ftre*. 105 i-ftST, v soboto 15 aprila ;9ii Tečaj XXXv| IZHAJA VSAK DAN •fe nM|U ta •fe I. •Il^ik _____Mas Hct. M pro4aJai« m S nv*. (« stol) v i tobakaroab t Trsta ia okolici, Garioi, Im)t, M Postojni, Seiani, NabrsMni, Sv. Laetfi, Tolmiaa. Aj«Wo-Ittni. Dornberg* itd ZaiUnl« M«v. p« S >vi (IS Mi). ••LASI »K RA6UMAJO MA MILIMKTRB ▼ iilfcllM 1 kolon«. GENE r Trgovinski in •sairtniee, zahvale, poalaaioa, lO rt. mm Za oglas« ▼ tekal« nadaljn* vrsta X 2. Mali oglam po A itoi hsasds. u^-Mani pa 40 atol Oglass Bprtgaaaa Iassratai o4dslsk oprav« .Edinosti". — Plačaj* m iskljačao 1« apr»ti „Edinosti". m = P»j«IJIvo trn stolljtvo v Trsk. ■ ■ = •kitni »f lasi ps • a«. mm. Mlad dnaanuh savsisv mm i usta da 5 viat M K, vsaka ePINOST NAROČNINA ZNAŠA V* Glasila polititoaga društva JKdinose i« Primorsko. lato 24 k, pol Isto l» K, S masaes • K; aa aa~ kr» doposlans saroAnins. ss oprava os ozira. u«uj« „Dnom* tua« i m u U*m Km l-m, a* »•! ima Krta s-so. m podajo aa arsdniAtvo Usta. Nafrank*-■s SS as s#rsfssM|s Is rsfcspM m as vraAsjs Namteto^oglass In reklammn^sj« podati aa apravo lista. UTtEDMlBTVO t sNaa «ar«la Gststtl S (Hsrsdai *s») Isdsjatoti in odgovorni orodaik ŠTEFAN HODIKA. Lastalk konanratf Uate .Edinost". - Natisnila Tiskarna .Edinost* sadraga z osasjssia poroitvom v Trata, nliaa Oiorjis Galatti ttsv. 18 —■ FeSto»*raiHlel*H ratna K. »41892. TELEFON It TV57. BRZOJRUNE l/ESTI. Obisk avstrijskih trgovskih zbornic v Italiji. RIM 14. Na povabilo zveze italjanskih trgovskih zbornic na dunajsko trgovsko in obrtno zbornico, glede obiska razstav v Kimu in Turinu, je dunajska trgovska in obrtna zbornica odgovorila z besedami srčne zahvale, da se odzove vabilu, da si pa pridrži določitev dobe in število vdele-žencev na pozneji čas. Spopadi med redarji in stavkujočimi delavci. MARSELJ 14. Danes je prišlo tu do spopada med redarji in stavkujočimi zemlje-delavci. Pri tem je bilo ranjenih 8 oseb, med temi en redar. 30 oseb je bilo aretiranih. Spopad na bolgarski meji. CARIGRAD 14. Listi javljajo, da je včeraj neka bolgarska mejna straža pri Va-silki v okolici Ožumbula, streljala na turško mejno stražo, ki je tudi odgovorila s streljanjem. Na turški strani je bil en podčastnik ubit in en vojak ranjen. Tihotapstvo z orožjem v Rdečem morju. CARIGRAD 14. Med porto in italijanskim poslanstvom se vršijo pogajanja glede odredb za pobijanje tihotapstva z orožjem v Rdečem morju. Porta je v svoji zadnji noti predlagala, da se nima smatrati za neobhodno potrebno, da je za zaplenitev italijanskih jadrenic, ki se bavijo z tihotapstvom orožja, potrebno sodelovanje z italijanskimi konzularnimi oblastnijami. Novo turško posojilo. CARIGRAD 14. Porta je najela pri banki Rouvier posojilo dveh in pol milijonov turških frankov. S Krete. CARIGRAD 14. Porta je naložila turškim poslanikom pri krečanskih zaščitnih vlastih, naj delajo na to, da se ne bo nasproti zagotovilom danim od krečanskih velevlasti prevajalo na gTŠko razsodbo moha-medanskih verskih šerijatnih sodišč na Kreti in da ne bodo teh razsodeb civilna sodišča izvrševala v imenu grškega kralja. Lakota na Kitajskem. PETROGRAD 14. Iz Vladivostoka poročajo, da lakota na Kitajskem narašča. V pokrajini Kiansu se ljudje hranijo od drevesnega lubada in korenin. Grozote lakote so še veči nego grozote vojne in kuge. Umrljivost silno narašča. Prebivalstvo beži v druge pokrajine. Snujejo se roparske čete, ki jih vlada zasleduje z vso krutostjo. Tako j« dal guverner v Socu živih sežgati dvesto vjetih roparjev. Vkljub tem krutostim se zločinstva množilo od dneva do dneva, ker je potreba velika. Ljudje prodajajo žene in otroke za hleb kruha. Toda trgovci s sužnji nočejo več plačati niti te nizke cene. Vrtinec ▼ Severni Ameriki« CEROLIN 14. Iz New-Yorka poročajo: Orožen vrtinec je opustoši 1 državi Kansas in Oklohamo. Vas Bigheart je popolnoma razdejana, ostalo je samo Šest hiš. Dve drugi mali mesti sta popolnoma razdejani. Doslej so našli 23 mrtvih, ki so bile žrtev vrtinca, vendar utegne biti število mrtvih ic večje. Razun tega je bilo ranjenih mnogo •seb. Mnogo jih je vrtinec z hišnih verand vrgel na dvorišča, kjer jih je potem ubilo oziroma ranilo kamenje, ki je padlo z streh. Strojevodjo nekega vlaka je vrtinec zagnal z lokomotive, v Shitingo je vrtinec nekd žensko nesel pol milje daleč. Žensko so seveda našli mrtvo. Povsod se vidi prevr-žefie brzojavne droge in raztrgane žice. Iz sosednih držav so doši na lice nesreče pomoćni vlaki. Združene države in Meksiko. WASHINGTON 14. Včeraj se je senat v prvič bavil s političnim položajem, zamotanim vsled dogodkov v Meksiki. Demokrat i Rayner je rekel, da je osvedočen, da ne • pride do vojne ni z Meksiko ni z Japonsko. V slučaju, da bi se Japonska skrivaj pogajala z Meksiko za premogovno postajo, bi Združene države imele pravico, da se jih obvesti o stvari. Kongres ni prejel tozadevno še nikakih informacij. V rednih od-nošajih nimajo Združene države nikake pravice, da se umešavajo v tajne stvari drugih dežel, ali kar se tiče Meksike, imajo popolnoma prav, ako zahtevajo pojasnila. Iz Meksike. NEW-YORK 14. Neka brzojavka iz Agua Prieta (Meksiko) poroča, da so ustaši zavzeli Agua Prieta po boju, ki je trajal ves četrtek popoludne. Ameriške čete so prekoračile mejo in so napravile konec boju, potem ko so bile po zgrešenih krogljah v Douglasu tri osebe ubite, več pa ranjenih. Zadar 14. Stanje višjega poštnega ravnatelja Tichyja se stalno boljša, tako da ga smatrajo tudi zdravniki, da je že skoro izven nevarnosti. Pariz 14. Španski poslanik Perrez Ca-ballero se je podvrgel operaciji. Njegovo stanje je povoljno. Dunaj 14. Italijanski poslanik vojvoda d'A varna je včeraj ob 10*15 ponoči odpotoval v Karlove vare. Karlovi vari 14. Danes popoludne je na Karlovem trgu od kapi zadet umrl predsednik evangelskega višega cerkvenega sveta, člen gospodarske zbornice dr. Herman Pfaff, ki je sinoči dospel v Karlove vari. Sofija 14. Včeraj popoludne je bil avstroogrski odposlanec baron Giskra na avdijenci pri carju Ferdinandu, kateremu je izročil red zlatega runa. New-York 14. Tornado, ki je včeraj razsajal na zapadu, je provzročil veliko škodo. 22 oseb pogrešajo. Na mnogih krajih je vrtinec dvignil cele hiše s temelja in jih nesel po zraku. Patras 14. Udeležniki potovanja avstrijskih trgovinskih zbornic v Carigrad, so danes ob 4. uri zjutraj dospeli semkaj na avstrijskem Lloydovem parniku „Leopolis". Na ladiji vse zdravo. Rim 14. Papež je vsprejel novega nuncija na Dunaju, mons. Bavona. Petrograd 13. Amursko železnico bo gradilo 8000 jetnikov, ki jih bo stražilo 2000 i vojakov. Rim 13. Nuncij na dunajskem dvom, mons. Bavona je danes dospel iz Brazilije v Rim. Velikonočne praznike preživi pri svojih roditeljih, prve dni meseca maja se pa poda na Dunaj. Kavkov 14. Tukaj je včeraj na kolodvorski poti eksplodirala neka poštna po-Šiljatev, kmalu jej je sledila druga. Neki uradnik je bil ranjen. PODLISTEK. Udovica. Povest la 18. stoletja. — Napisal L E. Tomić. Poslov. Štefan Klavs. „Samo recite, Častiti oče," je povzela Oita živahno, kateri so prijale laskave pa-Irove besede ... samo recite! Če potrebujete moje pomoči, storim rada vse, kar bo v moji moči.* .Bog vam nagradi vsako delo, ki je storite v njegovo slavo. Samo v njegovo slavo rabimo vaše pomoči. Naš kolegij je sedaj reven in ubog. Pri najboljši volji ne aioremo storiti niti najpotrebnejšega. Sedaj ki morali postaviti oltar sv. Ksaveriju, ali — nimamo denarja.* „Koliko rabite?" „Samo dva tisoč forintov. Pripravljen sem bil potrkati na milosrdna srca naših velikašev in plemičev. Šel sem k dvem ali *em, a povsod sem naletel na trda srca,! aa ljudi, ki ne dado ničesar za Božjo davo." „Ni vam potreba nič več iti I** je rekla Oka odločno. „Oltar vam postavim sama." „Kolika dobrota, kako vzvišeno, Bogu dopadajoče delo!" je vskliknil pater. „Ali ni morda prevelika žrtev za vas, gospa?" „Kar sem obljubila, tudi spolnim," je odgovorila Gita, kateri je zelo ugajala misel, da stori uslugo kolegiju. Peter je blagoslovil Gito in tako pove-ličal njen čin, da se je Gita vrnila z nekim ponosom iz samostana. Dva tisoč forintov, za tiste čase veliko premoženje, je vsprejel pater od Gite z največjo zahvalo, na kar se je vdova vrnila zelo zadovoljna na svoje posestvo. Kmalo za tem se je razvedelo, kakšno dobrotnico ie našel pater v Giti. Sam je širil slavo Gite in pred vsakim jo je hvalil kakor najboljšo krščanko in dobrotnico. Ali svet ni dosti verjel njenim sedaj svetim delom. Eni so govorili: „Rektor Perajič je modra glava, pa jo je gotovo do tega pri-vedel." Drugi so zopet govorili: „Slaba je ženska, ki hoče, da se o njej govori in da jo slave." Tretji je pristavljal: „Kdor razsiplje svoje premoženje, bo najbrže potreboval tujega." Naj bo, kakor fe hoče, vsi so govorili iz zavisti, a na videz so hvalili (Što ter jej Oni s sovražtvom — mi z značaji!! Čudna naključja ! V isti hip, ko smo v sredo zvečer izročali članek „Politika so-vražtva in zavisti", v katerem smo nekoliko označali brezprimerno nesmiselnost in brez-glav ost italijanske politike, ki ne gre za tem, da bi svojemu narodu koristila, marveč plava v zadoščenju, če more drugim Škodovati in delati neprilike — v isti hip je gospod deželni poslanec in mestni svetovalec dr. Rybd? na shodu zaupnikov podal drastičen dokaz za to našo trditev. Podal je veleinteresantno in tudi veleznačilno remini-scenco izza časa slovanske obstrukcije v zbornici poslancev. Tem značilnejo, ker jej je bil avktor sam dr. Pitacco. Ni bil torej kak bedasti italijanski galopin, ali kak nepremišljeni in po napačni vzgoji zastrupljeni mlečnozobi dečak, ampak inteligenten, zrel mož, ki se mora zavedati svoje odgovornosti za vse, kar govori in dela, ki je se svojim nastopom pred vsem resnim političnim svetom globoko kompromitiral vso italijansko politiko. Ko se je namreč zbal, da bi slovanska obstrukcija proti italijanski fakulteti nogla imeti vspeha vsaj v toliko, da bi Slovenci za italijansko fakulteto dobili kako malo kompenzacijo, je mož bežal k ministru, kjer je milo prosil, naj se raje Italijanom nič ne da, tudi vseučilišča ne, ako bi imeli Slovenci dobiti kako kompenzacijo / / Je- II možno krvaveje kompromitirati vso italijansko politiko in pred vsem italijanski vseuči-liški postulat ?!! Če se tako resen in pameten človek, kakoršen je brez dvoma dr. Pitacco, daja zavajati od sovražtva do takih kompromitu-jočih korakov, potem si že lahko mislimo, kako je po sovražtvu proti nam zastrupljen ves italijanski tabor. Toda naključje je naneslo, da je naslednjega dne po Ryb£fevem govoru glasilo radikalnega krila polittkujočega italijanstva, „L* Indipendente", podal v kričečih barvah prirejeno in debelo podčrtano parafrazo Pitaccovega apela, pnstavljajočega sovražtvo proti drugim nad lastno korist. Kar je zbral „Indipendente" v svojih javnem življenju in ne dela prav nobene razlike med blagoglasnimi in trdimi jeziki. Sicer pa so ravno Italijani najmanje poklicani za sodnike o vrednosti druzih jezikov, ker se — kakor znano — ne morejo naučiti... nobenega. In ravno nemškega še manje, nego slovenskega! Po „Indipenden-tovi" logiki bi se torej noben narod ne smel politično in narodno uveljavljati, razun — seveda — Italijanov I! Italijansko glasilo more s takimi „argumenti" maltratirati svoje — ignorante, pravo našega jezika pa ostaja vzvišeno nad tako podlostjo in surovostjo; nam pa ostaja ta jezik sveta dedščina, ki smo jo dolžni Čuvati, ohranjati in braniti s tisto zvestobo in ljubeznijo, ki so nam jo vlile v srce naše matere z mlekom, s katerim so nas hranile. Blato, ki jo je metalo italijansko glasilo na naš jezik, odleta nazaj na skrunitelje čutstev, ki so glavnim znakom vsacega plemenitega človeka — vsacega naroda. In s tisto roko, ki si jo je „Indipendente" umazal s svojo podlostjo in surovostjo, je nizal potem laž na laž, podtikanje na podtikanje, insinuvacijo na insinuvacijo — eno nesramnejo od druge —, da bi le na tak zločinski način hujskal in ščuval narod proti narodu, da bi kvaril in zastrupljal italijansko dušo. Z zločinsko brezvest-nostjo govori Italijanom, da hočemo zago- 1 spodovati nad njimi in jih zadušiti, da bi jih hoteli mi prepoditi s teh tal, da hočemo pogaziti njihovo narodnost in njihovo kulturo, da hočemo se svojimi gospodarskimi organizacijami gospodarski upropastiti to mesto itd. itd. In da bosta strah in groza med italijanskim ljudstvom še veča, laže „Indipendente" najnesramneje, da vlada z vsem svojim vplivom in vso svojo avtoriteto podpira ta naš barbarski naval na ita-lijanstvo, njegovo posest in kulturo! Teh nesramnosti ne treba izpodbijati, ker jih ubija že najjednostavneja, vsem vidna resnica. Najmanje pa treba zavračati napade na naše denarne zavode vspričo dejstva, da velik del italijanskega prebivalstva —» to je ravno tisti del, ki dela in snuje in res služi blaginji mesta — blagoslovlja te zavode že radi tega, ker so v dosedanje sta-rokopitno, neplodno in sterilno denarno in kolonah na lažeh, klevetah in InsAravacifah j2,asg bančno poslovanje v tem trgovskem proti nam. to so že izbruhi steklištva ki mestu rinesli n0Vega modernega duha, dokazujejo, da ti ljudje v svojem s avofob- iniciJativre jmpulza inb_ kulance. stvu prehajajo ze v patalogično stanje in res . . . . . . .. . . ne bi bilo odveč, če bi vodstvo italijanske L ZA SS?' ^^ „liberalne" stranke poskrbelo tudi strankine!d/PfPde°":" d<*azal le, ^J^LŽLan — psihijatre. Kar bi le moglo razpaliti najsluži politiki zdravega in zato opravičenega niže instinkte itak lahko rlzpaljive - kir prodnega egoizma da ne sluzi ljubezni v političnih stvareh naravnost strašno - ne- do™Je?a ™r°da> ^pak da je njegova vedne mase, vse uporablja laško glasilo z Polltlka le Polltlka sovraštva! infernalno zlobo. Sovraštvo in jeza pa sta bila še vedno „Indipendente" začenja svoj članek z najslabeja svetovalca v političnem boju, ker nizkotnim, civiliziranih ljudij nevrednim za- zaslepljata, ker jemljeta vid, ker ne dopti-sramovanjem našega jezika, kar je tem ne-;ščata pravega merila za pravilno ocenjanje sramneje, ker sam priznava, da tega jezika, danih razmer in ker zato zavajata v — ne-ne pozna j umnosti. Gospoda Italijani naj le dalje besne Mi se seveda ne bomo prerekali ln no.re> in varai° sami sebe ~ nam tudi s temi ignoranti o vrednosti našega jezika. Prav 1 Naglašamo pa, da se tem ljudem čudno me-! Na njihovo besnilo, na njihove na- šajo pojmi po razgretih bolnih glavah o pade, na njihova žaljenja in zasramovanja pravicah kacega naroda in njegovega jezika, bodi naš odgovor tem veča, tem gorecneja In vprašati moramo: od kedaj je veča ali ljubezen do svoje grude, do svoje krvi in manja blagoglasnost kacega jezika merilo za svojega jezika, in tem intenzivneja nasa mero njegovih pravic?! Državni osnovni vnema na delu za naše gospodarsko osa- zakon — in ta je fundament tudi pravicam mosvojenjet Oni naj Ie vzgajajo zaslepljene našega jezika — avstrijski govori o jedna- sovražnike, mi pa vzgajajmo si bistre na- kopravnosti vseh jezikov v šoli, uradu in rodne značaje! _ priznavali, da je dandanes malo ljudi, ki delajo Bogu dobra dela. Gita ni ostala čez zimo na deželi, temveč je prišla v Zagreb. Ali tu ni več prirejala gostij in veselic, temveč je zahajala v cerkve. Njeni hčerki sta morali vedno ž njo, če jima tudi ni bilo ljubo. Bili sta mladi, polni življenja, pa sta hrepeneli po zabavi. Ali stroga mati jima ni dopuščala posvetnih zabav, temveč ju je vodila v samostan Kla-risinj, kjer so jima redovnice kazale kako sliko ali zgodbo iz svetega pisma. Mlajše nune so se zelo rade zabavale z Gitinima hčerkama ter ja vedno vabile k sebi v samostan. Materi je bilo to zelo po volji, ker se je sedaj nadejala, da Jelena privoli storiti obljubo devištva in postati nuna. Med nunami jih je bilo več iz plemiških rodovin. Večinoma so to bile zastarele deklice, ki so dolgo čakale na ženitev, pa, ko so uvidele, da zastonj čakajo, so z veselim srcem vstopile v samostan, kjer so našle duševnega Aniru. V tem samostanu so se tudi odgajale mlade velikašice in plemkinje, še celo ime-ginjica Zrinska je bila v samostanu sv. Klare. Ugledne zagrebške gospe so imele dobre znanke med nunami, pa so je često-krat obiskovale. Bil je važen ženski red, spoštovan v vsej deželi. Pobožna Ženska družba ni napravljala mučnega utiša na človeka, kakor mnogi drugi redovi, čegar člani se mučijo in se odtujujejo človeku. V samostanu sester sv. Klare nisi videl bledih, upadlih obrazov, temveč vedre postave, ki so služile Bogu, živele po predpisih svojega reda, ali so se tudi veselile življenja, smatrajoč je za kratek božji dar v brezkončnem njegovem vst varjen ju. Med nunami je našla Jelena, kakor se to navadno dogaja med ženskami, svojo prijateljico, še precej mlado nuno iz plemenite rodovine, ki je pred nekaj leti vstopila v samostan. Bila je to sestra Judita, zelo ljubeznjivo bitje, ^blagih besedi in milega pogleda. Njeno vedenje z drugimi je bilo prisrčno, a tudi uglajeno — ni čuda torej, da jo je Jelena izmed vseh nun najbolj vzljubila. Zakaj da je šla sestra Judita med nune, je bilo vsem znano. Njen zaročenec je padel kakor častnik v nasledstveni vojni, a Judita, ki je z vso dušo ljubila svojega izvoljenca, se nikakor ni mogla potolažiti vsled težke izgube. Ko je pokopala svoje stariše, je odstopila premoženje bratu in stopila v samostan, kjer je živela tiho, mirno življenje. (Pride še.) S tram IT EDINOST' štev. 105 V Trstu, dne 16. aprila 1911 Opor vinogradnikov no lažnem Francoskem. Vinogradniki v južni Franciji se puntajo. Cela dežela je v očitni revoluciji. Župani in ▼si izvoljeni zastopniki naroda, izvzemši poslancev in senatorjev, so odložili svoja mesta. Začela je zopet takozvana šampanjska vojna, ki je v zadnjih letih opetovano vznemirjala južno Francijo. Najboljši šampanjec se proizvaja v de-partementu Marne, nekdanje provincije Cham-pagne (Šampanje). Polagoma pa se je proizvajanje šampanjca razširilo tudi na sosedni departement Aube, ki je tudi pripadal k nekdanji provinciji Champagne. Zato so se začeli vinogradniki v departementu Marne pritoževati, da jim nastaja vsled konkurence sosednega departementa občutna škoda. Prizadeti vinogradniki v departementu Marne so dokazali, da se je vsled ugleda v departementu Aube tudi trto iz oddaljenih krajev porabljalo za izdelovanje šampanjca. Zadeva je konečno prišla pred državni svet, ki je z dovoljenjem senata in zbornice poslancev z dekretom od 17. septemb. 1908 določil kraje, ki imajo pravico dajati svojemu vinu ime „šampanjec". Od tega so imeli dobiček le vinogradniki v departementu Marne, dočim je vinogradnikom v departementu Aube bila odre-čena vsaka pravica, da bi omeli svojim proizvodom dati „šampanjec". Od takrat je začelo protigibanje. Ker so vinogradniki v departementu Marne dvomili, da se v departementu Aube izdeluje kljubu temu šampanjec, je prišlo do velikih nemirov, v katerih so oni iz Marne uničili cele kleti vina in buteljk v departementu Avbe. Tedaj se je začelo prebivalstvo v departementu Aube postavljati po robu. Župani in občinski zastopniki so odložili svoje časti, prišlo je do pouličnih demonstracij in v nevarnosti je bil celi upravni aparat. Vlada je konečno prišla do uverjenja, da mora popustiti. Senat je sklenil, da se ima dekret drž. sveta od 17. septembra 1908 razveljaviti, ter dovoliti vsem vinogradnikom na Francoskem, da smejo svoje proizvode nazvati „šampanjec". Tedaj pa se je polastilo prebivalstva v departementu Marne grozno razburjenje in prišlo je do velikanskih izgredov, ki so že mejili na blaznost. i Vlada se nahaja seveda v škripcih. Ako ostane pri omejitvi, bodo revoltirali vinogradniki v departementu Aube, ako bo ta dekret preklican, pa oni iz Marne. Evo poročila o dogodkih včerajšnjega dne: EPERNAY 14. Shod, na katerem so bili zastopani vinogradniki iz 161 občin, je skle-■il izjavo, v kateri se protestira proti plenjenju vinorodnih krajev; ta plenjenja da so zagrešili iz drugih krajev došli anarhisti, kar da je dokazano. EPERNAY 14. Senatorji in poslanci so imeli posvetovanje z odborom društva vinogradnikov. Dobili so utis, da so včerajšnje nemire provzročile osebe, ki niso nastanjene v teh krajih, ali ki vsaj niso interesirani na vprašanju vinogradnikov Šampanje. EPERNAY 14. Shod vinogradnikov v Venteuilu je sprejel dnevni red, v katerem se odobrava izvršene izgrede. EPERNAY 14. Parlamentariški zastopniki departementa Marne imajo dokaze v rokah zato, da se je zlorabilo ime podpredsednika zveze vinogradnikov, v svrho insceniranja izgrednega izprevoda v Ay. NaČel-stvo zveze vinogradnikov je izdalo proglas, v katerem odločno obsoja izvršene čine na-silstva in zahteva kaznovanje krivcev. REIMS 14. Dosedaj je bilo aretiranjh 34 oseb. Vsi aretirani so obdolženi sabotaže v zvezi s plenjenjem. Danes zjutraj je bil aretiran še en kolovodja. Dva druga kolovodja se še išče. REIMS 14. V minoli noči sta dospela iz Sedana v Reims 14. in 18. polk dragon-cev s svojima generalnima štaboma. Polka ostaneta tukaj, dokler bodo trajala agitacije Policija je v okolici mesta ukrenila stroge odredbe. EPERNAY 14. Noč je minula v popolnem miru. Oblastnije so aretirale v Ven-teuillu nekega Dubois, enega provzročiteljev nemirov. Neki drugi, imenom Lagache, je pobegnil. V CumierešU so aretirali nekega drugega voditelja gibanja. Ustsja v Albaniji. Iz zasede napaden batalijon. SOLUN 13. En turški batalijon je na potu v Tuzi zašel v neko zasedo. Pri tem je zgubil sto mož, a mnogo je bilo ranjenih. CARIGRAD 14. Generalizem Mahmut Sekfet paša je odpotoval danes v Makedonijo in Albanijo. Major Easver je baje odpotoval že včeraj. Zadnja poročila iz Albanije glase prepesimistično. — Pričakuje se odločilnih dogodkov šele, ko prevzame poveljstva Sekfet Torgut paša, ki je te dni odpotoval na bojišče z znatnimi ojačenji. Črnogora ostane nevtralna. CARIGRAD 14. Črnogorski diploma-tični zastopnik je imel včeraj dolg pogovorov z ministrom za unanje stvari radi osumljenja, češ, da črnagora podpira gibanje Malisorov. Zastopnik je zavrnil obdolži-tev, da bi Črnagora kakorkoli podpirala ustaše; priznal je pa možnost, da se udeležujejo bojev posamični pripadniki črnogorsko - katoliško - albanskega rodu SatreŠ, ki bivajo ob meji in so v sorodstu z Malisori. Ponovno je zagotovil, da je Črnagora popolnoma nevtralna in da dokaže to z dejanjem. Konečno je rekel, da je potrebno, da postavi Turčija močan vojaški kordon ob meji, da zavaruje Ćrnogoro proti vsakemu upadu ustašev, kar je minister za unanje stvari tudi obljubil. Posredovanje velevlasti na Cetinju. DUNAJ 14. Več velevlasti, med temi Rusija, je posredovalo na Cetinju, ter črnogorsko vlado opozorilo na mednarodne dolžnosti. Vznemirjenje v Rimu. RIM 14. Italijanska vlada je radi poslabšanja položaja v Albaniji zelo vznemirjena. Ukrenila je že vse potrebno za očuvanje italijanskih interesov. CARIGRAD 14. „Sabah" doznaja, da Muihdinova kolona, ki je bila poslana v Tuzi, ne pojde v Tuzi, dokler ne pridejo ojačenja in bo zato le višine, ki nadvladu-jejo Tuzi in Skader, čuvala pred napadi. CARIGRAD 14. „Sabah" doznaje, da je ruski poslanik včeraj izjavil ministru vna-njih stvari, da je ruska vlada zopet sveto-tovala Črnigori, naj ne podpira Malisorov. Kaj zahtevajo ustaši ? SKADAR 14. Ustaši zahtevajo popolno avtonomijo Albanije. Zato zahtevo so tudi mohamedanci. Ustaši so odločeni, da se bodo borili do skrajnosti. Njih geslo je: „Zmagati, ali umreti". Število ustašev. CETINJE 14. Iz krogov tu se nahaja-jočih ustaških čet je samo v okolici Kastrate okoli 8000 ustašev. Vendar mislijo tukajšnji poučeni krogi, da je to število pretirano. Bojev se udeležujejo tudi trinajst in štirinajstletni dečki. Celo neki 10 letni deček je med ustaši. Spletke proti sultanovemu obisku v Makedoniji in Albaniji. SOLUN 14. Nasproti različnim vestem „Agence d' Athene" se ugotavlja, da v Flo-rini in Kastoriji ne .obstoji nikako razburjenje. Ravno tako ni res, da bi bili Mladoturki sklenili odstraniti odlične osebe, ki so se pred revolucijo udeležili makedonske ustaje. Vse te vesti se zdi, da imajo namen preprečiti sultanov obisk v Makedoniji in Albaniji. Vojni minister odpotuje v Macedonijo in Albanijo. CARIGRAD 14. Vojni minister Mahmed Šekfet odpotuje danes v Macedonijo in Albanijo. Gibanje turških čet — Turške izgube. CARIGRAD 14. Glasom naznanila za-povednika divizije v Skadru, sta provijantin municija, ki sta bila poslana preko Helma, dospela v Tuzi. Čete, ki so izšle iz Tuzi, so zasedle višine Vukselekajske. Ker je Mu-hidinova kolona že zasedla hrbtišče hriba Hatil in so iz Kastrati odposlane čete zasedle Helm, je bila s tem zopet vspostav-Ijena zveza s Skadrom, Kastrato, Helmom in Tuzi. Že dva dni pri Tuzi ni prišlo do nika-kega spopada. Pozicija SipŠenika in vse straže v okolici Tuzi so bile zavarovane. Pri bojih dne 12. t. m. so bili ubiti en stotnik in 21 vojakov, ter 2 poročnika in 18 vojakov ranjenih._ Bivši minister Fiedler za koncentracijo čeških narodnih sil! Največ se je zahvaliti spretnim prizadevanjem bivšega ministra Fiedleija, da je prišlo med češkimi strankami vsaj do delnega kompromisa. Že dne 27. januvarja je imel dr. Fiedler v Budjejovicah znamenit govor, v katerem je dokazoval, kako neugodno vpliva na vsako akcijo čeških poslancev dejstvo, da se doma češke stranke koljejo med seboj. Ker bi mogli tudi Slovenci s koristjo Čitati Fiedlerjeva izvajanja, naj podamo tu nekoliko važnejih odstavkov. Na nničenje obstoječih strank in na, zgradbo nove jednotne stranke na njihovih : ruševinah — na to ni misliti. Istotako' nevspešen je semtimentalni klic po slogi in; jedinstvu. Tudi mehanično združenje ali i fuzija strank je nedosegljiva. Možno pa bii bilo zbližanje strank na podlagi določenega, možnega in eventuvelno le omejenega delavnega programa, ki bi posamičnim strankam v vseh vprašanjih, ki gredo preko okvirja tega programa, puščal popolno svobodo. NaŠ cilj ostaja nespremenjen: mi hočemo odstraniti vladajoči zistem, ki nam krati pravičen delež na zakonodaji in na upravi. Ako bi nas prevarile nade, ki jih stavljamo v spremembo poslovnega reda, potem bi nam ostajala le pot opozicije, ki pa obeta vspeha le tedaj, ako jo izvaja velika parlamentarična skupina. Opozicija malih, razkosano nastopajočih strank bi le malo pomenila. Naj pa že nastopimo to ali ono pot, vsikdar bo po-|čejo magistratni organi še vedno cele legij« trebno, da češki poslanci tvorijo skupno I naših okoličanov v razne sekcije, da jih tam jako parlamentarlčno grupo, ki bo složno nastopala ter si pridobivala primerne veljave med slovanskimi strankami in pred vsem parlamentom. Če se to posreči, smemo brez skrbi zreti v bodočnost, naj se že naša po-titika razvija po tem ali onem tiru 1 Volilno gibanje. Katoliški narodnjak: na Češkem se baje ne udeleže sedanjih volitev. Olomu-škemu „Našincu" pišejo iz Prage: Postavljanje katoliških kandidatov na Češkem bo to pot veliko težavneje, nego pred štirimi leti. Tem težavneje, ker obe katoliški struji ne pojdeta složno v volilni boj. Pristaši katoliško-narodne smeri ne bodo sicer nastopali proti krščansko-socijalnim kandidatom, pač pa se — v kolikor se bodo ravnali po praškem mnenju — sploh ne bodo udeleževali volitev. Dr. Ploj ne kandidira več. — Iz Ptuja poročajo : Akoravno so se volilci v dosedanjem volilnem okraju soglasno izrekli za kandidaturo senatnega predsednika dr. PI o j a, je isti izjavil, da se z ozirom na pomnožene posle odreka mandatu. Ta njegov sklep da je definitiven. Dnevne novice. Hrvatski Sabor bo razpuŠCen ? — Iz Budimpešte: V političnih krogih se zago-tovlja, da bo hrvatski sabor v kratkem raz-puščen. Kralj Peter obišče avstrijskega cesarja. Z Dunaja poročajo: Prve dni meseca maja se poda cesar Fran Josip v Budimpešto, kjer bo bival nekoliko časa. Tamkaj vsprejme tekom bodočega meseca tudi srbskega kralja Petra. V začetku je bilo določeno, da obišče kralj Peter dunajski dvor še le na jesen. Ali ker se kralj Peter meseca junija poda v Pariz, kjer poseti predsednika Fallieresa, zato je prosil, da bi bil prej vsprejet na dunajskem dvoru, da ne bi prišel v zadrego, ko bi se moral podati v Pariz preko Avstro-Ogrske. S kraljem Petrom pojde minister za vnanje stvari Milo-vanovič in veliko spremstvo. Kralj Peter se potem tekom tega leta poda tudi v Be-rolin. Lakota v Kini. Iz Vladivostoka brzo-javljajo, da je lakota na Kitajskem dan za dnevom hujša, tako, da je celo kuga postavljena v senco. Pojavljajo se roparske čete, proti katerim se postopa z največjo strogostjo. Guverner je pustil dvesto roparjev zažgati pri živem telesu. Kljubu vsem drakoničnim strogostim pa se vendar hudodelstva množe dan za dnevom, ker je beda prevelika. Žene in otroke se ponuja za hleb kruha, a trgovci s sužnji celo te cene nočejo plačati. Protijaponska agitacija na Kitajskem. Brzojavne vesti iz Pekinga pravijo, da se je tamkaj pojavila močna agitacija proti Japonski, in sicer radi tega, ker je vlada sklenila najeti na Japonskem posojilo 10 mil. Organizacija gledaliških igralcev. V četrtek se je vršil v Pragi kongres čeških in poljskih gledaliških igralcev, katerim se je pridružil tudi nemški „Buhnenverein". Igralci so sklenili ustanoviti splošno avstrijsko zvezo gledaliških igralcev, ki naj bi se bavila edino-le s stanovskimi vprašanji. _ Ljudsko štetje. Koliko Slovencev je v Trstu? Pišejo nam: Ker je sleherni Slovenec radoveden in se tudi drugorodci — posebno pa Lahi — interesirajo za to, hočemo povedati, kar je izdal neki uradnik nekega podjetja, katerega gospodarji so regnikoli — kakor je tudi dotičnik sam. Slovencev je — je — do kakih 30.000 v mestu in okolici! Mož je gotovo dobro poučen, ker ima zveze z magistratovimi neodrešenci. Tako nam je regnikolo povedal, koliko nas je v tržaški občini! — Ve-deremo! Drzne falzifikacije. Upravitelja hiš, Antona Kranjca, so poklicali predvčerajnjim na sekcijo pri sv. Jakobu, češ, da na večih naznanilnicah manjkajo njegovi podpisi Kranjc je odgovoril, da zadoščajo podpisi najemnikov stanovanj, dočim je za one, ki ne znajo pisati, on potrdil na ovojni poli, da jih je on podpisal. . -Potem so začeli razgrinjati pole in pri tem j bakarnah, je Kranjc opazil v svoje največe ogorčenje, P0,udne-da je bila rubrika, kjer je bil vpisan Procesija ustajenja slovenski občevalni jezik, vsa preč tana cerkvi sv. Antona novega predelujejo v — Italijane I Grozno za tržaške neodrešence je moralo biti število Slovencev, se je prijavilo, ako ga niso niti v tolikem času mogli dovolj skrčiti, da-si „delaJo" na vse kriplje I Rojan in Kjadin sta sedaj na vrsti, da bi ju „očistili* Slovencev in Slovenk. Te dni je bil klican v sekcijo v ul. Donatelo neki „hribovec*, rodom iz naše Furlanije, ki pa je napisal slovenski za občevalni jezik. Pestili so ga na vse možne načine, da bi ga pregovorili, naj popravi svoj občevalni jezik. Na katogorično vprašanje, zakaj da je napisal slovenski in ne laški kakor občevalni jezik, je mož odgovoril: „Potujoč po svetu in živeč med Slovenci — sem se prepričal, da so ti mnogo bolj „Galat' uomi-ni" od Italijanov, in ker se v družini, kjer živim, govori izključno slovenski, kateri jezik govorim tudi jaz — sem zapisal tako in pri tem ostajam" !! Dogodilo se je čudo, da je neki uradnik vprašal našega Furlana v slovenskem jeziku, da-lires govori slovenski? Mislil je menda, da spravi s tem možu v zadrego, ali vdobil je slovenski odgovor ia stvar je bila s tem končana. — Ako bi signor na sličen način postopali s tistimi našimi ljudmi, ki so ali v svoji neumnosti, ali pod pritiskom, ali zavedeni po zvijači napovedali laški občevalni jezik, bi mi imeli mnogo tisočev več Slovencev v Trstu, nego jih izkaže camorra, ako — vlada ne stori svoje dolžnosti! Domače vesti. Iz sodne službe. Sodni praktikanti dr. Mirko S m a i ć, Bogdan Mogorovič, dr. Ivan pl. Gironcoli-Steinbrunn, Rihard Z e 11 o in Josip Oblak so imenovani za avskultante. Pozor na volilne reklamacije t Opozarjamo vse naše ljudi, naj pripravijo že danes vse potrebne dokumente za volilne reklamacije. Volilno pravico inu vsak avstrijski državljan, ki je dne 8. aprila prekoračil 24. leto in je oni dan bival že eno leto v Trstu in po zakonu ni izključen od volilne pravice. Kdor ima volilno pravico, pa je bil izpuščen iz volilnega imenika, mora zahtevati potom reklamacije, da se ga vpiše v volilni imenik. V tej reklamaciji mora volilec dokazati, da ima volilno pravico, to je, da je 24 tet star (s krstnim listom), da je avstrijski državljan (z domovinskim listom ali vojaške pohodnico) in da biva eno leto v tržaški občini (s potrdilom policije). Potrdila poH-cije se bo dobivalo lahko v dobi reklamacij, a krstni, domovinski list itd. si mora vsakdo že sedaj preskrbeti, ker 14 onih dni, določenih za reklamacije, minejo le prehitro. Na delo torej! Pripravimo orožje, dokler je čas! Po bitki ne bodo vse kletvine in vsa tarnanja nič več koristila in ne pomorejo nikomur. Volilci IV. mestnega okraja! Podpisani vabi slovenske voiilce IV. mestnega okraja, ki stanujejo v Kjarboli Zgornji, za Velikonočni ponedeljek ob 10. uri in pol v gostilno „Jadran" pri šentjakobski cerkvi na zelo važen sestanek v svrho sestave odbora za reklamacije. Udeležiti naj se ga blagovolijo vsi, ker se gre tudi za določitev sestankov in eventualnih shodov v bodočem volilnem času, in ker je to edini sestanek za reklamacijsko dobo v okraju od Monte-cucco naprej do Skednja pod istrska cesto. Josip Šorn. Zaupen sestanek volilcev IV. okraja. V sredo, dne 19. aprila t. I. ob 8. in pol uri zvečer se bo vršil zaupen sestanek slovenskih volilcev za IV. mestni okraj v gostilni „Economo" v ulici Economo in v četrtek, dne 20. aprila t. 1. ob isti uri pri g. Erjavcu - pri Sv. Andreju. Slovenski volilci so naproŠeni, naj se ne izgovarjajo, češ, da niso zaupniki, ampak naj pridejo, da pripravimo tem močnejšo falango za bodoči volilni boj. Te sestanke sklicujemo v svrho, da sestavimo odboie za reklamacije v tako obsežnem okraju kakor je ravno IV. voliini okraj. V ponedeljek naš list ne izide. Prihodnja številka idde v torek zjutraj ob navadni uri. Jutršnja številka se bo prodajala po toki bodo večinoma odprte do bo danes: v ob 6. uri popo- z rudečim. Kranjc je protestiral ogorčeno, a oni so zahtevali, naj podiše. Kranjc pa je v opravičeni jezi razgnal pole po mizi, izjavivši, da ne podpiše, ter je odšel Iz sobe. Odhajaje je še zaklical: A tako fabricirate Italijane I! Ko je odhajal, so ga prosili, naj se vrne, a on je odgovoril na kratko, da že ve, kam se ima obrniti t Falzifikacije ne podpisuje. • • * ludne, v baziliki sv. Jušta ob 6 30, v cerkvi Marije pomočnice (Stari sv. Anton) ob 7. ia v cerkvi sv. Vincenca ob 7 30, zvečer sta tudi procesije v Rojanu in Skednju. Jutri na Velikonoč: ob 5. uri procesija v cerkvi sv. Jakoba in v sv. Ivanu; ob 6. uri v cerkvi Sv. Marije Velike (Jezuiti) in ob 6 30 pri Kapucinih. Korak od resnega do — smešnega ni nikjer tako lahek kakor pri naših poli-tikujočih Italijanih. Kdor zasleduje njihovo Ob polovici aprila, to je: tri mesece in dejanje in nehanje in snovanje, mora priti pol potem, ko so izvršili ljudsko štetje, kli- skoro v zadrego, ker nikdar ne ve, do kje Hočete Imeti dobro obleko in po ceni? SA*^ Armando Levi, N. ffi V Tista, dne 15. aprila. .EDINOST" št. 105. Stran HI saga resnost in kje začenja — smešnost. Najresneje početje se jim prelevlja v komedijo. Hočejo biti resni in so smešni. — Nekega dne je puljskemu trgovcu Leskovcu prišla misei, da ne bi mu nič škodovalo, ako bi svojo trgovino v puljski javni tržnici priporočal tudi mnogoštevilnim puljskim Hrvatom in Slovencem Resni in pametni ljudje tudi gotovo ne bodo oporekali njegovemu mnenju, da najpripravneje sredstvo za tako reklamo je jezik dotičnih kupovalcev. Pametnim in resnim ljudem se mora zdeti skoro smešno, ako se to šele naglaša. Ali naši Italijani ne morejo ostajati resni in pametni, marveč vprizarjajo cele akcije tudi radi stvari, ki so drugim ljudem same ob sebi umevne. Čim je slavna direkcija tržnice doznala o groznem, velikem, svet pretresu-jočem dogodku, da je rečeni trgovec na svoji trgovini razobesil tudi hrvatski plakat, zbrala se je hitro na veliko posvetovanje in sklep je bil res dostojen — smešnih Ijudij: določili so odposlanstvo z jednim členom slavne direkcije in jednim mestnim policajem s policajskimi brkami — na čelu, ki naj gre tja in izvrši toliko imenitno in junaško delo. In odposlanstvo je Šlo tja in je junaški izvelo svojo nalogo ! Snelo je inkriminirani slovenski plakat z jako primernim poukom trgovcu in vsemu nelatinskemu svetu: kva no že premeso škriver in Ščavo, ma soltanto in talian, kva šemo paroni noi itd. Ali s tem je bil zvršen še le prvi akt velike komedije, ki mu j e sledil drugi, Še bolj smešen! Ko so namreč odposlanci zma-gonosno prinesli snete tablo z napisom pred slavno svetovalstvo, se je to zopet poglobilo v velevažno razpravo, ki jej je bil rezultat ta, da so proglasili, da je njihov „mer-kat" s hrvatkim napisom onečeščen . . .! Kako je že rekel Juvanel?! Difficile est, satiram non scribere! Slavna direkcija pulj-ske tržnice je sicer se svojo donkišoterijo posegla v pravico vsacega državljana, je zagrešila nesramno provokacijo številnega slovanskega prebivalstva mesta puljskega in je izlasti posegla v najelementarnejo pravico vsacega trgovca, da namreč po svoji pameti, svoji volji in svojem izkustvu izbira reklamna sredstva v povspeševanje svoje trgovine. Ali stvar je vendar tako malenkostna in smešna, da je res težko resno govoriti o njej. Pač pa daja onemu, ki ima talenta za to, gradiva za briljantno — satiro. Je pač tako usojeno našim politikujočim Italijanom, da ne morejo biti nikdar resni. Naj se radujejo, ali naj žalujejo, vedno so — smešni I Zelo zanimiv je vspored prireditve svetjakobške Čitalnice pri sv. Ivanu. Vsakdo se lahko zopet seznani z lepimi, skoraj po-narodelimi zbori naših štajerskih slavčkov Ipavčev, kakor n. pr. „Domovini", „Pozdrav" itd. Tudi /z Benjaminove opere „Teharski plemiči" bo proizvajal mešani zbor lepo točko: Kolo. Tudi sicer je Benjamin kakor plodovitejši skladatelj bolj raznovrstno zastopan, zlasti s samospevi (Ciganka Marija !) in pa, z opereto. Namen prireditve je plemenit; Čitalnica sledi pozivu po postavljenju spemenika prvima slovenskima skladateljema ; prva se odzove temu vabilu, zato pričakuje tudi mnogoštevilne udeležbe od strani tržaških Slovencev. Ipavca sta bila prva, ki sta v obsovraženih časih skladala Slovencem prve umetne pesmi, pete iz navdušenega srca, in vstajala kljub visoke starosti v tem delovanju do zadnjega zdih-Ijaja. Na velikonočni ponedeljek si lahko vsakdo pridobi jasno sliko o njih velik: glasbeni vrednosti, in vsakdo položi svoj obolum za spomenik neprisiljeno. Za mladino pa pridejo na vrsto po končanem vs-poredu valčki in drugi plesi do polnoči. Kako se v Rocolu pripravljajo za volitve! Prejeli smo z ozirom na notico, objavljeno v našem listu pod gornjim naslovom : Ker me dopisnik obdolžuje stvari, ki aiso resnične, prosim, da priobčite nastopni odgovor: Res je, da imamo „pri lovcu" »dub al bel Cacciatore" ; res je tudi, da so to ime izbrali udje. Ni pa res, da bi se prepevalo pesmi, prirejali koncerti, pripravljala kaka taška lettura, ker vse to ni smoter kluba, hemveč je bil ta ustanovljen z namenom branjenja denarja in je le nekaka čebelica brez nikakih političnih§ smotrov. Tudi ni res, da jaz nočem nič slišati o slovenščini, temveč je res, da imam italijanski priimek in da v sejah govorimo le slovenščino. A ker je v klubu tudi nekaj Furlanov, jim pojasnujem jaz vsako stvar tudi v italijanščini. Ker pa g. dopisnik namiguje, da ve še marsikaj o meni, ga vabim, naj pove, kar ▼e, ker sicer bi si moral jaz misliti, da je zajemal le iz — svoje fantazije! Just Bonetti. Novi domači skladbi za bučečo glasbo, glasovir in tamburaški zbor je izdal te dni domači zavod za glasbeno stroko M. Obuljen — največi jugoslovanski zavod za celoskupno glasbeno stroko — v Hajn-burgu n. D., in sicer: RužiČ: „Tko Slaven, taj Soko" in M. Obuljen: „Splitski vatrogasni barjak", koračnica. — Cena obema skladbama za bučečo glasbo 5 kron, za glasovir 2 kroni 50 stot. Poslednja skladba jt izšla tudi za tamburaški zbor in stane 2 kroni. Skladbi se dobivata pri gori omenjenem založniku. Le naprej — dokler je Se vetra kej! Bratec „Indipendente" nas je začel sramotiti. Začel? Ne, ker nas zasramuje že od svojega rojstva dalje in neprenehoma. Naš }ezik je surov, divji, trd, neroden. Onega, ki ga posluša, stresa mraz in mu šklepečejo kosti! Z eno besedo: slovenski jezik je taka spaka, kakoršnje ne govore niti Hoten-toti! Običajno se zdi ljudem kak jezik grd in oduren le zato, ker — ga ne poznajo f To pa pri „Indipendente" ne velja. Saj prinaša precej točne prevode iz „Edinosti", kar znači, da je pri uredništvu človek, ki je napravil grozni sakrificio in se naučil našega grdega jezika I Civilizovani ljudje nikdar ne psujejo in grdijo drugih narodnosti in njih jezika in tudi med Italijani je učenjakov, ki hvalijo naš jezik, da-si pravijo, da je težje učiti se ga, nego pa laškega. Vedite pa, da se v Trstu zbira okolo iredentističnih glasil vse polno slovanskih odpadnikov, ki za košček kruha psujejo ves svet, da se le prikuplja jo bedastim svojim čitateljem in pa, da si zagotovljajo podporo laškega parlamenta I Psovanja in sramotenja, izhajajoča iz peres raznih odpadnikov in klike, ki gospodari še danes v Trstu, pa naše narodnosti jednostavno ne morejo žaliti. Saj ljudje, ki sami nimajo nikake časti in vesti, sploh ne morejo žaliti. Ali zapomniti si pa vendar moramo te lahonske nesramnosti 1 Mi ne bomo vračali šilo za ognilo. Mi spoštujemo italijansko narodnost in lepi italijanski jezik, dasi bi tudi mi lahko pisali dovtipe na račun raznih laških narečij. V boju za predstojeće volitve povemo Še marsikatero na račun tržaških neodrešencev — ne dotaknemo pa se italijanskega jezika kakor takega. — Tako postopamo mi — barbari! Vi umazani — neodrešenci pa le rabite še nadalje gnoj, ki vas obdaja in razmetajte ga naokolo! Vedite pa, da umazani ostanete le vi in ne mi. — Naše ljudstvo vas že precej dobro pozna in to ljudstvo vam da primernega odgovora na vaša, resnične kulture nevredna sramotenja — ko bo čas za to ! Na dan volitev vam odgovorimo kakor zaslužite, za kar naj se sleherni naš „barbar" že danes pripravlja! Pokažemo vam, da nam vaša in druga zasramovanja ne imponirajo, pač pa nas le vspodbujajo k resnemu delovanju za zatirani in od vseh „civilizatorjev" zasramovani naš narod. Mi brusimo svoj meč, ki naj bo ob prihodnjih volitvah sekal vaše nesramnosti, a ta meč bodi sloga In energičen naš nastop! Kraljeva srbska agencija v Trstu. Doznajemo, da je kraljevo srbsko minister-stvo uvozniški in izvozniški tvrdki Simič & drug v Trstu poverilo kraljevo srbsko agencijo v Trstu. Vsa potrebna pojasnila, ki zadevajo trgovino s kraljevino Srbijo, se dobe pri omenjeni tvrdki. Slavjanska pride v Trst in priredi samo enega znamenitih svojih koncertov v gledališki dvorani „Narodnega doma". Ruska pesem in ime Slavjanski sta v ozki svezi. Vsa Evropa je šele po Slavjanskem spoznala lepoto ruske pesmi. Po rajnem očetu je prevzela Margerita Slavjanska ta izborni ruski zbor in koncertira sedaj po Evropi — ravnokar se nahaja v Ženevi, kjer prireja z velikim vspehom svoje koncerte v ženevskem gledališču. V Trst pride zbor dne 25. t. m. in nam priredi enega svojih sijajnih koncertov. — Slavjanska nastopi z vsem svojim zborom, ki šteje 55 oseb-pevcev in veliko število igralcev na balalajki ter plesalcev in plesalk. Električna državna železnica Trst— Opčina. „Fremdenblatt" poroča, da je zelo malo nade, da bi dobila državna železnica iz Trsta na Opčine električno napeljavo in to radi prevelikih stroškov, ki so proraču-njeni za napeljavo Jn za vzdrževanje električnega prometa. Železniška uprava pa hoče Velika Izbera motom hiti, srajc Itd. za delavce. <> 11' Artioiano TRST, lil. Arcata št 9 vogal lil. Sapone = V čevljarnici = Alla Citta di Trieste" ulica delle Poste št. 6, vogel ulice Nicolo Machiavelli so na prodaj razun raznega izbora najfinejšega obuvala do najugodnejših cenah tudi Čevlji in nizki čevlji za moške in ženske po prigodnih cenah. Moderni kroji ia oblike. BI igo prve vrste. Delo solidno in popolno Dominik Milanič lastnik odlikovane pekarne in sl»dčičarne v ulici della Gu»rdia št. 24 je odprl nouo tekamo m sladčlčarno o ul Antonlo Canova it. 7 (vogel ulice <=Metž.) Prodaja se kruh I. vrste in bigiie ičen, moderno izdelan po cenah brez konkurence. Posebnost: fina sfadfrce, torta in biškoti Likerji iz I. tovaren, domaćih in Inozem. Sprejemajo se vsakovrstna peciva, kakor: torte, krokanti itd. Postrežba na dom. POSEBNOST: Pince In presnici. ni rr Vsi oni, kateri si žele nabaviti dobro obleko za praznike ali pa za delo, naj obiščejo bogato preskrbljeno trgovino oblek „Air Artigiano" Trst, Via Arcata št. 9 (vogal ulice Sapone). Dobi se vedno blago prve vrste in po zmerni ceni. ssssgrSS, D' frro/iirtiia manii-f urna : trgovina T. Freiseiss v » RSTIT — ulica delle Poste štev. 5 ima za pomladansko in letno sezono na razpolago volneno blago, mešano in enobarvno vseh vrst, angleški zefir za moške srajce in in blnze. Navadni zefir od stot. 36 dalje. Velik izbor perkula, batis a, satin v najnovejših risbat, panama v vseh barvah, gladek in s črtami, perilo na mtter in izgotovljeno za moške in žensk* vse vrste malij, nogavic, rokavic, modercev, pasov itd. p<> priznano nizkih cenah* P" Danes je bila otvorjena nova kavarna — CAFFE MUOVO — Tl?ST ~ Piazza Barriera veeehia^Sette Fontane Največja udobnost. - Bogata izbera časnikov. - Pijača prve vrste in Dreherjevo pivo. - Biljardi Seifert. - POSTREŽRA HITRA IN TOČNA. Nadejajoč se biti počaščen od številnega ljudstva, se beležim udani Carlo Dr ili, vodja. 1 ud Splošno anonimno društvo za prevažanje Via Ghega 3, Telefon 2487. Shrambo In preucžanje pohištva Telefon 1220. Čltfenle In shramba preprog Telefon 2573. Razpoill. in shromba kotiekoo Telefon 2572. 201» Velika klobučarna Romeo Doplicher Klobuki Is klobučevine prvih tovarn. Specijaliteta: trdi angleški klobuki Emporlj kap za potovanje in za šport. 98995 Čevljarska zadruga v Jllfirnu =--pri Gorici Prodalalnlca fefljeo o Trsta via Barriera oecchla 38 naznanja P. N. občinstvu v mestu in okolici, da ima vedno v svoji prodajalni VELIKO IZBERO vsakovrstnih čevljev za gospode, gospe in otroke. Dobi se tudi močne čevlje za delavce in težake vsake vrste in lastnega izdelka. Sprejemajo se naročila po meri in tudi vsakovrst. poprave. Zadruga izdeluje čevlje tudi za c. Kr. vojno armado v popolno zadovoljstvo. Goljufija v blagu in izdelovanju je izključena. Priporoča se torej slavnemu občinstvu in okolici v slučaju potrebe, da ne zamude priti v nje prodajalno. 78 •ssiiB Pečatniki iz kaučuka se izdelujejo najsolidnejše in najtančneje samo v mehanični delavnici ::: tržaškega grafičnega zavoda :;: (Stabilimento grafico Triestino). Telefon 742. TRST, Piazza della Borsa 13. Telefon 742. Zaloga avtomatičnih numeratorjev itd. za pečatnike. Pošiljatve na deželo. 17«0 Stran IV. „EDINOST- St. 105. V TrBtn, dne 15. aprila 1911 zboljšati ventilacijo predorov na ta način, kakor ima to že uvedeno po velikih alpskih predorih. Otvoritev poStnega in brzojavnega nrada v Sesljanu. Temeljem pooblaŠčenja c. kr. trgovinskega ministerstva se otvori poletni poštni in brzojavni urad Sesljan že dne 16. t m. Tržaška mala kronika. Nesreča na delu. Včeraj zjutraj ob 9. uri je padel 52-letni' mornar Natal Lusič, uslužben na parniku „Margherita", ki je sedaj zasidran v novi luki, tako nesrečno s krova v skladiščne prostore tega parntka, da si je zlomil hrbtenico in se tudi na glavi težko poškodoval. Z vozom rešilne postaje so ga prepeljali v bolnišnico. Koledar in vreme. — Danes : Velika sobota. — Jutri: Velikanoč. Ustajanje Gospodovo. — • "" " * Temperatura včeraj ob 2. uri popoldne -f- 15.® Cels. — Vreme včeraj: lepo. — Vremenska napoved za Primorsko: Semtertja oblačno, tupatam dež, temperatura malo spremenjena. Precej močni vetrovi od severo vztoka. Društvene vesti. Kolesarsko društvo „Balkan" priredi na velikonočni ponedeljek izlet v Avber na Krasu. Odbor prosi člane, da se tega izleta udeleže v čim večem številu, ker je to prvi izlet. Zbirališče pri kavarni Commercio ob 12. in tričetrt popoludne. — Reditelja Josip Benko in Baučer. Dirka juniorjev se bo vršila dne 30. t. m. Barko vije—Miramar. Maksikalni čas 18 minut. Priglasiti se je v kavarni „Minerva" pri g. Kranjcu. „Moč uniforme" v celotnem obsegu vprizori na velikonočni ponedeljek pevsko društvo „Danica". Sodeloval bo popolni vojaški orkester 97. pešpolka iz Trsta. — Začetek ob 5. uri popoludne. Po predstavi bo ples. Naše gledališče. Prekrasno melodično opero „KORNEVILSKI ZVONOVI" ■prizore še poslednjikrat v tekoči sezoni na velikonočno nedeljo ob 4. uri popoludne. Kritika je enoglasno priznala, da so bili „Kornevilski zvonovi" najlepše muzikalno delo v tekoči sezoni. * * * Zvečer ob 8. uri se uprizori najlepša in razpoloženju dneva primerna drama velikega misleca Leva Tolstega „VSTAJENJE". Ta igra je ob svoji premijeri imela velikanski vspeh. * * * V ponedeljek bo samo ena predstava. Uprizori se opereta „MAMZELLE NITOUCHE" ■a korist pevcem „Dramatičnega društva". Naši pevci, ki so z vspehom sodelovali pri vseh glasbenih prireditvah v minoli sezoni, zaslužujejo pač, da občinstvo v ponedeljek do zadnjega kotička napolni gled. dvorano. * * * Vstopnice se dobivajo pri vratarici „Nar. doma". _ DAROVI. — Dalje so darovali za Ciril-Metodov ples sledeči gg.: Jakob Klemene Trst 20 K, A. Vouk Trst 5 K, Obrtniisko društvo Bar-kovlje 5 K, Anton Mervič Povir 4 K, Ivan Nekerman Trst 4 K, „Konsumno društvo" Rojan 10 K, Anton Delles Trst 20 K, Peter Mardešić Komiža 5 K, Ivan Daneu Sv. Ivan 4 K, Ignac Saunig Gorica 4 K, Tržaško podporno in bralno društvo Trst 20 K, Posojilnica in hranilnica Koper* 10-K,- Zofija Šabec Opatija 10 K, Franc Rusjan Gorica 4 K, Fani Živec Dutovlje 2 K, Ljekarna sv. Cirila in Metoda Pazin 2 K, Miha Keršovan Trst 4 K, Makso Svoboda Trst 3 K, Katarina Kenda Postojna 4 K, Josip Ahtik Koper 4 K, Franc Čop Dunaj 4 K. — V gostilni Ajit Kjuder pri razsklanem hribu na reški cesti so nabrali udje pri razdelitvi velikonočne hranilnice 5 kron za moško podružnico sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava. -1 Vesti iz Goriške. Izpit zidarskega mojstra je položil z dobrim uspehom pred komisijo c. k. na-mestništva v Trstu, gosp. Izidor Nanut iz Št Andreža pri Gorici. Mlademu g. mojstru častitamo. - Kolesarsko društvo Vrtojba v Vrtojbi priredi na Velikonočni ponedeljek svojo pomladansko veselico, združeno z javno tombolo, ki so jej dobitki: tombola 200 K, tinkvina 100 K. Srečke se prodaja po 40 stotink. —Na vsporedu je tudi ples, pri katerem bo svirala godba pešpolka štev. 47 iz Gorice. Za ■deležnike bodo na razpolago vozovi. Na svidenje in kolesarski zdravo ! Cepllni tečaj ameriških trt v Tržiču. V državnih trtnih nasadih v Tržiču se bo vršil 20. t. m. tečaj za cepljenje, stratifid-ranje in sajenje ameriških trt. Ob enem se bo teoretično razlagalo o ameriških podlogah in o rekonstruiranju po trtni uši vmčenih vinogradov. Vinogradniki, oziroma njih sinovi, ki se hočejo vdeležiti tega tečaja, naj se zglase dne 20. tekočega meseca ob 9. uri pred-poludne pri omenjenim nasadu v Tržiču. Razne vesti. Roparska četa ljudskoSolskih učencev. Sličica madjarske morale. 12-Ietni ljudsko-šolski učenec Bela Vasany, sin nekega nočnega čuvarja v Budimpešti, je te dni v nekem budimpeštanskem predmestju s flobertovo puško ustrelil 6- letnega dečka Aleksandra Hohlt-a. Policijska preiskava je ugotovila, da je med gojenci ljudske šole v Foth-Kolmanovi ulici organizirana četa, v kateri je vsak član oborožen, flaubertovo puško. Četa je ustavljala na cesti učence in zahtevala od njih z grožnjami darove. Ho hI ni hotel ničesar darovad in zato je bil ustreljen. Prodana človečka kri. V" nekem Nju-Jorškem listu je pred kratkim izšel inserat, v katerem se je želelo, kupiti človeške krvi. Šlo se je za to, da se reši življenje neki ženi iz BrookIyna. Ponujano je bilo zato 500 K. Oglasilo se je kakih 300 možkih, od katerih je bil izbran nek 25-letni mož, kateremu so res pustili kri in jo dovedli operirani ženi, ki je bilo s tem rešeno življenje. "ivo m^n^jn ■-.V ■ To leto je preskrbljena J manufaktur. trgovina v Rojanu ■ štev. 2 (hiša Tuzzi) H H mrn~ z največjo Izbero ~mm srajc brez ovratnika, gladkih s svilenimi prsi, z ovratnikom iz zefira in satena v vseh barvah in oblikah I. vrste. Nadalje H kravate, ovratniki, zapestnice, malje, robci, delavske obleke, dežniki itd. ■ vsake barve in oblike. - Najbogatejši izbor perkala in satena itd. - Nadalje perilo, trliž, preproge, zavese in izgotov. predmeti. - Velik Izbor. Cene zmerne ■ Gostilna „Pri fldriji" Trattoria „ALU ADRIA Podpisan nazn nj&m slavnemu občinstvu, ds sem odprl gori imenovano poBtilno y BARKOVLJAH na obrežju Štev. 132. Točim samo pristna do | mala vina In proriajum : Belo in Srno po 1 04 liter, D eherjevo pivo v stoki po 56 »t liter. Pobi se tudi vino spumanti po 2a4D steklenica. Mur-ala in vsakovrstni hktri. Kuh nja Je vedno preskrbljena z gorklml in mrzlimi Jedili Za obiltn obi^k se toplo priporoča z geslom : svoji k svojim i Vekoslav Kocijančič. lili 51S sls ■■■■ 1AL1 OGLASI Illflll 1 ■«■•! 1 jtk, 1 ^gr i HALI OGLASI se računajo po 4 tot. besedo. Mastno tiskane be-ede se računajo enkrat več. Naj-nanja pristojbina znaša 40 stot. >lača se takoj Inser. oddelku. mico pri £5v. Ivanu (Br«n-dežija) Anton Švab. p. d. Sfcabar 663 Albanija in Albanci, KSšJTSS vin. A bansko vprašanje je zopet na dnevnem redu in dežela v revoluciji. Kogar torej zanima ta čudna dežela, naj kupi gori omenjeno zanimivo brošurico, ki se dobi v vseh slov. knjigarnah. 717 flcmiftO se odpre za praznike pri A a rej Ćo?. RT" Za dobro pijačo, kuhinjo in postrežbo skrben se toplo priporoča JAKOB ORTAB. Silvi o liorbea Trst, ulica Caserma štev. 6 r Trst ima na prodaj vsakovrstne konfekcije kakor na primer: srajce, ovratnike, nogovice, spanje hlače, platno, bombaževi a o in rasič >e druge drobnarije. Vse to po ujalljili eeafth. Trst, ulica Ca«erma 6f"Trst. Zaloga to- In I nožem, vin, špirita likerjev In razprodaja na debelo In drobno JAKOB PERHAUC Tret, Via deUe Acque it 8, Trot (Nasproti Cafft Centrale) Velik izbor oaaeeekege lampanjoa, pene&h dteert* uih itatijaaskih in avstro - ogrskih m Bordeauz Burguncfttr, makih srn, Mosella ia OhiantL Ram, iganja ter posebni pristni troptaovec, — InMkl I. rrste, dolli ' J uioiba m takoj izvrU ■Uvovee te brisjevM. Jsdelki I. tnte, dolli fc do tednik krajev. Vaaka uioib« se takoj izvrii Raapo-Ulja M po forae^B. ftwM aa sahtevo ia finsko. Rasprodala od pol litra napre|. j._I ** lr i •. _L-u_ 363 Zaloga belega in črnega vina, JOSI? PERTOT Bar ko vi je -Trst. 955 SVOJI K SVOJIM! Naznanjam si. občinstvu, da sem otvorila čisto na novo urejeno gostilno „PRI TREH ROŽICAH" GX Triglav ulica Geppa št. 10. Točila bodem vedno in samo pristna vipavska, istrska ter budjeviško pivo prve vrste. Domača kuhinja vedno z gorkimi in mrzlimi — jedili na razpolago. ===== Za obilen obisk se uljudno priporoča ANTONIJA KUČAS. 3(ine-3ioskop ,£dria' ___________ v Škednju i Velik program za velikonočne praznike. BUFFALO BILL. V nedeljo dne 16. aprila 1911 : I. DEL : Prikazen. - II. DEL : Ugrabljenje. V ponedeljek dne 17. aprila: m. DEL: Ujet od vrvi. - IV. DEL: Zabita roka. - V. DEL : Napad na poštni voz. 0 najem se oddajo bicikl! Zalog-a dvokoles in šivalnih strojev rabljenih po zelo nizki ceni in tudi na obroke. TRS T, Via Sccrzeria štev. 12 V. Osvaldella 501 Ob nedeljah in praznikih odprto do 4. pop. Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel : Česky floslinec: Trattoria „Alla Meridionaleu Trst - Caiapo Belvedere 3 - Trst Z odi. spoštovanjem *Jan RichtePa Velikonočno : kegljanja za nagrade v soboto, nedeljo in ponedeljek. Restavracija Finding TRST - ulica Cologna 1 1 - TRST I. nagrada: 100 kron II. nagrada : 50 kron kakor tudi razni drugi vredn. predmeti Umetni: fotoaraflčnl KI «▼. Jako- fffftllfl pri rr. Jako-- TRST. U 1|{ f J K ku - TRST. ulioa BIto itev. 42 (pritU^Ja) ■ ais' Izvrtaj* Tttko fatograflSno dalo, kakor tudi raaglada, pcsneik«, aotra-njoat lokaloT, porcclanaate ploMa aa nakOTiat&a »pomeni ke Itd. Itd. Itd. Posebnost: Povečanje vsakatere fotografije. Sadi odobnoatl F, H. naroinlkov ■prejema naročbe ln Jih IzTrtaj« aa doma, ertntualno tali auu^j V turni in sladčiCami vogal uL Ghega in trga vojašnice (blizu Nar. Doma in kavar. Fabrta. Bogat Izbor najboljih vin in likerjev prvih tovarn naše države. — Izvrstne slaščice. CENE ZMERNE. Artl Spumante, Hefofik sagrabiki Pelinkovac in Sokol, Posebne vrste. Basa on c^nah- I £evlj*arniča „Alla ^artore11 Trst 1 — ,ayirti vooha t. ie giintn « gaitd Velika iz bera vsakovrstnih čevljev ^ moške, ženske in otroke. — Blago vrstno in cene zmerne. v zal ro^jj I