PoKntn plačana v gotovfnt Leto XVI., štev. 47 Ljubljana, torek 26. februarja 193$ Cena 2 Din Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. — Telefon St. 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana Selen-burgova uL 3. — Tel. 3492, 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica St. 11. — Telefon št- 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St. 190. Kačuni pri pošt ček. zavodih: LJubljana št. 11.842. Praga čislo 78.180, VVien St. 105.241. Moskva in londonski sporazum Pristanek Nemčije, da sprejme za podlago pogajanj londonski predlog francoske in angleške vlade kot celoto, ie gotovo pomemben korak naprej v prizadevanju za pomirjenje Evrope. Vendar bi bilo zgrešeno izvajati iz spremenjenega nemškega stališča optimistične zaključke na stvarno rešitev problemov, ki so v diskusiji. Odločitev nemške vlade pa omogoča vsaj to, da se bodo mogli razgovori o predlaganih paktih sploh začeti in da se ne bo nit pretrgala, še preden bo prav za prav navezana, V ostalem pa je iz pisanja vodilnih nemških organov jasno razvidno, da odpor proti vzhodnemu paktu ni postal nič manjši, kakor je bil doslej in da je v Berlinu prav malo razpoloženja za kakršenkoli aranžman, na katerem bi bila bistveno udeželena sovjetska Rusija. Tega se Moskva prav dobro zaveda ln je zato s precej vidno skepso vzela na znanje londonski sporazum, poudarjajoč ze spočetka težave, ki jih bo predvidoma delal politični Berlin, preden si bo pustil verati roke v svojih vzhodnih načrtih. Prvi nemški odgovor je bil za sovjetsko Rusijo manjše razočaranje, kakor za kogarkoli drugega, vendar so morala »Izvesti ja« ugotoviti, da nemški dokument vsa pesimistična pričakovanja še daleč prekaša. Iz te kritike je takrat razločno odmevala bojazen, da bo \Temčiji vsaj deloma uspelo razdvojiti komaj ustvarjeno francosko-angleško f-rmto, tem bolj, ker se je iz prvih angleških komentarjev vsaj navidez razodevalo nagnjenje, priti Berlinu zelo da-}eč nasproti. Kakor vsa Evropska javnost, tako se je tudi sovjetskoruska zavedala, da je stališče Anglije napram kontinentalnim paktom bistveno različno od francoskega. Anglija je od rimskega sporazuma sprejela samo konzultacijo, dočim je vrfiodni pakt samo priporočala interesi--anim državam, nc da bi se sama kakorkoli vezala. Temu nasproti se je Francija napram Rusiji o. decembra pismeno zavezala, da ne bo sprejela no-bene rešitve, ki bi ogražala vzhodni pakt, dočim je sredi januarja dala Mali mutanti zagotovilo, da se bo vzhodni pakt sklenil bodisi z Nemčijo ali brez nje, in to še pred pogodbo o ureditvi Podunavja, odnosno Srednje Evrope, ki jo predvideva rimski sporazum. Pa tudi brez teh formalnih obvez bi Francija ne mogla zapustiti svojih temeljnih zunanjepolitičnih smernic. Na tem različnem -tališču Londona in Pariza napram kon-inentalni Evropi je slonel nemški manever, ki je hotel kaptivirati Anglijo z igoditvijo onim njenim željam, ki so ji najbolj pri srcu, to je s sprejetjem le-alske konvencije. V Berlinu so pričakovali, da bo za to ceno Anglija pripravljena zapostaviti ostali program londonskega sporazuma. Sovjetski tisk je posvetil svojo glavno pažnjo baš tej opasni eventualnosti in je v kritikah, ki so bile očividno inspi-rirane s službenih mest, zlasti podčrta-val neločljivost letalske konvencije od ostalih garancijskih paktov, opozarja-,K>č na absurdno možnost, ki bi nastala, če bi Nemčija napadla katero izmed francoskih zaveznic in bi ji Francija morala priti na pomoč V tem slučaju bi utegnila letalska konvencija, ki bi bila .sklenjena izven ostalega londonskega okvira, postaviti Anglijo pred nujnost, da napade Francijo in pride tako v konflikt z zaveznico in prvo predlagateljico zračne varnosti. Pa tudi sovjetska diplomacija ni držala rok križem. Lit vin o v sc je poslužil prilike, katero mu je dalo vabilo francoske in angleške vlade, da naj sovjetska vlada sporoči svoje mišljenje o londonskem dogovoru, in je poslal v Pariz in London svoj znani odgovor, v katerem naglasa, da je organizacija in varnost Evrope, zamišljena v Londonu, > dosegljiva le tedaj, če se uresničijo vsi regionalni pakti in dogovori, ki jih predvideva londonski komunike,« dočim bi opustitev tudi samo enega teh dogovorov ne samo izključila »utrditev mirovne perspektive, marveč bi naravnost pospeševala kršenje miru«. Sovjetska nota ugotavlja, da zastopajo idejo paktov vzajemne pomoči kot najuspešnejše obrambe proti vojni nevarnosti poleg štirih najmočnejših evropskih sil Francije, Anglije. Italije in Rusije, tudi države Male antante in Balkanske zveze, tedaj države s skupnim številom prebivalstva 365 milijonov, to je 70% vsega evropskega ljudstva. Če bo tako ogromna večina solidarna v svojem mirovnem delu, bo gotovo mogla uveljaviti vse ukrepe, ki jih smatra potrebne za zavarovanje miru. V tem smislu pozdravlja sovjetska vlada londonski sporazum, ki se mora uresničiti brez pridržkov in s popolno doslednostjo. Ni dvoma, da je odločna beseda Rusije mnogo pripomogla k utrditvi londonskih načel in da ima svoj delež tudi na berlinskem popuščanju. Zlasti se opaža njen simpatični sprejem v angleški javnosti, kjer se resno uvažuie možnost, da sir John Simon v bližnjem času poseti Moskvo napram kateri je vztrajal službeni London doslej v dokaj hladni Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122. 3123. 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulice. Stev. L Telefon št- 65. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po tarifi. Schuschnigg in Waldenegg v Londonn: Anglija odklanja avstrijski režim V Londonu so avstrijskim državnikom v naprej povedali, da sedanji avstrijski režim ne uživa zaupanja ter nasvetovali temeljito preorientacijo Pariz, 25. februarja, r. Turneja avstrijskega zveznega kancelarja dr. Schu-schnigga in zunanjega ministra barona Berger-Waldenegga v Pariz in London je velevažen politični dogodek. Pokazal je na eni strani, s kako opasnimi načrti se bavi sedanji avstrijski režim, na drugi strani pa, da so ti načrti naleteli na obsodbo tako v francoski, kakor v angleški javnosti. Monarhistični pokret v Avstriji in deloma tudi na Madžarskem, ki je postal zadnje mesece zelo živahen, je doživel s tem nov udarec in je menda poslednji resen opomin, da so mednarodne pogodbe obvezne tudi za Avstrijo, čeprav se j- je v tem pogledu dosedaj premnogok; tt gledalo skozi prste. Hladni sprejemi, ki sta jih doživela avstrijska državnika na vsakem svojem koraku, pa so ob enem nič kaj laskavo priznanje, da sedanji avstrijski režim v inozemstvu ne uživa posebnega spoštovanja ter da bi bilo za Avstrijo mnogo bolje, ako bi krenila na pota, ki vodijo k odkritosrčnemu mednarodnemu sodelovanju brez vsakih zahrbtnih misli. Skrivaj iz Pariza Skrivaj, kakor sta prišla, sta morala Schuschnigg in baron Waldenegg tudi zapustiti francosko prestolnico, ki jima fe na vse načine izkazala nerazpoloženje Pariz, 25. februarja r. Skrivaj, kakor sta prišla, sta včeraj kmalu popoldne avstrijski kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister baron Berger-Waldenegg zapu stila Pariz. Njun obisk v francoski prestolnici se je razvil v eno samo demonstracijo proti klerofašlstičnemu avstrijskemu režima, katerega glavni reprezeu-tant je smatral za potrebno, da se osebno predstavi francoski javnosti. Koliko Je bilo nerazpoloženje proti dr. Schuschnlg-gu, ae vidi ne samo iz izredno hladnega sprejema, marveč še bolj iz dejstva, da mu je včeraj francoska vlada odsvetovala, naj ne gre v cerkev, ker ne more prevzeti odgovornosti za demonstracije, ki bi nastale proti njemu. Klerikalni listi se danes zaradi sicer tega raburjajo, vendar pa Je neizbrisno dejstvo, da se je moral dr. Schuschnigg v Parizu dobesedno skrivati. Francoski krogi, ki so odgovorni za javni red in mir. so si oddahnili, ko sta včeraj popoldne dr. Schuschnigg in baron Berger •Waldenegg zapustila francosko prestolnico in odpotovala v London. Francoska policija je zadnja dva dni slino poostrila varnostne ukrepe, ker so se razširile govorice, da pripravljajo ekstremni levičarski elementi celo atentat na dr. Schusch-nigga. Oba avstrijska državnika sta bila zaradi tega obdana s posebno stražo, tako da ata bila dobesedno v senci bajonetov In so se uresničile napovedi socialističnih listov, da jima ne bo dolgčas po Dunaju, kjer sta vajena kretati se v policijski družbi... Pozdrav z demonstracijami tudi v Londonu Na kolodvoru bučne demonstracije, sicer pa skrajno hladen in rezerviran sprejem — Macdonald je poslal svojega tajnika London, 36. februarja r. Sprejem avstrijskih državnikov v angleški prestolnici ae nc razlikuje mnogo od sprejema v Parizu. Tucfi angleška javnost je pričakovala dr. Schuschnigga in barona Berger-Waklenog-ga z zelo deljenimi občutki. V državi tradicionalnega parlamentarizma ln demokracije pa so sprejeli predstavnike avstrijske klerikalne diktature še bolj hladno kakor v Parizu. Po pariških razgovorih je angleška politična javnost bila že dobro poučena o ciljih tega obiska in sta dobila Schuschmgg in zunanji minister Berger že v naprej migljaj, da Je bolje, 6e takih vprašanj sploh ne načenjata. Dr. Schuschnigg se je zaradS tega podvizal z Izjavo, da Je njegov poset zgolj vljudnostnega značaja ln rta niti najmanj ne misli na to, da bi v Londonu prosjačil za novo posojilo. Toda že naslednji dan je moral saro©-ga fiebe demantirati. Sprejem na kolodvora, ki Je bil slično, kakor v Parizu, podoben vojaškemu tabo- rišču, se je udekrZil samo sonanji minister sir John Simon. Mi metrski predsednik Maolonald Je poslal samo svojega tajnika. Po kratkem pozdravu so zasedli pripravljene avtomobile in se odpeljali na avstrijsko poslaništvo, kjer bosta avstrijska državnika stanovala za dobo svojega bivanja v Londonu. Ko sta se Schuschnigg in Berger-Waldenegg pojavila pred kolodvorom, ju je sprejela velika množica socialistov s hrupnimi demonstracijami. Policija Je sicer z gostim kordonom branila množici, da bi se približala avtomobilom, toda hrupne demonstracije se jih spremljale vse do poslaništva, kjer je bila za policijskim kordonom zbrana večtisočgla-va množica, ki jih je sprejela z novimi demonstracijami. Tn(fi v Londonu so dodali H avstrijskima državnikoma posebno telesno stražo detektivov ln policajev peš, na konjih hi v avtomobilih, ki Jih mora spremljati na vsakem koraku. Neprijetno opozorilo Spomenica angleških laburistov: Sedanji avstrijski režim onemogoča vsako pomirjenje srednje Evrope! London, 25. februarja, r. Še predno sla snoči odšla dr. Schuschnigg in baron Berger - VValdenegg na banket, ki ga je njima na čast priredil lord Londonderry, se je zglasila na avstrijskem poslaništvu deputacija angleške delavske stranke, ki jo je tvorilo 46 angleških parlamentarcev, Deputacija, ki jo je dr. Schuschnigg seveda moral takoj sprejeti, mu je, še predno je sploh prišel v oficielne stike z vodilnimi angleškimi državniki, izročila obsežno spomenico, v kateri ga v naprej opozarja, naj upošteva razpoloženje angleške javnosti in nikar ne načenja vprašanj, ki hi mogla samo skaliti mednarodne odnošaje. Spomenica se obširno bavi % notranjepolitičnim položajem v Avstriji in naglasa, da baš notranje avstrijske prilike onemogočajo po-mirjenje Srednje Evrope, Avstrije 9ame pa še posebej. Zato mu priporočajo, naj preneha x dosedanjim notranjepolitičnim kur-zom in išče zaslomhe ne pri fašistično navdahnjenih aristokratih in cerkvenih krogih. marveč v širokih ljudskih množirah. ki so slej ko prej v pretežni večini socialistično orientirane. Samo sodelovanje b socialisti lahko prinese Avstriji notranji mir in jo reši vsake nevarnosti za njeno neodvisnost. Tega mnenja niso samo laburistični krogi v Angliji, marveč vsa trezna angleška javnost, ki se za fašistično • dik- rezerviranosti. Ali pride do tega pomembnega poseta že sedaj, danes še ni odločeno. Vsekakor pa je Rusija postala v evropski politiki faktor, brez katerega ni mogoča nobena pomembna odločitev. Tega se bo morala zavedati in privaditi tudi Nemčija. tatorske eksperimente ni nikdar navduševala. Šele potem sme Avstrija računati na nadaljnjo podporo Anglije, če bo upoštevala te dobro mišljene nasvete. Dr. Schuschnigg je bil skrajno neprijetno presenečen in je skušal s svojega stališča pojasnjevati avstrijske prilike, vendar pa se je deputacija po izročitvi spomenice kmalu poslovila. Razgovori z angleškimi državniki London, 25. februarja. A A. Zvezni kancelar dr. Schuschnigg in zunanji minister Berger VValdenegg sta obiskala dopoldne predsednika vlade g. Maodonalda, ki ju je pri tej priliki predstavil ostalim britanskim ministrom. Politični razgovori »o se začeli popoldne, ko so britanski ministri obiskali svoja avstrijska tovariša v njunem hotelu. Schuschnigg je imel popoldne razgovor z guvernerjem angleške narodne tanke Mon-tagu Normanom. Predsednik vlade Macdonald je priredil opoldne kosilo na čast avstrijskima ministroma. »Daily Telegraph« v svoji popoldanski izjavi domneva, da dr. Schuschnigg vendarle ni načel habsburškega vprašanja, ker je moral že po stalšču. ki ga je skoraj soglasno zavzel angleški tisk. sklepati, da ne bo ničesar opravil. Glede na an«leško-fran-coski londonski sporazum skuša doseči enakopravnost Avstrije v oboroževanju, za kar navaja kot argument predvsem še vedno živahno hitlerievsko knmrmnin v Avstriji Laval obvestil Spalajkoviča Parii, 25 februarja. AA. Zunanji minister Pierre Laval ie sprejel juuoslovenske-ga poslanika dr. Miroslava Spalajkoviča. Po kaj sta prišla... Rešila bi rada habsburško vprašanje in najela še posojilo • • • London, 25. februarju, r. Današnji londonski listi se obširno bavijo s posetom avstrijskih državnikov. V vljudnem, a vendar odločnem in nedvoumnem tonu dajejo skoro vsi dr. Schmschniggu že v naprej vedeti, da nad njegovim posetom niso posebno vzhiČe-ni ter mu odkrilo svetujejo, naj seznam svojih želja kolikor mogoče reducira, ker v njegov režim nimajo zaupanje. Po pisanju listov je nameraval dr. Schuschnigg razpravljati z angleškimi državniki o naslednjih glavnih vprašanjih: 1. Stališče angle- ške vlade glede jjovratka Habsbnrianov na avstrijski prestol. 2. Stališče Anglije glede podonavskega pakta v zvezi z jamstvom za neodvisnost Avstrije. 3. Vprašanje nadaljnje finančne podpore Avstriji s strani Anglije. V »vezi g temi vprašanji bi želel dr. Schuschnigg obvezno izjavo Anglije, da smatra rprašanje povratka IlabsbnržanoT sa n«»-tranje-politično zadevo Avstrije, t katero se druge države nimajo Tmcšavati. Končno js želel dr. Schuschnigg razpravljati tndi o pri-snanju enakopravnosti Avstrije v pogledn oboroževanja. ... in kaj sta dobila odločno zavrnitev in kopico dobrih nasvetov Se preden so se pričeli oficielni razgovori z angleškimi državniki, je dr. Schuschnigg dobil v londonskem tisku odgovor na vsa ta vprašanja. Z neobičajno soglasnostjo zavračajo skoro vsi londonski listi Schuschmggove želje. »Dailv Telegraph«, »News Chronicle«, »Daily Express« in drugi listi poudarjajo, da je načetje habsburškega vprašanja v sedanjem trenutku najbolj nerodna stvar, kar jih je mogel zagrešiti dr. Schuschnigg in njegov zunanjepolitični ekspert. Zt sprožitev tega vprašanja ne bi mogel izbrati bolj neugodnega trenutka. Poizkus take rešitve habsburškega vprašanja, kakor si ga zamišlja avstrijski režim, bi pomenil naravnost katastrofo in bi uničil vse izglede na izvedbo rimskega in londonskega sporazuma. V vsakem drugem pogledu je oblika avstrijske vladavine notranja zadeva avstrijske držtve, toda v pogledu Habsburžanov obstojajo mednarodne pogodbe, ki iih Avstrija v nobenem primeru ne sme kršiti. To bi pomenilo naravnost izzivanje avstrijskih sosedov iz Male antante, pravi »Daily Telegraph«. Za Češkoslovaško in Jugoslavijo, ki sta na najboljši poti k popolni konsolidaciji, bi pomenilo zopetno nstoličenje Habsburžanov po njuni stoletni borbi za osvobojenje izpod habsburškega jarma naravnost casus belli. Nedvomno je, da bi obnovljena habsburška avstro-ogrskt monarhija, četudi v miniaturni izdaji, izzvala nove oblike iredentizma v Jugoslaviji, Češkoslovaški in morda tudi drugod. Zalo o tem ne more biti niti govora. ICar se tiče jamstev za neodvisnost Avstrije, je Anglija pripravljena sodelovati v okviru splošnega mednarodnega pakta, seveda pa mora tudi Avstrija sama izpolniti potrebne pogoje ter predvsem vzpostaviti dobre sosedne odnosa je z vsemi državami. Glede finančne podpore so angleški krogi precej rezervirani. Avstrija je dosedaj živela izključno na račun posojil in so m-to mnenja, da bi bil že skrajni čas. da se postavi na lastne noge, kakor »o se morale ostale nasledstvene države, ki so živele v mnogo težjih prilikah, ker so morale šele ustvarjati osnovne temelje svojs samostojnosti. Na drugi strani pa je potrebno, da baš na finančnem in gospodarskem polju Avstrija dokaže svojo neodvisnost m življenjsko sposobnost. Anglija je pripravljena nuditi Avstriji olajšave glede odplačila dosedanjih posojil, o novih posojilih pa ie težko razpravljati, dokler dosedanje strijske obveznosti niso urejene. Nov manever avstrijskih hitlerjevcev Prostovoljno so razpustili svoje organizacije, da bi mogli z vstopom v patriotsko fronto rušiti režim Dunaj 25. februarja r. Nacionalno socialistične organizacije v Gornji Avstriji, kakor tudi njene vojaške ln mladinske organizacije so sklenile, d« se prostovoljno razidejo. Voditelji so se prijavili pri oblasteh. V Linzu so izročili tudi večje količine orožja, municije in radiofonskega gradiva. V mnogih krajih na Gornjem Avstrijskem so voditelji skrivnih krajevnih nacionalno socialističnih organizacij prepovedali pristašem vsako nadaljnje delo v nacionalno socialističnem duhu. Ta nepričakovani ukrep narodnih socialistov, ki so baš zadnje dni razvijali živahno agitacijo ln prirejali številne demonstracije proti avstrijskemu režimu, je Izzval v vseh političnih krogih ogromno senzacijo. Dočim ga v vladnih krogih tolmačijo kot končno kapitulacijo hitlerjev-stv« v Avstriji in priznanje sedanjega stanja, smatrajo v drugih političnih krogih. Novi finančni direktor v Ljubljani Beograd, 25. februarja, d. Za direktorja dravske finančne direkcije v Ljubljani je postavljen dosedanji pomočnik direktorja g. dr. Avgust Sedlar. Dosedanji direktor dr. Ljudevit Valjavec je premeščen v Sarajevo za direktorja drinske finančne direkcije, dočim je njen dosedanji direktor dr. Janko Ra-jačič postavljen za direktorja savske finančne (U rekel je v Zagrebu. Beogradu Beograd, 25. februarja, p. Svoj ča6 je izzval veliko senzacijo samomor beograjskega ravnatelja zavarovalnega podjetja »Assicu-rapagand*> prW i sedanjemu režim«. Plebiscita se boje Berlin, 25. februarja. AA. DNB komentira izjavo avstrijskega zunanjega ministra Berger-Waldnnegga in pravi, da ta izjava dokazuje, da se avstrijska vlada boji plebiscita, ker bi nacionalni sorialisti dobili večino. Podaljšanje vojaškega službenega roka v Švici Bern, 25. februarja, č. Švicarska vlada (d je včeraj priborila znaten uspeh. Po vsej državi se je vršilo plebiscitno glasovanje o novem zakonu, s katerim se je podaljšal vojaški službeni rok. Za zakonski načrt jo glasovalo 506.409. proti pa 431.180 volikev. Volilna udeležba je bila proti pričakovanju zelo velika. Včerajšnji plebiscit je pokazal veliko nacionalno politično zavest Švicarjev in zlasti švicarskih kmetov, ki so kljub hudim časom, ki jih preživljajo, glasovali v korist narodne obrambe. # Paragvaj izstopil iz Društva narodov Ženeva, 25. februarja. AA. Glavni tajnik Društva narodov Avenol je brzojavno sporočil paragvajski vladi sprejem note o izstopu Paragvaja iz Društva narodov. Indijski knezi proti novi ustavi v Indiji London, 25. februarja. AA. Havas poroča iz Bombava: Indijski knezi so na tajnem zborovanju soglasno sklenili resolucijo, da je zakonski načrt o Indiii v se dan ji obliki nespreiemljiv. Znhtevali so, da se v načrtu nekatere stvari bistveno izpremene. Kandidature v Sloveniji Na skupščinah in konferencah JNS fe že cela vrsta sre-eov določila svoje kandidate za državno listo g. Jevtiča Po vsej državi sc dan za dnevom vrše »tevilne konference, na katerih razprav-jajo o sreskih kandidatih na lažnih ioslej znanih kandidatnih listah. Volil-ja borba postaja od dne do dne intenzivnejša, akoravno smo šele v njenih ■>rvih fazah. V Beogradu se vrše tudi ie obsežne tehnične priprave za oprav-janje formalmh predpisov, zvezani i z določbami zakona o volitvah narodnih pof.ancev. Posebno živahne so priprave v beograjskem kasačijskem sodiš 5u, Ici mora potrditi državne kandidatne liste, pa tudi vse sreske kandidate, njihove namestnike in predstavniki posameznih list na voliščih. Kasacijsko sodišče, ki je moralo delati že leta 1931., ko je^ bila vložena samo ena državna lista, več dni in noči nepretrgoma, je dobilo se^aj, ko bo delo še mnogo večje, celo vrsto pomožnih moči. Še vse živahnejše kretanje pa vlada v -edsedništvu vlade in ministrstvu no-injih zadev, kjer se neprestano javijo delegacije iz posameznih srezov s predlogi za kandidate svojega sreza, a tudi številni kandidati sami. Predsednik vlade g. Jevtič kot nosilec državne liste še doslej ne daje nikakih odločitev glede svojega pristanka ali nepristanka, vsekakor pa bo postalo to vprašanje aktualno tekom prihodnjih štirinajstih dni. Število kandidatov je vedno večje in skoro v vsakem srezu bo po več kandidatov. V večini jih je že doslej prijavljenih po pet in več. Rekord je dosegel neki srez v savski banovini, kjer se je javilo kar 14 kandidatov. Število kandidatov za posamezne sreze je po zakonu sicer neomejeno, vendar pa ni verjetno, da bi predsednik g. Jevtič dopustil na svoji listi kandidirati v posameznih srezih več kakor dva ali tri kandidate. Tudi v dravski banovini se vrše po srezih vsak dan konference, večinoma v okviru sreskih organizacij JNS. Tako je tudi že pri nas postavljenih več sreskih kandidatov, ki bodo predloženi nosilcu državne liste predsedniku g. Jevtiču. Po ostalih srezih bodo kandidacijske konference v prihodnjih dneh. Kar se tiče Ljubljane same, je njen dosedanji poslanec g. dr. Albert Kramer v svojem sobotnem referatu na zborovanju Zveze akademskih starešin sporočil, da ne bo več kandidiral. Po novem zakonu bo imela Ljubljana dva poslanca. Danes bo objavil en volilni proglas vlade Beograd, 25. februarja, r. Nocoj ob 18. se je vršila konferenca vseh članov vlade. Na konferenci so definitivno določili besedilo volilnega proglasa, ki ga bo izdala vlada. Proglas bo objavljen jutri ob 20. po radiju, v listih pa v Sredo 27. t. m. Minister dr. Marušič na sestanku v Mariboru V nedeljo dopoldne je bla v Mariboru volilna konferenca, katere sta se udeležila tudi gg. minister dr. Marušič in minister n. r. Ivan Pucelj. Konferenco je vod.il podpredsednik senata dr. Miroslav Ploj. Minister dr. Marušič je v svojem govoru med drugim ugotovil, da so danes odprta vrata na politično pozornico vsem, ki žele resno sodelovati v duhu vladnih intencij pri delu za narod in državo. Nikakor pa ni mogoče sprejeti k sodelovanju pri državnih poslih ljudi, ki ne morejo aH ne marajo pozabiti na stare čase, ko so stali interesi strank nad interesi države. V JNS je bilo JK>% poštenih in dobrih ljudi, dočim se z ostalimi 10% ni moglo računati. Klerikalci še vedno tavajo okoli ter se ne morejo znajti v današnji politični situaciji Za ministrom dir. Maru&ičem Je govoril senator Pucelj, ki je ostro kritiziral postopanje nekaterih članov vodstva JNS, ker se niso znali vživeti v nove prilike TI ljudje so bili odstranjeni od državne uprave, ker eo zavirali nacionalni napredek. Nato je govorilo še nekaj govornikov in je bilo končno sklenjeno, da bodo za vse sreze mariborskega okrožja sestavljeni volilni odbori, ki bodo opravili vse potrebne priprave in postavili tudii kandidate za svoje sreze. Kandidati za logaški srez Sreska organizacija JNS za logaški srez je imela v nedeljo na Rakeku izredno skupščino, ki je bila skoro polnoštevilno obiskana. Le dve občinski organizaciji JNS sta se opravičili zaradi slabih prometnih razmer, vse druge pa so poslale svoje delegate. Prisotnih je bilo tudi osem na nacionalnih listan izvoljenih županov Predsednik sreske organizacije g. dr. Pušenjak je obširno orisal politični položaj in razloge, ki govore za to, da se vse organizacije JNS izrečejo za podporo kandidatne liote ministrskega predsednika jevtiča Na njegov predlog je bila odposlana pozdravna brzojavka g. Jevtiču s sporočilom. da hočejo nacionalni ljudje v logaškem srezu z vsemi silami podpirati njegovo listo. Soglasno so bile sprejete tudi še pozdravne brzoja»ke ministru n. r. dr. Kra-merju. banu dr. Pucu in ministru dr. Ma rušiču. Skupščina je nato pričela z razpravo c kandidaturah za logaški srez Uvodoma je g. predsednik prečita! pismo bivšega narod nega poslarca dr Rapeta. ki je sporočil, da se ne poteguje več za mandat v logaškem srezu. Pri tej priliki se je g. predsednik v toplih besedah spominjal zaslug, ki si jih je stekel za srez g. dr. Rape Na predlog g. župana Pupisa iz Gorenjega Logatca je bil soglasno sprejet sklep da se dr Ranemu izreče tonla zahvala za vse Revija ŽIVLJENJE IN SVET POS4MK/N4 «TFV|i,K4 t IHn SEGAJTE PO DOBREM STIVU! njegovo delo, ki ga je kot poslanec opravil za logaški srez. Kar se kandidatur samih tiče, je bik) najprej soglasno postavljeno načelo, da morejo z oziro mna posebne prilike obmejnega logaškega sreza kandidirati le domačini, ki stalno bivajo v srezu. Postavljene so bile nato naslednje tri kandidature: Franjo Tavčar, župan na Rakeku, z namestnikom Joškom Rudolfom, županom na Biokah, Miioslav Pupis, župan v Gor. Logatcu, z namestnikom Antonom Medenom, županom v Begunjah, in Stanko Lenarčič. tTgovec v Novi vasi, z namestnikom Gregorjem Tršarjem, županom v Dol. Logatcu. Končno je' bilo sklenjeno, da se sreski odbor JNS razširi še na druge vplivne osebe iz sreta in začasno pretvori v sreski volilni odbor za kandidatno listo g. Jevtiča. Odbor se je konstituiral tako-le: predsednik dr. Stanko Pušenjak. podpredsednika Franjo Tavčar in Stanko Lenarčič, tajnik Slavko Sušteršič. blagajnik Jakob Mlakar, odborniki Miroslav Pupis, dr. Ciril Krašo-vec in Ivan Remžgar; odbor se bo potoni kooptacije še razširil. Na enak način se bodo v volilne odbore za listo g. Jevtiča pretvorili tudi odbori občinskih organizacij JNS. Popoldne se je vršilo še drugo volilno zborovanje, ki ga je sklical g. Stanko Lenarčič. Na zborovanju ni prišlo do novih zaključkov, marveč je ostalo pri sklepih dopoldanske konference. L. Petovar zopet kandidat v ptujskem srezu V nedeljo dopoldne je imela izredno skupščino sreska organizacija JNS za ptujski srez. Ob polnoštevilni udeležbi delegatov občinskih organizacij JNS in nacionalnih županov je skupščino otvoril predsednik sreske organizacije g. dr. Matej Senčar, dočim je dosedanji narodni poslanec gosp. Lovro Petovar poročal o politični situaciji in o svojem delu v Narodni skupščini. Zborovalci so poročilo vzeli z odobravanjem na znanje ter g. Petovarju izrekli zahvalo in zaupnico. Zbor se je soglasno izrekel za državno kandidatno listo gosp. Jevtiča in na predlog dr. Fermevca poslal g. Jevtiču pozdravno brzojavko. Na predlog dr. Pečeta, zdravnika s Ptujske gore, je skupščina soglasno in z aplavzom sklenila predlagati nosilcu državne liste, da postavi za kandiata v ptujskem srezu zopet dosedanjega poslanca g. Lovra Petovarja. Končno je bilo sklenjeno, da se sreski odbor JNS pretvori v volilni odbor s pooblastilom, da kooptira še druge javne delavce, ki bi bili voljni sodelovati v borbi za čim lepši uspeh liste g. Jevtiča. Trije kandidati za novomeški srez Za nedeljo dopoldne je novomeški župan dr. Režck kot predsednik sreske organizacije JNS sklical odborovo sejo, na katero je bilo povabljenih tudi več občinskih organizacij JNS in nacionalnih županov. Po otvoritvenem poročilu predsednika je bila na predlog župana Bulca iz Mirne odposlana ministrskemu predsedniku Jevtiču pozdravna brzojavka kot nosilcu državne nacionalne liste. Pri razgovoru o kandidaturah za novomeški srez sta m. dr. župana Krevs rz Brusnic in Povše iz Mirne peči zagovarjala zahtevo. da morajo biti kandidati domačini in gospodarji. Formalnega sklepanja o kandidaturah ni bilo, pač pa so bili kot kandidati postavljeni v ospredje dosedanji poslanec novomeškega sreza Anton Kline, mirenski župan Franjo Bule in novomeški župan dr. Josip Režek. Definitivno se bo o kandidaturah sklepalo najbrž na širšem sestanku JNS. na katerem bodo navzoči delegati vseh občinskih organizacij in vsi župani, izvoljeni na nacionalnih listah. Pred zaključkom konference je bil izvoljen sreski volilni odbor, ki ga tvorijo gg. dr Režek kot predsednik, kot člani pa dr. Jože Trošt. inž. Brovet, šolski upravitelj Prusnik, sreski tajnik JNS Strajnar, nadzornik v p. Davorin Matko, župan Josip Matko, posestnik Ladislav Kline in trgovec Jože Andolšek Odbor ima pravico nadaljnje člane kooptirati. Končno je bilo sklenjeno, da se na vsak način tudi odbori ob činskih organizacij JNS v srezu začasno pretvorijo v občinske volilne odbore s pravico kooptacije. Tudi za metliški srez več kandidatov Poročali smo. da je sreski odbor JNS v Metliki vzel na znanje izjavo dosedanjega poslanca g. Daka Makaria. da bo pri sedanjih volitvah zopet kandidiral. Kakor nam poročajo iz Metlike, bo poleg g. Ma-karja kandidiral v metliškem srezu tudi metliški župan g. Ivo Malešič, ki je s svojim namestnikom županom g Petrom Pe-zdircem iz Gradaca nabral že več sto podpisov za listo g. Jevtiča V zvezi s tem nas tudi obveščajo, da je doslej o vprašanju kandidatov razpravljala le ekseku-tiva sreskega odbora JNS, dočim se bo prihodnje dni sestala sreska skupščina, ki bo definitivno sklepala o tem. kdo naj se g. Jevtiču predlaga kot kandidat za metliški srez. Prihodnje sreske skupščine JNS Sreska organizacija JNS za Konjice sklicuje izredno skupščino, ki bo razpravljala in sklepala o pripravah za volitve v Narodno skupščino in o določitvi kandidatov za konjiški srez. Skupščina bo v četrtek, 28. t. m. ob 13. v dvorani Narodnega doma v Konjicah. Z enakim programom sklicuje izredno skupščino za sredo 27. t. m. ob pol 3. popoldne v prostorih kavarne Resnik v Ljutomeru sreska organizacija JNS za ljutomerski srez. Sreska organizacija JNS za krški srez sklicuje konferenco delegatov krajevnih organizacij in županov, izvoljenih na nacionalnih listah, za sredo 27. t. m. ob po', desetih dopoldne v prostorih restavracije Vamič v Krškem. Zveza naprednih akademskih starešin V soboto zvečer se je vršil v dvorani restavracije »Zvezde« občni zbor »Zveze ju-goslovenskih naprednih akademskih starešin«. Občni zbor je otvoril predsednik Zveze g. dr. Fran Tominšek, ki je v svojem govoru očrtal pomen dela Zveze v zadnjih dveh letih ter se zahvalil članstvu za sodelovanje. Za njim je pozdravil občni zbor v imenu starešinskega »Triglava« njegov predsednik dvorni svetnik v p. g. dr. Toplak iz Maribora. Tajnik Zveze g. direktor Rado Pavlič je nanizal v svojem izčrpnem referatu lep pregled dela vrhovne organizacije jugoslovenskega naprednega starešinstva. Poslovna doba odbora, ki je bil izvoljen 14. marca 1^33 se je nekoliko zavlekla, ker jc bilo treba počakati na likvidacijo spora v starešinskem »Triglavu«. Iz tajnikovega poročila je razvidno, koliko tihega dela je opravila Zveza in kako predstavlja danes eminenten faktor pri reševanju vseh slovenskih javnih vprašanj. V zvezi je dosedaj včlanjenih čez 800 članov; od tega jih je okoli 400 v Ljubljani. Pričakovati je, da se bo v novem poslovnem letu število članstva dvignilo na 1000, zlasti ker postaja zanimanje za zvezo vedno večje. Delo zveze je bilo porazdeljeno na pet odsekov, ki so marljivo delali na reševanju raznih perečih vprašanj. Organizacijskemu odseku načeluje g. direktor Reisner. ki je vodil točno statistiko naprednih starešin ter sestavljal tozadevne kartoteke. Živahno je bilo tudi ielo političnega in prosvetnega odseka pod načelstvom gg. Viranta in Kolarja Skrb za mlajšo aktivno akademsko generacijo je prevzel g. Volčič s socialno sekcijo. Agilno gospodarsko sekcijo pa vodi g. dr. Spiller Muys. Odbor je imel 18 sej in priredil U zborovanj akademskih starešin z raznim' aktualnimi referati. Zveza je dala m. dr svoje dokumentirano mišljenje k predlogom uredb o sanaciji našega denarništva in k vprašanju ureditve ljubljanskega radia; iz-poslovala je tudi ustanovitev posebnega sveta pri ljubljanskem radiu, v katerem zastopata zvezo dr. Zalokar in finančni svetnik Volčič. Mnogo se je bavila Zveza tudi z vprašanjem slovenskih učnih knjig ter pripomogla k temu, da se je resno pristopilo k reševanju tega važnega problema Po poročilu direktorja Pavliča, ki je bilo sprejeto soglasno in z odobravanjem, je poročal o delu starešinskega »Jadrana« njegov predsednik dr. Zalokar, ki je obširno referiral o stikih z mladimi aktivnimi Jadranaši ter prosil navzoče starešine, da podpro z vsemi silami mlade akademike, ki pripravljajo v sporazumu s srbskimi in hrvatskimi kolegi velik kongres nacionalnih akademikov v Ljubljani. O delu starešinskega »Triglava« je poročal v izredno lepo izdelanem referatu njegov predsednik dvorni svetnik dr. Toplak. Pojasnil je tudi nesoglasja, ki so nastala spričo poskusa, da se prenese sedež društva iz Maribora v Ljubljano. Društvo šteje danes 210 članov in je izdalo do sedaj aktivnim akademikom preko 110.000 dinarjev podpor in posojil. Po poročilu zvezinega blagajnika g. Miloša Rvbara je predlagal g. dr. Stuhec staremu odboru ra/.rešnico, ki je bila soglasno sprejeta. Nato so se vršile volitve predsedstva in odbora Zveze. Po dosedanjem običaju pripade predsedstvo sedaj starešinskemu »Jadranu«, ki je predlagal za to mesto svojega predsednika primarija dr. Zalokarja. Izvoljen je bil soglasno in je takoj prevzel predsedstvo. Najprej se je toplo zahvalil dosedanjemu predsedniku dr. Tominšku za njegovo vestno in vzorno predsedovanje. Nato je imel daljši pro-gramatični govor, ki so ga vsi navzoči sprejeli z burnim odobravanjem. Soglasno je bila izvoljena tudi lista Zvezinega odbora. v katerem zastopajo starešinsko društvo »Triglav« gg. dr. Egon Stare, dr. Majaron, Rybar in Ciril Golouh, starešinsko društvo »Jadran« pa gg. direktor Josip Reisner, d'rektor Rado Pavlič, dr. Miroslav Adlešič in dr. Šramel. Po končanem dnevnem redu ja «ia povabilo predsednika dr. Zalokarja podal na občnem zboru navzoči dr. Aibert Kramer pregledno poročilo o politični situaciji, kakor se je razvijala v zadnjih tednih V svojem poročilu, ki so ga vsi navzoči poslušali z veliko pozornostjo, je med drugim tudi izjavil, da pri sedanjih volitvah ne namerava več kandidirati v Narodno skupščino. Dotaknil se je tudi mnogih perečih zadev iz naše ožje domovine. Njegova izvajanja so zborovalci večkrat prekinjali z odobravanjem, ob zaključku pa se mu zahvalili z dolgim aplavzom. Zaradi pozne ure ni bilo diskusije. Predsednik pa je obljubil, da bo Zveza priredila še več sestankov z razgovori o političnih problemih in da bo k tem sestankom vabila vse svoje člane, ki zavzemajo v našem javnem življenju vidna in odgovorna mesta. Državna razredna loterffo Dne 21. februarja so bili izžrebani naslednji dobitki: Din 2.000 srečka štev.: 24.893 Din 1.000 srečke štev.: 5.854, 5.888, 10.865, 10.868, 15.761, 33 011 " 10.177, 62 006, 62.075, 62.095, 89.897, 89.859, 95.723, 95.733, 95.783. Dne 22. februarja: Din 2.000 srečki štev.: 10.878, 33.003 Din 1.000 srečke štev.: 15.745, 17.467, 24.874, 33.062, 33.070, 33.086, 51.553, 51.584. 62.004, 62.064. 89.895. 95.758. Dne 2S. februarja: Din 1.000 srečke Stev.: 5.895. 15.766. 15.791. 10.880. 17.463 17.488 24.819. 24.873. 24.858, 33.019. 33.074, 46.103. 46.134. 46.158. 89 893 95.709 95.716 95.738. Zadružna hranilnica, r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra c. 19 Neurja, nesreče, potresi V zadnjih dneh je bilo vse polno usodnih nesreč na suhem, na morju in v zraku Tuni8, 25. februarja AA. Na peratk« »Guverner Jcmiart« je nastala eksplozija. Pet domačinov je ubilo, pet pa jih Je ranilo, med njimi dva zelo nevarno. Pariz, 25. februarja A A. Slabo vreme še zpierom traja, zlasti v departmanu Yonne. kjer so pretrgane brzojavne zveze in ustavljen promet. Hudo je neurje divjalo tudi v departmanu Charentu, kjer je vihar ruval drevesa in lomil brzejavne drogove Po cestah leži V6e polno izruvanih dreves in brzojavnih drogov. V Pointouju se je več hiš podrlo. Nekaj ljudi je ranjenih. Vihar z nevihto je divjal tudii na atlantskih bregovih Več ladij je v stiski. Koln. 25. februarja AA. Zaradi nepričakovanega viharja je redno letalo preletelo iz Pariza v Berlin s povprečno hitrostjo 320 km na uro. V Berlinu je pristalo eno uro pred običajnim časom. London, 25. februarja AA. V nedeljo )*> krdelo devetih vojaških letal, od teh pet letal za metanje bomb, izvršilo poizkusnl polet. Med poletom je zašlo v snežni vihar. Tri letala so zaradi tega padla na tla. štiri letala so mogla zasilno pristati. Le dve letali sta dosegli cilj. Piloti ponesrečenih letal so dobili samo lahke poškodbe. Pariz, 25. februarja AA. Po poročilu iz Tokia sta med nočnimi vajami japonske mornarice trčili dve podmornic.!. K sreči ni bilo človeških žrtev. Podmornici imata neznatne poškodbe. Pariz, 2'5. februarja AA. Iz Marselllea poročajo, da je radijska postaja v tamkajšnjem pristanišču prejela radij6ki klic na pomoč z grškega parnika »Efteina Vergo-ti«. Parnik se nahaja 46 stopinj severne širine in 8 stopinj zapadne dolžine. Berlin. 25. februarja. w. Kakor poročajo listi iz Rige, so po vsej Litvi povzročile poplave ogromno škodo. V nekaterih krajih so reke, kjer se je nakopičil led, na kilometre daleč prestopile bregove in poplavile vso okolico. V zapadni Kurski sta reki Vincau in Bartau poplavili okoli 100 kmetij, s katerih so se morali prebivalci z živino umakniti v višje kraje. Čeprav so led na rekah začeli takoj razstreljevati, vode še vedno naraščajo. New York, 25. februarja. AA. Iz mnogih krajev na zapadu Mississippija poročajo o velikih prirodnlh nesrečah. Doslej vedo o štirih mrtvih in okoli 130 ranjenih. Moskva, 25. februarja AA. Sovjetski parnik »Smolensk« poroča po radfn. da Je že 10 dni, v ledenih poljih ln da ne mor«? naprej. Ledolomilec »Krasin« je dobil nalog, naj m-u gre na pomoč. Šahovski turnir v Moskvi Moskva. 25. februarja. V soboto in nedeljo je bilo odigrano VIL in VIII. kolo mednarodnega šahovskega turnirja (rezultate, ki jih je objavilo že ponedeljsko »Jutro«, danes ponavljamo). Botvinnik je premagal Stahlberga, Ragozin Menšikovo, Ala-torcev Rjumina. Partije Lowenfisch Gog-lidze, Capablanca-Pirc, Spielmann-Kan in Rabinovič-dr. Lasker so se končale remis, partije Romanovskij-Lisicyn, Flohr-Boga-tyrčuk in Lilienthal-Čehover so bile prekinjene. V VIII. kolu je Romanovskij premagal Ragozina, Pire Menšikovo, Capablanca Kana, in Stahlberg Lilienthala Remis so bile partije: Rjumin-Goglidze. Bot-vinnik-Alatorcev in Spielmann - dr. Lasker, prekinjene pa partije Lowenfisch-Lisicyn, Rabinovič-Bogatyrčuk in Flohr-Čehover. Od neodigranih partij VI. kola je Lovven-fiseh premagal Alatorceva, Capablanca pa Ragozina. Danes v ponedeljek so bile odigrane prekinjene partije. Lisicvn je izgubil proti Ca-pablanci in Lovvenfischu, Čehover proti Lilienthalu in Bogatyrčuk proti Flohru. Remis so bile partije: Pirc-Rabinovič, Ro-manovskij-Goglidze, Lilienthal-Bogatyrčuk, Bogatvrčuk-Rabinovič in Čehover-Flohr. Stanje po VIII. kolu: Botvinnik 7, Lo-wenfisch in Flohr 6, Capablanca 5 in pol, dr. Lasker 5, Rjumin, Ragozin. Lilienthal 4 in pol, Goglidze, Spielmann 4 itd. V torek je prost dan v sredo pa igrajo v IX. kolu: Pirc-Romanovskij, Ragozin-Ld-wenfisoh, Rjumin-Lisicyn, Botvironik-Gog-lidze, Alatorcev-Stahlberg, Kan-Menšikova, Capablanca-dr. Lasker, Spielmann-Bogatyr-čuk, FIohr-Lilienthal, Rabinovič-Cehover. Jugoslovenski šahovski mojster Vasja Pire je že več dni bolan. Dobil je hudo influenco, ki razsaja tudi v Moskvi. Zadnje partije je moral zaradi tega igrati kar v postelji. Smuk v Miirrenu Curih, 25. februarja. Danes je bil zadnji dan Fis-tekmovanj za alpsko kombinacijo, in sicer smuk za gospode. Proga je bila zelo težka in je zahtevala med tekmovalci več žrtev, med njimi nekatere med najboljšimi vozači. Posebno hude poškodbe je dobil Avstrijec Mobel iz Inomosta, ki so ga morah prepeljati v bolnico. Tudi drugi tekmovalci so imeli hude padce, pa so kljub temu vztrajali do konca. Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Singerl (Avstrija) 3:30.4, 2. Allais (Francija) 3:30.8. 3. Steuri (Švica) 3:31.2, 4. Birger Ruud (Norveška) 3:32.2. 5. Graf (Švica) 3:32.4, 6. Pfeiffer (Avstrija) 3:38.2, 7. Wolf-gang (Avstrija) 3:40.2, 8. Kraisy (Nemčija) 3:44.7. 9. Seelos (Avstrija) 3:45.6. 10. Lunn (Anglija) 3:46.8. V kombinaciji je bil vrstni red posameznikov naslednji- 1 Seelos (A.) 193.27. 2. .Allais (F.) 192.77, 3. Birger Ruud (N.) 191.32. 4. Pfeiffer (A.) 190.31, 5. Graf (S.) 188.66. Po moštvih so v kombinaciji države zasedle naslednja mesta: 1 Nemčija 190.9 2. Francija 188. 3. Avstrija 186.4, 4. Švica, 5. Norveška, 6. Amerika. Poplave v Srbiji Beograd, 25. februarja, p. Po porodim iz južnih krajev države je zaradi toplega vremena pričel sneg naglo kopneti in bo reke zaradi tega že hudo narastle, tako da je nastala resna nevarnost poplav. Ponekod so reke in potoki že prestopili bregove. Tako je pod vodo del Skoplja. Vihar s velikim nalivom je snoči poškodoval tudi progo Beograd— Skoplje v bližini postaje Priboj. Vlaki so imeli velike zamude. Tudi zapadni del reke Morave se je pri Kru*evcu in čačku razlil čez bregove. V čačku je vihar prizadejal mnogo materialne škode. Okolica mesta je pod vodo. Dar lje poročajo iz Kosovske Mitrovice, da Je tudi Ibar zelo narasel in preti mestu velika nevarnosL Pri Beogradu sta tudi Sava in Dunav močno narastli. Led se je na obeh rekah premaknil in so se tako ladje, ki so obtičale v njem, sprostile. Potresni sunki na Grškem in v Egiptu Beograd, 25. februarja. AA. Davi ob 3.53.39 so zabeležili aparati potresomerske-ga zavoda na Tašmajdanu začetek katastrofalnega potresa v daljavi 9G0 km jugovzhodno od Beograda. Maksimalni pomik tal je znašal v Beogradu ob 3.57.45 254 mikronov z valovno periodo 6.9 sekund. Konec potresa je bil ob 4.15. Atene, 25. februarja. AA. Na Kreti so čutili precej hud potres. V Megali Kastro-ni se je mnogo hiš podrlo, mnogo jih je pa poškodovanih. Človeških žrtev v mestu samem ni, pač je pa v okoliških vaseh pet ljudi nevarno ranjenih, dva je pa ubilo. Kairo, 25. februarja. AA. Tu »o imeH davi ob 4.55 močan potres, ki so ga čo-tili po vsem Egiptu. Poročil o kaki škodi še ni. Berlin, 25. februarja. AA. DNB poroča iz Jene, da so aparati tamošnjega potre- somerskega zavoda zabeležili močan potres. Epicenter potresa leži kakih 19.000 km daleč v jugovzhodnem pravcu. Zaključek skupščine nogometnega saveza Avtonomija sodnikov odklonjena. Beograd, 25. februarja. Po končanem glasovanju na včerajšnji skupščini JNS o bodočem tekmovanju zs državno prvenstvo, za katero bo, kakoi smo poročali, igralo v državni ligi 10 klubov, je skupščina rešila večje število prošenj in pritožb. Naslednja točka dnevnega reda, sprememba pravil, je bila odgo-dena do izredne skupščine, ki bo približno v 4 mesecih. Okoli 4. zjutraj 9e je pričela razprava o sodniški avtonomiji, vprašanju, s katerim je naš nogometni šport tesno povezan ln za katero je vladalo posebno veliko zanimanje. Večje število govornikov je nastopilo proti sodniški avtonomiji in res je bil slednjič predlog Zbora nogometnih sodnikov za avtonomijo nogometnih sodnikov odklonjen s 306 proti 124 glasovom. Sodniki so po tem sklepu vse do izredne skupščine ostali brez avtonomije. Skupščina je končala delo ob 6. zjutraj. Novi naš! generalni konzulati Beograd, 25. februarja, p. Naši konzulati v Bratislavi, Gradcu, Lilleu, Skadru, Carigradu in na Reki so bili spremenjeni v generalne konzulate. Ban dr. Kostrenčič v Beogradu Beograd, 5. februarja, p. V Beograd Je davi prispel ban savske banovine dr. Marko Kostrenčič. Iz državne službe Beograd, 25. februarja, p. Za eno polo-žajno skupino sta napredovala dr. Anton Hočevar pri sreskem načelstvu v Kočevju in Alenka Prekoršek, ki je nameščena v bolnici za duševne bolezni v Novem Celju. Tragična smrt Slovenke v Zagrebu Zagreb, 25. februarja, n. Danes opoldne se je smrtuo ponesrečila nezaposlena služkinja Elizabeta Lešnjak, stara 43 let, ki je po rodu Slovenka in doma iz Račja pri .Mariboru. Kakor običajno, je prišla tudi danes na kosilo k usmiljenim sestram. Kos jedi ji je obtičal v grlu in se je v nekaj trenutkih zadušiia. Vremenska napoved Vremensko stanje 25. t m.: Nizek pritisk nad vso evropsko celino povzroča vetrovno in deževno vreme na severoza-padu Evrope. Sekundarni ciklon Je prešel z Jadrana na Črno morje, kjer je deževalo in snežilo. Mraz le v Skandinaviji (—15). — V Jugoslaviji je zadnjih 24 ut deževalo skoraj v vsej državi, snežilo v bosanskih planinah. Temperatura minimum Veliko Gradišče —3. maksimum Ercesnov' 4-14 Zagrebška vremenska napoved sa danes: Spremenljivo oblačno, zmerno toplo, v ostalem stalno vreme. Novosadska vremenska napoved za torek; pretežno oblačno toplo vreme. Dnnajska vremenska napoved sa torek: Vdrl bo zapadni zrak s padavinami. — V nižjih legah de? in nad^e temperature, ▼ pro«tih legah ponekod močni zapadni vetrovi. Naši kraji in i|nd|e Dr. Vladimir Ravnikar novi župan ljubljanski Beograd. 25. februarja, d. Z ukazom tcraljevih namestnikov je bil na predlog notranjega ministra imenovan za župana ljubljanske mestne občine g. dr. Vladimir Ravnihar, odvetnik in bivši senator v Ljubljani. s Novi žop.m dr. Ravnih ar je skoro stoodstoten Ljubljančan. Ne le da se je v Ljubljani rodil, marveč je tu prebil tudi ■vse živlienje razen akademskih in kon- rie, je Hart stopil pred sodnika, mn »pet ja- Staako Pančur vH, da je pravici zadoščeno ln po stari tradiciji vrgel beli rokavici proti vešalom. češ: »Jaz nisem kriv Vajine smrti!« — Rokavici je pomočnik nato pobral in spravil. Motnje v želodcu in črevesu, ščipanje T trebuhu, zastajanje v žilnem sistemu, razburjenost, nervoziteti, omotičnost, hude sanje, splošno slabost olajšamo, če popijemo vsak dan čašo »Franz Josefo-ve« grenčice. Zdravniki svetovnega slovesa hvalijo izboren učinek, ki ga ima »Franz Josefova« voda v svoji lastnosti kot milo odvajajoče sredstvo zlasti pri močnokrvnih, korpolentnih osebah, sati-karjih in hemoroidalno bolnih. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah. Rabljeva last Obe tn3>tl sta viseli pol me. Nekateri a vroči so si porezali majcene koščke ve-vrvice, ker pravijo, da prinaša takšen odrezek srečo. Č&m je Hsrt to opazil, it. dejal: »Nemojtel To je moja last!« Ob četa* na 8. ao pazniki sneli obe trupli in jo položili v pripravljeni rakvi. Na vsaki rakvi je biki zapisano kne mrliča. Rakvi ao prenesli v tako zvano »21abtičevo kam ne ter ja ob mraku prepeljali na pobre ■bo pokopališče ter ju pokopali tam na n» blagoslovljeni pokopališki zemlji, kjer psč pokopavajo samomorilce in zločince. Hart pospravlja Najprej je Hart pospravil obe vrvtet. ki sta sanj kolikor toliko dragocena Last. Posamezne od rezke daje ljudem, ki si želijo v življenju sreče. Potem je odvil železna khna na vrhu vešalnih drogov, ki sta njegova last To je bila njegova 82. in 83. ju-stifikacija, všteto je pri tem njegovo sodelovanje pri pokojnem starem mojstru Mausnerju. Od njegovih lastnih justifika-oij je to 54. in 5!5. Ko so ga vprašali, kako sta se oba obešenca po njegovem mnenja obnašala, je s strokovnja3cim mnenjem pripomnil: »Bojazljivo«. Ko so mu rekli, da sta bHa oba kolikor toliko mirna, je ponovno dejal: »Ne govorite mi tega. Jaz te stvari bolje vem. Videl sem že vse drugačne zadnje trenutke.« Pravici fe zadoščeno Dvorišče se je izpraznilo. Zunaj pred vbodom je bilo vse polno ljudi, ki so po izvršeni justifikaciji hoteli na vsak način v notranjost jetnišnice. Po Sodni ulici so ■e zbirale skupine in se razgovarjale o žalostnem dogodku. Ves Maribor je te dni stal pod vtisom dvojne justifikacije. Zdaj je mir. Kri, prelita nad mengeškim župnikom Kušarjem in paznikom Petermom jc maščevana. Pravici je zadoščeno. ELITNI KINO MATICA eleon Danes premiera 9 9 Ples, zabava, balet, veselje in žalost Lažne Svet pred nogami lepe žene! V glavni vlogi: Maureen O'Sulllvan (znana iz velefilma »Tarzan«) Francbot Tone, ki bo očaral vse! Kritika piše: »Film prinaSa modne novitete, katerih ne moremo videti niti v Parizu. To je film, ki bo družabni doživljaj...! ustne Predstave: ob 4., 7.15 in 9.15 uri Predprodaja vstopnic od 11.—%13. tilomace vesti ♦ O Stevanu Nemanji, ustanovitelju slavne srbske dinastije Nemanjičev, bo predaval danes v nacionalni uri radia profesor beograjskega vseučilišča in član akademije znanosti Stanoje Stanojevič. Predavanje bo oddajala beograjska postaja. Stevan Nemanja je živel od leta 1114. do 1200. Rodal se je v Ribnici pri Podgori-cl, kamor je njegov oče pribežal zaradi sporov z drugimi srbskimi veljaki i z Ra-&ke. Srbski veljaki so bili tedaj popolnoma odvisni od vplivov Bizanca in Madžarov in neprestano so se med njimi vr-fcili hudi spori zaradi oblasti. Mladi Stevan pa je kot vladar razširil Srbijo proti Timoku, proti Vardarju in tudi proti Pri-morju ter rešil svoje področje pred tujimi vplivi. Us>tvaril je solidno državo ter okrepil v njej ugled oblasti. Vse njegovo delo .je Imelo izraz stabilnosti in misli na bodočnost. Prve podatke o tem slavnem srednjeveškem srbskem vladarju sta zapisala njegova sinova sv Sava okrog leta 1210. In Stevan Prvovenčani leta 1216. ♦ Predavanja ZKD. Sokolsko društvo Brezovica priredi drevi ob 20. predavanje »•Naše manjšine v Julijski krajini*. Predava predavatelj ZKD g dr Crmelj. Sokolsko društvo v Novem mestu priredi jutri 27. t. m. ob 20. predavanje: »Sodobni imperializem«. Predava predavatelj ZKD e. dir. Verčon. ♦ Izredna skupščina sreske organlzacl|e JNS za srez Šmarje pri Jelšah bo v sredo 27. t m. ob pol 9. dopoldne v dvorani e. Habjana v Šmarju. Dnevni red: po poročilu bivšega narodnega poslanca Vekosla-va Spindlerja določitev sreskega kandidata za srez Šmarje na državni listi predsednika viade g. Jevtiča in slučajnost!. ♦ Znižana voznina za kongres geome-trav in geodetov v Zagrebu. Prometni minister je z odlokom št. 2931 od 15. II. 1935. dovolil vsem udeležencem kongresa, ki so državni uradniki, 75% popust od normalne vozne cene, ostalim pa 50% popust Kongres, ki bo združen z geodetsko razstavo, bo 3., 4. in 5. marca v novinarskem domu v Zagrebu. Geodetska razstava pa bo trajala od 3. do 10. marta in bo na tehniški fakulteti zagrebške liniverze. Vsem udeležencem kongresa t« razstave, ki eo državni in samoupravni uradniki, je potrebni dopust že odobren Legitimacije za znižano voznino izdaja Udruženje geometrov in geodetov kraljevine Jugoslavije, sekcija za dravsko banovino v Ljubljani. ♦ Praktični učiteljski Izpiti na drž. učiteljski šoli v Ljubljani se bodo v aprilskem roku začeli v petek dne 5. aprila ob S. uri dopoldne. Kandidati naj svoje pravilno opremljene prošnje za pripustitev k izpitu vlože uradnim potom pravočasno tako da bodo vsaj do 29 marca v rokah rzpitnega odbora. Zakasnele prošnje kakor tudi zamudniki pridejo v poštev čal« za prihodnji izpitni termin v jeseni Posebna SMUČARJI, ŠPORTNIKI, vzemite s seboj na ture. k treningu ln tekmam Mr. Bahovčeve 99 SmreQa" h o tih ene iz smrekovega ekstrakta ln mentola proti kašlju. hripavosti itd. Preženejo vam tudi žejo. nadomeščajo cigareto in oživljajo organizem. Zavitki po Din 3 in 5 v lekarnah in drog. Apoteka Mr. L. Bahovec Ljubljana Kongresni trg štev. 12. obvestila se kandidatom ne bodo razpošiljala Izpitni odbor. ♦ Imenovanje. Lupine Milko, dosedanji dnevničar davčne uprave za mesto Zagreb jo imenovan za računskega pripravnika pri donavski finančni d.irekcijS v Novem Sadu. ♦ Občni zbor planinskega društva, podružnice Kozje se bo vršil v nedeljo 10 marca ob pol 3. popoldne v restavraciji Podlinšek v Kozjem. — Odbor. ♦ Razpis osnutka za plakat obrtniške razstave DJO v Ljubljani. Interesenti, pogoje dobite v pisarni Društva jugoslovenskih obrtnikov za dravsko banovino ▼ Ljubljani, Rimska cesta 19. Nagrade so: I. 300. II. 200 in -111. 100 Din. ^ Zvočni kino Dvor Tel. 27-30 Danes ob 4., 7. in 9. url zvečer največji vojni in pomorski film GALIPOLI Boji med Turčijo in Anglijo za DABDANELE Vstopnina: Din 4.50, 6.50 ln 10.— ♦ K lovski uredbi, član dravskega banovinskega sveta g. Lavtižar nam je poslal. V novem lovskem zakonu medvedi in orli niso zaščiteni. Ker mi Je znano izumiranje prav za prav iztrebljavanje kralja naših notranjskih in dolenjskih gozdov, znano Da tudi, da imamo komaj še dva do tri pare planinskih orlov r bližini Peričnika v Vratih, sem stavil pri zadnjem zasedanj« banovinskega sveta samostojen predlog, da naj se medvedi in orli v naši banovini s uredbo zaščitijo- Predlog je bil soglasno sprejet. Morda bosta na ta nadln rešena smrtne obsodbe ta dva člana naše favne«. ♦ Nov grob. V ljubljanski bolnišnici je umrl v nedeljo upokojeni strojnik papirn c v Vevčah g. France gubic, kl je dosegel častitljivo starost 82 let ter je bil eden od onih starih kvalificiranih delavcev, kr zaslužijo, da bi bili vzor vsem generacijam Poleg vneme ga je dičdla neizmerna ljubezen do dela, po svojem značaju pa se je prikupil vsem, ki so ee z njim srečali v življenju. Bil je vzor Brčne dobrote in vedrine. Truplo spoštovanega veterana dela, so včeraj pripeljali v kapelico na pokopališču pri DM v Polju, kjer bo pogreb danes ob 16. Blag mu spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! ♦ 2elje beograjskih poslušalcev radia. Beograjski radio klub se je obrnil na poslušalce beograjske radijske postaje, naj sporočijo svoje želje o sestavi programov. Dobil je preko 800 odgovorov, od katerih se Je 35 odstotkov poslušalcev izjavilo za simfonijsko, 34 odstotkov za narodno, 33 odstotkov pa za operno glasbo. Za gramofonske plošče jih je bilo 80, proti nJim pa ao odstotkov odgovorov. Poslu&alci smatrajo, da je glasba s plošč boljša od one, ki jo oddaja postaja sama. Za dopoldanske koncerte se Je izjavilo 89 odstotkov poslušalcev Od predavanj so poslušalcem najbolj všeč zdravstvena tn narodopisna ter šele v drugi vretri tehnična, književna in gospodarska. Propagandna predavanja o naši državi je zahtevalo 89 odstotkov poslušalcev. Mnogi so se izjavili tudi za pouk tujih jezikov in sicer ▼ prvi vrsti za francoščino ter za slovanske Jezike, samo nekaj jih Je bilo za italijanščino. Mnogi so zahtevali tudi telovadno uro, in sicer po večini že ob 7. zjutraj. Značilno je tu- Ctm občutite najmanjši prehlad ali neugodnost, vzemite večkrat toplo mleko z Radensko Mehča sluz, olajšuje kašelj, čisti in jači kri proti infekciji. Večina težkih zimskih bolezni: gripa, katar, revma itd. so posledica »malih, nedolžnih« prehladov. Zatrite bolezen takoj v začetku! Zaradi joda, litija in ogromne množine drugih zdravilnik mineralov je Radenska naravnost idealna v to svrho! 2 di to, da se je večina poslušalcev hudova la nad reklamo med programi. Radio klub bo predložil te ankete beograjski oddajn' postaji. ♦ Ban dr. Dinko Puc bo sprejemal zaseb ne stranke samo ob torkih in petkih (n<-ob sredah tn petkih, kakor je bilo prvotu«. javljeno) in to med 10 in 12. uro. ♦ Nenavadna demonstracija beograjskih natakarjev. V Beogradu preživljajo nata karji hude čase in so mezdni spori v vseh večjih obratih Najostrejše spore imajo natakarji z delodajalcem v »Ruskem car ju« Zakupnik te velikt restavracije in kavarne je odpravil dosedanji sistem, po katerem so ai vsi natakarji delili napitnine ter uvedel plačilne natakarje Po velikem natakarekem zborovanju v Delavski zbornici je bil sklenjen originalni način protesta. Veliko kavarno »Ruskega carja« so v nedeljo popoldne zasedli natakarji s svojimi družinskimi člani, tako da so stalni gostje, ki prihajajo okrog 16., našli vsa najboljša mesta že zasedena. Nenavadni gostje so pili samo kislo vodo tn sodavico, ostali pa so v kavarni do 10 zvečer, nakar so se mirno razšli Najemnik kavarne je klical na pomoč policijo, ki pa mu je odgovorila, da ne more ničesar ukrenit! proti demonstrantom, ki so popolnoma mirni in dostojni. Med nenavadno demonstracijo Je bilo v »Ruskem carju« zbranih blizu 200 natakarjev iz vsega mesta. ♦ Pod sani je padel. is nekega gozda nad Selško dolino je vozil oglje 29'etni France Šolar iz Dražgoš, pa mu je spodrs nilo na spolzki poti, da Je padel pod težko otovorjene sani Kakšn-b 50 metrov so konji nato še vlekli svojega nesrečnega voznika pod b*emenom za sabo. Poleg drugih manjših poškodb je šolarju počila medenica in so ga morali našlo prepeljati t ljubljansko bolnišnico. ♦ Urejevanje prometa v črni gori. Volni promet med Kotorom in Cetinjem je po 6 tednih spet urejen. Promet se vršd seveda samo v eni smeri, kjer je sneg raz-kopan samo po sredini ceste preko Lovče-na in se vozila na tej cesti ne morejo sre-čavati. Na Cetinje vozijo avtomobili preko Lovčena, v Kotor pa se vračajo preko Budve. Vozni promet z velikimi težavami uredili tudii od Podgorice do Beran ter na progi Berane-Plevlje-Peč. ♦ V »Rejcu malih živalic, kl ga izdaja in ureja v Imenu rejskih društev, klubov in odsekov šolski upravitelj AJtonz Inkret v šenkovem Turnu nad Ljubljano, imato ljubitelji ln pojiteljd malih živali v resniei zanimivo, poljudno pisano, smerem aktualno glasilo. V februarski številki najdemo spet mnogo nazornih navodil o tem, kako je treba »motrno skrbeti sa enotnost reje na vsakem dvoru posebej ln v vse i banovin!, o nalezljiviib boleznih pri perutnini, ki o njih piše ugledni veterinarski publicist dr. Leon Kocjan leo kunoereji kot ZARADI OPUSTITVE" TRGOVINE traja POPOLNA RAZPRODAJA samo do 5. marca! Nabavite si damska m otroška oblačila po najnižjih cenah dokler traja zaloga. M. Krištofič-Bučar, Stari trg 9 ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« v Šiški. — Telefon 33—87 Wolfgang Liebenelner, Loret Kreysler Leo Slezak m Ida VVilst v zabavni opereti VESELITE SE ŽIVLJENJA V dopolnilo nov Foxov zvočni tdenik Predstave v torek, sredo in četrtek ob 7. in 9. uri PRIDE! Premiera flimskega veledela »KAVALKADA« J PRIDE! PRIDE! PRIDE! A JOHANN STRAUSSOV UMOTVOR A v ROŽ E Z J U G A <* vzgoji domačih ln tujih ptic ln še m!.ogo drugega grabiva. Posebne omembe je vredna zlasti akcija, ki Jo vodijo naši rejoi s pomočjo svojega glasila za pridobivanje tn prodajo angorske volne, ki jo dajejo kunci te najplemenitejše pasme tn ki je ra svetovnem trgu dragoceno. Iskano blage Naši rejci so na tem polju zdaj sicer šel« skromni začetniki. Lani so Je izvozila iz dravske banovine komaj celih 20 kg, leto« pa bo, kakor kaže, narasel izvoz ie na lOkratno višir.o. ♦ Za pust vam je pripravila ilustrirana tedenska revija »NAS VAL« veselo presenečenje. Viktor Pirnat je prispeval veselo reportažo o Pri6mukcih, ki bo dobrodošla tudi v raznih krožkih, ker se jo da sijajno prednašati. Manica Komanova Je prispevala spomine na pustne običaje, nadaljuje se Sel Catinijev roman »Emilio Berenini«. Radijska tehnika, tečaj za nemščino, modne skice in vesti, čudovite celostranske slike krasijo to izredno priljubljeno rerijo za radio, gledališče, šport ln modo, ki izhaja vsak petek v Ljubljani in prinaša na 12 straneh pregledno urejene programe vseh važnih oddajnih postaj in Izvlečke oper, operet , zvočnih Iger, koncertov in športnih reportaž celega tedna. Zahtevajte še dane« brezplačno ln brezobvezno na ogled eno številko tega našega najbolj pestrega ln najcenejšega slovenskega tednika. Pišate na naslov: Radijska revija »NAS VAL«, LJubljana. ♦ Obledele obleke barva v različnih bar-vah in pli3ira tovarna JOS. REICH. ♦ Pozimi, ko je hrana težka, pijte Radensko za čiščenje krvi Zvočni kino Ideal Danes ob 4., 7. in 9.15 uri zvečer originalni ruski muzikalni velefilm PESEM NA VOLGI Hitite, da ne zamudite!! Vstopnina: Din 4.50, 6.50 in 10.— Iz Ljubljane Podžupan prof. J are obolel. Podžupan profesor Ev gen Jarc, ki je do imenovanja novega župana vodil posle kot aa-mesuiik predsednika mestne občine, le pred nekaj dnevi precej nevarno obolel. V soboto se je g podžupan, ki se leči v domači oskrbi, podvrgel majhni operaoiji. ln kakor čujemo, se je njegovo stanje medtem spet vidno izboljšalo. u— Intimna svečanost v Avtomobilskem klubu. Ljubljanska sekcija Avtokiuba je te dni obhajala desetletnico, odkar jt predseduje g. Avgust Praprotnik. V im«nu upravnega in nadzornega odbora je Jubilantu čestitaj in se mu zahvalil za njegovo delovanje klubov predsednik g. dr. Oiril Pavlin. Ob enem je predsedniku v spomin izročil lep kip, umetniško delo kiparja Goršeta. Svečani seji je sledila skupna večerja, ki se Je je udeležil tudi ban *. dr. Puc in na kateri Je bilo Izrečeno več pa-pitnic desetletnemu predsedniku. u_ Ljudska univerza. Zaradi odsotnosti g. ravnatelja T- B B. bo predaval drevi predsednik trg. bolniškega in podpornega društva g. dr. KHnar Peter o bolezenskem zavarovanju nameščencev. Predavan ie bo ob 19.15 na državni trg. akademiji. u— Predavanje SPD. Jutrišnjo sredo 27. t. m. (ne v petek 1. marca!) bo predaval pod okriljem SPD docent univerze r Skoplju g. dr. France Mesesnel ob 20. v dvorani Delavske zbornice o izletu na Ohrid in Prespo. Obe veliki jezeri, ki ležita danes na meji treh držav, sta že r sivi davnini igrali odločilno vlogo v naseljevanju kulturnih narodov, posebno pa v srednjem veku, ko 6o balkanski SOovanl ob njunih obrežjih ustvarili središče svoje svobodne države. Predavanje, opremljeno z več ko 50 diapozitivi, bo v glavnem opisovalo veliko število spomenikov starih kultur, obenem pa bo posvečeno naravnim lepotam in današnjemu življenju Ohrida in Prespe. u— Zlatko Balokovič, ki bo koncertiral v petek v unionski dvorani, je srečni lastnik znamenite Stradivarijeve violine, ki je med ljubitelji znana pod Imenom »La-budiji spev«. Za ta instrument, ki ima veliko umetniško in še večjo zgodovinsko vrednost, saj Jo je nesmrtni mojster izvr-šti tik pred svojo smrtjo v 93 ietu svojega delovnega življenja. Je dal umetnik 100 000 dolarjev, v našem denarju: 5 milijonov denarjev. Na to slradivarko bo izvajal Balokovič petkov koncert. Vstopnice po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice. u_ Združenje gledaliških Igralcev opozarja na »Dežolo smehljaja«, ki bo v so-boto 9. marca in v kateri prvič nastopita ga. Gavellova in g. Gostič. u— šesttedenski kuhinjski tečaj: francoski, ruski, poljski se zopet začne 1. marca. Vpisovanje od dantie naprej Sv. Petra cesta 7, soba 22. u— »Tabor« pevski zbor. Danes ob 20. skupna pevska vaja mešanega zbora. Za deva Je nujna. Vsi ln točno! u_ Od palače banovinske hranilnice v Knafljevl do policijske uprave v Subičevi uKai držii prijazna pešpot prav po diagonali če-z sredo Muzejskega trga To je prav goievo ena najbolj obljudenih, najbolj te-hojenih steza v Ljubljani. Stražniki in detektivi hite tod po svojih poslih, dolarski drobiž in dijaška mladina žvrgoli tod na licej in i liceja, Ljubljančani in ljudje z dežele hodijo po tej poti na banovino hi nazaj. Trg je bil s parkom pred kratkim prav lepo prenovljen in takrat so napravili novo tudd šdroko cesto ra pešce. Samo. kakor v*e kaže, Je mestna občina v teh dnevih pogostih nalivov skoroda pozabila nanjo. Po poti, kl bi Jo bilo treba temeljito obdelati z gramozjem in potesm redno sproti posipati, se zbirajo cele mla-kuže in ljudje, ki jim Je mar čevljev ln zdravja, nhirajo stopinje pogostokrat rajši po gredah, čeprav je tam hoje prep. veda na. Mestna občina naj vrže malo pozornosti tudd v ta, po kriv1c: pozabljeni kot. u— Hrlpa, davtes, Skrlatlnka. Zadntlč smo sabeiežiil, da Je nenadna vremenska sprememba prinesla s seboj tn-fi k odo prehladov in podobnih sezijskih obolenj. U ko da se je že raznesel g? as o razsajanju hripe. Naknadno nam še Dorečajo iz bol niSnice, da hripe v navadnem pomenu b«* sede sicer ni opažati v večjem obsegu, oač pa so pogosti na hripozni podlagi oživljeni primeri davice, škrlatinke in influence. V sicer »dravih nosilcih bacilov se z napadom hripe zlasti davica in škrlatinka radi aktivirata in je infekcijski oddelek zadnje dni sprejel več takšnih bolnikov. u— Letošnja pustna sobota naj velja dobrodelnosti. Dolžnost vsakega Ljubljančana Je, da poseti dobrodelno akademijo, k! jo priredi mestna občina od 20. dalje v veliki Unionski dvorani S tem bo prispeval fondu mestnega socialnega urada za večje in izdatnejši po-ustvaril vlogo ki nam kaže izredno nadarjenega umetnika. Friderik in Ulrik _ Ko-randa in 2ichotsky — sta jasno pokazala, kako se v njiju razkrajajo mogočni Her-manovi načrti Veronika — P. Jungbauro-vš je sveži odrski talent. Njena igra Je na-mah osvojila vse gledališče. Popolno priznanje zaslužita tudi PravdaS in Piccolomi- ni. J. Liška, ki je t prvih štirih dejanjih dobro predstavljal posvetnega gvardijana, se je pustil v potem dejanju vplivati od občinstva in je svojo vlogo znatno pretiraval. To je dokaj škodilo sicer lepo, samostojno zrežiranemu petemu dejanju. Pri reprizi je bila la napaka popravljena. Da je tudi češko občinstvo sprejelo dramo a takim razumevanjem, je pripomogla v znatni meri zgodovinska povezanost Kreftove drame s husitsko dobo. Globok vtis je napravil Pravdačev popis zgodovinskega dogodka v Kostnici, ko je bil spaljen Hus. Priznati moramo, da je velika škoda, da ni bila Kreftova drama uprizorjena bodisi v Narodnem ali Vinohradskem gledališču. Oder Umelerke Besede je namreč za »Celjske grofe« premajhen. Marsikdo od prisotnih. tudi od čeških kritikov, je to obžaloval. Toda to se bo dalo popraviti: Avtorja sedaj Praga pozna. Morda bo prav on tisti, ki bo utrl pot slovenski dramatiki na tuje odre. Naj h koncu omenimo Se to: v ponedeljek 25. t. m. priredi Slovenska dijaška zadruga ▼ Pragi literarni večer, na katerem bo čital Kreft odlomke iz svojih novel, iz romana »Kalvarija za vasjo« in iz komedije »Kreature«. Enak večer priredi v torek Češkoslovaška-jugoslovanska liga. Oton Berkopee. Erika Druzovičeva v ljubljanski opereti Naš novi »Hotel Opera« — mislim, da naše operno gledališče to Ime v zadnjem času pač zasluži _ je v soboto ponovno prevečeril ljubeznivega gosta, gospodično Eriko DruzoviČevo, ljubljenko zagrebške operete. Pela in igrala je Madleno v »Plesu v Savoju«. Od tedaj, ko se je še kot go-jenka zagrebške glasbene akademije prvič pojavila kot solistka v krogu Učiteljskega pevskega zbora na koncertnem odru Uniona pa do danes si je Druzovičeva s svojim izrazitim subretnim pevskim, zlasti pa Še igralskim prirojenim talentom ustvarila zavidanja vredno umetniško pozicijo. Rojena v rodbini, v kateri sta oče in mati odlična glasbenika in glasbena pedagoga, je bilo skoraj samo po sebi umljivo, da bo Erika svojo dušo zapisala muziki. Obdarjena z ljubeznivim, metalično pro-bojnim. izredno prožnim in simpatičnim glasom, z naravnim, bistrim, v globine segajoč™ igralskim darom ter s postavo, elegantno, vitko in prožno kot klinja iz Damaska. stoji DruzoviČeva že sedaj visoko nad svojimi sovrstnicami. Prvo njeno letošnje nedavno gostovanje je publiki ostalo zaradi prekasnega naznanila skoro prikrito, zato pa je tem več publike privabil v gledališče njen sobotni nastop Prikazal je Madleno ▼ velikosvet-ski formi. damo. ki je igraje in elegantno kos vsaki situaciji pevko, ki se je visoko umetniški razpela, igralsko živosrebrnih kretenj, frapanfnih domislekov. žensko, ki ostane od začetka do kraja ženska, vladarico mode. ki zna z izglajenim in izbruše-nim okusom pokszati cel obsežni ln drs-goceni potpurl svojih toalet Ni čudno, če je pdč DruzoviČevo publika navdušeno «premliala od slike do slikp ter fo klirsla neprestano na oder Uspelo ji je. da je za mogla tudi svojim soigralcem oddati nekoliko od svojega prekipevajoče- ga življenja. In tako je »Ples v Savoju« dovolj zanimiv in živahen. —t. Prof. J. Sedivy, Oris zgodovine Jugoslovanov. Celje 19%, str. 330. cena 35 Din. (Mohorjeva družba). Mariborski profesor J. Sedi vy nam je napisal knjigo, ki mora obradovati vse kulturne in narodne kroge. Živahno, poliudno in zanimivo je avtor obdelal vse najvažnejše dogodke naše narodne zgodovine od prapočetkov človeškega živijenja na jugoslovenskem ozemlju pa do uedinjenja 1018. Prof. Sedivv nam kaže jugoslovensko zgodovino v novi luči. Predvsem nam je že s svojo razdelitvijo jugo-slovenske zgodovine v šp^tero razdobij ovrgel neresnično trditev, češ da do novejše dobe ni bilo nikake skupnosti in podobnosti v razvoju Srbov. Hrvatov in Slovencev. Iz knjige je jasno videti, kako nastopajo važna razdobja in se pojavijo velike narodnestne ideje v različnih oblikah pri vseh Jugoslovenih skoraj sočasno Pravilno upošteva tudi poseganje Bolgarov ▼ naš razvoj Snov je razdeljena v 19«i poglavij. Vsako poglavje je za sebe zaokrožena ce!ota. Pri vsakem od šesterib razdobij se pisec peča najprej s pojavi in dejstvi, ki so skupna vsem Jugoslovenom. potem pa najprej z razvojem Slovencev nato Hrvatov in Srbov Precej je obdelana kulturna zgodovina. škoda le. da se ne obravnava v knjigi vprašanje srbskega preporoda v Vojvodini Knjiga je pisana v toplem, pa-triotiČnem duhu ter bo našo mladino vzgajala v narodnem in državotvornem duhu. vega oris iugoslovenske zgodovine zasluži, da pride v roke vsakega našega izobraženca, predvsem vzgojitelja —t. SREDSTEV ZA IZČISCENJE JE MNOGO Zanesljivo, milo, normalno iztrebljenje omogočajo ARTIN-DRA2EJE dr. \Vandera. Dobivajo se v vseh lekarnah v Škatlicah po 12 dražej 8 Din in v vrečicah po 2 dražeji 1.50 Din. Oglas registriran pod S. br. 22115/33 vročina, utrujenost in bolečina so ped znaki gripe I V tem slučaju j« potrebno, da bolnik leže takoj v posteljo in da se s pomočjo ASPIRIN tablet dobro spoti. Na ta način je najbolj mogoče preprečiti to nevarno bolezen. BAVER VE, KAJ POMAGA I ASPIRINA TA B LET E . m ii. m «*»-*• ter polovica telovadnice. Tudi OU2D bo razstavil. e— Zlatko Balokovič bo koncertiral 9. marca ob 20. v mali dvorani Celjskega doma ob spremljevanju znamenitega pianista prof. Baervvalda. Vstopnice so v knjigarni K Goričarja vdove. e— Mestno gledališče. Vstopnice za burko »Trije vaški svetniku, ki jo uprizore v petek in na pustni torek ob 20., se dobijo v knjigarni »Domovini«. Tam se tudi rezervirajo vstopnice za gostovanje Katje Del ako ve. e— Znaten konzum alkoholnih pijač. Lani so iztočili v Celju 440.885 1 vina, 110.921 1 piva, 22.524 1 zganja in špirituoz-nih pijač ter 18300 1 sadjevca. Vrednost teh pijač znaša skoro 7 milijonov dinarjev. Na vsakega prebivalca odpadft torej okroglo 900 Din letno za alkoholne pijače. Toda upoštevati je treba, da je Celje živahno prometno središč-s. e— Vihar porušil zid na okoliškem pokopališču. V soboto zvečer je prihrumel nad celjsko kotlino hud vihar, ki Je povzročil na okoliškem pokopališču znatno sa odo. Porušil je del zidu na severni strani gornjega dela pokopališča ter poškodoval več nagrobnih kamnov in plošč na tem zidu. Okoliška občina je že lani vstavila v proračun večjo vsoto za popravila na pokopalLšč.u, a je banska uprava zadevno postavko črtala. Upamo, da bo zadevna postavka v novem proračunu ostala neokrnjena ker bo treba kriti tudi škodo, ki jo je povzročil sobotni vihar. e— Napad z nofcMn. v petek zvečer je nekdo napadel 3^-letnega trgovca z živino Ivana Kovača iz Vojnlka ter g?, zabodel z nožem v glavo in prsi. Kovača so prepeljali v bolnišnico e— Kino ITnion. Danes ob 16.30 in 20.30 rvočna opereta »Frasquita« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Priznanje kulturnemu delu. Na nedeljskem občnem zboru »Drave«, o katerem *mo poročali v včerajšnjem »Jutru«, so predel častne diplome v znak priznanja za večletno marljivo društveno in kulturno delo: Ivan Paar, Franjo Mordej, Lojze Zekar. Srečko Živko, Ivan Ušen, Albin Mravlje. Bogomir Gerlič, Alojzij Muraus, Franc Ska-čej, Ivan Zorko, Leopold Zupančič, Srečko Koman, Franc Jurgec, Alojzij Gomzi in Rudolf Pivka. a— Predavanje »a rezervne častnike bo v sredo 27. t. m. v kinu Apolo ob 19. in ne ob 18.30, kakor je bilo javljeno. a— Zasebni nameščenci 60 zborovali v soboto zvezer. Predsednik DZAN-a Franjo Miklavič je pozdravil Ljubljanska delegata podpredsednika PZ Tavčarja in predsednika Zveze DPN Zemljiča, dalje zastopnika banč-aib in farmacevtskih uradnikov, ter Ko9e z Celja in Koruzo z Ruš. V izčrpnih izvajanjih je g. Tavčar govoril o boju slovenskih zasebnih nameščencev za pokojninsko zavarovanja in se izrekel proti namišljenemu načrtu centralizacije tega zavarovanja, ker bi bilo to gotovo v škodo zavarovancem G. ZemliiČ pa je seznanil zborovalce s skle-p anket in konferenc, na katerih se je obravnavalo vprašanje bolniškega in pokojn. zavarovanja zasebnih nameščencev, in s koraki. ki jih je napravila Zveza v brambo in zaščito svojega članstva in privatnega namesščenstva sploh. Naglašal je potrebo specialne zakonite ureditve celotnega nameščen zavarovanja. H koncu je g. Zemljič podal tudi potrebna pojasnila glede poni-čenja delegatskega mandata g. Gilčverta za PZ. Odposlani sta bili pozdravni brzojavki mi-i. dr. Marušiču in banu dr. Pucu. Soglasno je bila sprejeta zvezina kakor tudi društvena resolucija glede bolniškega zavarovanja zasebnih nameščencev. a— V dvorani Ljudske univerze bo predavala v sredo 27. t. m. ob 20. gospa Min-k« Govekarjeva iz Ljubljane o smotrih in ciljih žr-nskih organizacij v svetu in doma. a— Gledališke novice. Iva Sorlija »Blodni ognji«. ki so ob nedavni krstni predstavi v ljubljanski drami dosegli izredno lep uspeh, bodo naslednja dramska premiera v tukajšnjem gledališču. Režira VI. Skrbinšek. sodelujejo Kraljeva. Severjeva, Furi-jan, Skrbinšek, Grom, P Kovič, Gorinšek in Stupica. — Prihodnja glasbena premiere pa bo slavna Offenbachova opera »Hoffmannove pripovedke« v režiji glavnega režiserja J. Kovica. a— Profesor Žif. Z velikim uspehom so uprizorili v tukajšnjem gledališču v soboto zvečer Feldmanovo tragikomedijo »Profesor Zič«. Po izvedbi in izboru je ta trodejanka med najboljšimi izbranimi deli v zadnjih letih in je sobotna premiera zaslužila priznanje in pohvalo. Gledališče je bilo ma-lodane popolnoma razprodano. a— JNS IV. Krajevna organizacija JNS za IV mestni okraj ima svoj redni občni zbor v oredo dne 27. t. m. ob 20. v prostorih gostilne Kosič v KorošČevi ulici (vogel Vrbenova cesta). «_ Plodono«no delo. Te dni je imel prage neki Sokol evoj redni občni abor, ki ga je otvoril starosta br. Pšeničnik. Poročila odbornikov so pričala o pridnih rokah in vestnem delu, ki se do podrobnosti vodi na tej sokolski postojanki. Pragereki Sokol šteje 66 članov in 103 naraščaja, oziroma dece. Blagajniški prebitek znaša 710 Din. Društvena dvorana se je prenovila in preuredila Pr: volitvah se je izvolil naslednji odbor: Anton Pšeničnik, starosta; Franc Sede podstarosta; Leopold Sesula, prosvetar; Mara Rus. tajnica; Franc Pirš, načelnk; M Ika Primec, načelnica; Rudolf Vari. pod-načelnik; Hilda Rus. podnačelnica. Odborniki: Mihael Likar, Alojzij Luršak, Anton Barbič. Štefan Godec, Alfonz Skok, Srečko Senekovič. Franc Kac, Joško Velikonjn in Mara Velikonja Namestniki: R. Bizjak. A. Rozman, I Orlovič in V Tušak. a— XIV. redni občni zbor Zdravniškega društva v Mariboru se bo vršil dne 3 marca ob 17. v Aljaževi sobi hotela »Orel, Poleg običajnega dnevnega reda se bo sklepalo tudt o reorganizaciji pogrebnega sklada — Tafnfk a_ Sveži gomili V Jurčičevi 14 na Tez-nem ie umrl * starost 47 let posestnik Jakob Hrovatin Na Aleksandrovi cesti 26 v Krčevini ie preminul v starosti 75 let vini-čar Iva j Domiter. Žalujočim iskreno sožalje! a— Povečanje radvanjskega pokopališča. Zadnja leta se je pokazala potreba no no- večanju radvanjskega pokopališča. V ta namen je studenšk: občinski odbor na svoji zadnji seji sklenil, da se nakupijo Scher-baumove parcele v bližini in se priključijo pokopališču. a— Falzificirani 20dinarski kovanci 90 se pojavili v okolici Hajdoš. Neka pocestnica je hotela kupiti pri nekem tamošnjem trgovcu blago, pa je trgovec takoj spoznal, da je kovanec ponarejen in ga je izročil orožnikom, ki so uvedli preiskavo. a— Izumirajoči stan. Na sobotnem občnem zboru tukajšnjega Združenja prevozniških obrtov se je navajala statistika, ki Napredujoča avtarkija Avb>rki6na stremljenja, kj jih opažamo skoraj v vseh evropskih državah, so v po sameanih produkcij s kih panogah prinesla že neznantne spremembe. Tako vidimo v indu strijskih državah napredovanje kmetijske produkcije, zlasti žitne produkcije. Kakor je ta napredek v korist kmetijstvu teh ndu-strijskih držav, tako je na drugi strani v škodo ostalim gospodarskim panogam teh držav, kajti povečanje lastne kmetiiske pro dukcije zmanjšuje potrebo uvoza iz kmetijskih držav, kmetijske države pa zaradi zmanjšanega izvoza ne morejo kupovati in dustrijskih zdelkov v industrijskih državah. Avtarkična stremljenja v industrijskih državah gredo torej predvsem na škodo izvozni industriji v dotičn, državi. Zanimivi so podatki, ki so jih te dni objavili glede napredka kmetijske produkcije v Avstriji. Leta 1923. je avstrijsko kmetijstvo krilo le 32 odstotkov domače potrebe v pšenici. 10 let kasneje pa 56%. Potrebo rži krije avstrijsko kmetijstvo sedaj že v celoti (99%), dočim je 1. 1923 krilo le 72°/«. Prav tako je z ovsein, kjer je krila 1. 1933. domača produkcija v Avstriji 96°/« nasproti 79% v 1. 1923. Najznačilnejše pa so štev lke glede mleka in sladkorja. Avstrijska domača produkcija je I. 1923. krila le 20»/. skupnega konsuma mleka. 1. 1933. pa je krila že 100% in ima avstrijsko mlekarstvo ž® izvozne presežke. Presežek izvoza nad uvozom mlekarskih izdelkov je znašal 1. 1933. že 4.8 milijona šilingov. dočim je leta 1923. znašal uvozni presežek 27 milijonov šilingov. — Z razširjenjem proizvodnje sladkorne pese in z razširjenjem sladkornih tvornic je krila Avstrija 1. 1933. z lastno produkcijo že 98% domačega konsuma sladkorja nasproti 21% v 1. I9i3. Prav znatno se je dvignil tudi odstotek glede preskrbe domačega konsuma z mesom. L. 1928. je znašal v Avstriji dogon domače goveje živ ne na trge le 32.262 glav, lani pa že 91.197 glav Dogon domačih mesnih svinj pa se je dvignil od 4925 glav v 1. 1928. na 81.500 glav v lanskem letu. V zvezi s to forsirano domačo kmetijsko produkcijo je seveda občutno nazadoval uvoz kmetijskih proizvodov v Avstrijo. V zunanji trgovini e kmetijskimi proizvodi je bila 1. 1924. Avstrija pasivna ra 887 milijonov šilingov (toliko jo snašal presežek uvoza kmetijskih pridelkov nad izvozom kmetijskih pridelkov), lani pa je ta pasivnost padla na 208 milijonov šilingov. Avtarkična stremljenja 6e v zadnjem času ne ustavljajo niti tam, kjer avtarkija praktično skoro ni mogoča. Znano je, da zahteva kultura tobaka svoje posebne podnebne raamere, sicer je pridelek kvalitativno zelo slab. To pa razne države ne ovira, da same forsirajo pridelovanje če tudi zelo slabega tobaka. Tako vidimo, da je Nemčija v zadnjih letih bistveno povečala površino, zasejano s tobakom (od 9274 ha v L 1930. na 12.009 ha v 1. 1933.). V Madžarski se j^e lani površina, zasejana s tobakom, povečala že na 29.000 oralov in se je pridelek od L 1931. dvignil od 6.8 na 8.4 milijona kilogramov tobaka, medtem ko se je izto-časno uvoz tobaka zmanjšal od 3 na 1.6 milijona kg. Seveda morajo zaradi tega Madžari kaditi le slabe cigarete in slab tobak. Tudi Češkoslovaška je zapadla tej skušnjavi in je imela lani že 10.112 ha posejanih s tobakom. zlasti v Slovaški in Podkarpatski Rusiji. Predlanskim je znašal pridelek 12 milijonov kg, lanski domači pridelek pa cenijo 14 milijonov kg. Danes krije Češkoslovaška tobačna režija že 60% potrebe z domačim tobakom. Kakor poroča »Prager Presse«, dela monopolska uprava poizkuse s pridelovanjem nove vrste tobačne rastline (iz Madžarske), kj bi dala kvalitativno nekoliko boljši pridelek in bi se tobak od te rastline eventualno porabil tudi za cigarete »Vlasta«, ki se doslej izdelujejo po večini iz jugoslovenskega tobaka (3.5 milijona kilogramov letno) in kjer je bila v lanskem letu dosežena največja produkcija (140 milijonov komadov). Vprašanje proizvodnje oljnatih semen Kakor je »Jutro« že poročalo, se je sredi tekočega meseca vršila v Beogradu konferenca zastopnikov industrije za predelavo oljnatih semen ter zastopnikov proizvajalcev oljnatih semen. Konferenco je vodil sam kmetijski minister dr. Jankovič, ki se je zavzel za to, da bi se produkcija oljnatih semen v naši državi povečala, s čimer bi odpadla potreba uvoza. O tem vprašanju se je vršila v sob >to v Zbornici za TOI v Ljubljani konfcei-■ a predstavnikov industrije olja, kjer so razpravljali o projektu uredbe o us:an> ^ tvi oljarskega saveza in o pogojih proizvodnje in prodaje oljnatih semen. Podrobno je referiral o uredbi g. Lajovie, ki e poudaril, da industrija pozdravlji namere kr. vlade, da se osamosvojim od inozemstva. vendar pa glede na n-tčrf uredbe pozarja na nekatera vprašanja ki so važna, da se realizacija v jedru zd-avih načrtov ne izjalovi. Vodilna misel v eh ukre oov za zaščito naše domače oraj ilc« j je oljnatih semen mora biti tudi ust-^^ajoča '.aščita industrije za predelavo olj.ta ;h se nen. ker bo industrija lahko plačah samo fake cene za oljnata semena, kakršne ji bodo dopuščale cene olju na domačem trgu, ki p« jih danes diktira mednarodni "■g. Po daljši debati je bila sprejeta resoli? V* ' o t.irlrn*" ?t„ t ! jasno kaže propadanje fijakerekega stanu v Mariboru, pa tudi drugod. Fijakerjev je v Mariboru danes če samo 14 napram 20 avtoizvoščkom in 29 prevoznikom. Lani se j« izvršil izbris 5 izvoščkov. e— Za vsako kolo dober mesee dni. Pred malim senatom, ki mu je predsedoval vsa. dr. Tombak, se je včeraj zagovarjal delavec Ivan Haberšek iz Rošpoha. Obtožen je bU, da se je ukvarjal s tatvino koles. Hodil je iz kraja v kraij po mariborski okolici in je ukradena kolesa razstavljal m posamezne razstavljene sestavne dele prodajal in vnov-čeval. Pri razpravi je priznal, da je ukradel 15 koles Mali kazenski senat ga je obsodil na lelo dni in 6 mesecev strogega zapora. a— Moi. ki grite nosove. Na Tržaški cesti je včeraj nenadoma navalil na 201etnega brezposelnega brivskega pomočnika Karla Snofla neznan moški, ki se mu je z zobmi zagrizel v obraz in ca vgriznil v nos. Ljudje so hoteli pograbiti neznanca, k: jim je pa pobegnil. Šnofl je dobil na nosu tako občutne poškodbe, da so pa morali odpremiti v splošno bolnišnico. t V O bilnih olj v dravski banovini pozdravljaj-j delo kr vlade za okrepitev domačega tc-ga in za osamosvojitev od inozemstva n so v principu za predlagano akcijo, Siii-i-trajo pa za svojo dilžnost, staviti potrebne predloge v želji, da bi jih kr. vlada v interesu izvedbe pro.ekta upoštevala Resolucija zlasti opozarja na nasieanje oKolno-sti: Količina oljnatih semen, ki jo bodo mogle tvornice prevzeti od domačih pro-ducentov, in cena ten semen, bosta odvisni od obsega uvoza tujih olj, ki je odvisen od carine in drugih dajatev. Tem dejstvom se mora prilagoditi naša cannska politika in se mora industrija zaščiti.i v oni izmeri, v kakršni bo morala plačati producentoin višje cene. Da bodo tvornice lahko plačale višje cene, je potrebno tudi, da se prevozni stroški čim oolj znižajo Finančna sredstva tvornic danes ne zadoščajo, da bi tvornice ves pridelek oljnatih semen takoj po žetvi prevzele naenkrat, /lato je potrebno zagotoviti potrebne kredite producentoin za čas do odkupa semen od strani tvornic. Tvornice tudi nimajo potrebnih skladišč, da bi v jeseni mogle prevzeti ves pridelek. Urediti je treba prevzemanje blaga tako, da bodo tvornice prevzemale pridelano oljnato seme po potrebi v teku leta. Uredba naj se ne nanaša na letino 1935., ker so tvornice velik del svoje potrebe krile v naprej za terminsko dobavo in bi jim lahko nastala ogromna škoda, če bi sedanji načrt stopil takoj v veljavo, ker so tudi svoje mlelke prodale v naprej. Število obstoječih tvornic vegetabilnega olja v naši državi je zadostno za kritje vse potrebe in bi pomenilo uničevanje narodnega premožen ia, če bi se še naprej dovoljevalo ustanavljanje novih tvornic. Zato 3e naj v bodoče ne izdajajo več koncesije za nova taka podjetja. Gospodarske vesti Sprememba obračunskega tečaja v kliringu z Bolgarijo. Ko je bila lani sklenjena klirinška pogodba z Bolgarijo, je bil za obračunavanje v kliringu določen tečaj 49.50 za 100 levov (odnosno 199 levov za 100 Din v Sofiji) V pogodbi je bilo določeno, da se bo obračunski tečaj od časa do Časa določil odnosno menjal v sporazumu med našo in bolgarsko Narodno banko. Sedaj je bil tečaj spremenjen in se odslej levi obračunavajo v dinarje po tečaju 40.65 Din za 10C levov (v Sofiji 246 levov za 100 Din). = Češkoslovaški kapital za ustanovitev Jugoslovenske banke za hotelirstvo in tn ristiko. V ponedeljek 18. t. m. se je vršila v Pragi v klubskih prostorih društva »Dalmacija* seja interesentov, ki imajo v Jugoslaviji zamrznjene dinarske terjatve in bi bili pripravljeni s temi dinarji vpisati delnice in obligaei - snujoče se Jugoslovenske banke za hotelirstvo in turizem. Na seji je bilo navzočih 50 interesentov, med njimi 8 zastopnikov praških bank. Predsednik društva »Dalmacija« je razložil interesentom namen te transakcije ter organizacijo novo snujoče se banke. Po krajši de bati so se predstavniki praških bank izjavili, da bodo to vprašanje predložili Zvezi češkoslovaških bank, kar se je tudi že zgodilo. Praški listi so te dni objavili poziv interesentom, da naj se čim prej prijavijo za sodelovanje. . = Povečanje di lavne tvornice svile v Novem Sadu. V novosadški državni tvor-nici svile bodo v nekaj mesecih dogradili nove objekte v zvezi z razširjenjem obrata. Nova strojnica bo v kratkem gotova, v nekaj tednih pa bodo prispeli iz inozemstva nabavljeni stroji. Tvornica bo razširila svoje obratovanje za predelavo naravne svile v sukano predi vo in za predelavo tega prediva v najrazličnejše tkanine iz naravne svile. V novih obratih bodo pričeli z delom že v mesecu maju. Nadalje bodo zgradili vse potrebne naprave za barvanje in apretiranje svilenih tkanin. Kapaciteta te nove panoge novosadske državne tvornice svile je predvidena za predelavo letnih 20.000 kg naravne svile. Istočasno zatrjujejo v poučenih krogih, da bo slično tvornico ustanovila neka grška finančna skupina v Južni Srbiji za predelavo naravne svile južnosrbskega pridelka. = Naše mlekarstvo v lanskem letu. V najnovejši številki »Zadružnega Vestnika« objavlja g. Franjo Pavlica zanimive podatke o našem mlekarstvu v preteklem letu. Zadružne mlekarne so lani prevzele vsega 7.62 milijona litrov mleka; od te količine so prodale v svežem stanju 3.07 milijona litrov. Iz ostale količine je bilo izdelano 154.081 kg domačega ementalskega sira, 53.628 kg trapislovskega, 14.7P4 kg ajdam-skega, 1213 kg plesnobnega sira (po načinu RoQueford), 8140 kg drobnih sirov in skule. nadalje 56102 kg čajnega in 22.237 kilogramov navadnega in sirutkinega masla. Večina mlekarn je plačala mleko preko 1.10 Din za liter (največ 1.30. najmanj pa 0.90 Din), tako da znaša povprečna odkupna cena 1.15 Din. Bolje so poslovale predvsem večje mlekarne. Zasebne mlekarne, ki so več ali manj delovale vse leto, so nakupile nekaj nad 1 milijon litrov mleka V primeri s predvojno dobo smo lani nazadovali za 5 milijonov litrov mleka, kajti pred vojno so zadružne mlekarne prevzele 12 milijonov litrov mlekt. zasebne mlekarne pa 2 miliiona litrov To nazadovanje po količini pa ni pripisati poslabšanju živinoreje. temveč predvsem izgubi uvodne« > prodajnega fr?« v r»rjm/»ri,. " .•. mleka še slabo razvito. Večjega razmaha in boljše produkcije pa ni pričakovati toliko časa. dokler ne postanejo dobavitelji mleka pravi zadružniki. = Plačevanje kmt-čkih dolgov. Nedavno smo v članku o samoupravnih hranilnicah navedli, da so pri občinski hranilnici v Krškem plačali kmetje le 3.9% zapadle vsote obresti. Ta številka pa je bila pogrešna in bi se morala glasiti da so plačali 39%. = Dobave. Gradbeni oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. t. m. ponudbe gled* dobave 1 avtomatskega telefonskega aparata, strojni oddelek do 5. marca ponudbe glede dobave kru-ponov in kravjega usnja, do 6 marca pa glede dobave raznih naprav. Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 6. marca ponudbe glede dobave 22 garnitur svedrov. do 13 marca pa glede dobave 70.000 kg stare litine. = Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 5. tnarca ponudbe glede dobave cokelj z lesenimi podplati, steklenih čepov, vodokaznih stekel in nalučnikov Komanda mornarice Zemun sprejema do 4. marca ponudbe glede dobave 37.000 mornarskih gumbov, do 5. marca glede dobave 1200 kg čaja. do 6. marca glede dobave 1000 kg paprike, do 8. marca pa glede dobave 150.000 mesnih konzerv in 80.000 jetrnih konzerv. Borze 25. februarja. Na ljubljanski borzi so oficielni tečaji deviz ostali v glavnem nespremenjeni, le deviza Trst se je po zadnji oslabitvi nekoliko popravila. V privatnem kliringu noti-rajo avstrijski šilingi 8.20 do 8.30. V zagrebškem privatnem kliringu je bil promet v angleških funtih po 223.09, v grških bonih po 30 in v avstrijskih šilingih po 8.25, dočim so se španske pezete nudile po 5.40. Na zagrebškem efektnem tržišču je bila tendenca v državnih papirjih še precej prijazna. Vojna škoda je bila za kaso zaključena najprej po 377, pozneje pa po 382 (v Beogradu promet po 380 — 379.50), za marc pa je bil promet po 378. Ponovno so se okrepili dolarski papirji in je prišlo v 7°/» Blairovem posojilu do zaključka po 68, v 8% Blairovem posojilu po 77.50 in 78, v 7% Seligtnanovem posojilu pa po 71. Končno je bil promet v G9/« begluških obveznicah po 67.50. Devize. Ljubljana. (Z všteto premijo 28.5 odstot.) Amsterdam 2967.15 — 2981.75, Beruu 1756.08 — 1769.95, Bruselj 1024.56—1028.63. Curih 1421.01 1428.08, London 212.07 — 216.13, Newyork 4337.62 — 4373.93, Pariz 289.60 — 291.03, Praga 183.31 — 184.42. Trst 371.40 — 378.48. Avstrijski šiling v privatnem kliringu 8.20—8.30. Curih. Beograd 7.02. Pariz 20.38. London 14.9450, Newyork 307.6250, Bruselj 72.10, Milan 26.16, Madrid 42.2250, Amsterdam 24)8.7250, Berlin 123.8750. Dunaj 56.90, Stockholm 77.05, Oslo 75.10, Kobenhavn 66.75, Praga 12.9075, Varšava 58.3250, Atene 2.90, Bukarešta 3.05. Dunaj. (Tečaji v priv kliringu.) Beograd —, London 26. Milan 45.45, Newvork 533.41, Pariz 35.45, Praga 22.20, Curih 173.71, 100 S v zlatu 128 S pa p. Efekti. Ljubljana. Vojna škoda 378 — 380. 7% investicijsko 73 — 76, 7% Blair 67 _ 8% Blair 77 — 78, 4% agrane 45—56, 6% begluške 65 — 66. Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 378 — 380, za marc - maj 378 — 380, za junij 380 bi., 7% investicijsko 73.50 — 76, 4% agrarne 43.50 — 4o, 7% Blair 67.25 do 67.75. 8% Blair 77.25 _ 77.75, 7% Drž. hipotekama banka 70 — 71, 6% begluške 66 do 66.75; delnice: Priv. agrarna banka 252 den.. Trboveljska 121 — 125. Beograd. Vojna škoda 379.50 — 380 (380 do 379.--0), za marc 379.50 _ 380 (380.50 do 379.50), za april _ (381.50), 7% investicijsko 75.50 — 76 (76), 4% agrarne 46.75 do 47.50, 6% begluške 06.43 — C6.7S (07 do 65.50), 8% Blair 77 den. (76.50), 7*/. Blair 67.50 _ 68 (67.25 — 67), 7% Drž. hipotekama banka 71 — 71.50 (71), Narodna banka 5350 — 5400, Priv. agrarna banka 258 — 259 (257 _ 260). Dunsj. Dunav-Sava-Jadran 13.15, Državne železnice 23.95. Trboveljska 14.50, Alpi-ne-Montan. 10.65, Sečerana 14.70. Blagovna triišea 2ITO + Cliicago. 25. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 96.50. za julij 90.875, z« september 90.125; koruza; za maj 84, za julij 79.75. + W in ni peg. 25. februarja. Začetni tečaji: Pšenica: za maj 82.8750, za september 80.3750. + Ljubljanska borza (25. t. m.) Tendenca za žito stalna. — Nudi se (vse franko nakladalna postaja): pšenica: baška, 79 kg, po 135 — 138, banatska, 87 kg težka po 132 — 133; oves: bosanski 105 — 110; koruza: baška po 77.50 — 80; banatska po 75 _ 76; moka: baška in banatska »0« jki 215 — 2»; baška »2« po 200 — 220; baška »5« pa po 180 — 200; otrobi: baški debeli 1(6 _ 110. + Novosadska blagovna borza (26. L m.) Tendenca nespremen'ena Promet 6lab. Pšenica: baška potiska in slavonska 128 do 130; baška in sremska 122.50 - 124: banatska 119 _ 124. Oves: baški. sremski. slavonski 87.50 _ 90. — Rž: baška 72230 do 125. — Ječmen: baški in sremski. 65-66 k^ 125 — 130; jari, 67/68 kg 135 _ 140. _ Koruza: baška in sremska 67—68; banatska 64 — 65. Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 192.50—215; »2« 172.50—195; »5t 152.50 _ 175; »6t 135 — 147 50; »7« 110 — 115; »8« 80 — 85. — Otrobi: baški in sremski 82 - 84; banatski 81—83. — Fižol: baški in sremski beli 132.50 do 137-50 -I- Budimpeštanska terminska borza (25. t. m.) Tendenca slaba. Promet srednji. — Pšenica: za marc 16.94 — 16.95, za mi j 17.15 — 17.17; koruza: za maj 11.71—11.73. Ponos perice in gospodinje je lepo, belo perilo, ki ga dž le tHtVtetCt- terpentinovo ntiCo 4. *»*ovnfte ara povsod? Gospodari Politika In krvni pritisk Usodno duševno razpoloženje nase dobe — Mladina se ne bi smela baviti z razburljivimi aktualnimi vprašanji, če hoče ostati zdrava Za dobro obratovanje krvnega obtoka ne zadostuje samo zdravo srce, temveč je potreben tudi normalen krvni pritisk. Previsoki ali prenizki pritisk je skoraj gotovo v zvezi s kakšno boleznijo, vendar mu današnji zdravnik ne pripisuje več tolikšnega pomena kakor nekoč. V nekem predavanju je govoril znani fiziolog prof. dr. Wenckebach o tem vprašanju in je prišel do deloma zanimivih zaključkov. Dejstvo je, da vplivajo konstitucijski, klimatski in dedni vplivi na višino krvnega pritiska, v marsikateri družini je višji pritisk podedljiv, n« da bi ga mogli pri tem označiti vselej za bolezen, ženske imajo v splošnem višji pritisk nego moški, zanimivo pa je tudi, da nanj ne vpliva telesno delo v takšni meri kakor n. pr. duševno razpoloženje, mraz ali fiziološke spremembe po obedih. Veliko vlogo ima krvni pritisk pri bolnikih z angino pectoris. Med tisoč takšnimi bolniki, ki jih je pre-iskal prof. VVenckebach, jih je imelo okrog 700 zvišan pritisk, ostali so imeli ▼ mirnem stanju normalen in često celo nizek pritisk, pri napadih bolezni pa vedno višjega. V ostalem pa sta" dve obliki te bolezni, ki se je ljudje tako boje. Ena oblika poteka milej'. in ne privezuje bolnika na posteljo, pač pa se javlja z bolečinami okrog srca, včasih iz prav malenkostnih vzrokov, n. pr. pri hoji po obedu ali po prestopu iz toplega prostora na mraz. Obe obliki angine, huda in milejša, imata prav za prav le te bolečine skupno. V zadnjih časih je opaziti velik porast bolnikov s to boleznijo. Wenckebach pravi, da bo glavni vzrok za to Od Pacifika k Atlantiku Ponesrečen poizkus ameriškega letalca Posta — Pred novimi rekorderskimi podvigi v stratosferi Ameriški enooki letalski rekorder Wil-ley Post je te dni v Burbanku (Kalifornija) startni k stratosferneinu poletu proti Vorku, kamor jc nameraval priti v sedmih ali osmih urah. Njegov podvig je zbudil v Ameriki ogromno zanimanje zaradi tega, ker je bil zasnovan kot najdaljši polet svoje vrste. Post jc namreč nameraval preletcti razdaljo med Pacifikom in Atlantikom, ki meri v zračni črti kakšnih 4000 km, v sedmih do osmih urah Kmalu po startu pa jc moral letalec svoj naskok na rekord opustiti, kakor sc zdi zaradi napake v motorju. Spustil se je na zemljo v bližini Munroškega jezera v Kaliforniji. Pristanek je bil zelo težak, ker je Post, hoteč izboljšati aerodinamič- Kaj i« videl v Ameriki Znani nemški pisatelj Štefan Zweig, ki se je vrnil te dni s potovanja po Ameriki. je v Londonu v razgovoru s časnikarji navedel celo vrsto tehničnih čudežev, ki jih pri nas niti ne poznamo, a so v Ameriki že nekaj vsakdanjega. Tako delujejo v newvorških poslovnih m drugih lokalih rafinirani ventilatorji, ki dovajajo brezšumno sveži zrak, a pri tem odvračajo tudi cestni hrup; v bolnišnicah imajo pa ventilatorje, ki oskrbujejo dvorane z ozonom in lovijo bacile. Največji čudež pa se Zweigu vidi to, da čitajo tam knjige v nakladah po 120.000 izvodov in več, tako n. pr. W'erflovo knjigo *Štiri-deset dni Musa Daga« rn tudi Zvreigovo »Marijo Antoinetto«. Premeten i cigan Bukareštanski listi poročajo o premetenem triku, ki ga je uporabil neki cigan, da si je nabral denarja. V raztrgani obleki in s petimi jokajočimi, nagimi otroki je legel na tir pred prihodom brzovlaka. V zadnjem trenutku so vlak ustavili, strojevodja je vpil na cigana, da bi ga bil z vso družino skoraj povozil. Saj to sem hotel, je menil cigan, ker ne vem, kako naj prebranim svoje lačne otroke. Med potniki je stvar zbudila sočutje in neka dama je priredila zbirko, ki je vrgla ciganu skoraj 10.000 Din. To bi za nekaj časa že zadostovalo, toda cigan je imel druge namene. Naslednjemu brzovlaku se je primerilo isto in tako še drugim v naslednjih dneh. Cigan je bil nabral že težke desettisočake. Toda nekega dne je ponovil trik pred brzovlakom, ki ga je vodil eden izmed strojevodij prejšnjih vlakov. Takoj je pozval policijo. Možje postave pa so ujeli le petorico nagih otTok, premeteni oče je ušel. Lindberghova pestunja v varijeteju Guvernanta Bettv Gow, glavna priča v procesu proti Hauptmannu v Flemingto-nu. se jc te dni vrnila iz Amerike na Angleško. V Southamptonu je morala policija mobilizirati posebno četo stražnikov, ki so ščitili pestunjo ugrabljenega Lindber-gha pred zvedavo množico Betty Gow bo po vesteh iz Anglije nastopala v nekem \arijeteiu. ki jo zaradi njene popularnosti v flemingtonskem procesu angažiral za redna gostovanja. O svoji vlogi v flemingtonskem procesu noče Betty Gow dati nobenih pojasnil. S krvjo podpisana ustava Nova ustava Filipinskih otokov je menda edina na svetu, ki je bila podpisana s človeško krvjo. Ko je bila ustava, ki jo je moral predhodno odobriti prezident Zedinjenih držav Roosevelt, predložena v podpis narodni skupščini v Manili, si je poslanec Gregorio Prefecto zavihal rokave jopiča in srajce, pozval zdravnika poleg sebe, naj mu odvzame ampulo krvi, nato pa ob velikih ovacijah občinstva pomočil pero v lastno kri in podpisal zgodovinski dokument. Poroka brez praznoverja V Filadelfiji sta si dva novoporočenca na svoji poroki privoščila drastično demonstracijo proti praznoverju. K pojedini sta povabila 13 gostov, posodje je bilo položeno v križnem redu po mizi, nevesta je nosila črn pajčolan, ob vhodu v jedilnico je mora) vsak gost stopiti skozi dve poševno postavljeni lestvi, a z eno vžigalico so prižigali vedno po tri cigarete. Dninar podedoval milijone Dninar Jurij Hatrina iz Nyiregyhaze je te dni prejel obvestilo od politične oblasti, da je podedoval po nekem sorodniku, ki se je bil svojčas izselil v Avstralijo, 128 milijonov pengov. Srečni dedič je reven kakor cerkvena miš ter o8e štirih otrok. ni položaj letala, odvrgel kolesa z* pristajanje na tla. Moral je zavoljo tega pristal v jadralnem poletu. Ko je letalo sedlo na zemljo, pa se mu je zlomil propeler. Post je k sreči ostal nepoškodovan, pač pa se je letalo »NVinnis Mae« močno pretreslo in ga bodo morali popraviti, kajti Post ni opustil načrta za polet skozi stratosfero. Svoj podvig bo v kratkem ponovil. Willey Post je znano ime v letalskem svetu. Konec junija 1931 je skupno z letalcem Gattvjem sTečno izvedel polet okoli sveta ter absolviral v osmih dneh 15 urah in 51 minutah 25.000 km zražne vožnje. Ta uspeh pa ga ni zadovoljil. Z istim letalom »NVinnie Mae« je nastopil 15. julija 1933 sam nov polet okolu sveta in je prišel na cilj v sedmih dneh 49 minutah in 30 sekundah kljub temu, da je bila ta proga kakšnih 300 km daljša od proge, po kateri sta letela prvič z Gattyjem. Tudi za polet v stTatosfero ima doslej za seboj že več poskusov. Nekaj dni pred zadnjim startom je vzletel na poizkusno vožnjo in se dvignil v višino 8 km. Njegovo letalo je doseglo ob tej priložnosti brzino 500 kilometrov na uro. Ko se je vrnil na zemljo,. je izjavil, da je o uspehih stratosfer-nih poletov popolnoma prepričan. Zato je verjetno, da bo poizkus od Pacifika do Atlantika ponovil že v najkrajšem času. v duševnem ozračju naše dobe. ki jo označujejo gospodarske krize, brezposelnost in splošna politična negotovost. Kriva pa bo tudi politična gonja, ki se ne ustavlja niti pred srednješolsko mladino in ustvarja nepristne junake. Nujno bi bilo potrebno, da bi vsaj mladino očuvali vsakovrstnih političnih afektov, ker je znano, kako se vsi afekti pokažejo potem v obolenjih srca, v zvišanem krvnem pritisku in posredno po tem v porastu angine pectoris. I Sfinga uganke. V E 1. 1935. daje R I samo nagradne Najlepši romani so večinoma tisti, ki jih nismo doživeli do konca. Samo kdor zna fitati v ženskih očeh med vrsticami, je pravi utatelj. Cas nam jc ustvaril nov tip bahača: tistega, ki se baba s svojo revščino. Ves dan sonce Neki inženjer iz Verone si je zgradil hišo, katere vrhnje stanovanje se s pomočjo posebnega motorja ves dan suče po soncu in vpija njegove žarke Truplo v koveegu Pred meseci je v bližini Pariza neki domačin z Marti-niqua umoril svojo ženo, jo razkosal in zaprl v kovčeg, tega pa zacementiral — Umor zaradi dvoženstva, žrtev mulatska plesalka igralka ter plesalka na dvomljivih odrih. Dve uri pozneje po Soleila, ki je živel še vedno v tem kraju brez posla, aretirali. Priznal je brez nadaljnjega, da je ženo umoril in iz njegovih izpovedi je bilo takoj jasno, zakaj je to storil. Zakon med obema mulatoma je bil precej iluzoren. Videla se nista po cele tedne in tudi mesece, vsak je hodil svojo pot. Solefl je pred štirimi leti izkoristil takšno priliko slamnatega vdovstva, da je zapeljal v nekem drugem kraju dekle iz dobre Morilčeva žrtev V Ambenriiliersu n« Francoskem »o odkrili šele sedaj strašen zločin, ki se ja zgodil po vsej priliki že lanskega junija. Neko stanovanje v veliki najemniški htši je bilo že osem mesecev prazno. Zadnji najemnik, neki Angel Soleil, mula* z otoka Martiniqua. ga je bil ostavil pred tem časom, ne da bi pobral niti nekaj revnega pohištva in perila. V hiši je bilo še več drugih stanovanj praznih in tako se lastniku ni mudilo, da bi ga izpraznil. Te dni pa je dal hišniku nalog, naj ga pripravi. Hišnik je to storil. Med drugimi stvarmi, ki jih je našel v stanovanju, je zbudil njegovo pozornost kovčeg, ki je bil ves ometan s cementom. Odstranil je cement in ga odprl. V tistem trenutku mu je udaril v nos strašen smrad. V kovčegu so bili razkosani deli že segni-tega ženskega trupla. Hišnik je takoj obvestil policijo, ki je izvršila preiskavo. Ni bilo dvoma, da je bil storilec tega groznega zločina bivši stanovalec, žrtev pa njegova žena Severina, mulatka kakor on. Morileo Ai(« SftUU Detektivi odnašajo strohnelo truplo družine m se z njo poročil, ne da bi ji povedal, da je že oženjen. Toda njegova prava žena se je takrat postavila po robu. prišel je zaradi bigamije pred sodnike, ki so ga obsodili na 18 mesecev ječe. Po prestam kazni se je vrnil k ženi in sta zakon nadaljevala ne dosti drugače nego prej. Dokler je imel dobro službo kot knjigovodja, je še šlo, ko je pa ostal brez posla, je začela žena spet hoditi po svojih poteh in se je vračala, kakor sam pravi, samo zato, da je netila zaradi njegove brezposelnosti prepir. V nekem takšnem prepira jo je udaril s steklenico po glavi, da je obležala mrtva. Pravi, da ni imel poguma, da bi se sam javil, pač pa je truplo, da bi za nekaj časa zakril zločin, razkosal, stlačil v kovčeg in tega zacementiral. Po tem dejanju ni mogel več vztrajati v stanovanju in je odšel Ker sosedi niso bili dosti vajeni, da bi videli oba zakonca skupaj, se jim ni porodil noben sum, tako da so šele sedaj odkrili mulatovo dejanje. Ta čas jc morilec v preiskovalnem zaporu m skušajo 17. njega izvleči še neke skrivnosti, ki je vanje zavit zverinski zločin. Na polt v Pariz Avstrijski kancelar Schusehnlgg (levo) In njegov zunanji minister B e r g e \V a 1 d r n e g g (desno), ki sta se te dni v Pariza razgovarjala v salonskem voza, tz katerega sta stopila 50 km pred francosko prestolnico zaradi najavlje-nih •»ooln.listi^rrfh demonstracij Abesinske posebnosti Afriška železnica Iz Džibutija, ki ga imenujejo tudi »najbolj vroči kraj na svetu«, vodi edina železniška proga na hladno abesinsko visoko planoto, raj iskalcev zlata, lovcev na tigre in pridelovalcev kave. Ta proga ima pač svoj vozni red, a nikomur ne pride ua um, da bi se ga držal. Zvedel si n. pr., da odpotuje prihodnji vlak pojutrišnjem. Ko prideš ob določeni uri na postajo, te presenetijo z vestjo, da jo je vlak žeodkuril včeraj. Kakšen izvoznik je podkupil železniško osobje ali pa se je strojevodji mudilo priti čim prej domov kamorkoli ob progi. Lahko se tudi zgodi, da te v Džibutiju ponoči vržejo iz postelje: Vlak odhaja proti Adis Abbebi. — >Kako to? Saj je b 'o vendar rečeno, da odpelje pojutrišnjem 7 c — Premislili so si... A vendar je to tako važna železniška proga, da jo posebe omenja vsaka pogodba z Abesinijo. Pravda pred javnostjo. Na marsikaterem vogalu v Adis Abbebi te presenetijo razburjene skupine ljudi. Misliš si, da se je zgodila nesreča ali pretep, pa ni nič takšnega. Samo dva možakarja govorita z vso vnemo in se zagovarjata pred improviziranim vodnikom, ki je prva in zadnja instanca v teh razpravah. Običajno gre za neplačane dolgove. Vsak abesinski upnik ima pravico, da pozove svojega dolžnika na odgovor pred takšnega neizšolanega, toda veščega kadijo. Sodba je vedno enaka: obtoženca privežejo za roko ob tožitelja in mora tako dolgo zanj delati, dokler se dolg ne poravna Po drugi strani pa mora tožitelj ves ta čas dobro skrbeti za dolžnikov telesni blagor. Zadovoljna sta oba: upnik si prihrani dolgotrajne pravne in eksekucijske formalnosti, dolžnik pa dobro živi in njegova čast ni v ničemer prizadeta. Moško potomstvo. Abesinci imajo polno prikupnih običajev, a tudi kakšnega zelo neprikupnega. ČE 8EREŠ TO, IZVEŠ da imajo v srednji Aziji izrazito poletno temperaturo. V Taškentu je kazal toplomer te dni 16 stopinj C, v Samarkandu 20, v Stalinabadu celo 29 stopinj. Tulipani, hiacinte in narcise so v bujnem cvetu; da bodo v Londonu začeli graditi posebno bolnišnico za pse. Glavnico je dal na razpolago neki stari prijatelj četveronoge-ga človeškega spremljevalca, ki je v ta namen volil .S0.000 funtov; da se je vrnil neki 73 letni moški iz St. Louisa v Ameriki v naročje svoje prve žene. s katero je najprej živel 40 let v zakonski skupnosti, nato pa se je ločil od nje in preživel enajst let kot samotar; da jc na nekem izletu v Baskidih zasul plaz snega štiri poljske smučarje. Dva so oteli živa, dva so potegnili mrtva izpod snega. Godba za nevrastenike Te dni so imeli na Dunaju potrebo videti m poslušati skupino italijanskih futu-ristov pod vodstvom proslulega Marinetti-ja. Na večeru jc nastopil tudi futuristični skladatelj Aldo Giuntini, ki je predvajal skladbe, kakor »iSinte/a strojev«, »Sintezo neskončnosti«, »Sinteza grozotnega trenutka v višini 3000 m", »Sinteza kocke in sferoida«-. Vse tc stvari so ljudje poslušali v takšnem razpoloženju, da je s polno pravico dodal še »Sintezo za ozdravitev nev-rastenikov«. Poizkusni balon - 30.600 m! Aerološka opazovalnica v Moskvi je te dni spustila v zrak radijsko sondo, ki je dosegla 30.600 m višine. To višino je dosegel balon v kratkem času 82 minut. V imenovani višini je sonda registrirala 51.3 stopinje mraza, dočim je kazal toplomer na zemlji ob istem času 9.4 C. Presenetljivo je dejstvo, da je balon registriral v višini 17.700 m 60.9 stopinj mraza. Pri bojevitem rodu Galov, ki 2tvi na pro- obljudenem ozemlju, je bil še pred nekoliko leti v veljavi zakon, da sme imeti mož sina le v tera primero, če ubije kakšnega sovražnika tz svojega rodu. Vsak. ki Je pričakoval otroka, je bil srečen, fte Je umrl kakden? bližnji sorodnik, kajti v tem prtme.ru ni bilo treba nikogar umoriti. Poveljnik italijanskih žet v Vzhodni Afriki Vzrok katastrofe „Macona" Ameriška javnost, ki šc vedno stoji pod poraznim vtisom katastrofe »Macona«, je te dni izvedela, da je povzročila nesrečo in konec zrakoplova konstrukcijska napaka. Komisija, ki je proučila vzroke katastrofe, je izrazila nado, da se bo ameriška vlada odločila za zgraditev novega vodljivega zrakoplova tipa »Macon«, seveda s primernim upoštevanjem konstrukcijskih izkušenj, ki so jih pokazale zadnje nesreče v ameriški vojni mornarici. Izpopolnjeni Shakespeare V Tiflisu igrajo zdaj Shakespearovega »Julija Cezarja«. Vodstvo gledališča je ob tej priliki objavilo, da je ohranilo »temeljno črto« drame, izpopolnilo pa jo je s prizori iz drugih Shakespearovih rimskih del, aKorioiana« ter »Antonij tn KLeopatrac. Generui i« r a z i a n i se je s svojim Štabom vkrcal na »Vulcanio«, ki je nato krenila z vojaškim transportom proti Vzhodni Afriki Dva stara praska hotela izgineta Kakor poročajo iz Prage, prične Zivno-stenska banka v kratkem graditi poslopje, ki bo največje v Pragi in bo stalo 130 do 150 milijonov Kč. Dvigalo se bo na prostoru, kjer stojita danes dva prastara, znamenita hotela, hotel »Modra zvezda« ki »Črni konj«. V obeh so bivale svojčas kronane glave. V »Modri zvezdi« imajo med drugim zgodovinsko sobo, v kateri sc je 1. 1866. sklenil praški mir med Avstrv jo in Prusko. Najlepše uho na svetu V Parizu so imeli te dni tekmo, pri kateri so izbrali žensko z najlepšimi ušesi na svetu, žirija, ki je bila sestavljena iz slikarjev in kiparjev, se je med nič manj nego 913 tekmovalkami odločila končno za mlado kmetico iz Bretonije. Razen priznanja je prejela zmagovalka še par dragocenih bisernih uhanov. ANEKDOTA Kardinal Mazarin se je prijavil nekega dne za avdicenco pri L»udoviku XTV. Dejali so mu, da ga kralj ne more sprejeti, ker ima migreno. Naslednjega dne je spet. prišel in kralj ga je sprejel brpz nadalj-njega. ^Migrena je proč.« je dejal : Videl sem jo odhajati.« je odvrnil Ma-zann, ne da. bi trenil z očmi, »imela je krasne plave lase in motno sinjo oblek<->< VSAK DAN ENA iSKaj, vi kuhate jedi na olju?« kuham jih vendar na plina* ; JUTRO>. šu 17 ji P O R T Smučarske tekme naših podeželskih klubov Zaradi pomanjkanja prostora smo morali odložiti poročila nekaterih smučarskih tekem še iz prejšnjega tedna, ki jih sedaj ra kratko objavi lamo. V Zagorju so se vršile medklubske tekme za prvenstvo Zasavia. Tehnični odbor je moral zaradi neugodnih vremenskih razmer postaviti smuški tek na pobočje Sv Planine Prosa ie bila dolga 16 km. Startalo je 22 tekmovalcev, na cilj pa je prišlo samo 11. Prvo mesto in naslov smučarskega prvaka Zasavja je dosegel Ha škovec Ljuban Mušič v času 1:28.32. Dobil je krasen pokal, dat dr Slavka Gru-ma. Sledili so mu Bevc Edo (Ljubljana) 1:35, Senčar Lado (Ljubljana) 1:35.28, Mi-helčič Stane (Ljubljana) 1:39.04 in Zmrz-Ijak Ivan (SPD Zagorje) 1:39.46, ki je poslal prvak zasavskih klubov ter prejel krasno plaketo, dar zobotehnika g. Ivana Hribovska. Popoldne <*o se vršili propagandni skoki. Razumljivo je, da so skoki zaradi izredno slabirj snežnih razmer končali skoraj vsi s padcem. Edino Klančnik Karel je svoje dolge in lepe skoke izvedel v odličnem stilu brez padca Dobil je prvo nagrado (153 točk. najdaljši skok 25 m). V izvedbi jeseniške Skale so se na planini Rožci vršile medk jske tekme v smuku, ki se jih je udeležilo 24 članov jese-; ških klubov. Proga je bila dolga 5 km z •šin.>ko razliko 700 m. Bila je dokaj težka. -vo mesto je zasedel Benedičič Mirko (.Skala) 8.55. Sledili so Moderc Stanko (Bralstvo) 9.07.4, Schwab (Skala) 9.41, Novak Joža (Skala) 9.42, 2van Alojzij (Go-'cniec) 10.12 itd. Izven konkurence je bil nrvi Koren Fran (Enakost) 11.35.4. Letos ustanovljeni Koroški zimskosport-ni podsavez je priredil v Prevaljah skakalne tekme, pri katerih je startalo 10 sem-orjev in 3 juniorji. Na mali skakalnici so izvedljivi skoki do 15 m. Prvenstvo KZSP hi je osvojil Dolinšek Maks (Guštanj— Kotlje) 11, 12, 12 m. Pri jumorjih je zasedel prvo mesto Kolar Fran (Guštanj— Kotlje) 10. 12. 13 m. Podsavez je izvedel tudi tekmo na 15 km n slalom. Na 15 km je startalo 15 tekmovalcev dva pa sta odstopila. Rezultati: 1. Mešel Pavel (SPD Prevalje) 1:29. 2. Stefič Josip (Guštanj—Kotlje) 1:36.12, 3. Har-no!d Pavel (Guštanj—Kotlje) 1:36.29. ,->iak>m proga je bila dolga 400 m ter so io tekmovalci morali prevoziti dvaiaat. V konkurenci je startalo 15 tekmovaicsv izven konkurence pa 3. 1. Novak 1'ian, 2. . )tenbergcr Josip, 3. Scherle Josip, vsi 6PD Mežica. Službene objave LNP (Seji. u. o. 20. februarja 1935.) Navzoči; Dr. Kosti, Kuret, Runtič, Logar, Cigler. Slamič, Buljevič, Malovrh, S! novec, Dorčcc, Kralj. Jugovec, Kern, Skalar. opisnik seje u. o. od 8. februarja t. 1. «c odobri. K poročilu o glavni skupščini m pred-metri razpravi se vzame na znanje dopis BLP, ki vsebuje predloge o reorganizaciji INS. dalje odobrijo okrožnice LNP klubom, vsebujoče predloge za glavno skupščino JNS in odgovor na okrožnico, ki jo ie klubom razposlalo »Društvo prijateljev športa« v Ljubljani. . Za delegate LNP za glavno skupščino JNS se soglasno izvolijo gg. Kralj, Kuret n Stanko. Delegatom se nalaga, da posve-•i:o vso pozornost zlasti vprašanjem, ki živo zadevajo interese slovenskega športa. Nadalje se vzorne na znanje dopise 1SSK ribor St. 2117 od 17>'Il in dopis SK Ilirije od 19 II, ki sc predložijo glavni skup- iini JNS, prav tako tudi prošnje Jvche 'flenke, Ulage. Franceta, Lazarja Milana, /'.nidaršiča Staneta in Rihterja Hinka, zadevajoče znižanja kazni. Vzame se na znanje ostavka g. Teršana Rafka na mesto v k. o. ter se kooptira g. Dolenc Alojz, dalie začasno odložitev funkcije L blagajnika LNP g. Setine Franja, katero funkcijo se začasno poveri g. Francu Jugovcu. Dopis SK Reke Ljubljana—Vič od 13/11. clede b.trijere se predloži p. o., SK Šoštanj 'ošfanj glede verifikacije igrišča pa pozove, da pošlje «kico igrišča, SK Čakovec št. 30'35 od 19/11. se predloži p. f. Vzamejo se na znanje novi odbori klubov: SK Grafika Ljubljana predsednik g. >trukelj Jože, tajnik g. Stanko Jurij, naslov kluba: Štrukelj Jože. Ljubljana, Ma-sarvkova c. 14 IV. SK Reka Ljubljana— Vič predsednik t!. Z^ilokar Rudolf, tajnik Miki' Jože, klubov naslov: Hartman Tvan. Trboveljska premogokopna družba Ljubljana. Nadnlie se vzamejo na znanje dopisi: ISSK Maribor št. 2 17 Naslov kluba r J. Konic, Maribor, Marijina ul. 24, SK Radom-1 ie št 18/3=5. '-K Jugoslavija Pelje od 18 IL, SK Korotan Rakovnik— Ljubliana št. 13S' 35. SK Laško št. 138/34-35, SK Slavija Ljubljana od 11 II. Na priiflvo direkcije drž žel. v Ljubljani št 137/11-35 z dne 7 11. t 1 se uvede postopek proti SK Svoboda Maribor. Pozivajo se vsi klubi, k' še niso poslali klubskih značk, da se odzovejo zadevnim sklepom u. o. ter nošlieio čim prej po eno značko svojega kluba Namesto odstopivšega predsednika o. o. Maribor se imenu ie dr. Glušič. O. o. Trbovlje se razreši, do imenovanja nove uprave o. o. pa ^e poveri vodstvo poslov dosedanjemu predsedniku in tajniku o. o. Pozivajo se klubi, da dostavijo podsa-vezu lanske članske izkaznice v svrho podaljšanja za leto 1935 Pazijo naj, da bodo vse izkaznice podpisane no imetnikih, ker repodpisanih izkaznic železni.šk« direkcija ne ho več potrdila, odnosno podaljšala Z izkaznicami naj klubi dostavijo seznam izkaznic v dvojniku (najboljše na papirju kanclijskega formata) z navedbo tekočih številk igralčevega priimka in imena in zaporednih številk izkaznic. Pred nričetkom sezone se vsi klubi opozarjajo na točno vršenie rediteljske službe. da se prenrečijo neredi na igriščih V bodoče bo podsavez v stvari rediteljske službe strogo postopal in svari klube že v nap'ej pred posledicami Tajnik I. Sekcija ZNS (Službeno) Seja upravnega odbora jutri v sredo ob 18.15 v Kavarni Evropi. SK Iliri it (nogometna sekcija) V sredo ob 18 sestanek za vse juniorje v klubski sobi kavarne Evrope. Pridejo naj Kos, lx)vrenčič. Vodnik, Zargi, Kroupa, MthcliS, Miha, Hacler, Eržen. Erber, Smerdu, Zaje. Vovk, Rogelj in vsi ostali. ASK Primorje (nogometna sefcUja) Danes od 15. naprej trening na igrišču Za igralce liginega in prvega moštva, ki nimajo časa, strogo obvezen cross-countrv ob 18.30 in 19.30. 2SK Hermes (nogometna sekcija). Danes ob 20. strogo obvezen sestanek vseh lgračev pri Kočarju. Zaradi rešitve važnih zadev vsi igrači gotovo. SK Slavija. Danes ob 19.30 strogo obvezen sestanek vseh članov pri g. Obla* na Tržaški cesti. Važen zaradi občnega zbora, ki bo 28. t. m. Kdor ima opiemu doma. naj jo vrne na sestanku. Poravnaj te članarino, sicer nimate glasovalne f.ra vice. SK Reka. Jutri ob 19.30 strogo obve zen trening v telovadnici osnovne šole na Viču, na katerega se pozivajo: Franci. Mi lo. Broni, Edo. Tine. Korli, Korle, Kamilo Draoe. Dane. Ivcn D Nani, Ivan B. tn Riko Kofce, 24. februarja: Temperatura —6. solnce. na meterski podlagi 20 cm suhega snega. Smuka odlična. _ _ ^^ Radio Torek, 26. febrnarja. LJUBLJANA 11: Šolska ura: Pravljica in življenje (France Cepuder). — 12: Plošče — 12.30: Poročila. — 13: Cas, plošče. — 18: Otroški kotiček (Manea Romanova). — 18.20: Primorska kuhinja (ga. Mira Znidar-šič). _ 18.40: Nemščina (dr. Rolarič). -19.10: Pravna ura (dr Knaflič). — 19;»): Nacionalna ura: Stevan Nemanja (proi. Sta-nojevič _ iz Beograda). — 20: Cas, jedil ni list, program za sredo. _ 20.10: Koncert pevskega društva »Sava«. — 21.10: Cas, poročila. Radio - orkester. — 22.30: Angleške plošče. Sreda, 27. lebrnarja. LJUBLJANA 12: Plošče. — 12.50: Poročila - 13: Cas, plošče. - 18: Plošče po željah. — 18.30: Pogovor s poslušalci. — — 19: Sokolsko smučanje (Dušan Podgor-nik). _ 19.20: Cas, jedilni list, program za četrtek. _ 19.30: Nacionalna ura: Zgodovina sloga našega naroda (prof. Popovič — iz Beograda). — 20: Klavirski koncert prof. Viktorja Urbančiča iz Gradca. — 20.43: Fantje na vasi. _ 21.30: Triglav-šramel - kvintet. _ 22.15: Cas, poročila. — 22.30: Slovenska umetna pesem na ploščah. — 23: Esperanto: SmuŠki tereni v Sloveniji (dr. Reya). BEOGRAD 16.30: Orkester. — 20: Prenos iz Ljubljane. — 22.15: Plošče. — ZAGREB 12.10: Plošče. — 17.45: Viola. — 20: Prenos iz Ljubljane. - PRAGA 19.30: Ameriške slike. _ 20.10 Predpustni program. _ 22.15: Plošče. - BRNO 19.30: Program iz Prage. — VARŠAVA 19.30: Pesmi. — 20.30: Plošče. _ 21: Chopinov koncert. — 21.40: Poljske pesmi. — 22.15: Ples. _ DUNAJ 12: Plošče. — 16.05: Lahka glasba. — 19.10: Arije in pesmi. — 19.50: Slike iz Afrike. — 21.15: Evropski koncerta iz Danske. — 21.55: Mešan .program. — 23.45: Plošče. _ BERLIN 20.15: Pot na vzhod. — 21: Orkestralen koncert. _ 22.20: Ples. - K6NIGSBERG 20.15: Iz Berlina. _ 21: Opera. — 22.46: Handlov koncert. _ 23.15 Lahka glasba. — STUIT-GART 20.15: Iz Berlina. — 21: Glasbene dragotine. — 21.15: Evropski koncert iz Danske. — 21.45: Lahka glasba. — 24: Nočni koncert — RIM 17.05: Mešan glasbeni program. — 21: Opera »Faust«. REPERTOAR DRAMA. Začetek ob 20 Torek, 26.: Zaprto. Sreda, 27.: Vihar v kozarcu. C. Četrtek, 28.: Blodni ognji. B. Petek, 1. marca ob 15.: Vihar v kozarcu. Dijaška predstava po znižanih cenah od 5 do 14 Din. OPERA. Začetek ob 20. Torek, 266.: Netopir. A. Sreda, 27.: Dorica pleše. Sreda. Četrtek, 28.: Mignon. Četrtek. ★ V proslave 251etnega jubileja nspešnega delovanja režiserja in igralca g. Milana Skrbinška bo 16. marca premiera Shakespeare je ve igre »Beneški trgovec« v Ciril Debevčevi režiji. Jubilant bo igral vlogo žida Shylocka. G. Skrbinšek, ki je od leta 1922. nepretrgoma delujoč član ljubljanske drame, se je mnogo posvečal kulturni vzgoji srednješolske mladine ter je vodil režije njihovih predstav. Njegova velika zasluga je, da so igrali predvsem Cankarjeva dela. Jubilej tega zares delavnega igralca in režiserja ponibni obletnico plodovitega kulturnega udejstvovanja. Straussova opereta »Netopir« je klasično delo. polno prekipevajoče veselosti in muzikalnib fines. ki očarajo poslušalca ved no znova. Znameniti dirigent Toscanini pravi o Straussu: »Johann Strauss pomeni zase Dunaj. Še vedno je v zraku tega mesta čar njegove neminljive melodike. Občudujem ta glasbeni genij.« Nova opereta »Zdaj vam eao saigram« ima kot osnovo Nestrovev zabavni tekst iz njegove komedije »Danes bomo tiči« in pa muziko kraljev valčka, obeh Straussov. V opereti je obiio baletnih vložk, zabavnih kupletov, pred vsem »Zdaj vam eno zaigram«. Sodelujejo najodličnejši predstavniki operete in pa v pevskih partijah ge. Kogojeva, Zupevčeva in Ribičeva. Z opereto bo ustreženo vsem prijateljem */« takta in pa zdravega smeha. Premiera bo v petek 1. marca. CELJSKO GLEDALIŠČE. Začetek ob 20 Petek, 1. marca: Trije vaški svetniki. Uprizoritev celjskih igralcev. Abonma. Torek. 5 marca: Trije vaški svetniki. Ljudska predstava. Izven. MARIBORSKO GLEDALIŠČU. Začetek ob 20 Torek. 26.: Pestri večer Smerkoljeve, Jela Čina In Vondrn*kn O Sreda, 27.: Veseli kmetič. B. Četrtek, 28.: Od zore do mraka. C. Znižane cene. Zadnjič. Iz življenja na deželi Z Jesenic s— Himen. V nedeljo ae je poročil v cerkvi av. Jakoba v Ljubljani g. Anton Udlr, hital posestnik ln pismonoša na Javornl-ku, m gospodično Orehek Angelo z Javor-nika. Novoporočencema želimo obilo sreče. Iz Kranja — r— Proslava 86-letnlce Masarjfca ae je vršila v Kranju slovesno 23. t m., torej prav ob 20-letnici, ko je v ženevi kolonija češkoslovaških emigrantov sprejela v svojem klubskem prostoru novega emigranta, takrat 65-letnega vseučiliškega profesorja iz Prage dr. T. G. Masaryka. Prireditelji so bih JCL, Sokol tn Ceska beseda. O Ma-saryku in čeških emigrantih je na prireditvi govoril češkoslovaški konzul iz Ljubljane g inž Sevčik. Njegove besede so spremljale skioptične slike. JCL v Kranju mu za lepo predavanje izreka prisrčno zahvalo r— Iz podružnice SPD. Notico pod tem naslovom v nedeljskem »Jutru« moramo nekoliko popraviti. G. Rici Mayr je iz razloga, ker se ne strinja z odborom glede nakupa deležev »šmarjetne gore«, odboru javil, da odlaga blagajniško funkcijo. Na prošnjo deputacije, ki se je pri njem zgla-sila, pa je obdržal posle blagajnika podružnice SPD do prihodnje skupščine meseca marca. r— Ogenj na Primskovem. V nedeljo opoldne je nastal ogenj v mizarski delavnici Jožeta Zupančiča Ker so ogenj takoj opazili in go prispeli tudi gasilci, je bil takoj udušen, tako da večje škode ni napravil. Iz Litije i— Zanimivo predavanje. Predavatelj ZKD iz Ljubljane dr Pavel Brežnik nam bo priredil na debeli četrtek 28. t. m. v litijskem kinu Dragi zanimiv večer. Predaval bo o Newyorku, Ameriki in nebotičnikih. Prikazal nam bo okrog 100 slik iz ameriške obljubljene dežele. Mladini vstop k predavanju ni dovoljen! i_ Kurent v Zasavju. Na pustno soboto vabita SK Litija in »Lipa« na družabni večer v Sokolskem domu. Prireditev bo pod devizo »Kurent v Spanoviji«. Vabimo tudi zunanje goste. Iz Hrastnika h— Brezposelni ielljo dela, ne miloščin. V sredo dopoldne se Je vršil prvič, odkar je na Doln sedež občine, reden uraden dan sreskega načelstva na Dolu. Tu. kakor popoldne v Hrastniku, ee Je oglasila pri sreskem načeln.kn večja skupina brezposelnih. Brezposelni so prosili, naj posreduje šef sreza pri sreskem cestnem odboru, da se zaposle pri cestnih delih v prvi vrsti brezposelni delavci, n« pa kmečki sinovi, ki se lažje prežive doma. Nadalje so prosili, naj bi se preskrbelo občini sredstva za javna dela. O. sreski načelnik Jih Je prijazno sprejel iu Jih napotil k pred-stojništvu občine, k! naj naslovi tozadevno vlogo na ban s ko upravo. Vlogo bo načelnik toplo priporočal. h— Za priapevk« tolarskima kuhinjama na Hrastniku in Dolu je predsedstvo občine uspešno posredovlo pri banski nprari. Hrastniški Soli je ostal zaslguran Isti mesečni znesek kot lansko leto, dolska šola bo pa dobivala meaečni prispevek za tolarsko kuhinjo v znesku 1000 Din. S tem Je obstoj obeh šolarsklh kuhinj v naši občini zagotovljen. Benski opravi so pa ia ta čin hvaležni n bolni starši in poeebno njih deoa. b— Konzum življenjskih potrebščin, posebno pa alkoholnih pijač, pri nas vedno bolj od leta do leta pada. V L 1934. se je v naši občini 54.000 Mtrov vina manj stočilo kot prejšnje leto. Po Je Jasen dokaz, da se Je beda popolnoma naselila pri nas in sploh v delavskih revirjih. Iz Ptuja J— V cvetu mladosti je umrl 21 letni abiturient tukajšnje gimnazije g. Novak Franc, sin poštnega poduradnika. Pogreb bo v torek 26. t. m. ob 16. na mestno pokopališče. Blag mu spomin. j— Kino bo predvajal v sredo ln četrtek ob 20. veleopereto »Ne poznam te, a ljubim te«. Dodatek Paramountov tednik. Iz Murske Sobote ms— Gasilci mursko-sobotkega sreza so zborovald 17. t. m. pri »Kroni«. Zbor je vodil župni načelnik g. Benko ln v uvodu počastil spomin kralja Uedinitelja ter pozdravil mladega kralja Petra E. Is poročil povzemamo: 2upa se Jc razdelila na 6 gasilskih okrožij. V teka leta so se ustanovile 4 nov« čete, tako da znaša skupno število čet v župi 99. številčno Je to najmočnejša župa v banovini. V preteklem letu Je bilo v srezu 85 požarov, pri katerih se Je 14 gasilcev poškodovalo. ms— Gostovanje. Mursko Soboto bodo obiskaM dijaki mariborske realne gimnazije in uprizorili v Sokolskem domu veseloigro »Kariero kandlsta Vinoinga«. — Posetite igro! ms— Prebrisan clgsn. Neki cigan is Bo-rejcev je ukrarel tri kolesa in is njih različnih delov je sestavil novo kolo, ga prebarval, izpilil stare številke in vsekal nove. Svoj izdelek Je hotel nato prodat nekemu kmečkemu fantu. Pri tem pa se je njel. Orožniki, ki Jim Je svoj greh priznal, so ga aretirali. Vremensko poročilo številke ss označbo kraja pomenijo L Cas opazovanja. S stanj« barometra, t temp? raturo. 4 relativno vlago v odstotkih 5 smer In brzino vetra. 6 oblačnost <►—10 7 padavine v oun, S vrsto padavin. — Temperatura: prve Številke pomenijo, najvišjo, druge najnižjo temperaturo. 26. februarja Ljubljana 7, 757.1, 1.0, 92, 0, megla, iz megle 0.2; Ljubljana 13, 765.3, 3.0. 86, NE4. 10 —, —; Maribor 7, 754.9, 3.0, 80, 0, 4. —, —; Zagreb 7, 756.9, 4.0, 90. SSE1, 5, 6, —» —: Beograd 7, 758.7, 8.0, 90, Wl. 0, dež, 3.0; Sarajevo 7, 761.7, —1.0, 90, 0, 0, »ne«, 3 0: Skoplje 7, 758.3, 7.0, 60, NNW1, 4, —. —: Kumbor 7, 758.6, 11.0, 60, 0, 0. dež, 30 0: Split 7, 759.0, 7.0, 70, NE2, 5, dež, 7 0; Rab 7, 758.0, 7.0, 80. BSB4, 5, —, —; Rog Slatina 7, —4.0, >5. NE1, 3, — Temperatura: Ljubljana 4J. 0.2. bor 8.0, 1.0: Zagreb 10.0, 3.0, Beograd t 1.0; Sarajevo —, —2.0: Skoplje 100, 6.0, Kumbor 10.0, 9.0; Split 12.0, 7.0; Rab 11.0. €.0; Rogaška Slatina 9.0, —2.0 Vihar in ogenj na Rakeku Rakek, 25. februarja V petek bi tudi 3e v soboto je divjal pri nas močen vihar z nalivom ter odnašal s streh opeko. Nekje pa je povzročil celo, da se je vdrl strop v hiši. Zdaj se je vreme spet umirilo in kaže že čisto pomladno lice. V noči na danes je nekako okrog polnoči začelo biti plat zvona. Ljudje, ki jih je zvonjenje zbudilo, so začudeni iskali vzroka, a gosta megla, ki je nastala po deževju, je branila, da bi mogli takoj opaziti ogenj. Gorel je kozolec posestnika Janeza Urbasa, po domače Grmka. Veter, ki je pihal, je zanašal iskre po sosednih kozolcih in hišah ter bi mogel zanetiti ogenj tudi drugje, če bi ne bilo vse premočeno. Domačim gasilcem se je posrečilo ogenj omejiti in rešiti vozove, zgorelo pa je vse seno in drva. Kako je ogenj nastal. se ne ve. Najbrž je zanetila požar hudobna roka. 1 v * » V ZAKUP ODDAMO tovarno strojev in livarno železa v Zagrebu z vsemi poslopji, instalacijami in opremo, na ugodnem kraju in z znatnim kompleksom zemljišča. Ta tovarniški objekt je prikladen tudi za vsako drugo industrijo. Vprašanja nasloviti na: Propaganda d. d. prej Jugomosse Zagreb. Jelačičev trg 5 pod »Fabrika«. 18by ajlepše ure ivljenja preživi človek, kadar Sta napete romane, ko poSlje svoje misli v čudovit svet fantazije in se tako popolnoma odtrga od vsakdanjih skrbi Romani iz »Jutrove« knjižnice so zato najbolj učinkovito sredstvo za odmor duha, njegovo pomladitev in splošno pomiritev. Vse skrbi, ki nas tarejo često le zaradi naše črnogledosti na življenje, se ob interesantnih dogodkih, zapletljajih in razvozljajih v teh romanih razblinijo v nič. Močni in borbeni se spoprimemo zopet z ne-prilikami vsakdanjega življenja. Privošči si Jih vsakdo! Tek štev. Naslov knjige Broš. Vez. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 • a • • « • • • Blagajna vel. vojvode ..........Din 8.— Din 14.— Luclfer...... Tigrovi zobje . • • • Pater Kajetan . . * . Zvestoba do groba » . Onkraj pragozda » • Mlsterija ....*» Razpad carstva . . • Roman treh src . » • Rdeča megla . . • • Ilektorjev meč ...» Papeilnja Fausta ... Lov na ženo .... Ugrabljeni milijoni . . Milijonar brez denarja . Železna cesta .... Rdeča kokarda . . . Zlati panter..... Seržant Diavolo . . . Belfegor ..... Možje...... • Gusar v oblakih . . . V krempljih inkvizicije . Do Ohrida in Bitolja...... Gostilne v stari Ljubljani . « • * ■ _ Vseh 25 knjig............Din 258.— Din 390. ■ * 0 • • • » 8.— » 14.— • • • » 8.— » 14.— • • • » 8.— » 14.— • • • » 8.— » 14.— • • • » 8.— » 14.— • • « » 8.— » 14.— » 8.— » 14,— • • • » 8.— » 14.— • • • > 8.— » 14.— • • » 8.— » 14.— • • • » 15.— » 20.— • • • » 10.— » 15.— • • • » 15.— » 20.— • • • » 8.— » 14.— • • • » 15.— » 20.— » 15.— » 20.— O • » 10.— » 15.— • • • » » 20.— • • • » 15.— » 20.— • • • » 15.— » 20.— • • • » 15.— » 20.— • • » 25.— » 32.— • • • » 6.— • • • » 6.— Poštnina znaša knjige 6.—, za 1 knjigo Din 2. ,---- ---- ,--- . „ - Od 5 knjig do 9 knjig Din 8.—, za 10 knjig 10.—, za 25 knjig 20,- za 2 knjigi 3.—, za 3 knjige 4.—. za 4 8.—, za 10 knjig 10.—, za 2.r ' ' PRI ODJEMU VSEH KNJIG SE PO 10% POPUSTA. Knjige naročite pri upravništvn „Jntra" ? Ljubljani. V globoki žalosti naznanjamo vsem tužno vest da je naš dolgoletni redni član Inž. DIMITRIJ FROST REDNI UNIV. PROFESOR RUDARSKEGA ODDELKA TEHN. FAK. NA UNIVERZI KRALJA ALEKSANDRA L V LJUBLJANI v nedeljo, dne 24. t. m. po kratki mučni bolezni preminil. Pogreb bo v sredo, dne 27. t. m., ob 3. uri popoldne s pokopališča pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. februarja 1935. 1871 Sekcija Ljubljana Udruženja jugoslovenskih rudarskih in to-pilniških inženjerjev Udruženje jugoslovenskih rudarskih in topilniških inženjerjev. ZAHVALA Za izraze iskrenega ln globokega sočutja, katere smo prejeli ob priliki prerane smrti naše zlate in skrbne mamice, stare mamice, sestre, tete, svakinje in tašče, gospe MARIJE KMETOVE « se tem potom najiskreneje zahvaljujemo. Posebno hvalo smo dolžni Izreči g. zdravniku, kl ji Je ves čas njene bolezni stal prijateljsko ob strani *a ji' lajšal trpljenje, dalje č. g. dr. Angeliku Tomincu za tolažilne obiske, zavodu »Vincentinum« za lepo uslužnost, zastopnikom kluba Koroških Slovencev, zastopnikom Rotary kluba, Apotekarske komore, uradništvu TPD in JZSS, gg. pevcem »Udruženja gledaliških igralcev« za ganljive žalostinke, dalje vsem darovalcem prekrasnega cvetja ter vsem sorodnikom. prijateljem in znancem, ki so našo preljubo pokojnico spremili k večnemu počitku. Maša zadušnica se bo darovala v petek 1. marca ob 7. ori zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanjenja. V Ljubljani, dne 26. februarja 1935. 1873 žalujoči ostali. L. WOLFFi 81 Pokonci slavo Napravil je klavrn poizkus, da bi se nasmehnil. Sarlotin obraa je ostal negiben. , »Odvetnik naju pričakuje,« je stvarno rekel Moschenheim. Sarlota je pokimala. _ Sedla sta v avtomobil in se odpeljala na Knežji nasip, kjer je bila odvetnikova pisarna. V predsobju je čakalo nekaj klijentov, a ko je Moschenheim podal slugi vizitko, eo ju brez odlašanja spustili naprej. Justični svetnik dr. Hauptvogel, ličen, temnolas gospod s koprnečimi očmi, je sprejel Moschenheima in njegovo nečakinjo z ndržano prijaznostjo. Moschenheim je v kratkih stavkih povedal, za kaj gre. Dr. Hauktvogel je z nagnjeno glavo poslušal, blodil z očmi od njega do nje, se živčno vlekel za ovratnico, se igral e škarjami za papir, ei drgnil podbradek in _ ko je Moschenheim končal _ zamišljeno zmajal z glavo. »Mda, gospoda, stvar ni preprosta.« >Preprostejše pač ne more biti,« je nestrpno rekel Moschenheim. »Liočitev zakona ni nikoli preprosta zadeva, velespoštovani gospod Moschenheim.« >Moj nečak je svojo ženo hudobno zapustil. Hudobna zapustitev je razlog za ločitev. Torej, go on!« Odvetnik se je prizanesljivo nasmehnil in jel zadajati vpra-ianja, ki je bilo časih težko odgovoriti nanje — tem bolj, ker mu CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 2.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi in ženitve se Kiračnnajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 2 — davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20. . Vsi ostali oglasi w zaračnnajn po Din 1.— za besedo, Din 2.— davka ta vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17—-* Moschenheim is previdnosti ni omonfl, da se J« bil Frank ie drog« poročil. >Cujte, gospod doktor,« je nazadnje rekel Harry Moschenheim, >jaz nimam dosti časa, vi pa najbrž tudi ne. Ta zakon je treba kar najhitreje ločiti. Veljaven razlog za ločitev imamo. Denar je postranska reč. Ali se hočete lotiti te stvari ali ne?« Dr. Hauptvogel jo vdano pogledal Sarloto, ki je bila videti vsa odmaknjena in daljna, in dostojanstveno odgovoril: >Drago mi bo zastopati gospo Ditmarjevo.c >A11 right. Koliko časa bo trajala istorija?« Justični svetnik je nagrbančil čelo, zamežal z desnim očesom in se poševno ozrl proti steni. >Če bomo imeli srečo in nam no bo treba varčevati z denarjem, bi utegnili izvesti ločitev v dveh mesecih. A rajši se pripravimo na tri.« >Recimo torej, na šest tednov.« >To je popolnoma izključeno, gospod Moschenheim.« »Tedaj nič ne tvegam, če vam obljubim posebno nagrado tisoč dolarjev, ako dosežete ločitev najpozneje v šestih tednih.« Odvetnik je mahnil z roko, kakor da bi hotel reči: vsak up je zaman. »Nemogoče stvari zahtevate, gospod Moschenheim; a storil bom vse, kar morem, da pospešim zadevo.« Moschenheim je vstal. >Vse drugo urediva jutri dopoldne. Nc maram, da bi se moja nečakinja preveč utrudila.« Ko je Moschenheim stopil s Sarloto iz hiše, je s posiljeno ve- selostjo dejal: »Odvetnik je videti lisjak. Mislim, da bo izvedel ločitev prav hitro in brez težav.« JT nP^T Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od oddelka »Jutra« — m _ dgovor, priložite IIIII Ja' ▼ 1-KaH. »Upam, gospod Moschenheim,« je e kaanenitim obrazom odgovorila Sarlota. >Ali bi bili tako dobri, da bi z menoj večerjali, Sarlota?« »Ne zmorem. Nikar ne zamerite, gospod Moschenheim.« »Zapuščen 9tarin sem.« Kaka hinavščina, je začutila Sarlota in molčala. »Ali vas smem zapeljati domov?« je grenko vprašal. »Rada bi šla peš. Saj ni daleč do mene.« »Ce dovolite, vas spremim, Sarlota.« Stopala sta po žarkem večeru Knežjega nasipa, v tem obupnem vrvežu, ki je vzlic vsam naporom tekel v izgubo. Prodajalci časnikov so kriče ponujali večerne liste, a večer je bil že nekje zadaj, zahajal je, ni ga bilo več. Ze so klicali naslove jutrnjikov naslednjega dne. Ne zamudite, je bilo geslo. Kdor je bil prej na mestu kakor sosed, je dokazal svojo zmožnost. Kdor je počasi hodil svojo pot, je prišel pod kolesa. Čas je drevil. Naprej. Naprej. Od daleč je vabil cilj: marmorna grobnica ali proletarski grob. Ko sta zavila v tišje ulice, je Sarlota našla v se*>i moč, da je zadala Moschenheimu vprašanje, v katerem je bila zanjo zapo-padena vsa groza blaznosti: »Ali veste, gospod Moschenheim, s kom se je poročil Frank Ditmar?« Harry Moschenheim Ji je pogledal v obrzdani obraz in obotavljajo se odvrnil1 »S hčerjo nekega newyorške>ga bankirja- Cisto mlada je še. Margie Quinn ji jo ime.« Sarlotina usta so se skrivila kakor v pošasten smeh, ki se ni mo^el sprožiti, ker bi bil raztrgal obraz. »Fantu 6c je zmešalo. Drugače si tega ni moči razložiti.« je zatrdil Harry Moschenheim. Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročOa, oziroma jih je vposlati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 31.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoča se malih oglasov, je naslavljali na: Oglasni oddelek „Jutrau, Ljubljana. i JIM1 (IJIJ Bnteda 1 Din, davek 2 Din, mji Šifro »li dajanje naslova 5 Pi«. Naimanjil znesek 17 Din. Starejšo kuharico K 7®» taKfl sob" po nora" 1J8+J, l^em k trem rvjr«.sllJTi np^bam na r<> kubsrlre«. 3548 1 Dobro gospodinjo ln lahko pnlor.i nekaj ka-vtw1». -in i"1 1*1 staro, čedno in išče po- »o«.t,lnk in eostilničar. T to«""1 r-onudb'1 * polnim nAglovom na oglasni odd»-lefr vjiitr»< 5**! »Mirno taljenje«. Z*9** Mizarja r-JBmega in marljivega. ki V i»r~r»K»l tudi pohištvo, ■prejme mir*rstvo »Sava« v Rolcdvor»ki »lici »'6-1 Zlata nra »fVVnfhausen«, Se nova, i vernico naprodaj 7.1 polovično ceno. Naelov v vseh poslovalnicah »lutra«. 380*4 Kapital Beseda t Din, davek J Din, za iifro ali dajanje naslova S Oin. Najmanj*! znesek 17 Dio. Posojila nt h ranil n« knjižice Slovenska banka, Ljublja-na. Krekov trg 1«. .775*1 IS Bančne vložne knjižice Nakup, prodaja, kompenzacije najsolidneje »d najhitreje samo preko: Poslovni tavod d. d., Zagreb Pra$k* nlica Telefon interurban »-38. Naročila izven Z.agrebs Izvršujemo promptno. 3500-16 r/ Pc*eda 1 Din. davek ! Din. ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Dijaki 12 D«! Strojepisni pouk po depotprsfaiem jisiensn, r» začetnike in isvežbanee Tei«rai tečaji, oddelki od *. do H 8. in od Vj 8. do 9. are zvečer. Šolnina ini-iiana in stane nčna nra *.\mo ; Dm. — Pouk _ w prične dr,« 4. marca. Vpisovanje dnevno od S. do 1 ure zvečer. Christ-o-fov nčni zavod, Domobranska cesta 16. .TStC-l Sluf.be išče Reseda 5« para. davek 2 Din, za Si'ro aJi dajanje naslova 3 Din. Najmanjši raetek t2 Dlo. Prikrojevalkft dobro izurjena v dajnAi konfekciji m oblekah po meri, zmožna toč jezikov, išče stalno mesto — najraje v Ljubljani ali izven v večjem mesta. Ponudbe na oglasni oddelek .Intra pod »Dobra prikrojevalka« PoSteno dekle vajeno v»«h MSnli' del — i&i« kjerkoli mosto. t poeiovalnicah >Jntra«. Ž79&-2 Prodam Re«c4« t Dta. davek 2 Din, *a Šifro aH dajanje naslova 5 Dbi. NajmanjSi znesek 17 Din. Športne suknjiče prlma 4 96 Din. puxnj»r ce, modne hlače Itd. Injpdte zelo ugodno pri Preskerlu, Ljubljana. Sv. Petra 14. 31-« Vlogo Zadrti in« gospodar, barfr« '0 —IS.000 I »in, kupim. -Ponadbe 1 navedbo vloge in siiJitevkom na oglasni oddelek »Jutra« pod ?ifro »ChiplaCjlo 15*. 3?«3-16 Tvrdka A. & E. Skaberne Ljubljana, javlja, da j«a-Ije do preklica t ra«un »opet hranilne knjižice prvovrstnih ljubljanskih denarnih lavodov (Mestne hranilnice, Ljabljanske kreditne banke. Ljudske in Kmet«ke posojilnice. T*to-f-u«no opor.arja na svojo inventurno prodajo. SB1-1« Vrednote Beseda 1 Din, davek 2 Din, xa Šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši »nesek 17 Din. Vsakovrstno zlato knpaje po najviSJ* cenah CERNE — jnvelh- Ljubljana, Woltova nHca 3 Stavbna parcela ob Streliški nlid v ljnhljani ngodpo naprodaj. — Vpraiati pri dr, Josipn Kamnšifn, odvetniki, Tavčarjeva nlica 10, Ljubljana r«f>4--30 Enodružinska hiša goep^ar^ko poslopje, elektrika. vodovod, 3 minnte od postajališča Tema iflo ugodno naprodaj. Vpra#a.l.l Maribor Tcino, Maistrova 1. Be*eda 1 Din, davek 2 Din, sa šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši mesek 17 Din. Trgovino telo dobro idoeo, v večjem industrijskem kraju na Gorenjskem takoj prodam pod ugodnimi plačilnimi pogoji Ponudbe na oglas, oddelek >Jntra« pod »Redka prilika it 10.920«. X«! -19 Beseda 1 Din, davek 2 Din, u šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Hišo z gostilno dobro idož«, aa najpro-metoejSem kraju ljubljanske okolice, t vsem inventarjem in ralogo prodam radi bolezni. — Pismena vprašanja na ogla«, odde lek »Jntra« pod šifro »Na Gorenjskem«. 380!--^0 2 vpeljani mesnici nova dvodmiineka hiša in velik vrt (hipoteka 36.***) po 5 %) v Šiški ugodno naprodaj. Realitetna pisarna. Ljubljana, Wolfova 1. .■VKV20 Gostilno na prometnem kraj* oddam. Naelov v vseh poslo-vilnir.-.h »Jutra«. ST0R-1S Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. Seno okrog 30.000 kg naprodaj. Ponudbe na naslov: Zapuščina Troha, Babin<»polje št. 9 pri Raketa. 3791-36 Stanovanja Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje aaslova 5 Dio. Najmanjši znesek n Din. Enosob. stanovanje za april Stem v btituu Lvrope. Pooadbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Plačam 4000«. 3800-31/a mmm Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova i Din. Najmanjši znesek 17 Dtn. Opremljeno sobo 1 1 ali 9 posteljajna in po sobnim vhodom oddam v contrn mosta. — Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra« Opremljeno sobo s strogo separiranim vbodom, v I. nadet,ropjn, v centra m»*.ta takoj oddam Naslov v vseh poslovalnicah »Jutra«. 3} I^epo, zračno sobo takoj oddam. — Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. saaa-33 Krasno sobo sobičiio in mirno, t vfco-dam s stopnišča takoj oddam v CSril-Metodovi nliei št. 19/1, lov o (pri sv. Jo-iefni. 3818-33 fin zakonski par iš^e opremljono, solnčno in mirno sobo, po mofno sti z uporabo kopalnice. — Ponndbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Uradnik«. »il? 3&a Beseda 1 Din, davek 2 Din, ra šifro ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Maček mlad. tigrast, (rivo črn, se je wgnbil. Proti naeradi ga j« oddati: Eeker, Slomškova i. »;7 37 Opremljeno sobico separirano, oddam sa 160 Din pri Tabora. Naslov v vseli poslovalnicah »Jutra« 3814-33 m Beseda 50 para, davek 3 Dia, za šifro ali dajanje naslova 3 Dia. Najman]ii aneaek 12 Din. Sobo prlnaM sa pisarna, dostopno strankam. 3£en s 1. mareem. Dopine na ojl. oddelek »Jvtsa« pod šifro »Svetlo«. 38CB-2»a Opremljeno sobico (mesečno) 3čem n takoj pri samostojni tonski, ali pa z vhodom 1» stopnic. Soba bi slniila gospodu, ki prihaja ii deiele enkrat ali dvakrat na teden v mesto. Ponndbe na ogtac. oddelek »Jutra« pod šifro »Dobra pe««. S«»-23(a Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Dio. Najmanjši znesek 17 Din. šivalni stroj &čeim sa 3 meseca, proti plačilu po SO Din mesw.ro Marmontova 23 — njani ščev. 3813-i: Stroj za gnmbnice fKnopflochmaachine) ia perilo, dobro ohranjen, kupim. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Gmnbnira«. STO7-J9 Šivalni stroj t okroglim Solni čk om. za 1690 Din naprodaj v Dvofakovi aboi a. I. nadstropja, levo. 3815-S9 Informacije Beseda 1 Din, davek 2 Din. ia iifro ali dajanje naslova 5 Dia. Najmanjši znesek 17 Din. Častna Izjava Vrbovlak Frane ia Šoten skega prekliče in obžaluje vae, kar je govoril ialji-vega o Leoipoldn Sketu, posestnika sinn pri Sv. Miklavta b se mu sahva-ljnja, da je odstopil od sodnijnkega pregona. 3794 i! + G. Th. Rotmas: Brata Smnka II I »i fcM IM ^ ihM^mmmm A motorno kolo s prikolico je vendarle pretežko za tak Šibak lestvičen klin! In ret se Je klin mahoma zlomil. In gospa Krempljeva in Peter sta z motornim kolesom vred zletela po cestnem alaku. Ra zume se. da jo j« tudi ubogi Niko izkupll pri polomu! Ruska kolonija, Ruska Matica, DrnStvo raskfh uCe-njakov in Rnski Rdeči Krit naznanjajo tužno vest, da je njih velezaslužni odbornik Inž. Dimitrij Frost REDNI UNIV. PROFESOR v nedeljo, dne 24. februarja preminil. Pogreb blagega pokojnika bo v sredo, dne 27. februarja, ob 3. uri popoldne na pokopališče k Sv. Križu. LjaHjsna, dz>e 25. februarja 1938. 2874-e Vsem sorodnikom, znancem ta prijateljem javljamo žalostno vest, da je nad dobri oče, stari oče in praded FRANC ŠUBIC strojnik v p. tovarne papirja v Vevčah v nedeljo, dne 24. t. m., ob % 4. popoldne v Javni bolnici, previden a sv. zakramenti za umirajoče v 82. letu starosti, Bogu vdano preminil. Zemeljske ostanke blagopokojnega počivajo na odru kapelice na pokopališču pri Dev. Mariji v Polju, odkoder se bo vrfiil pogreb danes popoldne ob 4. uri. Polje, dne 25. februarja 1935. 1870 ŽALUJOČI OTROCI IN OSTALO SORODSTVO Beseda 1 Din, davek 2 Din, ia šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši zneaek 17 Din. Obleke 7» gospode iieotavlja p« najmodernejših krojih, irvrstno se pri legajočih, po ugodnih r«-rib Josip B«c., modni atelje, Kolodvorska nI. št.. 6. Draibe Beseda 1 Din, davek 2 Din, za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši toesek 17 Dia. Sodna dražba nepremičnin: stanovanjske hi?e, kovačnice in stavbne parcel« v Dravljah ob glavni cesti m tramvajski postaji, se vrši v petek t. marca t. 1. ob 9. pri okr. eodišču v Ljubljani, soba ?t. 16. Vtkiicna cena Din M3.C88. 3830-38 Razno Beseda 1 Din, davek 2 Din. za šifra ali dajanje naslova S Din. Najmanjši znesek 17 Din. Mladenka v«č mesecem bolna b> okradesa, prosi ea pomoč — staro obleko, perilo ali čevlje. Oddati pri vratarji t bolnici. *«5-.77 Telefon 2059 Premog Karbopakete drva In kokt m N nudi POGAČNIK Bohoričeva al. št. 5. Na križišču centra Ljnbljane oddamo v prvem nadstropju komfortno stanovanje obstoječe: lz 5 velikih sob in dveh kabinetov, primerno tudi za poslovne lokale. Vprašati je v oglasnem oddelku > Jutra « Svojcem f»nth naročnikov >Jutm<. ki točrr plačujejo naročnino izplača »Jugoslavija« zav. družba v Ljubljani, v primeru smrtne nezgode, brez odloga, zavarovalnino Oin lO.OOC.— GOSTILNIČARJI* Nudite gostom najstJajnejSe Jugoslovensko BERMET-VINO Črnino iz Praške gore.. V sodčkih od 50 litrov naprej ga poSOJa B. MARLNKOV Sremski Kari ovci, Fruška gora. Rektor mlverze kralja Aleksandra L In tfefcan tehniške fakultete sporočata tuzno vest. da ie dtie 24. t m. trmri gospod ing. Dimitrij V. Frost redni nniv. profesor, predstojnik Instituta za radarska merjenja in geofizična raziskav an j a Uglednemu in velezaslužnemn člano profesorskega kolegija ohrani univerza trajen m časten spomin. Pogreb bo v sredo 27. t m. ob 3. uri popoldne iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu na pokopališče pri Sv. Križu. V Ljubljani, dne 25. februarja 1935. j« sfr/j ns ''»lit h'. ' t 4 - * «t- 1871 Trenge Davorin Ravljen. — ladaja n konzordl >Jvtxa< Adotf Rlhnlkar, — Za Narodno riakarno 4 d. kot tlakarnaiia Frane Jesertek. — Za tnaecanrt del Ja odgovora Alojs Novak. — Val t Ljubljani 020202020102020000000200010101020102000102000200010102000002010200020200000200015302020200010102010001020001010202000111010200000202010102000606000000010201000101080610060909081003