jiogoljub«. Iiada je obiskovala bolnike in jih tolažila z molitvijo in dobrim branjem. Za dobro in katoliško stvar je bila vedno vneta, zato naj ji Bog povrne in naj jo ohrani to mnogo let. — V naši vasi je precejšnje število »Domoljubovih« naročnikov. Malo katera hiša je, da ga nima. — V družini Krajnik p. domače pri Jurcu se je rodil sin, ki mu je bil krstni boter Nj. Vel. kralj Peter II. po zastopniku komandanta planinskega polka iz Škofje Loke. Studenec pri Sevnici. Na novega leta dan je na Artu umrl Jane Jože v starosti 73 let. Bil je Bioboko veren mož. mirnega tn tihega značaja. Kako Je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb, katerega se je udeležilo zelo veliko ljudi. Žalujoči rodbini nafie sožalje, dobremu možu pa naj bo ljubi Bog bogat plačnik! — V naši župniji je preteklo leto umrlo 16 ljudi, rojenih je pa bilo B8 otrok. V itakonski stan je stopilo 21 parov — na Studencu je bilo poročenih 16 parov, ostali pa drugod. Svetih obhajil je bilo 9850. Bogu moramo biti prav hvaležni, da nas je obvaroval večje vremenske nesreče. Sv. Daniel pri Prevaljah. V minulem letu jo bilo rojenih v naši župniji 23 otrok, umrlo je pa 17 oseb. Najvišjo starost 95 let je doživela Čro-pintok Neža. Poročenih je bilo 9 parov. Leto 1933 nam ni bilo posebno naklonjeno — žita «mo pridelali nekoliko več, drugih pridelkov pa manj. Posebno sadja smo pogrešali. Sreski kmetijski odbor je kupil pri nas svet za drevesnico Delavci oo letošnjo jesen nekaj zaslužili, ko so zemljo rigolali. Stari ljudje so trdili, da je na tern kraju skrit zaklad, katerega bi bilo treba izkopati. Mnenja smo, da bomo še dolgo čakali na zaklad. Popravlja se cesta proti Sv. Danielu in prelaga Vav-tov klanec, kar je zelo potrebno. Na tem klancu ee je zgodilo že več nesreč. Brežice. Previden s tolažili sv. vere, po eno" letni bolezni, star 63 let, je umrl posestnik Jože Bratanič iz Sel št. 81. Zapušča tri sinove in ženo. Bog mu daj večni mir! Male dole pri Vojniku. Po velikem trpljenju, previden s sv. zakramenti, je zaspal v Gospodu Krofi ič Franc, pd. Zelušek, posestnik v Malih dolih. Pokojni je dosegel starost 48 lei. 2e v vojni »i je nakopal kal boiezini. Politično je bi! vedno pristaš dr. Korošca. Vse življenje je bil član tako zvane »maledolske godbe« in je sodeloval na mnogih novih mašah, ko je bil pri boljšem zdravju. Zanima! se je za knjige in časopise. Velika množica ga je spremljala na poslednji poti. Ob grobu ee je poslovil v tolažilnih besedh domači g kanonik 2agar Pave!. Prerano si se ločil od nas, dragi Franc, in zapustil svojo družino. Naj ti bo dobri Bog bogat plačnik! Rateče pri Šknfji Loki. V nedeljo je bi! dobro obiskan občni zbor Katoliškega prosvetnega društva. Izražena je bila splošna želja, da se morajo v društvo pritegnili nove mlade moči, ki bodo prinesle novega ognja za težko in plemenito delo na polju katoliške prosvete. Zalo vabimo vse dobro misleče fante in dekleta, da pristopi io kot člani v naše društvo. Izvoljen je bil za predsednika gosp. evetnik Martin štular. — Od božiča naprej imamo ob nedeljah redno dve anaši. Prvo ob šestih, drugo pa ob pol devetih. S tem je bilo mnogim zelo ustreženo, ker so prej morali hoditi v sosedno mm §§ 4 II »Lepa doba, to Je bila tudi tako krepostna akor je dolga, o čemer sicer sploh nočem dvo-itU »Služi! sem domovini in svojemu kralju, ne bi iskal tujih bogov.« W Knes »e je nekoliko namršdl: |H »Služil ai, gospod, tudi proti meni; vem to. »Toda naj bo sedaj sloga med nama. Vse to je 'Spozabljeno in tudi to, da si tujo zasebno zavist »proti meni podpihoval. Z onim preganjalcem Jfimam še neke račune, toda tebi, gospod, podajam roko in ponujam prijateljstvo.« »Jaz aem le ubog šlahčič in previsoko je za mene tako prijateljstvo. Moral bi se do nje vzpenjati ali poskakovati, a to je na starost že težko. Ce pa vaša knežja milost govori o računih z gospodom Kmitioem, mojim prijateljem, tedaj bi vam od srca svetoval, da opustite to aritmetiko...« B »A zakaj, prosim?« je vprašal knez. H »Ker so v aritmetiki štirje računski načini. 5 Oljete, čeprav ima gospod Kmitie znatno premoli Benje, je vendarle muha v primeri z vašim |H knežjim, torej gospod Kmitie na deljenje ne pri-M »tane; t množenjem se »am bavi; odvzeti ai nd-B lesar ne pusti; mogel bi morda kaj dodati, a ne H Wm, to bi bila vaša knežja milost na to lakomna.« g; Naj je bil Boguslav še tako izvežban v beli aednem dvoboju, da je vendar dokazovanje go- 6 »poda Zaglobe ali pa njegova predrznost tako H presenetila, da je pozabil na jezik v ustih. Pri-|| šotnim so se zaceli trebuhi tresti od smeha, golf Bpod Sobieski pa se jo na ves glas zasmejal in j rekel: »To je star zbaražec! Ume sekati s sabljo, pa rodi ne slabo igrati s jezikom. Boljše je pustiti ga v miru.« In res ni Boguslav več poskušal pridobiti gospoda Zaglobo, ko je videl, da jc naletel na ne-spravljivega moža. Le od časa do časa, kadar je začel razgovor s kom drugim, je starega viteza čez mizo grdo pogledal. A gospod hetman Sobieski je postal dobre volje in je govoril dalje: »Mojster ste, gospod brat, pravi mojster. Ali ste pa tudi našli kedaj sebi enakega v tej ljudo-vladi?« »V sablji,« je odgovoril Zagloba, zadovoljen » pohvalo, »me je dotol Volodijovski. Pa tudi Kmitica sem ne ravno podučil.« Po teh besedah je pogledal na Boguslava. ki pa se je naredil, kakor da ne sliši, in se je vneto razgovarjal s sosedom. »Dal« je rekel hetman. »Volodijevskega sem nekaterikrat videl pri delu in bi bil zanj porok, tudi če bi šlo za usodo vsega krščanstva. Skoda, da je v takega viteza treščilo kakor strela.« »Kaj pa se mu je zgodilo?« je vprašal Sar-bievvski, mečnik čehanovski. »Ljubljeno dekle mu je po poti umrlo v Censtohovi,« ie odgovoril Zagloba, »in najhujše je to, da od nikoder ne morem izvedeli, kje »e zdaj nahaja.« »Pri Bogu!« je za k Vi ca 1 nato gospod Varšicki, krakovski kaštelan. »Saj sem ga jaz, ko sem to! v Varšavo, na poti srečal; tudi on je šel semkaj in mi je priznal, da ee mu je prietudil ta svet in njegove minljivosti, pa da se odpravlja na Kraljevo goro, da bi v molitvi in premišljevanju končal žalostno življenje.« Zagloba se je zgrabil za ostanke las. »Kamaldulec je poslal, kakor mi je Bog mil!« je zakričal v največjem obupu. In res je napravila vest gospoda kaštelana na vse nemajhen vtis. Gospod Sobieski, ki je vojake ljubil in sam najbolje vedel, kako domovina ta- kih potrebuje, se je zelo užalostil in je rekel čez čas: »Svobodni volji človeški in hvali božji ee nI mogoče upirati, toda škoda je in težko mi je prikriti vam, gospoda, da mi je žal. To je bil vojak Ii tole kneza Jeremije, izvrsten proti vsakemu sovražniku, a nedosegljiv proti ordi in razboj-ništvu. Le nekaj je takih četnikov v stepah, kakor med kozaki gospod Pivo in v redni vojski gospod Ruščic; toda tudi ti niso dosegli g«>spoda Volodijovskega.« »Sreča je, da so Saši nekako mirnejši,« je od« govoril gospod mečnik Čehanovski, »in da ee poganstvo zvesto drži podhajskih dogovorov, izsiljenih z nepremagljivim mečem mojega dobrot« nika« Tu ee je mečnik priklonil gospodu Sob i pek firmi, on pa se je razveselil v srcu javne pohvale in odgovoril: »V prvi vrsti mi ie božja dobrota dovolila, da eem se takrat postavil na pragu ljudovlade in sovražnika nekoliko ogrizel, v drugi vrsti pa na vse pripravljena odločnost dobrih vojakov. Da bi se kan rad držal dogovorov, vem; toda na Krimu samem se upirajo proti kanu. a bia!ogrods>ka orda ga sploh ne posluša. Piavkar 6em dobil vest, da se tam na moldavski meji zbirajo oblaki in da lahko vsak čae vdeiejo roparska krdela: ukazal sem tudi marljivo prisluškovali ob cestah, toda nimam zadosti vojakov. Ce kje kaj dodam, se pa na drugem mestu napravi luknja. Zlasti mi primanjkuje izkušenih liudi. ki poznajo način boje« vanja orde, in zato mi je tako žal za Volodijov« skega.« Nato je Zagloba odtegnil od senec pesti, ki si je x njimi stiskal glavo, in kriknil: »Toda on ne postane kamaldulec. tudi če bi jaz moral navaliti na Kraljevo goro in ga « silo potegniti veni Za Boga, takoj jutri pojdein k nje« mu, morda bo vendar poslušal moje pregovarjanje, to pa ne. pa pojdem do primasa, do generala V*« fare k sv. maši. G. svetnika smo prav hvaležni ta njegov trud, kakor tudi g. upravitelju horenčanu ki oskrbuje petje pri pozni maši. - Na P™""* sv Treh kraljev je šolska mladina priredila pod vodstvom učiteljstva ljubko hožičnico. pri kateri so bili uekateri najrevnejši tudi obdarovani. Zahvaljujemo se banski upravi za podporo, kakor ludi domači občini in vsem ostalim faranom, ki so doprinesli svoj delež, da je božičnica tako lepo uspela. . « ., •, v Burka n» Dolenjskem. V božičnih praznikih je za vedno odšla od nas Malenšek Ana iz Gor. Radulj. Pokojnici naj sveti večna luč! — Nekaj farne statistike! V letu 193S je zagledalo luč sveta 27 otrok. 13 dečkov in 14 deklic, umrlo je 16 faranov. Oklicanih je bilo 17 parov, poročenih pa 13 parov. Svetih obhajil je bilo v preteklem letu razdeljenih 4670. Dolenjtks Kenelke. Slinavka in parkljevka se je vendar izselila iz naše občine. Smo se prav oddahnili. — V zadnjem »Domoljubu« se neki dopisnik jezi na cigansko nadlogo. Naj tudi mi pristavimo naslednje: Pri nas so cigani pravi tatinski rokomavharji. Tukajšnja orožniška postaja je izsledila lanske velike tatvine pri sedmih samotnih in siromašnih hišah v teh ciganskih potepinih. Ukradeno rolio so prodajali čez goro na hrvaško stran. Prosimo torej oblasti: Rešite nas ciganske nadloge. Siromakov imamo že itak dovolj — svojih. Lneine nad škofjo Loko. V naši župniji je lani zagledalo luč svela 20 novih faranov, umrlo pa 13. Oklieani so bili 3 pari, poročen pa en par. Obhajil je bilo 9000. — Zdaj je še čas, da naročite časopise za prihodnje leto. Še je v fari nekaj dobrih družin, ki nimajo »Domoljuba;. Je zadnji čas, da ga naročite. Morda boste tudi vi deležni katere izmed velikih »DonioljuliovilK nagrad. Kako bi vam koristila tudi »Domoljuliovac požarna podpora, ako vas obišče požar. Nekaj naših faranov je bilo že deležnih le podpore. — Lue.inci dobimo pošto 3 krat na teden. »Domoljuba« dobimo šele v nedeljo. Prosimo merodajne kroge, naj nam da;o vsakdanjo poštno zvezo — Je pa še mnogo perečih vprašanj, ki nas bolijo, tako pomanjkanje vodovoda, elektrike in zaslužka. št. Vid pri Stični. V naši župniji se je rodilo 148 otrok, od teh 30 v bolnišnicah. Zakonski jarem je prevzelo nase 32 parov, zapustilo pa je ta svet 75 faranov. — Mraz in sneg je tudi pri nas. Največ je bi lo 17 pod ničlo, lako so morali zaradi mraza prenehati z deli pri vodovodu, zato pa težko pričakujemo milejšega vremena. -naročniki ee dobro odzivajo z^ opniku i l. K> vih bo v naši župniji lepo število. < as beži, pri glasite se takoj, da boste deležni zavarovanja za hišo in 23. februarja nagradnega žrebanja. Vojnik pri Celju. Leto 1938 je za nami. Število življenj in smrti v naši far. se n. veliko spremenilo. Bilo je sicer več rojstev od prejšnjega leta, pa tudi več smrti. Ju navajamo Številke. (V oklepajih podatki iz I. 1937.) Rojenih: 83 (71, v t 1936 pa 104!), porok: 53 (45), umrlih: 115 (97) Seveda je pri mrličih všteta banovinska hiralnica, kjer pa ni veliko domačinov. Med gornjim številom je umrlih v hiralnici 58 (44), tako, da je prav v fari le 57 (53) mrličev. Torej smo prekosili smrt za 26 (18) rojstev. - Začeli srno pobirati prispevke za nabavo novih zvonov pri podružnični cerkvi sv. Tomaža. Ta cerkvica je na precejšni višini in se zvonenje čuje daleč naokrog. Kdcr more, naj kaj daruje! Saj zrno do zrna. — (Jputnico za brezplačen prevoz enega vagona živil je prejeli občina Vojnik-okolica. št. Jernej na Dolenjskem. Na praznik sv. Treh kraljev je Prosvetno društvo uprizorilo burko »Ce je v hiši žena gospodarc. Zelja vseh je, da se igra ponovi. — Lansko leto je bilo v našem okraju elektrificiranih več vasi; elektrike pa nista dobili vasi Osi rog in Dol. Vrhpolje in čakata že eno leto r.a priključek. Ko bodo spomladi z delom nadaljevali, je nujno potrebno, da se ti vasi nikakor ne potisneta na stran. -- Posestnik Potočar Karel iz Gor. Vrhpolj je zasačil požigalca, dosedaj še ni dobi! nobene nagrade. Vsekakor bi bilo primerno, da bi zavarovalnica izplačala primerno nagrado, ker je vendar zavarovalnico obvaroval velike škode. h naših društev Dobrepolje. Prosveto društvo v Dobrepoljah bo priredilo v nedeljo 15. januarja igro »Sv. Vid«. Igra je zgodovinska. Iskreno vabljeni! Vel. Lašče — Dolenja vas. Naše Prosvetno društvo gostuje z igro »Detektiv Megla«, dne 22. januarja ob 3 popoldne na društvenem odru v Dolenji vasi. Prijatelji, sosedje vljudno vabljeni. Komenda. V Prosvetnem domu gostujejo Kamni-čani dne iS. januarja ob 3 popoldne t burko .Doktor«. Ker je igra pokia smeha, iskreno vabljeni! Groblje, Cerkveni pevski zbor iz Doba uprizori v nedeljo 15. januarja ob pol 4 v Društvenem domu v Grobljah prekrasno Tomčevo spevo- igro »Slovenski Jmjžič«. Pridite in videli boste to prelepo narodno božično spevoigro, kakrSne Sle. venci doslej še nismo imeli. Višnja gora. Dne 15. januarja bodo v Pro. svetnem domu priredili vojno dramo »A njega ni«. Vljudno vabljeni. Preska. V nedeljo, 22. januarja popoldne po kršč. nauku bo imel ravnatelj prosvetne Zvezi g. V. Zor v društv. Domu v Preski skioptično pro-davanje o evhar. kongresu v Budimpešti. Vabite se vsi prav vljudno k predavanju. Trojane. Tukajšnja krajevna Kmečka zve« priredi kmetijsko-zadružni tečaj, ki se prične dat 24. januarja ob 8 zjutraj v cerkveni dvorani , št. Gotardu, Snov predavanj bo: zadružništvo, spodarska vprašanja in stanovska izobrazba, l'd* ležite se! I št. Vid pri Siiitai. Dne 12. februarja b« oIkVi zbor Kmetske zveze Kmetje oklenite h važne stanovske organizacije, da «e združeno po, govorimo o vsem, kar je v našo koriot. i Snrberje - Zadobrora. Dramat. odsek >P»t-skega društva« uprizori v nedeljo 15. januar« ot» pol štirih popoldne Novakovo veseloigro v Mi dejanjih »Dauea boste nekaj videli...« Vljudna vabljeni! i Prosvetno društvo Metlika, člani iz Hrašil uprizorijo v nedeljo 15. januarja ob 3 popoi lne ia ob H zvečer žaloigro >L'zitkarjic in burko v enera dejanju »Kest fante. Vstopnina nizka. Vljudno valj. ljeui. Med odmori iuranje na tamburire. i Breg pri Kranju. Dne 15. januarja oh 3 popoldne l>otI v nedeljo 15. januarja ob po! treh popoldne igro »Izpod Golice«. Na to opozarjamo vse, ki ito bili zadnjič zadržani. Vabimo pa tudi okoličane. i Prosvetno lega, a on ni bil duhovnik, ampak le dragonec. ako bi pri polnem razumu napravil tak sklep mirno in s premislekom, ne bi nič rekel; toda volja we lKari "S flov(,|ia v obuPu kakor sokol na raco. Ne bom silil vanj. Preden pojdem, si najprej dobro premislim, kaj mu moram povedati, TJ:, "e ,b' nepričakovano potuhnil; a v Bogu je ' '.e za,iPa! vojaček mojemu domisleku m „ f-W|T;,U|>am'lia *">tudi eeia! meniW> pobožno se kri- »Kako? Nikoli te ni obšla skušnjava, da bi žel ven?« je jionovil Zagloba. nr«i J™!" ie nP2ai|!)n<> gledal nadškofovega vrni?: 80 'ak° fu'lr"> razgovarial, in ta Bre voiSiu^jii 6e godi >Tu ni nikogar, ki bi se tako imenoval.« »Brat Miliael?« je rekel poskušajo gospod globa. »Nekdanji dragonski polkovnik, ki je pr^ kratkim prišel semkaj.« »Tega kličemo za brata Jurija, toda on doslej še ni napravil obljub in jih pred določenim časom tudi napraviti ne more.« »Iu jih golovo ne napravi, ker ne verjame!, brat, kakšen ženskar je to liil. Drugega takega, ki bi tako prežat na žensko kre|»ost, ne bi naše! med vsemi samo... setn hotel reči: med vsemi polki vse redne vojske ...« »Tega ne smem poslušali.« je odvrnil menih, vedno boli začuden in ogorčen. »Poslušaj no, brat. Ne vem, kje pr1 va* navadno sprejemajo, če pa tukaj, na tem mestu, S svetujem, da ko pride sem brat Jurij, rajši odidci v tisto sobo pri vratih, ker se bova tu ragovarjal« o popolnoma posvetnih rečeh.« »Jaz bi tudi rajši takoj odšel,« je rekel meniti. Medlem se je prikazal Volodijovski ali lioli' rečeno brat Jurij, a Zagloba ni spoznal prihajajočega, ker se je gospod Mihael ni I no spremenil. Najprej se je v dolgem belem habitu zdel višji nego v dragonski upravi, potem pa je brčice, ki so mu prej k očem strčale, no.iil zdaj pobešene in si pustil rasti brado, ki je tvorila dva rumen« kosmiča, ne daljša kot pol palca; slednjič je sliur sa! in zelo upadel, oči pa so mu izgubile prejšnji blesk; bližal «e je počasi, z rokami, akritimi n« prsih pod habitom in s povešeno glavo. Zagloba, ki ga ni spoznal, je mislil, da P"; haja morda sam prior; zato ae je dviguil » klop in začel: »Hvaljen...« Naglo je pogledal bliže, razprostrl rolte zakričal: »Gospod Mihael! Gospod Mihael!« Brat Jurij se mu je da! objeli, nekaj k««* ihtenjo mu je streslo prsi, toda njegove oči * ostale suhe. Zagloba ga je dolgo objemal, sle«' njic pa je začel govoriti: (Nadaljevanje prihodnji«) »DOMOLJUB«, dne 11. januarja 1939. atran 13. adio ljubljana I od 12. do 19. januarja 1939: | Vsak dan: 12 PloSče, 12.45 Vreme, poročila, | Cas, spored, obvestila, 13.15 PloJ*če, 14 Vreme, Orza, 18 ln 22 Caa, vreme, poročila, spored, ob-Mtila. Vsak daa: 12 Plošče, 12.45 Vreme, poročila, B Ca«, spored, obvestila, 13.15 Plošče, 14 Vreme, grm, 19 in 22 Cas, vreme, poročila, spored, ob-estdla. Četrtek, 12. jan.: 18 Pester spored Radij, or-jastra, 18.40 Slovenščina za Slovence — 19.50 De-ti minut zabave 20 Reproduciran koncert, 20.20 'ečer operne glasbe. 22.15 Fantje na vasi. — Pe-»k, 18. jan.: 18 Ženska ura: Koristi zaprek, ki 6 nam stavijo v življenju, 18.40 Francoščina, 19.50 i naših izseljencih, 20 Iz starih operet, 21.10 Kon-ert na cioloSelu, 22.30 AngleSke plo&če. -— S»-»4«, 14. jan : !8 Za delopu&t, 18.40 Socialni razvoj a^prja, 19.50 Beseda k prazniku — 20 0 zunanji olitiki, 20.30 Kar po domače — Iz kmečkih zgodb I Aal Fridolina Žolne, 22.15 Za vesel konec tedna. - Nodelja, 15. jari.: 8.15 Prenos cerkvene glasbe e JranČ. cerkve, 8.45 Verski govor, 9.90 Koncert ihke glasbe. 10.30 V svitu božiča. Vokalni in or-(sstralni koncert, 13.20 Pevski koncert, 17 Kmet. ra: Kmečko gosjHKlaret-o pri nas in njegova po->azanost e svetov, tržišči, 17.30 Devetdeset minut igbhke glasbe, 19 50 Veseli zvoki, Radij, orkester, 131.15 Pesmi skladatelja A. Dvoraka. — Ponede-j§8k, 16. jan.: 18 Zdravniška ura. 18.40 Sv. Rok pri 19.50 Zanimivosti, 20 Večer Arit Lajovica. MB.15 Prenos plesne glasbe iz restavracije Emona, g^- Torek, 17. jan.: 18 Koncert Radij, orkestra, 18.40 Hnoblem malega naroda. 19.50 Vesela kronika, 20 Mto&če: Iticli. Slrauss: Vesele burke Tilla Eulen-Sfciegla. 20.15 P. Rosegge: Vesela božia pot. vese-B>gra, 22.15 0(>eretua glasba. — greda, 18. jan.: SB Mladinska ura: a) Zima t naSi književnosti; ■ Ročna dela, 18.40 20 letmi razvoj jugoslov. so-gHsbie politike z vidika del. prava 19.50 Prirodo-imme zanimivosti, 20.40 lieprodueirain koncert ne-ffitterih ajigleSkih »kladb, 21.20 Dvospevi. 22.15 ■rrartet mandolin. Vaaka drobna vrstica ali nje prostor velja sa enkrat Dlo 5. Naročniki »Domoljuba« plačalo samo polovico, ako kupuieto kmetiiske potrebščina ali prodajajo svoje pridelke »It itiefo poslov oziroma obrtniki pomočnikov ali vaiencev in narobe. Pristojbina za male oglas« s« plačuje naprej. ki zna nekoliko kuhali in šivati, spretmem. — Slana, Sv. Petra nasip štev. 51, Ljubljana. Ilian,. za kmečka niBPtid d(!|a 8prejme Cerar Fraric, Domžale, Savska cesta II. inm\ g^r kmečkih del. se sprejmeta. Aleš Andrej in Dečman Jože, Hašica p. Si. Vid nad Ljublj. Vftiniiri 18 kova5tvo »otst.iiB sprejmem takoj. — Jože Juhant, Jarše. HiltKftR m kmečka IIlHjIk" (je|a sprejme Novak Janez, Plešivca Stev. 4, Brezovica. blizu Domžal, poceni naprodaj. Naslov pove uprava Domoljuba pod Stev. 385. Brejo svinjo prodam. — Zavoglje 8 pri Dobrunjah. sprejmem. — Zabjek, Rudnik 13, Ljubljana. SlBžhinjo ža samostojno gospedinj-sivo na Gorenj-kem, iščem. Znati mora vsa kmečka dela in deloma tudi kuhati. Pismene ponudbe do 28. januarja l9i>t> na Josipi no Vidičevo v Ptuju, sresko nače'stio. Kupim vsakovrstno rabljenih, od 400 din naprej in 16 novih od 1400 din naprej naprodaj pri »Promet« v Ljubljani, nasproti križanske cerkve. Pohitite! Tudi ob nede-liah dopoldne odprto. Kupi« starini trohnele kipe in razne starine nad 100 let. — Ponudbe poslati na upravo Domoliuba pod »Poglejmo pod streho« štev. 8S1. flrondirano psssstvo v fepem kraju, se prostovoljno proda. Sestoji iz njiv, travnika, gozda in vinograda ter hiše in vseh gospodar, poslopij. Redi se 3 glave živine. - Pojasnila pri Romuald Gorenc, Med-vedjek p. Tržišče, Dol. vajena kmečkega in gozdnega dela dobi stanovanje in zemljišče pri Upravi velepose-atva Krumperk p. Dob pri Domžalah. F. Čuden, Pi ešernova ulica št. 1. Ljubljana. Maj,!« veščo molže. UbRIU pošteno, pridno in zanesljivo, n»irsij-e ftlaierko, sprejme Saša Stare. Mengeš. z mizo, znamke »Prima J. J.«, dobro ohranjen, poceni prodam — Ber-toncelj, Gode^ič št. 21 p. Skolja Loka. Kose sani kovane, dvojne skupne, prodam. Stražar Alojzij, Podsorje št. 15 pri Kamniku. mm dobro ohranjeno, iz trdega lesa. z izrezljanimi okraski, prodam pod zelo ugodnimi pogoji. Antonija Kopri-vec, Brezje 70. sieaina stroja oba za 1400"— d.n in ženska plašča. Zore, Marenčičeva 8, Mo-te. Žametova črnina, rdeča kraljevina, laški rizling, zeleni sitvanec, beli burgundec bnvier, ranina. biser iz Csabe itd. nudi trenira Ferlfe, Svibno p. Radeče pri Zidanem mostu. Ksaga naprodaj. V 8. nrnre mesecu brejo-sfi. Zgornja SiSka Pod hribom 44. za kmečka dela. Zore Lovro, Vič 13, Ljublj. fiiSj= boljši kakovosti pri Fran Pogačnik d. z o. z. v' Ljubljani, Tyrševa (Dunajska) c. 83 (lavna skladišča Balkan;. vsebujejo 37% beljako vin in tolšče ter so ta-nenim tropinam enako vredno močno krmilo. 100 kg Din 90'-. Sever & Komp., Ljubljana, Gosposvetska 5. od IR cm premera in 120 cm dolžine naprej litem vsako množino, — Ponudbe pod »Osirva« na upravo Domoljuba štev. 20.091. Skodiar je imel navado, da je vsakokrat, kadar je šel na delo v tovarno, vze! s seboj kanglico bele kave,.: Nekoč pa mu je hudomušni Pavel kavo zamenjal ter mu v kanglico nalil samo črne kave. Ko se je Skodiar hotel okrepčati s »kolavdro«, kot je imel navado: reči kavi, se je nemalo začudil, ko je videl, da ima sam očreino »Naj bo že, kakor loče«, je mrmral sam pri sebi, »le to bi rad vedel, kako je mogel mleko potegniti ven iz kave.« ■ za sekire išče službo. Na do v v upravi Domoljuba pod št. 391. Senini Sit neveste! | Rgieni ste ¥et§fee skrbi9 Sr Prenl'S'iujte kam bi se podali nakupovat balo. B zaupanjem pojdite v staroznano domačo pr©sekovo trgovino v Tmbssjem, Bsr Vas čaka v povsiinl trgovini zares velika JB>lra vsakovrstnega blaga. Vašemu okusu odeo-jHpjajoča moda, strokovna in vestna postrežba, Bjamčeno najboljša kvalitela. nainižje cene so ia priporočilna sila. ki bo tudi Vas zadovoljila se kar rabi mladi par — je pripravljeno: tjnovejši Stoti za moške obleke in suknje, klo-iki, sraice, kravate, rokavice. Najnovejši vzorci inenega in svilenega blaga za nevestine obleke plašče, spoduje perilo, nogavice, venčki, šopki razni nakiti, svileni robci. Vse vrste posteljne, rjuhe, posteljna pregrinjala, kovtre, žične ■stoljne mreže, morska trava žima, stoli, škati !, Raznovritna plehasta, železna in porcelanasta •oda, steklenice, kozarci, čajni, vinski in kavni rvisi. Najboljše usnje, raznobarvni boksi, šev- roti, trpežni podplati itd. »fca nevesta dobi za spomin tastonj primeri® darilo ! bem mojim cenjenim odjemalcem želim sretno in zadovoljilo novo leto J TEČAJ KKZ STAKA LOKA Krajevna Kmečka zveza Stara Loka priredi v nedeljo, 15. januarja stanovsko-strokovni tečaj v Retečah. Tečaj bo trajal cel dan, vršil se bo pa v stari šoli. Na sporedu so sledeča predavanja: od 9 do pol 11: živinoreja (predava kmetijski ref. Bladnik); od pol 11 do 12: iivinozdravstvo (predava dr. Kocjan); od 3 do pol 5: stanovska izobrazba (predava I* Puš); od pol 5 do 6: kmečka pravna vprašanja (predava dr. Rant). Vse člane Kmečke zveze in njene prijatelje vabimo, da se tečaja udeležijo v čini večjem Številu. — Odbor. »Amerikanec« je bil globoko užaljen, ker mu v domačem ktaju pivci »pri Korelnu« niso hoteli vsega verjeti, s čemer ie hahal. Ker si ni vedel več pomagati, kako bi jan dopovedal pojem velikosti države, v kateri se ]e nahajal, ie še enkrat poskusil: »Poslušajte. v državi Teksas se vsedeš zjutraj na vlak in 24 ur pozneje si še vedno v državi Teksas « »O, ja,« se je oglasil Benedik »tudi pri nac, imamo tako počasne vlake « irsipisfcsa mm t •anaft). iaMsialt« omptutisi »siaSsa. Sodnik: »Ne razumem, kako je to mogoče, da ste pri vlomu vzeli nekaj manjvrednih stvari, denar v predalu pa pustili.« Obtoženec: »Nikar mi ne očitajte tega, gospod sodnik. Moja stara je že itak nataknjena in če zdaj zve še to, da sem v svoji raztresenosti denar pustil ležati, jo ne bo več za prenašati.« \Harmonike frompete j K/ar/nefi \ixtDbi 59'• odo/n 520\odDin !'JO &itare O m ifff- >vina z mešanim blagom in deželnimi pridelki Tretoni« »«s dolenjskem »Domoljub« stane 38 din za celo leto, tn inozemstvo i>l» din. — Dopise In »pise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino, tnse-*»te ln reklamacije pa oprava »Domoljuba«. — Oglasi «• zaračunavajo po posebnem ceniku -- Telefon imlniMva tn npr»*es IMi Izdajatelj; dr. Gregorlj Pejijac. ™ Uredniki Jože Kotiček. — Za Jugoslovansko tiskurnoi Karel tet Poravnajte naročnino »Domoljuba« Le še do konca januarja imate čas, da si s plačilom celoletne naročnine pridobite pravico do požara« podpore in pa pravico do nagradnega žrebanja ki bo dne 23. februarja 1939 v prostorih »Domoljuba« pred komisijo naročnikov in ob navzočnosti javnega notarja 30 koles (molkih sli genskih) bodo za nagradno irebanje pripravile razne slovenske tvrdke 1. vsi, ki bodo plačali naročnino do 31. januarja 1939 pri naši upravi osebno ali po položnici; 2. ki bodo plačali do 31. januarja 1939 naročnino pri naših podružnicah; 3. ki bodo pačati naročnino do 31. januarja pri naših zastopnikih, ne glede na to ali dobivajo »Domoljuba« na svoj naslov ali skupen naslov. Kjer dobivajo »Domoljuba« na skupen naslov, bodo poverjeniki do 5. februarja 1939 poslali točen seznam vseh naročnikov naši upravi v Ljubljani Zreb bo zbiral med 302 nagradami, ki so: 2 šivalna stroja, 2 harmoniki, JO koles, mošk. ali žensk., 10 brzoparilnikov, 10 reporeznic, 10 gnojničnih črpalk, 10 oblek (blago), 40 raznih garn. kuhinj, posod., 10 lepih žepnih in zapest. ur, 20 raznih jedilnih servisov. Toplega blaga za 20krat po 2 srajci, 20 kosov dobrega platna. 20 kos in 98 raznih drugih nagrad, ki jih bomo še objavili r prihodnjih številkah „Do-moljuba". "* kl 10 ""o ——• »».<». nOBmollubm.., Domoljuba"