V jenlovtnl Leto LXmM št. I50 V LJubljani, sobota S. julija I930 Cena Din i.— Irtafa vsak dac popoMoe. iivremSi nedelk in prasoike. — taserati do 30 9*tk k Din 2-—, «#o KM vrst Dre 2.50, od 100 do 300 vrst & Din 3.—. večji icserati petit vrsta Din 4.— Popust po do«ovwa. Imeratai davek posebej. — »StoroutU Narod« v«#a mesečno v Jugoslaviji Din 12, «a isozenstvo Dia 35.—. Roko p rs j se ne vračajo. Uredništvo In npravtristvo UaMfeoa, Knattova mL 5 TeMoa *. 3*X. 31». 3434. 3435 10 3&d6. PODRUŽNICE : MARIBOR. Grajski trg 8.-- CELJE, Koctoova ulica 2. — Tel. 190. NOVOMESTO, U«bUaaska cesta, te4. 5t. 36. JESENICE, Ob kolodvoru 101.--- Raču-n pri po&t- ček. zavoda v Ljubljani št 10-361 En narod, ena država, ena zavest Integralno narodno in državno edinstvo se mora izvajati dosledno in na vsej črti. Sokolstvo je del programa. - Vse vere so svobodne, ne sme jo pa se vmešavati v politiko. - Od osnovne šole do ui ra biti vzgoja strogo iugoslovensko-nacionaha. - Administrativna razdelitev države ie definil Beograd 5. julija. Včeraj popoldne od 17.30 do 19.30 se je vršila seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika generala Petra Živkovića. Seji so prisostvovali vsi ministri razen ministra Neudorferja, ki je bolan. Na seji je ministrski predsednik podal obširno poročilo o splošnem političnem položaju, podčrtavajoč neosnova-nost vseh onih vesti, ki se širijo zlonamerno, češ da se prijavljajo neke iz-premembe. Naglašal je potrebo iskrenega in složnega dela v izvajanju velikih nalog, ki še čakajo vlado. Vsi člani vlade so se popolnoma strinjali s pravcem naše nacionalne in državne politike, kakor tudi z direktivami za delo, ki jih je podal ministrski predsednik. Ti sklepi in načela se glase: Državni in nacionalni program je določen novemu režimu z dvema zgodovinskima činoma Nj. Vel. kralja, ki tvorita osnovo državnega in nacijonal-nega življenja in razvoja kraljevine Jugoslavije. To sta: 1. Manifest z dne 6. januarja 1929., ki se mora vzeti v celoti i po motivih i po težnjah. Noben del tega manifesta se ne more izvajati tako. da bi se drugi del opustil. V njem je izrečena zadnja beseda o starem sistemu uprave. Starega ne moremo in nočemo več, iščemo nove metode in krčimo nova pota. 2. Zakon z dne 3. oktobra 1929. Etnični in etični sistem našega zgodovinskega in nacionalnega razvoja je definitivno določen z imenom kraljevine, ki je bilo navdušeno sprejeto od vsega našega naroda. Administrativna razdelitev kraljevine na banovine je presekala za vedno zgodovinske meje, te ovire nacionalnega formiranja in razvoja ter ustvarila banovine, močne in za življenje usposobljene upravne in gospodarske edinice. S tem zakonom je postavljeno absolutno načelo : eden narod , ena nacionalna zavest. Spoštovanje plemenskih imen in tradicij je vsem vzvišeno, ima pa vedno služiti razvoju nacionalne sinteze in edinstva, Plemenske zastave naj v pieteti pripadajo prošlosti, nacionalna bodočnost pa taoče samo jugoslovansko nacionalno tro-bojnico. Na osnovi teh dveh činov in znane zgodovinske izjave Nj. Vel. kralja, ki je v idejni in organski zvezi z njima, izhajajo imperativno naslednji sklepi in direktive dela kraljevske vlade, čije delo mora biti jasno določeno in homogeno v pojmovanju poedinih glavnih vprašanjih ter čvrsto in sigurno v konsekventnosti izvajanja vladne politike in akcije. Osnovno načelo sedanjega režima izključuje politične stranke in sodelovanje njihovih predstavnikov v državni upravi, ker je neoporečno dejstvo, da je znano delovanje političnih strank spravilo v vprašanje ne samo življenske in gospodarske interese naroda in države ter vsakega posameznika, marveč tudi resno ogrožalo državno in narodno edinstvo. S takim delom so politične stranke izgubile pravico do obstoja. One ne obstojajo več in se s svojimi strankarski m i cilji ne morejo nikdar več po vrniti. Predsednik krajevske vlade je osredotočil delo vseh ministrov in skrbi za sistematično izvrševanje državnega programa. Njegova pravica in dolžnost je, da se zavzema za to, da vsi ministri upravljajo svoje resore po izdanih navodilih in medsebojnem skladu. Nj. Vel. kralj po svoji uvidevnosti in po svojem zaupanju imenuje ministre kot šefe posameznih panog državne uprave. Ministri stopajo v vlado kot poedinci, ne pa kot strankarski ljudje, ali pa kot predstavniki kake plemenske, verske ali politične skupine. Ministri upravljajo svoje resore m izvršujejo stavljene jim naloge, ravnajoč se pri tem izključilo po interesih nacionalne in državne celine in zavedajoč se. da mora b#i zakon enak za vse in da se interesi posameznikov, pokrajin in plemen morajo podrediti interesom ceKne. V tem cilju so ministri dolžni skr* beti za to, da se njim podrejeni dr* žavni organi niti v službi, niti v pri* varnem življenja ne p regrese proti svoji javni funkciji ter de. iskreno m vdano stoje v službi jugoslovensfce misli, državne ureditve in sedanjega reda. Zaradi čim boljše m cenejše uprave se mora gledati na racionalizacijo m na ekspeditrvnost admimstra* cije potom dekoncentracije. Posebno pozornost se mora posvečati izbiri in napredovanju uradništva, ki mora biti popolnoma vdano interesom nacional* ne in državne celine. Postavlja se kot kategorična zahteva državne politike, da v državni in javni službi ni mesta za uradnike in funkcijonarje, čijih službeno delo in držanje ni v skladu s temi načeli. Vse uradniške stanov* ske organizacije morajo prilagoditi svoje delovanje nacijonalnim interes som in nositi jugoslovensko obeležje. Vera uradnika ne more biti ovira za njegovo imenovanje in funkcijo su rom vse kraljevine. Administrativna razdelitev na de* vet banovin je definitivna. Njihova administracija se mora popolnoma iz* vesti in razvijati, da bi se banovine čim prej in čim bolj usposobile kot upravne in gospodarske edinice. V skladu s postavljenimi načeli se od banskih svetov in njihovih članov pričakuje in zahteva, da bodo iskreni in vdani pomočniki jugoslovenske na* cijonalne in državne politike v bano? vinah polen izvrševanja določenih jim dolžnosti. Dokler sedanji sistem uprave v ob* činah še traja, je neobhodno potrebno izvršiti revizijo dela in osebne šesta* ve vseh občinskih uprav, da bi čim boljše odgovarjale potrebam naroda in splošni državni politiki, kakor tudi zaradi priprav za moderen in primer* nejši sistem občinske uprave. Od osnovne šole do univerze mora biti pouk izvajan strogo v jugosloven* skem nacijonainem duhu s spoštova* njem omladine do nacijonalne zgodo* vine in kulture in njeno globoko vero v napredek in bodočnost Jugoslavije. Učno osobje mora v popolnosti odao* varjati po svojih sposobnostih in kvn* lifikacijah tem postavljenim nalogam. Z zakonom z dne 6. decembra 1929 je bil ustanovljen Sokol kraljevine Ju* goslavije, ki mora s svojim integralnim nacijonalnim značajem pokriti vse sli čne dosedanje plemenske in ver* ske organizacije. Razvoj Sokolstva v širokih masah naroda, kjer ima Sokol svojo kulturno in prosvetno misijo, postaja del programa državne politi* ke, ki se mora izvesti brez zastoja. Država je dolžna omogočiti pri* znanim veroizpovedim popolno moral* no misijo in samostojen razvoj ter enakopravnost, da bi odgovarjale svo* jim visokim nalogam ter da bi se po svoji dolžnosti odzvale zaupanju in iskreno sodelovale v nacijonainem življenju države, izogibajoč pa se ved* no in povsod vsake politične akcije m političnega udejstvovanja v katerem* koli pogledu. Vsaka kulturna, humana in gospodarska akcija, v kolikor ni v državnih rokah, bo našla ob vsaki pri* liki pomoč s strani države, če ni na* perjena proti državni politiki m jugo* slovenski nacionalni misli. Anglija se bo s carinami zabarikadirala Angleški bančniki in industrije! zahtevajo visoke zaščitne carine, da bi si ohranili tržišča britskega imperija London, 5. julija. Tukajšnji politični in gospodarski krogi so sprejeli s splošnim odobravanjem resolucijo angleških bančni- London, 5. julija. AA. Voditelji treh poli- 1 tičnih strank so prejeli prepise resolucije o potrebi okrepitve imperijalne trgovine, ki jo je odobrilo zborovanje vodilnih bančnikov v Londonu. Resolucija se glasi: »Potrebne so nujne odredbe za Doživljeni e medimperijalne trgovine in za razširjenje tržišč v domovini in v inozemstvu. Bridka izkušnja je poučila Anglijo, da Je bilo upanje, izraženo pred štirmi leti, da bo ukinitev carin na evropske produkte poživila trgovina, jalovo. Medtem ko smo mnenja, da bo končno zavladala po vsem svetu prosta trgovina, smatramo, da Je potreben za napredek imperijalne trgovine medsebojni trgovinski dogovor med narodi britskega imperija ki naj preskrbi angleškim proizvodom potrebna tržišča. Da pride do tega sporazuma, Je potrebno, da odpre Anglija svoj trg za vse Imperijalne produkte in obenem nvede carino na vse proizvode, ki prihajalo iz ino* zemstva!« kov in industrijalcev, ki pravi, da je potreben sporazum med vsemi deli britskega imperija, da najdejo angleški proizvodi na domačih tržiščih čimveč odjemalcev. Omenjeni krogi posebno pozdravljajo predlog bančnikov, naj se uvedejo na vse inozemske proizvode visoke carine. Resolucija je imela v gospodarskih krogih velik upliv in več bančnikov, ki so bili za prosto trgovino, je zaradi bridkih izkušenj izpre-menilo svoje mnenje. Konec tedna bodo zavzele tudi politične stranke svoje stališče do resolucije bančnikov, ki predstavljajo v angleškem političnem življenju veliko silo. Industrijci poz dravljajo ta korak bančnikov in naglasa jo, da pomenja velik korak naprej na poti do zaščitnih carin, ki bodo omogočile angleški industriji, da bo pod postenejšimi poboji konkurirala z inozemstvom. Strašna eksplozija v Angliji Kemična tovarna zletela v zrak — Porušenih je nad 300 hiš — Mnogo mrtvih in ranjenih Nov letalski vztrajnostni rekord Letalca brata Htrater sta po 554 urnem neprekinjenem poletu včeraj popoldne pristala — Prekosila sta dosedanji svetovni rekord za 129 vr in si prislužila visoko nagrado London, 5. julija. Včeraj popoldne je zletela v zrak kemična tovarna v Castle-fordu. Eksplozija je bila tako silna, da Je porušila celo tovarno in vse hiše v bližini. Prvi eksploziji sta sledili po kratkih presledkih še dve, tako da od tovarne ni ostal kamen na kamenu. 12 km daleč naokrog so popokale vse šipe. 300 hiš Je docela porušenih ali pa tako poškodovanih, da so za nadaljnje prebivanje nesposobne. 500 ljudi |e zaradi tega brez strehe. Eksplozija je sličila močnemu potresa, ker se Je zemlja tresla daleč naokrog. Na tri kilometre daleč se Je vsul dež razbeljenega železja. Nekega delavca, ki je šel ob 200 metrov od tovarne oddaljeni reki, je vrgel zračni pritisk v vodo in je utonil. Eksplozija je nastala zaradi požara, ki Je rfrfi«iii«iti x oddelka za izdelavo nitratov« kisline. Tovarniški nadzornik, ki Je prvi opazil ogenj, Je takoj alarmiral gasilce. Predno pa so gasilci prihiteli, Je že sledila strahovita eksplozija, ki Je pognala v zrak vso tovarno in zavila vso okolico v oblake plinov in plamena. Število žrtev še ni točno znano. Doslej so potegnili izpod ruševin 15 mrtvih in 30 ranjenih, izmed katerih pa se mnogi bore s smrtjo. Mislijo pa, da Je pod razvalinami še kakih 30 delavcev. Po katastrofi so se odigravali na krajo nesreče pretresljivi prizori panike in obupa. Z vseh strani so prihajale preplašene žene z otroci in sorodniki delavcev ter povpraševale za svojimi možmi in očeti. Policija Je zabranila dostop v bližino tovarne, ker se Je bati še nadaIjnih eksplozij. Reševalna dela so zelo težavna. Chicago, 5. julija. Letalca brata Hunter sta včeraj popoldne ob 523 ameriškega časa po 554urnem poletu (to je 23 dni in 2 uri) pristala. S tem sta postavila nov svetovni rekord v vztrajnem letanju. Dosedanji rekord je znašal 405 ur. Motela sta polet še nadaljevati, vendar pa sta morala piedčasno pristati, ker Je na letalu počila cev za dovajanje bencina. Motor je vse Važno za izletnike Koliko smo že objavili pritožb zaradi kupovanja kart na glavnem kolodvoru, ker zlasti ob nedeljah blagajne niso mogle zmagovati velikega navala, da je mnogo izletnikov brez vozovnic moralo poskakati v vago ne in plačati kazen, če se sploh vlak ni odpeljal brez njih, pa smo šele zdaj zvedeli, da je po neštetih pismih in osebnih intervencijah v Beogradu pri >Putniku« dosegel gosp. Karel Miklič, da bo odslej brez doplačila prodajala tudi podružnica >Putnikat v hotelu Miklič nasproti glavnega kolodvora karte vseh domačih in inozemskih železnic. Bilje-tarnica je odprta dopoldne od 8.—12., popoldne pa od 16.—20., torej zvečer dve uri več kakor v Tourist officieu v palači L.jublj^nsk«' kreditne banke. Seveda lahko tudi že prejšnji dan kupite karte za vse vlake prihodnjega dne, najbolj bodo pa izletniki in turisti veseli vesti, da bo drugo nedeljo 13. t. m. in potem vse nedelie in praznike odprta bi-ljetarnica v hotelu Miklič že ob pol 5. zjutraj. Splošna želja, ki smo jo pred kratkim objavili v našem listu, se je torej končno izpolnila in dobili smo vendar za tujski promet in komodnost naših turistov važno ucod-nost. Kakor znano, je poleg Tourist officea v* Mikličevem hotelu tudi menjalnica, ki posluje tudi ob nedeljah nepretrgoma od 8. zjutraj do polnoči, da nikdo ne pride v zadrego, Če se pelje v inozemstvo ali se pa iz inozemstva pripelje v Ljubljano. Ne samo, da dobite karte ves dan in tudi že prejšnji dan, rezervirate si jih lahko celo po telefonu številka 2737. Upamo, da bo sedaj konec gneče in jeze pri blagajnah na kolodvoru, ki je pokvarila vsako nedeljo toliko najlepše zamišljenih izletov, \ do zadnjega funkcijoniral zelo dobro, le včeraj so se pojavljali večji defekti. Pri pristanku je pogumna letalca sprejela ogromna množica ter jima prirejala viharne ovacije. Zaslužila sta si milijonsko nagrado, ker se je več tvornic obvezalo, da jima plača za vsako uro preko dosedanjega svetovnega rekorda visoko nagrado. Neurje v Newyorku Newyork, 5. julija. Včeraj popoldne je razsajala nad mestom nevihta, kakršne že dolgo ne pomnijo. Naliv, ki je spremenil ulice v deroče potoke je spremljal hud vihar, ki je razkrival strehe, trgal telefonske _ in električne napeljave ter ruval drevje. Voda je bila ponekod tako deroča, da je raztrgala cestni tlak. Ukinjen konzulat Beograd, 5. julija. S kraljevim ukazom je ukinjen jugoslovenski generalni konzulat v Sao Paulo. Tatvina dragocene slike London, 5. julija. Neznani zlikovec je odnesel lady Clarendon v Hamsteadu dragoceno sliko, ki jo pripisujejo Van Dycku. Tat je bil zelo spreten in je popolnoma neopa-ženo in brez najmanjšega šuma odprl vrata sobe, kjer je visela slika. Lady Clarendon in služabništvo so spali v prvem nadstropju. Novi kardinali Citta di Vaticano, 5. julija. AA. Papež je imel svečan javni konsistorij, kateremu so prisostvovali poslaniki Italije, Brazilije, Francije, Belgije, Španije m Peruja ter reprezentance rimskih patricijev. Ob tej priliki je papež podelil kardinalski klobuk novim kardinalom Lemeju Marchettiju, Rossiju, Serafiniju in Lienarju. Ratificirana konvencija Beograd, 5. julija, p. Nj. V. krili ie danes podpisal zakon o ratifikaciji konvencije za vzdrževanje in obnovo državnih mejnikov med Jugoslavijo in Albanijo, eklenjene 11. avgusta 1929 v Tirani. - - ! Nemiri brezposelnih v Gorenji Šleziji Katovice, 5. julija, s. Demonstracije brezposelnih, ki jih je sklical komunistični poslanec šlezijskega Sejma Wieczerek v Šepenicah so končale s krvavim spopadom. Ko je poslanec končal svoj govor je približno 1000 navzočih brezposelnih delavcev pričelo vzklikati: : Živijo šlezijski Sejm!« >2ivela republika!« Policaja je nato razpustila zbor. Pred zborovalnim lokalom je prišlo do resnih spopadov med brezposelnimi in policijo, ki je rabila orožje. Brezposelni so pri spopadu metali na policijo kamenje. Trije policijski stražniki so bili lahko, eden pa težje ranjen. Od demonstrantov je kakih 10 več ali manj težko ranjenih. ljapčev obiskal prezidenta Masaryka Praga, 5. julija, h. Bolgarski ministrski predsednik Ljapčev, ki je bival na kratkem oddihu v Karlovih Varih, je prispel predvčerajšnjim v Prago, kjer je bil gost zunanjega ministra dr. Beneša, ki mu je priredil v svoji vili svečan dine. Zunanji minister dr. Beneš je danes odšel na odmor v Chlum na južnem Češkem, dočim je ministrski predsednik Ljapčev s soprogo obiskal prezidenta Masarvka v Zitlohovicah na Moravskem. Pri odebelelosti vzbuja redna zdravilna uporaba naravne »Franz Josefove« gren-čice jako delovanje črevesa in dela telo vitko. Mnogi profesorji zapisujejo »Franz Josefovo« vodo tudi pri zamaščenju srca kot zelo dragoceno sredstvo, in sicer zjutraj, opoldne in zvečer tretjino čase. »Franz Josefova« greneica se dobiva v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Borzna poročila. LJUBLJANSKA BORZA. Ljubljanska borza danes ni poslovala. V prostem prometu so notirali: Amsterdam 22.725, Berlin 13.465. Bruselj 7.8905, Budimpešta 9.8905, Curih 1095.9, Dunaj 797.59, London 274.59, London 274.66, Xewyork 56.355, Pariz 221.98, Praga 167.57, Trst 275.79. INOZEMSKE BORZE. Curih. Beograd 9.1275. — Pariz 30.26. — London 25.06125. — Newyork 515.3«). —■ Bruselj 72. — Milan 36.98. — Madrid 59.75. — Amsterdam 207.20. — Berlin 122.83. — Dunaj 72.745. — Sofija 3.74. — Praga 15.285. — Varšava 57.80. — Budimpešta 90-325. — Bukarešta 3.0625. Novi „Gostilničarski dom" v Ljubljani Na Privozu bo zgrajeno dvonadstropno poslopje kot Gstilnlčarski dom — Stroški bodo znaiali 950.000 Din Ljubljana, 5. julija. Ljubljanska gostimičarska zadruga je storila v svojem lepem razvoju nov, izredno važen korak naprej in na* vzgor: v sredo je na temelju prejšnjih sklepov kuratorij sklenil, da zgradi na Pri vozu dvonadstropno poslopje kot svoj Gostilničarski dom. Kakor so si ljubljanski trgovci na Gregorčičevi ce* sti postavili svoj krasni in impozantni Trgovski dom z dependanso za Gre= mijalno šolo, si hočejo ljubljanski ho« telirji, gostilničarji i. dr. postaviti ve* liko in vzorno razdeljeno poslopje za svoje zadružno poslovanje, za urado* vanje Zveze gostilničarskih zadrug, posebej za gostilničarsko zadrugo ljubljanske okolice, za bolniško bla* gajno gostilničarskih zadrug in pred* vsem krasne prostore za kuharske in servirne tečaje ter za gostilničarsko in kavarnarsko obrtno nadaljevalno šolo. Na parceli 1139 m* se zgradi Go* stilničarski dom z velikim vrtom; tro« ški so za poslopje, ki ga je projektiral kakor Trgovski dom arhitekt ing. Vladimir Subic, proračunani na okoli 950.000 Din. Poslopje bo imelo na ulični strani dolžino 20.50 m ter kot vogalna stav* ba širino 12.90 m oziroma 18.80 m. V prizemlju bodo velika dvorana za po* uk v serviranju (6.70X9.70), kuhinja (5.65X5.32), kleti, drvarnice, shramba, ledenica, sušilnica, pralnica i. dr. V pritličju bodo velika učna soba (67 m ploskve), 3 pisarne, knjižnica in arhiv, avla i. dr. V I. nadstropju bodo velika sejna dvorana (7-4-10 m), ki se v bodoče eventualno uporabi kot učna soba, dalje 3 pisarne ter dvosobno stanova* nje z vsemi pritiklinami. V 2. nadstropju sta projektirani dve stanovanji (eno z dvema, drugo s tremi sobami) z vsemi pritiklinami. Skupne zazidane ploskve bo 296 m7. Za vrt ostane še ca 800 m\ V arhitektonskem oziru bo stavba odgovarjala vsem modernim zahtevam ter bo vzlic svoji impozantnosti har* monirala z okolico. Ime projektanta, gosp. ing. Vlad. Gubica, ki je dokazal s svojimi velikimi poslopji (Pokojnin* ski zavod. Delavska zbornica, Trgov* ski dom, stanovanjska hiša ZTOI itd.), da je mojster v modernem stavbar* stvu, jamči, da bo tudi novi Gostilni* carski dom popolnoma služil svojemu namenu ter bo v ponos Ljubljani. Gostilničarska zadruga si je izbrala stavfoišce na Privozu, ker je za šolo potreben poleg neokuženega zraka (v bližini ni nikakih tovaren) in svetiobe predvsem mir. Šentjakobski okraj pridobi z novim domom reprezentančno poslopje, ki naj kaže domačinom in tujcem naprednost okra-ja ter visoki razvoj organizacije gostilničarjev, hotelirjev in kavarnarjev, obenem pa idealno stremljenje Po čim višjem napredku v teh važnih obrtnih strokah. Za podvig tujskega prometa, vzgojo strokovno vzgojno prijavljenega naraščaja in za1 naipredek kuharske in servirne sposobnosti v mestu in na deželi bo Gostilničarski dom največjega pomena. Gostilničarski zadrugi, na čelu njenemu agilnemu in podjetnemu načelniku, g. Kavčiču Franu, gre za uresničbo velikega, izredno važnega projekta prav posebno priznanje. V Medijske Toplice Starodavno, pozabljeno kopališče zopet oživljeno Zanimiva okolica toplic Ljubljančani so iznašli zopet nekaj novega. Vsako leto jih namreč nekaj piči ali kaj, pa se jim zabliska in iz glave jim poskoč: ideja, ki je vsako leto nalboljša. Takorekoč zneso Ljubljančani vsako sezono Kolumbovo jajce, no, in letos so odkrili Medijske Toplice. Tako kakor lani ali že predlanskim v Retečah izumili Reteče, so tudi letos tako nobel, da so v domači Mediji našli imenitno tuje zvenečo Medi jo. Ah, kdaj se bo že naiša ultrazavedna slovenska inteligenca odvadila tako nem-škutarsko pačiti imena! To je žargon pedentarjev, rešpehtarjevrh kuharic in puhloglave škricarije, kj o njej mislimo, da je že davno izumrla. Takn so govorili razni Kovatschi in Tschćbulli, ki so se sramovali svojega materinega jezika. Podoba je pa, da škricarski duh še živi, ker jara gospoda še vedno misli, da je naš jezik kmetavzarski in da je le pačenje nobel. V 12. letu lastne in uvaževane države je ljubljansko nemškutarenje in primorsko laharenje postalo zlasti med narodnimi damami tako glasno, da celo tujec ne more več pregledati tega ufbožnega izpričevala naiših le po obleki boljših krogov. Že samo ena tako prisiljeno naglašena beseda je dosti, da res »boljši« človek presodi, s kom ima opraviti. Z inteligenco gotovo ne. Dva avta se nas je naložilo v ponedeljek, ki je pravzaprav še malo praznik. Takoj moram povedati, da ni lepšega in učinkovitejšega zdravila za ponedeljek, kakor je tak-le izletek v deviško sveži »luftek« Medijskih Toplic. Sicer »luftek« ni lepa beseda, ampak Ljubljančan ne more lepše izraziti vseh oživljajočih prvin z ozonom vlažnih gozdov prepojenega zraka, kakor z >luftkom«, ki se mu v Mediji pridružijo še trije zelenkasto sinji bazeni vedno 28» tople vode in kapitalna malica. Že na Dunajski cesti je mimo nas Š*4gnil kakor satan Juvanov Milan s svojim satansko rdečim Škodo, ampak pred Slokarjem v Domžalah nas je rad počakal. Pri tej postaji imam zabeleženi le dve besedi: Korzet — sandwiohi, pa bi vam Lz te kratke novinarske notice lah-feo napisal brošuro o tujskem prometu. Poučno in zabavno. Navadno popoten človek dobri na deželi manj, mnogo manj kakor pričakuje v svojih naj skromnejših željah. Pri Slo-karju bi bil na gazda Juvanovega satan skordečega- Škode rad samo grižljaj šunke in čez minuto nam je že mlada gazdarica — to in še kako in kaj in presneto pikantne oči pomeni v novinarskem jeziku kratka šifra »korzet« — servirala tableto z najdelikatne^imi s kishtni kumaricami dobrodošlo dekori-ranimi sandwktfii, ko predavanje, p. dr. Gvido Rant. 10.20: Kocjan Leo: Nalezljive bolezni domačih živali. 11: Koncert Radio orkestra. 12.15: Tedenski pregled. 15: Reproducirana glas* ba. 15.30: Prenos iz Rožne doline iz vese* ličnega prostora. 16.30: Cirraški tercet »Vesna«. 20: Violinski večer g. Riharda Zika. 21: Prenos koncerta iz restavracij* skega vrta I 'nion.22: Časovna napoved in poročila. 23: Napoved programa za nas slednji dan. Ponedeljek, 7. julija. 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časov* na napoved, borza. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 18.30: Otroška ura. pisatelj Milčinski. 19: Koncert Radio orkestra. 19.30: Dr. Franc Veber: Avguštinova po* sebna teorija prirodnosti svobode in mi* losti. 20: Pevski večer gdč. Slave Salmič. 20.30: Koncert Radio orkestra. 22: Časov* na napoved in poročila, napoved progra* ma za naslednji dan. Torek, 8. julija. 12.30: Reproducirana glasba. 13: Časov; na napoved, borza. 13.30: Iz današnjih dnevnikov. 18.30: Koncert Radio orkestra. 19.30: Markič: Recitacije sokolskih pesmi. 20: Prenos iz Zagreba. 22: Časovna napo* ved in poročila. 22.15: Prenos z Bleda. 23: Napoved programa za naslednji dan. Avtotaksiji to se prese* lili z Dunajske na Aleksandrovo cesto TeL 3366 Tel« 33** Nekaj pripomb k varnostni službi Čim bol} bo ljudstvo na strani varnostnih organov« tem slabša bo predla zločincem Večina zločincev pride v roke oblasti bolj po lastni neprevidnosti, nerodnosti ali pa na podlagi informacij, ki jih dobe varnostni organi v vsakem poedinem pri« meni od ljudstva. Bolj redki so primeri, da prime varnostni organ zločinca na podlagi lastnih opazovanj, izkušenj in kombinacij. Se redkejši so uspehi, dosežeš ni na podlagi teoretične izvežbanosti. Teoretična šola za varnostnega organa so dolgoletne lastne izkušnje v službeni dobi in kar se prenaša od ust do ust enega uslužbenca na drugega. Teoretična var« nostna šola v pravem pomenu besede sploh ne obstoji. Varnostni organ se v glavnem uči, kaj je prepovedano in kaj on sme in česa ne sme. Posebno česa ta »če* sa ne sme« je zelo obširno in ena glavnih ovir pri izvrševanju varnostne službe. Varnostni organ mora v prvi vrsti upošte* vati prepovedi svojih predstojnikov, po» tem navodila političnih oblasti in one za« kone, ki njemu samemu prete s kaznijo in šele potem pride ono, kar bi moralo biti glavno, to je faktično delovanje do uspeha. Ko nastopi službo, mora gledati, da je po predpisu opremljen, da se drži dolo* čene poti, da pride domov ob vnaprej do* ločenem času in da v službi ne stori niče« sar, česar bi ne mogel pozneje opravičiti. Če je slep za vse, ravna točno po predpi« sih in pobere le, kar mu pride samo v tor* bo, ima največ izgledov za napredovanje, mimo in udobno službo in je splošno priznan kot zelo dober uslužbenec. Tak doseže tudi lepe uspehe, toda le tedaj, če je že vnaprej popolnoma siguren, da bo imel uspeh. So pa tudi varnostni organi, ki presko* čijo v svoji vnetosti vse proti njim na* perjeme predpise v edinem stremljenju, da dosežejo zaželjeni uspeh, čudno se sliši, ali resnično je, da stavi prenavduše*ni orož* nik ali stražnik na kocko svojo lastno eksistenco edino iz razloga, da doseže uspeh. Krene z začrtane poti, vrne se z za* mudo domov, pozabi na predpise glede obleke in riskira celo, da se ne ozira pre* več na osebno svobodo in hišno pravico od zakona zaščitenega zločinca že tedaj, ko nima pravih dokazov proti njemu. Če je uspeh, gre vse gladko. Če ni uspeha in ne more temeljito dokazati, da je res de* lal le v interesu službe, sledi ukor ali ka* zen. Večkratni neuspehi mu škodujejo v napredovanju in tako pride kmalu na glas slabega orožnika ali stražnika s katerim imajo večne sitnosti predstojniki, politič« na oblastva in sodnije. Da je možnost gibanja varnostnemu organu tako omejena, je v prvi vrsti kri* vo ljudstvo samo. Strah pred javnim mne* njem, pred interpelacijami in tožbami sili predstojnike in politične oblasti, pa tudi sodnije, da nehote ovirajo orožnika in stražnika pri izvrševanju njegove službe. Da bo volk sit in koza cela, da ne bo razžaljeno javno mnenje, da ne bo vika in krika, mora v zapore varnostni organ na* mesto zločinca, katerega ljudstvo ravno tako rado vzame v zaščito, kakor je vedno in z veseljem pripravljeno planiti na pr* vega. Ravno tako se pa z naslado vse de* re na varnostne organe, če si gospodje zločinei dovolijo prevelike šale. Da te to ne zgodi z večjim uspehom, je v prvi vrsti krivo ljudstvo, zaradi katerega je varnost* nemu organu začrtana tako ozka, zanj bolj nevarna pot, kot pred njim bežečemu zločincu samemu. Predno dohiti orožnik ali stražnik zločinca, se lahko večkrat sam spodtakne in je preje v zaporu, kot zašle« dovani lopov. Poleg javnega mnenja je druga ovira pri izvrševanju varnostne službe indife* rentnost in večkrat tudi škodoželjnost prebivalstva samega, ki je le prerado pri« pravljeno metati zasledovalcu polena pod noge, kritizirati in tožbariri organa ter mu tako vzeti voljo in veselje do uspešnega dela. Čas je že, da ljudstvo spozna v var. nostnem organu svojega zaštitnika ter da ga kot takega tudi podpira pri izvrševan nju njegove naporne službe. Čim bolj bo ljudstvo na strani orožnikov in straŽD.* kov, tem slabše bo za zločince. Je torej le na naši dobri volji, da na ta način prepre» čimo paševanje zločincev. Veliko bi pripomoglo tudi praktično vežbanje v varnostni službi ze tedaj, predno nastopi orožnik ali stražnik javn-o službo. Inscenirati se morajo vlomi, tat* vine, požigi itd. ter pri tem zahtevati, da učenec upošteva vse, kar nudi kriminal:« stika, da pride mož do uspeha. Kakor se lopov praktično vežba. kako mora delati, da mu ne pridejo na sled. tako se mora tudi varnostni organ izuriti s praktičnimi primeri, kako mora delati na licu mesta, da bo prijel zločinca. Take šole bi morali voditi v javni službi dobro izvežbani orožniki in stražniki. Praktična šola se lažje zapomni, kot teoretična in varnosti ni organ bo na licu mesta delal veliko sa* mozavestneje in bolj uspešno, kot dose* daj. Z odstranitvijo ovir, ki jih zahteva javno mnenje pozitivnost, če ne že sovra« štvo pri varnostni straži in s praktičnim šolstvom bomo dobili materijal, ki nas bo varoval pred zlikovci tako, kakor si to zeli vsak pošten državljan. R. P. KOLEDAR. Danes: Sobota, 4. julija 1OJ0, katoličani: Ciril in Metod, pravoslavni: 22. junija, Vlad. in Evs. Jutri: Nedelja, 5. julija 1530, katoličani: 4. pobink., pravoslavnih 13. junija, Agri-pina. DANAŠNJE PRIREDITVE. Kino Matica: Tirani oceana. Klao Ideal: Latinska četrt PRIREDITVE V NEDELJO, kino Matica: Tirani oceana. Kino Ideal: Latinska četrt. Nogometna tekma Ilirffa - ConcorcO* na igrišču Ilirije ob 18. Jubilejni sejem v Rožni dolini. DEŽURNE LEKARNE. Danes in jutri: Sušnik, Marijin trs; Kn-ralt, Gosposvetska cesta. Elegantnega gospoda naredi obleka, izdelana po meri v modnem salonu J. KURILJ Najbolj« blagovi vedno v za« Izjava Izjavljam, da mi je stavbna družba »KOTERNA«, z o. z., Ljubljana, Rimska cesta 5, izvršila notranja stavbna dela in renovirala fasado v Križevniški ulici št. 6. v mojo popolno zadovoljnost. Dr. Orlic, L r. KRASNE ZAVESE v zalogi tvrdJu A, & E. Sk*berni, Ljublj*n* >GOODSON< se imenuje prava angleška upogljiva plošča aa gramofone. Lahka kot pero — cista v glasu —- ae ne izpraaka — prota ognja varna —- na vse strani upogljiva —- nezlomljiva — bre* lomen ja igle — mehak, polni gtaa — obširen repertoar. Najlepši slovenski nape vi v posnemanja. Generalno zastopstvo: Gramofon A« Rasberger, Ljubljana, Miklošičeva 34 Posebne igle za igranje vseh vrst upogljivih plošč s srebrno polituro oddajamo po najnižji ceni. Goodson plošča je najboljše kvalitete in stane komad samo Din 50.—. Kolosalna zaloga najnovejših posnetkov na svetovnih znamkah COLTJMB1A-HIS MASTEH'S VOI-CE-ELEKTROLA-ODEON-POLYDOR itd. Nova šlagerji. Kraani slovenski posnetki. Največja in najstarejša specijalna trgovina. Tvor-niike cene! — Zahtevajte naš obširni seznam plošč. Val interes prid* popolnoma, do tuljav*, če oglašujete v edinem in najstarejšim slovenskem pop o Id nennihu Stovotufki lUaod Pevski jubilej v šmarski dolini K 40 letnici pevskega društva Zvon v šmartnem — Oru' štvo ]e ustanovil znani glasbenik Ivan Bartel Šmarski Zvon ob 401etniei. ...03, preljtiba šmarska vas___ (Po narodni pesmi — šmarski himni.) Na oni strani šmarskega pokopališča, ki ga poljubljajo že na vse zgodaj zlati solnčni žarki, stoji nagrobni spomenik. Preprost kamen, le par besed je vklesanih v trd temelj. Lira nad napisom pomeni, da krije ta košček zemlje telesne ostanke pokojnega glasbenika. Ivan Bartel počiva tukaj. Njegovo truplo trohni že 30 let na tem solnčnem prostorčku, 30 let mu prepevajo ptičke, ki domujejo v gostem vrhu vrbe žalujke, a Bartel, nekdanji šmarski šolnik, prosvitelj doline in muzikus, znan daleč na okrog spava tu in še danes izgovarja ves okraj z vso spoštljivostjo njegovo ime. Saj lahko! On je bil tisti, ki je zbral v tej idilični dolinici, raztegnjeni med Dobravo, Sitar-jevcem, na drugi strani pa okrog Cerkovnika ter tja do slatenske graščine, vneto družino pevcev in jih združil v Zvonu in mu je dal tako krepko zlitino, da odmeva glas Zvonarjev po Zasavju še danes gromko in krepko in obhaja baš jutri 40. leto svojega prepevanja. Šmarčani so znani že od nekdaj kot navdušeni pevci in je kraj na glasu celo kot pevsko »eksportni« kraj. Res je, da so šmarčani prepevali organizirano že pet let popreie v Bralnem društvu, kjer sta jih že od leta 1885. vežbala nekdanja šmarska nadučitelja Adamič in Pin. Šmarčani so si postavili v tistih časih pevsko društvo za branik svojega narodnega mišljenja. Nemškutarija iz okolice, bližnje in daljne, je usmerjala v ta kraj svoje pohode. Celo Ljubljančani so tista desetletja dvigali svojo turnersko zastavo po teh krajih. Omenimo naj le znani dogodek na Jančah, kjer je prišlo med domačini, trdim hribovskim, a zato premetenimi slovenskimi buticami in ljubljanskimi turneji do take rabuke, da je poslala vlada v te kraje celo vojaško kazensko ekspedicjo. Še danes jo stari ljudje pomnijo, slava vrlih Jančarjev in njih sosedov — tudi Šmarčane štejemo med nje, se je pa raznesla prav doli na hrvaške in srem-ske pokrajine in vse kraje nekdanje Avstrije. Lahko je bilo iz takih puntarskih družin vliti Zvon, ki je klenkal in budil po vsem Zasavju narodno zavest. One družine, ki so podprle pevsko narodno stremljenje svojega nadučitelja, delujejo še danes v vrstah Zvona. Naštejmo jih, da se jim oddolžimo za 401etno delo in lepe društvene uspehe. So to vrli: Hauptmanovi, po domače Polarjevi, Juvanovi, Rusovi, Ilovar-jevi, Vozlovi, Mahovi in Tomažinovi, od katerih dični Ferdo še vedno, kljub svojim čestitljivim 62. letom »ledig« in čil slovenski fant, ki mu je prapor Zvona nad vse in mu predseduje z vso sinovsko - očetovsko vdanostjo. Pa še dve, tri besede o Bartlu: Bartel je bil vodja zbora in organizator, da je šel ves kraj v navdušenju za njim. Bil je glasbenik, izredno nadarjen, in mu je bilo napraviti skladbo manj kakor drugim prepisati jo. Bil ie tudi cerkveni orga-nist Za priboljšek je večkrat udaril ob koncu maše kakšno novo, da so ljudje imeli kaj presenečenja. Napetih ušes so prisluškovali šmarčani, kakšno si je zopet Senzacionalna zgodba (Iz francoščine.) Betsy je bila mlado dekle iz slavne športne rodbine. Njen oče in trije bratje so posvečali ves prosti čas sportu. Ni minil teden, da bi vsaj eden ne dosegel novega rekorda. Ko ie dosegla Betsv leta, v katerih misli vsako dekle na možitev, je izjavila odločno: — Poročim se samo s takim, ki sploh ne goji nobenega sporta. Rečeno storjeno. Seznanila se je z debeluhastim Jimom, ki je bil pravo nasprotje športnika: boječ in neroden, toda dobrega srca. — Podobni niste ne mojemu očetu, ne bratom; ljubim vas, — mu je dejala nekega dne. Ali ga je res ljubila? On ni dolgo razmišljal. Betsy je bila lepa, mlada, bistroumna. Treba je bilo torej samo še določiti dan poroke. Cez tri tedne sta se izprehajala Betsy in Jim kot srečna novoporočen-ca po Palm Beachu. Betsy je zadovoljno držala v rokah ročno torbico iz ku-ščarjeve kože, po kateri je nekoč tako hrepenela. Jim je pa racal ponižno ob njeni strani. Zdelo se je, da bo trajala njuna sreča večno; oba sta bila tako različnih značajev! Celih štirinajst dni mlada zakonca na svet sploh nista mislila. Potem sta se pa vrnila v Chica-go. Jim je nastopil službo, Betsv je pa posetila roditelje. izmislil iznajdljivi Bartel za konec maše. Novo skladbo pa je napravil Bartel kar med pridigo. Malo sekiric si je zabeležil, pisal ni nič preveč, pa je bila nova skladba gotova. Še danes hranijo v arhivu nekaj njegovih kompozicij, ki so bile narejene kar na hitro roko in jim Bartel ni niti pristavil pod sekirice besedila. »Mi vstajamoU in »Naprej, oj bratje veselic nekdanje sokolske koračnice. V teh 40 letih so ponesli šmarski Zvo-naši slavo svojega imena tudi izven svoje doline. Naj navedemo nekaj krajev z njihovih pevskih pohodov: Litija, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik, Laško, Ljubljana, Bled, Kamnik..., pohiteli pa so tudi doli na Hrvatsko v Zagreb in drugam. Častitljivi prapor Zvona je plapolal na vseh večjih in važnejših narodnih prireditvah teh štirih desetletij. Saj pa je bilo razvitje Zvono- Pevovodja Makso KovaČiČ vega prapora velik praznik za slovenske zboie in za vse Zasavje. Kumovala mu je tedaj ga. Marija Zoretova, domačinka iz Črnega potoka, ki bo tudi sedaj komu-vala jubilejni prireditvi. Prapor pa so vezle Jakličeve gospodične in pa nekdanja šmarska učiteljica, znana narodna delavka Kristina Demšarjeva. »Zvon« pa ni gojil med svojimi člani samo petja. Med članstvom je stvoril trdno vez tudi s pomočjo ostalih društvenih odsekov, tako n. pr. je bil zelo znan: »Prvi kranjski tamburaški zbor Zvona«, Dramatični odsek, Knjižnica in vse, kar Je razširjalo duševno obzorje Smarčanov In jim krepilo narodno zavest ter jih vzgajalo v naprednem duhu. Imenik Zvonovih predsednikov gre po tem-le redu: prvi je bil Franc Knaflič, danes že 761etnik; njemu so sledili: Zore Ignac iz črnega potoka, Razboršek Ivan, kasneje Hauptman Franc, Fincinger Ognje-slav; sedanji predsednik Ferdo Tomazin pa menda predseduje Zvonu že skoro polovico let odkar društvo obstoja. S prejšnjih let šteje Zvon med svoje ustanovni-ke: gg. Franceta Blanča, F. Knailiča, Wa-tzaka Vinka in Hauptmana, vulgo Polarja. Ti so spremljali društveno delovanje prav od početka in so zares zaslužni zborovi častni člani. Posebno zanimiv med temi društvenimi senior ji je g. Hauptman, »Po-larjev« oče, ki je pridno udarjal v strune tudi pri domačih tamburaših. Kot samouK se je lotil celo komponiranja, bržkone pod vplivom pokojnega Bartla. Svoj čas so posebno radi udarjali za domači priboljšek njegovo kompozicijo: Polar - polko, ki je šla tako imenitno v podplate. Razen že vseh navednih društvenih delavcev pa so nosili glavno društveno breme pevovodje. Društvena kronika beleži naslednje: Franc Adamič, Ivan Bartel, Pin, Pleskovič, vsi nekdanji in že umrli šmarski nadučitelji. Zatem Albin Lajovic. sedanji meščansko - šolski ravnatelj v Tržiču, skladatelj Peter Jereb iz Litije, Svato Što-viček, sedaj učitelj na Barju, in kakor ime samo znači, po rodu Ceh: zelo nadarjen glasbenik — Premelč — nazvan ljubljanski »Al Johson*, Švara, Mislej in sedanji agilni Maks Kovačič. domači nadučitelj. ki z mladeniško čilostjo vodi svojo družino v jubilejno leto, v kateri so navežbali tekom enega leta tri prireditve: koncert, mično operetko »Mežnarjeva Lizika«, ki so jo predvajali doma, gostovali so ž njo v Zagorju jutri pa prirede svoj jubilejni nastop. Simpatije, ki jih uživa šmarski Zvon vsepovsod, bodo vidno dokazane jutri. Po prijavah sodeč, bo to ena največjih pevskih manifestacij v letošnjem letu. Saj te to pomemben jubilej — 40 let dela v pevskem društvu pod težkimi okolnostmi zahteva v majhni slovenski vasi velikih, vsestranskih žrtev, ki jih pa premaga samo ljubezen do pesmi in svojih pevskih tovarišev. — Zvonaši so vse te ovire zmagali in stoje danes kot zasluženi rodoljubi pred našo javnostjo. Jubilej Zvona se bo vršil v znameniu pevskega tovarištva, potrjenega od številnih slovenskih pevcev in pevskih zborov, ki pohite jutri v prijetno Šmarsko družabnost. Vsa prireditev pa dobi poseben poudarek tudi zaradi pokroviteljstva prvega državnega funkcijonarja v litijskem okraju, kajti protektorat je prevzel okrajni g!u-var g. vladni svetnik Franc Podboj, ka-termu se domače društvo oddolži — obenem tudi nekdanji kumici g. Z o r e t o v i — s podoknico in bakljado, ki se bo vršila na predvečer slavnostnega dne pri Krznarjevih v Črnem potoku. 6. julij bo praznik vseh slovenskih pevcev. V razgibanem veselju bomo zapeli staro šmarsko himno, ki smo jo že čuli na koncertu Hubadove župe v Ljubljani, in se glasi ob vsaki slični prireditvi v mičnem Šmartnu. Solnce nizko je pris'jalo, skoraj bo že ornagValo, treba bo slovo jemat — v tuje kraje se podat. Ko pa pridem v kraje tuje. nazaj se spomnim na svoje ljube, na očeta, matere, in na vse prijatelje Ko pa pridem tja v planinco, nazaj se spomnim na vasico ... Oj, preljuba, Šmarska vas, kje si ti, oj, kje sem jaz. Pevovodji Maksu K ovac i ču, vrlim šmartinskim pevkam in pevcem pa čestitamo k njihovemu jubileju. J. Ž. Ako želiš imeti lepe knjige, nristopi k Vodnikovi družbi! Končno bođo tudi moški rešeni Kratke sKavtske hlače in svilena srajca poletna obleka moških Kakor v Londonu, tako se pojavlja tudi v Newyorku vedno več moških v kratkih skavtskih hlačah in svilenih srajcah kot poletni moški obleki, ki se bo najbrž v doglednem času razširila po vsem svetu. Javnost pozdravlja to reformo, saj pomeni velik napredek in pravo srečo za moške, ki so se morali vsako leto potiti tako ,da niso imeli od poletja nobenega oklepih namesto v lahkih oblekah. Davimo se z ovratniki, noge nam tiče v nekakšnih vrečah, pri tem se pa pritožujemo, da je neznosno soparno in vroče, A če bi se malo ozrli okrog, če bi pogledali skavte, ali mnoge turiste, bi spoznali, da bo našim nepraktičnim oblekam kmalu odzvonilo. Angleži so dali pobudo zi reformo moške obleke. Vidi se, da so to užitka, če so morali ostati v mestu. Sicer j vendarle pametni ljudje. Iz izkušenj v pa v evropskih državah tirolska obleka i tropičnih krajih vedo, kaj pomenijo krat- v bistvu ni nič drugega. Od naših skav tov so se že mnogi moški naučili posnemati jih v njihovem kroju. Nedvomno bo nova moška moda tudi pri nas našla mnogo privržencev in morda ni daleč čas, ko poleti ne bomo več videli moških z dolgimi hlačami, suknjiči in ovratniki. Pravijo, da izvira na svetu vse zlo od ženske, toda tu moramo resnici na ljubo priznati, da so baš ženske naučile moške nečesa dobrega in koristnega. Nova moška moda je seveda posledica prizadevanja žensk, da se telo čimbolj otrese spon v obliki raznih nepotrebnih delov obleke in da pride do kože čim več zraka. Obleka, kakršne so začeli nositi moški v Londonu in Newyorku, pa ni samo zdrava, temveč tudi praktična, ker razmeroma malo stane. Moda moderne ženske je nedvomno zelo higijenična. Zrak ima svobodno pot do telesa, kar velja tudi za solnčne žarke, ki utrjujejo telo. Seveda mislijo ženske pri tem tudi na moške oči, toda to je postranskega pomena. Praktičnim oblekam se imajo ženske zahvaliti, da so za vremenske iz-premembe mnogo manj občutljive kakor moški. Vročina zadnjih dni nam daje zopet priliko za razmišljanje, če mi moški res nismo nespametni, da hodimo v pravih Cvetlice na okna in balkone! Mnogobrojne so cvetice, naše prijate* ljice, vse so nam drage in ljube, pa za enkrat ne moremo vseh sprejeti v stano* vanje, ker jih je preveč. Kajpak, vse bi rade razvidna mesta, z balkonov in oken, tekmovale v bujni mladostni lepoti. Na* polnite toraj z njimi vsa okna in balkone! Evo vam nekaj vzorcev za okenske cvetice! Pri vsakem tekočem številu je navedena ena ali več vrst cvetic, ki se prilegajo kot skupina na okno ali balkon. Pokončne sadi zadaj, viseče spredaj. 1. Silene; 2. silene -4- mačehe; 3. viseče zvončnice (Campanula iso* phvlla); 4. kvišku rastoče fuksije -1- navzdol rastoče fuksije: 5. marjetica + fuksije -f pokončne pe* largonije -j- viseče pelargonije; 6. fuksije + tradeskancije; 7. v sredi viseči nageljni, ob straneh helijotrop (vanilija) ali pokončne pelars genije, zadaj pa aralije: 8. helijotrop -f- gomoljaste begonije; i T D DINU siavnosttfa govori in poje v krasnem Češkem zvočnem filmu OBEŠENJAKOVA TONČKA Pretresljiva usoda dekleta, ki je ostalo plemenito in nepokvarjeno, dasiravno je bila blodnica Bratje so se ji začeli posmehovati, da ima moža, ki ne igra ne golfa, ne ericketa, ne basket-balla. Spočetka se za njihove zbadljivke ni zmenila. Saj si je izbrala moža po svoji volji in okusu in zato je zbadljivke, češ, da je njen mož klada ali strahopetnež, niso prav nič motile. Toda čez nekaj tednov se je začel oglašati njen ponos. Počasi, a vendar le. En brat si je bil priboril prvenstvo v plavanju in tedaj se je oglasil v njenem srcu spomin na prejšnje navdušenje za sport. Nekaj dni je hodila vsa zamišljena. Nekega dne je pa kar na lepem dejala svojemu možu: Čuj, Jim. _ Želiš, Betsv? — Zdi se mi, da te nimam več rada tako, kakor prvi dan, — je dejala prostodušno. — Zal mi je, Betsy. — Sicer se mi pa zdi, da te sploh nhnam rada, Jim, — je pripomnila. — Ah, Betsy! Kako je to mogoče? Jaz te ljubim vedno enako. _ Mislim, Jim, da te zato nimam rada, ker nisi športnik. In sploh — saj nimaš niti trohice poguma. — Draga Betsy, reci, naj storim, kar hočeš, pa poskusim, samo da me boš imela zopet rada. — Dobro, Jim, poskusim izpolniti tvojo željo. V nedeljo je v Chicagu letalski dan. Skoči vpričo vseh gledalcev s padalom iz aeroplana. — Rad bi storil to, Betsy, pa se bojim, da postaneš vdova- A kaj bi potem počela? Razmišljaj o tem, dušica. — To je res, Jim. Razmišljala bom. Cez dva dni je prišla Betsy k Jimu v pisarno. — Jim? — Detsy? — Lahko skočiš s padalom. Vse je urejeno. — Urejeno? Kaj pa? — Če bi se ubil. O vsem sem se informirala pri znancu - pilotu. Dejal mi je: Ce jih skoči deset, se jih pet ponesreči tem bolj, če so začetniki in če niso posebno spretni, kakor je v tem primeru. Padalo se jim ne odpre in ubijejo se. — Oh! Grozno! — Nikakor ne! Zame se sploh ni treba bati. Domenila sem se s tvojim prijateljem Smithom, da ga vzamem, če se ubiješ. — Kako pa veš, Betsy, da te bo Smith hotel? — Pravkar sem govorila z njim. To ti je imeniten dečko. Povedal mi je vse, kar se tiče njegove eksistence. Domenila sva se celo glede morebitnega ženitovanjskega potovanja. Ima sijajne dohodke. Pokazal mi je tudi, kje bi stanovala, če bi se vzela. Zastran mene si lahko brez skrbi in prav nič ti ne brani skočiti v nedeljo s padalom iz aeroplana. Tišina. — Betsy? — Jim? — Kaj pa če se ne ubijem? Ali me boš imela zopet rada? — Seveda, Jim. — Ves kaj, Betsy, imam te zelo rad in prav nič me ne veseh skakati s padalom, toda če že želiš, storim to, samo da me boš imela zopet rada. — Da, Jim, želim to. — Dobro, Betsy, storim to. V nedeljo se ozira do sto tisoč ljudi v nebo, kjer kažejo letalci svojo spretnost in pogum. V kotu hangarja pa stoji Jim ves zamišljen in čaka. Betsy je bila pravkar pri njem. Zdaj kramlja z znanci. Hoče se pobahati z junaštvom svojega moža. Baš gre mimo Smitha. — Recite Jimu, naj se vendar že dvigne v zrak. Caka me obilo dela, če se vzameva, in rad bi že vedel, kako bo. Ni preveč takten, da me pusti tako dolgo čakati, — je dejal nekam nevoljen. Končno je pilot pozval Jima, naj vstopi v — letalo. Motor je zabrnel in že sta se dvignila liki ptica v zračne višave. Ko sta bila 1000 metrov visoko, je pilot namignil Jimu, naj skoči iz aeroplana. Jim je padel na tla težko, kakor vreča peska. A kaj se je zgodilo potem? Komaj se je Jim zavedel, je zaslišal ploskanje, klice in godbo. Pod vtisom nepričakovanega moževega uspeha je smuknila Betsy vsa srečna mimo Smitha. — Oprostite, prosim — morda drugič. — In ne da bi se ozrla nanj je hitela k Jimu, hoteČ ga objeti. On pa, bled, toda zmagovit, je dejal hladno: Prestal sem zavoljo tebe preveč strahu. Ne ljubim te več, Betsy. kc hlače iz temnega blaga, segajoče samo do kolen in dovolj široke, da moiv srak do telesa. Nogavice nosijo Angleži poleti kratke. K poletnim oblekam nosijo svilene srajce s kratkimi rokavi. Tak:* obleka je lepa in elegantna, seveda pod pogojem, da jo nosi moški, ki nima pre-grde postave, zlasti pa ne krivih nog. Vse kaže, da so se moški tej praktični modi do zadnjega upirali morda še z večjo trmo, kakor se upirajo vsaki modni reakciji ženske. Saj pa tudi ni čuda, kajti mnogi bi bili v družbi in na cesti sploh nemogoči, če bi začeli nositi kratke skavtske hlače in svilene srajce s kratkimi rokavi. Končno pa moramo biti tudi pravični in priznati, da ni nikjer rečeno, da mora kupiti ženska mačka v vreči, dočim lahko moški na prvi pogled presodi, kako je narava obdarovala žensko. Toda pustimo šale. Zadeva je velikega pomena in vsi moški smo lahko veseli, da propagirajo v Angliji in v Ameriki mnoga društva poletne moške obleke, podobne skavtskemu kroju. Nobenega dvoma ni, da je taka obleka iz zdravstvenega vidika najboljša in za poletno vročino najprikladnejša. Zato veljaj že zdaj geslo: Proč z vrečami, proč z ovratniki, suknjiči in drugo nepotrebno robo, ki nas samo davi in duši! kapu* 9. helijotrop + kapucinčki; 10. pokončne pelargonije -j cinčki; 11. pokončne pelargonije -r viseče pe» largonije (bršljanke); 12. pokončne pelargonije -f- viseča lo» belija; 13. pelargonija meteorka + modra petunija; 14. tagetes -j- verbe*na; 15. tagetes -f- petunija; 16. polnocvetne petunije -j- aspara^u.^; 17. ageratum 4- begonija semperflo* rens. Na prostorne balkone v ozadje spada* jo tudi ovijalke, kakor divja trta, srobot (elematis), polvg-onum Baldschuanicum, bršljan, cobea, vrtni slak i. dr. Ob straneh lovor, oleander, juka, dracena ali palma. Trgovski vrtnarji v Ljubljani imajo vse te in še druge cvetice v veliki izbiri. Lahko vam sestavijo še druge skupine, o čemer jih je obvestil odbor za olepšavo oken in balkonov. Kavarniške godbe v Ljubljani Ko se je že tako daleč razvila polemika o kavarnikih godbah, dovoljujem si opozoriti pisca članka pod gornjim naslovom v ^Slovenskem Narodu* z dne 1. julija t. 1. na sledeča dejstva: V Ljubljani sploh ni pravilno sestavljenega orkestra, torej niti radio-orkestra. Ce pisec omenja, da je sestava orkestra natisnjena na vsakem ovitku ^šlagerja«, potem gotovo ni imel nobenega taksnega ovitka v rokah ,ker bi ne mogel drugače pisati, da je edini radio-orkester pravilno sestavljen. In če je pisec zares ljubitelj godbe, kakor sam pravi, s tem še ni rečeno, da pozna sestavo orkestra. S trditvijo, da so v Mariboru dobri orkestri, ki se skoro vsi lahko kosajo z vojaško godbo, je pisec ustrelil poštenega kozla, ker je absolutno izključeno, da bi se še tako dober orkester mogel primerjati vojaškim godbam. Da človeka radio zasiti ,to je edina resnica, ki jo je pisec navedel, ali pri tem je gotovo imel v mislih, da samo takrat, če posluša ljubljanski radio-orkester — to pomeni: vedno isti tingl-tangi. Trditev, da imamo v Ljubljani dovolj godbenikov na razne inštrumente, ki bi radi sodelovali, je drugi strel v kozla, kajti razen godbenikov vojaške godbe in nekoliko poklicnih godbenikov, je le malokateri, ki bi si smel upravičeno nadeti naslov godbenika. Saj, če kdo piska na flavto ali klarinet: >Na planincah solnce sije«, s tem ni še rečeno, da je godbenik. Sploh se je sedaj pri nas zelo razpasel diletantizem in to je največje zlo za dobro glasbo in za poklicne godbenike. Uradnik naj bo v uradu, dijak v Soli, čevljar v delavnici itd. Od strani poklicnih godbenikov in tudi od strani oblasti bi bilo potreba rigoroznib sredstev za zatiranje diletantizma in šele takrat bomo dobili dobre in ustrezajoče orkestre. Kakor ne sme krojaški mojster odpreti mizarske delavnice, tako ne bi smel uradnik ali dijak sprejemati angažmana v orkestru. V tem primeru zaostajamo daleč za drugimi državami. Toliko v vednost piscu, da spozna, kdo so prav za prav godbeniki in da ne bi metal vseh v en koš! Godbenik je umetnik in to ne more postati diletant, ker za to nima osnovne podlage, niti osnovne izobrazbe! Dr. A. Kur lan, profesor glasbe. Spominjajte se slepih! HAJ JE, RECI, RADOST DECIT VSE OSLAJENO, VSE OHLAJENO, vsi; KAR IMA DEC A SADA — TO JE »CLKfe LIMONADA. CKo limonadne tablete Dnevne vesti — Smrt vzorne iene in matere. Na Vidovdan zvečer je v Kandiji pri Novem mestu za-tisnila za večno svoje blage oči obče spoštovana ga. Fani Ropasova iz stare novomeške dru£ine Jazbečeve. Blagopokojna je bila vseskozi zavedna narodna žena ter je v tem duhu vzgojila tudi svoje otroke. Najstarejša hčerka Ervina je profesorica glasbe na učiteljišču v Mariboru, Zora odlična operna in koncertna pevka, sin Milan pa v vsej novomeški okolici znan izvrsten zdravnik. K večnemu počitku so spremili nje zemeljske ostanke v ponedeljek 30. junija ob 5. popoldne. Obila udeležba je pričala, kako priljubljena je bila skromna žena, živeča le materinstvu in delu. Veliko vrzel je vsekala kru ta smrt v življenje njenih otrok, a pogrešal jo bo tudi marsikateri siromak, ki jim je bila kot dobrotnica z besedo in dejanjem vedno v pomoč, saj pri njej se je uveljavljal rek >Naj ne ve levica, kar stori desnica*. Mir njeni duši, a preostalim tolažbo v spominu na njo. — Zdravljenje vojnih invalidov v Toplicah pri Novem mestu se je pričelo 3. t. m. za vse upravičene vojne invalide Dravske banovine. Obsega radioemanacijske kopeli, po potrebi tudi mehanoretapijo za ves čas zdravljenja popolno brezplačno oskrbo (hrano in stanovanje) v Invalidskem domu v Toplicah. Pravico do brezplačnega zdravljenja na temelju člena IG. in 113. invalidskega zakona imajo sicer vsi vojni invalidi, ki so po mnenju uradnega zdravnika takega zdravljenja potrebni, toda vojni invalidi VIL, VITI. in IX- skupine le tedaj, če je bolezen, za katero se žele v Toplicah zdraviti, v vzročni zvezi s priznano invalidsko hibo. Prošnjo je naslavljati na kraljevsko bansko upravo Dravske banovine v Ljubljani. Prošnji je treba priložiti: 1.) dokaz o invalidnosti- uradno poverjen prepis sodnega sklepa o priznanju invalidnine po starem ali po nove.n zakonu ali prepis uverenja, da je upravičen prejemati invalidnino tudi po novem invalidskem zakonu; 2.) zdravniško izpričevalo uradnega zdravnika, da je tako zdravljenje potrebno. Vojni invalidi VIL, VIII. in IX- skupine morajo razen tega priložiti prer pis invalidskega uverenja o zadnjem komisijskem pregledu. Dobo zdravljenja določi v vsakem posameznem primeru kopališki zdravnik povodom prve zdravniške preiskave. Nastanitev vseh invalidov brez izjeme |e skupna v poslopju Invalidskega doma. — Razpis književnih nagrad. Mladinska Matica razpisuje sledeče nagrade: 3000 dinarjev za izvirno povest umetniške In vzgojne vrednosti, primerno mladini po desetem letu. Povest naj bi bila zajeta iz sodobnega življenja ali pa iz naše zgodovine, naj bi imela zdravo, krepko Jedro ter naj bi obsegala okrog šest tiskovnih pol formata Mladinske Matice (mala osmerka). — 2000 Din za najboljše umetniško delo, slovstveno (3 do 4 tisovne pole istega formata) aH slikarsko, primerno otrokom med šestim in desetim letom. Snov more biti oblikovana v prozi ali v verzih, je lahko resna al! šaljiva, vzeta iz življenja ali iz narodne pesmi, v tradiciji naših najboljših mladinskih umetnikov ali pa tudi popolnoma izvirna. Prvi pogoj: umetnina. — 500 Din in 300 Din za dvoje izvirnih črtic, humoresk, pripovedk, pravljic ali potopisov v obsegu pol tiskovne pole. — 30o Din za najboljšo izvirno pesem. Nagrajena dela dobe tudi običajni honorar, kakor ga plačuje Mladinska Matica. Odbor si lasti pravico, da objavi v svojih publikacijah tudi nena-grajene prispevke za običajni honorar. Rokopise je predložiti pod geslom ali značko, s katero naj bo opremljena tudi zaprta kuverta, vsebujoča avtorjev naslov, in sicer do 1. decembra 1930 tajništva Mladinske Matice, LJubljana, Frančiškanska ulica 6, kamor naj se obračajo avtorji tudi za morebitna pojasnila. — Iluzorne . varnostne naprave. Na deželni cesti Vič - Polhov gradeč Je železna ograja tik ob Gradaščici od rje tako snedena in nalomljena, da bo pri najmanjšem pritisku ali pa še celo sama od sebe padla v vodo. Cesta sama in pa pomanjkljiva ograja kričita po temeljitem popravilu. Na cesti so globoke brazde in kotanje, ki so ob suhem vremenu polne prahu, ob deževju pa zalite z blatom. Koliko trpijo ljudje, živina in vozovi na tako zanemarjenih cestah. Prah naj bi se s ceste postrgal, kotanje in brazde zasule z gramozom, pa bo precej boljše. — Počitniška kolonija krajevnega odbora Rdečega križa na Trati v Poljanski dolini. Davi ob 9. se je pod vodstvom društvenega tajnika g. Ivana Malneriča odpeljalo izpred Mestnega doma z mestnim avtobusom 80 punčk, starih 9—12 let, ki so jih odboru predlagala šolska vodstva kot socijalno najpotrebnejše gojenke, ki so potrebne tudi kopanja, in solnca in zraka. Deklice spremljate tudi dve učiteljici, ki jih boste nadzorovale na počitnicah v prostorni šob* na Trati ob bistri Sori. K odhodu so razen svojcev presrečnih deklic prišli tudi člani odbora s predsednikom g. dr. Otonom Fetti-chom, ki so jih deklice pozdravljale z mahanjem rok in z zastavicami, ko je dirjal ie avtobus proti Poljanski dolini, kjer ostanejo 4 ledne. — Jugoslovanski novinarji v Pragi. T sredo se je vršila v Pragi oficijelna otvoritev nove zračne proge Zagreb - Praga. Prvi polet se je zaradi slabega vremena zakasnil tako, da je odletelo letalo šele popoldne, pristalo v Bratislavi in prenočilo v Brnu. V četrtek ob pol 11. je startak) in prispelo na letališče v Pragi pred poldnem. 5 prvim letalom je prispelo v Prago pet jugoskrvenskih novinarjev, ki so se po ogledu mesta vrnili po zraku v domovino. Zdaj je zračna zveza med Zagrebom in Prago že normalna, letala startajo v obeh smereh vsak dan razen nedelj in praznikov. Za osebni promet je zdaj na razpolago enokrovnik Ford s tremi motorji in potniško letalo praške tovarne »Aero« z enim motorjem. V kratkem bo pa letal na progi Zagreb - Praga še Fokker s tremi motorji, katerega je izdelala praška Avia. Vse kaže, da bo imela nova zračna proga kmalu rekordno frekvenco, kaiti z njo se je skrajšalo dosedanjih 18 ur vožnje z vlakom na tretjino. — Zatvoritev mostu čez Savo v Soteski. Zaradi dovršilnih del pri popravi mostu čez Savo v Soteski na banovinski cesti Bled - Bohinj bo vsak promet preko tega mostu ukinjen od 7. t. m. od 16. ure do 8. t. m. 16. ure. — Križi In težave s cirilco. V nekem našem zdravilišču se mudi visok vojaški funkcijonar, ki ima navado pisati vse v cirilici. Svojemu znancu v Ljubljani je pisal razglednico, ki je romala cel teden, čeprav bi rabila v normalnih razmerah samo en dan. Je pač križ, če ne znajo lludje čitati cirilice. — Iz državne službe. Premeščen je od katastrske uprave v Novem mestu h katastrski upravi v Ljubljani katastrski pomožni geometer Ivan Kalin. — Kongres poštarjev. Zveza poštno -brzojavnih telefonskih in brzojavnih uslužbencev bo imela 12., 13. in 14. t. m. v Sarajevu svoj XII. kongres. Za malo denarja pesno vsakovrstne zabave bo nudil Jubilejni sejem v Rožni dalim v nedeljo, dne 6, t« m* Vstopnina samo 2 Din. — Avtobus od >Zvezde« tudi samo 2 Din. — V soboto zvečer serenada. — Pri seh pop^inah godbe in plesišča. Berite loTv3ke! — Skupščina udruženja sanitetnih uslužbencev. Glavna letna skupščina udruženja sanitetnih uslužbencev kraljevine Jugoslavije se bo vršila 12. t m. v Beogradu. Udeleže se je delegati vseh krajevnih udruženj. — Jugoslavija za francoske poplav-Ijence. Za francoske poplavljence se je nabralo v naši državi 3,200.000 Din prostovoljnih prispevkov. Denar je bil izročen francoskemu poslaniku g. Dardu. — Vsesokolski zlet In beograjski tramvaj. Med vsesokolskim zletom v Beogradu je bil seveda naval na tramvaje ogromen. Dne 27. junija je cestna železnica prepeljala na zletišče 223.393, 36, junija 205.797 in 29. junija 200.057, torej skupaj 629.427 ljudi. Uprava cestnih železnic je inkasirala 959.054 Din. — Iz »Službenih Novin«. »Službene Novine« št. 124 z dne 4. t. m. objavljajo zakon o protokolu s prilogami, podpisanem v Haagu 31. avgusta 1929 o načelnem odobrenju poročila strokovnjakov z dne 7. junija 1929 o dokumentih, podpisanih v Haagu, 20. januarja 1930 o končnem odobrenju načrta strokovnjakov z dne 7. junija 19\29 in o poročilu odbora strokovnjakov, sestavljenega na temelju sklepa, sprejeta v Ženevi 16. septembra 1928 in podpisanega v Parizu 7. junija 1929. — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo lepo in zelo vroče. Tudi včeraj je bilo po vseh krajih naše države lepo in povsod imajo vročino. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 33, v Zagrebu in v Beogradu 32, v Sarajevu, Skoplju 31, v Ljubljani 302, v Mariboru 28 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.8 mm, temperatura je znašala 17 stopinj. — Krvava ljubavna tragedija. Čevljarski pomočnik Peter Klement iz Slađoj ev-cev je imel ljubavno razmerje s posestni-kovo hčerko Ano Rokončič. Ker pa se Je začel ozirati tudi za drugimi dekleti, ga Ana ni marala več in Je ž njim prekinila 10098 Jlai polofti dar domn na altnr Dan »rekov 5. in O. julija razmerje. Te dni je srečal Peter Ano v družbi prijateljic na izprehodu. Poklical jo je k sebi, češ da ji mora nekaj povedati, Ana mu je pa odgovorila, da ne želi z njim občevati. Tedaj jo je Peter napadel in jo začel tepsti, končno pa jo je vrgel v jarek. Ko se je Ana izkobacala iz jarka, jo je zopet tepel, dekle pa je v silobranu potegnilo iz žepa nož in ga sunilo v vrat. Sunek je bil smrtonosen, nesrečni čevljar je kmalu izkrvavel. Ano so aretirali. Pri zaslišanju je dejala, da je hotela Petra suniti samo v roko in ie pripisati zgolj naključju, da ga je sunila v vrat. — Gozdni požar v Žalni. Včeraj dopoldne je nastal v gozdu posestnika Jerneja PeČka iz Starega trga pri Višnji gori v Žalni požar, ki je močno poškodoval 15 tramov ter uničil mnogo mladih smrek in drevja. K sreči so takoj prihiteli ljudje in začeli gasiti, sicer bi se bil požar razširil in povzročil veliko škodo. Za lokaliziranje gozdnega požara gre posebno priznanje veleposestniku g. Javor-niku iz Žalne, ki je poslal gasit vse svoje delavce in delavke. Sreča v nesreči je bila, da so pravočasno potegnili iz gozda tramove. Posestnik Perek trpi znatno škodo. — Osumljen dveh umorov. V Hajdučici je bilo te dni izkopano truplo petletnega Milana Petoviča, sinčka poročnika Emila Petrinoviča iz Skoplja. Oče je namreč osumil svojo taščo Josipino Oršov, da je otroka zastrupila Drobovje so poslali kemičnemu institutu beograjske univerze. Istočasno je bilo diplomatlčnim potom zaprošeno tudi za ekshumacije trupla Adama Oršova, ki je pokopan v Rumuniji. Petrovič je namreč svojo taščo obdolžil, da se je odkrižala tudi svojega moža Adama. — Dva brata utonila pri kopanji«. V Lu-kinem selu sta te dni utonila lOletni Paul Pap in njegov 11 letni brat Andrej. Dečka sta se kopala v ribniku, zašla pa sta v pregloboko vodo in ker nista znala plavati, sta utonila, — Zagonetna smrt starke. V ponedeljek so našli v Calmi v Sremu mrtvo na postelji 50Ietno Apolonijo Ansperger. Na vratu so se poznali sledovi davljenja in zato je upravičen sum, da je postala ženica žrtev zločina. Sodna komisija je odredila obdukcijo trupla. Pri truplu so našli okrvavljeno srajco, ki je last vnuka Ansper-gerjeve. — Veliki razpis nagrad za plošče in filme Imperial ter papirje Wellington je podaljšan do 31. decembra t. 1. Več Vam pove Vaš prodajalec foto - potrebščin. S9S/n Iz Ljubljane —lj Proslava praznika sv. Cirila io Metoda. Praznik slovanskih blagovestnikov sv. Cirila in Metoda je Ljubljana dostojno proslavila. Med 10. in 11. so bile v mestu vse trgovine zaprte, v državnih uradih je pa počivalo delo ves dan. —lj Kresovi pred praznikom sv. Cirila in Metoda so sinoči goreli tudi po planinah, pa tudi na Ljubljanici so ga žgal i mali K rako v-čani in se vozili po njej med brenkanjem kitare v čolnu, lepo razsvetljenem s pisanimi lampijončki. Ker smo zadnjič objavili pritožbo Trnovčanov, da je elektrarna pozabila na kres in na trnovskega patrona sv. Janeza Krstnika, se je pa sedaj spomnila in razsvetlila grad, da je ta najlepši kras svetil do najvišjega kresa v planinah. lj Umrli so v Ljubljani od 27. junija do 5. julija. Marija Pogorele, vdova revidenta. 73 let, Gorupova ulica 4; Vinko Zirnstein, strugarski moister. 75 let, Zavrti 5; Ivana Mobar, mestna uboga, 73 let, Japljeva ulica 5; Anton Adler, poštni poduradnik v p., 80 let, Bleiweisova cesta 5; Franc Mule j, sin delovodje, 2 leti, Grajska planota 1; Franc Lesjak, poštni uradni ravnatelj, 58 let, Res-ljeva cesta 24; Jernej Pusavec, žeL delavec, 35 let, Gosposvetska cesta 14; Marija Krzič. hči posestnika, 33 let. Zaloška cesta 11; Jožef Flerin, mesar. 36 let, Zalo5ka cesta 11: Anton Brglez, trgovec in posestnik, 80 let, Kladezna ulica 5. V bolnici: Matija Petrič, kajžar, 60 let Studenec - Ig; Jera Pavčič. žena posestnika. 42 let, Sevno; Ida Petrič, žena upok. šolskega upravitelja, Dunajska F F 1 1 Najceneje in najbolje kupite žimo vseh virt afrique (morsko trmvo), katero vam po želji odvije in rac-eefrm ter oči«ti praha samo pri Ivan IV. Adamič Ljubljana, Sv. Petra cesta 31. — Telefon 2441. cesta; Ignacij Maček, ključa v. pomočnik, 47 let, Bohoričeva ulica 7; Vinko Košir, sin delavca, 2 leti. Drašca pri Borovnici; Virgil CigliČ, sin delavca, 6 mesecev, Zaprice; Ve-koslav Majcen, sin služkinje, 1 leto, Zagreb; Julka Lampe, hči tesarja, 7 let, Zaplana 56; Janez Šimenc, sin pečarja, 6 let, Pristava 30! Ana Jagodie, hči trgovca, 24 let, Zgoše pri Begunjah; Pavla Pretnar, žena progovnega čuvaja, 37 let, Rosalnica, postaja; Pavel Sušnik, sin posestnika, 6 mesecev, Sv. Katarina. —lj Regrat i dvema cvetoma na enem stebelcu sta nam včeraj ponovno prinesla mlada botanika drugošolca Dušan Čelan in če-trtosolec Marko Osredkar in povedala, da je redkost odtrgal in spoznal mali Dušanov bratec Branko na Vilharjevi cesti. Znamenitost smo takoj nesli na univerzo v botanični institut, kjer so nam učeni gospod profesor povedali, da ni regrat, ampak le hieracium, potem so pa rožo položili med pivnike v preSo in zapisali Brankovo ime na listek, da bo v herbariju pod rastlino ohranjeno na večne čase tudi ime malega prijatelja lepe prirode. —lj Mestna kanalizacija. Ta teden je bilo končano kanaliziranje na Domobranski cesti in sicer od Poljanske do Vojvode Mišića ceste Kanalizacija ie bila potrebna, ker se zidajo ob tej cesti Učne hi§e in vile. .—lt Ekskurziisk) fond na tehniški srednji šoli v Ljubljani. Letošnja nabiralna akcija je zaključena in so absolventi nastopili ekskurzije po našem jugu, v Avstrijo. CehoslovaSko in Nemčijo. Šolska uprava se vsem darovalcem za podporo naj topleje zahvaljuje. Pri obračunu pa nekaj nabiralnih pol ni bilo vrnjenih, ker so se menda založile aH izgubile. Ni torej izključeno, da ne bi bila kaka nabiralna pola v zadnjih dneh prišla v nepoklicane roke. Ha se ne bi vršila kaka zloraba, prekltcuje direktor tehniške srednje šole svoj podpis in priporočilo na vsakršni nabiralni poli, ki bi še krožila po 4 juliju —lj Izlet Trgovskega društva »Merkur«. Trgovsko društvo »Merkur« za Slovenijo, tu. priredi ob lenem vremenu za svoje članstvo ter prijatelje društva jutri v nedeljo dne 6. t. m. zelo zanimiv in poučen izlet na Lesno brdo pri Vrhniki, kjer si bodo izletniki ogledali v graščini Golob vzorno urejeno perutninarstvo. Po ogledu peš eno uro hoda na Vrhniko. Glede kosila je vse potrebno ukrenjeno v priznani gostilni »Pri Nacetu«. Udeleženci se zbirajo na glavnem kolodvoru pred odhodom jutranjega vlaka na Vrhniko ob 7.30. Po-vratek poljuben. 401n —li Jutri dne 6. t. in. popoldne vsi v Šiška v restavracijo Reihninghaus, kjer priredita CM podružnici veliko veselico. Začetek ob 4. Na sporedu srečolov, šaljiva pošta, ples, god ba in prosta zabava. Vabimo k obilni udeležbi ! 399/n —lj šentjakobsko - trnovski CM podružnici v Ljubljani priredita jutri popoldne pri *Ma-renčetu*, Dolenjska cesta 20 veselico, združeno s srečolovom, godbo in plesom. Priča- Iz Celja —c Is naše mornarice. Za poročnika kor-vete je bil imenovan s 1. julijem absolvent pomorske vojne akademije gosp. Milan Sonc, sin okoliškega policijskega nadzornika gosp. Joahima Sonca ▼ Celju. Za poročnika froga-te je napredoval poročnik korvete gosp. Savo Salmič, sin znanega celjskega juvelirja ba narodnjaka gosp. Rafka Salmiča. Obema mladima častnikoma iskreno čestitamo. —e Se nekaj srečk je na raipolago za žrebanje v L razredu 20. kola državne razredne loterije v celjski podružnici >Jutra*. Pohitite z nakupom, da se pozneje ne boste ke-sali. Žrebanje bo že v torek 8. julija. —c Dežurno lekarniško službo r Celju vrči od danes do vključno petka 11. julija lekarna >Pri Mariji pomagaj« na Glavnem trgu. —c Poroka. Na Gomilskem se je poro eil 30. Junija g. Štefan Ulcnik, uradnik Ieanieke policije na Zidanem moetu, z gde. Jozloo Marko iz Zagreba, Mlademu paru nase interene čestitke! kujemo obilne udeležbe! 400 n —lj Znana tvrdka Ivan X. Adamič, Ljubljana, Sv. Petra cesta 31 si je nabavila stroj v splošno zadovoljno?!, kateri zimo afriqua (morsko travo) odvije, razcefra in očisti prahu. To higienično in prepotrebno napravo iz zdravstvenih ozirov prav toplo priporočamo. (Glej inserat!) —lj Jutri vsi v Šiško v novo otvor j eno gostilno »pri Andreju«, kjer se bode točilo izborno vino in bodo na razpolago gorks in mrzla jedila. Glej današnji oglas! —lj Gramofonistl! Kolosalne novosti na gramofonskih ploščah, najnovejše šlagerie — prvovrstni izdelki svetovnih znamk — dobite samo pri Rasbergerju na Miklošičevi cesti 34. Vsaka plošča garantirano nova in nepreigrana. Pri nas ne oddajamo plošče v preizkus na dom, tudi jih ne iz-posojujemo. 402n —lj Plavanje za dame in gospode poučuje v kopališču Ilirije vsak dan od 8. do 14. kopalni mojster Lorber. — Cene zmerne. — Motokolesarski klub Ilirija. Danes zvečer ob 20. uri obvezni sestanek odbora in funkcijonarjev v klubskih prostorih restavracije >Novi svet<. Jutri odhod kolesarjev-izletnikov v Novo mesto ob 6. — Odhod motocikl istov ob 7. Zbirališče pred restavracijo >Jelačin< na Dolenjski cesti. Udeležba strogo obvezna za celokupno članstvo. — Motokolesarski klub >IIirija< priredi » sporazumu z novomeško moto - sekcijo veliko gorsko hitrostno medklubsko motocikli-ško dirko c v Novem mestu. Zečetek dirk točno ob 14. s ciljem vrh Gorjancev. Prijavili so se številni dirkači iz Zagreba, Ljubljane, Celja. Maribora in Novega mesta in zato obeta biti prireditev zelo zanimiva, zlasti ker je to po dolgem presledku zopet dirka na cesti v Sloveniji in ker cestne dirke omogočijo tudi manj izvežbanim dirkačem motoci-klistom startanje. Razpisana je tudi točka za izrecno turna motorkolesa s posebno nagrado, za katero je izredno veliko prijav. Moto-cikliški klubi Slovenije kakor tudi iz Hrvatske so razpisali za ta dan tudi moto - izlet* v Novo mesto, kar bo gotovo poživilo agilno športno delovanje v dolenjski metropoli. Vrh Gorjancev ie urejen prostor za parkiranje avtomobilov in motorjev, poskrbljeno je tudi za hladna okrepčila. — Agilna novomeška motosekcija priredi po dirki >sportno zabavo« z razdelitvijo nagrad. — Ilirija - Concordla. Jutri ob 18. se v prvem izločilnem kolu tekem za državno prvenstvo srečata na zelenem polju prvak dravske banovine Ilirija in zagrebška Con-cordia. Zagrebčani pošljejo v Ljubljano kompletno prvo garnituro, v kateri je pet internacijonalcev. Premeri, Remec, Babic, Šimšir in Pavelič. Concordia je nedvomno izredno močna in bo morala Ilirija napeti vse sile, če bo hotela zmagati ali pa vsaj izvojevati časten rezultat. Tekmo bo sodil dunajski sodnik Goebel, v predtekmi pa igrata rezervi Ilirije in Primorja. — Kolesarsko in motocikllstično društvo »Sava« v Ljubljani priredi dne 15. avgusta ob pol 16. uri na prostoru SK Ilirije velike mednarodne m klubske dirke. Opozorilo Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani z odlokom z dne 31. marca 1930, št. VIII. No 1591/1 strogo razglaša, da trgovci s čevlji na podlagi § 38. odstav. 4. obrtnega reda ne smejo sprejemati v popravilo dela, spadajoča v čevljarsko stroko. Vsled tega opozarja podpisana zadruga prizadete, da se drže gornje odredbe, ter n« sprejemajo papravila, čeravno imajo svojega mojstra, kateremu dajejo delo. To naj bo v opozorilo vsem trgovcem s čevlji, da se izognejo eventualnim neprili-kam v slučaju kršitve tega odloka. Ljubljana, dne 5. julija 1030. 307/n Zadruga čevljarjev v Ljubljani. Zahvala Za premnoge dokaze iskrenega soČulja in sožalja povodom smrti našega nadvse ljubljenega brata, tasta in strica, gospoda Antona Braleza trgovca in posestnika se tem potom vsem najtopleje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni darovalcem lepih vencev in cvetja, čč. duhovščini, pevskemu društva Krakovo-Trnovo za ganljivo žalno petje in končno vsem prijateljem in znancem, ki so dragega pokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti. Ljnbljana. dne 5. julija 1930 Brglez Alojzij* nečak Ivana Mihevc, nečakinja Stev. 150 >SLOVENSKI NAROD«, dne 5. julija 1530 Stran 5 Nove podrobnosti o umoru ruskega carja Na kraju, kjer so strohnele carjeve kosti, stoji zdaj ogromna tovarna 18. t. m. bo 12 let, odkar Je bila umorjena ruska carska rodbina. O tem se je že mnogo pisalo in v bistvu je zdaj točno znano, kako je bil zadnji ruski car s člani svoje rodbine umorjen. Vendar se pa pojavljajo še nove zanimivosti o tragediji ruske vladarske rodbine. Te dni je izšla v državnem založništvu v Moskvi knjiga sovjetskega Pisatelja P. M. Bykova pod naslovom »Zacjnji dnevi Rom a novcev«. Avtor nehote priznava, da ima sovjetska vlada v rokah še neobjavljen rokopis Matve-jeva, dodeljenega v začetku revolucije carjevi straži v Carskem selu, Jekate-rinburgu in Tobolsku. Bvkov ekscerpti-ra nekaj misij iz tega rokopisa, ki so bile doslej večinoma še neznane. V rokopisu se naglasa zlasti velika popularnost zadnjega ruskega carja med vsemi prebivalci krajev, kjer je bil interniran^ Matvejev piše med drugim: »Carska rodbina je dobivala ogromno množino daril iz okoliških samostanov in od prebivalstva. Kmetje so jo zalagali z živili in o plačilu seveda ni bilo govora. Zato tudi ni smela med ljudstvo takoj vest, da sta car in carica mrtva, kajti to bi bilo vzbudilo nepopisno ogorčenje«. By ko v pravi v svoji knjigi tudi, da 4rupel članov carske rodbine po sežiganju niso vrgli v rov, kakor menijo avtorji vseh del o tragediji Romanov-cev. 18. julija 1918 je bil »pogreb« opravljen tako temeljito, da bela vojska, ki je iskala dve leti v dotičnem kraju zemske ostanke umorjenih Roma-novcev, kljub vsemu prizadevanju ničesar ni našla. Groba Romanoveev sploh niso našli, ker so morilci odpeljali po sežiganju ostanke trupel daleč od dotičnega kraja in jih zakopali v neznanem močvirju. Tam pa groba Romanoveev nihče ni iska-1. Kot simbol zmage nad zadnjimi zaščitniki monarhizma je nastala zadnja leta pri mestu Jekaterinburgu blizu kraja, kjer so v močvirju strohnele kosti zadnjega ruskega carja, velika moderna tovarna • Maši n ostro j <, eno najim- pozantnejših industrijskih podjetij in ena glavnih opor sovjetske industrije. Protirevolucijonarji tudi groba velikega Kneza Mihaila Aleksandroviča, ca-rje-vega brata, niso mogli najti. O umoru tega velikega kneza piše Bykov: »Skupina delavcev, ki je sklenila umoriti bivšega prestolonaslednika in ki ni bila v nobeni zvezi z komunističnimi ali bovjetskimi organizacijami, temveč je delala na svojo pest, je krenila mimo Nobelovih petrolejskih skladišč na periferiji mesta Perm, 6 km od vasi Motovelihe, zavila je na desno v gozd, kjer je ustrelila Mihaila Romanova in Johnsona. Oblast, ki jc preiskovala umor rodbine Romanovih, ni našla ne trupla bivšega velikega kneza Mihaila, ne Johnsonovega. Bykov opisuje tudi zgodovinsko sejo predsedstva VC1K (vseruskega centralnega izvršilnega komiteja) z dne 18 julija 1918. Pri razpravi o predlogu zdravstvene zaščite, med poročilom tovariša Semaska, piše Bykov, je vstopil Sverdlov in sedel na stol za Leninom. Semaško je zaključil svoje poročilo. Tedaj je Sverdlov vstal, stopil k Leninu, se nagnil k njemu in prosil za besedo. Ko mu je bilo dovoljeno govoriti, je izjavil s svojim običajnim mirnim glasom: »Moram sporočiti pravkar prispelo vest, da je bil v Jekaterinburgu po sklepu krajevnega sovjeta ustreljen Nikolaj. Hotel je pobegniti. Napadajoči Čehoslovakj so se bližali.« Predsedstvo VCIK je sklenilo justi-fikacijo odobriti. Čim je bil umor zadnjega carja odobren, so vsi prisotni nekaj časa molčali. Slednjič je Lenin predlagal prehod na debato o poročilu tovariša Semaška. Iz tega poročila je jai>no razvidno, da nitj predsedstvo VCIK ni bilo oficijelno obveščeno o umoru vse carske rodbine. Sovjet ljudskih komisarjev se je štiri dni obotavljal priobčiti uradno poročilo o carjevi tragediji, katero je proletarijat baje pozdravil z nepopisnim navdušenjem. Osem umetnih otokov v Atlantskem oceanu Zgraditi jih namerava Amerika — Stroški bodo znašali eno milijardo — Prvega že grade O plavaiočiih letališčih v Atlantskem oceanu smo kratko že poročali. To bodo ogromne stavbe iz opeke in jekla, zasidrane kot velike ladje v morju, globokem štiri m Ije. Osem otokov zgrade med Evropo in Ameriku, da bodo letala med potjo čez Atlantski ocean lahko pristajala in da bodo nesreče v normalnih razmerah izključene. Tako se bodo torej končno izpolnile sanje, katere so sanjali mnogi od onega zgodovinskega dne, ko sta dva Angleža, Al-cock in Brown, prvič preletela Atlantski ocean z letalom, »težjim od zraka«. Predrto je bilo mogoče misliti na reden zračni promet čez Atiantski ocean, se je bilo treba odločiti za zgraditev le-ta4išč odnosno pristanišč, kamor bi st> mogli piloti po potrebi spuščati s svojimi letali m od koder bi jim pošiljali radiovesti in svarila s pomočjo ogromnih reflektorjev. V Atlantskem oceanu sta pa samo dve skupini naravnih otokov, ki bi mogli služiti v ta namen — Bermudi in Azori. Zdaj je bilo sklenjeno razmnožiti ta naravna pristanišča z osmimi ume mirni, ki bodo oddaljena drugo od drugega 400 milj. Amerika kot edina država lahko žrtvuje v ta namen 3 mr-lijone funtov šterlingov ali v naš; valuti približno eno milijardo Din, je že začela graditi prvi umetni otok. Če se bo prvo plavajoče letališče obneslo, zgrade kmalu še sedem umetnih otokov. Ti seadromi, kakor jim pravijo An- gleži, so izum ameriškega inženjerja Edwarda Armstronga. Pred meseci je dovršil svoj zadnji model, težak 2200 funtov, in zasidrai ga je v nemirnili * vodah zaliva Chesapeake. Nekaj tednov so model v zalivu preizkušali. Šeadrom se je dobro obnesel. 150 čevljev visoke valove n močan veter je prenesel brez najmanjše nezgode, čeprav lahko potopi že 60 čevljev visok val velik prekooceanski parnik. Ugotovljeno je bilo tudi, da je ostal scadrom stabilen celo pri razburkanem morju in da je bilo njegovo guganje enako dvajsetini gu-ganja, katerega bi moral pretrpeti parnik iste velikosti. Zato so začeli graditi prvi plavajoča otok. Tehtal bo 29.000 ton in njegova ploskev, ki bo molela 50 čevljev nad morsko gladino, bo dolga 1100 in široka 300 če vije v. Na tej ploskvi zgrade dve dvonadstropni hiši, dolgi 400 čevljev in podobni ladjam, pritrjenim ob straneh. To bosta dva hotela, v katerih bodo letalcem in potnikom na razpolago pisarne, klub:, bari, jedilnice, ter meteorološke in radio-postaje. Na vsakem umetne-m otoku bo tudi hanger. Pričakovati je, da bo prvi seadrom dograjen v avgustu in zasidran sredi poti med Newyorkom in Bermudi. Pritrjen bo k morskemu dnu z jeklenim kablom, težkim 17.900 funtov. Zato ni čuda. .da bo umetna otok tudi med v;iiarjem stabilen. Ob najslabšem vremenu se bodo jekleni kabli premikali v širokih lokih, Avgustus Muir: 3^ Krog zločinov Roman Iz avtomobila se je iztegnila roka, ki jo je krepko prijela za ramo. Potegnila jo je v avtomobil, vratca so se tiho zaprla in avtomobil je odpeljal, pusteč njenega prvotnega spremljevalca na cesti. Srečo imate, — je začula glas kraj sebe. Peljala sta se baš po široki, lepo razsvetljeni ulici. Zagledala je štiri-oglato obličje in dolgo, rdečo brazgotino na robu čeljusti. — Kdo ste? — je vprašala. Odgovora rti dobila- Neznanec je sedel naslonjen nazaj. Tu pa tam mu je posvetila kč v obraz in tope, pred se zroče oči. — Kako dolgo že poznate gospodično Julijo Farrovo? Tega vprašanja se je ustrašila. — Poznala sem jo že kot otrok, — je odgovorila MoflV in se čudila, kaj more ticati za tem vprašanjem. — Ko ste bili še otrok? Torej ste jo poznali že, ko ste stanovali v Padding-tonu? — Vi — vi veste, da sem stanovala prvotno v Paddingtonu? — Neznanec ni odgovoril. Molčal je, dokler ni zavil a^omobil v ozko ulico, katero je Molly poznala, ker je bila v neposredni bližini Lauriston Square, kjer je stanoval profesor Caspian. — Kaj me peljete domov? Zahvalila se mu je. toda neznanec se ji je zaničljivo zasmejal. — Ste morda v službi policije? — je vprašala nenadoma. Drugače si njegovega vedenja ni mogla razlagati. — Dokaj blizu, gospodična, dokaj blizu. — Avtomobil se je ustavil pred hišo profesorja Caspiana. — Sprejmete prijateljsko svarilo? — je vprašal prijazno. — Ce me hočete ubogati, ostanete nekaj tednov doma. Zunaj je nevarno. Razumete? Porinil jo je rahlo skozi vrata na vrtu, zaprl jih je za njo in se naglo vrnil k avtomobilu. Obrnila se je in odšla po stezici. Na stopnicah pred vrati je iztegnila roko, da bi pozvonila, pa je opazila, da so vrata odprta. Naslonila se je na nje in pogledala nazaj. Videla je, kako je avtomobil zdirjal nazaj, od koder je bil neznanec pripebal Molly. V istem hipu je otok sam pa ostane razmeroma miren. Na prvi pogled bodo podobni plavajoči otoki raju na zemlji za normalnega človeka. Vsi bodo seveda izvem teritorijalne vode. Zato njfliovim prebivalcem ne bo treba plačevati nobenih davkov. Posebno dobrodošli bodo pa umetni otoki Američanom, kajti oa njih prohibicija ne bo veljala. Zato bodo ljudje iz dežele dolarjev najbrž zek> radi romali na umetne otoke, Kjer bodo lahko pili alkoholne pijače po mil: volji. AngUeži bodo lahko kupovaJj na plavajočih otokih cigarete tudi po 8. uri zvečer in pili pivo po 10. uri, kar je zdaj v Angliji strogo prepovedano. To je ena stran umetnih otokov in sicer za Angfleže in Američane zelo dobra. Manj prijetno je pa razmišljati o •mednarodnih zapletijajih, ki utegnejo nastati zaradi umetnih otokov. Prvih osem umetnih otokov zgrade ameriški delavci za ameriški denar. Na vseh bodo vihrale ameriške zastave. Imena plavajočih otokov so že določena. Imenovali se bodo Langley Chanute VVright, Ma-xim, Hargrave, Henson. Phillips in Far-man. Vsi, razen enega, bodo plavajoče reklame za ameriško letalstvo. Nevarnost je pa v bodočnosti Atlantskega oceana. Leta 1927 je prezident Coolidge izdavil, da zgradi Amerika te otoke, da pa bo imela pretenzije na obvladan-e morja. Ta izjava je dvignila v poBtič-ni javnosti mnogo prahu. 2e tri države so prišle zaradi Cooii-dgeve izjave v konflikt — Anglija, Amerika in Portugalska. Problem se tiče tudi Irske, Kanade, Španije in spJoh vseh držav, ležečih ob Atlantskem oceanu. Zadevo je treba pojasniti zdaj, Ko umetna otoki še niso zgrajeni. Čez 50 let bo morda Atlantski ocean Že poln seadromov vseh narodov. Vsi bbdo nedvomno tudi utrjeni. Angflija se že zdaj boji. da bi jo mogel sovraZnrk bombardirati na razdaljo treh mli. Bila je že splošna misel, da bi Atlantski ocenn razdelili z mejo, ki bi segala od severa do juga. Zapadni del bi pripadal Ameriki, vzhodni pa Angliji. Anglija hoče ohranil svojo zvezo s Kanado, Amerika pa noče izgubiti najkrajše zveze z Evropo. _ Novinar v vlogi ministra Ko je bil bivši francoski minister Henry Gheron še podtajnik v vojnem ministrstvu, je bdla njegova dolžnost od časa do časa prepričati se na lastne oči o položaju vojakov in o izpolnjevanju raznih vojaških predpisov. Ker je bil pri tem zelo dobrodušen in duhovit, ni čuda, da so ga imeli francoski vojaki rada. Njegova popularnost je narasla še bolj po prigodi na utrdbi blizu Porte d'Auteil. Bila je noč in vojaki so že počivali, ko sta se ustavila pred železnimi vrati dva gospoda in pozvonila. Na straži stoječi vojak je sporočil poročniku, da je prišel minister na inspekcijo. Seveda so bili vsi vojaki takoj na nogah in inspekcija se je začela. Izpadla je dobro, minister je bil zadovoljen. Pohvalil je častnika in imel kratek nagovor, v katerem je ob zaključnu vprašal voteke, če vedo, kaj je dejal veliki francoski kralj Henrik IV. vojvodi savojskemu. Noben vojak in tudi častnik tega ni vedel. Tedaj jih je m:,ntsfer Gheron smeje poučil, da je Henrik IV. izrazil željo, naj bi imel vsak francoski kmet ob nedeljah v loncu kuro. In pripomnil je: »Zdaj so kure sicer dražje, kakor so bile takrat toda to še ne pomeni, da Francija za svoje vojake nima denarja. Ker ste bih* pridni, dobi >utrl na moje povelje vsak vojak kuro in steklenico vina. Zda-j pa zaWtčm*> vsi: »Vive la France!« Daleč naokrog so se razlegali radostni klici: Živela Francfja! Živel naš minster! In ta/ko je tal minister Gheron nekaj časa najpopularnejši mož v Franciji. Toda dragi dan se je izkazalo, da minister Gheron ponoči sploh na bli na inspekciji. Nekj pariški novinaa*, zelo podoben mm stru, se je hotel s pomočjo svojega tovariša ponorčevatj iz ministra in vlade. Zdai zavzemata oba visoka mesta, iz vlade se pa ne norčujeta več. *3 vSe lc3r Se noji po Uiu 15.000 metrov visoko Profesor bruseljske univerze Picard, ki se že več let peča s proučevanjem atmosfere in njenega vpliva na človeka, je sklenil dvigniti se s posebnim balonom 15.000 m visoko. To je višina, kakršne ni dosegel še noben človek. Picard je prispel te dni z dvema spremljevalcema v Augsburg, kjer se hočejo dvigniti v zrak. Priprave so že v polnem razmahu. Koš, v katerem bo profesor Picard s svojima spremljevalcema, je narejen iz aluminija. Stene so debele samo 3 mm. Ker bo nosnost ogromnega balona velika, balon sam pa malo obtežen, se bo dvigal zel hitro in bo nadforž v kratkem dosegel višino 15.000 m. Seveda bodo morali biti udeleženci tega zanimivega izleta zavarovani zelo dobro proti mrazu, kajti visoko nad zemljo je mrzlo tudi takrat, ko pritiska na zemlji najhujša vročina. Nedavno se je spustil iz višine 6000 m s padalom neki letalec, ki je pa visoko v zraku omedlel in šele tik nad zemljo se je zopet zavedel. Zgodilo se mu ni nič drugega, kakor da mu je močno ozebla roka, na kateri ni imel rokavice. Profesor Picard vzame s seboj poleg drugih instrumentov tudi filmski aparat. Ce se mu posreči doseči višino 15.000 m in če se srečno vrne, bo s svojim izletom, zlasti pa s filmom pač lahko zadovoljen. Habsburžane je srečala pamet? Sotrudnik »Matina« je posetil grad v Steenockerseelu, kakih 20 km od Bruslja, kjer biva Žita s svojimi otro* ci. V svojem poročilu pravi, da se mu* di bivša cesarica vsako leto čez po* letje v Lequeitio na Španskem, kjer je bila rodbina poprej naseljena. Najsta* rejši sin Otto prebiva baje v Luksern* burgu pri svoji teti vojvodinji Luk* semburški in se pripravlja za končne izpite na lovanski univerzi. Študirati hoče baje še nekaj let zlasti medna* rodno pravo. Govori baje gladko nemško, madžarsko in francosko. Sotrudnik »Matina« je dobil vtis, da niti Otto, niti njegova mati ne mislita na politične pustolovščine. Dva ponesrečena Karlova puča sta baje pokazala, da je restavracija Habsburžanov izključno narodna za* deva Madžarov. Kruto izgnanstvo na Madeiri in sledeča leta preizkušenj so poučila Žito, da bi mogel njen sin za* sesti prestol samo v sporazumu s sosednimi državami in da bi prišlo v nasprotnem primeru do nove vojne. Če ne nastanejo novi lomenti, se Otto sploh ne namerava preseliti v Budimpešto. Belgijski kralj je dobil o tem formalno zagotovilo. Umor z električnim tokom Električni tok je ubil te dni v Varšavi tri cirkuške artistke, znane pod imenom * leteče zvezde«. To so bile sestre Voigisove iz Nemčije. Njihova umetnost so bile vratolomne vaje na visečih drogih. Znale so skakati z droga na drog na veliko razdaljo in pod samo streho cirkusa. V lepe artistke se je zaljubil cirkuški uslužbenec, katerega naloga je bila prižigali in ugašati luči. Fant je zlezel skrivaj v garderobo treh sester, kjer se je skril in zlezel iz skrivališča, ko so bile vse tri nage. Prestrašene sestre so planile nanj, preteple so ga do krvi in postavile pod kap. Da se jim osveti, je spojil njihove železne droge z električnim vodom in spustil najmočnejši tok v hipu, ko so se vse tri sestre držale z golimi rokami železnih drogov. V trenutku so vse tri padle in si zlomile vratove. Poklicali so zdravnika, ki je pa mogel ugotoviti samo smrt. Zaljubljeni fant je v splošni zmešnjavi zbežal iz cirkusa v bližnji gozd, kjer so ga našli drugo jutro s prestreljeno glavo. Zapustil je pismo, v katerem pravi, da je poslal sestre Voigisove v smrt, ker je bil ljubosumen in ker so ga vrgle iz svoje garderobe. NOG AV1CE z ll60M Pristopajte k Vodnikovi družbi! začula udarce ure v zvoniku cerkve na nasipu sv. Petra, ki je bila deset. Zaprla je vezna vrata in hitela po prstih v svojo sobo. Prvi, kogar je zagledala, je bila profesorjeva gospodinja. Skrbno je zaklenila vezna vrata, ki so se zaklepala s posebno avtomatično napravo tako, da jih ni mogel odpreti od nobene strani nihče .kdor ni poznal mehanizma. MolIy je vstopila v svojo sobo, ne da bi vedela, da je profesorjeva gospodinja tako skrbno zaklenila vrata. Prižgala je luč in ostrmela. Pri peči je stala z rokami na hrbtu in razkoračenih nog gr-basta, sključena postava Marca Stern-holda. »Nekega dne me poljubite« Na dekličino osuplost se je Sternhold ceremonijelno poklonil in pokazal smeje na stol, češ, naj sede. Molly se ni zmenila za njegovo po-strežljivost. Stopila je k mizi in odgovorila na predrzni smehljaj s hladnim pogledom. — Kaj morem storiti za vas, gospod Sternhold? — Ozrla se je na svoj pisalni stroj__Ce je treba, sem takoj pripravljena ... — Ne, ne. Nobenega dela nimam za vas, draga moja. Prihajam zgolj za za- bavo. Ker stanujem zdaj v hiši, se hočem seznaniti z vami. Njegov govor je bil formalen in naučen. Govoril je hripavo in zato je bil njegov glas še bolj neprijeten. — Vidim, da ste bili zunaj, gospodična Langtonova. Njegove velike, jasne, rjave oči so jo ošinile na način, ki ji je bil skrajno neprijeten. — Na kratkem izprehodu sama, a? To sicer ni moja stvar, toda zdi se mi, da so kratki izprehodi proti profesorjevi odredbi. Gledal jo je in nagibal svojo veliko glavo na stran, potem je pa stopil počasi k vratom in jih zaklenil. Proti odredbi, gospodična Molly, jeli? — je ponovil. — In kaj za to? To vas prav nič ne briga, gospod Sternhold. Po Molly je vse vrelo. Vpričo te po-kveke, ki je tako zaupno govorila z njo, jo je obhajala groza. — Ah. zmotili ste se! Zdaj, ko stanujem v tej nisi, me je profesor Caspian prosil, naj pazim, da se vam kaj ne pripeti. Pod mojo zaščito ste, draga moja. Pokmial ie z glavo, sklenil svoje dolge roke na hrbtu in jo gledal izpod gostih obrvi. Bil je nekoliko manjši od nje. Zdelse je pa še manjši, nego je bil v resnici, ker je imel široka, nepravilni pleča in skrčeno telo. — Profesor Caspian bi se jezil, draga moja, če bi zvedel, da ste bili na izprehodu brez njegovega dovoljenja. iMislkn, da bi vas odpustil — a to bi bila tragedija, a? Kam bi se zatekla? Toda rečeno ni nikjer, da mu moram to povedati, draga moja. — Stopil je bliže k njo. — Dam vam dober svet. Za vas ni dobro, da se paSdašite s tem mladim možem Bentleygem, gospodična MoWy. To mora prenehati. Ce hočete imeti prijatelja — evo me. Ne sestaiajte se z njim, pa nc rx>m poveaaj proiesor.m Casp^anu, da ste bili na izprehodu. Požtrai jo je s svojimi požeinvurri očmi. Moly je zadrhtela im zdelo se n je, da še nikoli ni videla tako velikih oči. Bik so kakor blesteče, svetlorjave oči zveri. Opazifla je, da se ji vedno bolj približuje in stopite je korak nazaj, ko je spregovoril z globokim, mehkim glasom: — Dobra prijatelja bova, gospodična Mofly. Pazil bom, da vam ne stori kdo kaj žaiega. Česa se bojite? Lepemu dekletu, kakor ste vi, se ni treba ničesar bati — ves svet leži pred njo. Mar ni tako? Mene se menda vendar ne bojite. POLETNE nouosTi za prijet&a —* lahka damska in moška oblačila PRI NOUHK-U LJUBLJMlfl Kongresni trg štev. 15 Vsa pleskarska In lISarska dela uviiorc točno, solidno in po konkurenčnih cenah pod garancijo J. HLEBS pleskarstvo in Hčarsfrvo LJubljana, Sv. Petra cesta 33. čolni se izposojujejo vsakomur ves dan in tudi zvečer v Čolnarni na Ljubljanici. 1816 Naznanilo otvoritve! . Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvorim v nedeljo, dne 6* t. m. gostilno pri »ANDREJU" KAVŠKOVA CESTA ŠT. 18, LJUBLJANA VH — ŠIŠKA. Točila se bodo vedno zajamčeno pristna štajerska in dolenjska VINA. — Na razpolago tudi vedno mrzla in gorka JEDILA. Zagotavljajoč točne in solidne postrežbe se priporoča za obilen obisk Andrej Belič, gostilničar. Pozor vpokojenci! Oddam stanovanje s 1. sept. ali po dogovoru v sredini trga Rajhenburga brez prahu in ropota voz, in sicer: ena soba, kuhinja, klet, vrt, elektrika; vse za 200.— Din. Več pove Štefan Išek, Videm-Krško. 1922 OROŽJE Lovske puške, brovvning pištole, samokrese, montiranje daljnogledov, ribiško orodje itd. sprejema v popravilo F. K. KAISEK, puškar, Ljubljana, Kongresni trg štev. 9. Sprejemajo se tudi vsa mehanična dela v popravilo. Jugoslovanski državljani, pozor! Podružnice ustanavlja po vseh krajih in sprejme za njih ustanavljanje v Jugoslaviji poljubno število potnikov tvornica obleke in perila Rudolf Matyšek, Kloboukv u Brna, Ceškoslovensko. Pišite vsi po pogoje. Veliki dohodki in mesečna plača. 'mio l^laHuiatmni prodaja uptava ,SCcvenf>kega ftateda, KRALJEVICA Prekrasno morsko kopališče in letovišče, 5£ ure °d Sušaka s parnikom in dober avtobusni promet s postaje Plase-Crikvenica. Izleti v igličaste gozdove.. Kopanje in različni športi na suhem in na vodi. Številni hoteli, pen-sioni in privatna stanovanja nudijo prijetno bivanje, in to so »Praha«, »Union«, »Riviera«, »Carovo«. Restavracije: »Zrinjski«, »Bosna«, »Zagreb« in mnoge manjše gostilne. Prospekte pošilja na željo: Lječilišno povjerenstvo, Kraljevica, in pisarne »Putnika«. 52/1 Izdelujejo se najnovejši angleški modeli OTROŠKIH •' VOZIČKOV od priprostega do najfinejšega tipa. Ceniki franko. Prodaja na obroke. Tribuna F, B. L« f o var na dvokoles in O trobili vozičkov, Ljubljana, Ksrlovšk3 cesta 4. prodaja, po najugodnejših cenah samo na debelo Premog domaći in Inozemski za domače kurjavo in industrijske svrhe Kovaški premog KA |r Q Hvamfškt plav U lk « farski ,D plinski Brikete Prometni zavod za premog d.d. v Ljubljani Miklošičeva cesta Stev. 15/1 > mM al i o£fasi< Vsaka beseda 50 pavr. Plača me lahko tudi v znamkah. Za odgovor znamko I - Na vprašanja brez znamke ne r—— ndtioiHiTJamo - Najmanjši ađ}1a» IM m S*—- <^m^ Zimnice (modroce) po Din 35.— predelujem. Vsa druga tapetniška dela po najnižjih cenah. Pridem delat tudi na dom. Slavič Franc, tapetništvo, Rimska cesta 5 — Žabjek 14 Več tesarjev (dobrih) sprejme tvrdka Jos. Kregar, Ljubljana, Kodeljevo. Plača po dogovoru. 1973 Smrekovo lubje v vsaki količini kupuje stalno tvrdka škrbec Bartol, Ljubljana, Miklošičeva cesta 6. Telefon 2595. 1974 Oleandre prodam. Na ogled: žensko učiteljišče. 1977 Motorno kolo >Wanderer«, malo rabljeno, naprodaj. Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 1975 Podpisana vljudno naznanjam, da se otvori v nedeljo dne 6. julija v mojih prostorih Fani Troha, Kodeljevo ob Ljubljanici št. 21 gostilna, v kateri pride vsak na svoj račun. — Točila se bodo pristna dolenjska in štajerska vina. Tudi za prigrizek je preskrbljeno. Za obilen poset se priporoča FANI TROHA. REVM ATIZEM Ishias, zabrekle žile, bolečine v kosteh, zobobol, glavobol itd. zdravi oajzanesliveje An-tirheumin , ki si je v kratkem času stekel nebroj priznanja Cena orig. steklenici 35, poskusni pa 18 Din. Ferralbumin je izredno sredstvo proti malokrvnosti, obči oslabelosti, pomanjkanju teka itd. Cena orig. steklenici 35 Din. Obe zdravili se dobivata po lekarnah ali pri proizvajalcu: Mr. A. Mrkušić, lekarnar, Konjic, Hercegovina, ki pošlje franko po povzetju 3 orig. steklenice za 105, a 1 za 40 Din. Poskusne 3 steklenice Antir-heumina za 65. a 1 za 25 Din. 1921 L Stjepušin um Jtfmto 5? priporoča oajfcoljie tanbnre. lice. fktle. pirtitnre i ttttlt m> treblOie u sTigUzban. -Odlikoval m pariškoj ttfaibf CjeoJcI Iraako Vajenca z dobro šolsko izobrazbo in zanesljivega, iz Ljubljane ali bližnje okolice, sprejme v temeljito izvežbanje — Rudolf Matzele, splošno ključavničarstvo, Ljubljana, Sv. Petra nasip 45. 1976 Dva konjarja ki sta bila že dalj časa zaposlena na takem mestu, sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Reflektanti naj pošljejo svoja službena spričevala na vpogled na Jos. Lenarčič, Verd, pošta Vrhnika. 1986 Mag. št. 24.371/30 ref. IX. RAZPIS Občinska uprava mesta Ljubljane razpisuje oddajo zidarskih del za zgradbo obcestne ograje na Celovški cesti ob Cekinovem gradu. Razpisni pripomočki se dobe dne 7. in 8. julija 1930 med uradnimi urami v mestne gradbenem uradu, Šolski drevored št. 2,11. Oferte je treba vložiti do 11. ure dne 14. julija 1930. Mestni magistrat v Ljubljani, dne 3. julija 1930. Posestvo v Skalah pri Velenju blizu premogovnika prodam. Obstoji iz hiše, gospodarskih poslopij, vse v dobrem stanju, sadovnjak, njive, gozd, skupaj devet johov. Cena po dogovoru. Harlička Franc, skale pri Velenju. 1985 Zobozdravniška asistentka z daljšo službeno dobo išče mesta, v svrho izpopolnitve, najraje v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod značko »Dobra moč v kavčuku in zlatu.« 1991 Vsakovrstne čevlje sprejmem v popravilo. Moške močne 29 Din, ženske solidne 22 Din. Se priporočam Rudolf Tobias, čevljar, Florjanska ul. 28, Ljubljana 1942 Orožje in municijo za lov, šport in obrambo v vseh svetovnih znamkah po najnižjih cenah priporoča puškama Fr. Sev-čik, Ljubljana, židovska ul. št 8. 61/T Za stavbe vsakovrsten suh tesan in ža san les, ladijska tla ceno od daja Fran Šuštar, Dolenjska cesta, telefon 2424 60/T Elegantno sobo opremljeno, s souporabo kopal- } niče, oddam takoj na Miklošičevi cesti št. 7 za Din 450.—. — Naslov v ogl. od. »Jutra«. 1993 Posečajte botel-restavracij© »Mariborski dvor« Oset Prenočišča, garaže, kopalnice, avto 50'T Prodaja hiše V Varaždinu, v Milički ulici prodam hišo, obstoječo iz treh sob na ulico (gostilna in pro-dajalnica, obstoječa že 20 let), 1 soba za stanovanje z vsemi pritikiinami, 2 velika hleva na traverze za 24 konj, 3 kleti in posebna stanovanja 5 sob s kuhinjami in pritikiinami, 2 veliki kolnici (šupi), 1 skedenj, skladišče na traverze, svinjaki in 3 drvarnice, veliko dvorišče, jako prikladno za veletrgovino s stavbnim lesom, velik vrt v Kapucinski ulici, zelo pripravno za 2 stavbišči s 4 orali prvovrstne zemlje v enem komadu. Elektrika v hiši. Proda se radi smrti. Cena 350.000.— Din. — Ana vdova šimek, Varaždin, MiliČka 17. ISSSBSBBBEiB Krušno moko in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A. & M. ZORMAN Stari trg 32. Ljubljana. BBBBBB5BBS. Klavirji! Svarim pred nakupom navideznega blaga, cenih kiavirfcv 1 K uo uj te na obroke od Din 400*— prve svetovne fabrikate: Bosen-dorier, Steinway, Forster Hotrl, Stinct original, ki so nesporno najboljši! (lahka, precinza mehanska). Prodaja jm Izkjnčao m sod izvedenec in brv. n&t. Glasbene Matšce Alfonz Breznik Mestni trt 3 Najcenejša posotevalnica. Vezenje nevestinih oprem, zaves, pregrinjal najcenejše m najfinejše MATER & MIKES, Ljubljana (poleg hotela Štrukelj) Entlanje, aAmfaanje, predtiskanje takoj! DVOKOLESA — TEŽA OD 7 KG NAPREJ najlažjega m oajmodernejšega tipa najboljših sve4ovnnh tovarn Otroški vozičk od oajprjprostejsesa do najfinejšega modela. Izdelujejo se tudn po okusu naročnika- Srvalni stroji, motorju pneumatska, posamezni deli. Velika zbera. najnižje cene. Prodaja na obroke CeoikJ franko. «TRIBUNA« F. B. L. tovarna dvokoles ta otroških vozičkov. • LJubljana. Karlov&ka cesta it i. Poeeni In vendar najboljša je SEVERJEVA OTOMANA z 32 peresi v sedežu in 4 v zglavju; velikost 185 X 78 Cena Din 570.— do 850.— po izbiri preobleke. — Zahtevajte vzorce! najboljši materijal: RUDOLF SEVER, LJubljana, _ Marijin trg št. 2 Prepričajte se, kako izvrsten cviček toči restavracija hotela Miklič — po 16.— Din! JIJJLJULJLJLJLJLJIJLJLAJ^ ZAHVALA Za obile dokaze iskrenega sočustvovanja ob priliki tragične izgube našega nad vse ljubljenega sina in brata Uroša naj prejmejo naši sorodniki, prijatelji in znanci ter vsi oni naši dragi, ki so ga tako bogato obsuli s cvetjem in spremili v tolikem številu na njegovi zadnji poti, našo prisrčno zahvalo, še prav posebno smo hvaležni onim našim dragim prijateljem, ki so nam stali ob strani v najtežjih trenutkih, da zlomljeni od hudega nismo popolnoma omagali. Vas pa, ki ste našega dobrega Uroša poznali in radi imeli, zahvaljujemo za Vašo ljubezen in prosimo, da ga ohranite še nadalje v lepem spominu. V Ljubljani, dne 5. julija 1930. Pre žalostna rodbina ing. TURKOV A. Opeko in strešnike vseh vrst za zidavo hiš, iz znanih Kark>v-skih opekarn »ELOVAGc, dobavlja franko vsaka postaja po konkurenčnih cenah, samo »EKONOM«, generalno zastopstvo za Dravsko banovino, Ljubljana, Kolodvorska ulica št. 7. STA K I- O B. TOBER — tovarniško-komisijska zaloga: Ljubljana Ilirska ulica (vhod pri gostilni Možina) P. n. lekarne, drogerije, tvornice soda-vode, kemične tvornice, stavbnike itd. opozarjamo, da imamo stalno na zalogi vse vrste steklenic v vseh dimenzijah, kozarce za vkuhav anje sadja In sočivja ter stekla za stavbe. Obračajte se le na naš naslov, ker Vas bomo v vsakem o žiru zadovoljni. 8752 Val interes pride popolnoma do veljave, Če oglašujete v edinem in najstarejšem slovenskem popoldnevniku Stovensfkl flated Kreditni zavod za trgovino in industrijo i LJUBLJANA. Prešernova alica štev. SO