primorske novice KOPER, 8. jutija 1983 URADNE OBJAVE OBČIN ILIRSKA BISTRICA, IZOLA, KOPER PIRAN, POSTOJNA IN SEŽANA št. 17 Občina Koper ODLOK o redu, čistoči in varnosti v kopališčih v občini Koper - ODLOK o določitvi kmetij za katere veija posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev kmetij ODLOK o ustanovitvi in organizaciji enot in štabov civilne zaščite ODLOK o zakloniščih in drugih zaščitnih objektov - SKLEP o spremembi sklepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Koper, v Samoupravni interesni skupnosti za gospodarjenje s stavbnim zemljiščem občine Koper, v Samoupravni komunalni interesni skupnosti Koper ter v delovni skupnosti strokovnih služb samoupravnih interesnih skupnosti gospodarskih dejavnosti Koper — SKLEP o prenehaniu začasnih ukrepov družbenega varstva v delovni organizaciji Tomos Koper - SKLEP o podelitvi domicila .10. devizije 9. Korpusa NOV in PO Jugoslavije Obalna samoupravna skupnost za vodno oskrbo Koper - SKLEP o ugotovitvi veljavnosti samoupravnega sporazuma o ustanovitvi obalne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo Koper Vodno gospodarsko podjetje Hidro Koper ODLOČBA o nadomestilih za vzdrževanje melioracijskih objektov Samoupravna komunatno-cestna interesna skupnost občine Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa št. ! k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne komunalno-intere-sne skupnosti občine Piran za obdobje 19M! -1985 Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran — SKLEP o ugotovitvi veljavnosti aneksa k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985 — ANEKS k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985 — PRAVILNIK o merilih in pogojih za reševanje stanovanjskih vprašanj obrtnikov in delavcev, ki delajo pri naslednjih obrtnikih Občinska izobraževalna skupnost Piran — STATUT občinske izobraževalne skupnosti Piran OBČINA KOPER Na podlagi 4. in 9. člena Zakona o prekrških (Uradni list SRS, št. 12/77. 30/78 in 23/81) in 239. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1983 sprejela ODLOK O REDU. ČISTOČ! IN VARNOSTI V KOPALIŠČIH V OBČIN! KOPER L SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se določa ravnanje upravljalcev kopališč v zvezi z zagotavljanjem reda, čistoče in varnosti ljudi in premoženja v kopališčih. 2. člen Kopališča po tem odloku so vidno označene površine na kopnem in na morju, ki so v upravljan ju. organizacij združenega dela in drugih organizacij in skupnosti. ,3. člen Kopališča na območju občine Koper so: L kopališče RSNZ SRS Debeli rtič 2. Mladinsko okrevališče RKS — Debeli rtič 3 kopališče Študentski tabor Ankaran 4. plaža GRADIS Ajikaran 5. kopališče ADRIA Ankaran 6. kopališče INVEST BANKA BEOGRAD. Ankaran 7 kopališče KOPER 8. kopališče ŽUSTERNA Kopališča morajo biti v kopalni sezoni odprta neprekinjeno od o 20. ure. Območje kopališča mora biti vidno označeno. 4. člen Upravijalec kopališča mora skrbeti, da bodo na kopališču usposobljeni delavci za vzdrževanje reda, čistoče in nudenje prve pomoči 5. člen Preden se kopališče odpre, morajo pristojne inšpekcijske službe ugotoviti, če so izpolnjeni vsi pogoji za red, čistočo in varnost, ki so predpisani v tem odloku in drugih predpisih. 6. člen Otroci do 7. leta starosti ne smejo obiskovati kopališča brez spremstva staršev, oziroma osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo. !!. UKREPI ZA RED, ČISTOČO !N VARNOST V KOPALIŠČIH 7. člen Pooblaščeni delavec upravljalca kopališča mora preprečiti vstop na kopališče vinjenim osebam. 8. člen Obiskovalci ne smejo poškodovati kopaliških naprav. Obiskovalec mora slačilnico zapustiti po uporabi v takšnem stanju, kot je bila pred uporabo. Škodo, ki jo obiskovalec povzroči po lastni krivdi, mora poravnati pooblaščenemu delavcu uprave kopališča. 9. člen Kopališče mora biti opremljeno s košaricami za smeti. Pred začetkom obratovanja kopališča morajo biti košarice izpraznjene in čiste. Obiskovalci morajo odpadke in druge predmete, ki jih zavržejo, odlagati v košarice. 238 URADNE OBJAVE 8. julija 1983 —St. 17 10. člen V kopališču je prepovedano: 1. plavati ali skakati v morje na mestih, ki niso za to določena, 2. odmetavati cigaretne ogorke in neugašene vžigalice na mestih, kjer bi lahko nastal požar, 3. voditi pse ali druge živali na kopališče, 4. razbijati steklene ali druge predmete ali razmetavati razbitine takih predmetov na območju kopališča, 5. pisati ali risati po zidovih, ograjah in drugih napravah kopališča, 6. igrati se z žogo ali igre, ki bi motile ali ogrožale ostale obiskovalce kopališča, ' 7. ribariti na območju kopališča, 8. voziti z motornimi čolni in jadrnicami med kopalci v kopališču do 200 m od obale. Izjemoma smejo motorni čolni in jadrnice pristati v kopališču na za to določenih mestih, vendar z minimalno hitrostjo, ki ne ogroža kopalcev, 9. prodajati sadje in druga živila, predmete za splošno uporabo, igrače, itd. brez dovoljenja uprave kopališča, 10. postavljati ali odlagati predmete (košare, steklenice, itd.) na takih mestih, kjer to ovira prosto pot ali ogroža kopalce. Tekmovanja, treningi plavanja in drugi vodni športi se lahko opravijo v kopališču le v sporazumu z upravo kopališča in tako, da to ne ovira obiskovalcev. ^ 11. člen Vsako kopališče mora imeti: 1. čoln za reševanje, ki je bele barve in ima oznako rdečega križa na bokih. V času, ko je kopališče odprto, mora biti čoln v stalni pripravljenosti. Čoln upravlja za to usposobljen delavec, ki je oblečen v rumeno majico. V čolnu morajo biti: — rezervna vesla, — sidro, — drog s topo konico. 2. na vidnem mestu najmanj dva okrogla rešilna pasova, z najmanj 20 m dolgo primerno vrvjo, 3. na primernem in vedno dostopnem mestu omarico za prvo pomoč, opremljeno s predpisanim sanitetnim priborom za nudenje prve pomoči in nosila, 4. telefon s seznamom telefonskih številk: dežurnega zdravnika, reševalne postaje, gasilske brigade, Postaje milice ali oddelka milice in Luške kapitanije, 5. prostor in omare za shranjevanje vrednostnih predmetov kopalcev, - 6. cenik uslug, postavljen na vidnem mestu. 111. DOLŽNOSTI IN PRAVICE UPRAVLJALCA KOPALIŠČA 12. člen Upravljalec kopališča je dolžan skrbeti za red in čistočo na plažah, v slačilnicah in drugih prostorih na kopališču, kakor tudi na površini morja, ki pripada kopališču. Skrbeti mora, da niso določeni dohodi v morje spolzki ter, da so kopališke naprave (tobogani, vrtiljaki, itd.) tako urejene in vzdrževane, da ne predstavljajo nevarnosti za uporabnike teh naprav. 13. člen Pooblaščeni delavci upravljalca kopališča imajo pravico in dolžnost opomniti kršitelja določil tega odloka in ga tudi odstraniti s kopališča, če ne upošteva opozorila. 14. člen Pooblaščeni delavec upravljalca kopališča mora opozoriti kopalce o pojavu nevarnih morskih rib v bližini kopališča ali na drugo nevarnost. 15. člen Pooblaščeni delavec upravljalca kopališča mora opozoriti kopalce, ki se kopajo v razburkanem morju ali plavajo izven območja, določenega za kopanje, da so izpostavljeni življenjski nevarnosti. 16. člen Upravljalec kopališča mora ta odlok izobesiti na vidnem mestu na območju kopališča. IV. KAZENSKE DOLOČBE 17. člen Z denarno kaznijo do 1.000 din se kaznuje pravna oseba: — če niso na kopališču usposobljeni delavci (4. člen), — če se kopališče odpre brez dovoljenja pristojnega upravnega organa (3. Člen), — če ni čoln za reševanje pravilno pobarvan, opremljen in usposobljen za uporabo (1. točka 11. člena), — če ne skrbi za red, čistočo in varnost (12. člen), — če niso kopalci pravočasno obveščeni o nevarnosti, ki jim grozi (14. in 15. člen). Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po prvem odstavku tega člena. 18. člen Z denarno kaznijo do 500 din se kaznuje pravna oseba: — če ni območje kopališča vidno označeno (tretji odstavek 3. člena), — če na kopališču ni nosil ali primemo opremljene omarice prve pomoči (3. točka 11. Člena), — če ribari na območju kopališča (7. točka 10. člena), — če brez dovoljenja prodaja sadje ali drugo na kopališču (9. točka 10. Člena). Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki je storila prekršek po prvem odstavku tega člena. 19. člen Z denarno kaznijo do 300 din se kaznuje pravna oseba: — če kopališče ni odprto najmanj toliko časa, kot je določeno v drugem odstavku 3. člena, — če se kopajo otroci do 7 let starosti brez spremstva staršev oziroma osebe, ki ji je otrok zaupan v varstvo (6. člen), — če pooblaščeni delavec kopališča ne prepreči vstopa vinjeni osebi (7. člen), — če kopališče ni opremljeno s telefonom ali če pri telefonu ni predpisanega seznama (4. točka 11. člena), — če kopališče ni opremljeno s primernim prostorom za shranjevanje predmetov (5. točka 11. člena), — če ta odlok ni pravilno izobešen (16. člen). Z denarno kaznijo do 100 din se kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori prekršek po prvem odstavku tega člena. 20. člen Z denarno kaznijo 200 din se kaznuje posameznik: — ki ribari na območju kopališča (7. točka 10. člena), — ki vozi motorni čoln v nasprotju z določili 8. točke 10. člena tega odloka, — ki prodaja sajje in drugo v nasprotju z določili 9. točke 10. člena tega odloka. 21. člen Z denarno kaznijo 100 din se kaznuje posameznika: — ki postavlja ali odlaga predmete, ki ovirajo kopalce (10. točka 10. člena). 22. člen Z denarno kaznijo po 50 din se kaznuje oseba: — ki vodi pse ali druge živali po kopališču (3. točka 10. člena), — ki razbija steklenice ali druge predmete (4. točka 10. člena). 23. člen Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravljajo pristojne inšpekcijske službe ter delavci Milice in Luška kapitanija Koper. 24. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: 332-11/83 Koper, 30. maja 1983 Predsednik BRUNO KORELIČ. I r A 8. Št. 17 URADNE OBJAVE 239 Na podlagi 3. člena zakona o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev - kmetij (Uradni list SRS. št. 2/73) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 28. junija 1983 sprejela ODLOK O DOLOČITVI KMETIJ. ZA KATERE VELJA POSEBNA UREDITEV DEDOVANJA PO ZAKONU O DEDOVANJU KMETIJSKIH ŽEMLJIŠČ IN ZASEBNIH KMETIJSKIH GOSPODARSTEV - KMETIJ L člen Na območju občine Koper se s tem odlokom določijo kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja po zakonu o dedovanju kmetijskih zemljišč in zasebnih kmetijskih gospodarstev — kmetij. 2. člen ' Kmetije, za katere velja posebna ureditev dedovanja so last naslednjih kmetov: I. Krajevna skupnost Ankaran: 1. BESEDNJAK Jože od Franca, iz Ankarana, Na logu št. 9. štev. posest, lista 10, vložna št. 109 in 120, k. o. Ankaran. 2. PRODAN Emil, od Antona, iz Ankarana, Železniška cesta 1, štev. posest, lista 24, vložna št. 84, k. o. Ankaran. 3. VATOVEC Jožef od Jožefa, iz Ankarana, Jadranska c. 18, štev. posest, lista 17, vložna št. 113 in 87, k o. Ankaran. H. Krajevna skupnost Bertoki: 1. BABUDlER r. Norbedo Alma in BABUDER Pavel, p. Jožefa, iz Bertokov, Practe C. XIII št. 21, štev. posest, lista 347, vložna št. 469 in I, k. o. Semedela ter štev. posest, lista 386, vložna št. 654, k. o. Bertoki. 2. NOVEL Bruno pok. Petra, iz Bertokov, Ario! št. 11, štev. posest, lista 75, vložna št. 389 in 205, k. o. Bertoki. 3. NOVEL Marjan od Karla, iz Bertokov, Ariol št. 6, štev. posest, lista 1800, vložna št. 43, k. o. Bertoki/ 4. ZONTA Roman od Ivana, iz Bertokov št. 16, štev. posest, lista 1513, 1189, 1147 in 1114, vložna št. 1284, 1203, 1161,621, 1128, 1126, 1127, k. o. Bertoki. 5. VINCCOLETTO Giuseppe sin Guerina, iz Sermina 13, Koper, štev. posest, lista 2257 in 1355, vložna št. 171 in 231, k. o. Bertoki. 6. BERTOK Lucijan pok. Albina, Sončna pot 5, Bertoki, štev. posest. lista 1460, vložna št. 666 in 677, k. o. Bertoki. 7. RATOŠA Silvan od Jakoba, Sončna pot 7, Bertoki, štev. posest, lista 1636 in 1473, vložna št. 1410 in 111, k. o. Bertoki. 8. JERMAN Milovan sin Ivana, Pobeška cesta 33, Bertoki, štev. posest, lista 917, vložna št. 658 in 966. k. o. Bertoki. 9. OLENIK Avgust pok. Antona, Pobeška cesta 31, Bertoki, štev. posest, lista 385, vložna št. 653. k. o. Bertoki. 10. GOJA Josip pok. Josipa, Poljska pot 15, Bertoki, št. posest, lista 397, vložna št. 664, k. o. Bertoki. 11. FURLANIČ Rihard pok. Jožefa, Poljska pot 15. Bertoki, št. posest, lista 415 in 396, vložna št. 675 in 663, k. o. Bertoki. III. Krajevna skupnost Dekani: 1. BORDON Ivan od Ivana, Dekani št. 63, štev. posest, lista 668 in 47, vložna št. 507, 452, 46, 947 in 801, k. o. Dekani. 2. KOFOL Danilo od Ivana, Dekani št. 26, štev. posest, lista 679, 530,462,456, vložna štev. 828,827, 741,954, 743 in 955, k. o. Dekani. IV. Krajevna skupnost Gračišče: 1. UDOVIČ Nada! od Ivana, iz Kubeda št. 44. štev. posest, lista 942,1533,1452,1378,1015,695,613, in 28, vložna št. 443.539,442, 77, 514, 405, 738, 155, 752, 548, 681, 85, 390, 257. 149, 107, 304, 202, 597, in 177, k. o. Gračišče. V. Krajevna skupnost Marezige: 1 BRŽAN Milan od Franca. BRŽAN Franc od Jožefa in BRZAN Katarina roj. Umer, vsi iz Babičev št. 8, štev. posest, lista, 1476, ! 386, U90, 15, 1300, 1299, 292, 112, in 111, k. o. Marezige, Boršt in Vanganel. 2. KOZLOVIČ Silvester od Jožefa, Kozloviči št. 25, štev posest, lista 2348 in 2294, složna štev. 570, 624 in 46, k. o. Truške. 3. KRMAC Emilija roj. Marancina, Marezige št. 14, štev. posest, lista 323 m 796, vložna št. 111, 132, 217, 178 in 261, k. o. Marezige in Boršt. , 4. LUKAČ Silvo od Josipa, iz Montinjana št. 15, štev. posest, lista 1473, 485, 480, 207, in 121, vložna štev. 441, 739, 566, 87, 2, 238 in 121, k. o. Marezige in Vanganel. 5. ŠTOK Qavid pok. Andreja, stanujoč v Marezigah št. 73. štev. posest lista 238, vložna štev. 495, 61, 614. 60, k. o. Marezige. VI. Krajevna skupnost Pobegi: 1. BORDON Grozdan od Josipa, Čežarji. Montinjančevo naselje št. 9, štev. posest, lista 570, 162, vložna št. 467 in 401, k o. Bertoki in Dekani. 2. 'BORDON Mitja od Josipa, Čežarji. Montinjančevo naselje 7,. štev. posest, lista 369 in 196, vložna št. 773 in 496, k. o. Dekani in Bertoki. 3. BOŽIČ Blaž od Blaža, Pobegi C. na Rižano 23, štev. posest, lista 223, vložna ŠČ521, k. o. Bertoki. 4. JOGAN Jože od Jožefa, Pobegi, Cikuti št. 10. štev. posest, lista 1519, vložna št. 1305 in 1815, k. o. Bertoki. 5. JOGAN RadivojodJožefa,Pobegi.Cikutišt. l.štev.posest.lista 314, vložna štev. 596, k. o. Bertoki. VII. Krajevna skupnost Pridvor: 1. BABIČ Albin od Matija in BABIČ Ana roj. Muzetič, Pridvor 25, štev.posest, lista 715,691,26in855,vložna štev. 187,434,323, 199 in 201, k. o. Pridvor in Lika. 2. BONIN Karmelo od Ivanu in BON1N Ana roj. Lukač, Potok 24, štev. posest, lista 236 in 838, vložna št. 320 in 920, k. o. Pridvor in Bertoki. 3. JAKOMIN Boris od Ivana. Pridvor št. 70, štev. posest, lista 602, 376, vložna št. 465, 498 in 491, k. o. Pridvor. 4. SANTIN Roman od Jožefa in SANTIN Roža roj. Muzetič. Potok, 22, štev. posest, lista 248 in 862, vložna štev. 349, k. o. Pridvor in Bertoki. 5. TURK Vojko od Ivana, Pridvor št. 88. Štev. posest, lista 831, vložna štev. 491, 360, 27, 159 in 367, k. o. Pridvor VIII. Krajevna skupnost Škocjan: 1. ANGELINI Peter od Alojza in ANGELIN! Alojz od Alojza, Pobeška št. 2, Koper, štev. posest, lista 1468 in 1073, ter 578, vlož. št. 1247 in 1087, k. o. Bertoki. 2. BAJS Sergej od Erminija in BAJS Marija roj. Turk. Škocjan 48, štev. posest, lista 1645, 795 in 2 lO^vložna št. 713, 898 in 508, k. o. Semedela in Bertoki 3. BONIN Alojz od Ivana in BON1N Antonija roj. Furlanič, Man-žan št. 31, štev. podest, lista 249, 433, 1535, 286, vložna št. 206, 617, 1568, 408, 1416, k. o. Vanganel, Pomjan in Semedela. 4. KOREN Ivan od Antona, Koper, Škocjanska pot 8, štev. posest, lista 783 in 570, vložna štev. 190 in 761, k. o. Boršt in Bertoki. 5. URBANAZ Antonija, Bošamarin št. 52, štev. posest, lista 133, vložna št. 255, k. o. Semedela. 6. ZETTIN Paola, Šalara št. 1, štev. posest, lista 127, vložna štev. 249 in 897, k. o. Semedela. 7. OLENIK Angel, Škocjan 39, štev. posest, listai ! 5, vložna štev. 722, k. o. Bertoki. IX. Krajevna skupnost Škofije: 1. ARGENTI Antona Gvido, Šp. Škofije 8, štev. posest, lista 505 in 894, vložna štev. 543 in 55, k. o. Škofije in Bertoki. 2. PEROŠA Vaimi, Sp. Škofije št. 13/c, štev. posest, lista 252, vložna štev. 95, k. o. Ankaran. X. Krajevna skupnost Šmarje: 1. GRIŽON Anton od Ivana, Krkavčešt. 80,štev. posest, lista 51 in 300, vložna št. 51, 80 in 78, k. o. Krkavče in Koštabona. 2. GRIŽON Jožef od Antona, Krkavče št. 116, štev. posest lista 104, vložna štev. 104, k. o. Krkavče. 3 PRODAN Franc od Franca in PRODAN Valerij od Franca iz Griniana štev. 17. štev. posest, tista 323. 1767. 1073. 941.940. 233 in 211. vložna štev. 325, 1K65, 13. 1014, 1013, 973, 353. 333, k. o. Šmarje in Semedela. 1 240 URADNE OBJAVE 8. ju!ija 1983 —$t. 17 4. GLAV!NA Lazar p. Antona, Šmarje 10, štev. posest, tista 2, vtožna štev, 2, k. o. Šmarje. 5. GRBEC Anget in Ivan, pok. !vana, Krkavče št. 125, Šmarje, štev. posest, tista 168, 37 in 115, vtožna štev. 157,323 in 115, k. o. Krkavče. XL Krajevna skupnost Vangane!: 1. BABIČ Atdo od Ftorijana, Bonini št. 63, štev. posest, tista 1602, vtožna štev. 691, 1373, k. o. Bertoki. 2. **SABAD!N Etio od Lazarja, Bonini št. 9, štev. posest, tista 487 in 488, vtožna štev. 696, 697 in 223, k. o. Bertoki. XH. Krajevna skupnost Žusterna: 1. SABADIN Karet pok. Josipa, Semedeta 19, Koper, štev. posest, tista 620, vtožna štev. 533, k. o. Marezige. X!!L Krajevna skupnost Gradin: 1. BEMB1Č Atdo pok. Martina, Hrvoji 34, Stovensko Gračišče, štev. posest, tista 28 in 427, vtožna štev. 20, k. o. Topotovec. 2. ŠAVLE Ivan pok. Antona, Brezovica 3, Stovensko Gračišče, štev. posest, tista 275, 395 in 396, vtožna štev. 113, 241 in 396, k. o. Gradin. 3. PERtČ Anget od Antona, Abitanti 1, Stovensko Gračišče, šte-vitka posest, tista 4, vtožna štev. 152, k. o. Gradin. 4. STEPANČIČ Anton, pok. Ivana, Reparacšt. 59, Stovensko Gra- čišče, štev. posest, tista 280 in 291, vtožna štev. 451 in 291, k. o. Pregara. * 3. člen Zemtjiškoknjižni podatki iz prejšnjega čtena tega odtoka vetjajo na dan sprejema tega odtoka. 4. čten Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka. 320-15/83 PREDSEDNIK Koper. 28. junija 1983 BRUNO. KORELIČ, I. r. Na podtagi 150. in 163. čtena zakona o sptošni tjudski obrambi (Uradni tist SFRJ, št. 21/82), 73. 223. in 226. čtena zakona o sptošni tjudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni tist SRS, št. 32/82) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta, na seji zbora krajevnih skupnosti ih na seji družbenopotitičnega zbora dne 28. 6. 19J33 sprejeta ODLOK O USTANOVITVI IN ORGANIZACIJI ENOT IN ŠTABOV CIVILNE ZAŠČITE V OBČINI KOPER L SPLOŠNE DOLOČBE 1. čten Civitna zaščita je de! sptošne tjudske obramb^in družbene samozaščite in se organizira v vseh bivatnih in detovnih okotjih kot najširša obtika priprav in udetežbe detovnih tjudi in občanov za zaščito in reševanje prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih natog v izrednih razmerah. * Detovni tjudje in občani se organizirajo in detujejo v civitni zaščiti v sktadu z zakonom, tem odtokom in z načrti civitne zaščite. 2. čten Za izvajanje ukrepov civitne zaščite, organizacijo osebne in vzajemne zaščite, zaščito in reševanje prebivatstva ter mateiatnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah in za izvajanje samozaščitnih natog v izrednih razmerah, se s tem odtokom ustanovijo enote in štabi za civitno zaščito ter dotoči niihova organizacij. H. ENOTE CIVILNE ZAŠČITE 3. čten Za zaščito in reševanje prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razme- * rah se ustanovijo enote civitne zaščite, kot enoten sistem organizacije civitne zaščite v občini. 4. čten Enote civitne zaščite,v občini so: — sptošne enote civitne zaščite — speciatizirane enote civitne zaščite. 5. čten Vrsta, vehkost in števito enot civitne zaščite se dotoči v načrtih o organizaciji civitne zaščite na podtagi ocene ogroženosti občine, krajevne skupnosti oziroma temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti pred vojnimi nevarnostmi ter naravnimi in drugimi nesrečami. 6. čten Izvršni svet, na predtog občinskega štaba za civitno zaščito dotoči temetjne in druge organizacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije in skupnosti ter krajevne skupnosti v občini, ki morajo ustanoviti in organizirati enote civitne zaščite. Enote civitne zaščite tahko ustanovijo tudi druge temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti. 7. čten Sptošne enote civitne zaščite se ustanovi jo za izvajan ie manj^ahtev-nih ukrepov in natog civitne^aščite pri zaščiti in reševanju prebivatstva ter materiatnih in drugih dobrin. Sptošne enote se ustanovijo v večjih stanovanjskih hišah, postovnih in drugih stavbah in kbt skupne za stanovatce in mate organizacije (trgovine, detavnice, postovne prostore in podobno), za več zgradb skupaj, v uticah, manjših nasetjih in mahh krajevnih skupnostih. Sptošne enote civitne zaščite se ustanovijo tudi v manjših temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki ne izpotnjujejo pogojev za ustanovitev speciatiziranih enot. 8. čten Speciatizirane enote civitne zaščite se ustanovijo za izvajanje posameznih vrst ukrepov ter zahtevnejših natog civitne zaščite. Ustanovijo se v večjih temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih, večjih nasetjih, krajevnih skupnostih in v občini. 9. čten Speciatizirane enote civitne zaščite so: — enote za prvo medicinsko pomoč, — enote za zaščito in reševanje Ob požarih, — enote za zaščito in reševanje ob rušenjih in poptavah, — enote za radiacijsko, kemijsko in biotoško (RKB) zaščito, — enote za sociatno deto, t — enote za zaščito in reševanje živati in živit živatskega izvora, — enote za zveze, enota za dezaktiviranje neeksptodiranih bojnih tetes in * — enota za identifikacijo mrtvecev. 10. čten * Enote civitne zaščite v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ustanovijo in otganizirajo detavski sveti oziroma njim ustrezni organ upravtjanja. Enote civitne zaščite v krajevnih skupnostih, nasetjih, uticah, skupne enote in enote za skupine zgradb ustanovijo in organizirajo sveti krajevnih skupnosti. V Stanovanjskih hišah ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite hišni sveti, (e hišni sveti to dotžnost opustijo, ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite v stanovanjskih hišah sveti krajevnih skupnosti. Enote civitne zaščite v občini ustanovi izvršni svet občinske skupščine v sktadu z občinskim načrtom, na predtog občinskega štaba za civitno zaščito ter dotoči njihovo sestavo. 8. jutija 1983 —št. 17 URADNE OBJAVE 241 Izvršni svet tudi dotoči temeljne in druge organizacije združenega deta in samoupravne organizacije in skupnosti, ki morajo ustanoviti speciatizirane enote civitne zaščite ati dete teh enot za zaščito in reševa-nje na območju občine. 11. č!en Enote civitne zaščite detujejo predvsem na območjih za katera so ustanovtjene. !ahko pa se uporabijo tudi za izvajanje natog zaščite in reševanja izven organizacij in skupnosti, ki so jih ustanovite, če tako dotoči pristojni štab za civitno zaščito. 12. č!en Vse enote civitne zaščite detujejo v sktadu z načrti civitne zaščite in 'po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito. 13. čten Enote gasitskih društev in pokticne gasitske enote, enote prve pomoči Rdečega križa in enote drugih družbenih organizacij in društev, se vktjučijo v vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah v zaščitne in reševatnc akcije civitne zaščite in detujejo v sktadu z načrti civitne zaščite ter po navoditih pristojnih štabov za civitno zaščito. 14. čten Organi, ki ustanovijo in organizirajo enote civitne zaščite po zakonu in tem odtoku, skrbijo za kadrovsko izpopotnjevanje enot in njihovo strokovno usposabtjanje ter zagotavtjajo finančna sredstva za njihovo materiatno popotnjenost. til. ŠTAB! ZA CIVILNO ZAŠČITO 15. čten Za organiziranje, usmerjanje in pripravtjanje detovnih tjudi in občanov za osebno in vzajemno zaščito, usposabtjanje enot civitne zaščite terza odrejanje, organiziranje in usmerjanje izvajanja zaščitnih in reševalnih ukrepov ter vodenje zaščitnih in reševatnih akcij ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah se ustanovijo in organizirajo štabi za civitno zaščito. 16. čten Štabi za civitno zaščito v občini so: - štabi za civitno zaščito temetjnih in drugih organizacij združenega deta, - štabi za civitno zaščito krajevnih skupnosti, - občinski štab za civitno zaščito. Štabi za civitno zaščito se tahko ustanovijo tudi v večjih stanovanjskih in drugih stavbah, v nasetjih, v detovnih skupnostih državnih in drugih organih ter v drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih. 17. čten Štab za civilno zaščito ima povetjnika, načetnika in ustrezno števito čtanov štaba. Povetjnik, načetnik in čtani imajo tahko namestnike, katerih števito se dotoči po potrebi. Ob vojnih akcijah, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah tahko deta štab v operativni sestavi, ki ustreza naravi postedic oziroma naravi zaščitnih in reševatnih akcij. Operativni sestav štaba se ob izrednih razmerah tahko dopotni s strokovnimi sodetavci iz organov, organizacij in skupnosti. 18. čten Štabi za civitno zaščito oprav! ja jo ztasti naslednje natoge. — ocenjujejo ogroženost pred vojnimi akcijami, naravnimi in drugimi nesrečami in izrednimi razmerami ter možnosti in pogoje za zaščito in reševanje, ^ — izdetajo načrte civitne zaščite, — organizirajo in usmejajo izvajanje preventivnih ukrepov m a tivnosti za zaščito in reševanje, — organizirajo in neposredno vodijo akcije za zaščito in resev anje, —* usmerjajo in usklajujejo deto podrejenih štabov, — sodelujejo v sosednimi štabi za civitno zaščito, — skrbijo za pripravtjanje in usposabtjanje prebivatstva ter pnpa nikov enot, štabov in drugih sestavin civitne zaščite, — izvajajo druge natoge dotočene z zakonskimi predpis!. 19. čten Štabi za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih so operativni in strokovni organi za organiziranje, usmerjanje, pripravtjanje in vodenje zaščite in reševanja detovnih tjudi ter materiatnih in drugih dobrin. Štabe za civitno zaščito v temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih imenujejo detavski sveti oziroma njim ustrezni organi upravtjanja. V detovnih skupnostih državnih in drugih organov imenujejo štabe za civitno zaščito sveti detovnih skupnosti. Za svoje deto je štab odgovoren organu, ki ga je imenovat, komiteju oziroma odboru za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščite temetjne in druge organizacije združenega deta in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter štabu krajevne skupnosti in občinskemu štabu za civitno zaščito. 2Ò. čten štab za civitno zaščito temetjne oziroma druge organtzacije združenega deta ter druge samoupravne organizacije in skupnosti pravitomu sestavtjajo: - povetjnik štaba. - načetnik štaba, - čtani štaba za nastednje dejavnosti: - operativne zadeve ter pouk enot in detovnih tjudi, -zaktanjanje, zatemnitev in maskiranje, - prvo medicinsko pomoč. + - zaščito in reševanje ob požarih in eksptozijah, - zaščito in reševanje ob rušenjih in poptavah, - radiacijsko, kemijsko in biotoško (RKB) zaščito. 21. čten V manjših temetjnih in drugih organizacijah združenega deta in dru gih samoupravnih organizacijah in skupnostih se tahko usfanovij< štabi, ki imajo manjše števito čtanov, s po več zadotžitvami tako, da s< pokrite vse dejavnosti štaba. Organizacije, ki se ukvarjajo z živinorejo ati z rasttinsko proizvod njo, vktjučijo v štab tudi čtana za zaščito in reševanje živati in živi* živa) skega izvora, oziroma čtana za zaščito rasttin in živi) rastlinskega izvora 22. čten V temetjnih in drugih organizacijah združenega deta ter drugih sa moupravnih organizacijah in skupnostih, ki organizirajo te sptošn-enoto civitne zaščite, opravtja natoge štaba povetjnik te enote. * 23. čten Štab za civitno zaščito v krajevni skupnosti je operativni in strokovn organ krajevne skupnosti za organiziranje, usmerjanje, pripravljanj in vodenje zaščite in reševanja prebivatstva. ter materiatnih in drugi dobrin. Štab za civitno zaščito krajevne skupnosti neposredno usmerja in us ktajuje deto štabov, ob zaščitnih in reševatnih akcijah pa tudi vodi det vseh štabov za civitno zaščito na svojem območju ter sodetuje s štabi z civitno zaščito sosednjih krajevnih skupnosti. Štab za civitno zaščito krajevne skupnosti imenuje svet krajevn skupnosti. * Za svoje deto je štab odgovoren svetu krajevne skupnosti, komitej za sptošno tjudsko obrambo in družbeno samozaščito ter občinskem štabu za civitno zaščito. 24. čten Štab za civitno zaščito v krajevni skupnosti sestavtjajo: - povetjnik štaba, - načetnik štaba, — čtani štaba za nastednje dejavnosti: — operativne in organizacijske zadeve. — pouk enot civitne zaščite in prebivatstva, — zaktanjanje, zatemnitev in maskiranje. — evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivatstva, — prvo medicinsko pomoč in asanacijo, — zaščito in reševanje ob požarih in eksptozijah, — zaščito in reševanje ob rušenjih in poptavah, — radiacijsko, kemisjko in biotoško (RKB) zaščito. 242 URADNE CHIAVE 8. ju!ija 1983 —§t. 17 25. č!en Manjše krajevne skupnosti !ahko ustanovijo štabe, ki imajo manjše število članov, s po več zadolžitvami tako, da so pokrite vse dejavnosti štaba. „ Podeželske krajevne skupnosti lahko vključijo v štab tudi člana za zaščito in reševanje živali in živil živalskega izvora oziroma člana za zaščito in reševanje rastlin in živi! rastlinskega izvora. 26. člen Štabe za civilno zaščito v naseljih, ulicah in za skupine zgradb imenuje svet krajevne skupnosti. Svet krajevne skupnosti imenuje tudi štabe za civilno zaščito v večjih stanovanjskih hišah, če tega ne opravijo hišni sveti sami. 27. člen V krajevni skupnosti, naseljih, ulicah, stanovanjskih in drugih stavbah, ki organizirajo le splošne enote civilne zaščite, opravljajo naloge štabov poveljniki teh enot. 28. člen Občinski štab za civilno zaščito je operativni in strokovni organ za organiziranje, usmerjanje, pripravljanje in vodenje zaščite in reševanja prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin ob neposredni vojni nevarnosti in vojni, ob naravnih in drugih nesrečah ter v izrednih razmerah. Občinski štab za civilno zaščito imenuje izvršni svet občinske skupščine. Za svoje delo je odgovoren izvršnemu svetu, komiteju za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito ter republiškemu štabu za civilno zaščito. 29. člen * Občinski štab za civilno zaščito sestavljajo: - poveljnik štaba, - namestnik poveljnika, - načelnik štaba, - člani štaba za naslednje dejavnosti: - operativne in organizacijske zadeve, - pouk enot civilne zaščite in prebivalstva, informiranje javnosti ter sodelovanje s centrom OO, - zaščito in reševanje ob rušenjih in poplavah, - zaščito in reševanje ob požarih in eksplozijah, - prvo medicinsko pomoč, - zaščito in reševanje živali in živi! živalskega izvora, - zaščito in reševanje rastlin in živi! rastlinskega izvora, - radiacijsko, kemijsko in biološko (RKB) zaščito, - zaklanjanje prebivalstva ter materialnih in drugih dobrin, - komunalne dejavnosti, zatemnjevanje, maskiranje in asanacijo, - evakuacijo, sprejem in nastanitev prebivalstva, - oskrbo ogroženega in prizadetega prebivalstva, - materialno in tehnično oskrbo enot civilne zaščite. 30. člen Člane občinskega štaba za civilno zaščito se imenuje izmed delovnih ljudi in občanov, ki lahko glede na svojo strokovnost in sposobnost uspešno opravljajo dolžnosti in naloge v štabu. 31. člen Strokovna in administrativno tehnična opravka za enote in štabe za civilno zaščito v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela in drugih samoupravnih organizacijah in skupnostih ter krajevnih skupnosti opravljajo njihove strokovne službe, za občinske enote in občinski štab za civilno zaščito pa občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. IV. KONČNE DOLOČBE 32. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o ustanovitvi .in organizaciji enot in štabov civilne zaščite v občini Koper (Uradne objave, št. 24/78). 33. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Številka: . Predsednik Koper, dne 1983 BRUNO KORELIČ 1. r. Na podlagi 158. člena zakona o splošni ljudski obrambi (Uradni list SFRJ, št. 21/82), 204. in 205. člena zakona o splošni ljudski obrambi in družbeni samozaščiti (Uradni list SRS, št. 35/82) in 238. člena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega dela, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopolitičnega zbora dne 28. 6. 1983 sprejela ODLOK O ZAKLONIŠČIH IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTIH 1 SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom se ureja graditev zaklonišč in drugih zaščitnih objektov, upravljanje in vzdrževanje zaklonišč ter njihova uporaba, oddajanje v najem, financiranje ter nadzor nad zaklonišči. 2. člen Za zaščito pred vojnimi akcijami in njihovimi posledicami se prebivalstvo, materialne in druge dobrine zaklan ja v zakloniščih, zaklonilnikih in drugih zaščitnih objektih. 3. člen Zaklonišča so gradbeni objekti (zaprti prostori) v zgradbah, izjemoma izven njih. Po svoji funkcionalni rešitvi, konstrukciji, ohlikj in opremljenosti morajo izpolnjevati pogoje, ki so določeni s tehničnimi normativi za zaščito pred učinki sodobnih bojnih sredstev. 4. člen Glede na stopnjo odpornosti se zaklonišča delijo na zaklonišča močnejše, osnovne in dopolnilne zaščite ter zaklonilnike in druge zaščitne objekte. Glede na uporabnike so zaklonišča delijo na zaklonišča za stanovanjske stavbe, zaklonišča organizacij združenega dela in drugih organizacij, skupna in javna zaklonišča. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov, ki stanujejo, delajo ali se zadržujejo v teh stavbah. Skupna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje stanovalcev, delavcev in drugih občanov v določenih stanovanjskih, poslovnih in drugih ^ sredinah. Javna zaklonišča so namenjena za zaklanjanje občanov, ki so v času nevarnosti na javnih mestih. Zaklonišča v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah so sestavni de! teh stavb oziroma skupni prostori v teh stavbah. 5. člen Zaklonilniki in drugi zaščitni objekti so rovni in drugi podobni objekti, kletni in drugi prostori v obstoječih objektih ter komunalni in naravni objekti, ki se preuredijo oziroma gradijo po posebnem odloku občinske skupščine, praviloma ob neposredni vojni nevarnosti v vojni. 6. člen Upravne zadeve v zvezi z graditvijo, upravljanjem, vzdrževanjem, uporabo in oddajanjem v najem zaklonišč, ter graditvijo zaklonilnikov in drugih zaščitnih objektov za zaščito prebivalstva, materialnih in drugih dobrin, opravlja občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo, če posamezne zadeve niso z zakonom, ter odlokom ali drugim predpisom dane v pristojnost drugega organa. H. GRADITEV ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 7. člen Za graditev zaklonišč v stanovanjskih, poslovnih in drugih stavbah ter drugih zaščitnih objektov skrbijo investitorji v družbeni in zasebni gradnji (v nadaljnem besedilu »investitorji«), lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci teh stavb. . 8. člen Zak!onišča..se gradijo na območju mesta, v naseljih in objektih, ' skladu s tem odlokom ter načrtom graditve zaklonišč, ki je sestavni de! planskih in izvedbenih aktov o urejanju prostora. 8. julija 1983 —Št. 17 URADNE OBJAVE 243 Načrt za graditev zakionišč v občini se izdeia na podiagi ocene ogroženosti območja občine v vojni ter načrta za zaganjanje prebivajva in materia!nih dobrin. Oceno ogroženosti območja občine v vojni do!oča svet za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na podiagi staiišč in usmeritev za graditev zakionišč Predsedstva SR Sio-venije. Svet za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine na podiagi ocene ogroženosti doioči območja, naseija in objekte, kjer je obvezna graditev zakionišč ter stopnjo odpornosti zakio-nišč. Organi in organizacije, ki se ukvarjajo s prostorskim pianiranjem, urejanjem prostora ter projektiranjem in graditvijo objektov, morajo pri izdeiavi vseh aktov o urejanju prostora in tehnične dokumentacije za gradnjo na območju občine upoštevati območja, naseija in objekte, v katerih se obvezno gradijo zakionišča in druge pogoje za zakianjanje prebivaistva, materiainih in drugih dobrin. 9. čien Območja, naseija in objekti, kjer je obvezna graditev zakionišč ter stopnje odpornosti zakionišč so prikazane na posebni karti v meriiu 1:25.000, ki je sestavni de! tega odioka. Karta iz prvega odstavka tega čiena je označena s stopnjo zaupnosti, ^Ljudska obramba* *Uradna tajnost* * Zaupno* in se javno ne objavi. Hrani jo upravni organ pristojen za ijudsko obrambo in upravni organ pristojen za izdajo iokacijskih in gradbenih dovoijenj. 10. čien Zakionišča se obvezno gradijo v vseh šoiah, vzgojnovarstvenih in zdravstvenih organizacijah, domovih za ostareie ter večjih industrijskih m drugih organizacijah združenega dala tudi izven območij in na-seiij obvezne graditve zakionišč, ki so prikazana na karti iz 9. čiena tega odioka. Svet za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine iahko izjemoma v posameznem primeru iz prejšnjega odstavka odioči, da se zakionišče ne gradi, če so zagotovijeni naravni aii drugi pogoji za zaščito občanov aii deiavcev v takšnih objektih, oziroma če je ogroženost objekta majhna. 11. čien Investitorji morajo na območjih v naseijih in v objektih ki so doio-čeni na karti iz 9. in 10. čiena tega odioka pri graditvi, prizidavi, nadzidavi in adaptacijah stanovanjskih, posiovnih in drugih stavb s svojimi sredstvi graditi zakionišča v objektu aii v njegovi neposredni biižini v skiadu s predpisanimi tehničnimi normativi za graditev zakionišč. Za stavbe iz prejšnjega odstavka se ne štejejo manjši objekti, v katerih se ne bodo zadrževaii ijudje (garaže, razen garažnih hiš, kioski, čebeinjaki in podobno. Investitorji družbene gradnje iahko gradijo skupna zakionišča !e v skiadu s tehničnimi normativi ter akti o urejanju prostora. Zasebni graditeci, ki gradijo v urejenem zazidainem okoiišu gradijo skupna zakionišča, če je to predvideno z aktom o urejanju prostora. Gradnja skupnih zakionišč na takem območju spada v komunaino urejanje območja. V stanovanjskih, posiovnih in drugih stavbah, ki jih gradijo zasebni graditeci, razen na območjih iz prejšnjega odstavka, se gradijo zakionišča dopoiniine zaščite do zmogijivosti 15 zakiooiščnih mest. 12. čien Upravni organ, pristojen za izdajo iokacijskega in gradbenega dovoljenja, iahko izda tako dovoijenje za objekte na območju aii v naseijih, kjer je obvezna graditev zakionišč in za druge objekte, v katerih se morajo graditi zakionišča po tem odioku, !e s poprejšnjim sogiasjem upravnega organa pristojnega za ijudsko obrambo. 13. čien Zakionišča se praviioma gradijo tako, da se iahko v miru uporab! ja jo tudi v druge namene, kar pa ne sme vpiivati na njihovo uporabnost in pripravijenost za zaščito. 14. čien investitorji komunainih in drugih objektov pod površino ta! so na zahtevo upravnega organa pristojnega za ijudsko obrambo in po predhodnem mnenju sveta za spiošno ijudsko obrambo in družbeno sa- mozaščito občinske skupščine, doižni pniagoditi te objekte pogojem za gradnjo in uporabo javnih zakionišč Dodatni stroški ki nastanejo zaradi priiagod^ve objektov za zaščito, bremenijo sredstva za graditev javnih zakionišč. 15. čien Investitor, ki gradi aii adaptira stavbo na območju aii v naseiju, kjer je obvezna graditev zakionišč aii če gradi objekt, v katerem se mora graditi zakionišče. je iahko oproščen graditve zakionišča, če so v stavbi aii njeni ne))osredni biižini že zadostne zakioniščne zmogijivosti grajene v skiadu s tehničnimi normativi, aii če graditev zakionišča ni možna zaradi geoioških. hidroioških a!i konstrukcijskih pogojev. (e pri nadzidavi in adaptaciji stavb v strnjenem naseiju ni mogoče graditi zakionišča v okviru objekta, si mora investitor v zvezi s tem pridobiti sogiasje upravnega organa pristojnega za ijudsko obrambo. investitor, ki je oproščen graditve zakionišča po tem čienu. mora piačati pred pridobitvijo gradbenega dovoijenja prispevek za zakionišča, razen, če je v stavbi že zgrajeno zakionišče aii če je bi) prispevek za zakionišča že piačan pri njeni graditvi oziroma, če je investitor z iast-nimi sredstvi že zagotovi! potrebne zakioniščne zmogijivosti. Prispevek za zakionišča je doižan piačati tudi investiror, ki je bi! doi-žan zgraditi zakionišče po gradbenem dovoijenju, pa je pristojni organ ugotovi!, da zakionišče ni biio zgrajeno aii ni biio zgrajeno v skiadu odobrenih projektov za pridobitev gradbenega dovoijenja 'Odiočbo o oprostitvi graditve zakionišča in o piačiiu prispevka po tem čienu izda občinski upravni organ pristojen za ijudsko obrambo. 16. čien investitorji, ki so po tem odioku obvezni graditi zakionišča. morajo zakionišča dimenzionirati tako, da se v njih zagotovijo nasiednje zakioniščne zmogijivosti: — v stanovanjskih stavbah najmanj za poiovico stanovaicev; — v družinskih stanovanjskih stavbah, za načrtovano števiio čianov gospodinjstva, vendar ne manj kot za tri osebe; — v stavbah organizacij združenega deia in drugih organizacij in organov, ki deia jo v več izmenah, najmanj za 2/3 zaposienih v največji de-iovni izmeni in za vse siučajne obiskovaice; — v stavbah Organizacij združenega deia in drugih organizacij in organov, ki deiajo v eni izmeni, najmanj za 2/3 zaposienih in za vse siučajne obiskovaice; — v hoteiih in drugih turističnih objektih, samskih domovih ter dijaških in študentskih domovih, najmanj za poiovico ceiotnega števiia težišč in za 2/3 zaposienih v največji deiovni izmeni; — v stavbah z gostinskimi iokaii, najmanj za poiovico števiia sedežev v iokaiu in za 2/3 zaposienih v največji deiovni izmeni; — v stavbah s trgovinskimi iokaii. namjamnj za 2/3 zaposienih v največji deiovni izmeni in za kupce, računajoč pri tem dvakratno števiio vseh zaposienih v največji deiovni izmeni; — v stavbah kuiturno prosvetnih organizacij in drugih stavbah v katerih se zbira večje števiio ijudi, najmanj za poiovico števiia sedežev in za 2/3 zaposienih v deiovni izmeni; — v šoiskih stavbah in v stavbah vzgojnovarstvenih ustanov, najmanj za 2/3 varovancev, učencev, dijakov aii študentov v izmeni in za 2/3 vseh zaposienih v največji deiovni izmeni; — v domovih za ostareie občane, najmanj za 2/3 oskrbovancev in za 2/3 zaposienih v največji deiovni izmeni; — v zdravstvenih organizacijah, najmanj za 2/3 ceiotnega števiia težišč, oziroma 2/3 boinikov, za 273 zaposienih v največji deiovni izmeni in da se zagotovi prostore, ki omogočajo opravijanje najnujnejše (intervencijske) medicinske dejavnosti? — na žetezniških in avtobusnih postajah, za eno-urno povprečno števiio potnikov na postajah in 2/3 zaposienih v največji deiovni izmeni. Za stavbe, za katere ni doiočeno dimenzioniranje zmogijivosti zakionišč v prejšnjem odstavku, doioči zmogijivost zakionišč občinski upravni organ pristojen za ijudsko obrambo po poprejšnjem mnenju sveta za spiošno ijudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine. 17. čien Temeijne in druge organizacije združenega deia in druge samoupravne organizacije in skupnosti ter samoupravna stanovanjska skupnost morajo v svojih razvojnih programih zagotoviti, da se v obstoječih objektih na območjih in v naseijih, kjer je obvezna graditev zakionišč ter v objektih, kjer se morajo graditi zakionišča za zakianjanje prebi- 244 URADNE OBJAVE 8. julija 1983 —$t. 17 valstva, materialnih in drugih dobrin, zgradijo ustrezna zaklonišča oziroma, da se v ta namen v roku, ki ga določa zakon, prilagodijo in uporabijo ustrezni kletni prostori in drugi gradbeni a!i naravni objekti tako, da bo dosežena predpisana odpornost zaklonišča dopolnilne zaščite. !II. UPRAVLJANJE IN VZDRŽEVANJE ZAKLONIŠČ 18. člen Z javnimi zaklonišči upravlja organizacija, ki jo za upravljanje zaklonišč ustanovi ali pooblasti občinska skupščina. Z zaklonišči temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti upravljajo njihovi samoupravni organi. Z zaklonišči stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb družbene lastnine in stavb v katerih so stanovanjski in drugi prostori z mešanimi lastniki upravlja samoupravna stanovanjska skupnost oziroma, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci teh stavb. Upravljalec, ki upravlja z zakloniščem, ne sme spremeniti osnovnega namena zaklonišča. 19. člen Zaklonišča je treba redno vzdrževati v uporabnem in brezhibnem stanju. Javna zaklonišča vzdržuje organizacija, ki jo je za upravljanje ustanovila ali pooblastila občinska skupščina. Zaklonišča temeljnih in drugih organizacij združenega dela ter drugih samoupravnih organizacij in skupnosti vzdržujejo te organizacije in skupnosti. Zaklonišča stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb vzdržujejo lastniki, imetniki pravice uporabe ali upravljalci teh stavb. Stroški za vzdrževanje zaklonišč se delijo na način, ki velja za tekoče in investicijsko vzdrževanje objektov, ter bremenijo lastnika, uporabnika oziroma organizacijo, ki upravlja s stavbo. 20. člen Zakloniščni red in navodilo o vzdrževanju in uporabi zaklonišča predpiše občinski upravni organ pristojen za ljudsko obrambo. IV. UPORABA ZAKLONIŠČ V MIRU 21. člen ^ Zaklonišča se lahko v miru uporabljajo za druge namene pod naslednjimi pogoji: — da se v zakloniščih ne opravljajo adaptacije, ki bi poslabšale odpornost, higijenske in tehnične razmere ter osnovni namen zaklonišča; — da se ne uporabljajo prostori, ki so namenjeni za skladiščenje opreme zaklonišča in prostori s filtroventilacijskimi napravami; ^ da se v zakloniščnih prostorih ne skladiščijo eksplozivne, strupene in vnetljive snvi ter - da se zaklonišča redno vzdržujejo tako, da jih je mogoče ob neposredni vojni nevarnosti ali v vojni izprazniti in usposobiti za zaščito najpozneje v 12 urah. 22. člen Zaklonišča se lahko dajejo v najem. Pogodbo o oddaji zaklonišča v najem sklene upravljalec zaklonišča v soglasju z upravnim organom pristojnim za ljudsko obrambo. Pogodba o uporabljanju zaklonišča za mirnodobne namene mora vsebovati naslednje: namen in čas uporabljanja zaklonišča, višino najemnine, obseg in vrsto preureditve, vzdrževanje, prekinitev pogodbene obveznosti, ureditev zaklonišča po izteku pogodbe, čas za izpraznitev prostorov, obveznost usposobitve za zaščito in stanje ob oddaji zaklonišča v najem, ki se ugotovi zapisniško. Zapisnik o stanju instalacij, opreme in naprav ter ureditve zaklonišča ob izročitvi v uporabljanje — najem, je sestavni de! ogodbe. 23. člen Ob neposredni vojni nevarnosti in ob prehodu v vojno stanje prenehajo veljati vse pravice najemnika iz najemne pogodbe o uporabljanju zaklonišč. Oškodovane stranke v takih primerih nimajo pravice zahtevati odškodnine. Pogodbo lahko najemodajalec enostransko odpove pred iztekom pogodbenega roka tudi, če najemnik uporablja zaklonišče v nasprotju s pogodbenimi določili. Povračilo škode in stroške vzpostavitve zaklonišča v prejšnje stanje mora povrniti najemnik. 24. člen Sredstva pridobljena z najemnino zaklonišč se vodijo ločeno in se lahko uporabljajo samo za graditev in vzdrževanje zaklonišč. 30% sredstev od najemnine se odvaja na poseben račun občine, kjer se zbirajo prispevki za zaklonišča, ostalih 70 % pa na računu upravljalca zaklonišča ki jih lahko uporabi le za graditev, modernizacijo in vzdrževanje zaklonišč. V. FINANCIRANJE ZAKLONIŠČ IN DRUGIH ZAŠČITNIH OBJEKTOV 25. člen * Investitorji, lastniki, imetniki pravice uporabe in upravljalci stanovanjskih, poslovnih in drugih stavb ter dela stavb financirajo graditev, opremljanje in vzdrževanje zaklonišč in drugih zaščitnih objektov s svojimi sredstvi. 26. člen Graditev, opremljanje in vzdrževanje javnih zaklonišč financira občinska skupščina iz sredstev za zaklonišča, ki se zbirajo na posebnem računu iz prispevkov za zaklonišča, iz najemnin za zaklonišča in drugih virov. Sredstva so strogo namenska in se lahko uporabljajo le za graditev in vzdrževanje javnih zaklonišč. Nadzor nad zbiranjem sredstev za zaklonišča vrši svet za splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito občinske skupščine, ki jih razporeja in odloča o njfhovi uporabi. Za obračun in plačilo prispevkov za zaklonišča skrbi uprava za družbene prihodke. 27. člen Investitorji, ki sp oproščeni graditve zakonišča morajo plačati pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja prispevek za graditev zaklonišč v višini 4 % skupne cene gradbenega dela objekta oziroma adaptacije. Za gradbeni de! objekta iz prejšnjega odstavka se šteje gradbeni objekt z vgrajenimi napeljavami brez opreme in pohištva ter brez ureditve prostora okoli objekta. Skupna cena gradbenega dela objekta se ugotovi na podlagi predračuna, ki je sestavni del gradbenotehnične dokumentacije, ki ga je izdelala pristojna projektantska organizacija in ki ni starejši od enega leta. Na tej podlagi odmerjeni prispevek za zaklonišča pri graditvi skladišč, garažnih hiš in drugih podobnih objektov, v katerih bo manjše število zaposlenih delavcev, ne more presegati višine stroškov, ki bi za investitorja nastali, če bi lahko sam gradi! zaklonišče. Ti stroški se ugotovijo tako, da se po predpisanih tehničnih normativih določi potrebne zakloniščne zmogljivosti ter upošteva poprečna cena zakloniščnega mesta, dosežena v zadnjem letu na območju občine. Poprečno ceno zakloniščnega mesta po prejšnjem odstavku ugotavlja občinska skupščina. 28. člen Imetniki stanovanjske pravice in uporabniki poslovnih stavb in prostorov v družbeni lastnini na območjih, v naseljih in objektih kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zaklonišča v višini 3 % letne stanarine oziroma najemnine. Za obračun in plačilo prispevka za zaklonišča od stanarin in najemnin skrbijo enote, organizacije in skupnosti za upravljanje s stano-, vanjskimi, poslovnimi in drugimi stavbami in deli stavb. 29. člen Lastniki stanovanjskih, poslovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter dela stavb na območjih, v naseljih in objektih, kjer je obvezna graditev zaklonišč plačujejo prispevek za zakonišča v višini 0,06 % od osnove za obračun amortizacije ozrioma vrednosti stavbe, prostora ali dela stavbe. Zavezanci prispevka za zaklonišča iz prejšnjega odstavka plačujejo prispevek hkrati z davkom od premoženja na posest stavb. Prispevek odmerja in pobira uprava za družbene prihodke. Za odmero, pobiranje, prisilno izterjavo, knjiženje in druga dejanja se uporabljajo predpisi o davkih občanov. Prispevek po prejšnejm odstavku plačujejo tudi občani, ki uživajo začasno oprostitev plačevanja davkov od premoženja na posest stavb po določbah zakona o davkih občanov. 8. jutija 1983 — št. 17 URADNE OBJAVE 245 ' 30. čten Imetniki pravice uporabe stanovanjskih stavb (samski domovi, študentski domovi in podobni objekti), postovnih, počitniških in drugih stavb in prostorov ter de!a stavb s katerimi sami uprav!jajo, na območjih, v nasetjih in objektih, kjer je obvezna graditev zaktonišč, ptačujejo prispevek za zakonišča v višini 0,06 % od osnove za obračun amortizacije oziroma nabavne vrednosti stavbe, prostora a!i de!a stavbe. 31. čten Prispevek iz 27., 28., 29. in 30. č!ena tega od!oka se ne ptačuje, če je v stavbi zgrajeno zaktonišče ah če je bi! pri njeni graditvi že p!ačan prispevek iz 27. č!ena tega odtoka, kot tudi ne če je investitor že zagotovi! z !astnimi sredtvi zadostne zak!oniščne zmog!jivosti, a!i če ne obstaja obveznost graditve zak!onišč po tem odtoku. VI. NADZOR NAD ZAKLONIŠČI 32. č!en Inšpekcijo nad projektiranjem, graditvijo, uporabo in vzdrževanjem zaktonišč izvajajo organi, do!očeni s sp!ošnimi predpisi za opravtjanje inšpekcijskega nadzora v občini ter občinski upravni organ pristojen za tjudsko obrambo. VII. KAZENSKE DOLOČBE 33. č!en Za prekrške po tem odtoku se kaznujejo investitorji, tastniki stavb, imetniki pravice uporabe in upravtjatci stanovanjskih, postovnih in drugih stavb ter deta stavb t^r drugi po dotočbah zakona o sptošni tjudski obrambi in zakona o sptošni tjudski obrambi in družbeni samozaščiti. VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 34. ČLEN Vsi izdetani urbanistični, zazidatni in sanacijski načrti, ki še niso v cetoti uresničeni se morajo revidirati tako, da se dodatno izdeta načrte graditve zaktonišč. ki so sestavni deti teh načrtov. Načrti graditve zaktonišč morajo biti sprejeti najkasnje v treh tetih od uvetjavitve tega odtoka. Do sprejetja načrtov graditve zaktonišč se tahko izdajo tokacijska in gradbena dovotjenja te po predhodnem sogtasju upravnega organa pristojnega za tjudsko obrambo. 35. čten Z dnem, ko začne vetjati ta odtok preneha vetjati odtok o graditvi in vzdrževanju zaktonišč (Uradne objave št. 1V77). 36. čten Ta odtok začne vetjati osmi dan po objavi v Uradnih objavah. Števitka: Predsednik Koper, dne 1983 BRUNO KORELIČ, t.r. Na podtagi 632. čtena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS, št. 32/80) in 238. čtena statuta občine Koper je Skupščina občine Koper na seji Zbora združenega deta, na seji Zbora krajevnih skupnosti in na seji Družbenopotitičnega zbora dne 28. junija 1983 sprejeta t ! . SKLEP O PRENEHANJU ZAČASNIH UKREPOV DRUŽBENEGA VARSTVA V DELOVNI ORGANIZACIJI TOMOS KOPER 1. Skupščina občine Koper ugotavtja: da 6. jutija 1983 poteče s sktepom Skupščine občine Koper o uvedb! začasnih ukrepov družbenega varstva v detovni organizaciji TOMOS Koper (Uradne objave, št. 19/82, 2(V82 in 8/83) dotočen rok trajanja začasnih ukrepov v tej detovni organizaciji. Gtede na tozačasni'ukrepi družbenega varstva v detovni organizaciji TOMOS Koper prenehajo 6. jutija 1983. 2. Začasni organ in njegova poobtastita se s 6. jutijcm 1983 izbrišejo iz sodnega registra. 3. Ta sktep vetja takoj in se objavi v Uradnih objavah. $t.: 023-12/82 Predsednik Koper, 28. junija 1983 BRUNO KORELIČ, t. r. Na podtagi 617., 627., 628. in (i31. čtena zakona o združenem detu (Uradni tist SFRJ, št. 53/76)9. in 10. čtena zakona o sprejemanju začasnih ukrepov družbenega varstva samoupravnih pravic in družbene tastnine (Uradni tist SRS, št. 32/80), 87. in 89. čtena zakona o skupnih osnovah svobodne menjave deta (Uradni tist SRS, št. 17/79) in 238. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji Zbora združenega deta, na seji zbora kra jevnih skupnosti in na seji Družbenopotitičnega zbora dne 28. junija t983 sprejeta SKLEP O SPREMEMB! SKLEPA O Z \C\ ,N^!UKREHH DRUŽBENEGA VARSTVA V SAMOUPRAVNI STANOVANJSKI SKUPNOSTI OBČINE KOPER, V SAMOUPRAVNI INTERESNI SKUPNOSTI ZA GOSPODARJENJE S STAVBNIM ZEMLJIŠČEM OBČINE KOPER, V SAMOUPRAVNI KOMUNALNI INTERESNI SKUPNOSTI KOPER TER V DELOVNI SKUPNOST! STROKOVNIH SLUŽB SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI GOSPODARSKIH DEJAVNOSTI KOPER . + I. Tretji odstavek 6. točke sktepa o začasnih ukrepih družbenega varstva v Samoupravni stanovanjski skupnosti, v S!S za gospodarjenje s stavbnim zemtjiščem občine Koper, v SKtS Koper ter v Detovni skupnosti Strokovnih stužb S!S gospodarskih dejavnosti Koper (Uradne objave, št. 5/83) se spremeni, tako da se gtasi: *Za začasnega vodja sptošno-pravnega oddetka se imenuje Radovan Šuc iz Kopra, Sergeja Mašere !. Začasni vodja sptošno-pravnega oddetka prevzame vse pravice in dotžnosti odstavtjenega vodje sptošno-pravnega oddetka sktadno s samoupravnimi sptošnimi akti detovne skupnosti do imenovanja vodje po razpisu « i 10. točka se spremni, tako da se gtasi: * Začasni ukrepi trajajo eno teto.« t 3. Ta sktep začne vetjati takoj in se objavi v Uradnih objavah. Št : 023-3/83 Koper, 28. junija 1983 Predsednik BRUNO KORELK , ! r. 246 URADNE OBJAVE 8. julija 1983 —$(. 17 Na podtagi 6. in 238. čtena statuta občine Koper (Uradne objave št. 22/78 in 6^82), 5. č!ena odtoka o priznanjih in nagradah občine Koper (Uradne objave št. 5/76) ter 6. čtena dogovora o podetjevanju domici-tov enotam in stužbam NOV in POS ter aktivistom OF je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta, na seji zbora krajevnih skupnosti in na seji družbenopotitičnega zbora dne 28. junija 1983 sprejeta SKLEP Ó PODELITVI DOMICILA 30. DIVIZIJI 9. KORPUSA NOV IN PO JUGOSLAVIJE 1. 30. diviziji 9. Korpusa narodnoosvoboditne vojske in partizanskih odredov Jugostavije se za njene zastuge v narodnoosvoboditnem boju pri osvoboditvi Primorske in za junaški boj proti okupatorju podeti domici! v občini Koper. 2. 30. diviziji 9. Korpusa se izroči domicitni trak in skupna tistina. 3. Skupno fistino izdajo skupščine občin Ajdovščina, Idrija, Itirska Bistrica, Izota, Koper, Nova Gorica, Piran, Postojna, Sežana in Totmin. 4. Skupno tistino podpiše predsednik skupščine občine Koper. 5. Ta sktep začne vetjati nastednji dan po objavi v Uradnih objavah. $t.: 06-1/83 Predsednik Koper. 28. junija 1983 BRUNO KORELIČ, !. r. OBALNA SAMOUPRAVNA SKUPNOST ZA VODNO OSKRBO KOPER Na podtagi dotočb statuta, ki urejajo deto, pristojnosti in natoge skupščine, je skupščina Obatne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo Koper na seji 10. maja 1983 sprejeta nastednji SKLEP L Skupščina Obatne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo Koper je na seji 10. maja 1983 ugotovita, da je sprejet samoupravni sporazum o ustanovitvi Obatne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo Koper, ker je k njemu pristopita 2/3 večina podpisnikov (usta-novitetjev) sporazuma v občinah Izota, Koper in Piran. 2. Samoupravni sporazum o ustanovitvi Obatne samoupravne skupnosti za vodno oskrbo je tako vetjaven. 3. Ta sktep se objavi v Uradnih objavah. Koper, 10. 5. 1983 Predsednik skupščine: VEZOVNIK MAKS, !. r. SOC!AL!ST!ČNA REPUBMKA SLOVENME SKUPŠ&NA OB&NE KOPER Na podtagi 239. čtena statuta občine Koper je skupščina občine Koper na seji zbora združenega deta in na seji zbora krajevnih skupnosti dne 30. maja 1983 sprejeta nastednji SKLEP 1. Potrdi se odtočba o nadomestitu za vzdrževanje metioracijskih objektov v tetu 1983 na semedetsko-badaševiškem in ankaransko-rižan-skem potju, ki jo je sprejet detavski svet Vodno gospodarskega podjetja * Hidro* Koper na seji dne 26. 4. 1983. 2. Ta sktep vetja takoj. Števitka: 420-48/83 Predsednik: Kopre, 30 maja 1983 BRUNO KORELIČ, L. R VODNOGOSPODARSKO PODJETJE HMDRO KOPER Na podtagi 4. čtena Odtoka Skupščine občine Koper o določitvi metioracijskih območij v občini Koper (Ur. objave 4/67) in dotoči! Statuta VGP * Hidro« Koper je detavski svet VGP % Hidro« Koper na seji dne 26. aprita 1983 sprejet ODLOČBO O NADOMESTILIH ZA VZDRŽEVANJE MELIORACIJSKA OBJEKTOV L Uporabniki metioracijskih objektov na metioracijskih območjih iz 1. čtena Odtoka Skupščine občine Koper o dotočitvi meja metioracijskih območij v občini Koper, ki jim je osuševanje v posredno ati neposredno korist in uporabniki, ki jim je zagotovtjeno dovajanje vode za namakanje ter vsi, ki uporab!jajo metioracijske objekte za odvajanje odptak v naravne vodne tokove ati zbiratnike, ptačujejo v tetu 1983 nadomestito po dotočitih te odtočbe. II Nadomestito za osuševanje zemtjišč ptačujejo uporabniki in tastniki zemtjišč od kvadratnega metra površine /emtjišč, ki teži na metioracij-skem območju in sicer: 1. Ankaransko rižansko po!je: a) za kmetijska in gozdna zemtjišča po (1,250 din, b) za gradbena zemtjišča stan. objektov po 0,506 din, c) za zemtjišča cest in žeteznic po 1,258 din, d) za ostata gradbena zemtjišča (industrija, trgovina, gostinstvo, obrtništvo in druge dejavnosti) po 2,515 din. 2. Semedelsko bade viško pot je: a) za kmetijska in gozdna zemljišča po 0,460 din, b) za gradbena zemtjišča stan. objektov po 0,919 din, C) za gradbena zemtjišča šotstva, prosvete in tetesne vzgoje po 1,37M din, d) za zemtjišča cest in žeteznic po 2,297 din, e) za ostata gradbena zemtjišča (industrija, trgoyina, gostinstvo, obrtništvo in drugo) po 4,594 din. * III Nadomestito za namakanje zemtjišč ptačujejo uporabniki in tastniki zemtjišč na metioracijskih območjih, ki jim je zagotovtjeno dovajanje vode za namakanje in sicer po 1,95 din od kubičnega metra dobavljene vode. IV Nadomestila za odvajanje odptak plačujejo vsi, ki uporab! jajo me-tioracijske objekte za odvajanje odptak v naravne tokove ati zbiratnike po kotičini kubičnega metra odvodne odptake in stopnji onesnaženosti in znaša tetno po 102,40 din od enega poputacijskega ekvivatenta. Kotičina izpuščene onesnažene vode in stopnja njene onesnaženost' se preračunajo v tako poputacijske ekvivatente, kot je dotočeno z na-voditom o načinu preračunavanja ekvivatente, kot je dotočeno z navo-ditom o načinu preračunavanja kotičine onesnaženosti v enote (Ur. ! SRS 12/66, 21/67, 34/67). V. Nadomestita so dohodek VGP ^Hidro« Koper, ptačujejo se na njegov žiro račun. Nadomestito se ptačuje za čas od 1. 1. do 31. 12. 1983. VI. Zavezanci nadomestit iz II. in IV. točke te odtočbe ptačujejo nadomestita v štirih enakih obrokih, ki zapadejo v ptačito na koncu vsakega 8. ju)ija 1983 — št 17 URADNE OBJAVE 247 tromesečja, razen !V. tromesečje, ki zapade v p!ači!o 15. 12. 1983, pta- čati pa jih morajo v 15 dneh po zapadtosti. Zavezanci nadomesti! iz 111. točke te odtočbe prig!ašajo najpozneje do 30. 11. 1983 kotičine kubičnih metrov uporabtjene vode za namakanje VGP »Hidro« Koper. Nadomestno je vp!ač!jivo v enem obroku, in sicer v 15 dneh po zapad!osti. Če zavezanec ne p!ača nadomestil v 15 dneh po zapad!osti se )e-ta izterja sodnim potom. VH. Nadomestito iz 1! ! ! ! in ! V. točke te odtočbe se odmeri pismeno z aktom, ki ga izda direktor VGP »Hidro« Koper Zoper akt o odmeri nadomestita je dovotjen ugovor na komisijo de-tavskeganveta VGP »Hidro« Koper, Nabrežje J. M. l/a. Vlil Ta odtočba začne vetjati, ko jo potrdi Skupščina občine Koper. Na podtagi te odtočbe izda VGP »Hidro« Koper uporabnikom pismeni akt o višini nadomestita. Odtočba se objavi na ogtasni deski VGP »Hidro« Koper in v uradnih objavah. Štev.: 36-105/4-83 Predsednik detavskega sveta Datum: 10. maja 1983 VGP »Hidro« Koper GRŽ1NIČ LIDO, t. r. SAMOUPRAVNA KOMUNALNO CESTNA INTERESNA SKUPNOST OBČINE PIRAN Na podtagi 37. čtena statuta Samoupravne komunatno-cestne interesne skupnosti občine Piran so zbor uporabnikov komunatno-cest-nega gospodarstva, zbor izvajatcev komunatnega gospodarstva in zbor izvajatcev cestnega gospodarstva na skupni seji dne 23. junija 1983 sprejeti nastednji SKLEP Skupščina Samoupravne komunatno-cestne interesne skupnosti občine Piran ugotavtja, da je od 6722 detavcev v občini Piran pristopito k aneksu št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temetjih ptana SKtS za obdobje 1981 -1985 4739 detavcev, kar predstavtja več kot 2/3 detavcev v občini Piran in daje s tem aneks podpisan. Ta sktep vetja takoj. Št.: ZO/1-27/82-83 Predsednik skupščine Piran, 23. junija 1983 VLADIMIR PRELC, t. r. 2. čten V z. čtenu se doda nova 7. in 8. atinea, ki se gtasi: — nadomestito za uporabo obate — nadomestito za uporabo javnega prostora 3. 'čten V drugem stavku 7. čtena se števito »2« in »2/a« črna in nadomesti s števitom »2« in »2/a«. 4. čten Besedito 8. čtena se črta. 5. čten V 9. čtenu se števito »3« črta in nadomesti s števitom »3«. 6. čten Vil. čtenu se števito »5« črta in nadomesti s števitom »5«. 7. čteh Besedito 12. čtena se spremeni tako, da se gtasi: »Ceste« Nositec: po dogovoru Objekti: ceste, pešpoti, avtobusna postajatišča. pobočja V srednjeročnem obdobju bomo asfattirati in sanirati tokatne ceste v vrednosti 24.290.000 din in sicer: - Gorgo -Parecag - dokončanje strunjanske ceste - Lucija -Vinjote gtavna ce^ta - Vinjote -Nožed - Ut. borcev NOV -Kampotin - Sečovlje (šota) -Lonzan - Moštra -Križišče - Raven -Špehi - Betokriška cesta (popravito po odtočbi inšpektorja) Urediti bomo pešpoti v vrednosti 676.000 din in sicer: - Lucija -Seča - Lepa pot -Pod Anteno (nasetje Bernardin) Zgraditi bomo avtobusno postajatišče na Betokriški cesti v v rednosti 1.600.000 din, za ureditev prometa v Piranu pa bomo v tem srednjeročnem obdobju nameniti 2.000.000 din. Sofinancirati bomo gradnjo obatne ceste v višini 53.230.000 din. Za izvedbo cetotnega programa iz tega čtena ho potrebno zagotoviti 77.660.000 din. Viri sredstev : prihodki po SaS za obatno cesto - pristojbina za cestno motorna vozita - prometni davek pri prodaji goriva - soudetežba kajanov, KS - det turistične takse -krediti Na podtagi 33. čtena Samoupravnega sporazuma o temetjih ptana Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981 -1985 (Ur. objave št. 34/81) SPREJEMAMO detavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, detovni tjudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Piran kot uporabniki in detavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s samoupravnim sporazumom o temetjih ptana samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981 -1985 opre-detjene natoge kot izvajatci ANEKS št. 1 k Samoupravnemu sporazumu o temetjih ptana Samoupravne komunatne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981 -1985 l.čten Besedito 8. atinee 5. čtena se črta. 8. čten V 13. čtenu se črta besedito zaporednih števit 1. Strunjan - kotektor pri gostišču »Sosič« 4. Portorož - kanatizacija šotskega centra. Števito »55.000.000« se v tretjem stavku črta in nadomesti s števitom »14.484.()()() din«. ^ V četrtem stavku se doda nova atinea: - prihodki po SaS za izgradnjo kanatižacijskega omrežja 9. čten V drugerp stavku 14. čtena se črta beseda »in hudournike v novih zazidavah«. Za besedo Fazan se postavi pika. V tretjem stavku 14. čtena se vrednost »3.163.00« črta in nadomesti z »7.500.000«. V četrtem stavku 14. čtena se doda novi atinei, ki se gtasita: — nadomestito za uporabo obate - krediti 10. čten V 15. čtenu se črta besedito druge in pete atinee V tretjem odstavku se črta vrednost »5.690.000« in nadomesti z vrednostjo »3.270.000« din. 248 URADNE OBJAVE 8. jutija 1983 —St. 17 11. člen V lh. členu se črta vrednost *1.900.()()() din* in nadomesti z vrednostjo *1.091.000 din* V četrtem odstavku 16. č!ena se doda nova alinea, ki se g!asi: - nadomestilo za uporabo javnega prostora * 12. č!en V 17. č!enu se črta vrednost *1.265.000 din* in nadomesti z vrednostjo *725.000 din*. V četrtem odstavku 17. č!ena se doda novi alinei, ki glasita: - nadomestilo za uporabo oba!e - nadomestiio za uporabo javnega prostora. 26. č!en Ta aneks ve!ja, ko ga podpiše % vseh udeležencev in se ga objavi v Uradnih objavah. ^ Tabela 2 a Namen rabe virov 1. Prihodki po SaS - vzdrževanje komunalnih naprav - obalna cesta - izgradnja in obnova komunalnih naprav 13. člen V 18. členu se črta besede *gradi!i novi tržnici v Luciji in Portorožu * Za besedo programu se postavi pika. V tretjem odstavku 18. člena se črta vrednost *9.500.000 din* in nadomesti z vrednostjo *6.900.000 din* V četrtem odstavku 18. člena se doda nova alinea, ki glasi: - nadomestilo za upprabo javnega prostora. 14. člen Besedilo 19. člena se črta. 15. člen V tretjem odstavku 20. člena se črta vrednost *21.388.000 din* in nadomesti z vrednostjo *4.000.000 din*. 16. člen V tretjem odstavku 21. člena se črta vrednost 2.530.000 din in nadomesti z vrednostjo *6.900.000 din*. V četrtem odstavku se doda nova alinea, ki glasi: nadomestilo za uporabo obale. 17. člen V drugem stavku 22. člena se vrednost *18.120 000 din* črta inma-domesti z vrednostjo *28.107.000 din*. 18. člen ^ Doda se nov 22. a člen, ki glasi: *Za zagotovitev rednega poteka dela samoupravnih organov ter strokovnih služb SKIS je potrebno zagotoviti 10.900.000 din*. 19. člen Doda se nov 22.b. člen, ki glasi: *Za poravnavo nekaterih obveznosti iz preteklih let je potrebno zagotoviti 12.000.000 din.* ** * 20. člen Doda se nov 22. c. člen, ki glasi: *Za poravnavo nekaterih ostalih stroškov (prispevkov po sporazumih, bančnih stroškov...) bomo zagotovili 400.000 din.* 21. člen ! abela 2 se črta in nadomesti s tabelo 21 22. člen Tabela 2 a se črta in nadomesti s tabelo 2 al 23. člen * Tabela 3 se črta in nadomesti s tabelo 31 , 24. člen Tabelo 5 se črta in nadomesti s tabelo 51 2. Turistična taksa - ceste - potoki in hudourniki - parki in zelenice - javne sanitarije - ulice, trgi, tržnice 3. Prometni davek pri prodaji goriva - ceste 4. Pristojbina za cestno motoma voziia - ceste 5. Nadomesti! za uporabo stavbnega zemljišča - kanalizacija - parki in zelenice - javna razsvetljava - odlagališče smeti oporni zidovi 6. Soude!eiba krajanov, KS, TOZD uporabnikov - ceste - ulice, trgi, tržnice - parki in zelenice 7. Soudeteiba izvajalskih organizacij - kanalizacija - javna razsvetljava javne sanitarije odlagališče smeti 8. Nadomestilo za uporabo obale - potoki in hudourniki - javne sanitarije oporni zidovi 9. Uporaba javnega prostora - ulice, trgi, tržnice - javna rasvetljava - javne sanitarije 10. Krediti - potoki in hudourniki - ceste - ulice, trgi, tržnice 14 % od celotnih prihodkov je namenjenih pokrivanju anuitet in obveznosti preteklih let. 25. člen Ostala določila samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne komunalne interesne skupnosti občine Piran za obdobje 1981 -1985 ostanejo nespremenjena. 8. ju!ija1983 —Št. 17 URADNE OBJAVE 249 TABELA2 v 000 din Zap št. Prihodki 1981 1982 1983 1984, 1985 Skupaj 1. Prihodki po SaS — 1,6% od BOD 17.931 18.415 18.913 19.423 19.948 94.620 2. Prihodki po SaS — 0,9% od BOD 10.087 10.350 10.638 10.926 11.220 53.230 3. De! turistične takse 4.700 8.370 11.025 11.575 12.155 47.825 4. Pristojb. od red cest. mot. voz. 1.600 1.800 2.644 2.723 2.805 11.572 5. Prom. davek pri prod. gor. 1.300 1.420 2.094 2.156 2.221 9.191 6. Soudeležba krajanov, KS .635 200 500 500 ' 500 2.333 7. Soudeležba izvaj. organiz. — — 5.800 912 1.380 8.092 8. Nadom. za upor. stavb. zem. 370 1.560 3.062 3.367 3.704 12.063 9. Nadomest. za upor. obale — 1.900 1.900 2.000 2.100 7.900 10. Uporaba javnega prostora — 180 190 200 210 780 11. Krediti 9.000 8.511 — — — 17.511 12. Prenešena sredstva 3.438 — — — — 3.438 SKUPAJ 49.061 52.715 56.766 53.782 56.243 268.567 TABELA 3 v 000 din Zap. št. ODHODKI 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Vzdrževanje kom. obj. in n. sk. r. 17.931 18.415 18.913 19.423 19.948 94.630 2. Obnova in gr. kom. napr. sk. rabe 31.130 34.300 37.853 34.359 36.295 173.937 SKUPAJ 49.061 52.715 56.766 53.782 56.243 268.567 TABELA 5 — Obnova in gradnja kumunalnih objektov in naprav skupne rabe v tisoč din Zap št. ODHODKI 1981 1982 1983 1984 1985 Skupaj 1. Ceste 14.450 14.500 15.738 16.226 16.746 77.660 2. Udeležba pri grad. kanal. omr. 2.400 1.000 6.355 2.188 2.541 . 14.484 3. Potoki in hudourniki 4.500 1.000 1.000 1.000 — 7.500 4. Parki in zelenice — — 990 1.145 1.135 3.270 5. Javna razsvetljava' — — 330 381 380 1.091 6. Javne sanitarije — 220 255 250 725 7. Ulice, trgi, tržnice — 400 1.500 2.000 3.000 6.900 8. Odlagališče smeti — — — 800 3.200 4.000 9. Oporni zidovi — 900 1.500 2.000 2.500 6.900 10. Anuitete 8.780 8.000 3.620 3.764 3.943 28.107 11. Stroški strokovne službe 1.000 2.400 2.500 2.500 2.500 10.900 12. Obveznosti preteklih let — . 6.000 4.000 2.000 — 12.000 13. Ostali stroški (MDA, INDOK. bančni stroški) — 100 100 100 100 400 SKUPAJ 31.130 34.300 37.853 34.359 36.295 173.937 V planskih cenah 1980 SEZNAM UDELEŽENCEV Aneksa št. 1 k SAMOUPRAVNEMU SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA SKIS OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981 -1985 1. Krajevna skupnost Lucija , 2. Krajevna skupnost Strunjan 3. Krajevna skupnost Sečovlje 4. Krajevna skupnost Nova vas — Padna — Raven 5. SOZD Emona Ljubljana DO Emona Hoteli TOZD Hoteh Ber- nardin . 6. SOZD Emona Ljubljana DO Emona Hoteli TOZD Hote! Rt- viera 7. THP Portorož - DSSS 8. THP Portorož — TOZD Hoteli Palace 9. THP Portorož - TOZD Hote! Piran 10. THP Portorož - TOZD GH Metropol 11. THP Portorož - TOZD Igralnica ^Casinò* 12. THP Portorož - TOZD Turizem Avditorij 13. THP Portorož - TOZD Prainica in čistilnica *Luctja« 14. Aipetour Škofja Loka TOZD Hoteti Strunjan 15. *Svoboda* zdravitišče V! in borcev NOV SRS Strunjan 16. Splošna plovba Piran 17. HP Droga - DSSS 18. HP Droga - TOZD Kmetijska proizvodnja Luctja 19. HP Droga - TOZD Začimba 20. HP Droga - TOZD Blagovni promet 21. Nanos - TOZD Indus 22. Zdravstveni center Koper TOZD Bolnišnica Ptran 23. VIZ Piran - DSSS 24. VIZ Piran - TOZD VVZ Lucija 25. Sredna zdravstvena šola Piran 26. Višja pomorska šola Piran 27. Srednja pomorska in prometna šola Piran 28. Dom učencev *Ba!domir Saje« Portorož 29. Obalne galerije Piran 30. Upravni organi občine Piran 31. Temeljno sodišče v Kopru - Enota v Piranu 32. Občinska konferenca SZDL Piran 33. ZSS občinski svet Piran 34. Služba družbenega knjigovodstva - Ekspozitura Portorož 35. Trgoavto TOZD Servis Zastava Portorož 36. SGP Stavbenik TOZD GO Obale Koper 37. SGP Slovenija ceste - Tehnika TOZD Gradnje Piran 38. Delovna skupnost skupnih strokovnih služb SIS gospodarskih dejavnosti občine Piran 39. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Piran 40. Komunalno podjetje Piran — DSSS 41. Komunalno podjetje Piran - TOZD Komunalne dejavnosti 42. Vodnogospodarsko podjetje w Hidro* Koper 43. SGP Gorica TOZD Gradbena operativa Koper 44. Cestno podjetje Koper 45. Invest biro Koper 250 URADNE OBJAVE 8. julija 1983 — Št. 17 SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE PIRAN Na podlagi 16. člena stdtuta Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran na ločenih sejah dne 12. maja 1983 in dne 24. maja 1983 sprejela naslednji SKLEP Skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran ugotavlja, da je od 6722 delavcev v občini Piran pristopilo k Aneksu št. 2 k Samoupravnemu sporazumu o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981 —198$, 4815 delavcev, kar predstavlja več kot % zaposlenih delavcev v občini Piran in da je s tem Aneks podpisan. Št.: 11/50-3/79-83 Predsednica skupščine Piran, 24. maja 1983 skupnosti MARIJAN BRATINA, l.r. Na podlagi 55. člena Samoupravnega sporazuma o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981— 1985 (Uradne objave št. 34/81) ' SPREJEMAMO delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje in občani v krajevnih skupnostih z območja občine Piran kot uporabniki in delavci v samoupravnih organizacijah in skupnostih, ki izvajajo s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Piran za obdobje 1981—1985 opredeljene naloge kot izvajalci ANEKS št. 2 K SAMOUPRAVNEM SPORAZUMU O TEMELJIH PLANA SAMOUPRAVNE STANOVANJSKE SKUPNOSTI OBČINE PIRAN ZA OBDOBJE 1981—1985 1. člen Besedilo 6. člena se spremeni tako, da glasi: *V srednjeročnem obdobju 1981—1985 bomo udeleženci samoupravnega sporazuma zagotovili z — družbeno gradnjo 390 stanovanj in individualno gradnjo 291 stanovanj, t j. skupaj 681 stanovanj — gradnjo stanovanj s povprečno površino 78 m^ in s povprečno zasedenostjo stanovanj s 2,9 stanovalci na stanovanjsko enoto.* ! 2. člen V 7. členu se število * 1* črta in nadomesti s številom * 1'*. 6. člen Tabela 2 se črta in nadomesti s tabelo 2'. 7. člen Vil. Členu se število *90* črta in nadomesti s številom *87*. Besedilo drugega stavka 11. člena se črta. * 8. člen Tabela 3 se črta in nadomesti s tabelo 3'. TABELA 3': Planirana prenova piranskega mestnega jedra za obdobje 1981—1985 Objekti stroški v tisoč din 1. Židovski trg 100.905 2. Trubarjeva 84 4.847 3. Gregorčičeva 20 3.500 4. Cesta JLA 9 7.275 5. Ostali objekti s sofinanciranjem OZD 50.479 Skupaj 167.006 9. člen 'J s ' i V 13. členu se število *3* črta in nadomesti s številom *3'*. 10. člen V 14. členu se črta število *36,000.000,00* in nadomesti s številom *38,767.000,00*. Tabelarični pregled 14. člena se spremeni tako, da se glasi: v letu 1981 din 7,346.000 v letu 1982 din 7,544.000 v letu 1983 din 7,748.000 v letu 1984 din 7,957.000 v letu 1985 din 8,172.000 11. člen Tabela 4 se črta in nadomesti s tabelo 4'. Tabela 4': Viri financiranja prenove Pirana v obdobju 1981—1985 Viri financiranja v tisoč din — sredstva iz dohodka OZD in DS (0,6555% od BOD) 38.767 — dotacije OZD in DS 40.000 — prodaja starih stanovadj 54.399 — neporabljena sredstva preteklega obdobja 15.000 — lastna udeležba 8.220 — del čistega dohodka 3.620 — odškodnine 7.000 Skupaj 167.006 12. člen V 17. členu se doda nova 3. alineja, ki se glasi: * Določila prejšnjih dveh alinej ne veljajo v primeru, kadar se sanira objekt zaradi ogroženja občanov in njihovega premoženja * 3. člen Tabela 1 se črta in nadomesti s tabelo 1'. 4. člen Besedilo 9. člena se spremeni tako, da se glasi: *Na območju piranske občine bomo zagotavljali predvideno stanovanjsko gradnjo po območjih, vrsti in dinamiki kot je razvidno iz tabele 2/ V Luciji 11. so predvideni stolpiči, vrstne hiše in individualna gradnja-Vrstne hiše bomo gradili še v Strunjanu, individualna gradnja pa bo še Lucan, Obrtni coni, Košti, Dragonji, 10 plomb bo v obstoječih zazidavah in 102 gradnje, začete v preteklem razdobju, bodo v srednjeročnem obdobju 1981—1985 zaključene, in sicer na območjih: Ob progi v Portorožu, v Luciji 11 — dodatno, v Dragonji, na Belem Križu in drugje. 5. člen Besedilo drugega odstavka 9. člena se črta. 13. člen V 23. členu se črta število *1.384.837.000* in nadomesti s številom *981.584.000*. V drugem odstavku 23. Člena se črta število *5* in nadomesti s številom *5'*. / 14. člen Besedilo 24