Leto LXXm., št, 169 L}nbqna, petek *• Jnflja l*fO Izh:;;:- vsak dan popoldne !■ ■ M.M1irti BBđSJJ> kl pmnflK. — Ineezatl do 80 petit vrst 4 Din 2, do 100 vrst a Din 2.50, od 100 do 900 vrat m D*n % večji h—M pet* Trsta Din 4.—. Popust po dogovoru, lnseratrn davek posebej. — >Slovenski Narod« >elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za toosematvo Din 3ft.—„ Rokopisi ne n ■HHBM Df LJUBLJANA, »-», Sl-SS, »-24, š*. i Podrilalct: MARIBOR, Graja« trg Jt. T — 36 — CKLiJK, rif 1Ja4u> uredništvo: SU uuumayerjeva uMca 1, Saicifmi »t. «55; uprave: Kocenova mL 2, telefon št- 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVBNJ GRADEC, »omškov trg 5. - Poštna I—fcJMl v I grtbM—l 1L 10.3M. V Solnogradu sestavljalo nov evid južnovzhodne Evrope V cilju točne razmejitve interesnih področij bi želela Nemčija doseči tudi popolno preureditev državnih edinic — Slovaška naj bi se pridružila Madžarski, Podkarpatska Rusija pa Sovjetski uniji — Rumunija naj bi odstopila del Transilvanije Madžarski, Dobrudžo pa Bolgariji, nakar naj bi se osnoval pnn 11 Kim. 2n. jul. e. Temčija. in Italija v stanja, da urt-dits razmejitev interesnih sfer tudi v jugovzhodni Evropi. Ta akcija je bila pred zlomom Francije iz strateških in vojaških razlogov odložena- Zdaj je čas za akcijo v tem smislu, kajti francoski ali angleški vpliv na tem področju je zdaj onemogočen in urediti je treba odnosa je med državami na tem področju ter odnosa je teh držav do Nemčije in Italije. V rimskih političnih krogih menijo, da so pogledi Italije in Nemčije glede balkanskega in podunavskega področja popolnoma določeni. V nekaterih krogih v Rimu so prepričani, da že obstoja razmejitev interesnih sfer med Sovjetsko zvezo in Italijo in mislijo, da sedanja akcija Rima in Berlina na evropskem jugovzhodu ni v zvezi z Vprašanjem odnosajev med Italijo in Sovjetsko zvezo. Železna garda proti vsaki okrnitvi romunskega ozemlja Bukarešta. 26. jul. j. (Ass. Press). Posebno odposlanstvo Železne garde se je včeraj zglasilo na rumunskeni dvoru ter je izročilo kralju Karrlu spomenico, v kateri se zavzema proti temu, da bi Rumunija. odstopila le košček svojeg« ozemlja. Žel( zna garda v spomenici navaja, da je mmunski narod raje pripravljen boriti se, kakor pa odstopiti svoja ozemlja bodisi Madžarski, bodisi Bolgariji. Bojazen v Bukarešti Bukarešta, 26. jul. e. (Rador). Potovanje predsCvLnika vlaie Gigurta in zunanjega ministra Manoilesca v Solnograd je še vedno predmet največjega zanimanja v rumunskih političnih krogih. Po razgovorih z zunanjim ministrom Ribbentropom bo rumunska državnika verjetno sprejel kancelar Hitler, nakar bosta Gigurtu in Ma-noilescu odpotovala v Rim, kamor bosta dospela v soboto ponoči, že v nedeljo ali najkasneje v ponedeljek bosta konferirala z italijanskim zunanjim ministrom danom, nakar ju bo sprejel tudi predsednik vlade Mussolini. V rum unskih političnih krogih In v krogih, ki so blizu zunanjemu noinistrstvu, pravijo, da bosta rumunska državnika mogla v Rimu predložiti obilen dokazni material o tem, da ima Rumunija pravico do Erdelja in Banata ter bosta lahko predlagala, da Madžarska preneha s svojimi pretiranimi revizaonlstičnimi za-nte\ ami. Tuji opazovalci v Bukarešti po p°roča- jo, da so krogov, ki so blizu zunanjega ministrstva, kljub temu polašča nervoznOst zaradi prepričanja, da bo s pogajanji in razgovori v S°ln»gradu odločena b°doč» ureditev Podunavja in s tem bodoča usoda Rumunije. Vprašanje Dohrudže Sofija, 26. jul. e. V poučenih krogih izjavljajo, da se vprašanje Dobrudže ne more rešiti v nekaj dneh. Poudarjajo pa, da bosta Bolgarija in Rumunija po razgovorih v Solnogradu proučili vsa teritorialna, etnografska, geografska in druga vprašanja, ki so v zvezi s problemom odstopi tve južne Dobrudže Bolgariji. Sele po teh pripravljalnih delih se bodo lahko načeli razgovori o dejanski priključitvi Dobrudže k Bolgariji. Anglija odobrava bolgarske zahteve London, 26. julija e. (Reuter) V dobro obveščenih krogih trdijo, da je angleška vlada sporočila bolgarski vladi, da odobrava njene zahteve glede povrnitve južne Dobrudže. Anglija prej ni mogla odkrito podpreti te bolgarske zahteve zaradi garancij. ki jih je dala Rumuniji. Zdaj se ji pa na to ni treba več ozirati, ker je kumunija angleške garancije odklonila. Ang! ja je pa tudi že prej kot porok za rumun&ke meje vendarle preko Turčije stalno svetovala Rumuniji, naj ustreže bolgarskim zahtevam. Odhod bolgarskih državnikov v Nemčijo Sofija, 26. julija, e. (BTA). V zadnjem trenutku se je izpremenil načrt glede potovanja predsednika vlade Filova in zunanjega ministra Popova v Nemčijo. Državnika ne bosta odpotovala z ekspiesom, temveč danes ob 11. z letalom. Izgon tujcev v Rumuniji Bukarešta, 26. jul. j. (TOP). Po današnjem jutranjem poročilu rumunskega radia so rumunska oblastva odredila izgon 20 tujih državljanov, iz večine Francozov, ki morajo v roku 24 ur zapustiti rumun-sko ozemlje. Izgon se smatra kot posledica raznih sabotažnih dejanj. Med izgnanci je več vodilnih uradnikov raznih rumunskih petrolejskih družb, med njimi tudi generalni ravnatelj »Concordie«, enega največjih podjetij svoje vrste. Podkarpatsko Rusije dobi Sovjetska unija Madžarska bo dobila odškodnino z o ds t ©pit vi j o dela dosedanjega rumunskega ozemlja Bukarešta, 26. jul. e. (Ass. Press). Včeraj so rumunske obiasti izdale nove ukrepe v Erdelju, zlasti v obmejnih krajih in sicer zaradi čedalje bolj živahne kampanje, ki zahteva, da dobi Erdelj avtonomijo in da se za vsako ceno mora preprečiti izločitev Erdelja iz rumunskih meja. Rumunske oblasti skušajo z raznimi ukrepi to kampanjo kanalizirati. Rumunski politični krogi ne posvečajo velike pozornosti samo razgovorom v Solnogradu, temveč tudi vprašanju o stališču, ki ga bo zavzela Sovjetska zveza do sklepov v Solnogradu. Imenovanje bivšega zunanjega ministra Gafenca za rumunskega poslanika v Moskvi se spravlja v zvezo s sedanjo veliko diplomatsko delavnostjo Nemčije. V političnih krogih menijo, da Rusija ne bo direktno podpirala te ali druge strani, obstoja pa možnost, da se bodo v Solnogradu razgovarjali tudi o odstopitvi Podkarpat-ske Ukrajine, katero naj bi dobila Rusija, Madžarska pa naj bi dobila za odškodnino določeno ozemlje v Erdelju. Glede tega problema je baje že dosežen sporazum med Nemčijo in Sovjetsko Rusijo. Zelo značilno za sedanji položaj v jugovzhodnem področju pa je, pravijo v rumunskih političnih krogih, da je Nemčija spremenila svoj načrt za rešitev spornih vprašanj v jugovzhodni Evropi v tem smislu, da je začela ta vprašanja že sedaj reševati, dočim je bilo znano, da je hotela te zadeve urediti šele po končani vojni. Sicer so pa v Bukarešti prepričani, da sklepi s solnograške konference ne bodo izvedeni takoj, temveč šele postopno s pogajanji in medsebojnim sporazumevanjem prizadetih držav. Turčija na straži Carigrad. 26. i u lija e (ATA) V mero-dajnih krogih poudarjajo, da Turčija nima nobenih posebnih namenov z vpoklicem vojaških obveznikov treh letnikov, kar se lahko sklepa tudi po tem da ie predsednik republike in več.na člano-" vlade na oddihu. Vpoklic nadaljnjih treh letnikov na vežbe spada v okvir splošnli priprav za vsako eventualnost. V Turčij; vlada popoln mir in od tod *c preti nik smur nobena nevarnost. NI a evropskem področju Turčije je zbranih sedaj okrog 20 divizij. Glede pogajanj v Solnogradu prav«jo v poučenih krogih, da ie treba tem razgovorom pripisovati velik pomen. V političnih krogih pa govore tudi o možnosti r> gativnih posledic, ki bi 'ih mogl miiitsk«Ux k»riba posledic, ki bi jih mogli imeti sklepi na konferenci v Solnogradu za Turčijo. Izdatna podpora Amerike Angliji Ob sodelovanju angleškega kapitala bo tako povečana produkcija letal, da bo lahko dobivala Anglija mesečno najmanj 3000 aparatov — Onemogočen izvoz petroleja in drugih sirovi n za nasprotnike Anglije W a a h i n g t o n, 26. jul. j. (Reuter). Vlada Zedinjjeniti držav je sprejela včeraj dva sklepa izredne važnosti. Finančni minister Morgenthau je podal izjavo o posredni letalski pomoči Zedinjenih držav Anglije na ta način, da se bo čim hitreje org-anizirala proizvodnja letal za potrebe Velike Britanije in drugič je bil »prejet sklep o uvedbi kontrole nad pomorskimi transporti petroleja in železa ter kovinskih izdelkov iz Zedinjenih držav. Od novo uvedene kontrole, ki je očitno 'naperjena proti Nemčiji, Anglija ne bo prizadeta. Glede proizvodnje mesečnih 3000 letal za zračno silo Velike Britanije je finančni minister Morgenthau včeraj izjavil: Zedi-njene države bodo vse storile, da se angleški vladi omogoči nakup 8000 letal, ki jih bo vsak mesec dodatno producirala ameriška letalska industrija. Po dogovoru z angleško vlado bodo zgrajene nove letalske tovarne, za katere bo nosila stroške Anglija, ki bo prav tako plačevala tudi njih izdelke. Finančno ministrstvo Zedinjenih držav je skupaj z vojnim in mornariškim ministrstvom popolnoma soglasno glede tega načrta, član ameriškega obrambnega komiteja Knudsea bo o tem izdelal podrobne načrte. Z gradnjo novih letalskih tovarn bo narasla produkcijska sposobnost letalske Industrije Zedinjenih držav daleč nad 50.000 letal na leto, kakor jih je omenil predsednik Roosevelt v svoji obrambni poslanici 15. maja. Za to organizacijo letalske proizvodnje bo potrebno ogromno denarja, s katerim pa Velika Britanija itak v zadostni meri razpolaga. Morgenthau je ie naglasil, da je vlada Velike Britanije predlagala, naj se ta velikopotezna akcija nemudoma prične tako, da bi Anglija lahko čimprej dobavila zaželenih 3000 letal mesečno. Kar se tiče kontrole izvoza kovin in petroleja, je naperjena predvsem proti Španiji. Ugotovljeno je namreč, da je Španija v zadnjem času naročila v Ameriki ogromne količine teh sirovin, ki daleko presegajo španske potrebe. Zato smatrajo za dokazano, da je to Mago določeno za N'emcijo In Italijo in da predstavlja Španija samo posrednika. Ker pa je to v nasprotju i ameriškim nevtralnostnim zakonom, bodo Zedinjene države take transakcije preprečile in dopustile Izvoz v Španijo le v onem obsegu, ki odgovarja povprečni letni potrebi Španije same. New York, 26. jul. j. (R. A.). V zvezi z včeraj uvedeno kontrolo nad izvozom petroleja iz Zedinjenih držav so ameriška oblastva že včeraj ustavila dva parnika, ki sta imela natovorjenih 200.000 sodov teksaškega petroleja za Španijo. Ameriška oblastva so d redila, zaplembo v skladu z uvedeno kontrolo, nikakor pa ne zaradi tega, ker je bil petrolej namenjen ▼ Španijo, od koder bi bil morda odpremljen naprej v Nemčijo m Italijo. Pospešeno oboroževanje Amerike W a s h i n g t o n, 26. jul. e. (Ass. Press). Pomočnik vojnega ministra Johnson je Izjavil, da bo imela Amerika v treh mesecih toliko vojnega materiala, da bo zadoščal za opremo enega milijona vojakov. Amerika boce dvigniti tudi svojo proizvodnjo letal na 18.000 letal letno. Anglija na javlja blokado vsega svrop. kontinenta London, 26. jul. e. (Reuter). V dobro obveščenih krogih pravijo, da bo Anglija v kratkem času izvedla blokado vsega evropskega, kontinenta. Blokada bo obsegala celotno področje od najsevernejše točke na Norveškem do Gibraltarja in Sredozemskega morja. Sklep o blokadi evropskega kontinenta bo minister za blokado objavil na prihodnji seji spodnje zbornice. Osnovanje obrambnega sveta v Mehiki Merico City, 26. jul. j. (A. R.). Mehiški zvezni kongres, ki se je sestal včeraj zvečer, je pričel kot glavno točko zasedanja obravnavati zakon o uvedbi splošne javne delovne službe in pa zakon o osnovanju vrhovnega nacionalnega obrambnega sve- u. Ta teden še ne bo nemškega napada Kodanj, 26. julija j. (DNB) K položaju, ki je nastal po dokončni angleški odločitvi nemškega apela, pripominja berlinski dopisnik danskega lista »Berlingske Tidende«, da je videti, kakor da trenutno Nelčijo vse drugo bolj zanima, kakor pa napad na Anglijo. Vsak se zaveda, da stojimo nepo- sredno pred njegovo realizacijo, toda dokler je neznan trenutek, kdaj se bo napad pričel, nemški narod disciplinirano čaka in to čakanje najbrž ne bo prekinjeno tudi se ta teden, ki je v zvezi z obiski iz jugovzhodne Evrope posvečen veliki politiki. Majski pri Halifaxu L.Ond°n, 26. jul. AA. Diplomatski urednik agencije Reuter poroča iz tujih diplomatskih krogov, da je danes lorda Halifaxa obiskal sovjetski veleposlanik Majski. Zvedelo se je, da sta razpravljala o odloku od 24. julija t. L, s katerim so bile blokirane gotove terjatve baltiških držav v Londonu. Aalandski otoki Moskva, 26. jul. AA. (DNB). V diplomatskih krogih pravijo, da je imel finski poslanik Paasikivi zadnje čase s sovjetsko vlado pogajanja o režimu na Alandskih otokih. V zvezi s tem je finska vlada dala sovjetski vladi zagotovilo, da Alandskih otokov ne bo odstopila nobeni tretji državi, oziroma da ne bodo postali odvisni od kake tretje države. Razen tega je Finska, kakor trdijo, dala sovjetski zvezi pravico, da se po svojih pooblaščencih vsak čas lahko na kraju samem prepriča o vojaškem položaju Alandskih otokov. Američani zapuščajo baltske države VVashington, 26. julija. A A. (DNB). Sumner VVelles, ki zaradi odsotnosti Hulla vrši sedaj dolžnost ministra za zunanje zadeve, je sporočil, da je ameriška ladja za prevoz čet ^American Legion«, odplula včeraj iz New Yorka v Pečengo, da prevzame tam ameriške državljane, ki so ostali v Severni Evropi. To potovanje se vrši po želji Roosevelta. VVelles je dejal, da so vojskujoče se države obveščene o potovanju te ladje. Ameriški poslanik na Norveškem ga. Hai imann ter ameriški poslaniki iz Baltiških držav se vrnejo isto-tako s to ladjo. S tem v zvezi smatrajo uradni krogi, da bo to priliko za vrnitev v Ameriko izkoristilo skupno 800 Američanov in to okoli 200 iz Norveške, 200 iz švedske in 200 iz Litve. Minister Konstantin©vic na Bledu Bled, 26. julija e. Včeraj popoldne je dospel na Bled minister brez listnice dr Miha tlo Konstantinović 1 < * * 4 " * - - ,i « a _ i i. Snoči je dr. Konstantinović že odpotoval nazaj v Beograd. Drcvi se bo udeležil seje ministrskega sveta. Pravni referent trgovin-skega predstavništva SSSR v Beogradu Beograd, 26. julija e. Včeraj zjutraj je dospel iz Bruslja preko Berlina in Budimpešte pravni referent trgovinskega predstavništva sovjetske Rusije Merinov. Sprememba na romunskem poslaništvu v Londonu lx>ndon, 26. julija e. (Reuter) V ru-munslcem poslaništvu v Londonu so izjavili, da se odpoklic rumunskega poslanika Tilea ne sme smatrati kot namero rumunske vlade, da bi prekinila odnošaje z angleško vlado. Naslednik odpoklicanega poslanika je že imenovan. Take vrste spremembe spadajo v diplomatsko prakso. V torek tajna seja angleške zbornice London, 26. julija e. (Reuter) Podpredsednik vlade Attlee je izjavil, da bo v torek velika razprava o zunanji politiki, ki bo pa tajna, kajti večina Članov parlamenta je prepričana, da ie treba pri sedanjem položaju tajno razprpavljati tudi o zunanjepolitičnih zadevah. Vlada sam ne želi, da bi bile seje parlamenta tajne, a hoče ugoditi večini čflanov spodnje zbornice. Sorzna poročila Curih, 26. julija. Beograd 10, Pariz 9.87, London 17.35, New York 440, MN' - ^ *>0 Madrid 40, Berlin 175.75. Strahovita katastrofa v Čilu Neurje in vikarji so opustošili eele pokrajine in zalstevali ve* sto smrtnih žrte*' Santiago, 26. jul. j. (A. R.). Severne province čilske republike Je zadela prirodna katastrofa, Id Je zahtevala več sto človeških žrtev. Silno deževje Je v zvezi s silovitimi vinarji in nenormalno visoko morsko plimo opustošilo obalne pokrajine severno in južno od Antofagaste. Prirodna katastrofa* je v celi vrsti naselij porušila bivališča tako, da je na tisoče ljudi brez strehe. Oblastva so v prizadetih pokrajinah uredila zasilne lazarete v javnih poslopjih. Nesreča se občuti tem huje, ker v teh krajih nedostaja zadostne zdravniške pomoči. V prizadete province Je odpotoval guverner iz Antofagaste z večjim številom zdravnikov In pomožnega osobja. Posebno hudo je bilo prizadeto mesto Barillas, kjer so morali izprazniti vojašnice, da so vanje za silo nastanili prebivalstvo, ki Je ostalo brez strehe, škoda, Id so Jo povzročili nalivi in morska plima se ceni m mnogo minjonov Kako si zamišljajo Nemci nov gospodarski red v Evropi Izjava nemškega gospodar, o nemškem načrtu za ureditev Evrope dr. Funka in politično znašala moč nemških letalskih skupin, ki so izvrševale napade na angleško brodov-je, mestoma do 80 bombnih in bojnih letal. Veliko število angleških ladij je bilo zadetih, dasi navaja londonski radio v svojem večernem poročilu, da nemški napadi niso povzročili nobene škode. Berlin, 26. jul. A A. (DNE). Nemška letala so dosegla včeraj popoidne in zvečer ponovno pomemben uspeh v Rokav-skem prelivu. Po doslej prispelih vesteh je bil napaden angleški konvoj 23 trgovinskih ladij, ki je bil zelo zavarovan s pomorskimi in zračnimi silami. Za časa napada je bilo potopljenih 11 trgovinskih ladij s skupno 34.000 tonami, tri druge trgovinske ladje s skupno 12.000 tonami pa so bile zažgane ali pa tako težko poškodovane, da se lahko računa, da so popolnoma izgubljene. Razen tega je bil zažgan moderen angleški rušilec, drugi pa težio poškodovan. Odmevi izpred Dunkerquea Berlin, 26. jul. j. (DNB). Po več ko mesecu dni je angleška admiraliteta včeraj »uradno objavila, da so nemška letala sredi junija potopila v francoski luki Saint Na-zaire zasidrano angleško ladjo »Lanca -striac (16.432 ton). Ob isti priliki je izgubilo življenje 2S23 vojakov in častnikov angleške ekspedicijske armade v Franciji »Lancastria« je bila zadeta od nemških bomb in potopljena baš ko je vkrcavala preostanke angleške kontinentalne armade, da jih prepelje v Francijo. Angleško uradno poročilo navaja tudi, da je bilo med žrtvami tudi več civilnih beguncev, med njimi tudi nekaj žensk in otrok. Gotovo pa je, da izvirajo te žrtve z drugih ladij, ki so se hkrati nahajale v pristanišču. Izmed 37 umetnikov le 10 „priđobitnikov" Kako je ocenila dav£na uprava v Ljubljani naše umetnike Berlin, 26. jul.a. (DNB). Minister za gospodarstvo Funk je dal obširnejšo izjavo predstavnikom tujega in domačega tiska o nemškem načrtu za gospodarsko ureditev Evrope. Naglasil je, da bo novi evropski gospodarski roj zgrajen na naravnih dejstvih. Brez dvoma bo vojna imela občutne posledice za vse svetovno gospodarstvo. Nemčija bo sodelovala z Italijo in to najožje. Združile se bodo gospodarske sOe obeh držav pri obnovi Evrope. Po zmagi se bodo uporabljale metode, ki so Nemčiji zagotovile velike gospodarske uspehe pred vojno ter za časa vojne. Prirodno je, da ne obstoja namen uvesti ponovno režim svobodne konkurence. Glede valutnega vprašanja je Funk izjavil, da se bo redilo v okvirju pametne delitve dela, pri čemer se bo gledalo na gospodarstva vseh evropskih narodov. To ni samo tehnično vprašanje. Nemška marka bo vsekakor dominantna valuta Evrope. Ogromno zvišanje moči Nemčije bo Imelo za posledico ogromno okrepitev nemškega denarja. Naravno je, da se bodo ovire za okrepitev marke povsod odstranile. Odstranile se bedo tudi razlike, ki so odslej obstojale glede posameznih vrst mark. V nobenem primeru ne bo ponovno uvedena absolutna srvoboria tečajev, toda tudi monetarna unija Evrope se ne bo Izvršila, katere posledica bi bila carinska unija. Valutna vprašanja bodo urejena na osnovi kompenzacije same bilance. Sedanji klirinški sistem bo služil kot osnova za eventualno zboljšanje valutnih razmer. Zaradi posledic sedanjih metod pri bilateralnih gospodarskih izmenjavah in plačilnih načinih se bo delalo na tem, da se izvede multilateralna izmenjava gospodarskih dobrin ter kompenzacija salda raznih držav, tako da bodo razne države lahko med seboj imele normalne gospodarske odnošaje potom klirinških ustanov. S tem v zvezi je popolnoma naravno, da bo odstranjena tudi večina sedanjih težav deviznega prometa. Funk je nato govoril o bodočem grospo-darskem prostoru Evrope ter dodal, da Evropa nima gotovih proizvodov, to pa posebno proizvodov, ki se smatrajo za odveč. Niti najmanj se ne želi, je nadaljeval Funk. iz velike Nemčije ustvariti tako avtarkijo, ki bi predstavljala sistem, pa če tudi bi bil popoln, ki bi sam sebi zadostoval. Upoštevala se bo prodaja nemških industrijskih proizvodov po vsem svetu, kakor so se že doslej prodajali. Upoštevalo se bo, da bodo vsi nemški proizvodi na razpolago v zadostnih količinah vsem, potem ko bodo predhodno popolnoma zadovoljene gospodarske potrebe Nemčije. Gospodarska svoboda vsega tega prostora bo zagotovljena tako, da se bo ostvaril gospodarski prostor Velike Nemčije v primerih neugodnih razmer In da ne bo odvisen od samega sebe. To ne bo avtarkija v onem smislu, da bi imenovani prostor zadostoval samemu sebi, temveč bo slonel na taki gospodarski doktrini, ki bo pope inom a odgovarjala vsem političnim in življenjskim zahtevam Izvoza. Ta nemški izvozni potencial bo posebno pomemben po vojni. Dr. Funk se je bavil nato z vprašanjem, kakšno dobavo blaqa pričakuje Evropa od sovjetske Rusije, Žedinjenih držav. Južne Amerike in Daljneg? vzhoda. Rusija, je dejal dr. Funk, bo postala liferant surovin, istočasno pa bo klijent Nemčije za izdelke. Kar se tiče gospodarskih zvez z Zedinje-nimi državami, zavisi to od samih Američanov. Američani žele delati za izvedbo novega svetovnega gospodarstva, m to na stalen način. Toda oni bi morali opustiti svoje umetne metode in s tem željo, da bi bili istočasno največja nacija za kredite in največja izvozniška država na svetu. Dr. Funk se je nato dotaknil vprašanja zlata v Ameriki, ter je s tem v zvezi dejal: V bodoče zlato ne bo imelo več pomena valutne osnove v Evropi, ker valutna vrednost ne zavisi od zlatega pokritja, temveč od vrednosti, ki jo denarju daje država. Trgovina z Južno Ameriku in Daljnim vzhodom, t. j. s prostoroma, s katerima je Nemčija ohranila najboljše zveze, se bo še naprej ugodno razvijala, posebno, ko se napravi konec angleškemu piratstvu. Gospodarske težave na svetu so nastale zaradi metod Versaillesa ter na osnovi dejstva, da je stala Rusija s svojimi tržišči popolnoma ob strani. V trenutku, ko bosta mir in red obnovljena na Kitajskem in Daljnem vzhodu, bo mogoče najti tržišča, ki bodo prevzela vse izvozno blago. Ne verujem, je naglasil Funk, da bi napori za ustvaritev avtarkije amer;ških tržišč imeli uspeh, ker so gospodarske razmere tam take, da ne dovodjujejo, da bi se Amerika v gospodarskem smislu izolirala od ostalega sveta, Zedinjene države morajo opustiti idejo vsiljevanja svojih gospodarskih pogojev Nemčiji ter Evropi Nam ni potrebno, da bi Severna Amerika posredovala v naši trgovini z Južno Ameriko. Gospodarski odnosa j i med Nemčijo in Južno Ameriko bodo sloneli na svobodno sklenjenih sporazumih s suverenimi državami, ker te nimajo interesa, da njihovi od-nošaji z Nemčijo ne bi postali normalni. Nikoli se ne sme pri mednarodni gospodarski izmenjavi pozabiti, da igra kvaliteta blaga glavno vlogo. Kar se pa tiče kva-iitete nemškega blaga, se nam ni treba brigati niti sedaj, niti v bodočnosti. Z izvedbo stabilnosti tečajev se bo zagotovilo, da bo način plačevanja funkcionirati na zadovoljiv način, in da bo tekla izmenjava blaga med posameznimi državami normalno, s tem, da bodo vse evropske države sodelovale na vseh poljih, torej tudi na političnem in gospodarskem. Gospodarska solidarnost bo najboljše zastopala gospodarske interese Evrope v odnošajih z drugimi gospodarskimi skupinami sveta. Tej združeni Evropi ne bo treba več sprejemati političnih in gospodarskih pogojev katerekoli druge skupine. Ljubljana. 26. julija Pred davkarijo sta enaka mesar in umetnik, ko spadata v občestvo davkoplačevalcev. Zato so zda i razgrnjeni na magistratu davčni seznami hkrati za umetnike in mesarje. Vendar s tem ni rečeno, da so tudi njihovi dohodki enaki. Mesarjev ie v Liubliani trikrat več kakor umetnikov in vsi so zavezani Dlačeva-niu pridobnine. umetniki oa samo nekateri. Tako je oač na svetu, da rrvnoso laže porodajaš gmotne dobrine, hrano za telo kakor za duha. čeprav še tako povzdigujemo kulturne dobrine in se proglašamo za idealiste. Pri nas pogosto govore, da ie umetnikov mnoso ore več ter da zato ne moreio živeti od svoie umetnosti. Mnogi nimaio niti ateljeiev in "do-gosto ne celo platna in barv ali mavca za svoie ustvarjanje. Toda nai ne zamerijo umetniki In mesarji, da jih primerjamo med seboi. sai so vsai v tem enaki, da si pošteno služijo kruh. Zakai bi mesarjevo delo ne bilo častno tako kakor umetnikovo? Mesarski poklic sicer ni umetniški, toda pred davkariio velia več kakor slikarski, kaiti v seznamu 112 ljubljanskih mesarjev ni nobenega, ki bi mu davčna uprava ne prisodila vsai neka i dohodkov na lefo. Najnižja cenitev znaša 920 čisteča dohodka na leto. kot osnove za pridobnino. naivišia pa 89.600 din. Med temi 112 mesarji pa niso navedene mesne industrije, ki se pečaio z industrijsko predelavo mesa. Umetnikov ie v seznamu samo 37. Navedeni so tudi tisti, ki ne bodo plačali pridobnine. Celo 27 iih ie tako »srečnih«. Ne vemo, po kakšnih kriteriiih so iih izbirali, da so nekatere počastili kot ori-dobitnike in da so pri drugih v rubriki dohodkov samo potegnili črto. Naibrž se bo te časti še otresalo nekai »obsoienih«. Med umetnikom in umetnikom ie nedvomno teže ugotoviti razliko kakor med mesarjem in mesarjem. Težko ie reči. da ie ta prid obi tnik. on pa ni. Toda na davčni upravi morajo pač poznati kakšno metodo. V seznamu opazimo nekatera imena z ocenitvijo dohodkov, čeorav vemo. da ti pridobitniki ne moreio zaslužiti vsaj nič več kakor nekateri, ki so oproščeni Naivišie ocenieni dohedki so celo precei visoki. 56 000 din. Naivišie dohodke so prisodili kiparjem, ki imaio hkrati kamnoseška podjetia. Med njimi ie tudi modele r s 5.600 din dohodkov. Eden naših starejših slikarjev ima no tem seznamu 7.000 din dohodkov. Dohodki drugih umet- nikov so ocenjeni na: 9000 din. 12.000. 8.800, 17.800. 18.700. 18.000 in 20.000 din. V seznamu pa tudi ne morete zaslediti vseh imen ljubljanskih umetnikov, zato bi ne bilo prav. če bi se kdo sklical na te sezname, češ. samo tisti ie umetnik, ki ga je priznala davčna uprava. V Liubliani ie tudi r>riznan noklic zasebnih učiteljev. Po seznamu davčne uprave ie zasebnih učiteljev 13. Vsi ti učitelji imaio tako visoke dohodke, da iih ie davkarija prištela med pri dobitnike, in sicer jim ie prisodila rx> 1000 do 12.000 din čistega dohodka na leto. Beli kakor umetnike ceni davčna uprava peke. V Ljubljani imamo 66 pekam. Pekarne z največjim prometom so ocenjene: 98.000, 68.000 in 58.000 din čistega dohodka na leto. Pekarna, ki zasluži najmanj, ima še vedno 4.80C din čistega dohodka. Tudi šiviliam le treba izreči priznanje, čeprav v seznamu niso navedene kot »modni saloni«. Sai dobro veste, da ie sama Eva Iznašla smokvino pero ter da ie potem takem poklic šivilie naistareiši na svetu in ima tako sij a ino tradicijo, da ne pozna nikdar krize. Vsai tako sodimo po davčnem seznamu. Cisti dohodki ljubljanskih šivilj so ocenieni naivišie na 30.500 din, najnižje pa na 3.900 din. Krojači se v tem pogledu nikakor ne moreio kosati s šiviljami V seznamu iih ie naštetih 90, njihovi čisti dohodki se r>a giblieio zelo nizko, od 400 do 7.500 din. Najbolj izenačene dohodke med obrtniki imajo dimnikarji, pač zato. ker imaio strogo podeljena področja in se iim ni treba bati konkurence. V Ljubliani iih ie 20. dimnikov ie pa toliko, da iih ne pre-šteje noben statistik. Cisti dohodki dimnikarjev so ocenjeni od 10.000 do 17.200 din. Zelo različno so ocenjeni dohodki ključavničarjev, ki iih ie v seznamu 28; dohodki se gibljejo od 3.000 do fc'5.600 din. Nekoliko manjše dohodke imaio kovači in mehaniki, ki so r.a\ edeni v skupnem seznamu (35). od 1500 do 38 000 din. Približno enake dohodke imaio oleskorii (27), od 1.500 do 30.400 din Kleparii (30) pa zaslužijo zopet nekoliko več 5.200 do 97.300 din. Prav tako sed^rii (5> od 24.000 do 40.000 din. med tam ko znašajo dohodki torbariev (6) 4.000 do 19.800 din. ščetariev (4) od 4.000 do 10.000 in tapetni-kov (10) 1.300 do 17.000 din. Davčni odbori za te stroke bodo zasedali od 8. do 10. avgusta. varovalne zavode ter industrijska in trgovska podjetja, katerim smo poslali posebne prošnje za prispevke v ta sklad, in pa ono naročnike naših dnevnikov, ki so v njio o priliki letošnjega protitubcrkulozncga tedna prejeli na?.e postne položnice, da blagovolijo vpoštevati naš apel in z naknadnimi denarnimi prispevki pripomoči k udej-stvitvi našega visokega cilja: pripiaviti vsakemu jetičnemu Slovencu bolniško posteljo. — Protituberkulozna zveza v Ljubita-ni. * V dopolnitev že objavljenega poročila o prispevkih občin v »Sklad za zdravljenje jetičnih bolnikov« v višini 1.250 din obveščamo javnost da so prisnevale v ta sklad v zadnjem času še te-le občine: Grosuplje 1.500 din, Dovje-Mojstrana 100, Teharje 100, Križe na Gor. 50, St. Jurij pri Grosup-Hem 600. Maribor 1.000: Radovljica 400, Blagovica 50, St. Vid pri Grobelnem 100, Zagorje ob Savi 100 din in Ljubljana 2.000. Doslej torej skupno 7.250 din. — Od nekaterih občin imamo zagotovila, da bodo v prihodnjem občinskem proračunu za ta njih nakazil oziroma zagotovil. Navedemo se, da ne bo občine v Sloveniji, ki bi prezrla naš apel, in pričakujemo še nadaljnjih nakazila oziroma zagotovil. Navedenim občinam se iskreno zahvaljujemo v nadi, da bodo one, ki so prispevale ;le nizke zneske, poskrbele za to, da ? pr'hodnjim roračunom nakažejo višje prispevke. — rotituberkulozna zveza v Ljubljani. (fye( e\ni ca KOLEDAR Danes: Fetek, 26. julija: Ana DA NASNJE PRIREDITVE Kino Matica: zaprto Kino Sloga: Gcntleman vlomilec Kino Union: Ples na vulkanu DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Kmet, Tvrševa cesta 11, Trn-koczy ded.. Mestni trg 4, Ustar, Selenbur-gova ulica 7. <$4Pod srta Oglasi »Stanovanje se odda stranki brez otrok« so postali pri nas že stereotipni. Za njimi se skrt\'& marsikatera tragedija — namreč »strank« z otroki. \rendar s tem ni povedano vse. To bi morali vedeti tisti, ki proglašajo družino za temelj družbe ter opc\%ajo materinstvo. Doi-olj je znano, da imajo največ otrok prav tisti stanovanjski najemniki, ki stanujejo v najslabših stanovanjih in ki zelo težko dobe stanovanje, ko se morajo seliti. Odkar se je začela e\mropska vojna, so bile v raznih državah izdane odredbe v zaščito diužine; tudi pri nas. Najemodajalci tudi niso mogli več poljubno zrviševati najemnine. Ce so najemniki ostali dolžni za stanovanje, ker je bit hranilec družine na orožnih vajah, to ni smel biti vziok odpovedi stano-van ja. Vendar so se nekateri najemniki pritoževali. Sicer so se pritoževali predvsem najemodajalci nad zaščitnimi odredbami in si prizadevali, da bi bile odpravljene legalno, a nekateri med njimi so si skušali pomagati tudi drugače. Najemodajalec iahko odpove stanovanje najemniku, če ga potrebuje zase, ne glede na to, ali je hranilec družine na orožnih vajah ali ne. Tako se je n. pr. zgodilo, da je bilo odpovedano stanovanje družini v Koleziji. Hranilec je bil na orožnih vajah in družini je predla precej trda. Vendar so plačevali najemnino vsaj v obrokih. Najemodajalec je moral zahtevati sodno odpoved in navedel je kot vzrok odpovedi, da potrebuje stanovanje zase. V resnici ga je oddal svojemu sorodstvu in mu ga še celo ponujal. Družina je prejela sodno odpoved in zdaj iščejo novo stanovanje. Ima enegp otroka. Na mnogih krajih so jo zavrnili: Stanovanje oddajamo samo družini brez otrok. V Ljubljani je baje tudi nekaj izjem: oddajajo stanovanja le družinam z otroki. Toda, žal, izjeme tudi v tem primeru potrjujejo pravilo. Nesreče Ljubljana, 26. julija. Leopold Vldovlč, 24letni kurjač državne železnice iz Ljubljane, je včeraj doma v stanovanju polnil karbidno svetilko za. kolo, pa je ravnal precej neprevidno. Svetilka mu je v rokah naenkrat eksplodirala in se je Vidovič hudo opekel po obrazu in rokah. Na Cesti dveh cesarjev so nesreče čedalje pogosteje, največ zaradi tega, ker se tam igra hi skače zmerom veliko otrok iz kolonije. Tudi včeraj se je tamkaj igrala gruča otrok, med katere je s kolesom za-vozila neka ženska m podrla 61etnega de-davčevega sinčka Franca Ovna. Otrok se je poškodoval po rokah in glavi ter po nogah. Zidarski delavec Štefan Skerlj, zaposlen pri tvrdkl »Tesna«, je včeraj padel s stavbe v mestu ln si hudo poškodoval hrbet. Najbrž ima nalomljeno hrbtenico. — 29-letni delavec Miha Jovanovič. uslužben pri Tinci Grošljevi na Poljanski cesti, se je peljal včeraj s kolesom v Šiško. Tam mu je na Celovški cesti pridrvel nasproti neki motociklist, ki ga je podrl. Jovanovič se je težje poškodoval na glavi. — Nekje v mestu Je snoči padla s kolesa tudi trgovka Ana Kocutarjeva in si zlomila desno roko. 691etnl prosjak Jernej Okorn je prišepal včeraj v Domžale, kjer je zvečer zlezel na neki senik, da bi tam prenočil. Ko pa je lezel v senik, je z vrha padel na tla, kjer je obležal s polomljenimi rebri- — Delavec Nikola Kostur, zaposlen pri utrjevalnih delih nad Gorenjo vasjo, je padel z vrha na skale in si nalomil hrbtenico. — Tesarju Bernardu TJmeku z Vrhnike je cirkular-ka odrezala prste na desni roki. — V bolnico so spravili tudi 101 etno posestnikovo hčerko Marijo Anželjčevo iz LoSkega potoka, ki je padla na travniku in udarila z rokami po ostrini kose, ki ji je obrezala obe dlani. Vojna na Kitajskem Cungking, 26. jul. j. (A. R.). Včeraj je večji odred japonskih bombnih letal izvršil napad na Chengtu. Kitajska borbena letala, Id so se dvignila v zrak proti napadalcem, so izmed 36 japonskih letal, ki so bila v napadu, sestrelila 10 aparatov. Od japonskih bomb so bila razdejana tudi poslopja neke ameriške baptistične dobrodelne ustanove. Francoski parnik s 1300 vojaki potopljen Torpedirali so ga Nemci v Kanalu, ko se je vračal v francosko luko London, 26. jul. j. (Reuter). Včeraj popoldne je angleški mornariški minister Alexander podal v spodnji zbornici poročilo, da je neka nemška bojna edinlca v Rokavskem prelivu torpedirala francoski transportni parnik »Meknes« (6127 ton), ki je vozil približno 1300 francoskih častnikov in vojakov iz Anglije v Francijo. Parnik je bil zadet od nemškega torpeda in se je v petih minutah potopil. Na kraj nesreče prihitele angleške vojne ladje so rešile približno 1000 vojakov, dočim se je bati, da je približ. 300 izgubljenih. Alexan-der je izrazil globoko obžalovanje Anglije, da je zaradi neodgovornih nemških metod prišlo do tolikšne nesreče. Dejal je, da je bil transportni parnik dovolj jasno označen s franoeskimi nacionalnimi barvami, tako da ne more biti govora o kaki pomoti z nemške strani. Parnik »Meknes« je bil zgrajen leta 1912 ln je bil registriran v francoski luki Le Havre. Nemško pojasnilo Berlin, 26. jul. j. (DNB). V zvezi s potopitvijo francoskega parnlka »Meknes«, ki je bil v sredo zvečer torpediran v Kanalu, vozeč 1300 francoskih častnikov in vojakov iz Anglije v domovino, je bilo v Berlinu v četrtek ponoči izdano uradno pojasnilo. Pojasnilo v prvi vrsti zavrača trditev, ki jo je včeraj podal prvi lord ad-miralitete Alexander v angleškem spodnjem domu, češ da je neonska vlada v svojem včerajšnjem vojnem poročilu o poto- pitvi 18.000 tonskega parnika v Kanalu sprejema nase odgovornost za to dejanje. 2e razlika v tonaži ladje, ki jo navaja nemško vojno poročilo napram tonaži »Meknesa« — pravi pojasnilo — zadostuje za ovrženje angleške trditve. Nemška vlada pa tudi principielno odklanja vsako odgovornost za potopitev francoskega parnika ter navaja za to naslednje argumente: Angleška admiraliteta je nedavno objavila, da bodo vse zasežene francoske ladje, na katerih bo francoska posadka voljna nadalje opravljati službo, tudi Se naprej plule pod francosko zastavo. Na to angleško izjavo se je nemška vlada sporazumela z vlado Francije glede posebnih določil za prepoznanje tistih francoskih ladij, ki bodo pod francosko zastavo plule v službi legitimne francoske vlade. Zaradi tega bi bila dolžnost angleške vlade, da bi francosko vlado obvestila o nameravanem transportu francoskih vojakov na >Mek-nesu« da bi bilo pravočasno preskrbljeno za spremstvo 3Meknesa« preko opasnih voda v vojnem operacijskem področju. Nemški vladi ni znano, da bi Anglija kaj takega storila. Ne more torej biti dvoma — zaključuje nemška izjava, — da je edino le britanska vlada v polni meri odgovorna za katastrofo »Meknesa« ter za smrt francoskih vojakov. Z zločinskim namenom so bili francoski vojaki poslani v smrt, zdaj pa skuša Anglija prevaliti odgovornost za to na nemško vlado z namenom, da bi francoski narod pozabil dogodke pred Oranom. Letalske akcije London, 26. jul. j. (Reuter). Letalsko ministrstvo objavlja, da je bilo sinoči o priliki nemških letalskih akcij ob angleških obalah sestreljenih nadaljnjih 11 nemških letal, tako da znašajo včeraj celokupne nemške izgube v zraku 20 aparatov. Eno nemško letalo je bilo sestreljeno od protiletalskega topništva, ostale pa so sestrelili angleški lovci. Od 20 sestreljenih nemških letal je bilo 11 bombnikov. Angleške Izgube znašajo samo 5 letal. Od početka ojačene nemške letalske ofenzive preti Angliji je nemško letalstvo izgubilo v celoti 278 letal raznih vrst. Angleško letalstvo je od početka vojne izvršilo proti Nemčiji že nad 1000 zračnih napadov. Samo nemška mornarica, mornariška oporišča in posamezni pomorski objekti so bili napadeni v 57 primerih. Tudi včeraj je angleško letalatvo ponovno bombardiralo nemške pomorske baze, zlasti v Wllhekasfaavenu ln na Boricanu. Letalski napadi v Nemčiji Amsterdam, 26. julija. AA. Angleški letalci so v noči od 24. na 25. julij vrgli bombe na gosto naseljeni del mesta Amers-dorf. Ob tej priliki je bilo več civilnih oseb ubitih in ranjenih. Neka bomba je padla na stanovanjsko* hišo ter ubila pet članov neke delavske družine ln ie enega moškega. Razen tega je zaradi vrženih za-ždgalnih bomb zgorelo več hiš. V isti noči so angleške letalske sile napadle nizozemski kraj Bergen. Med drugimi je bila zadeta neka letoviščarska hiša. Dve osebi sta bili ubiti, tri druge pa hudo ranjene. Napadi na konvoje Stockholm, 26. julija, j. (TOP). V četrtek ves dan so nemška letala napadala konvoje angleških transportnih' parnikov ob jugovzhodni in jugozapadni obali Anglije. Po izjavah angleških opazovalcev je 335 milijonov neposrednih davkov Ljubljana. 26. iulija Zanimive so številke o plačanih davkih lani v naši državi. Statistika nam kaže. da je Slovenija lani plačala 335 milijonov din neposrednih davkov. Oglejmo si, koliko ie znašal predpis posameznih davkov v Sloveniji. Predpis zemljarine je znašal lani 26.5 mil. din (predlanskim 26.3 mil.); zgradarine ie bilo predpisane 35.8 mil. (33.7), pridobnine 32.2 mil. (35.7), rentnine po nriiavah 2 mil. (2.1) in družbenega davka 40.6 mil. din (32.2); prometnega davka je bil predpisano 13.7 mil., luksuznega 0.2 mil. in 100 000 davka na samce. Skupno je znašal predpis teh davkov 199.1 milijona din. plačano je na bilo 146.8 miliiona (zaostanek 53 mil). L. 1938 so znašali neposredni davki skupno 325.1 mil. din. lani na 334.9 milijona din. Razen plačila 146.8 mil. din na račun predpisa davkov, ki se knjižilo sumarno, je bilo lani plačano Še 118.7 mili j. din oro-metnega davka brez prijav. 50.6 mil. uslužbenskega davka (predlanskim 42.3 mil.), 5.2 rentnine co odtegljajih. 0.5 mil. pridobnine potujočih obratov. 700.000 din vojnice. 3.8 mil. din zamudnih obresti, 200.000 din davčnih stroškov itd. Za narodno x obrambni sklad so začeli zbirati prispevke šele lani med letom in ie bilo plačano 2 miliiona din. Zelo mnogo plača Slovenija uslužbenskega davka, približno Četrtino v vse i državi. Sklad za zdravljenje jetičnih V »Sklad za zdravljenje jetičnih hodnikov« jc Protituberkulozna zveza v Ljubljani prejela doslej te-!c prispevke: po 5.000 din Delavska zbornica; po 2.000 din Zbornica za TOI; po 1.500 dinarjev Trboveljska premogokopna družba; po 1.000 din Franc Remec, v Lancovem pri Radovljici. Avgust Jenko in Andrej Sarabon v Ljubljani; po 500 din inž. Vinko Čop, Av-senek Ivan in Ignac Vok v Ljubljani, Franjo Sire v Kranju. Franc Verbič na Vrhniki, Hcrbert VVoschnagfi in \Valter Wosch-nagg v Šoštanju. Rudnik in železarna Štore pri Celju; po 300 din A. Horvat & Komp. in dr. A. Kanskv v Ljubljani »Polzela«, tov. pletenin na Polzeli. G. F. Schneiter v Škof j i Loki; po 220 din Kino »Sokol« pri Sv. Pavlu pri Preboldu; po 200 din Pavla Prepeluh. pivovarna Union inž. I osip Dedek. Ivan Adamič. F Heinrihsr, l. delavsko konzumno društvo, V. H. Rohrmann in Josip Reich v Ljubljani, »Plamen« v Kropi, tovarna kemičnih izdelkov v Hrastniku, »Saturnus« v Mostah pri Ljubljani, Franc Kovač in Karel Kovač na Rakeku, šumska uprava »Dobrava« v Zagrebu in Narodna banka kraljevine Jugoslavije, podružnica v Mariboru; po 198 din delavstvo Samotne tovarne v Celju; po 150 din Anton \Vagner v Radovljici, Franc Čuden, v Dragomeru, nadžupnijski urad Sv. Križ pri Rog. Slatini, Franc Japelj v Dol. Logatcu in podporno društvo žel. delavcev in uslužbencev v Mariboru; po 140 din Sokol v Planini pri Rakeku; po 136 din župnijski urad v Sevnici; po 120 din uradništvo carinarnice na Rakeku; po 110 din Ivan Bartol v Loškem potoku; po 106.50 inž. Jernej Zupane v Lancovem pri Radovljici; po 100 din inž. J. Forster, Bcrut Žerjav, dr. J. Ro-dosehegg, V. Oražem, inž. L. Stern, Bogumil Remec, dr. Josip Ticar, dr. Andrej Go-sar, Peter Hribar. Slavko Pintar, O. Žužek, dr. Gregorij Rozman, Mat.Zamida, dr. Josip Fischinger, Marija Može, Kolinska tovarna, J. BLasnik nas!.. Josip Eberle, Ludvik Černe. Franc Golob, Franc Eifler, dr. St. Kmet, A. Ebenspanger, Avgust Agnola, Brown Boveri, hotel Bellevue, zavarovalnica »Sava«, zavarovalnica «Assic. gen.«, Vzajemna zavarovalnica, tekstilna tovarna »Lana«, tovarna Anton Kovačič. svečama Kopač, brata Eberl nasl., Peter Košak. Jakob Bahnik, Irma Stupica. L. Polajnar, Zveza industrijcev in A. Merhar v Ljubljani, uprava graščine »Mirna« na Dol., A. Josephine Zipkin v Gornjem gradu, Ivan Pucelj v Vel. Laščah. Miha Oitzl v Kranjski gori. Kmetijska zadruga v Rečici ob Savinji, knez Allfred VVindischhgraetz vBo-genšperku, Anton Kržič v Zagrebu, dr. An ton Hrovat v Ormožu, dr. V Lorger v Šmarju pri Jelšah, dr. F. Trampuš v Kamniku, dr. , Janko Benedik na Bledu, SI. Pečnik v Ce-I lju, Janko Ponebšek v Murski Soboti, dr. ! M. Slavik na Bizeljskem. Janko Resman v 1 Radovljici, »Jezersko« Kokra, inž V. Kil-j ler v Zagrebu, J. Račič v Zagrebu, dr. Hočevar Tone v Kočevju, Kemična tovarna Moste pri Ljubljani, bratje Piatnik v Radečah. Knez & Pacchiaffo v Celju, Hriber-nik & Komp. v St. Vidu nad Ljubljano, »Bata« v Borovem, Fran** Žagar na Rakeku, J. Kobe v Novem mestu. Zadružna I elektrarna Ormož in dr. inž. M. & C. A. \ Pogačnik v Podnartu. — Rad: poman j ka-i nja prostora ne moremo imenoma navesti vseh onih darovalcev, ki so nam nakazali nižje zneske. Zgoraj imenovanim kakor tudi neimenovanim darovalcem se v imenu naših najrevnejših bolnikov naiiskrenejše zahvaljujemo in se toplo priporočamo njihovi nadaljnji naklonjenosti. Istočasno prosimo ponovno vse one denarne in za- r PLES NA VULKANU ZADNJIKRAT! Revolucionarna epopeja Iz burne francoske zgodovine Glavni igralci: GUSTAV GRt*NT>GENS, SIBYX,LE SCHMITZ in THEO LINGEN Predstave ob 16., 19. ln 21. uri. KINO UNION tet. 22-21 Samo še danes napeta kriminalna drama ameriških tajnih detektivov: Kino Sloga, tel. 27-30 f% m****** «f1^M«2f (Povratek Arsena ob 16., 19 in 21. uri ^611116111311 VlO 1111 ICC Lupina.) I KINO MOSTE j Danes in jutri ob 20.30 uri dva velefilma v enem sporedu: Kraljevič in berač Kraljica usode Errol Fivnn: Errol Flvnnl Monumentalni junaški velefilm po nesmrtnem M. Twainovem itnjiževnem delu Adolf VV'oIilbruck Anna Neagle Ta zgodovinski velefilm je deloma posnet v naravnih barvali! DNEVNE VESTI <— r&enicc bruno pridelali premalo, V glavnih 2i;orodnih krajib naše države je žetev pšenice že končana. Drugod pa Se ne, toda tudi tam se že bliža h koncu, čeprav se je miaCev sele pričela, je že zdaj mcgoče oceniti letošnjo letino. Letoti bo pridelek, pšenice v naši državi zelo pičel. Znašal bo komaj 25 do SO V« lanskega. Pridelali bomo komaj 250.000 vagonov pšenice, medtem ko je potrebujemo sami 235 do 245 tisoč vagonov. Nekateri strokovnjaki pravijo celo, da bo dosegel letošnji pridelek komaj 180.000 vagonov. To vzbuja že sedaj skrbi glede prehrane prebivalstva. Na pristojnih mestih so jeli razmišljati, kaj bo treba ukreniti. 2e zdaj je gotovo, da dobimo za vso državo enako moko. Pripravlja se zadevna uredba. Tako bomo prihranili najmanj 10 do 15 % za prehrano namenjene pšenice. Proučuje se tudi vprašanje mešanja pšenične s koruzno moko, kar bi nam tudi prioeslo nekaj prihranka. — Kongres nacionalnih Železničarjev in brodarjtv. Udruženje nacionalnih železničarjev in brodarjev bo imelo svoj letošnji kongres 26.. 27. in 28. t. m. v Novem Sadu. Včeraj se je pričela predkonferenca, glavni del kongresa se prične v nelejjo ob 10. Združenje šteje 36.000 članov. Na kongresu se bodo obravnavala vsa vprašanja, zadevajoča železničarje in brodarje. — Veliko povpraševanje po morskih ribah. Doslei je bil ribolov na moriu slab tudi ob temnih nočeh. Zdaj se začenia tako zvani tretji, glavni mrak in lov modrih morskih rib. Zadnie čase ie izredno veliko povpraševanje do morskih ribah in zato so cene visoke že v Dalmaciji. Drage so tudi naseljene ribe. do 6.50 din kg. in tu in tam so že vse razorodali. Ribiči so prodali v nekaterih krajih že vnaprej tovarnam vse ribe. še preden so jih nalovili. — Turistični promet z Italijo. Deviz.io ravnateljstvo Narodne banke noreča, da je bil dosežen z italijanskimi merodainimi ustanovami sporazum, po katerem se poveča znesek lir. ki jih !ahko vzameio naši turisti s seboi v Italijo v obliki kreditnih pisem. Znesek se ie povečal od 3 OCO na 5.000 lir. V primeru, da nameravaio naši turisti ostati v Italiji manj kot mesec dni. jim bodo pooblaščeni denarni zavodi dajali mani lir v kreditnih pismih odnos-i.-o turističnih Čekih. Znesak se bo ravnal no času. ki ca nameravaio nrebiti v l*a -liti. Sicer pa ostane v celoti v vel i a vi okrožnica D. D. št. 95 z dne 9. decembra 1936. — Znamkice za plačevanje prispevkov za fond narodne cbrambe. Finančni minister i o izdal uredbo o spremembah in dopolnitvah navodil za izvrševanje določb § 19 finančnega zakona za leto 1939-40 clede posebnega prispevka z dne 12. maia 1939. Tisti, ki plačuje uslužbenski davek v znamkicah. bo plačeval tudi poseben prispevek v posebnih znamkicah istočasno z uslužbenski m davkom. Delodajalci odnosno njihovi namestniki morajo v to svr-ho v davčno knjižico zaposlenega znam-kice dobro nalepiti in jo s svoiim žicom ali lastnoročnim podpisom uničiti. Tak^ da se znamki ce posebne ca prispevka za fond narodne obrambe ne moreio več uporabiti. Znamkice za poseben prispevek za fond narodne obrambe bodo pretiskane nredhodno v vrednosti oo 1, 2. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. in 10 din. Ob vsaki izdait bo objavljeno, kakšne bedo te znamkice. Prodajale se bodo r>ri davčnih upravah in do t**afikah. Od nikocar drucecra se ne bodo smele kupovati. Prodajalci iih bodo dobili od davčnih uprav in imeti iih bodo mora'.i vedno dovoli v zaloci. Trafikanti bodo dobivali za prodajo 4°'o provizijo. Finančni mi ni si er bo določil dan. kdaj se začno uporab1 jati te znamkice. — Pred povišanjem železniških blagovnih tarif. Ob koncu julija bo bale objavljena nova železniška blagovna tarifa. Železniška uprava bo najbrž na pobudo tarifnega odbora zvišala blagovno tarifo za nadaljnjih 5°/o, torej skupno za 20%. S tem pa gospodarski krogi niso zadovoljni. — Obeta se podržavljenje Narodne banke. »Hrvatski dnevnik« piše pod naslovom »Za podržavljenje Narodne banke«: Čeprav je nastalo v javnosti razburjenje zaradi vprašanja podržavljenja Narodne banke, se čuti stvarna potreba, da se Na- rodna banka podržavi. ker ie to zahteva našega narodnega gospodarstva, oa tudi nujna zahteva časa in modernih ooeledov na važne gospodarske in finančne probleme. Naj se Doedinci še tako Drotiviio temu načrtu, on bo po naših zanesljivih informacijah uresničen ne zato. ker bi bilo to v interesu poedincev. temveč zato. ker je to v interesu vseh narodnih slojev Jugoslavije. — Uredba o hmelju razširjena na banovino Hrvatsko. Na predlog Hmeljarskega dru5tva banovine Hrvatske ie ban dr. Šu- bašič izdal odlok o razširitvi uredbe o hmeljarstvu na banovino Hrvatsko. — Albanija dobi 10.000 ton našega cementa. Pred vojno je bil sklenjen dogovor, da naše cementarne dobavilo Italiii 10.000 ton cementa. Zdaj ie bila odposlana Drva nosiljka našeea cementa v Albanijo, in sicer 80 ton. — Razpisana služba banovinskoga cestarja. Banska uprava razpisuje službeno mesto banovinskega cestarja, in sicer za progo na banovinski cesti II. reda št. 215 Maribor—Vurberg"—Ftu j, odsek od kilometra 0.000 do km 3.500- Prošnje je treba vložiti najkasneje do 12. avgusta pri okrajnem cestnem odboru v Mariboru. — Vreme. Vremenska napoved nravi, da bo delno oblačno, nagnjenje k nevihtam. Včerai je znašala najvišja temperatura v Splitu 32. v Dubrovniku 31. na Rabu in Kumboru 29. v Sarajevu 28. na Visu in Beogradu 27. v Ljubljani 26.7. v Zagrebu 26, v Mariboru 25. Davi ie kazal barometer v Ljubljani 760.2. temperatura ie znašala 17.3. — Velik vlom. V zaselku Mrzli planini nad Sevnico je bilo oni dan vlomljeno v hišo posestnika Antona Kranjca in sicer ta čas, ko so bili domači zaposleni daleč zunaj na polju. Vlomilec je bil po pripovedovanju ljudi, ki so ga srečali, mlajši moški, v temni obleki, na glavi pa je imel karirasto čepico. Nad zapestjem desne roke je imel obvezo. Vlomilec, ki se je izdajal za nakupovalca gob in za gonjača živine, je ukradel Kranjcu 16.800 din. — Tudi na deželi Kradejo kolesa. Pri Sv. Duhu nad fikofjo Loko je bilo ukradeno 1600 din vredno, črno pleskano kolo, znamke >Schwingrad« Antonu Karlonu. Istotam je tat odpeljal tudi 1000 din vredno kolo znamke >Triumph Andreju TJše-ničniku. — V Sv. Lenartu pri Brežicah« je bilo ukradeno 800 din vredno črno pleskano kolo, znamke >Diktator« Ivanu Sav-niku. V Celju je nekdo ukradel 1000 din vredno črno pleskano kolo, znamke »Rekord« Josipu Pernatu. V Bistrici pa je bilo ukradeno 1000 din vredno, črno pleskano kolo, znamke »Siemens« Ivanu Ro-škarju. — Z motociklom ga je do smrti povozit V sredo zvečer se je pripetila v Zagrebu težka prometna nesreča. Student Marjan Biazinin je do smrti povozil 681etnega upokojenega oficiala banske uprave Petra Pražiča. Policija je Blazini na aretirala. — Smrt pod avtomobilom. V sredo se je pripetila blizu Vukovara težka avtomobilska nesreča. Upokojeni pristav pomožnih uradov iz Beograda Slavko Oreš-ković. star 76 let, je prišel pod avto. ki ga je šofiral Josip 2agar iz Beograda. V vasi Sotinu je hotel vojaški avto prehiteti. Šofer je zavil v stran, toda preveč, tako da se je avto prevrnil v jarek. V avtomobilu so bili poleg šoferja njegova žena, lOletna hči in Žagarjev znanec Marko Jelić. Jelić je zadobil tako težke poškodbe, da je kmalu po prevozu v bolnišnico umrl. — Žrtev Drave. Blizu vasi Komatnica na Hrvatskem se je kopalo včeraj v Dravi več kmetov. Hoteli so preplavati reko. Med njimi je bil tudi 251etni kmet Mi jo Medjumcrec. Sredi r>rave mu je postalo slabo in izginil je v valovih. — Strahovito neurje nad Podravine. V sredo zvečer ie divjalo strahovito neurje nad Podravino. Voda je zalila mnogo njiv in travnikov. Poškodovala je tudi železniško progo med Kloštrom in Kataleno. Silno neurje je divjalo tudi v Med j imur ju. kjer je vihar potrgal mnogo telefonskih žic. ruval je drevje in odnašal strehe. Skoraj ves telefonski promet ie ustaviien. { Pretrgane so tudi telefonske zveze £a- \ kovec—Maribor in Čakovec—Murska So- 1 bota. O veliki škodi, povzročeni po neurju, poročajo tudi iz Hrvatskega Zagoria. — Tragična vožnja s čolnom. Na reki Bosni se ie pripetila včerai smrtna nesreča. 201etni elektrotehnik Jovan Canak ie z dvema prijateljema kupil čoln. s katerim so krenili proti Zenici. Pri vasi Jar.iiča ie pa zadel čoln ob skalo in se razbil. Cana-kova tovariša sta se rešila, on sam oa ie utonil. Iz Lfubliane —lj Učni l°kal ljubljanskih frizerje*. Združenje brivcev, frizerjev in kosmetikov je najstarejše obrtniško društvo pri nas in javnost se še dobro spominja njegove SGletnice pred tremi leti. Včeraj je ta vzorna strokovna organizacija zopet dokazala, kako zelo skrbi za izpopolnitev strokovne izobrazbe ter da se ne straži nobenih žrtev in truda. V Selenburgovi ulici je pri svojih zadružnih prostorih slovesno izročila svojemu namenu velik, krasno opremljen učni lokal. Sama oprema je veljala približno 33.000 din. Lokal je uredil ing. arn. NavinSek. Pobudo za ustanovitev umnega lokala je dal častni član združenja Navinšek. Otvoritev je bila v resnici slovesna in udeležili so se je zastopniki številnih ustanov m obrtniških društev. Goste je toplo pozdravil predsednik združenja A. Gjud. V Imenu bana je čestital združenju načelnik dr. Trstenjak, v imenu župana dr. Brilej, v imenu predsednika Zbornice za TOI J. Traven, priznanje so pa izrekli združenju Se Številni odposlanci strokovnih organizacij. —ij Ribji trg. Zdaj bi bilo precej več zanimanja za ribe, ker imamo tri postne dni na teclen, toda ribji trjr je slabo založen. Malo je rečnih in morskih rib. Danes je bilo račnih rib še celo manj naprodaj kakor morskih. Na morju je zadnje čase slab ribolov zaradi svetlib noči. Sladkovodnih rib je malo. kakor navadno ko so narasle vode. Zaradi tega so cene v splošnem nekoliko višje. Med morskimi ribami je bilo rečnih rib še celo manj naprodaj j ali po 18 din kg-. Naprodaj je bilo še nekaj eipljev (po 26), zobatca (36) in sar-ćelic. Boljše ribe so bile kakor navadno po 40 din, in sicer zlatice, luben in trilje. Med rečnimi ribami so prodajali lipana po 30. postrvi po 40 in ščuke po 18 din kg. —lj Se o razbitih izl°žbenih šipah. Včeraj smo poročali o aretaciji umobolnoga učitelja M., ki je razbil s kamnom šipe v izložbenih oknih Tiskovne začini ge v Knaf-ljevi in selenburgovi ulici, kjer je napravil okrog- 7000 din škode. Prijave pa so podaU na policiji tudi drugi oškodovanci. 2e pred dnevi je nekdo baje z demantom razreza! šipe v izložbenem oknu bufeta Daj-Dama v pasaži in napravil za več tisočakov škode. Enako je bila razrezana šipa v izložbenem oknu umetniškega salona A. Kos v Pasaži. Naslednjo noč pa je bila razbita velika šipa v izložbenem oknu tvrdke TeokaroviČ v VVolfovi ulici, kjer je povzročil razbijalec šip 4500 din škode. Policija poizveduje ali ima vso to škodo na vesti že aretirani M., ali če je bil na delu kdo drugI. lj— Tatvine, Iz dvoriščne drvarnice v Bolgarski ulici ie tat odnesel Josipu Cucku več orodja: kladiv, piL dlet itd. v vrednosti 200 din. — Z vrta Ivana Ja v omika ob Kosovski ulici ie bilo te dni pokradenega nad 80 kg česna, vrednega 500 din. Pečar i u Jaroslavu Kalmusu ie nekdo odnesel z dvorišča tehnične srednie šole na Aškerčeva cesti okrogel del Lutzove peči. vreden 200 din. — Ivanka Krašovec pa ie priiavila. da ji ie drzen žeoar ukradel na živilskem treu denarnico s 600 din. —lj Mestna počitniška kolonija iz St. Ruperta pri Mokronogu se vrne v Ljubljano tudi v soboto 27. t. m. s popoldanskim vlakom. Starše otrok vabimo, da jih pričakujejo na glavnem kolodvoru. —lj V nedeljo s Putnicom neznano Kam, —lj Dr. Rodoschegg ne ordinira do konca avgusta. n— Uprava Hub&dOve župe poziva včlanjene ljubljanske mešane in moške zbore k pevski vaji danes v petek 26. t. m. ob 20. v telovadnici realne gimnazije v Vegovi ulici. Udeležba mora biti stoodstotna. u— Razstava idejnih osnutkov za »Dom onemoglih na Bokalcah« v Jakopičevem paviljonu je r,c aljSana do vključno ne-delie. Vstopnine ni. o— Rezervnim oficirjem Sporočam0, da se bodo izdajale železniške legitimacije iz tehničnih razlogov le enkrat mesečno. Prijave se bodo zbirale do 5. vsakega mesca nakar se bo naročilo skupno izvršilo. Opozarjamo vse tovariše, naj ne čakajo z naročilom železniške legitimacije do poslednjega dne, ko jo potrebujejo. Uprava pododbora Združenja rezervnih oficirjev v Ljubljani. Iz Celja —c Zahvala keramičnega delavstva v Libojah. Zahvaljujemo se vsem, ki so nas v času stavke v Keramični industriji v Libojah pri Petrovčah podprli s prostovoljnimi darovi. Med darovalci so bili domačini kmetje, obrtniki in trg/ovci, pa tudi iz drugih krajev so nas podprli, tako da se čutimo dolžne s tem izreči vsem darovalcem najtoplejšo zahvalo za podporo v blagu in denarju, kakor tudi za izraze simpatij in naklonjenosti. — Delavstvo Keramične industrije v Libojah. —c Društvo »Mali gospodar« v Celju priredi v nedeljo 28. t. m. ob 9. dopoldne na dvorišču okoliške deske osnovne Šole v Komenskega ulici tečaj za kapunjenje. Na tečaj so vabljeni vsi interesenti ne glede na članstvo, s seboj pa naj prinesejo peteline, primerne za kapunjenje. —c S kamnom ga je napaoei. V ponedeljek je neki hlapec s kamnom napadel 54 let nega hlapca Ivana Bovho Iz St. Petra v Savinjski dolini in ga močno poškodoval po rebrih. Bovho so oddali v celjsko bolnico. —c Nov živinski ln kramarski sejem v Vojniku. Občina Vojnik trg sporoča, da bo v petek 2. avgusta v trgu Vodniku nov, velik živinski in kramarski sejem, na katerega so vabljeni vsi kupci, prodajalci živine in kramarji. —c Umrl je v četrtek v celjski bolnici v starosti 62 let g. Martin Drug-ovič, upokojeni podnadzornik policijskih agentov iz Celja in podpredsednik pevskega društva »Oljke« v Celju. Pokojni je bil odločno naroden in značajen mož. Sodeloval je pri številnih nacionalnih društvih, posebno ljubezen pa je pos\'etil pevskemu društvu *Qljki«, čigar soustanovitelj je bil. Lani ga je Jugoslovenaki pevski savez odlikoval z zlato kolajno. Pogreb splošno priljublje- nega in spoštovanega moža bo v soboto ob 18. iz mrtvašnice na mestnem pokopališču. Martinu Drugoviču bodi ohranjen časten spomin, svojcem naše iskreno ao-žalje! —c Tragična »mrt. Na Lipi pri Teharju je padla 53 letna dninarica Marija Tis ti v-škova z neke verande. Dobila je težke notranje poškodbe. Prepeljali so jo v celjsko bolnico, kjer je v torek izdihnila. —C Zanlmiv» nogometna tekma. Na O lim pove m igrišču v Gaberju pri Celju se bo pričela v nedeljo 28. t. m. ob 16.30 prijateljska tekma med SK Svobodo iz Ljubljane in SK Olimpom. Gostovanje ljubljanske Svobode v Celju bo grotovo nudilo lep športni užitek. —c Žrtve nesreč. V Sevnici si je llletna brusačeva hčerka Štefka Robarjeva doma pri padcu nalomila desno roko v komolcu. V Celju je padla krogla za kegljanje Idiot ni kuhinjski vajenki Alojziji Nemčevi na desno nogo in ji nalomila kost v stopalu. V sredo je padel 391etnl rudar Matija Senica s Slivnega pri Laskom v gozdu po bregru in si izpahnil levo ključnico. Istega dne je padel triletni železničarjev sinček Marjan Kline v Petrovčah pri igri in si zlomil desno nogo nad kolenom. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. Krvava ljubavna tragedija Šofer Ivan Lipert v Zagrebu do smrti zabodel služkinjo Jožefo Čretnik iz Hrastnika-Dola Zagreb, 26. julija. Šofer Ivan Lipert iz Djakova je bil od leta 1926 do 1934 zaposlen v Zagrebu. Zc takrat je zakrivil več tatvin in sleparij. Nekemu dekletu je obetal zakon in izvabil od nje 8000 din. Obsojen je bil pa tudi zaradi posilstva. Slednjič mu je zagxebška policija vzela šofersko izkaznico in Lipert je bil proglašen za nevarnega kriminalnega tipa, Lipert se je seznanil v Zagrebu s služkinjo Jožef o črretnik (črelnik) iz Hrast-nika-Dola. Obljubil ji je, da se bo z njo poročil. Tako jo je pregovoril, da je odšla z njim v Osijek. Tam je Lipert odprl na njen račun prodajalno sadja. Nekaj Časa sta živela mirno in složno, ker ga je Jožefa ljubila. Kmalu sta se pa jela prepirati. Lipert je začel popivati in Jožefa je potožila svojim prijateljicam, da jo večkrat pretepa. Naposled se je naveličala življenja z njim. Letos v marcu je Jožefa Llper-ta zapustila in se vrnila v Zagreb. Dob*l-i je službo pri Hermini Roszav in gospodinja je bila zelo zadovoljna z njo. V sredo zvečer je prišel Lipert k Jožefi, ki ga pa ni hotela sprejeti. Včeraj dopoldne jo je pa počakal pred ni»o, da bi obračunal z r-io. V ta namen je kupil oster nož. čakal je precej dolgo, kajti Jožefa je Sla na trg šele okrog 10. Gospodinja ji je dala plašč, da bi ga odnesla k njeni snahi, čim je stopila Jožefa na ulico, je priskočil k nji Lipert in zakli- cal, da bo obračunal z njo. Potegnil je nofc izpod suknjiča in zabodel JoZefo naravnost v srce. Nesrečnemu dekletu je brjeijnila kri iz smrtne rane. Jožefa se je zgrudila in obležala v mlaki krvi na hodniku. Razjarjeni morilec je z okrvavljenim nožem tekel po ulici in kričal, da bo zabodel vsakogar, kdor bi se mu postavil nasproti. V bližini kraja zločina je stal redar Bla-gus. ki je potegnil samokres in jo ubral za morilcem. Ko mu je zaklical, naj obstane, sicer bo streljal, se je Lipert obrnil in zamahnil z nožem proti njemu. Blagus mu jo pa izbil nož iz roke. ga ukrotil in uklonil. Odvedel ga je na stražnico. Smrtno ranjeno čretnikovo so odpeljali na kliniko. Tam so ji takoj nudili zdravniško pomoč, toda pičle četrt ure po prevozu je nesrečno dekle izdihnilo, ne da bi se poprej zavedlo, cretnikova je bila stara 34 let. Lipert jo je zabodel dvakrat v prsi in obe tanl sta bili smrtonosni. Na policiji je bil Lipert zelo razburjen. Zatrjeval je, da je usmrtil svojo bivšo ljubico, ker ga je prevarila. Pravil je, da je pobegnila iz Osijeka in mu vzela 8000 din. Ko je pismeno zahteval, naj mu jih vrne, ni dobil odgovora. Pozneje je trdil, da ni šlo za 8000, temveč samo za 2.400 din. Policija mu seveda ne verjame, ker ga pozna kot kriminalnega tipa. Ko je stražnik ukrotil in uklenil morilca, so g» hoteli ogorčeni očividci njegovega zločina linča ti. SPORT —- »Ilirija« bo v svojem bazenu najboljša! Podpredsednik in tehnični vodja ZPK Boris Praunsperger je izjavil o plavalni tekmi med Iliri io in ZPK: Da. težka ie naša izguba, toda to smo pričakovali. Funkcionaru so domačim prerokovali, da si ne bomo priborili nobenega drugega mesta, in vendar smo si onborili tri. To sem tudi predvideval, samo da sem pričakoval uspeh na 200 m crsno. ne pa na 100 m prosto. Polno kopališče ie prisostvovalo startu Ilirijinih plavač^v. ki so se res temeliito pripravili za !etošnio ligo. Mislim, da ne pretiravam, če pravim, da noben ligaš ne bo mosel premagati Ilirije v njenem bazenu. Upam. da se nam bo v soboto popoldne v vate-.-oolu posrečilo končati tekmo vsai neodločeno, a če si priborimo 40 točk v plavanju, bomo zadovoljni. Iz Zagorja — 2 občinske deske. Lastniki orožnih listov morajo plačati vsaj do konca septembra banovinsko davščino za nošenje orožja 25 din. — Vplačilo lahko izročijo pri tuk. občini s priložitvijo orožnega lista ali pa direktno pri s reškem načelstvu. Kdor v tem roku ne bi plačal predpisane takse, se bo proti njemu postopalo po zakonu. Banska uprava bo tudi letos oddajala plemensko perutnino štajerske pasme, in sicer peteline po 20 din, jarčke pa po 25 din. Vsak dobi lahko samo en par. Naročila sprejema tuk. občina do 10. avgusta, Sresko načelstvo Litija razglasa, da je bila ugotovljena v nekaj primerih svinjska kuga in sicer v Knezdolu, obč. Trbovlje in v občini Hrastni!c Dol. Razpisan je konkurz za sprejem gojencev v vojaško obrtno šolo > Obilicevo* ln vojnodržavnih gojencev za studente medicine in farmacije. Interesenti naj se zglasijo pri tukajšnjem voj. referentu zaradi informacij. — Slaba ledina. Najstarejši kmetovalci v Zagorju in okolici ne pomnijo tako slabe žitne letine kakor se obeta letos. Posebno gšenica, kolikor je ni uničilo zadnje neurje, ne bo kaj prida. Sadja pa po- sestniki ne bodo imeli niti za svojo porabo dovolj. — Tu j^opronietna sezOna v Medijskih toplicah in na Trojanah je sedaj na višku. Prvotno se je bilo bati, da letos ne bo mnogo gostov pii nas, sedaj pa je vse zasedeno, čeprav so naša letovišča letos navezana le na domače goste. Eno zadnjih nedelj so našteli v Medijskih toplicah poleg stalnih gostov nad 200 motoristov in kolesarjev. Zagorjani se zelo radi hodijo kopat tja, ker so ugodme avtobusne zveze in je Sava letos precej mrzla. — Polomljene cestne ograje. Ob cesti proti Izlakam so na nekem mestu cestne ograje vse polomljene. Sedaj ko je tujsko-prometna sezona v polnem razmahu bi bilo potrebno, da se na merodajnem mestu zavzemajo za to, da se ta estetski nedostatek odpravi. Saj vemo, da prihajajo tod vsi letoviščarji v Medijske toplice in turisti na naše okoliške hribe. — Avtobusni podjetnik g. Govej&ek si je nabavil nov moderen avtobus, ki ima prostora za 30 potnikov. Zagorjani ga občudujejo, ker je bilo doslej redko videti takšnega kolosa na naših cestah. Sedaj bo skušal g. Govejšek s pomočjo Tujskopro-metnega društva organizirati izlet na Bled in v Bohinj, kar bo prav gotovo lep užitek za malo denarja. — Markirana je novozgrajena turistična pot iz Trojan na L i m barsko goro. Pot vodd po grebenih z lepim razgledom in jo turistom priporočamo. — Ceste ln pota, ki jih je voda ob neurju pretekli teden razdejala, sedaj popravljajo. Trajalo pa bo še precej časa, da bedo v istem stanju kot so bila prej. Iz Maribora — Fantovske zadevšeine. V Brebrovni-ku je nastal med vinjenimi fanti prepir, ki se je razvil do krvavega pretepa. Sredi gneče je obležal v mlaki krvi 311etni vt-j ničar Martin Tomanič, ki je dobil zabod-I Ijaje v roke in prsa, razen tega pa ga je j še neki napadalec udaril s kolom po gla-I vL Težko ranjeni Tomanič se zdravi v bol-1 nišnici, udeležence pretepa so orožniki i ovadili sodišču. ALI OGLASI Beseda 50 par, davek posebej. Preklici, Izjave beseda din L— davek posebej. Za pismene odgovore glede malih oglasov Je treba priložiti znamko. — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno OREHOVA JEDRCA sortiran cvetlični med in medico dobite najceneje v MEDAKM Ljubljana, židovska ul. 6. 18/1. :':-:-xx-w:-:o:-:-:->>:«:-: Poslažite se malih oglasov v »Slov. Narodu« ki so mm najcenejši! POZOR! Kupujem in prodajam rabljene čevlje, moške obleke, rabljeno perilo in stare cunje. Klavžer, VošnJakova 4. 1594 NajboljSi vodnik po radijskem sveta je „NAŠ VAL«* Sporedi evropskih postaj na vseh valovih, strokovni članki, roman, novela, novice z radijskega ln televizijskega sveta, filmski pregled, nagradni natečaj, smešni ce. Izhaja vsak petek ln je tudi lepo ilustrira*! UPRAVA: Ljubljana — Knaljeva uHea 5. • ••• • •• Makulaturni papir pwmđm Ljubljana, Knafljeva ulica itev* $ i!iililiM:lt!l I Ko pridete lz vode, ne pustite, da bi Vas sonce posušilo! Vsaka kaplja vode deluje kot žerjavica. Zato al naprej dobro posušite kožo, nato pa jo namažite s KREMO NIVEA ali z OLJEM-NTVEA! ftele tedaj je zmanjšana nevarnost sončnih opeklin ln koža Vam bo hitro in lepo porjavela. Ne podcei!?u|te sonca! ENO IN JUGOGBACIKA Ivan Slopšak obtožen« da je umoril Antona Hribernika "*i so ga Cne 21. marca našli zakopanega v zasipnici pri Klecah: S!<**J*k m za-<,ava~ ja, da je Hribernika po nesreči ustrelil Svigeij. Državni tožilec ie nad eno uro či-tal obtožnico zaradi zločinstva umora Antona Hribernika in dodatno obtožnico do zakonu o zaščiti države, do kateri ie Slop-šak tudi obtožen rovarjenia proti državi. Na predlog državnega tožilca ie paznik obtožene Rotarje peljal iz razpravne dvorane, ker ie sodišče odločilo, na i se Slopšak ločeno zasliši. Občinstvo ie skoraj napolnilo razora vn o dvorano ter je prisluhnilo, ko ie predsednik Slopšaka vprašal, ali se čuti krivega. Sloošak ie odgovoril, da se čuti krivega samo zaradi tega. ker ie po nesrečnem naključju usmrtil Hribernika. Nato ie Slopšak s tenkim glasom pripovedoval, kako se ie seznanil s Hri-bern.kom in kako se ie dogodil »slučaj« v gozdiču pri Klečah. Slopšak namreč ne govori o umoru ali usmrtitvi, temveč o »slučaju s Hribernikom«. Gladko mu teče zagovor, kakor bi se ga bil navadil na pamet, medtem ko ie prebil toliko mesecev v preiskovalnem zaporu Pred niim na mizi ie skromen corpus delicti: kladivo, kakršnega uporabljajo za tolčenie gramoza. Polovica ročaja tega kladiva srednie velikosti manika. Državni tožilec je mnenja, da ie Slopšak ročai skrajšal, da ie lahko kladivo skril pod suknjič in z n;im Hribernika ob usodnem sestanku v Klečah pobil do smrti. V svojem zagovoru Slopšak dolži Hribernika. da ga ie Hribernik večkrat osle-paril. tako za kolo. za radioaoarat in da mu ie ukradel tudi plašč. Zarad;. tega ie hotel z njim obračunati in mu ie ponudil ponarejen saharin za 500 din. S^pšak vztraia pri zadnji izpovedi, da se ie med ruvanjem za ovoi s saharinom sprožil Hribernikov samokres in ie krogla zadela Hribernika v glavo. Ob zaključku reHakciie ie sodišče §e vedno zasMševalo 241etneea Slopšaka. ki i" obtožen strašnega zločina. Razorava bo najbrž zaključena šele pozno popoldne. Lji-oijana, 26. juiija Pred velikim kazcni.-..i senatom se je zjutraj ob pol 9. uri piičela razprava prot. oupuŠLcnciiiU pcunaiuuniku Ivanu iSiopša kuf Ki je PPtvfcen, aa je dne 3. januarja umoril Antona HiiberniKa. Z njini so so-obtoženi še Martin Rotar, Peter Rotar in Ivan Rotar iz Cernuč, ki so nagovorili Slopšaka k tatvini vojaških predmetov. Ivan Slopšak je bil rojen 2t. marca 1916 v Cievela.nOu. Pristojen je v Brežice, zadnje čase je stanoval v Stezicah, s sodnijo je imel že opravka in je predkaznovan. Dne 3. januarja letos okrog 10. ure zvečer, pravi obtožnica, ki jo zastopa državni tožilec g. Lendovšek, je Slopšak izvabil Antona Hribernika pod pretvezo, da ima zanj pripravljenih nekaj kilogramov saharina, iz Ljubljane na samoten kraj v Klečah pri Jezici, kjer ga je z več udarci s topim predmetom po glavi podrl na tla. Hribernikova lobanja je bila hudo poškodovana, zaradi otrpnjenja možgan je Hribernik na mestu umrl, Slopšak pa je žrtev oropal. V Hribernikovih žepih je našel 4800 din in samokres, v denarnici je bilo 70 ali SO din. Po zverinskem umoru je Slopšak zavlekel truplo žrtve v bližnjo za-sipnico, kjer je truplo pokril z gnojem. Usmrtil je Hribernika torej po zrelem preudarku in iz koristeljubja. Obtožnica nadalje obtožuje Slopšaka, da je v prvi polovici 1. 1938 iz skladišča vojnega erarja ukradel 31 vojaških pištol, 26 odej, več vreč, brisač, sanitetnih obvez, vate, rjuh in več medicinskih instrumentov ter razno orodje. Dne 7. julija lani pa je napravil lažno vojaško listino, v katero je vpisal oceno v svojo korist. Martin Rotar, Peter Rotar in Ivan Rotar so obtoženi, da so nagovorili Ivana Slopšaka na tatvino vojaških predmetov in mu pomagali pri tatvini tako, da je Martin Rotar ponaredil ključe, s katerimi je Slopšak odklenil vojaško skladišče, Ivan in Peter pa sta Siopšaku pomagala spraviti plen na varno. Dne 21. marca letos je zjutraj našel Bre-garjev hlapec iz Dravelj Peter Cuderman pod Klečami v zasipnici zakopano truplo neznanega moškega. Sodna komisija je ugotovila, da gre za nezgodnega invalida Antona Hribernika, ki je zadnje čase stanoval v Rožni dolini. O njem se je vedelo, da se druži s tihotapci saharina, kokaina in eksportnih cigaret. Igral je vlogo posredovalca in razpečevalca tihotapskega blaga. Od 3. januarja so Hribernika pogrešali. Sodna komisija je ugotovila, da je bil Hribernik zverinsko umorjen. Na glavi in na hrbtenici je imel smrtne poškodbe. Zločina je bil hitro osumljen Ivan Slopšak. ki se je zadnje čase brez dela klatil po Ljubljani in okolici. Zadrževal se je večkrat tudi v neki hiši v Stožicah, kjer je imel svojo zaročenko, komaj 15-letno domačo hčer. Ugotovili so, da se je Hribernik v zadnjem času družil tudi s Slop-šakom. Po aretaciji je po dolgem zanikanju in izgovarjanju priznal, da je usmrtil Antona Hribernika, a le slučajno, češ da sta se ruvala in se je med tem sprožil samokres ter je krogla zadela Hribernika v glavo, šele drugi dan je šel pogledat, kaj je z žrtvijo in je šele tedaj dognal, da je Hribernik mrtev. Odvzel je žrtvi denar. s?.m^':res in kolo ter truplo pokopal v zasipnici. i. V sodni preiskavi je obtoženec izjavil, da je Hribernika izvabil v Stožice in nato v Kleče, kjer je imel zanj pripravljen zavoj, v katerem pa ni bil pravi saharin, temveč prah in zemlja. Nameraval je žrtvi prodati to zmes za 500 din. V skrivališču pod nekim drevesom v Klečah je imel Slopšak pripravljeno tudi debelo palico, s katero je nameraval Hribernika pre-tepsti, če bi se Hribernik protivil izplačati denar za lažni saharin. Obtoženec je pripomnil, da se je že o božiču lani sklenil maščevati nad Hribernikom, ker je mislil, da je Hribernik njemu ukradel plašč in kolo. Hribernik je sprejel ovoj In se naredil, kakor da se hoče odpeljati s kolesom, ne da bi plačal. Tako je nastal prepir, oba sta se spopadla in se kakih 5 minut ruvala. Hribernik je segel v žep, v katerem je imel samokres. Nastala je borba za samokres, ki se je med pretepom nenadoma sprožil. Oba sta padla na tla od strahu, a Hribernik ni dal nobenega glasu več od sebe. Slopšak je nato zbežal domov, drugo jutro pa je šel pogledat, kaj se je s Hribernikom zgodilo. Tedaj je videl, da je Hribernik mrtev. Tak zagovor obtoženca Slopšaka pa je ovržen po mnenju zdravniških izvedencev in prič. Zdravniki so izjavili, da je bil Hribernik umorjen z udarci s topim predme- tom. Prvotno je Slopšak obremenjeval Ro-tarjeve, da so umorili Hribernika z železno palico, pozneje pa je to obremenitev preklical. Pri Satlerjevih v Stožicah, kjer se je obtoženec rad zadrževal, so našli pozneje kladivo, ki je prej imelo dolg držaj, po kritičnem dnevu pa je bil držaj odrezan. Slopšak je priznal, da je držaj odrezal, a se je zagovarjal, da ga je odrezal zaradi tega, ker je bil držaj zlomljen. Po vsem dokaznem gradivu je sklepati, da je Slopšak z nekim topim predmetom umoril Hribernika, m sicer s kladivom, ki ga je vzel pri Satlerjevih, kajti tudi izvedenca sta izjavila, da so bile z veliko verjetnostjo vse poškodbe prizadejane s kladivom. Umoril je Hribernika iz koristo-ljubja. kajti ena izmed prič je izjavila, da je Slopšak Hriberniku naročil, naj vzame ves denar seboj, ker bosta napravila dober »kšeft«. Po umoru je Slopšak razpolagal z večjo vsoto denarja in kupoval darila za svoje znance in prijatelje. Hribernikov samokres je prodal za 150- din nekemu neznancu, Hribernikovo kolo pa za 100 din Ivanu Rotarju. Tudi to. da je žrtev zakopal po umoru v jamo. je dokaz o naklepnem zločinu. Glede tatvine vojaških pištol priznava Slopšak. da je ukradel samo osem pištol. Priznal je tudi, da se je poslužil pri vlomu v skladišče ponarejenih ključev. Priznava, da je njegova vojaška knjižica ponarejena, a trdi, da mu jo je dal neki tovariš iz drugega polka. Tudi ta zagovor obtoženega Slopšaka je docela neverjeten. Martin in Peter Rotar sta po dolgem oklevanju priznala, da sta z avtom odpeljala blago, ki ga je Slopšak ukradel v vojaškem skladišču. DOPOLDANSKA RAZPRAVA Velikemu kazenskemu senatu, ki sodi Slopšaka. predseduje s. o s. g. Fran Krali, i Po službeni dolžnosti zagovarjata Sl^pša- j ka in Rotarie odvetnika dr. Muc in dr. ' Skozi pivovarno ob vročeni dnevu Kako nam kuhajo pivo v Ljubljani v pivovarni -Union" Okrog loo gostilničarjev na ogledu pivovarne Liubljana, 26. julija Poletna vročina in pivo sta skoraj ne-razdružljiva pojma; *epiav je Slovenija vinska dežela, je vendar tudi pivovamiška tradicija pri nas bogata m konzum piva je precej velik vsaj po^ti. Pozimi se sicer poraba piva pri n:\s zelo zmanjša (ne kakor na češkem in v Nemčiji, kjer znajo to pijačo ceniti tudi pozimi kakor zasluži), a zdi se. da se zadnja leta pivo uveljavlja čedalje bolj tudi v hladnejših mesecih. — Vsekakor je pa pivovarništvo pri nas že dolgo zelo pomembna stroka živilske industrije in prav je, da vsaj od časa do časa opozorimo na to ah ono našo pivovarno ter seznanimo javnost z njenim obratovanjem stvarno s pomočjo številk. — Ob vročem poletnem dnevu se zdi cgled pivovarne še zanimivejši. Zato se je tudi zbralo včeraj pri ogledu pivovarne ^Union« v Ljubljani okrog 100 gostilničarjev Združenja gostinskih podjetij kamniškega okrožja s svojim predsednikom Cerarjem na čelu. Vodje posameznih oddelkov so jim ljubeznivo razkazali vse oddelke. V tej veliki pivovarni lahko zasledujemo nastanek piva od ječmenovega zrna ter vso njegovo pot do kleti in točilnice; pivovarna ima vse oddelke ter si tudi slad pripravlja sama. Oe vemo. da njena kapaciteta znaša ca. 200.000 hI, pač lahko presodimo, kako velik obrat je to. Razumljivo je, da kapaciteta tako velikega obrata ne more biti povsem izrabljena, ker je konzum piva pri nas še vedno mnogo premajhen. Pivovarna pa ima zato vedno lahko dovolj uležanega piva v svojih kleteh tako, da more odjemalcem vselej ustreči z dobrim in zdravim blagom. Pivo mora namreč ležati v kleteh najmanj 3 mesece. Unionska pivovarna more imeti v kleteh do 50.000 hI piva Ekskurzisti, ki pridejo prvič v tako velik obrat, so zelo presenečeni nad njegovo obsežnostjo, mehanizacijo in organizacijo, že sladarna sama na sebi je tovarna zase, čeprav je funkcionalno povezana z drugimi pivovarniškimi obrati. Obratuje navadno čez zimo, od oktobra do februarja; to je čas kampanje sladarn, ko predelujejo ječmen nove žetve. Unionska pipo- varna lahko izdela na leto 300 vagonov slada. Ječmen dobiva iz Srema, Banata in Češkega. Ječmen najprej namakajo v velikih kovinskih kadeh, nakar pride v tako zvano kalilnico, velike bobne, ki jih je 20 in ki drže po 3 četrtine vagona ječmena. V bobnih ječmen vzklije, nakar ga spravijo v zgornjo sušilnico, kjer je razgrnjen na posebnih mrežastih tleh, ki pip-, puščajo topli zrak. Ječmen se mora počasi postopno sušiti, da se razvije v njem dober slad, zato ga tudi sušijo v dveh sušilnicah. V drugi sušilnici se slad končno ra_vije ter je pripravljen za kuhanje piva, Iz sladarne drži cev v varilnico in tja potiska slad stisnjen zrak. To je torej neke vrste pnevmatična pošta. Varilnica je torej kuhinja piva ali nekakšna alkimistič-na kuhinja, kjer izdelujejo ^tekoče zlato«. Kuhanje piva je pa tudi v resnici umetnost, ki je še celo nekaj več kakor zgolj gastronomija. Že o sami varilnici bi lahko napisali obširno reportažo. Prostor se deli v dva dela; ozadje je vzvišeno. Tam vidimo dve veliki kadi — imenujejo jih ponve, pokriti kupolasti, ki le delno štrlita iz tal. Tudi v sprednjem delu sta dve podobni ponvi. Imenujmo jih po vrsti njihove uporabe: drozgalna kad, drozgalna ponev, precejevalna kad in pivinska ponev. V drozgalno kad pride slad, kjer ga prirede za kuhanje v drozgalni ponvi. Od tam se pretaka v precejevalno kad. Končno steče tekočina v pivinsko ponev, kjer ji primešajo hmelja. Za eno kuho ali -»varko« potrebujejo okrog 4.500 kg slada. Hmelja pa potrebujejo 60 kg. Na dan lahko skuhajo tri »varke, tako da znaša dnevna produkcija približno 650 hektolitrov. Ta tekočina še ni pivo, temveč pivina. ki potem teče v vretne kadi, kjer se dodaje pivski kvas. Pri tem procesu se spremeni 65 do 70 odstotkov sladkorja potom vrenja v alkohol. Predno pa tekočina steče v vreme kadi, se mora ohladiti, odnosno prezračiti do določene toplote v hladilniku. V velikih, plitvih pločevinastih posodah se tekočina hladi nekaj ur, nakar odteče v vreme kadi v nižje prostore v vrel-nico, kjer je že precej hlarVno. Velike pivovarne imajo velike vre-nice. Tako ima Unionska pivovarna 10 velikih kadi po 310 hI. 6 po 240 hI, 10 po 80 hI, 5 po 200 hI, 7 do 100 hI itd. Sele ko tekočina prevre v vrelmh kadeh, jo smemo imenovati pivo, vendar proces vretja še vedno ni kon- ciirt, zato mera pivo zoreti v kleteh 3 mesece. Lkskurzisti se najbolj čudijo ogromnim kletem in sodem oonosno tankom. Pivo leži v lesenih sodih, betonskih kadeh, ki drže do 60O0 hI, kovinsko emajliranih tankih, ki drže po 330 do 420 hI, v lesenih pcscKiah, ki drže posamezne po 2o do 100 hI. vse skupaj pa okrog 50.000 hI. To bi bila že prava poplava, če bi se toliko pijače razlilo hkrati. Zdaj. poletne mesece, se je ^razlije« okrog 10.000 hI na mesec Predno je pivo zrelo za kenzum, traje celotni proces od ječmena do piva najmanj 6 mesecev. S tega vidika se mora ocenjevati težave industrije piva. Brez mehaniziranega obrata v točilnici (kjer natakajo pivo v sode) in v stekleni-čnici (kjer g\a točijo v steklenice), bi ne bilo tako lahko spraviti toliko piva v promet. Tako pa teče pivo tako rekoč po tekočem traku iz kleti v točilnico, kjer polnilni stroji (avtomati) polnijo posode tako hitro, da pivovarna lahko vrže na trg-v enem samem dnevu okrog 1000 hI piva. Dosegla je pa že rekord 1.200 hl. V stekle-ničnici so zaposlene ženske, v točilnici pa moški. Ekskurzisti opazijo, kako skrbno preizkušajo posodo, predno jo uporabijo. V Stekleničnici se steklenice čistijo potom avtomatskih naprav in posebno izvež-bane delavke preizkusijo sleherno steklenico če ni morda v nji ostal vonj po petroleju ali kakšni drugi tekočini. V točilnici pa sodar pazljivo pregleduje sode, čeprav so bili prej že preizkušeni v tako zvani onoiarnL V amoiarni umije umival* ni stroj po 240 sodčkov na uro. Umiti sodčki romajo po tekočem traku k drugemu stroju, ki jih znotraj osmoli ter desmfi- cira, Osmoljene sode preizkusijo v vedi, če drže, potapljajo jih napolnjene z zrakom ter hermetično zapro. To so glavni obrati pivovarne. Duša vsega obrata je pa strojnica s kurilnico ter električno centralo. Pri sedanjem konzu-mu ta centrala, ki bi lahko napajala z električno energijo manjše mesto, producira na mesec okrog 60.000 k\vh toka. — Imajo tri parne kotle različne kapacitete. Parni stroji proizvajajo po 550. 250 in ISO KS energije. Centrala ima 4 generatorje. Omeniti je treba, da ima pivovarna tudi kompletno hladilno napravo. K obratu spada še cela vrsta delavnic, sodarska, mizarska, mehanična itd. Razumljivo je, da trna pivovarna precej velik vozovni park z 10 tovornimi avtomobili in številnimi drugimi vozovi. Zanimalo vas bo. da ima pivovarna tudi svoj vodovod ter da uporablja mehko in trdo vodo. Po vodovodu priteka izpod šišenskega hriba mehka voda, ki jo uporabljajo za kuhanje piva. Razen tega imajo še dva vodnjaka s trdo vodo; eden je vedno v rezervi za hlajenje, kondenzatorje, čiščenje in vse druge namene. Ko si ogledaš vse to, kar smo le bežno našteli, začneš gledati na pivo kot produkt posebne umetnosti, ki se je razvila v stoletjih do sedanje tehnične izpopolnitve ter racionalizacije, tako da se človek lahko ponaša, da je ustvaril pivo ter začel konkurirati samemu bogu, ki nam daje vino ... Robot diagnosticira duševne bolezni Nov, za razvoj moderne medicine zelo važen izum ameriškega učenjaka 1 Namesto teea pa da zda i robot-zdravnik samo en filmski trak. dole približno en meter in z niega se lahko prečita vse naenkrat. Za neznatne razlike svetlobne intenzivnosti zelo občutljiva fotoelektrična j celica prestreže in zabeleži tudi nijmnn.j-! Še razlike v električnem toku. prihaiai >-čem iz možganov. Na filmu neposredno zabeleži, če muči preiskanega človeka ' kakšna bolezen. Dr. Lennox ie prepričan, da bo novi stro i odkril tudi skrita na«-| njenja duševnih bolezni, ki so bila ne-| dvomno podedovana Nahod in poklic Možnost prehlada ie odvisna od poklica. Statistično ie ugotovlieno. da dobe pisarniški pomočniki, uslužbenci, ki so neprestano izpostavljeni možnosti medsebo i nega okuženia. nahod devetkrat prei ne a o šoferji avtotaksijev. V Ameriki so ugotovili, da izvestne bakterije, ki oovzročaio prehlad in proti katerim ie domače prebivalstvo dokai od do rn o. napadaio po mestu vozeče se ljudi. Tako se tulci, ki se vozijo z nevvvorško podzemno železnico, prehlade mnogo poeosteie in dobe nahod, ki ga imenuieio Newyorčani aub av eolds. V Šanghaju so pa ugotovili, da se tui-ci, ki prispo v mesto, prebude že prvi dan oo prihodu z nahodom, hrioavostio aH tuch s kašliem, ki hh pa ne muči dolgo. Ker lahko dobe nahod od liudi tudi opice, govore ameriški živinozd ravni ki v živalskih vrtovih o »ponedeliskem nahodu« v opičjih kletkah. Ob nede'iah ie namreč obisk živalskih vrtov velik in posledica tega ie. da dobe opice nahod od prehlaienih ljudi. Na nedavnem zbo rovanUi ameriškega Psihiiatriškega društva ie bil opisan in razkazan električni zdravnik-robot. ki zna analizirati mnose duševne bolezni. Električni možgani tega kompliciranega stroja morejo s presenetljivo točnostio prodreti v možgane človeka, ki ga hočeio učeniaki preiskati s pomočio robota. Zmotilo se lahko kvečemu-za eno miliiontinko volta električne napetosti. Zdravnik-robot analizira duševno bolezen in pokaže bolnikovo duševno razpoloženje. Po mnenju dr. Wi 11 i ama Lennoxa iz Bostona lahko specialisti za duševne bolezni s tem avtomatskim robotom hitro in zanesljivo ucotove različne primere duševnih bolezni, kakor ie dementia praecox božiast in druae bolezni, ali pa ugotove primere naenienia k tem boleznim. Ideja, na kateri ie zasnovan novi stroj, ni povsem nova. Sai ere za analizo kolebaioče napetosti neznatnih električnih tokov znanih ket možganski valovi. Možsanske valove so ugotavliali učeniaki doslei tako. da so polagali kontakte na lobanio in na roko. prestreženi električni tok so pa napel jal i v ojačevalec, ki ga ie potem prestregel zelo občutljiv film. Dolgo ie bilo zelo težko pravilno pojasniti te beležke, kaiti razl;ka desetinke milimetra v sekundi na filmskem traku ie kazala, da možgani ne deluieio normalno. Zato je bil trd oreh za psihiatre pos+aviti diagnozo in zediniti se na pravilni diagnozi bolezni, če so imeli pred seboj šest ta-k;h posnetkov iz raznih delov možganov. T~i:ko po?^c+kov so navadno napravili. Stradivarijev recept odkrit Vsak čas se pojavi vest. da se je posrečilo odkriti tajim slavnih Stradivari je-vih gesli. Vendar se pa še ni posrečilo dokazati, da gre res za odkritje prave izdelovalne tajne, kajti uspehi nikoli niso dosegli izdelkov slavnega cremonskega goslača. Zdaj pa prihaja vest o novem odkritju florentinskega goslača Ferronia, ki je baje našel v stari knjigi o pripravi lakov recept firneža, ki naj bi ga bil uporabljal Stradivari, razen njega pa tudi drugi slavni cremonski goslači. Gre baje za firnež, skoraj enak tistemu, ki ga rabijo zdaj najboljši izdelovalci gosli. Razlika je samo v barvi. Takrat zelo drago barvilo je bilo sčasoma nadomeščeno z drugim cenejšim in to naj bi bil po Ferronijcvem mnenju vzrok, da ni mogoče doseči tona pravih Stradivarijevih gosli. Ferroni je sestavil po starih receptih firnež in dosegel presenetljiv uspeh. Svoje gosli je dal preizkusiti mednarodni violinski šoli v Cremoni. IHnlel Leeoenr Krinka r 149 ljubezni — Oprostite mi, to je bilo nujno, gospod markiz, — je odgovoril čuden gost. — Pravim vam, da so na sledi. Ko me vtaknejo v luknjo, boste vi ukle-ftjeni še prej kakor Bibi. Ne verjamete? — Molčite! — je odgovoril markiz de Valcor. — Pojdite, sam pridem v ulico de Ravignan. Recimo nocoj ob enajstih. — Nikar ne storite tega. Sami poznajo to beznico. Vlačuga je privedla oni dan moža s pravim obrazom vohuna, ki ji je zastavil več vprašanj. In mrha mu je morala marsikaj izklepetati. Premikaštil sem jo, toda bilo je že prepozno. To je bil gotovo policijski agent, ta pajek. Saj vlačuga ne more vsak dan sprejeti poslanca. Tak je pač njen poklic Za zaveso na pragu stoječa Michelina se je tresla kakor šiba na vodi. Ni mogla razumeti ostudnosti teh besed, toda s kako drzno zaupljivostjo je govoril ta človek z markizom. Zapel je zunanji zvonec palače. To je zdramilo Michelino iz mračnih misli. Ona, markizova hči, je prisluškovala za vrati, kakor radovedna služkinja. Nekaj se je uprlo v nji in vzravnala se je. Zbežala je nazaj v svojo sobo. Tam je še dvakrat poslušala zvonec, potem je pa nekdo potrkal na vrata njene sobe. Bil je sluga. — Gospod markiz naroča gospodični, da bodo danes obedovali z njim trije njegovi prijatelji. — Kaj? Malo je manjkalo, da ni vzkliknila: — V našem žalovanju! — Toda premagala se je, ker ni hotela, da bi sluga slišal iz njenih ust to opazko. Sluga je nadaljeval: — To so gospodje grof de Prezarches, bivši minister, grof Ravmond Varauze, predsednik kasacij-skega sodišča in bratranec naše gospodične gospod Amaurv de Servon-Tanis. — Prosite gospoda markiza, naj me opraviči. Recite mu, da se ne počutim dobro in da danes ne morem priti k obedu. Sluga se je priklonil in odšel. Kmalu za njim je prišel Renaud k svoji hčeri. Ko ga je zagledala, je vstala in mu skočila naproti. Čutil je, kako drhti njegova Michelina, ponosna in samozavestna kakor je bil on sam. — Dragica moja, kaj ti je? —Oče moj ... če bi vedeli... Hotela sem vam toliko povedati, čutila sem tako nujno potrebo biti sama z vami... . — Kaj mi zameriš, da sem prosil Prezarchesa in I Varauza, naj obedujeta z nama? Toda tu gre za politiko, dra.gi otrok. Ta dva moram imeti v rokah. Pri cigarah se moramo pomeniti o važnih stvareh. — Kaj pa moj bratranec? — Amaurv? Njega niti ne štejem. — Saj dobro veste, da lazi za menoj. — A j, aj! — Oče moj, nikar ne recite, da želite, da postanem njegova žena. — Zakaj .pa ne ? — Saj vendar veste, da je moje srce že oddano. — Mlademu Ferneusu. 2ali bog! Senca je legla na markizovo čelo. Potisnil je hčerko od sebe in jel hoditi po sobi. Čeprav je bil napočil zanjo trenutek skrbi, je vendar ponosno opazovala tega moža, ki ga je oboževaia, spoštovala in ljubila. Markiz se je ustavil in jo pogledal s svojimi temno modrimi očmi: — Ne gre za tvojo svatbo in ti mi vendar nočeš reči, da se bojiš samega flirta. — Flirta! — je vzkliknilo dekle in se vzravnalo. — In minila nista še dva meseca, odkar smo pokopali mojo mater! Markiz je komaj potlačil svojo nestrpnost. — Čuj, hčerka, nobene strastne besede. Kaj misliš, da nameravam? Bože moj! Amaurv spada k naši rodbini. Prosil se dva dobra prijatelja, da bi prišla pokramljat z menoj, ker imamo na razpolago samo ta trenutek, če misliš, da sem se s tem pre- grešil in žalil spomin tvoje matere, bo to prvo nesoglasje med nama. Govoril je z glasom, iz katerega je zve- ila utrujenost, in pripomnil je še hladneje: — Če ne prideš k obedu, bosta mislila, da si huda name. Opozarjam te pa, da tega ne trpim. Michelina je malo pomislila, potem je pa odgovorila : — Oče, kdaj odidete ta dva gospoda? Ponavljam vam, da vam moram sporočiti nekaj zelo važnega, če morete nocoj govoriti z menoj. Renaudov obraz je izražal globoko nezadovoljstvo. — Ne, oditi moram. — Oh, oče moj, ne hodite tja! — je vzkliknila Michelina. Bojim se! — Bojiš se ... česa se pa bojiš ? — je vprašal markiz presenečeno. — Prosim vas, ne hodite tja, — je zamrmrala znova. — Kam pa? — je vprašal malone razjarjeno. In ko je hči nepremično uprla T'anj pogled, ne da bi odgovorila, je markiz znova povzel besedo. Dejal je z zamolklim, toda odločnim glasom: — Dovolj je tega, draga hči. Take besede so neumestne, če imamo v hiši tuje ljudi, ki se že zdaj čudijo, zakaj me tako dolgo ni k njim. O tem bova govorila pozneje, kadar me bo pač volja. Zdaj pa ravnaj po svoji glavi. In odšel je. Urejuje Josip Zupančič // Za Narodno Mane Fran Jeran II Za upravo in inseratni del lista Oton Christof // Vsi v Ljubljani •te*. 169 »SLOVENSKI NAROD«, petek, ». julij* Sli Ali S Izlet Sokola Maribor m na mejo Pot |e vodila Izletnike do Sokolskega doma v Št, Uju Pohorci snujejo lesne zadruge Za jesen se obeta občutna podražitev drv — Onemogočiti je treba delovanje lesnih Špekulantov r.Iaribor, 25. julija ze od nekdaj je bil Pohorcem glavni vir dohodkov in zaslužka gozd. Pohorski svet je na gosto zasajen z gozdovi, bolj malo je njiv in travnikov. Na polju tudi večji kmetje, posebno v višjih legali, pridelajo malokdaj toliko najpotrebnejšega, da bi zadoščalo za vse leto. Zato so že zaradi tega in kritja drugih nujnih potreb in dajatev, prisiljeni na prekomerno odprodajo živine in izsekavanje gozdov. Ob pravem sorazmerju cen prodanega lesa in živine na eni, ter onega, kar si mora kmet za dobljeni denar nakupiti na drugi strani, bi gospodarstva uspevala še kar povoljno. Vsa povojna leta, posebno pa še zadnje čase, takega sorazmerja ni, prav nič čudno torej, če tudi Pohorci vedno bolj težijo nad slabimi časi in razmerami. Prizadete so vse kmetije, vso težo današnjih prilik pa najbolj občutijo manjši posestniki, ki so že v prejšnjih kritičnih letih razredčili svoje gozdove in nimajo zdaj več kaj sekati. Letošnji, že itak skromni poljski pridolki, kažejo na slabo letino in upravičeno se ljudje bojijo, da bo letos širom Pohorja vladalo veliko pomanjkanje. Temu se pridružuje še bojazen, da zaradi vojnih dogodkov utegne še bolj zastati kupčija z lesom. Marsikdo bo ob čitanju gornjih vrstic zmajal z ~lavo, češ, les in drva so se izredno podražila v zadnjem času in s tem dobijo tudi Pohorci za svoje lesno bogastvo lepe denarce. Vedeti pa je treba, da se je zajedla tudi v našo lesno trgovino že pred mnogimi leti vrsta poklicnih in nepoklicnih prekupčevalcev-špekulantov, ki se po- gosto na nepošten način rede na račun producenta in konzumenta. Kdor dobro pozna prilike v kupčevanju z lesom, se bo čudil velikanski razliki cen na našem lesnem trgu in onim, kar dobi pohorski kmet za les. Danes, ko se je vse življenje, tudi življenje Pohorca, podražilo skoraj za polovico, prejema kmet pogosto za svoj les in drva komaj četrtino cene, po kateri se prodajata les in drva odjemalcem na drobno. Velika razlika izgine večji del v žepih špekulantov, ki si na ta račun kopičijo svoje premoženje. Te pijavke, drugega imena ne zaslužijo, imajo razpredene svoje mreže Sirom Pohorja in umejo vsako stisko spretno izkoristiti za sebe. Nepoučenim ljudem tve-zijo najrazličnejše izmišljotine o cenah lesa ln drv, o popolnem zastoju in ko navsezadnje dosežejo izredno nizko kupno ceno, slikajo sebe še kot velike dobrotnike in prijatelje kmeta. V isto vrsto spadajo tudi mnogi trgovci, ki so s krediti spravili mnoge pohorske gospodarje v popolno gospodarsko odvisnost in brez ozirov ter usmiljenja diktirajo cene. V tem oziru bi morale naše oblasti zaščititi kmeta in posredno tudi odjemalca ter končno stopiti na prste tem brezvestnežom. 2e sedaj napovedujejo, da bodo letošnjo jesen in zimo drva izredno draga, kubik bukovih polen bo veljal najmanj 150 dinarjev. Meščani naj ob takih cenah nikar ne godrnjajo nad Pohorci: Vodnti je treba, da je večina drv, ki bo prišla letos na trg že nekaj let lepo zloženih po pohorskih grapah. 2e pred leti so jih pokupili prekupčevalci in tr-gGvci za brjratelno .ceno (povprečno po 35 do 45 din kubik!) in letos bo najlepšo prilika, da jih bodo prodali z več sto odštetnim >zaslužkom«. Vsak izgovor špekulantov z ozirom na riziko, režijo, mrtev kapital itd. je ob gornjem sorazmerju odveč. Tudi oni bi morali biti, če so že sploh potrebni, vezani na zakonito dovoljen zaslužek, kot je to primer pri vseh realnih trgovcih in trgovskih kupčijah. Ljudje so nepoučeni in na tej nepouce-nosti je zgrajeno vse delovanje prekupčevalcev in nepoštenih trgovcev. Prav iz teh razlogov je razveseljivo dejstvo, da so gospodarji nekega večjega kraja na Pohorju segli po samopomoči. Ustanovil! si bodo po vzoru hmeljarskih — lesno zadrugo, ki bo brez posredovanja stopila v stik z večjimi lesnimi podjetji doma in v tujini. V službo zadruge bodo stopile tudi nekatere žage, zgradili bodo pa tudi nove, ki bodo sodobno urejene in ki bodo pre-delavale les zadružnikov. Zadrugo bodo vodili ugledni gospodarji. Zadruga bo kupovala les in drva po dnevni ceni, ga ne bo kupičila zaradi spekulacije, ampak ga bc sproti odprodajala dalje. Zaslužek pri obdelavi lesa bo uporabljen deloma za povečanje obratnega kapitala, deloma pa porazdeljen med zadružnike. Taka samopomoč je posebno v današnjih časih, ko bolj ko kdaj prej dvigajo glave brezvestni Špekulanti, potrebna, želeti je le, da bi potrebo Iste uvideli čim prej vsi gospodarji, ki imajo gozdove. Podpreti pa bi morale podobne podvige tudi oblasti ln s tem enkrat za vselej onemogočiti izže-manje naših ljudi, ki je za vse naše gospodarstvo izredno škodljivo. —ob— ne, z nagibno napravo, balančne itd.; 2. uteži, trgovske in precizne; 3. tekočinske mere; 4. votle mere za suhe predmete; 5. dolžinske mere; 6. debelinske mere; 7. okviri za merjenje drv; 8. aparati za merjenje tekočin: olja, petroleja, bencina itd.; 9. bencinske črpalke; 10. kangle za mleko. Proti vsem, ki se ne bodo odzvali temu pozivu, se bo najstrože postopalo v smislu določb zakona o merah. — Iz Počitniškega doma kraljice Marije na Pohorju se vrnejo otroci v torek 30. julija in dospejo v Maribor že z vlakom ob 9.14. Starši, pričakajte otroke na kolodvoru. Amerika na delu za Anglijo VVashington, 25. jul. br. (Ass. Press). Finančni minister Morgenthau je danes v razgovoru z novinarji potrdil včerajšnjo izjavo angleškega ministra za letalske dobave, lorda Beaverbrooka, da bo ameriška letalska industrija odslej dobavljala ne glede na sedanje sporazume in dobave Veliki Britaniji še po 3000 nadaljnjih letalskih motorjev na mesec. Ameriška vL 'a, je dejal minister, bo izdala vse potrebne ukrepe, da bo mogla Velika Britanija uspešno nadaljevati vojno. Angleška naroČila letal v Zedinjenih državah bodo v veliki meri pripomogla k razvoju ameriške letalske industrije. Ameriške letalske tovarne bodo v letih 1940 in 1941 že sposobne izdelati letno po 72.000 letal. VVashington, 25. jul. br. (Ass. Pr.). Službeno je bilo objavljeno, da je prezident Rcosevelt danes odredil nove omejitve glede izvoza petroleja in železa iz Amerike. Odslej se ti dve surovini ne bosta smeli nikamor več izvažati brez posebnega dovoljenja pristojnih oblasti, razen v ostale države na ameriškem kontinentu. Prepovedano bo tudi prevažanje petroleja z ar.-eriškimi ladjami v ostale kontinente. Ameriški politični krogi ugotavljajo, da bosta zaradi teh ukrepov najbolj prizadeti Japonska in Španija. Znano je, da ti dve državi nimata mnogo petrolejskih ladij in da je večji del petroleja, ki se pridobiva po vsem svetu, pod ameriško kontrolo. Na ameriškem kontinentu pridobivajo 70% petroleja. Skoraj ves ostali petrolej pa je pod angleško kontrolo. /ing^Sko-poljska zveza London, 25. jul. br. (SDA) V zunanjem ministrstvu so bili danes izmenjani dokumenti med Anglijo in Poljsko, v katerih je bilo protokolirano angleško-poljsko zavezništvo, ki se ohrani neglede na to, da je odpadla tretja zaveznica, Francija. <+ Eden v Ulstru London, 25. julija. AA. (Reuter). Vojni minister Anthonv Eden je odpotoval z letalom v severno Irsko, da pregleda vojaške ustanove. Letalske akcije Berlin, 25. julija, br. (DNB). Vrhovno poveljstvo nemške vojske je objavilo nocoj naslednje posebno poročilo: V Kanalu so danes popoldne in zvečer skupine nemških bojnih letal dosegle nove velike uspehe. Po dosedanjih podatkih je bilo od 23 angleških ladij, ki so bile v nekem konvoju, 11 ladij s 43.000 tonami potopljenih, 3 ladje s skupno 12.000 tonami pa so bile tako hudo poškodovane in so na njih nastali požari, tako da jih je smatrati za Izgubljene. Poleg tega je uspelo z bombami povzročiti velik požar na nekem modernem angleškem rušilcu, drugega pa huuj poškodovati. London, 25. julija, br. (Reuter). Letalsko ministrstvo Je nocoj objavilo komunike o angleških letalskih napadih na nemške vojaške objekte v pretekli noči. Bombardirani so bili med drugim doki v Emdenu, Wil-helmshavenu in Hamburgu, nadalje letalske tovarne v vVenzensdorfu in VVieamarju ter letalska oporišča na otokih Borkumu in Texelu. Madžarako-sovjetskl trgovinski odnosi Budimpešte, 25. julija. AA. (DNB). Kakor se je zvedelo, so končane priprave za vzpostavitev sovjetsko-madžarskih trgovinskih odnošajev. V Moskvo bo v kratkem odpotovalo madžarsko trgovinsko zastopstvo pod vodstvom poslanca Alfreda Nikel-bacha. To zastopstvo bo imelo gospodarska pogajanja s Sovjetsko Rusijo. Maribor. 25 iuliia V nedelio je telovadeče članstvo Sokolskega društva Maribor III. Krčevina-Kozaki priredilo izlet s tajnim ciljem. Ta :z*et ie bil zamišljen tako. da so bili udeležene: raidelieni v dve tirana In s:.er ko esarii ter nešci. Vsaka skrioma ie ime- h sv^io določeno not. ijr na ie oil skupen cili isti. Zbor izletnikov ie bil na letnem telo- vadišču, kjer sta vodii b&Qt>tn preie a od društvenega načelnika oismuna navodila o poti. V teh navodilih 'e oilo označeno le. da ie not na razmn križiščih zaznamovana z zastavicami ter da *e a >tove informacije, kod bo vodila oot, d 3be Dri nekaterih posestnikih v raznih vaseh. Udeleženci so se podali na D3t ob ooi 5. uri. držeč se točno pismenih navodil. Pot kolesarjev, katerih ie bilo 13. ie vodila preko Sv. Miklavža. Zg. D'jplcka Sv. Barbare. Sv. Marjete in Jarenine v št. Ili do Sokolskega doma. Pešci, katetih ie bilo 10. pa so se odpeljali z vlakom do Pesnice, od koder so šli peš oreko Sr>.>d-nie Sv. Kungote dalie po vrhovih vinskih goric do Stare gore in od tod Droti 51. IIju, kier so se nato pri Sokolskem domu sestali s kolesarji, kateri so kmalu do njihovem prihodu pri vozili tia. Po tem sestanku je bil na letnem telc-vadišču obmejne sokolske trdnjave v Št. Ilju zbor vseh izletnikov, nakar se iim ie porazdelilo delo za dono-Jne. slanice so pričele s pripravami za kuho, člani pa 50 , Berlin 25. julija, p. Kakor vse kaže, se bo nemški zunanji minister Ribbentrop z rumunskimi, bolgarskimi in slovaškimi državniki sestal na svojem posestvu v Buschlu pri Solnogradu. Po dosedanjih dispozicijah se bo jutri razgovarjal z rumunskimi državniki, v soboto z bolgarskimi in v nedeljo s slovaškimi. Verjetno je, da bo razgovorom vsaj deloma prisostvoval tudi Hitler. V Berlinu je bilo nocoj diplomatsko delovanje zelo živahno. Hitler je imel zvečer daljši sestanek z maršalom Goringom, Ribbentropom in Gobbclsom. Kakor kaže, so se posvetovali o vprašanjih, ki se bodo načela te dni na Solnograškem v zvezi z Berlin, 25. julija, p. Rumunski ministrski predsednik Gigurtu in zunanji minister Manoilescu sta v spremstvu nemškega poslanika dr. Fabriciusa ponoči ob 0.30 odpotovala iz Bukarešte v Solnograd. Po poročilih iz Bukarešte tolmačijo v rumun- skih vladnih krogih potovanje obeh ru-munskih državnikov kot dokončno naslonitev Rumunije na os Kim—Berlin, čeravno bodo ra to potrebne tudi žrtve. Ta odločitev rumunske vlade popolnoma odgovarja razpoloženju rumunskega naroda, ki ne želi, da bi se Rumunija še nadalje potegovala za položaj velesile, ker je vojna na zapadu jasno pokazala, kako silna moč je potrebna, da more kaka država v resnici predstavljati velesilo. K temu je doprinesla tudi odcepitev Besarabije. Razpoloženje v rumunskem zunanjem ministrstvu je takšno, da smatrajo, da bo morala Rumunija doprinesti teritorialne žrtve, da pa bo na drugi strani dobila zato popolno priznanje sedanjega režima od strani Nemčije in Italije. Rumunija hoče dokumentirati svoje razumevanje za sporazum z državama osi kot znak, da odklanja izvedbo načrtov prejšnjih rumunskih vlad, ki so izigravale Rim proti Berlinu in obratno. V rumunskih političnih krogih so si na jasnem, da urejevali ognjišča na letnem telovadisču. katera ie nedavno uporabljala hrabra ju-go^.ovanska voiska. Ob i2. uri *e bilo src Apno kosilo katerega so skuhale na£e sestre, in je vsem izletnikom prav pr.-jfcino teknilo. Po kosilu in opravljenem delu pa so se izletniki podni v Sokolski ckm. kamor so prišli tudi domači Sokoli in Sokoliće, in je v prijetni družabnosti ter ob prepevanju slovenskih uesmi kar prenaglo minil vesel popoldan in misliti je bilo treba na povratak v Maribor. Prireditev tega zleta na severno meio naše domovine ie v vsakem pogledu prav dobro uspela, kar ie v glavnem m sluga društvenega načelnika br Heriča. ki si ie zadal mnogo truda za celokupno organizacijo in skrbno pripravil pot. Dolžnost l>a nam ie, da se zahvalimo za gostoliubnost pri sprejemu v St. Uju staro3ti tamošnjega Sokolskega društva br. Roeliču. kakor tudi g. komandiri u tamošnje žundar-merijske stanice in gostilničarji! g. Fišer-ju. Istotako pa velja zahvala vsem onim posestnikem v raznih vaseh, ki so na dan izleta postavili markacijske zastavice in dali izletnikom potrebne informaciie. Grajati pa moramo peščico (ni h naših telovadcev, ki to pokazali skrajno nediscipliniranost in so namesto da bi se ud težili tega skupnega zleta. šli raie sami na — Pohorje. Želeti bi bilo. da se sličan izlet nreti meji čim prei zopet ponovi skupno / nc-telovadečim članstvom, ker - meia k^če Sokole! i novo ureditvijo položaja v južnovzhoJni Evropi. Nocoj je odpotoval iz Berlina bolgarski poslanik Draganov. Krenil je na Dunaj, da tam sprejme predsednika vlado dr. Filova in zunanjega ministra Popova. ★ Poslanik P a pen sta poti v Berlin Sofija, 25. jul. p. Danes ob 13.45 je z letalom prispel v Sofijo nemški poslanik v Ankari Papen. Tri četrt ure kasneje Je nadaljeval svoje potovanje v Berlin. žele po izključitvi zapadnoga vpliva Italija, Nemčija in Rusija preprečiti, da bi se znova zapalil balkanski sod smodnika ter da so države osi prežete želje, da se vzpostavi popoln mir na Balkanu. Bukureštu, 25. jul. o. Danes so se v tukajšnjih političnih krogih razširile vesti, da namerava Ribbentrop v Solnogradu predlagati rumunskima državnikoma, naj pristanete na ustanovitev rumunsko-ma-džarsko-halgarskcrra bloka, ki hi ua ščitili osni velesili in ki U nadomestil Balkansko zvezo. V rumunskih političnih krogih so mnenja, da bi tak predlog naletel v rumunski politični javnosti na precejšnje razumevanje. Seveda računajo s tem, da bi se mogel tak blok ustanoviti Sele po novi teritorialni razmejitvi v jugovzhodni Evropi, pomenil bi pa zelo močan faktor rumunske varnosti v bodočnosti. Bukarešta, 25. jul. o. Tukajšnji sovjetski diplomatski krogi naglnšajo, da je Sovjetska Rusija z okupacijo Besarabije in severne Bukovine stopila na Balkan in se uvrstila med balkanske države. Zaradi tega je razumljivo, da se izredno zanima za solnograške in rimske razgovore rumunskih državnikov. Mariborske in okoliške novice — Zaključek uspelega, šahovskega turnirja. Predsnočnjim je bil zaključen Šahovski turnir za prvenstvo najagilnejšega Šahovskega kluba v naSem mestu, t. j. SK > Vidmarja«. Odigralo se je zadnje kolo, k. je prineslo naslednje rezultate: GerŽelj : LukeS jim. 1:0, Kukovec : Hvalic 1:0, Lu-keš sen. : Ketiš remis, Pece : Reinsberge? 1:0, Marvin : Sonan remis, Certalič : Sene-kovič 1:0, Kuster : Skralovnik 1:0. Končno stanje uspelega šahovskega turnirja jc naslednje: 1. in 2. Gerželj ln Kukovec, ki imata oba po 11 točk, 3. mesto si je priboril Kuster z 10 točkami, 4. LukeS sen. z 8, 5. in 6. mesto zasedeta certalič in Ketiš s 7! z točkami, 7., S. in 9. mesto pripadajo Pečeju, Marvinu in Sonanu s 6% točkami, 10. mesto je zasedel Reinsberger s 5Vi> točkami, 11. Skralovnik s 4% točkami, 12 Senekovič s 3 točkami, 13. Lukeš jun. z 2Va točkami, 14. mesto pa Hvalic z I točko. Ob zaključku šahovskega turnirja se je tehnični vodja tekmovanja gosp. Reinsberger zahvalil vsem udeležencem turnirja za sodelovanje ln disciplino ter izročil igrralcem lepa spominska darila. — O tem in onem. Dirkalni konj »Belo-nat, last g. Tscheligija, je pobegrlnil iz hleva ter se v Ulici kneza Koclja zaletel v zid. Zaradi težkih poškodb so morali konja zaklati. Vreden je bil baje 15.000 din. — Za prosektorja mariborske bolnišnice je imenovan dr. Valentin Kušar, dosedanji asistent patološkega instituta medicinske fakultete v Beogradu, v shrambo §:~spe Milene RogKČeve v Ferkovi ulici II je vlomil doslej še neznani zlikovec, ki ie ukradel več steklenic kompota in drugih želodčnih dobrin. — Zidarju Janezu Kupčiču iz Dobrave je izginilo iz suknje, ki jo je imel shranjeno na neki novi stavbi v Ljubljanski ulici, denarnica, v kateri je bilo 124 din gotovine. — Na Kralja Petra trgu je neki osebni avto podrl na tla krojaškega mojstra Karla Ehma iz Fran-kopanove ulice 55, ki se je peljal na kolesu. Pri padcu si je Ehm poškodoval noge. — Izpred neke hiše na Kralja Petra trg-u je neznan tat ukradel s kolesa sedež in oSkodoval zasebnico Julijano Topolovec s Pobrežja za 150 din. — Pri cerkvenem žesmanju pri Sv. Arehu na Pohorju se je 501etna delavka Veronika Rabičeva tako napila, da je obležala nezavestna. Tudi njena 91etna hčerka Alojzija je zaužila toliko alkohla. da je dobila alkoholno za-strupljenje. Sedaj so orožniki Rabičevo ovadili državnemu tožilstvu in se bo morala zagovarjati pred sodniki. — Modras jra je pičil. 121etni sin kurjača državnih železnic Ivan črepinko. stanujoč v Delavski ulici 12, je Sel na Pohorje nabirat jagode. Na nekem sončnem kraju je našvl veliko jagod ter jih začel nabirati. Nenadoma pa je fant začutil skeleče bolečino na nogi in na ves glas zakričal. Do njega je namreč prilezel modras ter ga pičil v nogo, ki je kmalu tako zatekla, da so morali fanta prepeljati v mariborsko bolnišnico, kjer so mu zdravniki rešili življenje. — Us°dcn padec 8 podstrešja, v Jane- Žovskem vrhu pri Sv. Urbanu je bil zaposlen pri posestniku Francu Bračiču 1S-letni hlapec Anton Satler. Imel je opravka na podstrešju, kjer mu je spodrsnilo, tako da je nesrečni Satler treščil na tlakovana tla in obležal z razbito lobanjo. Bil je pri priči mrtev. — Beograjčani so bili boljši. Včeraj »e je na teniških igriščih ISSK Maribora v Ljudskem vrtu končalo dvodnevno gostovanje Beograjskega teniškega kluba, ki je bilo uspela propaganda za teniški sport. Beograjčani so sicer vse igre odločili v svojo korist, vendar so se morali pošteno truditi, da so porazili naše igralce, ki so nudili nasprotnikom mestoma odločen odpor. ISSK Maribor je ob priliki gostovanja Beograjčanov dokazal, da ima v svoji sredini kader odličnih igralcev, ki bodo prav gotovo po smotrnem treningu dosegli še lepe uspehe. — N°čno lekarniško služb0 imata do petka 26. t. m. Albanežejeva lekarna pri sv. Antonu na Frankopanovi 18, tel. 27-01, ter Konigova lekarna pri Mariji pomagaj na Aleksandrovi cesti 1, tel. 21-79. — SejemsKo novice. Na torkov živinski sejem dne 23. t. m. so okoliški kmetje pripeljati 15 konjev, 26 bikov, 140 volov, 371 krav in 23 telet, skupno 575 komadov, prodali pa so od teh 360 komadov. Povprečne cene so bile naslednje: debeli voli po 7 do 7.75, poldebeli voli po 6.25 do 7, plemenski voli po 6.75 do 8, biki za klanje po 5 do 7, klavne krave debele po 6.50 do 7, plemenske krave po 5.50 do 7, kra-v« klobasarice 4 do 4.25, molzne krav« po 5 do 8, breje krave po 5 do 7, mlada živi- aa po 6.50 do 7.75, teleta po 6 do 7.50 din ■a kg. — Družinski prepir — vzr°k poskuše-loga samomor«. Na Tržaški cesti je izpila redi noči 381etna Marija K. v samomorilnem namenu večjo količino lizola. Zaradi ;lnih bolečin je poklicni a moža, ki je spal v drugd sobi, ki je poklical mariborske re- evalce. Kandidatlnjo smrti so nato prebijali v splošno bolnico, kjer so ji zdrav-oiki resili življenje. Vzroke nameravanega samomora je iskati v družinskih prepirih. — žrtev dela je postal 301etni tesar Josip Plojer, stanujoč na Ruški cesti 3, ki mu je cirkularka odrezala prste na desnici. Plojerja so reševalci odpremili v splošno bolnico, kjer se zdravi tudi 341etni Žagar Fine iz Zgornjih Hoč, kateremu so padli hlodi na desno nogo ter mu jo zlomili, — Leto dni so Jo l«kan. T.ani v juliju se je zglasila pri Inženjerjevi ženi Rozi Kotik v Gregorčičevi ulici 25 starejša ženska, ki se je izdajala za Šiviljo. Prosila je za delo. Kotikova jI je izročila platno v vrednosti 4000 din za izdelavo perila. Dala ji je tudi 1000 din na račun za delo. Toda Kotikova je zaman čakale, da bi šivilja, ki se je izdala za Marijo Klemenčičevo, prinesla lzgctovljeno perilo. Minuli so tedni in je Kotikova zadevo končno prijavila mariborski policiji, ki je ug-otovila, da je šivilja izginila iz Maribora. Včeraj pa se je šiviljam spet pojavila v Mariboru. Policijski organi, ki so jo zaman iskali leto dni, so jo spoznali in aretirali. Izkazalo se je, da je .šiviljam identični z že 25krat kaznovano SSletno Mailjo Simonfčevo od Sv. Andraža v Skjvenrkih goricah, ki ima na vesti še celo vrsto sličnih grehov. Med drugim je cgo!jufala tudi trgovko Ivanko I,egatovo z Meijske ceste, ki ji je izvabila 900 din gotovine. Stsro grešnlco Marijo Simoničevo so oddali v zapore mariborskega okrožnega sodišča. — Športne novice. V nedeljo 28. t. m-bo gostovala v Mariboru teniška ekipa ATK iz Zagreba, ki bo v tekmovanju za državno klubsko prvenstvo nastopila proti teniški ekipi ISSK Maribora. — V dneh 3 5. in 18. avgusta bodo na tezenskem dirkališču konjske dirke, na katerih bosta med drugimi nastopili tudi konjeniška šola iz Zemuna in jahalna šola iz Zagreba, ki bo poslala kompletno dame k o ekipo. — Žrtve nesreč. V mariborsko splošno bolnico je biia sprejeta včeraj cela vrsta ponesrečencev. Ferdinand Ju van, 201etni instalater, stanujoč na Ruški cesti, je padel s kolega in se občutno poškodoval na glavi. — 9letnl posestniški sin Gabrijel Šerbinek iz Jadlovnika je padel s senika in obležal z zlomljeno ključnico. — 391etna Marija Topolac je padla s koesa in si zlomila desno nogo. — S kolesa je padla tudi 291etna Elizabeta Kranjc iz Pesnice, ki si je pri padcu zlomila levo nogo. — ISletni posestniški sin Ernest Smodej iz Vukov-skega dola si je pri padcu z vora zlomil levico. — 241etnemu ključavničarju Alojziju Peršuhu iz Bresternice je padla na glavo opeka ter ga težko ranila, — Otvoritev pohorske ceste nepreklicno 4. avgusta. Po Msriboru in okolici neki neodgovorni ljudje rainašajo vesti, da se je blagogoslovitev in otvoritev ceste Reka— Sv. Areh preložila za poznejši čas. To ni res! Slovesna blagoslovitev bo ob vsakem vremenu v nedeljo 4. avgusta. Začetek slovesnosti ob 9. zjutraj v Reki pri Hočah. Ob 10. na kraju nove banovinske ceste v gozdu pod Sv. Arehom blagoslovitev in otvoritev ceste Ob 11. pri cerkvici Sv. Arena pod milini nebom služba božja (pre-vzvlšeni g. knezoskof dr. Tomažič). Popoldne ljudska veselica. Udeležence opozarjamo, da naj si sami oskrbi jo avtomobile za vožnjo na vrh Pohorja, ker pripravljalni odbor ne more dobiti dovolj vozil. — Pregled in žigosanje meril v Mariboru. V smislu § 6. zakona o ureditvi službe kontroliranja meril in dragocenih kovin pri občih upravnih obla«tih (81. Ust 66 31) se bo vršil v tekočem letu ponovni pregled in žigosanje meril in merilnih priprav za stranke, ki bivajo na področju mesta Maribora, in sicer v času od 15. julija do 15. oktobra 1940. Temu pregledu se morajo odzvati razen trgovcev, obrtnikov in branjevcev tudi lastniki mlatilnic, ekonomi in privatniki, ki s svojimi merili kupujejo ali prodajajo lastne Izdelke odnosno uporabljajo v Javnem prometu kakršno koli merilo ali merilno pripravo. Stranke ao dolžne, da prinesejo Vsa merila v čistem stanju k oddelku kontrole mer, Frančiškanska ulica 11, na dan, ki Jim bo določen v posebnem pozivu. Pregledu so podvržena tale merila: 1. Tehtnice, decimalne, centezimalne, brze> avtomatske, enakoroc- Kaj pravijo Italijani Solnograiki razgovori spadajo v okvir splošnega spora* zuina, sklenjenega med Rimom, Berlinom in Moskvo Rim, 25. jul. j. (DNB) Razgovore, ki jih bo imel v Solnogradu nemški zunanji minister-von Ribbentrop z zastopnikoma rumunske vlade, je treba po mnenju poučenih italijanskih krogov smatrati zgolj kot naravno posledico in normalno nadaMeva-nje tistih stikov, ki so bili z namenom muT.v. ureditve balkanskega vprašanja navezani v Monakovu. V Italiji vlada na me-rodajnem mestu prepričanje, da se bodo razgovori v Solnogradu nadaljevali popolnoma v duhu monakovskega sestanka med las topnik i nemške In madžarske vlade, vseeno pa je iz političnih razlogov na mestu gotova mera rezerviranosti. Trenotek za proučitev posameznih, Balkana tičočih 52 problemov. Je sicer ugoden v toliko, ker trenotno politično ozračje ni skaljeno po nikaki napetosti, to pa seveda le v primeru, ako se ne bodo v tem prostoru ponovno skušali uveljaviti znani angleški poizkusi vmešavanja. Rim, 25. jul. p. Razgovore zastopnikov balkanskih držav z nemškimi državniki spremljajo v rimskih političnih krogih z velikim zanimanjem V tej zvezi se v Rimu mnogo govori o osnovanju novega balkan-^ -podunavskega bloka. V vladnih krogih te vesti demantirajo, prav tako pa tudi zavračajo domneve, da bi bila ta diplomatska aktivnost Nemčije in Italije naperjena proti Rusiji. Rusija ne bo ničesar podvzela proti tej intervenciji držav osi, IkJrh tudi Nemčija in Italija ne bosta storili ničesar, da bi se kakorkoli okrnili interesi Sov je' ke Rusije. Razgovori, ki jih vodi nemfki smnanji minister Ribbentrop z zastopniki Rumunije. Bolgarije, Slovaške in Madžarske, spadajo v okvir splošnega sporazuma, ki je bil sklenjen med državama osi in Sovjetsko Rusijo glede južnovzhodne Evrope. Na sinoćnji konferenci je bilo sporočeno novinarjem, da streme vsi ti razgovori po normalizaciji odnošajev v Podunavju. Sovjetska trgovinska delegacija Beograd, 25. julija, p. Danes dopoldne je prispel v Beograd pravni referent stalne trgovinske delegacije SSSR Merinov, ki je doslej deloval v Bruslju. V Beograd je potoval preko Berlina in Dunaja. Iz Sofije poročajo, da so prispeli tja iz Moskve ostali člani ruske trgovinske delegacije v Beogradu. Med njimi sta tudi flef delegacije Vorobjev in njegov namestnik Minajčev. V delegaciji je še šest drugih funkcionarjev. Z njimi so se pripeljale tudi njihove rodbine. Nov sestanek Ribbentrop—Ciano Budimpešta, 25. Julija, z. Poročevalec lista »Magvar Nemzeti« poroča iz Beograda, da se bosta po tamošnjih informacijah po končanih razgovorih z zastopniki juž-novzhodnih drŽav ponovno sestala nemški zunanji minister Ribbentrop in italijanski zunanji minister grof Ciano. Posveti v Solnogradu bodo trajali tri dn Danes sestanek z rumunskimi, jutri z bolgarskimi, / nedeljo s sl&vašklasii državniki Snovanje novega Meka na Balkanu? Po rumunskih vesteh ho Rihhentrop predlagal ustanovitev madžarsko-rumunsko-holgarskega bloka, ki naj bi nadomestil Balkansko zvezo