Posamezna številka 1 K. Poštnina plačana ¥ gotovini. Štev. 71. V MIlani, v sredo dne 30. norca I92L Lete XLDL »SLOVENEC« velja po pošti na vi e strani Jugoslavije tn v Ljubljani: za oelo leto naprej . K 240-— za pol leta » .. » 120 — za četrt leta n • • » 60'— za en mesec „ .. „ 20'~ Za Inozemstvo oeloletno K420-« —š Sobotna izdaja: s ta oe.o leto . . 83 inozomstvo K 40- .. 55. LOVENEC Inserati: Eaostolpna petitvrsta (ia mm široka tn 3 mm visoka ali nje prostor) za enUrat ... po K 6"— poslana Itd. . . po K 9-— Pri večjem uaročilu popust Najmanjši oglas -9/9 m-u K15. Izbaja vsak dan izvzemši ponedeljka in Jiieva oo praznika ob 5. url zjutraj. 0j®r Uredništvo je v Kopitarjevi oliol štev. 6/IIL ito*oplsi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ae sprejemajo. (Jredn. telet. štv. 50, npravn. Str. 328. Političen list za slovenski narod. Oprava je T Kopitarjevi al. 6. — Kačun poštne bran. ljubljanske št. 650 za naročnino m št. 34i> za oglase, avstr. in češie 24.797, Oijr. 26.011, bnsn,- :ero 71)63. Dr. K. Bohačevski: Velikosrbska politika Nikole Pašiča. — Politika Slovenske samostojne kmeiske stranke in minister Pucelj. — Taktika Narodnega kluba v ustavnem odboru. — Jugoslovanski klub v borbi za svobodo in avtonomijo. Belgrad, 29. marca 1921. V svojem poslednjem pismu, gospod urednik, ki sem ga Vam poslal pred velikonočnimi prazniki, sem naglasil, da je lakozvana kriza v Pašičevem kabinetu bila inscenirana od demokratov iz dveh razlogov: Ljuba Davidovič je hotel pokazati Pašiču, da ruu ni ugodno, ker Pašič preveč krepi radikalno stranko in radikalno politiko v kabinetu. Res je, da so demokrati pristali na kupčijo muslimanskih begov in slovenskih samostojnežev, zato da ohranijo sebe na vladi in da izpeljejo centralistično ustavo, toda drago jim pa nikakor ni, da je Pašič pri kupčiji upošteval predvsem take elemente, ki so bližji radikalcem kot demokratom. Srbi-janski demokrati vedno bolj silijo, da naj se Pašič pogaja tudi s srbijanskimi zemljoradniki, da bi na ta način nekoliko zmanjšali vpliv radikalcev v kabinetu. Pašič je sicer večkrat poskušal priti na čisto s srbskimi zemljoradniki, toda ni se mu posrečilo. Srbski kmetje namreč niso takega kova, kot naši slovenski samostojneži, cla bi se borili samo za ministrske stolčke, za uvoznice in izvoznice in za drugo tako )dobičkanosno »ropotijo«, marveč se ti kmetje bore za pravo kmečko svobodo brez vseh gospodarskih in bančnih kapitalistov, bore se proti vsem, tudi tako-zvanim kmečkim mesarjem, oderuhom, trgovcem, zastopnikom veleposestev in vsem sliČnim »osrečevalcem« kmečkega stanu. Po »krizi« je torej Pašič popolnil svoj kabinet. Tako bi sedanja vlada morala stati na trdnih nogah in za dalje časa upravljati posle naše države. Toda uver-jeni smo, da ta trgovska družba z omejenim jamstvom ne bo dolgo živela v slogi radi svoje moralne trohnobe. Ko si bodo začeli deliti plen, si bodo kmalu v laseh, kot je sploh običaj pri ljudeh te vrste. Nikola Pašič je vedno v radikalni stranki zastopal ono krilo, ki je hotelo veliko Srbijo v škodo Jugoslavije. On ima Jugoslavijo tako v želodcu, da je samo zaradi državnega imena Jugoslavija hotel povzročiti krizo. Strossmajerjevo jugoslo-venstvo, Gajev ilirizem in sploh vse velike in lepe ideje o ujedinjenju našega ju- goslovanskega naroda so Nikoli Pašiču —■ avstrijanstvo... To je izrecno naglasil v ustavnem odboru dr. Žarko Miladinovič, Pašičev oproda. Pašič bi rad s svojo današnjo politiko dosegel srbsko hegemonijo in potom nje veliko Srbijo. To je edina njegova direktiva tako v notranji, kot žalibog tudi v zunanji politiki. Ob tej priliki bi se dala govoriti marsikaka trpka beseda o nesrečni Koroški, o izgubljenem Primorju in o borbi za albanske vasi, da se spoje z našo državo. Pašič je po vseh svojih mislih plemenski federalist v tem smislu, da bi bila samo ena velika plemenska Srbija. Nekateri politiki, ki jim včasih nehote resnica spolzi z jezika, čisto naravnost pravi o ne samo Bunjevcem in Šokcem, ampak tudi Hrvatom in Slovencem, naj kar gredo, kamor hočejo, če jim ni všeč Pribičevičevo »kulturno delo«, Draškovičevi žendarmi in Pašičeva hegemonija. Velikosrbska ideja je vodila Pašiča tako daleč, da se pri rekonstrukciji kabineta ni oziral na Proti-čevo strujo v radikalnem klubu, ki jo vodijo Nastas Petrovič, Aca Stanojevič, Mi-ša Trifunovič in deloma Ljuba Jovanovič. Razume Se, da je pri tem imel svoje prste vmes predvsem Svetozar Pribičevič, znani demokratski velikosrb. Tako se je zgodilo, da je poleg ostalih ministrov v kabinetu še vedno Marko Trifkovič, ki je v ustavnem odboru dokazal svojo popolno nesposobnost in ki ga bel grajska čaršija {:= javnost) naziva z imenom, ki ni dosti oddaljeno od slavnega Šarca kraljeviča Marka. V uvodu sem napisal •»Politika samostojne kmetske stranke,« pa sem sc prenaglil, ker b kaki politiki slovenskih samostojnežev sploh ni duha ne sluha. Avramovič, vodja srbskih kmetov, bi po svoje rekel, da samostojni sicer imajo svojo politiko, ki pa obstoji le v ministrskih stolčkih, uvoznicah in izvoznicah. Če novi minister prevzame posle, je običajno, da javnosti vsaj na kratko poda poročilo o tem, kaj in kako misli delati. Pucelj je tudi mislil, da se tudi on mora držati tega običaja, Zato se je primerno razkoračil in dal belgrajski »Pravdi* sledeče poročilo o samem sebi: »Jaz, Pucelj, prvi minister za kmetijstvo od samostojnežev sem se rodil leta 1877. v Vel. Laščah. Študiral sem dve leti v gimnaziji, nakar sem se vrnil na svojo kmetijo. Prcčital sem veliko knjig, tako da sem od 1897—1899 pisal pesmi, novele in romane. Od 1900—1902 sem bil v Ameriki.« »Pravda« pravi, da ni sama zaprosila PortaS ljubljanskega mesta Zdi se mi, cla se ni čisto slučajno razvil med Slovenci ravno barok do nekakega vodilnega sloga ter dobil svoj posebni izraz med nami. Duša tistih naših ljudij v 10. in zlasti v 18. stoletju, mecenov in umetnikov, ki so ustvarili naš barok in so bili bolj naši kot nekateri sedanji plitveži, bila 7.a-padnoevropska in zaradi tega njih kultura favstovska, hrepeneča po neznanem — barok pa je izraz favstovstva zapadne kulture, kot pravi filozof SpSngler. Pa tudi v mi-lieuju je imela tedanja naša umetnost korenine; iz linij naše zemlje je izhajala; v zavitih grebenih zelenih gozdov, ki se vlečejo v mirnih vijugah na horizontu in ki se stopnjujejo v galerijah proti gotiziranim alpam, v zavitih dolinah in zapotegnjenih tokih rek je našla vzorec. V 17. in 18. stoletju je zvečine nastala tudi tista podoba Ljubljane, ki ji daje še danes nekaj značilnega, ki pa je bila v po-potresni dobi dovolj poškodovana in ki jo hoče sedanji čas popolnoma uničiti. Dosti visoki smisel za lepoto so imeli takrat naši ljudje. Ljubljana v 17. in 18. stoletju ter celo skoro do konca 19. stoletja je bila harmonična in intimna,celotna in je imela zanimive podrobnosti. Ljubka lega mesta ob gradu, iepa, zakrivljena perspektiva starega in mestnega trga ob rotovžu tja proti stolnicL odlična Gosposka ulica s sedaj po- za to poročilo, marveč da je minister Pucelj sam prosil, da se to uvrsti v listu. K temu »komunikeju«, ki bo v naši jugoslovanski politiki dvignil mnogo prahu, bi si usodili še lo-le pridati: Ker Pucelj ni mogel dalje študirati gimnazijo, se je moral vrniti domov. To je stara usoda z vsakim dijakom, ki ni za bukve. Pucelj pravi, da se je vrnil domov iz gimnazije, ker mu je mati zbolela in se je moral pečati s kmetijstvom. Kako se je pa on pečal s kmetijstvom, moreš, preljubi kmet, spoznati iz tega. da je z motiko in plugom pisal pesmi, novele in romane po predalih »Ljubljanskega Zvona«, in ko je bil s tem »kmetijskim« poslom pri kraju, je pa vzel pot pod noge, pa preko luže v Ameriko. Ko sc je vrnil iz Amerike, tako pripoveduje Pucelj bratom Srbom, se je boril proti Avstriji za jugoslovanstvo. Toda ta obupni in neenakomerni boj žalibog ni znan širši slovenski javnosti. Pucelj je zaslovel med Jugoslovani od tistega časa, ko ie srbskega, hrvatskega in slovenskega kmeta prodal za težke denarce davkoplačevalcev turškim begom, da spleza na mehki ministrski stolček. To je njegova prva in slovenski volilci bodo že skušali poskrbeti, da tudi njegova zadnja slava. Časopisi so mnogo razpravljali o odhodu »Narodnega kluba« iz ustavnega odbora; mnogo se je tozadevno pojasnjevalo, ugibalo in trdilo, vendar bo marsikaj netočnega. Od »Narodnega kluba« so bili trije poslanci v ustavnem odboru, ki so en drugega nadomeščali in ki so v glavnem imeli isto taktiko kot Jugoslovanski klub. Pred odhodom dr. Drinkovič ni podal nobene načelne izjave, tičoče se odhoda iz ustavnega odbora, marveč je izjavil, da odhaja vsled nasil:a predsednika ustavnega odbora dr, Ninčiča. Mi smo trdno prepričani, da bo Narodni klub tudi nadalje skupno z Jugoslovanskim klubom deloval pri ustavi. Vsekakor je treba poudariti, da se politična taktika ne sme menjati, kakor bi človek srajco preoblekel. Jugoslovanski in Narodni klub sta se izjavila za aktivno opozicionalno politiko in proti pasivni re-zistenci. Zato so klubi tudi prisegli in začeli borbo v ustavnem odboru, ki so jo tudi vspešno vodili. V sedanjem važnem trenutku moramo biti še prav posebno oprezni, da ne bi naredili kakega salto mortale. Demokrati in radikalci so zelo veseli, da Radiča ni v Belgradu; še bolj jih bo pa veselilo, če bi se tudi Jugoslovanski in Narodni klub umaknila z bojišča. V tem slučaju bi lahko delali, kar bi hoteli, uganjali korupcijo, kot bi se jim zdelo, ker jih opozicija sploh ne bi kritizirala. Iz tega, kar je bilo dosedaj rečenega, lahko spoznate, kako taktiko bo ubral Jugoslovanski klub v ustavnem odboru in plenumu konstituante. Nadaljeval bo najhujši boj za svobodo ljudstva in za avtonomijo proti centralistični korupciji, ki razjeda mozeg naše sicer tako bogate države. Avtonomija je edina garancija svobodnega duševnega in gospodarskega razvoja vseh treh plemen. Še to bi na koncu omenil, da ustavni odbor ne more dokončati svojega posla do 5. aprila in da mu bo zato konstituanta morala podal sati rok. Vladni časopisi vedo poročati, da ne bodo prišle pred ustavni odbor takozvane prehodne naredbe o urejenju države. Istotako se čuje, da bo agrarna reforma obstojala samo iz enega člena. Naj bo že, kakor hoče, že samo debata o avtonomiji in državnem savetu bo trajala najmanj tri dni. Razentega pride na vrsto še vprašanje proporcionalnega volilnega reda, uradniško vprašanje in člen o veri. Še to na koncu: Jugoslovanski klub bo začel zopet veliko akcijo za našo Koroško. Razložili bomo v interpelaciji, kako se jc Jugoslovanska ljudska stranka borila za Koroško in kako malo razumevanja je našla pri belgrajski naglušni gospodi. Razpisane so občinske volitve za mesta Ljubljana, Maribor, Celje in Ptuj. Tudi nekatera okrajna glavarstva so volitve že razpisala. Da gotovo ne bo v tem oziru ka, kih dvomov in pomislekov, prinašamo glavna določila teh razglasov: Pravomočni volilni imeniki so izza dne 29. marca t. 1. tri dni, to je do dne 31. marca t. 1., vsak dan od 9. do 12. u,re in od 15. do 18 ure vsakomur na vpogled razpoloženi v občinskem uradu. Izrecno se pripominja, da zoper te volilne imenike ni dopustna nobena pritožba več. Občinski odborniki in namestniki se volijo po obveznih kandidatnih listah. Kandidatne liste se morajo vložiti naj-kesneje tekom petih dni po razgrnitvi pra-vomočnih volilnih imenikov, to je do štetega dne 5. aprila t. 1., do 18. ure pri okrajnem glavarstvu in sicer po en izvirnik in za v««ko volišče po dva prepisa. Kandidatne liste, ki bi se vložile po označenem roku, se nc bodo mogle vpo-števati. Kand, liste se morajo spisati na uradno izdanem tiskanem obrazcu, ki ga vsak volilni upravičenec debi proti odškodnini v običajnih urah ali pri podpisanem občin- drtim knežjim dvorcem, katere ulična linija je sedaj uničena, pogled izza ozke tedanje Špitalske ulice na dominantno pročelje. frančiškanske cerkve, ki sedaj trpi vsled motečih fasad v okolici, noblesa pročelja nunske cerkve itd. itd., so bila središča, okoli kateri!) so se smiselno vrstile manjše predmestne ulice, ki so težiščem pripomogle do veljave ter delale vtis malomeščanske intimnosti. Mestni regulačni načrt iz popotresnega časa pa je podrl ves koncept dotedanje Ljubljane. Ravnilo je pelo, mehanično so potegovali na papirju ulice neglede na lego mesta. Namesto da bi eksploatirali tradicijo, so jo uničevali ali pa jo še videli niso. Dostikrat so razširjali tja v en dan ulice, kjer ni bilo prometa, predrli so ulične črte ter porivali nazaj nove stavbe, da so nastale vdolbine kot n. pr. v Gosposki ulici. Drugod. kjer bi bilo treba širokih novih cest, so napravili preozke. V Ntirnbergu n. pr. so pa pustili staro mesto kot je bilo ter so okoli njega sezidali novo. V Ljubljani niso vpoštevali pomena frgov, ki bi jih z lahkoto napravili v novih mestnih delih. V zadnjih letih pa se je stvar še neprimerno poslabšala. Prihajali so (kdo so to bili!) z naravnost barbarskimi načrti kot n. pr. z za-zidavo trga Tabor pred belgijsko vojašnico. Zazidali bodo prostor pred Slonom , ki bi bil nalašč ustvarjen za veliki trg. Po ulicah so razbili ravnovesje fasad; poleg eiioiiadstiopnih hiš so zidali dvonadstropne, poleg teh zopet trinadstropne. Ozirali se niso na okolico, ampak zgradili so in še projektirajo stavbe, ki niso v skladu s stavbami v okolici. Pozabili so na vhod v mesto. Naposled so vendar podaljšali Miklošičevo cesto do južnega kolodvora. Podaljšana Miklošičeva cesta je naravno prilio-dišče v mesto in to v sredino Ljubljane. Arhitekt Janda je projektiral novi kolodvor nekje tam, kjer stoji sedanji in tedaj nekako na koncu Miklošičeve ceste. Nesmiselno bi bilo osebni kolodvor prestavljati kam drugam že iz čisto praktičnih j>o-freb prebivalstva. Praga, Pariz, Atene itd. imajo glavne osebne kolodvore sredi mesta.'ne zunaj. Tovorni kolodvor pač spada na Martinovo cesto. Jandov projekt postane cenejši, če odpade predor , pod Rožnikom ter se le samo pogrezne sedanja železniška proga, po kateri bi vozili le osebni (pozneje morda celo elektrifieirani) vlaki, tovori na bi šli po novi progi čez mestni log. Vhod v ljubljansko mesto je in bi imel biti torej po Miklošičevi cesti. Vhod v hišo, porlul in veža, .sta odločilna za \'is, ki ga dobi človek od hiše. Kaj bi rekel estetiuio čuteč človek o palači, ki ima za vrata par desk in za vežo par metrov širok hodnik? Stari ljubljanski stavbarji so ramo na hišno portalo polagali največjo važnost in /. njimi ustvarili mestu karakter. Na koncu Miklošičevo ceste ob Cesti na južno železnico je treba postaviti portal mesta Ljubljane. Prilika je, da sc popravi vsaj nekaj pregreh. Vsaj vhod, vsaj mestni portal naj bi bil dostojen in pa začetek nove tradicije mesta! Po vsem svetu polagajo mestno upravo važnost na okolico kolodvorov, pred katerimi napravljajo parke ali pa trge že zaradi velikega prometa, ki se v ozki ulici no more razviti. Že Zagreb n. pr. ima pred drž. kolodvorom veliki park s čedno fasado umetnega paviljona v ozadju. Pri nas ni o takih stvareh ne duha ne siu-ha. Po sedanjem regufačnem načrtu naj bi stale hiše ob Cesti na južno železnico tik ob hodniku, ravno tako pa naj bi se postavili ogelni hiši na koncu Miklošičeve ceste kot navadni hiši v pravem kotu ob troto-arju. Že vsled tega, da bodo tujci videli, kje se pride v mesto, je treba napraviti nekaj. Mogoče je dvoje: dal bi sc napraviti ob Cesti na južno železnico park, ki bi moral bifi vsaj kakih 100 ni dolg in 30 m globok ali pa bi se naj vhod v Miklošičevo cesto arhitektonsko oblikoval, pri čemer pa bi naj se napravili seveda v obeh slučajih ob frontnih hišah, stoječih ob Cesti na juž. železnico precej globoki predvrti. Boljša iti lepša se mi zdi druga alternativa. Ogelne hiše na koncu Miklošičeve ceste naj bi se ob Cesti na južno železnico postavile v obliki lahne elipse, ki bi bila odprta proti železniški progi. Hiše ob polovični elipsi, katere os bi morala biti vsaj kakih 70 nt dolga in bi morala biti primerno (kakih dobrih '20 tn) globoka, naj bi hil-i zgrajene tnko, da bi imelo v pritličju arkade, v nadstropjih pa primerno plastično arhitek-utiirOj morda na koncih '>b (' > i1 na južno železnico bdi primerne kupole. Hiše z arkadami (šlo bi, čc sc parcelacija izpromc- skem uradu ali pri okrajnem glavarstvu ali Eri poverjeništvu za notranje zadeve v jubljani. Kandidatne liste se morajo dobro čitljivo izpolniti natančno po tiskanem obrazcu ter morajo obsezati toliko imen, označenih s tekočimi številkami 1, 2, 3 itd., kolikor je izvoliti občinskih odbornikov in namestnikov. V kandidatno listo se smejo sprejeti le one osebe, ki morejo biti izvoljene. Pod imena kandidatov se napišejo imena po enega predstavnika liste in njegovega namestnika za volivni odbor. Kjer se voli v občini na več voliščih, je napisati za vsako volišče po enega predstavnika liste in njega namestnika za volilni odbor. Na hrbtni strani tiskanice, kjer je za to pripravljen prostor, se morajo svojeroč-no in čitljivo podpisati predlagatelji, in pa kandidati, poslednji z opombo, da izvolitev po tei listi sprejmejo. Na hrbtni strani je nadalje v za to pripravljeni prostor vpisati izmed podpisan-cev eno osebo in nje namestnika, ki v imenu in po naročilu podpisancev občujeta z mestnim magistratom, oziroma političnim oblastvom kot pooblaščena zastopnika. Če take prijave ni, se smatra prvi podpisanec za zastopnika, drugi podpisanec pa za njegovega namestnika. Za predstavnike list v volilnem odboru smejo biti označeni ali predlagatelji sami ali druge osebe, ki so vpisane v volilnem imeniku. Brez privolitve se ne sme nihče označiti za predstavnika liste ali njegovega namestnika. Vsaj osem dni pred volitvijo, to je do dne 18. aprila t. i., morajo one volilne skupine, ki svoje kandidatne liste vežejo, podati dotično pismeno iijavo okrajnemu glavarstvu po pooblaščenih zastopnikih. Vezanje kandidatnih lit provzroči, da se pri računanju izida volitev vezane stranke najprei smatrajo za eno stranko in se njih glasovi seštejejo. Kandidati, ki so jih na ta način vezane liste dobile skupai, se med njimi razdele z uporabo načel in predpisov §§ 37. in 38. I. c. Glasovanje se vrši s kroglicami kakor pri volilvi narodnih poslancev v ustavo-tvorno skupščino. Glasuje se osebno. Le oni volilec, ki zaradi tehtne hibe ne bi mogel glasovati tako, kakor je načeloma predpisano, ima pravico pred volilni odbor privesti pooblaščenca, da namesto njega odda glas. Invalidi brez desne roke morejo glasovati z levo reko. Pod kaznijo ne sme nihče stopiti na volišče z orožjem ali orodjem, porabnim za boj. Točenje alkaholnih pijač je na dan volitve in dan poprej po vsej občini pod kazni o strogo prepovedano. PoHtKne H0Wi€@. -f- Novinarski kongres v Sarajevu. V nedeljo, 27. t. m. so se pričela zborovanja novinarjev. Predzborovanja so se udeležili zastopniki vlade, občine in kulturnih društev. Zastopniki so pozdravili novinarje in naglašali važnost tega stanu za splošen procvit države. Govoril je tudi zastopnik čeških novinarjev, ki je izrazil solidarnost. Poljski novinarji so poslali brzojavni pozdrav. Nato so se sestavile sekcije. Opoldne se je vršil banket, ki ga je priredila sarajevska občina, popoldne pa je bilo skupno zborovanje, na katerem so se verificirali vsi mandati iz Zagreba in Slovenije, dočim so iz belgrajskega imenika črtali več imen. S tem je prišla na dnevni red točka glede predloga o členu 14. ustave, ki govori o tisku. Stavljenih je bilo več predlogov, o katerih se je razpravljalo v ponedeljek zjutraj. ni, kar bi z ozirom na lastninske pravice ne bilo težko, potem le za dve hiši) bi bile prav primerne za trgovine ali trgovske pisarne, in občinstvo bi lahko čakalo ob slabem vremenu pod arkadami. V Ljubljani ni razen pri nunski cerkvi in pri magistratu nobenih stebrišč, dasi napravljajo steb-brišča silno prijeten in monumentalen vtis. Povrh bi se vhod v mesto skladal z omenjenima stavbama, ki sta za Ljubljano značilni. Eliptična črta je sama na sebi lepa, v Ljubljani pa odgovarja naravni legi mesta in bi se že za to morala kar mogoče pogosto uporabljati. Eliptični vhod v Miklošičevo cesto pa bi imel tudi ta pomen, da bi vjel promet žo od sedanjega kolodvora in iz Dunajske ceste ter ga naravnal na Marijin trg in od tod na Mestni trg, ki je in bo središče mesta. Prostor ob vhodu na Miklošičevo cesto še ni zazidan. Naši arhitekti naj bi se za problem zavzeli in napravili projekte. Mestni stavbeni urad pa naj bi takoj izpo-sloval potrebno izpremembo regulačnega načrta in stopil v stik tudi z lastniki ogel-nih parcel, ki jih pa menda še itak ne mislijo takoj zazidati. Ne šlo bi niti za 1000 m sveta, ki bi ga menda imela občina odkupiti. cena pa svojčas ni bila posebno visoka, morda ni'i 100 K ne za meter. Potrebno je pa to žo radi prometa samega, še bolj pa radi estetične podobe ljubljanskega mesta, ki naj bi dobilo tako dostojen vhod, svoj portal ki bi dajal Ljubljani stoletja karakter kot sa daj* n. pr. rotovž ali stol. niča. Dr. J. Regali. -f- Kaj bo s slovensko deželno vlado? Samostojna Kmetska Stranka-: ima velik apetit. Potoni srbskih listov oznanja, da dobi »lahko* vse Štiri izpraznjene portfelje v ljubljanski vladi in celo tudi predsaduištvo taiste. Te pre-tenzije se zde tudi »Slovenskemu Narodu« prevelike in popravlja omenjene vesti v toliko, da se pokrajinska vlada aicer izpopolni, kako, to pa je že neznano. Deželni predsednik dr. Baltič pa vsekakor ostane na svojem mestu. -{- Shod SIS v Dolenji vasi pri Ribnici. Na shodu SLS dne 27. t. m. v Dolenji vasi pri Ribnici je govoril podpreds. JKZ g. Pogorelec o potrebi kmečkih organizacij m kulturnem boju. O političnem položaju je poročal poslanec Škulj. Udeležba je bila obila. Sprejele so se resolucije proti kulturnobojnlh odredbam, proti centralizmu, za ljudsko milico in nujno izvršitev' agrarne reforme. -f- Shod JKZ v Dobrepoljfih. Pri nas se je vršil 28. t. m. velik shod JKZ. Navzočih do 800 poslušalcev. O kultm-obojnih tendencah je izčrpno poročal podnačeluik JKZ Pogorele An-tou, o političnem položaju pa poslanec Karol Skulj. Ljudstvo je z zanimanjem sledilo izvajanjem obeh govornikov. Sprejeto je bilo enoglasno več resolucij, ki so se poslale na pristojno inesto. — Naj napravi belgrajska vlada karkoli hoče, naši ljudje so pripravljeni iti v boj za samoupravo Slovenije in v boj za svobodo Cerkve, naj stane kar lioče! + Velik shod na Snhorju pri Metliki. Na velikonočni pondeljek je imel poslanec Nema-nič velik shod na Suliorju. Shoda so je udeležilo kakih 600 ljudi. Soglasno so bile sprejete resolucije proti kulturobojnim poizkusom vlade in proti sokolizaciji šol. -f Glede vpokojitve dr. Verstovška nam je vodja poverjeništva za uk in bogočastje, gospod dr. Skaberne poslal sledeče pojasnilo: »Dne 26. februarja 1921, je poverjeništvo za uk in bogočastje v istim prejelo dva ukaza Njegovega Visočanstva Prestolonaslednika z dne 16. februarja 1921. Z enim jo bil prešnji poverjenik za uk in bogočastje, gospod profesor dr. Karel Verstovšek, pomaknjen v VI. či-novni razred, z drugim pa trajno upokojen s penzijo, ki naj se izračuna ua podstavi službene dobe tn prejemkov po VI. čin. razredu. Ker sem domneval, da je ukaza povzročilo pomot-no razumevanje neke prošnje dr. Verstovška, jih nisem izvršil, marveč sem prosil predsednika deželne vlade za Slovenijo, gospoda dr. Vilka Baltiča, naj spravi to zadevo na sejo deželne vlade. Ta je dne 5. marca 192.1 soglasno sklenila, uaj se predloži gospodu ministru za prosveto predstavita in pojasni pravni položaj dr. Verstovška s stališča zakonov, ki glede službenega razmerja učiteljev na državnih srednjih šolah še veljajo v Sloveniji. Predstavko sem dne 17. marca 1921. v Belgradu osebno izročil gospodu ministru Svetozaru Pribičeviču, ki je takoj odredil, da se pregledajo spisi, in že 19. marca 1921. izposloval tri nove ukaze Njegovega Visočanstva. Eden razveljavlja napredovanje dr. Verstovška v VI. čin. razred (ki je tudi brezprredmetno, odkar so slovenski profesorji prevedeni na dinarske plače srbskrh srednješolskih profesorjev), drugi razveljavlja upokojitev, tretji pa odreja, da se dr. Karel Verstovšek povrne na redno izvrševanje službe profesorja na srednji šoli.< + Odprto pismo pokrajinski vladi za Slovenijo. Prejeli smo iz Sorice: Dne 28. novembra 1918 je zasedlo italijansko vojaštvo občino Sorico, okraj Kranj, kjer je s svojim prostaštvom povzročilo posestnikom ogromno škodo, zlasti v smrekovih gozdovih z izsekavanjem mladih smrekovih drevesc, kakor tudi drugače na posestvih. Moralične škode ni mogoče opisati. V rapallski pogodbi je jasno označena meja med jugoslovansko in italijansko državo in sicer tako, da pripade cela občina Sorica Jugoslaviji. Dne 28. februarja 1921 so se osvobodili od Italijanov zasedeni kraji v okraju Logatec na Notranjskem, ki so ravno po isti pgodbi pripadli Jugoslaviji ter se zopet vpostavili domači jugoslovanski uradi, da se ljudstvo lahko zopet svobodno razvija gospodarsko m kulturno. Za nas Gorenjce v lepem gorskem zakotju pa ni nikogar, da bi se potegoval za rešitev iz 28 mesečnega robstva pod italijanskim ti-ranstvom. Ali za nas res nihče ne mara? Italijanom smo kakor nepotreben privesek, naša ljuba domovina pa nas je menda pozabila, ker ni nikogar, da bi povedal, kdaj napoči tudi za nas dan svobode. Čudno je, da je bil dne 9. marca t. 1. kr. italijanski poštni komisar poslan semkaj, da odda tu-kajšni poštni urad jugoslovanski poštni upravi, ter je čakal dva dni zaman na odposlanca jugoslovanske poštne uprave, da bi izročil urad v njegove roke. Ostali smo od tistega časa popolnoma osamljeni brez potrebnih občil^ Tukaj nameščene italijanske finančne straže so bile z istim dnevom pripravljene zapustiti to ozemlje, a ker se nič ne ukrene od jugoslovanske strani, so seveda ostale na svojem mestu. Vprašamo torej pokrajinsko vlado za Slovenijo, ali je že kaj ukrenila v svrho izpraznitve tega ozonilja in priklopitve k Jugoslaviji? Ako ne, se obračamo z nujno prošnjo do iste, da v najkrajšem času stori vse potrebno korake, da nas osvobodi ter nam zadobi možnost. da se v svobodni jugoslovanski domovini zamoremo zopet gospodarsko in kulturno razviti ter dobiti svoboden stik z našo domovino, katero verni sinovi smo in ostanemo. — PrUodefi sorški trpini. -f Pozdravljamo. V »Slovenskem Narodu« poroča dr. Božo Lavrič o idealističnem gibanju med češko mladino. Načelni temelj mu je ne-spoznavnost vesoljstva, s čemer se obrača to gibanje zoper vsegavedno omejenost materialističnega prosvetaštva. Praktično gre to gibanje v prvi vrsti za očiščenjem odnošajev med mošj^m in žensko (»Sramežljivost in čistost nista besedi brez pomena«), potem pa za moralno povzdigo in posvetitvijo družine. (»Slov. Narode, 30. marca). Posredslvom Čehov se utegne to gibanje razširiti tudi na oni del slovenske mladine, ki stoji s češko akademsko omladino v živih kulturnih stikih. To strujo pozdravljamo, čeprav izvira deloma iz druge idejne podlage, in želimo, da bi se zorganizi-ralo v svrho praktičnega dela. + Verski obredi in svobodomiselci. »Slov. Narod« poroča, da se je v Belgradu vršila katoliška velikonočna procesija na svečan način. K poročilu pristavlja nastopno: »V Beogradu je, kakor znano, zelo malo katoličanov, nihče pa jim ne brani, da bi javno ne izpovedali svoje vere. Sredi pravoslavnega Beograda se lahko vrše katoliške procesije in nikomur na prihaja na misel, da bi proti temu protestiral. Srbi so pač tolerantni in puste vsakomur, da se izveliča po svoji fasoni. Pri nas bi klerikalci divjali in kričali, ako biase vršila javno sredi mesta kakšna pravoslavna prireditev.« — »Naprej« pa poroča: Za »narodno cerkev« so demonstrirali v soboto med frančiškansko procesijo neki mladi ljudje z žvižganjem. Dobro vzgojeni ljudje pravijo sicer, da zahteva vsakdanji takt, da pustimo v miru stvari, ki jih mnogi spoštujejo, ker to vendar ni nikomur nič mari, če kdo moli zvečer magari pred svojimi čevlji — ta bo že vedel, zakaj mu to dobro stori —, ampak pri nas je marsikaj drugače kakor drugod in zato bo moral pisatelj knjige o »lepem vedenju« tozadevna poglavja v prihodnji izdaji korenito revidirati.« — Kakor vidimo iz navedenega, je torej pre-cejšnia razlika med beograjsko in ljubljansko javnostjo. Srbj so tolerantni, niso pa tolerantni naiši svobodomiselci in še manj v njihovem toku plavajoči del mladine. Kar se pa tiče pravoslavnih prireditev v Ljubljani, ugotavljamo le, da so se že vršile in se še vrše, pn ni imel nihče »k'crikal-cev« povoda, zgražati se nad njimi. Pri prireditvi v čast sv. Save je bil celo navzoč g. knezoškof ljubljanski. Sploh »klerikalci« vedo spoštovati vsako resn:čno versko prepričanje, naj si bo krščansko ali c^o izlamskn in brsrnansko, -f Proti knlturnohojnim nnmeram vlade. V nedeljo, dne 20. marca 1.1. se je vršil v Teharjah protestni shod Kmetske zveze, ki je bil veličastna manifestacija za našo stvar in našo idejo. Zbrala se je velika množica ljudstva, katerih je mnogo vsled majhnega prostora v dvorani moralo oditi. Govoril je tajnik g Krajnc. Zbrani so ogorčeno protestirali proti kulturnobojnim nakanam vlade in Pribičeviča. -f Proti monarhistom v Nem. Avstriji. Državno pravdništvo ua Dunaju je konfisciralo velikonočno številko lista »Die Stnatswehr« radi člankov: »Schwarz—gelbc, »Golgota« in »Vstajenje Avstrijec, v katerih se zahteva ta kojšen povratek cesarja Karla in se ostro napada republikanska vlada. Proti uredništvu je dvignilo državno pravdništvo tožbo radi vele-izdaje in motenja javnega miru. -f- Projekt splošnega socialnega zavaro vanja, izdelan po načelih nemškega, je predložila francoska vlada parlamentu Načrt uvaja splošno in obvezno zavarovanje za vse, kojih dohodki iz dela ne presegajo 10.000 fr. na leto. Država prispeva v generalno zavarovalno kaso z znatnim procentom, kojega višina nam še ni znana. Zavarovanje se razteza skoro na vse slučaje socialnega rizika, na bolezen, invalidnost, starost, smrt, porodništvo itd. itd. Francoska buržuazija je zaradi tega načrta vsa pokonci in unisono toži, da bi splošno zavarovanje zoper vse življenjske nezgode »uspavalo osebno iniciativo in osebno previdnosti, ki sta najglavnejša faktorja gospodarskega preporoda Francije. Ta izgovor izkoriščevalcev človeške bede je star in znan. Gospod Henry Cheron je že v senatu alarmiral vso francosko kapitalistično javnost proti vladnemu projektu in žalostno je, da zastopa podobno antisocialno stališče celo eno iz vodivnih »krščanskih« glasil Francije. Tako je duh Mamona že izkvaril vse francosko kroge. -j- Iz sovjetske Rusije. Društvo sovjetskih uslužbencev skupaj z zastopniki delavskih in kmetskih sovjetov je odobrilo načrt nove ureditve sovjetskega upravnega aparata, kojega namen je zmanjšati število uradništva in poenostaviti upravo. — Sovjetska vlada poživlja ruske emigrante, naj se vrnejo v domovino in pomagajo pri delu gospodarske povzdige mesto da žive v inozemstvu od milosti drugih. — Francoska vlada je ustavila AVranglovcem vse podpore in jim predlagala, naj se ali vrnejo v domovino ali pa izselijo v Sao Paolo v Brazili ji, kjer jih čaka delo. -f- Mir med Rusijo in Tnrfij«. Sovjetska Rusija je sklenila definitivni mir s Turčijo. Obedve državi se bosta preje posvetovali med seboj, preden skleneta kako pogodbo z drugimi velevlastmi. Med Turčijo in Rusijo bo tekla stara meja no ozirajo se na Se^reko pogodbo. Turčija odstopi Rusiji Batum, Rusija pa prizna Carigrad za prestolieo Turčije. * • Dnevne novice. — 80 kronske bankovce bo Narodna ban* ka zamenjavala do 30. aprila in ne samo marca, kot so nekateri listi napačno poročali. — Za osebe iz zasedenega ozemlja. Ker je bila rapalska pogodba ratificirana 2. februarja, teče od tega dne čas za optiranje državljanske pripadnosti. Zadnji rok poteče 2. avgusta 1921. — Izdaja potnih listov. Ministrstvo za notranje stvari je z razpisom z dne 8. marca 1921. št. SL 1333 odredilo: »Potni listi za inozemstvo se smejo izdati samo osebam, ki se izkažejo s potrdilom pristojne davčne oblasti, da so vse državne terjatve popolnoma izplačale. Oblika tega potrdila, oz. način, kako naj stranke dokažejo, da so državne terjatve poplačale, se bo pozneje detajlno predpisala. Do tedaj je prepuščeno oblastem, ki izdajajo potne liste, da po prostem prevdarku presojajo dokazna sredstva, katera naj stranka v svrho dokaza poplačanja davčnih terjatev doprinese. — Naseljevanje v Ameriki prepovedane. (LDU) Naše poslaništvo v Washingtonu javlja: Amerikanski kongres je sprejel zakon, s katerim se omejuje prihod naseljencev v Zedinjene države. Od 1. avgusta 1921 je za dobo 15 mesecev dovoljen prihod samo celokupnega števila vseh naseljencev, ki se nahajajo v, Ameriki. — Pozir. Dne 21. inarea 1921 je požar vpepelil Knežjo vas, občina Dobrnič, politični okraj Novo mesto. Zgorelo je 14 hiš, vsa gospodarska poslopja, gospodarske potrebščine, živež, perilo, živina itd. Brez strehe in brez premoženja se nahaja 81 ljudi. Po nesreči prizadeti prebivalci Knežje vasi so torej v skrajni bedi, po svoji lastni moči si ne morejo pomagati, treba jim pomoči od drugod. Da se jim olajša beda, razpisujem s tem nabiranje milih darov v celem območju deželne vlade za Slovenijo. Darovi se sprejemajo v Ljubljani pri poverjeništvu za notranje zadeve (ravnateljstvo pomožnih uradov) in pri mestnem magistratu, drugod pri vseh okrajnih glavarstvih in pri oblastvih, katere bodo ta določila, nadalje pri mestnih magistratih v Celju, Mariboru in Ptuju. Ljubljana, dne 24. marca 1921. Deželna vlada za Slovenijo — poverjeništvo za notranje zadeve. — Vodja poverjeništva za notranje zadeve: dr. Baltič L r. — Iz Šiške. Kakor se vidi je zasilna cerkev v Sp. Šiški že premajhna. To se je pokazalo zlasti ob velikonočnih praznikih, ko je bila eerkev nabito polna občinstva in vendar zdaleka ni zadostovala za veliki naval obiskovalcev. Znamenje, kako je ta ubožna in pri-prosta cerkvica privlačna in priljubljena; zlasti sedaj, ko je ravno za praznike dal svoje ^troške preslikati presbiterij ondotni g. pleskar Anton Malgaj. Mnoge je privabila tudi cerkvena orkestralna glasba, pri kateri je sodelovalo dvanajst dobro izvežbanih šišenskih godbenikov. Bilo je to v resniei prijetno presenečenje! Le tako naprej! Vsa čast Šiškarjem! — Vsi župai uradi dekanije Kamnik naj pošljejo po sv. olje v Kamnik v petek, 1. aprila, ob 10. uri dopoldne. — Inženirski izpit sta položila na montan. visoki šoli v Pribramu gg. Milorad Petrovič ia Topole in Nande Šinkovec iz Idrije. — Umrl je v Vincarjih pri Škofjl Loki posestnik Janez Grohar. Pokojnik je bil skrbe« gospodar, mestni občinski odbornik in zaveden pristaš SLS. Pokoj njegovi duši! — Umrl je na Dunaju znani general Wurm, ki je v svetovni vojski branil Gorico. Dosegel je starost 61 let. — Smrtnonerarna poškodba. Ko se je zi« darski delavec Martin Skubic iz Male Kostrev-niee št. 12 doma oblačil, so mu je v žepu iz-prožil revolver in ga je krogla zadela v trebuh. Skubiceva poškodba je smrtnonevarna. — Pogumna mlnda rešitelja. Dne 5. t. m. se je v Kandiji pri Novem mestu spustil okoli 5 let stari dečko — baje sin gosp. žel. mojstra Lojka — v star čoln privezan ob Krki. Čoln se je preobrnil ter je voda zanesla dečka do srede Krke. Potapljajočega se dečka sta opazila učenca 2. razr. France Kleindienst in Ervin Mazele iz Kandije, katera sta se takoj podala v nevarnost. Obrnila sta naglo čoln ter veslala za dečkom, katerega sta srečno zadnji tre-notek potegnila v čoln. Nezavestnega dečka sta postavila na glavo, da je iztekla voda iz njega ter ga položila v travo. Med tem, ko sta učenca pritrjevala čoln, se je dečko zavedel ter jo urnih krač pobrisal proti kolodvoru, ne da bi se svojim rešiteljem zahvalil. Učenca rešitelja pač zaslužita za svojo srčnost od strani oblasti primerno pohvalo. —Na vešala je bil v četrtek ,dne 24. marca, pred mariborsko poroto obsojen posestnik Anton Bračko iz Vertič pri Gornji Sv. Kungo-ti. Osumljen je bil, da je umoril dne 17. okt. 1920 svojo svakinjo Jožefo Haložan. Direktnih dokazov za umor ni bilo, kljub temu pa so porotniki vprašanje, ali je Bračko kriv umora, potrdili z 9 prott 3 glasom. Sodišče ga je obsodilo na smrt na vešala. Obtoženčev zagovornik je prijavil ničnostno pritožbo. — Mariborskim državnim uslužbencem. Občni zbor društva in >Samopomočic se vrši dne 1. aprila 1921 ob pol 7. uri zvečer v veliki dvorani Narodnega doma v Mariboru s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo odbora in preglednikov 2. Volitev predsednika, odbornikov in preglednikov; o. Poročilo sodnega nadsvetnika g. Kron-vogela 5>0 dopustnem poviianju najemni- SLOVENEC, dne 80. umna 102f. Stev. 7 t ne«. (Sprememba pravil). 3. Sklepanje o preosnovanju zadruge »Samopomoč« v :>na-bavljalno zadrugo«; 5. Volitev upravnega in nadzorniškega odbora te zadruge. 6. Slučajnosti. — Aleksandrov dom v Rogaški Slatini. Ker je bival leta 1909 takratni srbski princ Aleksander kot gost v Rogaški Slatini, se je ravnateljstvo zdravišča odločilo zaprositi, da ae svoječasni hotel »Nadvojvoda Ivan«, pozneje hotel »Esplanade * prekrsti v »Aleksandrov dom«. Kabinetna pisarna Nj. veličanstva kralja je dala potom pred-sedništva deželne vlade za Slovenijo najvišje odobrenje, da hotel »Esplanade;: nosi v bodoče ime »Aleksandrov dom«. — Darilo. Podružnica Jadranske banke v Ljubjani je darovala v podporni sklad »Društva slovenskih leposlovcev« v Ljubljani vsoto 1000 K (tisoči. Zi velikodušni dar preiskrena hvala! DSL. — Kaj morajo vse preslišati želomi-Sarji. Služba sprevodnikov je težavna. To je skušal sprevodnik R ..., ki je zahteval od neke ženske, ki se je izkazala z vozovnico, raztrgano v 9 kosov, naj doplača 44 kron. Ženska ga je pričela zmerjati z goljufom, da so železničarji goljufijska banda in da železnica ni drugega kakor goljufija. Ženske zdaj niti dobiti ne morejo, da bi jo kaznovali, ker je odpotovala nekam na Hrvatsko. — Smreke je sekal v tujih gozdih Janez Gruden iz Sp. Slivnice. Spravil se je nad smreke v gozdih vdove Ane Mehle in Uršule Skubic, katerima je posekal nad 903 mladih smrek. Obsojen je bil Gruden na 14 dni zapora. Enkrat jc bil že prej zaradi tatvine kaznovan. —- Tatvine v Škofji Loki. Okraden je bil delavec Matej Rehteršič, ki dela pri zgradbi »Sokolslcega doma« v Škofji Loti. — S sekiro je šel Anton Reki na Ja-vorniku nad Marijo Reven, s katero sta se nekaj sprla. Revnova je bežala, Reki pa za njo. Pri hišnem vogalu je mahnil Reki s sekiro, k sreči jo Revnova bežala za vogal, katerega je mesto Revnove zadela ostrina sekire. — Št. Jernej. Kat. slov. izobraževalno društvo v Št Jerneju priredi na belo nedeljo, dne 3 aprila, in v ponedeljek na praznik, dne 4. aprila t. L v »Društveni dvorani* predstavo :>Deseti brat«. Začetek obakrat ob 3. uri popoldne. — Koledar Kmetske Zveze. Prosimo vse, ki so naročili in prejeli koledarček J. K. Z, da čim prej poravnajo tozadevno vsoto 12 K za kos. — Koledarček ie razprodan m nadaljnjim naročnikom ne bomo mogli več postreči. — Tajništvo Kmetske Zveze. — Tečaj za krojače v Ljubljani. Urad za pospeita^aftie obrti bo priredil v Ljubljani pr!-. krojevalni tečaj za krojače.. Interesenti naj prijavijo svoj pristop najkr.šneje do 1. apriia t 1. prsitlčno ali ustmeno nn urad za pospeševanje obrti, Ljubljana, Dunajska cesta 22. — Društvo orcžniškth vpokojencev za Slovenijo v Ljubljani svoje ceniene člane vljudno opozarja, da vsi tisti, kateri še niso poravnali članarine 2 K na mesec za leto 1921, da to nemudoma store, da zamore društvo zadostiti svoji obveznosti nasproti »Osrednji zvezi«. — Nadalje se vsi cenjeni člani vljudno vabijo, da stavijo pravočasno svoje konkretne pismene predloge za prihodnji občni zbor, ki se bo vršil meseca maja t. 1. — Odbor. (K) — Tvornica igrač »Progres« v Ljubljani. Pred nedolgim časom ustanovila se je v Ljubljani tvornica igrač 3>Progres<, ki je pričela sedaj v polnem obsegu s svojim obratom. Ker se je dosedaj uvažalo igrače za drag denar iz inozemstva, moramo ta novi pokrot v naši industriji z veseljem pozdraviti, tem bolj, ker se nahaja podjetje v strogo narodnih rokah. Da so v tvornici zaposlene res strokovnjaške moči, je najbolje razvidno iz izložbenih okenj pisarne podjetja v Wolfovi ulici. Tu razložene igrače se morejo meriti v vsakem oziru z inozemskimi, nekaj čisto novega pa so krasne živali — igračke iz naravne kožuhovine. Podjetju želimo v vsakem oziru prospeh. UubSlanske m&mte. lj Krajevni odbor SLS za šentjakobski okraj (II. okr.) ima sestanek v sredo ob 7. uri zvečer v Šentjakobski prosveti, Sv, Florijana ulica 15. Vabijo sc tudi drugi somišljeniki SLS, da se tega važnega sestanka zanesljivo udeleže. Šcntpeterski Orel v Ljubljani ima redni fantovski večer danes ob pol 8. uri v prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva, lj Velikonočno darilo. Odbor društva »Slovenski Rdeči Križ« je naklonil invalidom Invalidskega doma v Ljubljani 700 smodk, za katero velikodušno darilo sc uprava v imenu invalidov najiskreneje zahvaljuje. lj Redni občni zbor Zveze trgovskih in privatnih nameščencev se vrši danes ob pol osmi uri zvečer v dvorani Rokodelskega doma. , lj Premog. Clam »Društva vpokojence.v Iužne železnice v Sloveniji s sedežem v Ljubjani« stanu,oči v Ljubljani dobe premog na nakazilo mestnega magistrata v sredo dne 30. in četrtek dne 31. marca. Vsaka rodbina dobi 150 kg za 16 K. lj Trgovsko bolniško in podporno društvo t Ljubljani opozarja še enkrat svoje p. n. člane, da se vrSi v četrtek dne 31. marca t. L ob pol 8. uri zvečer v sejni dvorani mestnega magistrata 83. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Računsko poročilo ravnateljstva o poslovanju in stanju društva z« leto 1920. 2. Poročilo revizijskega odseka o pregledu računskih sklepov za leto 1920 in skontriranju imovine. 3. Predlog ravnateljstva za odobrenje enkratnih fakultativnih podpor, ki jih }e ravnateljstvo dovolilo in izplačalo leta 1920. 4. Predlog ravnateljstva za podelitev iz-rodnih podpor članom za leto 1921. 5. Volitev ' tveh članov ravna tel jet v« y smislu § 33 društ- venih pravil. 6. Volitev revizijskega odseka za leto 1921, obstoječega iz treh računskih pregledovalcev in dveh namestnikov iz srede članov, ki ne pripadajo ravnateljstvu. 7. Samostojni predlogi članov, ki se morajo po S 45. društvenih pravil vsa) osem dni pred občnim zborom izročiti pismeno ravnateljstvu. Gg. častne, podporne in redne člane vabimo k mnogoštevilni udeležbi (K) lj Neka| denar)« se Je našlo na Sv. Petra cesti Dobi so v Komenskega ulici št. 31. lj Ukradeno kolo vrnjeno. Mihaelu Bolta iz Hraetij je bilo ukradeno kolo. Čez nekaj dni mu je pa nekdo pripeljal kolo nazaj. Slučaj beležimo, ker so redki slučaji, da dobe okra-deni lastniki ukradena kolesa nazaj. HalRouelSa poročila* POLITIČNI POLOŽAJ. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Večina poslancev je odpotovala domov in vlada v Belgradu precejšnje mrtvilo. V vladnih krogih pa 9e pojavlja depresija in se splošno misli, da bo vkljub momentanemu sporazumu takoj v začetku zasedanja konstituante došlo do novih napetosti in hudih borb, tako da bi se sklepanje o ustavi znalo zavleči v nedoglednost. — Muslimani, ki so konečno vendarle priromali v vlado, pa z vso silo forsirajo, da jim vlada čim preje izplača obljubljene novce, ker se bojijo, da ne razpade vladni blok. Na muslimanski klub so iz vseh krajev prispele brzojavke, v katerih se izraža nezadovoljstvo radi popuščanja programa v korist veliko-srbske ideje. — Med kmečkim prebivalstvom v Bosni vlada radi sporazuma z muslimani velika nezadovoljnost nad demokrati in radikali, vsled česar pridobiva zemljoradni-čki pokret vkljub temu, da je vlada prepovedala zborovanja zemljoradnikov. — Dne 5. aprila se zopet sestane ustavni odbor. Do takrat pa bo vlada ponovno pregledala člene 63, 64 in 65, ki govorijo o upravni razdelitvi države. POSOJILO PRI »NARODNI BANKI«. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Včeraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri se je razpravljalo o novih posojilih naše države pri Narodni banki. Zdi se, da bo Narodna banka razpisala posojilo, katero se bo lahko vplačevalo tudi v srebru in sicer za 20 zlatih dinarjev se bo plačalo 80 srebrnih. Konečna odločitev bo glede te stvari padla, ko se vrnejo vsi ministri. — Finančno ekonomski svet je imel včeraj sejo, na kateri je razpravljal o Narodni banki. VESNIČ - POSLANIK V PARIZU. Belgrad, 29. marca. (Izv.) Milenko Vesnič, ki se je odpovedal svojemu poslanskem mandatu, je zopet imenovan za poslanika naše države v Parizu. DRŽAVNI POSLANCI - URADNIKI. Belgrad. 29. marca. (Izv.) Vlada je sklenila ustaviti plačo vsem onim uradnikom, ki so izvoljeni za poslance pa še do danes niso odpovedali službe. ZMANJŠANJE NAŠEGA PRORAČUNA. LDU Belgrad, 29. marca. (ZNU) Po vesteh iz parlamentarnih krogov se zmanjša proračun na 5 milijard dinarjev. KONFERENCA JUGOSLOV. SOCIALNE DEMOKRACIJE V BELGRADU. LDU Belgrad, 29. marca. (ZNU) Včeraj je bila tukaj skupščina socialnih demokratov, katere so se udeležili delegati iz različnih krajev našo države. Predsedoval je zborovanju vseučiliščni profesor Nedelj-ko Košanin. Zborovanje je soglasno vzelo na znanje resolucijo, v kateri se zahteva odcepitev socialistične stranke od komu.« matične. DR. KOROŠEC. LDU Split, 29. marca. (ZNU) Včeraj je odpotoval iz Spita v Dubrovnik predsednik Jugoslovanskega kluba dr. Korošec, ki bo imel v Dubrovniku sestanek s svojimi pristaši. ZA KATOLIŠKO ŠOLSTVO. Dunaj, 29. marca, (Izv.) Zveza katoliških učiteljev je imela na velikonočni ponedeljek zborovanje, na katerem se je razpravljalo o reorganizaciji šolstva. Zveza je sklenila ostro resolucijo proti t. zv. ?-Ein-heitsschulen«, ki so z moralnega, pedagoškega in socialnega stališča nemogoče. Zahtevajo, da se šolski sistem spravi v polno soglasje z versko-nravnimi načeli. USTAVLJEN TELEFONSKI IN TELEGRAFSKI PROMET. Dunajsko Novo mesto, 29. marca. (Izv.) V Eisenburškem komitatu je prekinjen ves telefonski in telegrafski promet Vzrok jo neznan. Vendar se to spravlja v zvezo z povratkom bivšega cesarja Karla. EKS-CESAR KARL NA MADŽARSKEM. Dunaj, 29. marca. (Izv.) Tukaj so razširjene govorice, da je bivši cesar Kari prispel v Budimpešto, da pa je radi protesta stranke malih posestnikov zopet zapustil madžarsko prestolico in se nastanil v Stein-amanger. LDU Budimpešta, 29. marca. Mažar-ski korespondenčni urad poroča, da je na velikonočno_ nedeljo popoldne prišel ne. naaoma v Budmipečto bivii cesar Karoi ter obiskal državnega upravnika Nikolaja Horthyja. Po kratkem razgovoru je bivši cesar na željo državnega upravnika, v Budimpešti prisotnih članov političnih strank in članov vlade zapustil glavno mesto. —. Vlada je zagotovila bivšemu cesarju, da se mu omogoči povratek v kako nevtralno državo. V Budimpešti je vladal popoln mir. Občinstvo je komaj doznalo za prihod bivšega avstro-ogrskega cesarja. PROCES PROTI MUNI IN TOVARIŠEM. Praga, 29. marca. (Izv.) Danes je pričela veleizdajniška obravnava proti Alojzu Muni in tovarišem radi boljševiške propagande in prevratnih namenov. Naval občinstva je velikanski. Obramba obtožencev je predlagala 80 olajševalnih prič, med njimi tudi dr. Cernyja. BIVŠI MINISTER G0LTTH0VSKY UMRL. Lrov, 29. marca. (Izv.) Včeraj jo vsled plučne bolezn umrl bivši avstro-ogrski minister za zunanje zadeve grof Goluhowsky. ODMEVI PLEBISCITA. LDU London, 29. marca. (Brezžično) V bližini Opola so napadli vlak, ki jo vozil angleške vojake v južni del glasovalnega vzemlja v Gornji Šleziji. Trinajst vojakov je bilo lahko ranjenih. KOMUNISTIČNI NEMIRI V NEMČIJI. ■ LDU Berlin, 28. marca. (Wolff) V Essnu so komunisti navzlic prepovedi priredili zborovanje na prostem. Pri tem so se spopadli z redarji, pri čemer je bilo več oseb ubitih. Mir se je kmalu vzpostaviL LDU Berlin, 29. marca. (Dun. KU) V Michelnn so zunanji komunisti z orožjem prisilili rudarje, da so napovedali stavko. Tudi v rovih doline Geisel je ustavljeno delo. V Wittenbergu se je stavka razširila na vsa večja podjetja. V Essnu so se spopadli redarji in komunisti. 14 oseb je bilo pri tem ubitih in 46 ranjenih. Položaj v Poruhrju je še vedno nevaren. Deli rdeče armade so zasedli Velbert. V Mettmannu so naskočili poslopja mestne uprave, policije, pošte in podružnico Državne banke. Ententa je policiji v Dtisseldorfu vrnila orožje, da bi branili mesto pred uporniki. Kakor javlja Berlinor Tageblatt« iz Essna, je komunistični izvrševalni odbor sklenil proglasiti splošno stavko v Porenju in na Westfalskem. , LDU Merseburg, 29. marca. (Wolff) Davi so vojaki kljub močnemu odporu zasedli tvornice Leuna. Nihče ni mogel uiti. Doslej so našteli 1000 ujetnikov. Uplenili so tudi veliko vojnega materiala. LDU Stuttgart, 29. marca. V Sanger-hausnu so 150 prostovoljcev virtemberške prometno brambe takoj po izstopu iz vlaka sprejeli uporniki s puškami in strojnicami. Pri tem je bil ubit strojevodja, 24 mož prometne brambe je bilo ranjenih. Napadu je sledil štiriurni boj, pri čemer so prostovoljci obdržali kolodvor in pripadajoča poslopja v svojih rokah. LDU Berlin, 29. marca. (Wolff.) Komunistična stranka je izdala za danes proglas, po katerem naj bi se z zasedbo tovarn prisililo delavoljne delavce k stavki. Zasedba tovarn po komunističnih napadalnih četah naj bi sc izvršila že ob 5. uri zjutraj, da bi se delavcem onemogočilo pričeti z obratovanjem. Načrt pa se je ponesrečil, ker se je del komunistov prepozno zbral ter so radi tega že pričeli v raznih obratih z delom. Razen tega je tudi varnostna straža ukrenila obširne varnostne odredbe. Zlasti močno so bila zastražena vladna poslopja, ker so komunisti grozili, da jih bodo pognali v zrak. Wilhemova cesta je bila zagrajena z žičnimi ovirami ter zavarovana s strojnimi puškami. Poli-ci'ski predsednik je izdal varnostnim stražam ukaz, naj nastopijo brez vsakega ozira proti motilcem miru. Razentega je izdal policijski predsednik na prebivalstvo proglas, v katerem prepoveduje vsa zborovanja pod milim nebom in cestne demonstracije. LDU Berlin, 29. marca. (Wolff.) »Vor-warts« poroča, da so v neki vojašnici v Ratzenburgu odkrili tajno skladišče orožja in sicer 3000 pušk, 700 karabink, 15 težkih strojnic, 30 zabojev munlcije za puške in 30 zabojev munlcije za strojnice. Vsled ovadbe socialnodemokratskih funkcionarjev je bilo preprečeno, da se orožje ni razneslo in da se je večji del zaplenilo. SKORO POLDRUGI MILIJON BREZPOSELNIH V ANGLIJI. LDU London, 29. marca. (Brezžično) Število brezposelnih je zadnji teden nara-stlo za 57.386 oseb. Vsega skupaj je sedaj na Angleškem 1,875.490 oseb brez dela. ANARHISTIČNI NEMIRI V ITALIJI. LDU Alessandria, 28. marca. (S'ofani) Tekom včerajšnjega dne so se fašisti in socialisti ponovno spopadli, pri čemer sta bili dve osebi ubiti, vec pa ranjenih. Mnogo oseb je bilo aretiranih. Redarji so vposta-vili mir. LDU Rim, 28. marca. (Štefani) IJstl poročajo iz Geneve, da je bil anarhist aretiran v treautku, ko je z bombo vstopil v Olimpijsko dvorano. Dva vinjena anarhista. ki sta kričala uživala anarhijo k* sta povzročil« proti-manifestacljo. Pri spopadih je bil eu anarhist ubit. Na aeleeniški progi S*rnn 3 Rovigo—Camponuovo so karabinjerji našli zavoj z dinamitom. Ko so fašisti iz Peruggie prišli v Citta di Castello, so tamošnji socialisti začeli nanje streljati s puškami. Fašisti so nato vdrli v delavsko zbornico in jo zažgali. Deset oseb je bilo lahko ranjenih. BORZA. Dunaj, 29. marca. (Izv.) Zagreb 488 do 490 (490.50—494.50), Belgrad 1945 do 1965 (1950 — 1970), Berlin 1137-1143 (1158-1164), Budimpešta 220—222 (234 do 236), Milan 2815-2835 (2840—2860), Praga 922—928 (936-942), Newyork 720 do 724 (736—740), Pariz 4960—5000 (5067.50-5107.50), Curih 12.350—12.400 (12462.50—12512.50). (V oklepajih se nahajajo kurzi od 24. t. m.). LDU Zagreb, 29. marca. Devize: Berlin 230 — 230.50, Italija 570 — 575, London 557—565, Newyork kabel 143.25—144.25, Newyork ček 142—143.50, Pariz 990 do 1020, Praga 189.50—190, Švica 2425 do 2475, Dunaj 20.30—20.50, Bukarešta 190 do 0. Valute; dolarji 139.50—140.50, avstrijske krone 21—21.50, carski rublji 60 do 75, francoski franki 970—990, napole-ondor 472—475, nemške marke 224—226, rumunski leji 190—192, italijanske lire 553 do 555, bolgarski levi 160—163, češkoslovaške krone 181—0. GespssdgrsfeD. C' Projektirana pogodba med Nemčio in Jugoslavijo v nemški luči. Iz nem. listov posnemamo: »Kakor znano, so se vršila pred-kratkim dolgotrajna, a brezuspešna trgovinska pogajanja med Nemčijo in našo državo. Vzrok tftfa neuspeha je po mnenju prizadetih nemških krogov ta, da hoče Pašič opreti Jugoslavijo politično in pa tudi gospodarsko na zapadne velesile, predvsem na I-rancijo. Razentega pa je v Jugoslaviji mnogo elementov, ki ne morejo ali nočejo pozabiti na nekdanji »Drang nncli Osten« in ne razumejo, da so s« naši severni sosedje končnoveljavno poboljšali — pravijo Nemci. Pogajanja je vodil na eni strani Stockiiammern, na drugi dr. Kukovec. Merila so na to, da se sklene popolna trgovska pogodba. Pogodbenika naj bi si za-jamčila po prvotnih intenciiah pri gotovem blagu popolnoma prost promet, pri drugih vrstah blaga pa vsaj kontingentiran uvoz ozir. izvoz. Tudi tarifna pogodba je bila projektirana, toda v resnici pa po devettedenskih pogajanjih niso prišli preko navadne pogodbe največje carinske olajšave. Urejena so vprašanja: uvoza, izvoza in tranzita, trgovskega prometa. Državi sta medsebojno zagotovili svojim državljanom pravico, da pridobivajo in razpolagajo prosto s premičninami in nepremičninami na tu,era teritoriju, kakor tudi uporabo prometnih sredstev. Torej same najpri-mitivnejše olsjšave, čisto podobne onim. ki jih je sklenila Nemčija tudi z drugimi državami. Razumljivo je, da gledajo Nemci z nevoščlji-vostjo na zastopnike entenle, ki z veliko večio srečo pripravljajo pravcati naskok kapitala na našo, polno indiistrijalno, pravzaprav tudi trgovsko neizrabljenih surovin, še popolnoma deviško zemljo. Podrobne ši pregled teh naporov — zagospodovanje nad nami z ekonomskimi sredstvi — njihovo smer in pa ukrepe, ki bi nas utegnili obvarovati preizdatnega izkoriščanja, hočemo še obravnavati. g Devizna politika v Avstriji. Na Dunaju se je vršila velika enketa o reformi devizne politike, ki bo služila za podlago reviziji dosedanjih naredb. g Pobiranje davka na poslovni promet. —. Gospodarsko-finnnčni komite ministrov ie odločil v seii dne 5. marca 1921 o vprašanju, kako je postopati z davkom na oosiovni promet v zvezi z novimi postavkami carinske tarife sledeče: 1. da se v slučajih, kjer ni predpisana nikaka carina, ne pobira davek na poslovni promet; 2. da se v ostalih slučajih davek na poslovni promet zniža sorazmerno z novimi znižanimi cerinskimi postavkami. g Zadružna industrijska podjetja v Kočevju, ki obsegajo parno žago in veliko parno opekarno, so začela obratovati in se razvijajo zelo povoljno. Polovica kapitala je v slovenskih rokah. Cerkvani vestsiSli. c Kongrcgacija gospodov pri oo. jezuitih ima jutri v sredo 30. marca ob pol 8. uri shod. — Voditelj. c Na Brezniri bo 6. aprila ob pol desetih konferenca za polovico duhovnikov radoljiške dekanije. Razgovor tudi o M. kongregacijah. c Izlake. Cerkev sv. Jurija je dobila iz Jesenic nove zvonove. Na Veliko noč bodo slovesno blagoslovljeni, Pošiiio/ ~~ V notici .'»o zasačenih podstrešnih vlomil-rihv jo omenilo tukajšnje d .vno časopisje tudi mojo osebo. V tem oziru izjavljam, da nimam jaz s to zadevo nikakih stikov in nisem v nikaki zvezi z imenovanimi. — Konečni rezultat dožene tozadevna sodna preiskava. Zavarujem si tedaj svojo osebo proti vsakemu, ker bi drugače postopal sodnim potem. — Iv. Kerne, dimnikarski mojster, Ljubljana, Hil-šerjeva ulica št. 5. * Uredništvo za spise pod tem naslovom ni odgovorno. * 1 11 ———- ' i Imate bolečine? V obrazu? V ce'em te lesu? Vaše mišice in živci Vam odpovedujejo? Poizkusite pravi Fellerjev Elza fluid! ftodete se čudilil 6 dvojnatih ali 2 veliki specialni steklenici 42 K. Državna trošarina posebej. Ali trpite na počasni prebavi? Na slabem apetitu? Zaprtju? Proti temu pomagajo prave Fellerjeve Elza - krogljL-e! 6 škatljic 18 K. Prava želodec okrepčujoča švedska tinktura 1 steklenica 20 K. Omot in poštnina posebej, a najccneje, Eugcn V. Fcller, S t u b i c a d o n j •, E1 i a trg 81. 134, Hrvatska, A. v-ehosIovaSka tovarna za damske klobuke IS če znnesljivega in dobro upeljanega 7£Cfft!tnifra za Jugoslavijo. Natančne po. /AiMtffSii^a nudbena E.FiSer, Praga«. Sokolskn 58. 1120 ki jc vešča srbo-hrvaSClne liliji! in nemščine, se sprejme akoj. Naslov pove uprava »Slovcnca« pod St. 1126. m\M semeni v Livoidu zopet upeljnn vsak ponedeliek meseca aprila in septembra. Občinstvo se naproša 20 udeležbo. 1133 mmm delavnica lasa se v sredini mesta ceno odda. Naslov pove tiprava lista pod št. 1144. tisoč SPFliievm sadik ima na prodaj Kl. Hv.mek, Ljubljana, Linhart, ul. 12. flSllUFirO dobro in pošteno, katera hoče RUSlUllLu tudi druga domača opravila izvrševati, išče župui nrad v Jastre-laarskeia, Hrvatsko. 1131 Stanovanje s Hrano eke Šole, če mogoče v Spodnji Šiški ali Kolodvorskem okraju. Ponudbe ped SVETLA SOBA na upravnižtvo lista. isSs«r j- igjj ZAHVALA. Povodom smrti naše nepoza-bljive dobre mamice oziroma sestre, svakinje, taSče ln stare matere gospe roj. KlanEar nota rjave vdove se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in častiti duhovščini za njihovo požrtvovalno pomoč, tolažbo in za spremstvo na poti k zadnjemu počitku. Novomesto, 28.3.1921. Žalujoči ostali. Me slom mapca najraje v trgovini ali prt kakem obrtniku. Naslov pove uprava lista pod Stev. 1145. Pffjfja ep* Francoski auto .Unic*. Re-riUUU JC . gistrirna blagajna National. 3 kontrolne blagajne Pisalni strol „Un-dcrvvood". JI. Zajec, Dunajska cesta 14. • gramofon, modrocl na pe- • resa, samokolntca, ročni voziček 1.1, d. Hradeckega vaa 76. se: Vabilo na redni občni zbor stavblDske zadruge »Akademski dom" registrovane zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani, ki se bo vršil dne 7. aprila 1921 ob 8. uri zvečer v dvorani Akademskega doma, Miklošičeva cesta. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva. — 2. Odobritev računskega zaključka za 1, 1920. — 3. Volitev načelstva. — 4. Volitev nadzorstva. — 5. Slučajnosti. Hko bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, vrSi se pol ure kasneje na istem mestu in po istem dnevnem redu drug občni zbor, ki bo veljavno sklepal ne glede na število navzočih zadružnikov. NaCelstvo. Za dobro idoče podjetje se išče Pisarniška moč, mizarski pomoCnlfel, delauci kateri imajo pri lesni stroki znanje se sprejmejo: Stavbeno ln pohištveno mizarstvo St. Vid nad Ljubljano J. CEBNE, Ljubljana, Dunajska c. 28. Valed prenehonjn lesne Industrije bom ptodal na dražbi dne 30. marca ob 13. url IS močnih lzvanredno dobrih KONJ a komati in vozmš vred, kakor: za-pravlj včk<, landaver, brun itd. Prodano bo tudi več drugih raznovrstnih vozov. A. Kajfež, Kočevje. Kmetovalci, pozor! i Velike uspehe dosežetc pri pra- S « Sičih, govedi i. t. d. ako prime- S S Sate krmi redihii prašek REDIN S S lekarnarja Piccoli-ja v Ljabljani. « KUPIJO SE tudi stara po-kvar;ena dvokolesa, otroški vozički, šivalni, pisalni in razni stroji. F. BHTJEL, Ljubljana, Stari trg 28. s 500.000 K gotovine. Zadevne ponudbe sprejema uprava .Slovencu" pod št. 1125. ZAHVALA. Za vse izraze sočutja, izkazanega nam povodom bolezni in smrti naše nepozabne hčerke, sestrice, svakinje in tete gospodične Ulice Kopvškove se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebej sezahvaljujemo vodstvu in osobju hotela „Union" za vse izkazane d ibrote, vsem darovalcem krasnih vencev, ši-Senski ..Čitalnici" m vsem. lago »a obleke in plašče. Obleke po meri se »gotovijo točno po naročilu. onfekclla za dam _LLJJL-M MJiMM^Ma————— M MMM—————— ■ | —— u—PJW — I—" Dospela je velika pošiljatev raznih gumbov, igel, modnih stvari, vezenin, finih žlic, rlnčic za čevlje, zapon, toaletnih stvari, čevljarskih potrebščin in orodja itd. Za obilen obisk se priporoča tvrdka JOS. Peteline, LJubljana, Sv. Petra nasip št. 7. VlagnlZIe cene na drctisnio in na deklo V LJUBLJANI posli začasne v prostorih Zadružne zveze SOMBOR. Podružnici: SPLIT. Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji Pooblaščen! prodajalec srečk Drlaone Razredne Loterije. KzplečDje svojim kiijenlom vsak znesek iirez odpovedi v gotovini. iaUaja konzorcij >Sloveooac Odgovorni urednik Mihael Moškerc v Ljubljani. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljeni.