Političen list za slovenski narod. Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., z jeden mesec 1 gld 40 kr. V administraciji prejeman velja: Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta 3 gld., za jeden mesetožne vrstice z „Vas j- dolenjski do pisnik". Mrtev je torej mož za bralce „Naroda", šel je tja, od koder vrnitve — išče že v 294. št. istega lista. Toda o tem pozneje. Mož je torej na sebi izvršil nekak harakiri. Tacega dejanja mi ne odobravamo že v obče in prin-cipijelno, v tem slučaju pa še tem manj, ker smo po njem izgubili časnikarsko prikazen, ki nas je spravila v najboljšo voljo, kadarkoli smo naleteli na-njo. De mortuis nil nisi bene. Ta izrek izvajamo prav brez težav, ko posvečujemo, izvršujoči časnikarsko dolžnost, par vrstic bivšemu časnikarju. In časnikar je bil sijajen. Prav nobene sile ne delamo Lessingovemu izreku, da bi Bafael postal bil velik slikar tudi, ako bi se bil narodil brez rok, če ga prenaredimo in pravimo: Dolenjski dopisnik „Narodov" postal bi bil ravno tako velik časnikar, kakeršen je sedaj, če prav bi še do danes ne bil zagledal belega dne nijeden časnik. Osobito pa je imel mož jedno lastnost dobrega časnikarja, vzbujal je s svojimi nastopi obilo senzacije. Bodisi, da je pisal o veri in njenih resnicah, ali o cerkvi in nje sestavu, o socijalnem vprašanju, o našej politiki ali o skromnih cistercijanih, vselej kazal je tako poznanje tvarine, zavzemal tako izvirno stališče, do katerega bi živ krst po naravni pameti ne mogel priti nikdar. Presenetil je s tem' vsakokrat bralce, ki se pa niso čudili samo njego umetniki so našli v njem mecena, humanisti so mnenja, da se je vrnil vek Leona X., kakor tudi verniki pričakujejo od vpliva njegovega značaja in njegove svetosti isto pomoč in isto podporo, katero je krščanska družba dobila od prvega in velikega Leona . . . V ime vernega naroda slovenskega izražamo zato ob priliki biserne maše papeža Leva XIII. svojo sinovsko vdanost in pokorščino do sv. Očeta, želeč njegovim trudom obilno blagoslova božjega. Slava biseromašuiku Leonu XIII.! Slava 1 „Slovenec" konec leta 1897. „Slovenec" z a v r š u j e danes svoj petindvajseti letnik. Ze začetkom leta je prinesel „Slovenec" luekaj člankov iz svoje zgodovine; nekaj spominov je obnovil tudi početkom svoje petindvajsetletnice. Zato se danes ni treba po-vraeati v preteklost, ampak začrtati si moramo pot v bodočnost. „Slovenec"je in hoče biti katoliški list. Naloge katoliškega časopisja nihče ni jasneje in določneje opisal, nego Ii sam Leon XIII. Z bistrim vidom je spoznal veliki papež-modroslovec, koliko zlega izhaja iz slabega časopisja. Z razbrzdano svobodo trosijo ljudje časnike med svet, z njimi sejejo dvome in zmote, more pravico in resnico, kle-vetajo vero in cerkev, prepajajo vse z najpogabnej-šimi nauki. Kakor strup se raztezajo po takem berilu krivi nazori v srca in rojevajo zlosrečne strasti. Povodenj gorja, ki preplavlja omikani svet, bruha izvečine iz nečistih hudournikov slabega časopisja.1) Leon je izprevidel takoj, da treba zoper slabo časopisje postaviti dobro časopisje. Zato je iz prvega početka klical katoliške pisatelje na delo. „Ker je glavni pomoček sovražnikov krščanstva tisk, tako je dejal, treba je proti slabemu tisku postaviti dober tisk. Katoliško časopisje mora braniti resnico, čuvati vero, ščititi pravice sv. cerkve. Odkrivati mora brezvestne nakane strankarjev, podpirati delovanje škofov, pospeševati katoliška dela."2) „Posebno v Avstriji, kjer je časopisje ponajveč v rokah cerkvi sovražnih ljudij, treba je nasprotnih časopisov, ki bi odbijali njih udarce, razkrivali njih sleparstva, zatirali njih strupene zmote, bodrili na krepost in pravico. V vsakem kraju naj bi bili svoji časopisi, boreči se z a svetišča in ognjišča (pro aris facisque pro-pugnantes)."3) A ni dovolj imeti smoter, treba je tudi prav težiti za tem smotrom. Leon XIII. je tudi v tem oziru začrtal katoliškemu časopisju pot. Jeden izmed prvih znakov katoliškega časnikarja je pokorščin a. „V vseh stvareh, ki se tičejo religije in socijalnega delovanja ') Or. ad cathol. ephemeridum scriptores 22. febr. 1879. •■0 Encycl. Dali' alto lo. oct. 1890. ") Epist: »In ipso supremi pontificatus« 3. mart. 1891. ■f — ■ ' ---- — vim izvirnim nazorom, marveč tudi njegovemu sicer nenavadnemu, toda zato tembolj neokretnemu slogu. Tako je zmir zvesto spolnoval Prešernov nauk : Naj proza tvoja bo lepote naga. Očitali so mu večkrat, da je sovražen veri in cerkvi. Po krivici 1 Ako je veri očital, da je v nasprotji z darvinističnim materijalizmom, ki je po njegovih mislih jedino pravi in človeškega duha vredni sestav, ali se morda pravi to nasprotovati veri? Ali ni marveč to ljubeča skrb za vero, ki se trmasto neče udati takim, dolenjskemu dopisniku povse nejasnim zahtevam? Res, da so nekaterniki javno svetovali možu, da naj se najpreje uči stvarij, o katerih pisari, tako tudi verskih vprašanj. Toda vprašamo: Ali ni kazal vsak dopis tega redkega časnikar) a izredno učenost? Saj je vsak spis pričenjal s stvarjenjem sveta, ali da govorimo darvinistično, s popisovanjem plavanja monere po praslezi. Potem je mož razmotrival razvoj rastlinstva, živalstva in, da tudi ne zapustimo darvinizma, njegove najvišje vrste, človeka. Kazal je nadalje, kako se je človeštvo razvijalo tekom vekov. Naposled pa je vselej zajel nauk iz teh svojih modrovanj, bodisi že, kako se s pomočjo življenjske sile ali oda zdravijo prašiči, ali da je socijalna demokracija stranka razumništva. La nikari govoriti o kakem protiverskem prepričanji tega izrednega moža. Stal je namreč veram cerkve ima katoliški časnikar, kakor vsak drugi kristijan, dolžnost, da je z duhom in srcem vdan svojemu škofu in papežu; da vrši in javi njiju ukaze; da je poslušen njiju odlokom in da tudi druge navaja na pokorščino. Sicer bi katoliški časnikar izgrešil svoje vzvišeno zvanji in ne mogel bi se nadjati, da služi sv. cerkvi."4) „Preiskavati dejanja škofov ne pristoji zasebnikom. Tudi prava pokorščina ni zadovoljna z besedami, ampak hoče cluha in srce. Ne moremo tega dovolj zabičiti katoliškim časnikarjem. Kdor ruii škofovsko avktoriteto, se močno miti, če misli, da mu še zares pristoji katoliško ime ali da bo kakorkoli koristil sveti stvari. — Zelo želimo, da bi se tega zavedali vsi, ki so v tem oziru grešili!"5) Leon XIII. boče katoliške časnike, ki ne bi nikdar prezirali škofove sodbe (eo modo institutae, ut nulla in re a iudicio Episcopi ibscedant).6) „Katoliški pisatelji, tako je pisal o swji petdesetletnici amsterdamskemu „Tijd-u", morajc imeti veliko spoštovanje do škofov, njih vodstvu slediti, celo njih željam se prilagoditi." „Sveto bodi katoliškim pisateljem škofov me."7) Druga dolžnost katoliškega časnikarja je — zmernost. „Neomajno in neustrašno bod resnicoljubje katoliškega časnikarja, a ob jeduem bodi katoliški časnikar zmeren, zakaj zmernost moa biti tovarišica vseh krepostij !"8) „Katoliški časni:ar zmaguj bolj z razlogi, nego li s preostro pisvo!*®) Sredstev, kakor jih rabijo slibi časniki, katoliško časopisje ne more rabiti, latoliški časnikar ne more pisati tako podlo ; ne lore in ne sme kriviti resnice; ne more in ne sie lagati in kle-velati; ne sme opisavati škandalov. Za vse to ima katoliški časnikar le 1 e p o p i s i v o in pa resnico. Z lepim zlogom mora prilobiti bralce; izbirati mora skrbno dogodke; piati v vsem resnico ; saj resnica je tako lepa in močna, da naposled tudi nehote izsili priznanje10) Nazadnje naj služi katolišlo časopisje ne strankarstvu, ne privatni, ampak splošni blaginjil11) To je naloga katoliškega časopisja, in te naloge se »Slovenec» kot katoliški Ist dobro zaveda. Pač je v 25 letih utegnil tu ter am kaj zagrešiti — saj je vse človeško nepopolno! — a vedno se povrača k svoji vzvišeni nalogi, h kakor doslej, tako, in če mogoče še bolj, tudi joslej ! »Slovenec» se bode boril za svetišča in ognjišča! Boril se bo pod starim praporom: za vero, dom, cesarja! Sveta n.u bode vsekdar vera, draga narodnost; sveta cerkev, mila domovina. »Slovenec» ne bode pustil, ia bi kdo teptal 4) Epist. ad archiep. Parisiens. 17. iun. 1885. 6) Epist.: „Est sane molestum« 17. dec. 1888. ") Epist.: »In ipso supr. pontific.' ') Epist. archiep niodiolan. 25. iau 1982. 8) ib. •) Encycl. ad episc. Hispaniae 8. dec. 1882. 10) Oratio ad cathol. ephem. scriptores 22. febr. 1879. "j ib. povse objektivno nasproti, ena mu je bila, kakor druga. Da se je sem ter tam malo zadel ob krščanstvo, osobito ob katoličanstvo, ni čuda, kajti možje do dna izpraznil kupo modernega spoznanja in to mu je zlezlo malo v lase. Izvirnosti pa mu tudi glede virskih nazorov ne more odrekati nihče. Brez dvoma bi torej on, da se mu je izljubilo, ustanoviti kako novo vero, ne bil upeljal češčenja boginje razuma, ker, — no, ker so to že pred njim storili francoski revolucionarji. Taka so dejstva in vender so si upali nekaterniki, smešiti tako temeljito in izvirno pisanje. Klevetniki spodtikali so se osobito tudi nad dopisnikovimi napadi na duhovščino. Mi pa smo prepričani, da bi duhovščina ne imela boljšega prijatelja od njega. Ko bi le mesto blagovestij štirih starih evangelistov, ki so po prepričanji tega moža zastarela in niso več za novo dobo, oznanjati hotela evangelije modernih evangelistov materijalizma: Danvina, Vogta, Moleschotta in Biichnerja. Toda tega neče. Ne jezite se torej nai dolenjskim dopisnikom „Narodovim". Našemu listu bil je vedno gcrak prijatelj. Ce-stokrat dal nam je obilico snovi iu tako napravil našim bralcem dokaj zabave. Se v svoji oporoki spominja se našega lista iu toži, da bomo sedaj, ko njega ne bo, zamogli le še pisati o starih, ktepe-tavih tercijalkah. Ta ganljiva skrb je seveda odveč. narodove svetinje: zvestobo do katoliške cerkve, ljubezen do domovine I Deloval bo za pravo prosveto, za prosveto krščansko ; saj je ta katoliška in se ne protivi nobeni narodnosti, nobeni individualnosti. Boril se bo za narodovo vzgojo, ne samo za omiko uma, ampak za vzgojo in omiko uma ter srca. Branil bo narodovo pravo, pospeševal njega rast I V obrambi resnice in pravice, v boju za svetišča in ogojišča pa bo vsekdar imel pred očmi le občno blaginjo, le občne dobrine. Oieb ne bo sovražil, a sovražil bo zmoto in laž. Oznanjal bo zlogo in ljubezen, a le pravo zlogo in krščansko ljubezen! Podlo ne bo pisal, a branil bo neustrašeno resnico in pravico 1 Pred vsem pa bo »Slovenec« tudi poslej vdan sv. cerkvi. Cerkev pa so papež in škofje, in verna množica združena ž njimi 1 Zato mu bo, kakor hoče Leon XIII., sveta škofovska avtoritet al A »Slovenec« tudi upa, da mu ne bode slovenski narod odtegnil pomoči. Zakaj kakor so velike dolžnosti katoliškega časopisja, »tako, pravi Leon XIII. je tudi dolžnost katoličanov krepko podpirati katoliško časopisje;katoličani morajo odtegniti vsako podporo slabim časnikom, a pospeševati morajo, vsak p o s v o j i m o či, d o b r e časnike!«1) »Duhovščina naj podpira katoliške časnike ne le gmotno, ampak tudi s svojim znanjem; podpirajo naj jih tudi vsi drugi možje, kar je res katoliških, kakor vsak more in zna!«2) Slišijo se časih tožbe, da »Slovenec« ni dosti zanimiv. K temu treba opomniti : Zanimiv se mnogim zdi časnik, če prinaša vsakovrstne pikantne novice in škandale. Jasno je, da »Slovenec« tega ne more in ne sme. Potem pa tisti ne pomislijoi da bi bil mnogo bolj zanimiv, ko bi se oni sami zanj bolj zanimali! Ko bi od vseh stranij marljivo dopošiljali kratke, jedrnate dopise, izvestno bi »Slovenec« vedno imel dosti novic. Sicer pa ne smemo pozabiti, da prvi namen katoliškemu časopisju ni zabava radovednosti. Cas je že, da se vzdramimo, da začnemo misliti! Ne iščimo v časnikih le ma-lomestnih novic in velikomestnih škandalov, le bleščečih tirad in lepih fraz, le pretirane hvale in puhle slave, ampak izkušajmo ž njimi razširiti si obzorje, spoznati dogodkom pravo lice, razbistriti si načela, navdušiti se za sveto stvar ! Katoliško časopisje vzbujaj med nami živo zavest edinosti in sloge ! »U t o m n e s u n u m s i n t!« to pravi Leon XIII., bodi stremljenje katoliškega časopisja; da bi bili vsi eno v mišljenju in dejanju ! Zatorej vabimo vse katoliške može, da ostanejo zvesti »Slovencu« še nadalje s svetom in dejanjem! Saj mu je smoter tako lep! »Slovenec« se bode trudil po svoji moči, da bi vremena Slovencem skoraj se zjasnila! ») Encycl.: »Dali alto«. s) Epist.: »In ipso suprem ponlif.« Mož dobil je povse napačno misel, da pišemo vedno le o starih klepetuljah. Kakor vemo iz zanesljivega vira, prebiral je namreč naš list samo takrat, kedar se je pečal z njegovo cenjeno osebo. Malo preveč si torej domišlja dolenjski „Narodov" dopisnik. Toda tudi za to, kar nam je bil v istini, smo mu hvaležni. O-iobito je bil za nas važen radi tega, ker je vsakih 14 dnij ali vnaki mesec pogreval in pre-mieval vse fraze, ki so jih med tem časom obelodanili liberalni in socijalistični nemški listi. Vse te raztresene žarke »misli proste« zbiral je mož v užigalnem steklu svojih dopisov, ter nastavljal, ho-teč nas zapaliti, to steklo na nas, ki smo si prižigali ob njegovem žaru — smodke. Tako smo imeli vedno zabavo, sežgati pa mož naših idej do danes ni mogel. Premotrili smo torej vse dobre lastnosti tega redkega moža, razven njegove velike skromnosti, v časnikarskih sredstvih namreč. Daje navzlic tem skromnostim postal stalen dopisnik dnevnika, to kaže ali dopisnikovo moč, ali pa dnevnikovo slabost. Ako smo zgorej rekli, da je f dol. dopisnik »Narodov« objektiven napram vsem veram, moramo to malo popraviti. Kajti vidi se nam, da trdno veruje v preseljevanje duš. Dopisnika namreč, ki v 289. številki »Naroda« naznanja svojo smrt, nahajamo že v 294. štev. istega lista zopet, Silhouette iz hrvatske uprave. V minulem zasedanju hrvatskega sabora je iz-nesla opozicija v svojih mnogoštevilnih interpelacijah toliko slabih svojstev hrvatskih oblastij, da se mora le Čuditi potrpežljivosti hrvatskega naroda, ki mora trpeti in prenašati take nepravičnosti. Jeden naj0dljfnejih članov opozicije se je zategadel popolnoma opravdano izjavil v svojem govoru, da na Francoskem za absolutizma niso bile oblasti tako predrzne, kakor so dandanes na Hrvatskem, kajti če eo zapirale tudi nedolžne ljudi, so vendar izdajale naloge za to. Glasoviti „lettres de cachot" so smatrale oblasti vendar kot neko sredstvo, da so mogle izvesti zapoved višjih ; na Hrvatskem se pa ne rabijo sploh odloki, nego se politično sumljivi (I) le po ustmeni zapovedi dotičnih predstojnikov zapirajo. To je seveda legije, ker se ni treba ozirati na nobene propise in postave, nego je zadostna samovolja predpostavljenih. Na Hrvatskem je prišlo že tako daleč, da se narodni poslanci od oblasti izganjajo po žandarjih iz onih krajev, kjer se vršć volitve, in uradni list to odobruje, češ, da oblast že ve, kaj dela. V ojstri interpelaciji ter v predlogu dr. Mazura, da se preišče ta zadeva, ki sramoti hrvatske oblasti, povedano je tudi saborskej večini, kar ji gre, ko dopušča, da se z opozicijo tako ravna. Čudno pa je pri vsem tem, da je večina dovolila, da se ta zadeva preišče ter o tem saboru poroča. Zna se že naprej, da bodo večina odobrila ravnanje dotičnih oblasti, ki bode že tako o teh dogodkih sporočila, da so morale tako ravnati. A takim poročilom se seveda verjame bolj, nego poštenim izjavam opozicijonalnega poslanca. V jednej drugej interpelaciji pa se toži neki p>ed-stojnik, da je odpustil občinskega činovnika zato, ker je glasoval za opozicijonalnega kandidata. A ker to ni postavno niti dovoljeno, izmislil se je ter ga obdolžil, da je poneveril občinski denar. Ali činovnik ima od župana službeni dokaz, da je v vsakem pogledu pošten in veren činovnik. Kotarski predstojnik je tedaj nedolžnega človeka javno v uradnem listu očrnil ter ga obdolžil nepoštenega dela. Seveda ne bi dobil dotični činovnik zadovoljščine, tudi ko bi tožil tega predstojnike. Tako se pri nas spodkopuje morala. Grozna samovolja se je godila v Bošnjacih. Tukaj so se zapirali duhovni, trgovci in kmetje, ki so bili poznati, da ne bodo glasovali za vladnega kandidata. Upravitelj župe Djunderović je bil zaprt celih 16 dni, premda politična oblast ne sme več nego na 14 dni zapirati. Duhovni pomočnik Rogo-vić je bil zaprt v Brodu, ravno ko je bila volitev, pa ga niso pustili niti voliti, ker bi bil glasoval za dr. Brlica. Oblast seveda ni vprašala, kdo bode opravljal mesto zaprtih duhovna opravila. Tudi v Orijovcu so zaprli duhovnega pomočnika Kollera brez vsake preiskave; kmetov pa je bilo toliko po zatvorih, da so bili vsi prenapolnjeni. Kmetje zdaj sploh govori, da so zatvori le za poštene ljudi. Sam poslanec Kutuzovie je navedel 28 oseb, ki so bile na ta način zaprte. Proti postopku vlade se ni moglo apelirati, saj se ni nobenemu izdala obsodba. toda kot člankarja z vsemi prednostmi, ki so dopisnika dičile tako lepo. Kakor se je kazal vedno dobro poučenega o stvareh, o katerih je pisal, tako tudi v članku: »Katoliška cerkev in družabna uredba«. Mož je v Vatikanu domač. Povedati v6, da stanuje papež v drugem nadstropju, kardinal, državni tajnik, pa baje jedno nadstropje višje. Vse dozdevne spletke v Vatikanu so mu jasne. Gledal je sv. Očetu pri ustavljanju raznih enciklik čez ramo, poslušal pomenke merodajnih kardinalov. Vse to zvalja in razvleče na dolgo in široko, potrese z „reformatorjem" Savonarelo, Ludlovom, Manningom, Kettelerjem in dr. Krekom, zavije in podaja »Narodovim» bralcem za božično potvico. Da bi jim le ne obležala v želodcu, kajti prebavljiva ni. Ko je cerkvi, o kateri trdi nezmotno, da se je »tekom 2000 let predrugačila, kar je postala po oznanilu Tistega, čigar rojstva se spominjamo v božičnem času, ni več in ne postane nikdar več (!)« očital, da se ne briga ali pa premalo za socijalno delovanje, vsklikne patetično: »Trajalo bo še nekaj let . . predno postanejo pametni razni dr. Kreki.« Mož torej po eni strani očita cerkvi, da se, po njegovem absolutnem mnenju seveda, ne briga za socijalni razvoj, po drugi strani pa imenuje Za časa volitev so oblasti uvele še neki posebni volilni urad, katerega člani so se zvali volilni komisarji ter so imeli prarioo, zapirati opozicijonalne volilce. Dragi opozicijonalni poslanec opisuje v svojej interpelaciji, koliko je narod trpel za časa in ob času zadnjih volitev. Volilna pravica, ki bi morala biti za astavnega državljana prava ugodnost, spremenila ee je na Hrvatskem v torturo. Hrvatski jezik nima izraza za jedno kazen, katera je zdaj že odstranjena, ali se je prej pogostoma rabila, kajti Hrvati take kazni niso poznali, nego so jo tujci semkaj prinesli: po nemški so jo zvali: Spiess-ruthenlaufen. To kazen so morali volilci pretrpeti, predno so prišli do volilne pravice. Postavljeni so bili na voliščih redovi, a v njih občinski lugarji in pandurji, občinski predstojniki, biležniki in blagajniki, kotarski pristavi in predstojniki, in slednjič žandarji, in vsaki je bil opozicijonalne volilce, ki so morali iti skozi te redove, da pridejo do slobodne izvršitve svoje volilne pravice. Tako je bilo posebno v kotaru Sv. Ivan Zelinskem, kjer je bila prva volitev nepostavno obustavljena, a druga se izvršila s sijajno zmago opozicijoaalnega kandidata dr. Zahara, ki je zdaj v svoji interpelaciji razjasnil, kaj se je vse v tem volilnem kolaru godilo. Med ostalim je opisal, kako je bil dihovni pomočnik iz Dubrave, Derkoe, zaprt. Se ve da je tudi ta duhovni pomočnik protivnik današnjtga zistema in radi tega po mnenju političnih oblaiti nevaren človek. Ko mu je njegov župnik dovolil, da obišče svoje sorodnike v Zagrebu, ga je neki pristav v uradnem listu obdolžil da je pobegnil, češ, di ga išče politična oblast. Ko je to omenjeni duhovni pomočnik izvedel, vrnil se je precej ter odšel najpreje v Belovar k županiji, da zve, je-li ga res ištejo, ali tam niso vedeli nič o tem. Ko se je hotel vniti v Dubravo, čakali so ga že žandarji na železniškej postaji, da ga odvedejo h kotarskej oblasti v C»7mo. Ali on se izjavi, da gre že sam tjekaj, da ga ni treba goniti. Ko pride pred kotarskega predstojniki, ga da le-ta zapreti v preiskovalni zapor. Zapit je bil v čisto mračno sobo, da ni mogel niti bretfra opravljati. Hrano mu je hotel dajati ondotni župnik, ali to kotarski predstojnik ni dopustil, ntgo je on sam označil gostilno, iz katere je smel dohvati hrano. Tako je bil gospod Derkos držau ieset dni v preiskovalnem zaporu, a še le tedaj gi obsodi dotični predstojnik na kazen od 50 gld. ali pa deset dni daljnega zapora in potem še na izgoi iz kotara; proti poslednji kazni ni bilo dovoljeno dubovnemu pomočniku pritožiti se. V obsodbi ni niti z lesedico omenjen faktum, zakaj je bil gospod Detios obsojen, in to je popolnoma nepostavna obsoiba, kakor tudi izgon iz kotara, ker poslednje kazni a v nobenem avstrijskem niti hrvatskem zakoniku; h iz občine in pa iz dežele se more kdo pregnati, ai nobeden iz kotara. Proti poslednji obsodbi je vendar gospod Derkos vložil priziv še meseca junip, ali še do zdaj ni rešen in bržkone tudi ne bo, ker je vsa obsodba samovoljna, pa bi morala višja oblast dotičnega predstojnika najpreje obsoditi radi zorabe uradne oblasti. duhovne, ki delujep na socijalnem polju, nespametne in pričakuje, da se spametujejo I Mi samo iskreno želimo, da bi mož čakal na to »spametovanje« tako dolgo, kakor že mi čakamo na njegovo. K lovemu letu. Cas vrti se neprestano. Brez nehanja ginevajo nam ure, iz ur so mžseci, iz mesecev leta, teh pa konca ni. Leto za let»m prihaja mej nas, hiti mimo* človeštva in zatone p)tem v večnost. Tako jednako-merno razvija se čttiov tek in vendar nam vsako leto prinese kaj novega, vsako leto se zgajajo nove in važne stvari in .srnama" vseh teh dogodljajev se zapiše v veliko knjige, katero imenuje svet — zgodovino. Pa ko na Silvestrov večer poteka staro leto, ko se umika več ali marj žalostna preteklost upov polni bodočnosti, novemu letu, zdi se človeku, da stoji tam nekje na neizrrerni ravnini in se ozira proti daljnemu horizontu: aa zapadu je ravnokar zatonilo solnce starega leta, ki mu je sijalo ob mnogih veselih pa tudi žalostnih urah, in obrnivši se od tega presunljivega prizora proti vzhodu, gleda on in faka, da mu zasine skoro drugo solnce, katero hoče z nekim vznemirjajočim veseljem pozdraviti kot proroka boljših dnij, prikrite mu dobe nastopajočega leta ! Za kaj vse se dado upotrebiti hrvatske politične oblasti, dokazuje interpelacija dr. Derenčina. Znano je že čitateljem „Slovenčevim", kako je odgovoril poslanec dr. Potočnjak velikemu županu Robidi, ko mu je le ta oponesel, da ga je slobodno sram, češ, da grdi politične činovnike. Veliki župan je bil seveda razžaljen, pa je pozval dr. Potočnjaka na dvoboj. Poslednji je sprejel poziv, ali priče velikega župana so staknile nekaj o dr. Potočnjaku in prejšnjih, pa so trdile, da on ne more dati viteške (!) zadovoljščine. In kaj se je zgodilo z dr. Potočnjakom pred petimi leti. Napadel ga je v neki gostilni v Novem pijan občinski biležnik, katerega je pa on pošteno izbil in spravil na ulico. To je potrdil poslanec dr. Mažuranic. Ali priče velikega župana so pa trdile, da dr. Potočnjak ui niti reagiral proti temu bilež-niku, ki mu je navadno dal hudo zaušnico. Odkod pa te priče to vedo, kar se je zgodilo pred petimi leti? Iz zapisnikov, katere je po višjem nalogu dal sestaviti pred pol leta kotarski predstojnik v Novem v onem smislu, kakor je kazalo bolje na protivnika dr. Potočnjaka, kajti precej, ko je le-ta kandidiral v deželni zbor, začela se je gonja proti njemu. Ti zapisniki so tedaj sestavljeni po višjem nalogu po po-litičnej oblasti v svrho, da se naškodi narodnemu poslancu, in vendar je vsa zadeva zasebna stvar, s katero nima javna oblast nič opraviti. Ravno tako se zdaj kujejo ovadbe proti dr. Ma-žuraniču, ker brani dr. Potočnjaka. Dvoboja ne odobravamo na noben način, in tukaj govorimo le ob okolnostih, ki so ga izzvale. Dr. Derenčin je v ob-razložbi svoje interpelacije grozno šibal današnji zistem, v katerem se je mogla najti oblast, da je na tako sramoten način hotela spodkopati čast poštenega človeka le zato, ker je opozicijonalec. Grdo je za ta zistem tudi to, da so neki veliki župani napovedali zapreti vsakega, ki bi agitiral proti višjim državnim interesom, to je proti mažaronstvu; ali omenjeni dogodek pa dokazuje, da je na Hrvatskem vladni zistem huje zagazil v svojej agitaciji proti domoljnbnej stranki, nego bi to moglo biti celo v zadujej policijske] državi. Zares prečrna je slika današnjih odnošajev na Hrvatskem, a tudi pretežka naloga opozicije, ki se trudi, da jo odstrani. Vendar pa mora slednjič zmaga ostati na njenej strani, ker se bori za pravično stvar. Politični pregled. V L j u b 1 j a n i, 31. decembra. Nagodbeni provizorij in kvota, oboje je rešeno, toda ne parlamentarnim potom niti pri nas, niti v Budimpešti, kjer se bo o tej zadevi govorilo sicer še prihodnji ponedeljek, toda gotovo brez-vspešno in sedaj tudi nepotrebno, ker je vprašanje rešeno s pomočjo § 14. DanaSnji uradni list objavlja že vse dotične cesarske naredbe. V teh se nam ne pove ničesar novega, marveč ostane do 31. decembra 1898 vse pri starem, vse nagodbe in pogodbe z Ogersko, kakor tudi skupna kvota. Za nekaj časa je torej kriza rešena, kaj pa pride pozneje, pokaže nam bližnja bodočnost. 1 - Neka resnoba se ga poloti in — v tej resnobi prijel sem tudi jaz danes za svoje slabotno pero ter pišem. Nočem pa se spominjati ta resnobni dan veselih trenotij, ki so marsik&kemu posamezniku osla-dila zadnje leto, nočem naštevati večjih ali manjših ran, ki jih je zasekala nesreča ali smrt nekaterni-kom mej slovenskim ljudstvom; na umu mi je pred vsem ljubljeni naš narod. » Tudi njemu poteka zopet jedno leto, katero je zanj velike važnosti ter si ohrani v politiki njegovi trajne posledice svoje bilance. 2e dolgo vrsto let bojuje se za svoje pravice. Pa ta boj ni drugo, nego boj za obstanek. Saj ga Se vedno zatirajo in prezirajo naši nasprotniki uprav nečuveno in ni se mu še določilo zasluženo in dostojno mesto pri mizi narodnostne ravnopravnosti. Toda ravno ravnopravnost bila je glavna parola v političnem boju zadnjega leta iu upajmo, da se sezida iz te podrtije, kakor nam jo sedaj predstavlja avstrijski parlament, nova lepša palača, kjer se zasveti nad vhodom pravični napis: „Suum cuiciue!" V tem istem znamenju vršil se je letos vseslovenski shod, ki naj je Slovence pripravil in okrepil za važne dogodljaje, ki so se potem pričeli v politiki. Ta važni dan poudarjale so se vse glavne zahteve našega naroda, za katere se bojujejo njegov O zaklj učenju državnega zbora piše večerna »N. Fr. Presse« nastopno: Dogodek, ki že osemindvajset let ni prišel na dnevni red, se je pojavil v poslednjih sedmih mesecih dvakrat. Zaključenje zasedanja ima to posledico, da ugasne imuniteta članov državnega zbora, da postanejo brezpomembni vsi vloženi, a še nerešeni predlogi in sploh vse predloge in da ugasne funkcijska doba zborničnih uradov. Jedino le predsednik in podpredsednika ostaneta do otvoritve prihodnjega zasedanja še na svojem mestu, po otvoritvi štirinajstega zasedanja se pa voli novo predsedstvo za poslansko zbornico, ono za gospodsko zbornico se pa novo imenuje. S tem je odpravljena težkoča, ki se je pokazala pri pogajanjih mej ministerskim predsednikom in vodjami strank in igrala zelo važno ulogo. Jednako je z lex Falkenhayn, ki sicer Se ni popolno potrjena. Z zaključenjem državnega zbora pa omogočuje tudi vladi novo slovesno otvoritev državnega zbora in razviti nov program. — Posebno važna pa je za nas vest, ki jo prinaša ta list, da se namreč konečno odzove sedanji načelnik zbornične pisarne, sekcijski načelnik žid Blumenetock-Halban, ki se je, kakor pravi ta list, zameril tudi nemško-liberalnsf <« . a 43 SLi 30 9. zvečer 740 (i Vb sr. jug oblačno 31 7. zjutraj 2. popol. 737-7 7301 1-8 4-5 sl svzh. brezv. megla dež 00 Srednja včerajšnja temperatura —2 6°, za 01° nad normalom. Zahvala. Njegova ektcelenoija jasni gospod knezonadškof dr. Jakob Missia mi je blagovolil povodom bližajočega se novega leta poslati dvesto goldinarjev za mestne uboge. Usojam si objavljati ta blagodušni čin in ob jednem v imenu ubogih, kateri prejmo podporo iz podarjenega denarja, Njegovej ekscelenciji izrekati tem potom najtoplejšo zahvalo. V Ljubljani, dne 30. decembra 1897• 871 Župan: Iv. Hribar 1. r. тшшШтт- 869 1-1 Globoko užaljenim srcem oznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem tužno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, oziroma hči, sestra in teta, gospa Ivanka («aitnik roj. Mencej maglstratnega uradnika soproga danes ob (5. uri popoldne po dolgotrajni in mučni bolezni, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 45. letu njeno dobe mirno v Gospodu zaspala. Truplo predrage pokojnice bode v soboto, dne 1. januvarija 1898. leta, ob 4. uri popoludne v deželni bolnici blagoslovljeno ter na pokopališče k sv. Krištofu prenešeno in tamkaj položeno k večnemu počitku. Sv. maše zadušnice se bodo darovale v župni cerkvi sv. Jakoba. Draga pokojnica bodi priporočena v molitev in prijazen spomin. V Ljubljani, dne 30. decembra 1897. Žalujoči ostali. 879 1-1 Odbor št. Jakobsko-trnovske ženske podružnice družbe sv. Cirila in Metoda naznanja, da je prerninola soustanoviteljica, vrla in marljiva narodna dama, gospa Ivanka Gutnik soproga maglstratnega uradnika. Pogreb drage pokojnice bode v soboto, dne 1. januvarija 1898. i., ob 4. u r i popoldne iz deželne bolnišnice. Vse čestite narodne dame se uljudno vabijo, da počastd v obilnem številu sprevod uzorne ranjco. ИшрН : V hiralnici: 26. decembra. Jožef Viršek, črevljar, 36 let, sušica možgan. ШШШШШШШ јЦ Presrena voščila S m k novemu letu m m ш SSa izraža sm ::; fotografifini zavod Davorina Rovška Цј !ter se najtopleje zahvaljuje slavnemu občinstvu v mestu in na deželi za častna naročila v preteklem јИч letu, proseč prijaznega nadaljnega zanimanja ter јјЦJ blagohotnih naročil. Preskrbel je za vso možno udoimost slavnega občinstva in za natančno in čisto izvršenje svojih slik. 866 1 — 1 јјЦј Odličnim spoštovanjem ШЦ Ц§ Ш g Davorin Rovšek, fotograf, ^ шј Ljubljana, Kolodvorske ulice štev. 34. ш Prečastiti duhovščini in vsem drugim cenjenim naročnikom vošči Sh ii veselo novo leto g* -i f- -•$! ter se priporoča za nadaljno na- Ц»- klonjenost z velespoštovanjem P" ft" <4 Josip Grošelj, fV il 880 l-i podobar v Selcih. ff* sr Veselo novo leto vošči vsem cenjenim gostom, prijateljem in znancem (^Ј!*. Jakob Kalaxuik ^ ^ 873 s soprogo. Povodom bližajočega se novega leta najprisrčnejše čestitke pl cenjenim obiskovalcem moje brijačnice, oso-bito prečastiti duhovščini, proseč vse na-daljne naklonjenosti. Velespoštovanjem 854 Ivan Kastelic brivec, Florijanske ulice št. 25. Povodom nastopa novega leta vsem najinim cenj. p. n. gostom, prijateljem in znancem izražava najpiisrčnejša voščila in prosiva njihove nadaljnje naklonjenosti. Velespoštovanjem 872 Franc in Fani Ferlinz. Vsem znancem in prijateljem vošči 8fil c- 2_1 rodSina &tarot cRollaR. - / MMiM -Ц Najprisrčnejša voščila «jfliMg' prečastiti duhovščini, cenjenim naroČ-n'kom, prijateljem in znancem povodom novega leta 1898. Velespoštovanjem I -»g £ Ч--V. . J ет Leopold Tratnik pasar 804 v Ljubljani. i)vr/o\y,)w (i\mwijv 'S. }} J j \t\f\ ir I , .. . . i v. s prošnjo za nadaljno naklonjenost. p»-- L^r Vsem svojim velecastitim gostom prisrčno, srečno novo leto! 2 . 867 M -»s Velespoštovanjem Ivan Mayr kaYarna-restavraclja Mayr v Filipovem dvorcu. \ Sj Zdravo, srečno novo leto! ji vsem čestitim naročevalcem, prijate- li ljem in znancem želi ter prosi nadaljne naklonjenosti. Velespoštovanjem 11 ^ 87g Fran Breskvar a. O knjigovez "v Lijiibljani. " \ Prisrčna voščila i #|j vsem veleč, gostom, prijateljem in znancem I ijil Velespoštovanjem 874 jI Ivan Hafner s soprogo || restavrater na južnem kolodvoru v Ljubljani. ^^ i'* WFi. Ш ШЖШдаМш i TI ГiТТГТТТТ1 П i i 11 м ГГ11 T i ГТТ Qreeno, veselo * * novo leto voščita vsem velecastitim gostom v „Katoliškem domu" 863 Andrej in Ana Zalar. ! 1 I lif.У. it f.it.i), it. it ii i i i, i. i. it if ii Sf i ii.it i » $ C. Iu kr. dvoma i J mm n izaemnjs orgei; bratov Rieger v Jageradorfu v avstr. Šleziji. Filijalka v Budimpešti, lili., Garay-utcza 48, v lastni hiši. Izvrstne, cenene cerkvene orgije pod prav ugodnimi pogoji. 23 26—26 Seznam orgelj brezplačno. K na meseo lahko pošteno zasluži sleherni ter povsod brez zgube, ako hoče prodajati postavno dopuščene srečke in državna pisma, j Ponudbe na Ludovika Oesterreicher, Budapest VIII, j Deutschegasse 8. 459 10-1 733 10-10 870 1 Vsled dovoljenja c. kr. finančnega ministerstva določena je efektna loterija ognjegasnega društva v Kamniku za leto 1898. V lekarni se tudi dobiva: Pristno flranooako žganje т konjak, S a - - ko vino, aagrrada vino (odvajajoče) itd. originalnih steklenicah po GO in 40 kr., med. kni med. malaga, najboljša, vse po najnižjih cenah. Zelea Splošno priznan je kina - železnati malaga kot dijetetično, krepčujoče in kri tvoreče zdravilno sredstvo, priporočljivo krvi pri-manjkujočim otrokom, ženskim, rekon-valescentom, sploh slabotnim osebam; Steklenica gld. 1*80, pol stekl. gld. ]-— Prireja se v kemično farinacev-tičnem laboratoriju lekarne „pri zlatem orlu" J. Svobode nasl. (Mardetschlaeger) •v Ljuhljitni kateri naj se dopošiljajo naročila. Ondi dobć se tudi vsa homoopatična zdravila. Pojasnila na v lekarniško stroko spadajoča vprašanja dajo se radovoljno in brezplačno. 64 52—51 8 ceniki zastonj. E. Zbitek-ov pri Olomuou zavod za izdelovanje stekleno-mozaičnih božjih grobov, turških duplin in altarjevza procesije ob sv. Rešnjem Telesu. Odlikovan od Nj. svetosti papeža Leona XIII.; priznanja katol. teolog, akademije v Peterburgu. nemškega misijona v Carigradu itd. Vsa pošiljatve zajamčene. 7'24 4-2 Domača umetnost! Podobarski i pozlatarski ateljš v Ljubljani. Kolodvorske ulice 32—34 se priporoma prečast. duhovščini in cerkvenim predstojništvom v naročila na izdelovanje oltarjev iz lesa v poljubnem slogu, kipov in svetniških soh iz gipsa , kamna , lesenih itd. Oltarne skupine _ iz različnega materijala. Blagorodnemu gospodu Andreju Rovšek-u, podobarju in pozlatarju v Ljubljani. Altar, ki ste ga naredili za podružno cerkev v Lučih, župnije žalinske, je prav lepo in trpežno delo. katero dela svojemu mojstru vso čast. Altar ne naredi samo v obče na gledalca prav prijetnega utiša, ampak so tudi posamezni deli pravilno, natančno in trpežno izdelani. Ž a 1 i n a , dne 1. avgusta 1897. 505 52-23 Josip Novak, župnik. Naznanilo. Opiraje se na priporočilo v „Škofijskem Listu" II. štev. t. 1. ponudimo letošnje 663 9 izvrstno vino, vsem pre^a^t. gg. cerkvenim predstojnikom, pa tudi drugim duhovnikom in kupcem po sledečih cenah: 1. Mašno vino.....hktl. od gld 25 do 28 2. Navadno namizno vino, tudi zaiamfene pristnosti „ „ „ 22 „ 24 3. Vino nižje vrste in poluvino „ „ „ 15 „ 18 Večjim odjemalcem bodisi mašnih ali drugih vin ceue po dogovoru. Ztdrui/s postreže tudi s finimi dezertnimi in buteljskimi vini. Najmanjša kvaliteta pod 1, 2, 3 je 56 litrov. — Gene veljajo lcco Postojma do preklica. Registr. vipavska vinarska zadruga. «a sr-«> Liniment Capsici compos. 231 4 iz lekarne Rlohter-Jeve v Fr&gl priznano izvrstno bolečino olajšujoče mazilo jo dobiti posodica po 40 kr., 7U kr. in 1 ;;ld. v vseh lekarnah. Zahteva naj se to sploh priljubljeno domače zdravilo kar kratko kot 707 39—11 Richter-jev liniment s,sidrom- ter sprejme iz previdnosti le v steklenicah z znano varstveno marko „sidro" kot pristno. Richter-jeva lekarna pri zlatem levu v Pragi. Ker so barake v .Zvezdi" podrli, sem bil primoran svojo delavnloo prestaviti na Ounajsko cesto štev. 11, k „Figabirtu" na dvorišče. Vse dosedanje in nove naročnike vabim, da me mnogo' no ceno de.«. v »j brojno j)očaste s svojimi naročili ter jamčim za pošteno pa Alojzij hkarjcvec, 830 3-3 krojaški mojster, pri „Figabirtu1 na Dunajski cesti II. Primerna darila za Božič in поуо leto! Kanarčki. Fini pristni harški žlahtni žvrgolivci. 837 10-4 (Eclite Hurzer Kanarlenrollvogel.j razpošiljam s povzetjem po 4, 5, 6 in 8 gld. jednega, v osmih dneh poskusijo ga tudi zamenjam: samice istega rodu ipo 1 gld, s čopico po 1 gld. 60 kr. Jamčim za vrednost in živi dohod. Pri vprašanjih prosim pismeno znamko priložiti. Srečko Tomažič, Ljubljana, Sv. Petra nasip št. 33 XI a Л s ев > M s m "o ce M «5 > > ° -s Cf? a ф CS O bs 33 Л a o... .2,^ C 01!Л." ___ .S S."S £. i 'C > л o - >G0 i O «5 £ a ; o > i J ^ E Л g ----ЧЈ C a> • o A) ce п Q ћ > -c OJ —H a —l ^ f C3 1-1 - МЛ Ргеб. duhoTŽfini ▼Ijudno priporočam svojo delavnico slikarijo na steklu, ilasti za izdelovanje cerkvenih oken žametno slikarijo Ed. Stuhl v Gruden. Annenstrasae 35. Najboljša spri-čala in pohvale za izvršena dela razpošiljam na zahtevo. HERBABNY -je v podfosfornasts-kisli apneno Ta 28 let z največjim uspehom rabljeni prsni sirup raztaplja slez. upokojuje kaštlj, pomanjšuje pčt, daje slast do jedt. pospešuje jrebavljanje in redil-nost, telo jačt in krepi. Železo, ki je v sirupu v lahko si prisvajajoči obliki, je jako koristni za narejanje krvi, razstopljive fosfomo - apnene soli. ki so v njem, pa posebno pri slabotnih otroolh fospešujejo narejeiije kostij. 725 20-2 Cena steklenici je 1 gld. 25 b:., po pošti 20 kr. več za zavijanje. (PoLteklenic ni.) 'Jft^ [Prosimo, da se vedno ЛујJi o »f izrecno zalteva Herbabny-Jev iffiMuis^ERBABNr iny/Шј, znamko, ia katera znamenja naj se blagovoi paziti. Osrednje skladišče: Dunaj, lekarna „zur Barmherzigkeit" VII. 1, Kalserstrasso 73 in 75. V zalogi skoro v vseh lekarnah na Dunaju in v kronovinah. SKcacssata Sotnin» t>iati<>. Езсакзсз; n n N h Oj 5? i «0Г v Ljubljani, na Duiajski cesti št. 15 (v Medjatovi lilRl) priporoča svojo dobro vrejeno zalogo raznovrstnega politiranega in iikanega pohištva. Garniture, dlvane, madraco od 16 gld. do 40 glii., madraoe na peresih 10 idd., dratene madraoe b gld. 50kr.,pulte za mašne knjige itd. Naročila se točno izvršujejo. Cenilnik s podobami zastonj in franko. 322 35—34 U Delavnica kleparskih, ključarskih, ANTON BELEC Vid ssk&d llij^feljaao izdeluje ter ima v zalogi dve po 793 7 iz kositurjn 12, 15,18, 20 gld.- iz medenine 22, 24, 28, 32 gld., iz tompaka 40, 50 gld., obhajilne svetilnice iz kositarja po 2 gld., iz medenine po 5, 8, 10 gld. pusioe z zvončki za pobiranje mlloSćhie, iz kositarja po 1'50 gld., iz medenine 5 gld. štcdiliia železna ognjišč» vsa železnn in tudi razna za vzidati. t !!Pokrivanje zvonikov!! j Barvanje zvonikov g* napeljevanje strešnih žlebov in strelovodov. Razne želez, ograje, vrata, omrežja za pokopališča id. JNOVO ustanovljena in novourej'ena (|OHl«IČa stavbinska in umetalna steklarija tvrdke 503 16 Avg. Agnola v Ljubljani Dunajska cesta 9, poleg ,Figovca' ise priporoča prečast. duhovščini n cerkvenim predstojništvom v naročila za izdelovanje cerkvenih oken in vrat vdelanih s ka-tedralnim steklom ali s svincem obrobljenim belim ali barrenim steklom, s steklom z umetno slikarijo vse strokovnjaško dobro, zajamčeno in trpežno izvrženo v lastni delavnici, od najpriprostejšega do najfinejšega dela. — Ob jednem opozarja na lepo svojo zalogo vsakovrstnega steklarskega blaga kot so: porcelanasti predmeti, zrcala. steklo v ploščah, svetiljke, podobe, okviri za podobe itd. Prevzema vsa stavbinska steklarska dela in popravila po najnižji ceni. A V svrho varnosti občinstva pred ničvrednimi ponarejanji nosim od sedaj nadalje to le oblastveno ragi-strovano varstveno znamko. Jedino pravi (Tinctura balsamica) lz lekarne pri „angelja varhu" in tovarne farma-eevtlčnlh preparatov A. Thierry-ja v Pregradi pri Rogatec-Siatini. Preskušan in potrjen od zdravstvenih oblastev. Najstareje, uajprlstneje, najreelneje ln najoeneje ljudsko domače zdravilo, ki uteši prsne in plučne bolesti __1 krč v želodcu itd. ter je vpora- bno notranje In zunanje. V znak pristnosti je zaprta vsaka steklenica s srebrno kapico, v katero jo vtisnjena moja tvrdka Adolf Thlerry lekarna pri „angelju va-rihu1'. Vsak balzam, ki ne nosi ztroraj stoječe zeleno tiskane varstvene znamke, nuj s« odkloni kot čim cenejo tem nič vrednejo ponaredbo. Pazi naj se toraj vedno natančno na zelono varstveno znamko, kakor zgoraj I Ponnrejalce in posnemovalce svojega jedino pravega balzama, kakor tudi prekupce nič vrednih ponarejenih, občinstvo varajočih drugih balzamov, zasledujem najstrožje sednijskim potom na podlngf zakona o varstvenih znamkah. Kjer se ne nahaja zaloga mojega balzama, naj se naroči direktno in naslovi: Na angelja varha lekarno A. Thlerryja v Pregradi pri Rogatoo-Slatlnl. 12 malih ali 6 dvojnih steklenic stane franko vsake avstro-ogerske poštne postaje 4 krone, v Bosno in Hercegovino 12 malih ali 6 dvojnih steklenic 4 krone 60 vinarjev. Manj kot, 12 majhnih aH 6 dvojnih steklenic se ne razpošilja. Razpošilja se samo proti predplačilu ali poštnemu povzetju. Fazi naj se vedno natančno na zgorajino zeleno varstveno znamko, katero mora nositi v znak pristnosti vsaka steklenloa. Adolf Tlilerry, lekarnar Otvoritev gostilne. Zahvaljujoč se za dosedanje zaupanje naznanjava svojim !б. gostom in slavnemu občinstvu sploh, da sva se s svojo gostilno preselila na Turjaški trg št. 1 v novo hišo .Katoliške družbe'. Točiva izvrstna ter pristna dolenjska, štajarska in litrijanska vina, pa znano Kozlerjevo cesarsko pivo. Vsakčas postreževa z okusnimi, gorKimi in mrzlimi jedili. Na razpolago imava tudi snažno uravnane sftbe za prenočevanje. V mnogoštevilen obisk se priporočava 784 24-7 Andrej in Ana Zalar. Naznanilo. „ Južno-štajerska hranilnica" v Celji obrestuje hranilne vloge kakor dosedaj tudi od novega leta 1808 naprej po 4 odstotke, ne da bi odtegovala rentni davek. Nevzdignjene obresti pripisujejo se vsakega prvega prosinca in prvega malega srpana h kapitalu. 843 9-3 Ravnateljstvo. Bortolo Sardotsch, Koper (tvrdka obstoji od 1. 1828) prod aj a in insh olivna Na zahtevanje pošilja vzorce brezplačno in franko. Ozir poštenosti, zmernih cen in točne, redne postrežbe so najboljši dokaz razni samostani, cerkvena predstojništva in zasebniki, kateri pri gornji tvrdki kupujejo vse, kar potrebujejo taceita blaga, od namiznega olja do goriva in olja za mazanje strojev. 674 68 Dobiva se povsod. C 745 36—7 Najbolje in najceneje sredstvo za čiščenje zob. Št. 226 pr. Razpis služeb. 852 3-2 Pri mestnem magistrata se razpisujejo sledeče službe: a) služba tržnega nadzornika s prejemki IV. činovnega razreda; b) služba magistratnega konolpieta s prejemki V. činovnega razreda, event. ilužba magistratnega konoeptnega praktikanta z adjutom letnih 600 gld.; c) troje služeb pisarniških praktlkantov z letnim adjutom po 480 gld. Od rellektantov na službo tržnega nadzornika, ki bode imel vzdržavati tržni red, sahteva se teoretično in praktično poznanje živil. Prosilci za službi ad b) morajo dokazati, da so prebili predpisane juridične izpite ia kakem avstrijskem vseučilišču in da so za konceptno uradovanje tudi praktično usposobljeni. Če bi pa takšnih prosilcev ne bilo, jemal se bo v drugi vrsti tudi ozir na splošno lsposobljenost in izobrazbo. Od prosilcev za službe ad c) zahteva se splošna usposobljenost in pa dovršeni lauki na kakej nižji gimnaziji ali realki. Prednost bodo pa imeli prosilci, ki se morejo zkazati s srednješolskimi zrelostnimi spričevali. Službe ad b) in c,) so razpisano v stalno podelitev, služba ad a) se pa oddaje za :daj začasno in se podeli stalno takrat, ko dokaže nadzornik zahtevano sposobnost za loverjeni posel. Prosilci za jedno zgoraj označenih služeb naj svoje s potrebnimi dokazili oprem-jene prošnje vlagajo pri predsedništvu mestnega magistrata najpozneje do 15. januvarija 1898. 1. :er bi se pozneje došle prošnje ne upoštevalo. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 22. deeembra 1897. " Za Božič in Novo leto znižane cene Slavnemu občinstvu priporočam svojo bogato zalogo jaai raznovrstnih ur, verižic, Д prstanov, zapestnic, uhanov itd. po najnižjih cenah. Zlate ure za gospode od gld. 20-— naprej. Zlate ure za dame od gld. 16 — naprej. Budilke od gld. 1 75 naprej itd. cenejši fcot drugod! Razpošilja se točno tudi po pošti. — Ceniki zastonj in franko- I] Odličnim spoštovanjem 835 4—4 B FRAN ČUDEN. urar v Ljubljani. Najcenejši politiški list .Slovenski Gospodar' $<•>$ j 17Ија v Mariboru vsak četrtek, po novem letu na veliki folio-poiN ter 8tane za vsc let0 2 gld< 50 kr_ a[i 5 K j za pol leta * K- «*> h., in za četrt leta 1 K. 30 h. - ,.Slov. Gospodar" oeaa i i«1 neU3lraSeno bori l)od geslom „Vsa za vero, dom, cesarja.'^ pravj duševni in gospodarski napredek slov. ljudstva, J« najbolj razširjen list na Spodnjem Štajerju. Slovenci, slov. društva, naročite si ga ali ga vsaj zahtevajte na ogled! Slovenski obrtniki in trgovoi! Dajte svoja io i j yallJ' o 86 zel° P° celli tiskajo: Vrstica za enkrat stane t ' ,, ra at 18 h- ln trikrat 24 h. - Naročnina in oznanila naj apravnlštvu „Slov. Gospodarja" v Maribora, Koroške ulloe štev. 5. (863) з_з Kmetska posojilnica ljubljanske okolice, reglstrovana zadruga z neomejeno zavezo, v Ljubljani, na Marije Terezije cesti štev. I (v Knezovi hiši) obrestuje hranilne vloge po 858 3-2 4'la odstotka brez odtege rentnega davka, kojega zadruga sama za vložnike plaeuje, na kar se občinstvo opozarja. Uradne ure vsaki dan od 8. do 12. ure dopoldne. [Popolna razprodaja. Vsled sklepa upniškega odbora se v konkurzno maso Ign. Zargi-ja spadajoče manufakturno in posaraentrijsko blago, nahajajoče se v prodajalnici Ig. Žargi-ja na Sy. JPeti«a cesti štev. O na drobno razproda. Razprodajalo ae bode pod tovarniško ceno. — Razprodaja traja le kratek čas. Oskrbnik konkurzne mase: 855 3—2 Odvetnik dr. M. Pire. Podpisana ima v zalegi najraznovrstnejše trpežno, krasno blago za bandera, baldahine, raznobarvne plašče, kazule, pluviale, dalmatike, ve- lume, albe, koretelje, prte itd sploh vse, kar se rabi v cerkvi pri službi božji. — Prevzema tudi vezenje, prenovljenje stare obleke in vsa popravila. — Izdeluje ročno iu pošteno po najnižji ceni bandera in vso drugo obleko. Prečastite gospode prosim, da se blagovole pri naročilih ozirati na domačo tvrdko ter ne uvažujejo tujih tvrdk, društev in potujočih agentov. Zagotavljajo hitro in najpoštenejšo postrežbo in najnižjo ceno, zatrjuje, da bode hvaležna tudi za najmanjše naročilo. Najodličnejšim spoštovanjain se priporoča 12 52-52 Ana Hofbauer, imejiteljica zaloge cerkvene obleke, orodja in posode v Ljubljani, Gledališke ulloe 4. Primerna priložnostna darila! Friderik Hoffmann, 4® ■ urar, 318 26—17 ®7 na Dunajski cesti v Ljubjani, priporoča svojo zalog-o vseh vrst žepnih ur -ш v zlatu, srebru, tuli, jeklu in niklu ravno tako tudi nihalnih, stenskih in budilnih ur in le dobre do najfinejše kakovosti po najnižjih cenah. Specijalitete in novosti žepnih, nihalnih, stenskih in budilnih ur so vedno v zalogi. 1'opriive se dobro in solidno izvršujejo. Utitauovljono lota 1870. Izdelava perila za gospode, gosp6 in otroke na debelo in_drobno. Cena in blago brez konkurence. o > d u ft o e> I—1 a> o ia m O b Brajoe ca prospode, beli olilffon glnđke na prtih, brei «Tratnik», brei maniot, 17 Tret Jedri» ed glđ. 1 10 do ЈГ» lo«» „ „ 6-85 „ 18 — Brajoe za đeike, T t velikostih, ilcerknkor gornl« Iedna od gld. 1-— do 1'40 ">»• „ 675 ,. 7 74 Bvltlo. za gospod^ в vrst J«dn« 80 kr. do gld. 1'40 lest gld. 4 60 do gld. 7 60 Dvanajst ovratnikov od gld. 1-80 do 2 B0. Dvanajst maniet od gld. 8'S0 do 4-00. 19 pretlog (VorhotJen) eđ gld.3 S5do6'— Za kroj brez graje in za točno postrežbo jamči tvrdka J. O* Ilamann v Ljubljani, ki s perilom oskrbuje mnogo o. ln kr. častnikov in o. in kr. mornarico. Cenike nemške, slovenske, laške pošilja na zahtevo brezplačno. olj 51 4 -I Svoji k svojim! _ Podpisani priporoča velefaetiti duhovščini in slavnemu občinstvu čebelno-Yoščenes¥eče za cerkev, procesije in pogrebe, gospodom trgovcem 838 10-6 ■srošž©»,© ssviilE© in, ns,ed za prodajo v škafih po 16, 20, 40 kg težkih prav po ceni. — Za čebtlarje izvrstni garantirani pitanec v škatljah po 5 kg, ii kg 50 in 60 kr., škatlja 30kr., pošilja se po pošti proti povzetju ali predplačilu. Dobiva se med v satovji in pitanec v škafih po 20—40 kg prav po ceni. Za birmo, Božič, Miklavža itd. prodaja raznovrstno medenino na debelo in drobno. Zaloga in prodaja Utr brinja in brinjevca liter gld 120, medeno žganje liter 1 gld., vse je lastni hdelek. Kupuje Udi vsaki čas med v panjih, sodčkih, kakor tudi vosek in suho sa-tovje po komor mogoče visoki ceni. Za obila raročila se toplo priporoča in zagotavlja točno n pošteno postrežbo 9. svečar in lectir, trgovina z medom i voskom, Ljubljina, Wolfove nlice 10. f) ej» mfa ^јф) тј* ћ f j» ^jt & i Srečno novo leto želi vsem svojim p. n. naročnikom in so jim priporoča za nadaljno naklonjenost in naročila Alojzij Erjavec proj J. Zor 776 čevljarski mojster v Ljubljani, Čevljarske ulice št. 3. fi «T« «T«. «V »f* «T«, «r» ..I*. «T«, „I* t t i Alojzij Večaj izdelovalec pečij iz glinastih snovij v Ljubljani, Opekarska cesta 61 preje Igriške ulice 2 47—47 priporoča lepo svojo zalogo raznovrstnih pečij od najpreprostejše do najfinejše, raznobarvne: rujave, zelene bele, pri naročilih pa tvrii drugačne barve V zalogi ima tudi kahljlce za štedilnike, sploh razne glinaste izdelke. Za svoje delo jam':i leto dnij. Cene so najnižje. ♦ izdelovatelj cerkvenega orodja in posode _ , v LJubljani, Poljanska cesta 8, ^ poleg Alojzijevišća A j priporoča se prečast. duhovščini, cerkvenim Tf ><* predstojništvom in dobrotnikom v najna- Л fa tančnejše izdelovanje k monštranc, ciborijev, ke-lihov, tabernakljev, svetnikov, lestencev, križev ua. 764 s kovine po poljubnem slogu iz in po n i z k i ceni. 5 i! C. in kr. privilegovani zavod za izdelovanje orgelj tvrdke Franc Čapek v Kremsu ob Donavi odlikovali» mnogokrat s prvimi darili , član pariške akademije umetnosti se priporoča v izvršitev vseh v to stroko spadajočih del, kakor: Izdelovanje ln postavljanje _ novih orgelj po najnovejšem, preizkušenem stožčnoprfdalčnem (Kpgellade) zistemu i. t. d. prenavljanje ln popravljanje orgelj, barmonijev, ameriškega ali poljubnega izvora in velikosti. 121 26—26 Od ustanovitve tega zavoda doslej izvršilo se je v njem 150 novih orgelj, mej temi so se postavile orgije v kremški mestni župni cerkvi (z 48 registri), v prostejeviški (s 30 registri), v St. Lenartu na Koroškem (z 28 registri), v Cortini di Ampezzo (z 32 registri), v Obertham na Češkem (z 18 registri), v Czepanu na Sedmograškem (z 12 registri) itd. itd. Dovoljujejo se jako ugodni plačilni pogoji. Št. 43.841. Razglas. 860 3-2 Občinski svet deželnega stolnega mesta Iijubljane sklenil je v svoji seji dne 22. t. m. o priliki ustanovljenja proračunov za bodoče leto, da je v svrho pokrtja nedostatkov pri redni in izredni potrebščini mestnega zaklada pobirati v letu 1898: 1. 20°/„ doklado k vsem neposrednim v mestu ljubljanskem v letu 1898 prtd-pisanim davkom; izimši osebno dohodarino, če jo tndi dežela ne bode upoštevala. 2. Gostaščino iH sicer od najemščin od 50 gld. do vštetih 100 gld. na leto x> 2 kr. od vsakega goldinarja najemščine, od najemščine nad 100 gld. pa po 4 kr. od va-kega goldinarja najemščine. To se z ozirom na § 43. občinskega reda za Ljubljano oznanja z dostavkom, (a more vsak, kdor misli, da se mu s tem sklepom godi krivica, vložiti svoje ugovore v 14 dneh, t. j. do vštetega 10. januvarija 1898 pri magistratnem vložnem zapisniki. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 27. decembra 1897. Posojilnica v mestu Kamnik obrestuje hranilne vloge tudi po novem letu po 4L2 odstotka brez odbitka novega rentnega davka. Umetni in trgovski vrtnar Alojzij Korzika v I^jubljani ulice, Tržaška cesta priporočam prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu svojo Izredno bogato zalogo pristnega travnega, zelenjadnega, poljskega in cvetličnega semena, za katerega dobro kalitev jamčim. Potrudil sem se kar najbolje, da sem si nabral semena najboljših vrst ter zanje postavil tako nizke cene, da pač odslej ne bode treba naročevati častitim naročnikom pri tujih večinoma židovskih tvrdkah, ter za slabo blago pošiljati domač denar v tuje dežele. Kupovalo se bode torej pri domačem trgovcu-obrtnlku dobro, pošteno blago po nizkih cenah. V zalogi imam tudi še raznovrstne rastline ln izdeljujem suhe in sveže šopko in vence, sploh vse v umetno vrtnarstvo spadajoče predmete. Postrežem točno, natančno po najnižjih cenah. Ceniki s slikami (katalogi) so franko na razpolago. uljudno priporočam КЗГ V obilna naročila se bodočim čast. odjemalcem ter želim vsem dosedanjim in 878 2-1 srečno, veselo novo leto! 856 4—2' Ravnateljstvo. I > u n a n 8 k a borza. Dnč 30. decembra. Skupni državni dolg v notah.....103 gld. Skupni državni dolg v srebru.....101 „ Avstrijska zlata renta 4°/0......121 „ Avstrijska kronska renta 4°/0, 200 kron . 101 „ Ogerska zlata renta 4"/„.......121 n Ogerska kronska renta 4°/0, 200 kron . . 99 „ Avstro-ogerske bančne delnice, 600 gld. . 933 „ Kreditne delnice, 160 gld. ...... 361 „ London vista......•.....120 „ Nemški drž. bankovci za 100 m. nem. drž.velj. 58 „ 20 mark............11 „ 20 frankov (napoleondor)............9 „ Italijanski bankovci........45 „ G. kr. cekini......................5 „ - kr. 96 „ 40 , 90 „ 40 „ 50 „ 30 I n 85 „ 76 „ 52 •/,„ 87«/„ 69 „ Dne 30. deoembra. 4°/0 državne srečke 1. 1854, 250 gld. . . 6°/0 državne srečke 1. 1860. 100 gld. . . Državne srečke 1. 1864, 100 gld..... 4"/„ zadolžnice Rudolfove zelez. po 200 kron Tišine srečke 4°/0, 100 g'.d....... Dunavske vravnavne sreSke 5°/0 .... Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . Posojilo goriškega mesta...... 4°/„ kranjsko deželno posojilo..... Zastavna pisma av. osr. ze n.-kred.banke 4°/„ Prijoritetne obveznice državne železnice . . n „ južne železnice 3°/0 . „ „ južne železnice 5% . n „ dolenjskih železnic 4°/o 160 gld. — 159 — 188 — 99 50 138 50 129 — 108 50 112 50 98 50 98 40 22". 25 183 25 126 — 99 n 50 Kreditne srečke, 100 gld....... 4°/0 srečke dunav. parobr. družbo, 100 gld. Avstrijskfga rudečega križa srečke, 10 gld. Rudolfove srečke, 10 gld....... Salmove srečke, 40 gld........ St. Genois srečke, 40 gld....... Waldsteinove srečke, 20 gld...... Ljubljanske srečke......... Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . . Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. st. v. Akcije tržaškega Lloyda, 500 gld. . . . Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . Splošna avstrijska stavbinska družba . • Montanska družba avstr. plan. . ■ • • Trboveljska premogarska družba, 70 gld. . Papirnih rubljev 100 . . • 200 gld. 25 kr. 16б 19 25 74 79 57 23 159 3435 4-j 1 76 103 131 166 127 20 60 50 25 60 25 85 ЖјГ Nakup ln prodaja HtM vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi. Menjarnična delniška družba „IVI E iS C U It" Wollzeile št. 10 Dunaj, Nlariahilferstrasse 74 B. РоЈавп11а"£Љ v vseh gospodarskih in finančnih stvarel potom o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostni» papirjev in vestni svfeti za dosego kolikor je mogoče visocegi obrestovanja pri popolni varnosti ЖјГ 11 ««ložoXIlli alnvnio. -gg