Leto udi. JleöHRa 16. U umni I Zl. loimrli 1925. zbala tsak dan popoldne« izvzeaUl nedelja la praaalkt. — Ioaeraü s do 30 petit i 2 D. do 100 vrst 2 D 50 p. večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici bese Ji 2 D. — Popust po dogovoru. — inserafni davek posebej. — „Slo*ena ti Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D Cena Din 1*50. E üpraratitvo! Kaaltova nllea itav. i, prltllefa. — T- lelon ifev. 304. VredaJairas laallota mil ca et. S, L nadatropje. — Telefoa *(er. 34. ■V Poštnina plaCana v gotovini. Za vsestransko uveljavljenje Slovencev v novi državi. Med slovenskimi omladinci, ki so 2e pred svetovno voino hoteli Jugoslavijo in potom revolucijonarnih dejanj pripravljali njeno pot in življenje, so se nahajali tudi taki, ki so razmišljali o slovenski vlogi v novi državi, torej o načinu, kako naj se Slovenec uveljavi v Jugoslaviji. Nekateri med njimi so že ledaj pravilno razumeli nov položaj in si ga zamišljali nekako tako-le: Slovenec naj radi svoje kulturne pripravljenosti, radi svoje temeljitosti, zavzame odlično, vodilno vlojzo v novem poetičnem in duševnem življenju. Rajnki Krek je še nekaj mesecev pred smrtjo in eno leto pred ujedinjenjem Jugoslavije govoril o tej vodilni vlogi, ker si ni upal misliti, da bi Slovenci zaenkrat zatajil dosedanje agilnosti in sposobnosti ter odpovedali v novi državi na vsi črti. V tistem svojem spisu je dr. Krek tudi priznal pravo snosob-nejšega. ki naj vodi jugoslovensko državo! Pričakoval je po pravici, da se bodo nahajali med tistimi sposobnimi bodoče jugoslovcnske države tudi Slovenci. Mož se je tem^liito varal! Dejstva so dokazala, da jc Slovencem svetovna vojna zadala iste drševne rane. kakor ostalim kraiem naše države in tudi Krajem po širši Evropi in da se je nas polotila strahovita politična in droga delamržnost. Nevroza sanjavega nihi-lizma, nerealnega pričakovania nebes, mesto trudanolnega sodelovania v Beogradu in sploh v novem jugoslovanskem političnem žlvT.tcnfn, se je polastite tudi Slovencev! Iziemo smo delali v gospodarstvu, kjer lahko rečemo, da smo se pobrigali za svoje interese, dast Še do!~o tako ne. kakor ti interesi zahtevajo in kakor bi bili lahko zaščitili domaČo industrijo in trprovino ter splošno slovensko gospodarsko področje, da smo se poslužili aktivne državne politike, politike pozitivnega sodelovania z graditeljniml in ustvarjaioČimi silami Jugoslavije! Večina slovenskega ljudstva pa se je vrgla v naročje mzndma-skera in destruktivnega klerikalizma. ostali del pa se je razkron:l v ma*e strančice in iz zanečka kritiziral vse-prek brez premisleka in upoštevania danih razmer in političnih kombinacij. Večletne izkušnje so nam torej pokazale, da se moramo vrniti k pravilni poziciji Slovencev v novi državi in fo je pozicija vsestranskega gospodarskega, sociialncga, političnega in kulturnega udejstvovanja v jugoslovenski državi. Naši gospodarski interesi, kakor v enaki meri naši socialni in kulturni čini zahteva i o kategorično, da se ne izoliramo od Srbov in Hrvatov v slovenski avtonomiji, v kateri bi vsak pozitiven in svobodnoduševen napredek zadavila trda in neusmiljena klerikalna reakcij*marna pest. marveč da si odoi-r-in.o čim širša vrata in poti v svobodno Jugoslavijo. Kam pojdemo v par letih s svoio inteligenčno nadnrodukciio, kako bomo p.r.daiali svoje industrijske proizvode, ksko bo mogla uspevati slovenska trgovina, zlasti veletrgovina, ako jo omejimo na slovenska tržišča, ki pomcn;:o vsa skupni r-omaj r'-koliko več kot pri-prost vaški semenj!? Milimo, da w lepo, da je koristno, ako streme slovenski uradmki. da dosežejo čimv^sie uradniške karijere, da zasedejo čimboljšn upravna mesta, da torej izšolamo v Slovtfifji najboti pripravljene drža/ne upiavnike. Mislimo da je pametno, ako s* zasiguramo v Beograda činiiačji vpiiv v splošni gospodarski fii posehe še v industrijski in trgovinski politiki, da se tamkaj uvrstimo ned čin tcJ.le. ki odloča to v Jugoslavni! Naše univerze lahko producirajo znanstvenike le tedaj, če prideio ti znanstveniki po svojih študijah tudi do krrha, to se piav: do mest, kjer se lahko posvečajo svoji znanstveni in drugi misiji Brez te realne podlage zastane fcnli razvoj ljubljanske univerza! ßazsiHanje in ustvarjanje prodnk-ciie. blagostanja, rapredka je poglavitni si^oter vsake politike. Tako politiko, sak smoter pa dosežemo Slovenci sa- i Brezupni manevri opizicijonalniti strank. Incident s trgovinskim ministrom se mirno likvidira. — Prisrčno razmerja med radikali in samostojnimi demokrati. — Beograd, 20. januarja. (Izv. Ob 12.) Radi današnjega tretjega praznika v Beogradu nikakih važnejših politič* nih dogodkov. Opozicijonalni tisk ma* nevrira z različnimi scnzacijonalnimi vestmi, ki so brez vsake pozitivne pod* läge in imajo namen ustvarjati med vo* lÜci razpoloženje za opozicijonalni blok. Pač slabe so pozicije tega b'oka. če mora lansirati različne izmišljotine o krizi vlade, ki de facto rte obstoja, o diferencah v Nerodnem bloku in še druge fantazije. Čim bofj se bližamo dnevu volitev, tem bolj iznajdljivi po stajajo opozicijonalni politiki glede senzacijonalnih vesti... Ministrski predsednik Nikola P a* š i č je danes donoldne vodil posve*o* vanja s finančnim ministrom dr. M. S t o j a d i n o v i čem, notranjim mini* ström B. M a k s i m o v i d e m. mini= nistrom za socijamo poMtiko Markom G j u r i č i č e m in z ministrom brez portfclja dr. Mate Drinkovičem. Po točnih informaciirh vašeia do* pisnika iz vladinih in radkelnih krogov se konča od opozici^onclnepa tiska ta* ko ncphnjcni incident trgnv:nskcga ministra dr. Šurmina hrer vsrk'h torkih posledic ža vfrdo. Vladina kr^a je v sedanjem volilnem metežu izključena. Vlada pa tudi vžiVa največje zaupanje na najvišjem mestu. Trgovinski minister dr. Surmin namerava na prvi prihodnjih sej ministrskega sveta zahtevati raziasnjcnje gotovih stvari in koncesije, ki se tičejo njegovih volilcev. Med radikali in samostojnimi demokrati vladajo najprisrč-nejši odnošali in se rešavajo vsi nastali spori na lojalen in odkrit način. Vse vesti, di zahtevajo radikaM izstop samo* stojnih demokratov iz vlade, odnosno gotove osebne žrtve, so prava pobožna želja intrigantskih opoziciionalccv. Vesti so neutemeljene, ker n:majo nikakih pravih dejstev in dokaznih okolnosti za podlago, so sama kombinacija. Opoziciji c'alje širi tudi vesti, da namerava vlada odstraniti volilne skrinjice HRSS. Vlada na to danes niti ne misli, ker ima sedaj notranii minister glavno skrb. da izdela navodila na podrejene orrane, kako imaio postopati sedaj prihodnje dni pred volitvami odnosno n*> dan ' >litev samih. Notranji min'ster pozove pr'hodr*^ f*nl v Pcotrrnd vse velike župan*. TI bo'o poročrP m'n'r*ni o razpoloženi'! vonjev v n"'i o'öPsm. Na podlagi tsfi r^roe'1 odredi notranji mmlster nadaljnja ros*op2P?e vlade za e^sa volitev, da sc Oiirani v državi red in mir. Viharni prizori v nenffcem državnem zbora. Komunisti obstruirrjo izjavo rove vlad**. —Nova nemška vlada popolnoma ood vplive m nemških nacijonalistov. —P^rTIn 2^. januarja. (Tzv.) Novoimc-novnni državni kpcretar dr Luther i" vc**-rrj končno sr>opc'ni svoj krHnet. V n-vl nemški vladi Igrajo v^SHo nemsM naello-nalci. Francila je dr. Luthrnvo vlado sprejela a sploSnim nezadovrljstvom in n zn-upanjem. FrrncMi so prav d^bro poznani končni cilii nemških nnnjon"lccv, ki svu-Srjo porušiti republikansko. ustavo In dvigniti s'na prcstolonas!ednikovcga na carski prestol. Za dr^avnera fnančneia ministra le Imenovrn von Sc h 1 i e h c n. ki priipda ncm*ki naci)onrHi stranki. Državni nromet-ni minister dr. K r o h n e prneda desnemu krilu nemške ljrdske s*r°nke, ki s? zelo nagiblje k poMtiki nemških nacijonalistov. Snoči se le sestal državni zb~r na plenarno scio, da spreirme na znanje progra-matično iTjavo novega dr?avner:a kancelrr-ja. Zbornica je polno^tcvi'no z°sed^m, na sralcrijah, ni trihtinah in v diilom.Vičii lo>,i je polno odMčncga občinstva in veliko število diplomatov. Po končanih formplnosMh ie d^bil besedo državni krncelar dr. Luther. Komi»"f-s*i so z"«s:nali velikanski tru5č in vrišč. So-g'rsno so vzki'kp'l: »Amnestiia, annrs'i'n! Osvobodite po'i'icne zločince!« Zbornični predsednik je skušal napravil mir, kar se mu je le s težavo posreci'o, ko j* z^^rozil, da vporahi proti komunistntn zhorn'cni p->-s'ovnik. Med izvejanii držnvneca k^ncelar-ja so komunisti IzvalaH tehnično ol s*r'-kci-Jo, tolkM so po pultih in pristavljali različne protestne medklice. l7java dr Lothra kratko navala gbvne cilje in smernice nove vlade. PoUMka vlade ima znaci'i stvarno de*o v korist nemškega naroda. Omenja težavni po'ozrj nemškega naroda. Vlada je proti vsakemu poskusu nasMia ali nez"konite snrrmcrh? renrhli-k-^nske ustave z dne 11. av£. 1910, t?k poskus smatra za vcleizd^'o in era bo z vsemi sredstvi zatrla. V verskih zedevah ie vlada strpna in ž^M povsod red in mir. Olcde zu-nnnie poli'ike je vlada v glavnem naslonje- —BM —— i —PP i^-T-iM-rri-iirn na na IrndorsKf s^orazu*^. Izvesti hoče l>r*wcso>v n°črt. Zal nc^^kl nT^d «e ni po-r^iri^n. ker nI Izpr.-znjom k^lnski cona. Krako se ie dntatnll dr»lje dr Ltither stališča Ncmčiie do Društva narodov. Koncem svojega govora je dr. Luther itagfasll; Na grsn^dprskem polju le vlada odfo čena ponašati, da se vse rstvarja'oCe si'e rpzvfjcjo do raiv^čje^a rzin^tin. Lc s Jamčijo grs^^darsk;h temeljev mor"* napredovati s^ctjalno-^o':-ixno 7'vtjcnje Ncmc;)", s? morejo razvUr»M s ^"H i rti no ustanove in sor:i?'na z*1^ronod^la, ki je ie skozi desetletja ponos Nemčije. IzTava dnMe navala zrkone, ki se predloge državnemu zhnru za sanacijo in stabi-lizaclfo nemške valute. Krncelar ie nato svoj govor zaVij"či': »r>rž-.vri vl-»da ?e rdtoo^na storil tsc nal-b"»fJše da rriv~*-»r» n"*-š*I narod trajr*-*"ii ^zdravljer'u. Najprej pa se moral^ teživa bremero ki tlšče nemški narod, polagoma odstranil!« Ko je državni kencHar med svojim govorom začel hvali i polhiko svoirga prednika dr. Mar^n, s^ komn^'sM zopet dvimi'1 hrrn In začeli vpiti: »Z^kaj s*e ga vrili? S^dai odobravate njegovo p^'i*iko!« Desnica, ki je manifestirala za državnega kan-celarja, ie komunis-nm večkrat od-^ova^^-a ia vcn^mT prinom''n»rla: -»MoskoviM! Pol-dite v Moskvo!* Ko-^nn-so' so dr. Lu'hru pris^vn-t'i: »Meiii*«kf Te'ka ie tvoja notf« P^di komun;,"Tičnc teh"»čn*» rbs*ri'k<~iie Je bU krncelar dr. Luther končno prisiljen pripomniti: »Nerad prekinem svoja izva!-»nja. Zbor-p^a prav dobro ve in bo soe'asno uro*o-vil-», da s01 s kričanjem ne more ovirati Stvar- -gl d°la.« Iriavo dr,avnrtr,i kancelarja so vladtne s'ranke in tudi sredina sorcj^Te z vih-rnim ploskani m, dočlm so komunisti vprfzoriÜ velik^n^ki ropot. Dana5nii iutr^nM l:s*i s*>V*w> k^ns*a-tira^o v komeii*arjni o vbdini iziavi, da ta mc. r.ko se postavimo na stališče čim-širšega in čimbolj organiziranega, kt«i-titrncür. političnega ter gosnodarsVjga akzivizma v novi državi. Mi moramo stopiti na čelo ali pa vsaj sodelovai s tistimi, ki hočejo to državo, ki jo želijo srečno, naprednei^o, popolnejšo, ki jo ustvarjajo, ki jo Krade. Brez tetra sodelovanja pri gradnji, pri izpopolnjevanju ne moremo uresničevati gornjega postulata edino pravilne slovenske politike, to ie politike kulturnega in gospodarskega aktivizma Slovencev v novi državi. Sedanje volitve so zato velike važnosti: pokažejo naj, ali Slovenci vztrajajo na separaciji. na klefikalnem avto-nomizmu, na ločitvi od bratov Hrvatov n*\ ki unorablhjo veliko državo za lota^ne potrebe in name. ne, za složni lokalni napredek in bla-gostrmia! Slovenci moramo postati v novi državi element reda. ustvarjanja, kon-solidiranja in splošnega nanredka, torej puonirii državni in nacionalne bodočnost«, ne pa pilonirjl stisnjenih, za-drgnjenth razmer ali pa ccio sužnji klerikalnega nazadnje št v a. Dokažimo zato S. februarja, da razumemo položaj, svojo vlogo v novi državi in da se hočemo s to vlogo primerno u velja iti! Zakaj le v tej vlogi leži naS spas in naša srečna bodočnost! nI napravila slabega vtisa v političnih krogih. Podčrtavajo večkrat, da je dr. Luther prav spretno in vestno izrabil okolnost. da je v iziavi naglaševal besedo »republika« ter pozival zbodnico, da brani republikansko ustavo. Nakazilo invalidskega kredita. — Beograd, 20. januarja. (Izvirno.) Minister za socijalno politiko Marko Gjuričič je danes dopoldne imel daljše posvetovanje z ministrskim predsednikom o resornih zadevah. Po konferenci v ministrskem predsedstvu je minister Marko Gjuričič kratko izjavil Vašemu dopisniku Klede izplačila invalidskega kredita v znesku 100 milijonov dinariev to-le: Vse je storjeno, da se izvede Izplačilo invalidskega kredita v znesku i m mirjonov dinarjev. Invalidi Imajo pri svojih blagajnah, kjer prejemajo svoje invalidnine, predložiti predpisane dokumente, na kar jim blagajne izplačrjo invalidske dodatke, ki izvirajo iz gorc-niega od ministrskega sveta odobrenega kredita. NAHTTJSKANI RADICF.VSKI KMETJE NAPADAJO OROŽNIKE. — Ceojr*ad, 20. januarja. (Izv. Ob 12) Notranji minister je danes dopoldne prejel brzojavno poročilo o napadu, ki so ga nocoj Izvršfi od radičevih agitatorjev nahuj-skani kmetje na orožnike. Orožniki so dobili povelje, da morajo zapleniti v okolici Vukovara vse pri kmetih skrito orožje. Močnejši orožniški oddelki so začeli izvrševati ta ukaz. Ko se je nocoj tak oroiniški oddelek vračal iz Prkovca proti Petkovcu. jih je iz zasede napadla neznana množica kmetov. Kmetje so začeli na patruljo streljati iz manliherc. Po dosedanj;h poročilih nI bil nihče ranjen. Poročilo veli. da so napad organizirali kmetje, pristaši tll^SS. Uvedena je preiskava. Nekatera zaupna poročila naglašajo, da imajo kmetje n-a Hrvatskem velike množine raznovrstnega orožja skritega v svojih kleteh fn drujrih skrivališčih. RAZPUST FRSS IN BANSKI STOL. — Zagreb, 20. jan"aria. flzv.) Nekateri listi so danes zjutraj javili, da se je bans\i stol. odnosno senat banskepa stola sestal na sejo, da razpravi ;a o pritožbi državnega pravdnika proti sklepu sodnega stola radi vstavitve kazenskega postopanja proti drju. Mačku in tovarišem. Te vesti niso povsem točne. BansVemu stol'i so hMi predloženi vsi akti, predloženi so bili trdi nekateri orini' na!ni d^k"menti in brzojav! a Dombala Ste* panu Kadiču. Bans'*i stol je včeraj samo pregledal spise. Ofi^iietno je določena razt prava za jutri dopoldne. Za izid tc razpra* ve vlada v političnih krogih napeto zani* man je. Italijanska volilna reforma sprejeta. — Rim 19. janunrja. Včer?j je zbornica odohri'a volilno reformo, onus'Pa pa uvedbo večkratnega glasu, ker je bPi ta napoved vzbudila poVsodi rezko kritiko In naj-rdločn^jši odpor v Širokih ljudskih mnsah Mussolinijev načrt Je hotel zadeti posebno socijMiste in popo'are. Potem pa, ko so tako od!i*ni državniki, krkor so Oiolitti. Orlando in Sa'andra, nasronili proti pluralnemu volilnemu sistemu, je bilo gotovo, da odpade veckra'ni glas. Finzi je m?nil, da sedanja zbornica lahko odobri načelo večkratnega glasu, toda izvedba se prepusti poznejšemu č~su. Poročevalec D* Alesslo Jc po d a i i > i debati končno imenom odbora umaknil vse člene večkratnega glasu. Tako je večkratni «la>; izločen iz vr'ilne reforme. Pri glasovrnju o vseh clen'h zakonskega načrta je bilo za načrt 2Vi glasov, proti 19. Poslanska zbornica je odgodena. Zbornica bo otvoriena najbržc zopet 10. februarja. V vladnih krogih se zatrjuje, da J2 bil pluralni glas odpravljen največ radi tega, ker ima vlada svobodnejše roke za razpis novih volitev. Radi večkratnega glasu bi se morali sestaviti novi voklni imeniki in določanje pTavice do večkratnega glavj bt vzelo časa več mesecev. Tako pa vlada lahko odredi volitve že spomladi. — Rim, IS. januarja. Včeraj se je v seit parlamentarnih uradov razpravljalo o predlogu, da se izroči pos'anec Oiunta v sodno postopanje, kar je tudi sam hotel doseči, vsaj tako je naglašal v javnosti. V seji pa je bil predlog za Izročitev Ginnte sodišču odklonjen »14 preti S glasovom. VELIKI VIHARJI V SEVERNI EVROPI. — Amsterdam, 19, j.-.rrarja. fjzv.) T.Uti obširno opisujejo velike viharje, ki vladajo v Severnem morju ha R< kavskem zalivu. Ob holandskem ohn rju io viharji napravili veliko škedo. Promet med Antjlijo in konti nentom je prekinjen. Več ladij se naliaia v nevarnosti. — Otso, 19. januarja, (i law?«.) Ob nor« vcs'ci obali vladajo siloviti viharji. Več hiš in ladjedelnic je porušenih. — 1'arobroiiua služba jc prekinjena. POTRES. — Rim, 19 janvarja. <.l/v.) Potresna po* staja v i aenzi javlja, da ie včeraj ob nastal silovit potres, k r regt s^ifi.;ce le bilo 9000 km oddaljena. Vo močnem sunku jc trajalo trefenje še tri \ — Beograd. 2 1. januarja. CTzv.) 5ciziTio-loški zavoj je 18. t. m. zabeležil močan potresni sunek. Ognjišče potresa le bilo oddaljeno od Beograda R520 km. vzhodno od Beograda. Pi-» mnenju ^^rokovnjakov |e bil močan potres na Japonskem. Potres }e trajal 1 uro 54 minut. KOI PORTAŽA OPOZ1CUONALNEOA TISKA. — Sarajevo. 29. januarja. (Izv.) Veliki župan je razveljavil uJlok pollcijskesa rav-nateljstva, s katerim jc bfa zabr;injena kol-portaža »Vcčemiim Novostim« » lugosloven-skemu Listu i in muslimanski >Pravdi«. Borzna poročila. Dinar v Curihu 8.40. Ljubljanska borza. LESNI TRG. Hrastovi Jrm I. in II. vrste, od 5—9 cm, od 25—60 cm, irco. vagon Ljubljana, 1 vagon, den. 1350, bi. 1350, zaklj. 1359; hrastovi h!odi, od 30 cm pr. napr., do 2 m brez gri, napr. po eno jirčo na tekoči m, frko. mela trans., blaeo 1010: bouls hrostovl, od 40 cm napr., freo. nakladna post., blago 1250; bukova drva mešana z gabrom. 1 m dolž., les. seč., irco. skladna postaja, blaso 22. 2JTM TRG. Pšenica, doma^s, fco. Ljubljana, denar 455; koruza, nova. ßar., Šco. Postoma, trans^ blago 265; koruza, nova, par. Ljubljana, Car.. bla^o 245; koruza, nova, dcf.. umetno su*o> na, fco. Ljubljana, bla^o 240; oves, srp-ki, par. Ljubljana, I vag., drnar 325, blago 330, zaključki 330; otrob;. psenieni. »reclnjc dc= beli. feo. gorenjska postaja, bla^o 215; otroc bi, pesnični. drobni, rap vreče, feo. srem« s!ca postaja, blago 175; laneno strne, fco. Ljubi lana, dinar 650: moki za Krmo, št. 8. fco. Odzaci, blago 240; fižol, Hbničan. feo. Postojna, trans., čiseen. b/n. denar 360; fi* žol. man»lalon, feo, Postojna, trans., čiščen. bn. d_nar 450. bltgo 500: krompir, feo. do--lenjška postaja, blapo 155. Efekti: drž. renta za vojno škodo den. I2;vV», bi. 129. Celjska p »sojiiuica d. d. den. 210, bi. 212, zaključki 2H>. Ljubljanska kreditna banka den. 22 MerkantUna banka den. 124. bi. 130. Pr\a hrvatska Stedlonlca den. 895, bi. 9C2. Strojne tovarne in livarne bi. KS. Trboveljska premogokopna družba den. 410. Združrne papirnice de:;. b.*J, AWfe kom. zad. dež. fcke. bi. 90. Zagrebška borza. Dne 20. februarja. Sprejeto ub 13 Curih 11.94—12.04, Pratra 186.15—-1S915. Pariz 337—312. Newyork 61.5t! —62.50, London 296.35-299.35. Trst 256.20—259.20. Dunaj 0.0867—0^875. Eiekti: 7°/« invest. pos. 1921 65. —.—. 2Vs*o drž. rente za ratnu Stetu 124— Liub!j. kred. 226.50—227, Centralni bank.; 24—27, rlrv. eskomptna bar.ka 109-112, Kreditna banka Z^b. 110- 112, rUpotekarna banka 59% -6m1-, Jrgobanka 104- 105. Pr:-§*edtona 895—900. Slavenška banka 78 -Ä Eksploatacija 66—67. Drava o. d. Osilek 205 —210 ^ečerana Osijck 725—735. li^is d. d. 63 —65. Ontman 700—720, Slavonija 60— r»l. Trboveljska 4'W»—415, Union paroinliti. 5M —533, Vevče 95—100. Inozemske borze- Tržaške borze danes wSamm prejeli. — Curih. 20. .anuarja. Današnja borza: Beojrrad 8.4Ö. Pariz 2SJ\5, London 2L79. Newyork 518.70, Milan 31.45, BerLn 1.235, Praga 15.60. Dunaj 0.007325. — Dunaj. 19. januarja. Devize: Beograd 113i — 1140. London 339.500—340.500, Milafl 2944—29*4—2956. Newyork 70.935— 71.1*5. Pariz 3S47—3Ä.3. Praga 2131—2141. Curih ]3.670—13.720. Valute: dolar 70.46t) —70.S5O. dinar 1127—1134 češka krona 2114—2133. Stran 2. »SLOVENSKI N AROD« dne 21. januar?« jgjg. Stev. 16 Naši napredni javnosti v spodbudo In posnemanji CeSkosIovalkl episkopal je z znanim pastirskim Ustom vrgel napredni javnosti rokavico, ki jo Je ta pobrala in odgovorila aa klerikalno izrivanje tako, kakor se spodobi onim, ki so zapisali na svoj prapor: neizprosni boj n a zadnja št vu. Napredne organizacije In društva — Ce&oslovaJka obec legkxiarsfca, Češkoslovaška obec učiteljska* Zemska osrednja zveza učiteljsko! organizacij. Osrednji svet češkoslovaške cerkve. Svobodna nnsel. Združena napredna demokracija, Kostniška zveza, Zveza narodnega osvobojenia. Osrednja delavska Sola in Delavska akademija, torej vse napredne organizacije, ki predstavljajo cvet Češkoslovaškega naroda, so Izdale na Javnost proglas, v katerem pravijo: Rimsko-katoliška cerkev in klerikalna stranka, ki je njena podružnica v javnem življenju, ve zelo dobro, da Je v državi ustanovljeni potom revolucljoname borba proti habsburški reakciji, posedanje, od Avstrije podedovano razmerje med državo In rimsko cerkvijo naravnost nevzdržno is tega izvira njeno krčevito prizadevanje, da al ohrani od svojih nekdanjih privilegijev čim več in da te privilegije z agresivnim nastopom po možnosti vsaj začasno še pomnoži. Tako smo videli zadnje Čase neprestane grobe in neupravičene napade na šolske ustanove in njihove tinitelje. sovražne nastope proti svobodnemu uveljavljenju naprednega kulturnega duha v znanosti, umetnosti in tisku ter zlorabo političnega vpliva ▼ joridičnih zadevah. S tem hoče rimska cerkev mobilizirati za svojo borbo in svoje Interese clm več fndiferentnega In v raznih naprednih strankah organiziranega prebivalstva, ki doslej se n! spoznalo, kakšne posledice mora imeti naše narodno osvoboje-nje m ustanovitev drŽave v cerkvenih in verskih zadevah. Dočim so se po prevrata, ki je bil Izvršen brez rimske cerkve m klerikalne stranke ter proti njim. klerikalci zadovoljili s tem, da so preprečili ločitev cerkve od države, ki »o je zahteva! duh naše narodne revolucije In ki je morala birJ njena logična posledica, so začeli pozneje s čedalje večjo korajžo nasprotovati vsem kulturnim potrebam osvobojenega državnega življenja. Zlasti ko so zlezK v vladno koalicijo, so dokazali, da se v novi državi niso prav nič spremenili in skušalo brez ovinkov zlorabljati svojo moč v to, da se polaste dr-zave ter jo podrede suvereni vladi rimskega papeža. Najlepša se je pokazala ta njihova politika s tem, da se upirajo Izvedbi koalicijskih sporazumov, tičočih se razmerja med državo in cerkvijo. Zadnje Čase je vzbudil splošno ogorčenje pastirski list slovaških Škofov, ki za lahko smatramo za sitmal,- da se pričenja ostra kulturna borba. V tem pastirskem listu, ki ga brani tudi koalicijska klerikalna stranka ta češki škofje, prepoveduje rimska cerkev m Slovaškem svojim vcratinai nm*nm v vseh, kakor pravi, »prottkf ICianli fa« orga-nfeacajeft, udrufartta in stanovskih eanHifh, ter smatra za krtcaasko saM sefc* ta klerikalne organisaetta» obenem ga grM t naj-ostrejfcmi cericvaoM kaznimi, namreč z odpovedjo cerkveni* obredov, j povem, ob* bajna in pogreba. Ta pastir*! fest nasprotuje v prvi vrati vsemu pojnjevaedn o spoštovanju prepričanja, o strpana* ta Unbeznl de bližnjega. Meg tega pa «aSprot«fc ta list tudi obstojtÄB gakrmont, ker vzpodbuja k mržn : r.aprasir ««jM»šern gotovih atrank in skaša poi strahom cerkvenih kazal prisiliti nezavedno ljudstvo, da zapusti napredne stranka, ki naaeepajo proti ©srkver.i politiki. Čudno je, da si drznejo kaj taksnega tudi škoije na Slovaškem, kjer je se vedno v veljavi stari ogrski zakon o svobodnem verolzpovedanjn t dne 22. Rstopade 13PS„ ki v § i isrc no določa; »Cerkvene kasni se ne smejo vporabfti proti nikomur iz razloga, če svobodno Izvršuje svoje po zakonu priznane državljanske pravice«. Naravnost kričeči primer nasprotja med rimsko cerkvijo in državo je, da škofje v izvrševanju svoje cerkvene avtoritete tako grobo kršijo zakon. Stopajoč pred javnost, se obračamo zlasti na vlado, naj stori svojo ustavno dolžnost in nemudoma vporabi obstoječe zakone za zaščito svobodnega izpolnjevanja ustavnih pravic za vse prebivalstvo. Od vlade torej pričakujemo, de prepove klerikalnemu tisku navzlic izrecni prepovedi zakona o zaščiti republike z groomii psovkami (gar je ve ovce itd.) hnjskati k mržnji proti onim, ki zapuščajo rimsko cerkev. Obračamo se dalje na parlament in napredne stranke, naj se slednjič vendar že odločijo za ločitev cerkve od države, zlasti pa naj nemudoma uveljavijo shranjeni kulturni del koalicijskega programa. V prvi vrsti se pa obračamo na vse češkoslovaška ljudstvo, kakor na Slovaškem tako tudi na češki zemlji z opominom, da je vsak napredni državljan to pristaš stranke, ki priznava temeljne principe demokratične svobode, dolžan v prvi vrsti v sebi samem Izvesti ločitev od cerkve, ki s svojimi nauki in prakso tako grobo krši In tepta to svobodo. Ce zahteva rimska cerkev od vsek svojih matričnih pristašev. na| postanejo aktivni In borbeni katoliki, ter podpirajo njeno reakcijo v Javnem življenju. Jo tudi potrebno, da v naprednem tabora ne bo več matričnih In mlačnih demokratov ta socijalrstov. kl se ne zmenijo za veliko borbo med rimsko reakcijo In napredkom, aa borbo, kt fo le treba v Interesu naše državljanske svobode zmagovito dovršiti Zato na| vsak na svojem mesto ln v mejah tvojega vpliva Izpolni svojo napredno dolžnost« To je — da tisto-pi Iz cerkve. Volilna borba. — Da razgovararao. Pepe, tisti, ki coni v uredništvu volilni meh, je dejal cospodu Korošcu, da so mn oblasti formalno in meritorno zamašile veliko piščalko. Orgle da so zdaj hripave in hi jih kazalo odrgniti s kolinsko vodo. Pepe je po poklicu orglarček in plesalec, pa mu je dobro znano, da je treba pete včasih namazati, drugače da hup-pa-hoppa ne gre izpod copat. Huppa-huppa parfum, da se nalahno nabrizga po kombineju. tako da diskretno in prijetno izpod prosojne plesne toalete veje čarobni vonj, je dejal Pepe gospodu Korošcu, in po tem da so poskočne vse vaške mamice ne glede na starost in število škrbin. Zato da morajo gospod Korošec naročiti tega odličnega mazila, da Pepe namaže volilni meh in orgle in Se svojo vinto. tisto, ki drži po toči enotno slovensko fronto. Qospod Korošec so pripravljeni žrtvovati svojo civilno uniformo in shimv-ČevlJe in Se karkoli, samo da ne bo zamere med ■zmagovito volilno hitko. Pepe da naj kar naroči mazila na volilni kredit, ki gm imajo gospod v vseh treh okrožjih zvrhano mero. In je Pepe naročil hup-pa-huppa parfum za to načeloma tako važno zadevo. Račun da poravna pozneje, ko zopet zažubori usahli vrelec. Zdaj da je huda denarna kriza, je dejal Pepe. in naj izvoli gospod strokovnjak malce potrpeti. Pepe si je izposodil od strokovnjaka Se Jasno misel ki nima nobenega vpliva na prepisovalr.e pogreške. in.je obljubil gospodu Koroš- cu, da bo delal odslej volilno gibanje tako rekoč brezhibno. Doslej, da mn je pomagala pri tem načeloma tako važnem opravila kuharica, zdaj je pa njena pomoč odveč. Pepe si je utrl s kolinsko vodo rame, grudi, lakti, glavo od zunaj in znotraj in tudi nog in copat da ni pozabil. Zdaj čuti v sebi mladeniško gibčnost, silo in živahnost Zaradi volilnega gibanja da so lalfko gospod Korošec brez skrbi. Vse gre kakor po maslu. V nedeljo da se je gibal med zvez-doslovci na Igu, kjer so mu zaupali naravni fenomen. Ižanci so videli popoln mrk Pepetove vinte in tudi niso prezrli, kako je trkala njegove copate pri belem dnevu polna luna. Prihodnjo nedeljo bo delal Pepe volilno gibanje v jugovzhodnem dein ljubljanske okolice. Tam da ima v ograji mnogo odličnih somišljenikov. Gospod Korošec so dali Pepeto-vim načrtom svoj placet. — Klerikalci računalo s svojim porazom! Pišejo nam: Tam na Sv. Petra nasipu je v neki gostilni, kakor znano, javen klerikalni agitacljski lokal. Tam sta pred tremi dnevi dva klerikalna stebra m bivSa občinska svetovalca vpričo gostov odkrito priznala, da računajo klerikalci pri skupščinskih volitvah samo na 16 mandatov, a še ti da niso sigurni. Očividno je, da narašča neraz-položenje ljudstva proti klerikalcem. Zato klerikalci že sedaj'priznavajo, da izgube od sedanjih svojih 21 mandatov najmanj 5. Lahko pa jih Izgube tudi S, ako vsi naprednjakl nastopijo enotno v v oavtaf fronjft Ta fronta |e Katodni Mok! Zalo vat napr«Mnkl «Usurjte n Narodni Mok! •v ti vit* voVrvo v Hi temelji raz-in industrijo evnl volilni na vpogled v ata v Ljub-29. Is fltev obrtno srnunut v glasa ministrstva za z dne 14. Jan. 1925, imeniki raagnijeni vs posvetovalnici mestnega Ijani v čara ed 22. do Ja 1925 vsakokrat od & do 13, popoldne. V tem roku tanko volilni upravičenci vložijo pri mestnem magistrata v Ljubljani s potrebnimi tumaami m IzkaziH podprte reklamacije pred volilnim imenikom svojega volilnega Shodi Narodnega bloka. V Gorenji vasi nad SkoCo Loko se Je -vršil krasno obiskan shod Nar. Moka, kateremu so prisostvovali v veliki množini tudi pristaši SLS. G. ravnatelj Jug je žel za svoja izvajanja viharno odobravanje, shnd sam pa se je zaključil v najlepšem soglasju. Na fužinah pri 2lreh se ie vršil veličasten shod, na katerem je govoril g. ravnatelj Jug. Udeležili so se ga tudi v velikem številu pristaši ?KS. ki so s početka skušali ugovarjati in motiti zborovanje, a so morali pa na podlagi stvarnih izvajanj govornika kmalu utihniti in končno priznati, da je vr»a-ka kroglica, ki jo naprednjaki vrtelo v kako drugo skrinjico rasen onih. ki bodo oddane za Narodni blok v 11. skrinjico izg ib-ljena. V Železnikih se je vršil lep zbor Nir>d. bloka, na katerem je govoril dr. Dinko Pnc. Za stvarna izvajanja in pojasnjevanja je žel vihamo odobravanje, iz kojega je zvenela samozavest ta globoka vera v zmago ?Uej Narodnega bloka. Na DražgoŠah se je vršilo 'stota k o prav »spelo zborovanje, na katerem je tudi poročal dr. Dinko Puc V Brusnicah pri Novem mestu je klerikalna stranka zopet enkrat pokazala vso svojo gnilobo. Najen' in napol pijani fantje so pridrveli v lokal, kjer naj bi se vršil se« stanek Narod, bloka in tamkaj z f: in>k;m vpitjem skušali onemogočiti govor dr. Ha-peta. Posebno so se izkazali bfvel ž>p^n iz Brusnic in tamošnji mežnaT, ki «=:> nujskaii na pretep. Eden izmed verenih cvčic klerikalne stranke se je povzpel celo do izjave: »Pravi hudič je bil tisti, ki je ustvaril Jugoslavijo«. Ko je bil pozvan na odgovor, je v svoji strahopemosti izginil tz lokala, ostali njegovi prijatelji so se pa dr. Rapeta hoteli dejansko lotiti. Po polurnem razgrajanju se je vršil razgovor z najbolj zagrizenimi klerikalnimi hujskači, ki so končno uvideli, da taka taktiki ljudstvu ne prinese koristi m so Široko odpirali oči ob ugotovitvah, kaj so vse klerikalci našemu ljudstvu obljubljal in kaj so prinesli. Obljubljali so celo, da se informirajo in da bodo lastnim ljudem stopili na prste, čim se ugotovi, da je govornik povedal Istino. V Novem mestu se je vršil krasno obiskan shod Narodnega bloka, na k oje m je govoril dr. R a p e. Njegovim enoumim Izvajanjem, ki so osvetljevala pota državne politike od postanka naše države do danes, so vsi navzoči pripadTtiki raznih strank sledili z veliko pažnjo m so končno dali izraza svojemu čustvu z dolgotrajnim pritrjevanjem. Govorila so še g. svetnik Ferdo Seid!, ki ie volilcern predstavljal kandidata g. dr. Nika župarriča in namestnika ter se s posebno toplimi besedami spominjal tudi nosilca liste dr. Žerjava, In dr. Viktor Oregorič. se je zahvalil navzočim za obisk, govornikom pa za izvajanja. Sprejeta je bila soglasno sledeča resolucija: »Na javnem shodu Narodnega bloka dne 18. jan. 1925. zbrani napredni voMIci, pristaši Narodnega bloka in SKS obžalujemo, da hočejo napredni volilct svoje krog-ljlce metati v osem skrmjlc. med tem ko bodo klerikalni škodljivci naše države svoje oddajali vsi le v eno skrinjico. Obsojamo to cepljenje glasov, ker je edino prav, da male stranke podvržejo svoje strankarske koristi višji koristi države in se pridružijo močni in veliki državni fronti Narodnega bloka, ki bo prihodnja 4 leta imel vodstvo države v rokah. Da ne bodo kroglHce malih strank izgubljene in zavržene, pozivamo vse, da naj pn voCrrl 8. februarja oddajo vsi napredni vollief svoje glasove v škrl-njfeo Narodnega bloka, kl Je draga v vrsti skrtnilc,« Resolucija je bila soglasno sprejeta, pri čemur pripominjamo, da so bili navzoči tudi pristaši SKS in celo nositeh republikanske liste g. M um iz Novega mesta. V Kranjski gori se je vršilo krasno obiskano zborovanje Narodnega bloka, kjer je govoril g. Vinko J a n e Ž i č iz Ljubljane. Navzoči so z navdušenjem sprejeli njegova izvajanja in soglasno zahtevali, da se 8. fe- bruarja vsak naroden ta napreden človek odloči za II. skrinjico. V Mojstrani se ie isto t ako vršilo zborovanja Narod, bloka, kjer jt trnu poročal g. Vinko J a ne Ii č. V Ratečah se je vrši! sestanek, ko jemo so prisostvovali tudi pristaši drugih t strank. Stvarnim izvajanjem govornika niso mogli nasprotovati In so kolčno v treznem razgovora priznali, da je kriva slabemu gospodarstvu predvsem razcepljenost med naprednimi strankami. Studenec-Ig. Vršil se ie shod Narodnega bloka, katerega so hoteli Prepeluhovi republikanci preprečit, a je moral njihov vodja Jurist Dolenc s svojo klapo ž.itostno ©djurišati iz sokolske dvorane, ke- se mu ni posrečilo dobiti predsednika iz svojih vrst. TomlseQ. Zelo lepo obiskan shod Nar. bloka, na katerem sta poročala skrezki kandidat g. Zebal in g. Ivo Berščak. je lepo uspel m so prisotni klerikalci kakor samostojni kmetje izvajanjem sledil; mlrrvo m odnesli naJbo!jši utis. 2 e limite. Tudi v Želimljah je M! uspeh shoda Narodnega bloka prav dober ter so prisotni izrazili Željo, da se priredi še enkrat javen shod. ker so nekateri b:M odsotni radi 1. občinske seje. Šanse Narodnega bioka se tudi tukaj utrjujejo in vsi trezni pametni volilci sprevidevajo, da je edina rešitev za gospodarstvo in državo zmaza Narodnega bloka, v katero trdno upajo. Horjul. Lepo obiskan shod Narodnega bloka na Horjulu na katerem sta poročala g. živinozdravnik l p a v e c in gosp. Fran Majcen iz Ljubljane j? navzočim vohlcem klerikalcem jasno pokazal, da je edina rešitev za njihovo gospodarsko «tan je In za državo to. da vsi Slovenci volijo 8. februarja Narodni blok, ker brezglava politika njihovih voditeljev vodi v propast. Drenov grič. Lepo obiskan shod se je vršil tudi na Drenovem grivu. P^tinne vesti. — Klerikalni upi. Slovenski klerikalci na vse pretege snubijo Radičeve republikance v Sloveniji, da bi skupno s klerikalci volili poveljnika slovenske fronte dr. Korošca. Pri tej snubitvi manevrirajo klerikalci tudi z raznimi žur-nalističnimi triki in njih pobožna žeiia je, da bi vlada ustregla klerikalcem na ta način, da bi ne dovolila radičevcem volilne skrinjice. Ce se to zgodi, menijo klerikalci, da bodo na konju, ker raz-puščeno vodstvo izda povelje, da morajo radičevci v Sloveniji voliti klerikalno. e Suspenzija zagrebških sodnikov? Zagrebški listi poročajo iz Beograda, da namerava vlada suspendirati one zagrebške sodnike, ki so glasovali za ustavitev kazenske preiskave proti dr. Mačku in drugovom. »Der Morgen« je mnenja, da je ta vest tendencijozna. — Zagrebškim »Novostim« dovoljena kolportaža. Preteklo soboto je zagrebško policijsko ravnateljstvo prepovedalo kolportažo »Novostim«. Na intervencijo ministra trgovine in industrije dr. šurmina je notranji minister Boža Maksimovič dovolil ^Novostim« na-dalino kolportažo. ker so lastniki lista prevzeli jamstvo, da bo list v bodoče delal lojalno politiko. — Shod samostojnih demokratov v Varaždlnu. Naknadno nam poročajo, da se je shoda samostojne demokratske stranke v Varaždinu udeležilo tudi večje število Slovencev iz ptujske okolice. V imenu slovenskih samostojnih demokratov je govoril Lovro Petovar iz Ivanjkovcev. Njejrov govor so navzoči sprejeli z viharnim odobravanjem. Ko je bil shod zaključen, pristopili so kmetje iz varaždinske okolice ter zaprosili prosvetnega ministra, da naj izroči pozdrave hrvatskih seljakov našemu kralju. Neki seljak je ministru vskliknil: »Pozdravite nam našega go-spodina kralja!« s= Aretacija kandidata HZ v Ljubljani. Ljubljanska policija je v nedeljo popoldne v hotelu »Untomi« aretirala na zahtevo zagrebške policije kandidata HZ (Hrvatske Zajednice) dr. Milovana 2aniča. Z zagrebškim vlakom ob 18. so odpeljali dr. 2aniča v Zagreb ter ga tam izročili policiji. = »Hrvat«, glasilo Hrvatske Za» jednice in St. Radfča, postane jutranjik z jutrišnjim dnem. 1 a Iz zapora Izpulčen TrocktL Iz Kopenhagna poročajo, da je bila sovjetska vlada primorana izpustiti na svobodo Leva T r o c k e g a, ker je sicer pretila nevarnost, da njegovi pristaSi upri-zore revolucijo in nasilno osvohode svojega voditelja. Turistika in šport. — JuRoslavHa : Štajerska 2:tL V redčijo se je vršila v Zazrebu tekma med reprezentanco JN5 m repr. S Merske, katero sta zastorala iraška kluba ?:urm in G. rL K. Jugoslavija ie zmagala popolnoma zaslužno, knjti prv.ežni del izre te bila v pre-moii. Slab teren je onemozol ! vsako streljanje, zato tud: rezultat ne odgovarja toka ure. V jug. teamu su se izkazaii JovanovM, Rupec in Petkovih pri (iradčanih pa Giirtj v goalu. — Rezultat terrae Madžarska : Italija se zlasi 2:1 in ne 2:0, kakor smo bfli včeraj napačno obvcbJ:cni. Lelpzfs; : Dresden 4:1. Francija : Severna Atrika 2:1. Hakoah (Dunaj) : egiptovski te j m 1:1. Španija: r3spajr*ioTa Martlnez 3:1, Barcelona : U. S. Sans 3:1, Real Soded >d San ^bastlan : Irum 2:1. Maribor: Rapid : Maribor 4:0. Krvava Ijubavna drama v Beogradu. V petek zvečer se je odigral v B<-'»g»Adu krvav dogodek. Bilo je okoli IS., ko so večerno tišino v Bosanski ulici, predmestju Beograda, nenadoma presekali trije ostri streit Streli so prihajali iz hiše >t. 57. V trt -nutku. ko jc padel prvi strel, jc stopil na dvorišče omenjene hisc neki lesn! trgovce, vračajoč se iz mesta. Presenečen je ob>tal: nudil se mu je nanavaden priror: vrata stanovanja odvetnika Jovuna Na jdano\ k"a so se odprla in izstopila je \7 tega slujkfnja, vsa razmršena in okrvavljena. Na uho trgov« ea so zadoneli pretresljivi kriki: Na pom«*"! Na pomoč! ... Ubil me je! ... Se predno se je presenečeni trgovec /a« vedel, je počil v stanovanju nov strel Težko ranjena devojka je Se zakrivala: »Sedaj se je ubil tudi on!« Za tem pa se je zgrudila na tla. Medtem so vdrli v hiso mimoidoči pasantje z ulice. priHtcli so tudi orožniki in policijski uradnik. —■ V kuhinji stanova« nja so našli v mlaki krvi ležečega orožni« Šktpa kanlarja Tlijo Rosica, zaročmk.t kuharice Ljubice Ilič, Predigra tega krvavega dogodka jc sliv deča: Ljubica lliu ki je danes stara 17 let. je priSla pred dvema letoma v Beograd, k je v je bila služkinja. V Beogradu se je sc™.i ni!.* z mladim orožnikom Rosičcm. Oha sta se strastno ?ali*ibila in njihovo živi jen ie je potekalo srečno. Toda nad mladima zaljubljencema so se začeli zbirati grozeči oblaki. Ljubica je čuk; sprva, da je Iii ja oženj en rn da ima dvoje otrok in kasneje, da ima še eno »priiitelj;' co* tam nekje na PaSinem Brdu. Tli j a ni hotel priznati, da je oienjen in med mladima človekoma so cesto nastajali upori in pre^ piri. Ljubica se je hotela orožnika za vedno otresti, ta pa ji jc zagotavljal večno zvesto* bo in ji tudi obljubil, d« jo poroeL Pred kratkim je stopila Ljubica v službo i. advokatu Najdanoviču in ker je ta z,:-> hteval od nje, da je poštena in da ne pohaja z ljubimci. Rosic naravno ni mogel 7ahajati k njej v posete. Zato sta sc sestajala na ulici. Medtem je Ljubica od nekega lliUnec« prijatelja ponovno zaznala, da je Iii ja ože njen in zato je hotela napraviti njepuvemu slepomišenju konec. Kratkomalo jc izjavilo, da ga ne ljubi več in da je bolje, da nc prihaja. To jc bolelo Ilijo. Pisal ji jc ginljivo pismo v verzih in jo prosil, da postane nje* gov«. Zaman. Ljubica je ostala pri svojem sklepu in ko je v petek zvečer prijel üija k njej, je odločno izjavil, da je njunlno raz* mer je končano. Hi ja jo je še enkrat v slovo poljubil, nenadoma pa je potegnil samokres ter ustrelil dvakrat nanjo, sebi pa jc pognal kroglo v čelo. Težko ranjeni llija in Ljubica ata bila z rešilnim vozom takoj prepeljana v bolnico. Poškodbe Ljubice niso težke naravi, dočim je llija smrtnonevamo ranjen in skoraj ni upanja, da okreva. Krogla mu jc udarila v desno sence, prodrla možgane ter izstopila na levi strani. V bolnici se je llija nekoliko zavedel, kasneje pa se je zopet onesvesti!. Bil je že operiran. Ljubica ima prestreljeno desno ramo. deloma tudi pljuča. — Krogla se je morala ustaviti v jetrih. Operirali \o jo šele v ne^ del jo. Ed. Rice Burronghs: War%anov sin 5b V tesn slučaju je moral prihajati mož, ki je v ozemlje Bwanovo prišel neopaženo, ker ga ni nihče priglasil. Bwana se je zaman trudil uganiti« kdo bi mogel biti ta tujec. Po starodavnem običaju je Bwana šel tujcu nasproti prav k vratom preje, nego je ta skočil raz konja. Pred njim je stal visok, stasit, miSiČast moški, star kakih 30 let, s svetlimi lasmi m z gladko obritim obrazom. Bwanu se je zdel nekam znan, kakor da bi ga že pri neki priliki videl, toda ni se mogel spomniti, kdaj. Ta novi popotnilc je moral biti ftaj-brže iz skandinavskega rodu. O tem je pričala vsa njegova zunanjost in poseben naglas njegove govorice. Na Bwana, ki je imel navado, presojati tujce po n th zunanjosti, je napravil prav dober vtis, — Bwana ni imel navade, podrobno in vstrajno izpra ievati talce, od kod so in kam so namenjeni. VedeT ge Je napram njim prijateljsko ta gostobesedno do «tneva odhoda ali do časa, ko so se izkazali nevredni njegovega prijateljstva In gostoljubja. * »To Je za nas nekaj nenavadnega, da pride sepa tujec nepriglašen,« je rekel Bwana. ko je z neznanimi tujcem odhajal proti hleve, kamor so oddali tijčvvcga ponija. »Domačini, ki so moj! dobri prijatelji, me obveSčajo o vsem kar se dogodi daleč naokoli okrog mojega posestva.« »Morda je to zaradi tega, ker prihajam od juga,« je smehljaje odgovoril tujec. Zaradi tega naj-brže niste bili obveščeni o mojem prihod«. V teku več dni nisem srečal nobene osebe« »Ne, — tam resnično na več milj ni niti enega človeka,« je rekel Bwana. »Öd onega časa, ko je Kovudvo zapustil svojo vas in zemljo, v krogu 200 do 300 milj ne najdete nobenega domačina.« Bwana se je Čudil, kako je mogel tujec prehajati pokrajine, ki so ležale proti juru in ki so bile nenavadno divje m negostoljubne. Kakor da bi tujec uganil nje«©ve misli, je pričel pojasnjevati: »Prvotno sem prihajal od severne strani, ker sem hotel nekoliko trgovati in loviti, toda s svojim spremstvom sem zgreSH pot. Moj vodnik* ki je edini poznat te kraje, je zbolel in umrl. Ni se nam posrečilo dobit! drugeca vodnika, ki bi te kraje poznal in nas vodil, m zato smo svojo pot usmeril naravnost proti severu. Cele mesce smo živeli iz ključno ie od tega, kar smo ulovili Niti najmanjše slutnje nismo mogli imeti o tem, da bi se v oddaljenosti tisoč milj nahajal kak belokožec, ln tako smo se včeraj zvečer utaborili pri napajališču na kraju te ravnine. Danes sem odšel na lov in opazil dim pri Vaši farmi. Takoj sem poslal nosilca pušk nazaj z veselo novico, da smo priSli k ljudskim bivališčem, sam pa sem zajahal naravnost sem. Razume se, da sem o Vas že slišal, kakor vsakdo, ki pride v Srednjo Afriko, in zelo bi me veselilo, ako bi osvojil Vašo naklonjenost in dovoljenje, da se smem v okolici odpočiti in kaka dva tedna loviti.« »Seveda,« je odgovoril Bwana,* utaborite se tam doli ob reki takoj poleg taborišča mojih ljudi in čutite se, kakor doma.« V tem sta prišla na verando in Bwana je tujca predstavil Mericmi in svoji ženi, ki je bas prihajala iz sobe na verando. »To je gospod Hanson,« je rekel in s tem navedel ime, s katerim se je tudi njemu predstavil tujec. »Qospod je trgovec in lovec, ki je v džimgfi zablodil in zgrešil pot na jug. kamor le bil namenjen.« Meriem in »Moja draga a sta se nalahno po klonili. Tujec je bil videti v zadregi. Bwana je to razlagal s tem, da se je tujec v družbah divjakov odvadil finejših in izobraženejših družb, zlasti ženskih, zaradi tega ga je hitro iz te neprijetne situacije oprostil in odpeljal v svojo delavnico, kjer ga je pogostil z brandvjem in sodovo vodo, kar je Skandinavcu očividno boli prijalo, kakor damska družba. Ko sta oba moška zapustila verando, jc Meriem rekla »Moji dragi*: »To je vendar čudno, tako se mi dozdeva, in skoraj bi mogla priseči, da tega gospoda Hansona že od nekod poznam. Čudno je to sicer in skoraj izključeno, da bi z njim kdaj v življenju že govorila.« Toda hitro sta prešli na drug pogovor in tako se je njena rahla slutnja takoj razblinila, Hanson je odklonil ponudbo Bwana, naj se s svojim taborom preseli bližje k njegovi domačij«. Izgovarjal se je, da so črnci, ki jih ima v službi, silno prepirljivi in da je zaradi tega bolje, ako ostane bolj oddaljen od njegove naselbine. On sam, da je prišel za trenotek, da se oglasi in predstavi, damske družbe pa se hoče izogibati, ker sa to pripravlja v zadrego in nerazpoloženje. Ta stvar je pri obeh damah povzročala šaljive opazke, in sta se norčevali iz njegove neokretnosti in zaradi njegovega strahu pred ženskami. Hanson je zaradi tega raje hodil na lov v spremstvu Bwana. Hanson je bil dober strelec in zaradi tega <;a je Bwana zelo pogosto vabil na love v džunglo. « ilev. 16 »51: O V P N S IC I N Ä I? O Pe one 21. janoarja 1925. Stran & Dnevne vesti. V UubtmnU dne ia dviga glavo. Zdaj, ko stojimo pred volitvami in ko se čujc iz klerikalnih ust neprestano visoka pesem o socijalni pravičnosti in skrbi za ljudski blagor, ne bo odveč, če kratko omenimo kulturni boj, ki se je razvil zadnje dni na CeSkoslo-škem. Poročali smo že. da so izdali slovaški škofje pastirski list, v katerem obsojajo vse protiklerikalne, zlasti so-sijalistične stranke in zapovedujejo duhovščini, da mora odreči pristašem teh strank vse cerkvene obrede. Češkoslovaška napredna javnost je sprejela to kulturo obojno napoved z velikim ogorčenjem. Od države zahteva, da se loči od cerkve in da nastopi z vsemi legalnimi sredstvi proti zlorabi verskega Čuta v politične namene. Cerkvena gospoda se je ustrašila tega spontanega odpora in je zato strnila svoje vrste. Slovaškim škofom so se pridružili tudi češki. Vrana vrani oči ne izkljuje. Praški episkopat je izdal na vse vernike proglas, ki so ga podpisali praški knezoškof Frančišek Kordač, olomuški knezoškof Leopold P r e č a n, litomerški škof Jošef Gross, brnenski škof Norbert Klein, kraljevo-graški škof Karol K a š p a r in budjeviški škof Simon Bar t a. V proglasu se izjavljajo popolnoma solidarne s slovaškimi škofi in odobravajo njihovo pastirsko pismo. Proglas pravi med drugim: »Leon XIII. opozarja takoj v drugI en-cvklikl (Ouod apostolici muneris z dne 28. decembra 187S ves episkopat. naj varuje vernike pred organizacijami, ki so sprejele zablode naturalizma in ateizma v svoj pro* gram in a tem ogrožajo same temelje človeška družbe. Meni izrecno socialiste, komuniste in nihülste.* . . . Bebal je dejal: ^Krščanstvo in socializem si nasprotujeta kakor ogenj in voda.* ... In A. Schaffte piše (Quintessenz (633): »Današnji sociath gern je vseskozi brezbožen in cerkvi sovražen.* To pa ne izključuje slučajev, pravijo češki Škofje, da poedini socialisti, včasi tadi v večjem števila, kakor so pač razmere, satafeno vero še nekaj časa ohranijo . . . Neka! dni pred objavo pastirskega pisma slovaški škofov Je izjavil papež Pij XI. v svoji konsistorijalnl alocutijl: > Smatram ga svofo dolžnost . . . opozoriti vse, zlasti pa vladarje, kolikor Jim Je ležeče na resničnem miru in blagostanju narodov, na svetosti rodbin in dostojanstva človeške osebnosti, naj skušajo z združenimi močmi odstraniti veliko opasnost, ki preti njihovim podloznikom od strani socialističnih in komunističnih organizacij . . . Sklicujemo se na holandske, belgijske In švicarske Škofe, ki izpolnjujejo zadnje čase svojo dolžnost in pravico s stičnimi pastirskimi listi . . .c Zanimivo bi bilo izvedeti, kdaj stopi ljubljanski škof, ki je še nedavno tako zmagoslavno vodil katoliško duhovščino na volišče in glasoval za kurijoz-no klero-komunistično zvezo, pred javnost z odkritimi kartami in pove brez ovinkov to. kar so povedali njegovi pastirski kolegi na Češkoslovaškem. Ali smemo domnevati, da je napravil konec črno-rdeče koalicije v Ljubljani migljaj od zgoraj? Ce je temu tako — nam se zdi zelo verjetno — potem bi bilo logično in pošteno, storiti Še drugi korak in povedati, da je katoliška cerkev z njeno posvetno podružnico — klerlkallzmom — to, kar ]e v resnici, namreč sovražnica vsakega soc i j al nega napredka, noslteljlca najbolj črne reakcije, ki predstavlja za človeštvo tem večjo opasnost, ker si Je udinjala in zasužnjila s pomočjo zlorabe vere človeškega duha. Čemu slepomišiti in varati ljudstvo s puhlimi frazami o krščanski ljubezni do bližnjejra? Bodite pošteni In odkriti in povejte to, kar je povedal Češkoslovaški episkopat. Tako se bomo vsaj razumeli in bo tudi ljudstvo vedelo, kdo ga je doslej brezvestno vodil za nos. • — K ustavitvi »Domoljuba«. »Slovenec« priobčuje na prvem mestu razlago strokovnjaka, ki dokazuje, da je sodišče pravilno postopalo, ko je ugodilo prizivu klerikalnega branitelja dr. Brejca in ukinilo ustavitev »Domoljuba«. Ta dokaz je originalen? Sam strokovnjak ugotavlja, da je upravna oblast postopala pravilno, ko se je držala dobesednega pomena ustavnih predpisov, ki veljajo v prehodni dobi za prestopke, s katerim! se izziva k mržnji do države kot celote, k verskemu ?n plemenskemu razdoru, da pa je sodišče istočasno postopalo pravilno, ker da so v sedanji ustavi tiskarski In prepisovalni pogreš-ki (!), ki da nimajo nobenega vpliva na moč jasne misli! Mi se čudimo, da se najde strokovnjak, ki manipulira s pre-pisovalnimi in tiskarskimi pogreški v pozitivnih zakonikih ali v ustavi. Temeljno načelo jurisdikcije pravi, da se naj jurisdikcija vrši točno po besedilu in smislu sprejetih in obnarodovanih zakonov. Ali pa imamo morda v Jugoslaviji ali na kakem drugem pravnem področja poseben zakon, ki pooblašča sodnike, da Interpretirajo zakone drugače kakor po besedilu v slučaju tiskarskih in prepfsovalnih posreškov? Ne! Tega pooblastila ne daje sodniku nobena ustava aH zakon na svetu! Že iz te prisilne in skrajno nerodne utemeljitve odnosno obrane ljubljanskega sodišča sledi, ka- 20 januarja 192S. ko pravilno Je postopala ljubljanska upravna oblast, ki pravi, da imamo v ustavi dva člena, enega za normalne razmere (Člen 13.), to se pravi za »žalitev vladarja ali članov kraljevskega doma, inostranih državnih poglavarjev, narodne skupščine, neposredno pozivanje državljanov, nai šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, ali ki obse-zajo težko žalitev javne morale«, dni« gi člen pa se nahaja v prehodnih določilih ustave na koncu (člen 138), ki pravi: »Prepovedati se sme izhajanje odnosno razširjanje Časopisov in natisnjenih spisov, ki izzivajo k mržnji do države kot celote, k verskemu ali plemenskemu razdoru, istotako pa tudi, če po-sredno poživljajo državljane, naj šiloma izpremene ustavo ali državne zakone, samo če se \w sestavka očito vidi, da jim gre za tako pozivanje državljanov«. Potem pravi tp č\en: »Predpis člena I.V. odstavka 3., o izvrševanja prepovedi velja tudi tukaj. Ko prestane posebna potreba, se smejo ti predpisi ukiniti z zakonom V Kater! predpisi? Al! morda tisti, ki govor* o dvakrat 24 urah!? — Očitno ne, tukaj je zakonodavec mislil samo n? prehodne de lik te izzivanja k mržnji do države In k verskemu In plemenskemu razdoru ter odreja za te denk te upravno Ingerenco, ne pa sodno potrditev! Ustava je popolnoma jasna, ona specificira razne tiskovne delikte, med temi tudi v posebnem členu prehodne delikte (dokler Čas ne strne celega prebivalstva Jugoslavije v enoten narod), to je delikte Izzivanja m rž nje do države In plemenskega razdora. — Napram strokovnjaku pa ugotavljamo, da pravna zgodovina ne pozna samo tiskarskih pogreškov v zakonikih, marveč tudi zakone, ki so naravnost bedasti, vendar pa tudi ti veljajo za pravnika in sodnika dotlej, dokler se na njihovo mesto ne postavijo drugi event. boljši? — Spremembe v poštni službi. Ministrstvo za pošte in brzojav je pripravilo velik ukaz o imenovanju, premestitvah in upokojitvah večjega števila poštnih uradnikov. Več poštnih upraviteljev bo upokojenih. —Osebne vesti s pošte. Premešcerri so poStni črno vn tki oziroma činovnice: Veko-slav S t u r m iz Ljutomera v Gornjo Radgono, Lea So ti iz Rimskih topHc v LaSko, Marija Tekavec iz Most pri Ljublfani na ljubljansko glavno poŠto, Justina B1 i m Iz VlrHce v Novo mesto, Rafaela K n a p 1 č iz GuStanja v črno pri Prevaljah. Angela P a r r I n I fz Slovenfjrradca v Celje, Marija Debelj a k iz Ribnice na Dolenjskem v Sodražlco. Magda L o č n i k Iz Tržiča* na ljubljansko glavno pošto. Kristjan Jeglič iz Maribora v Tržič, Vekoslav Božič is Selrrice nä Dravi v Ljubljano na kolodvorsko pošto, Ana Kupec Iz Hrastnika v Rečico na Pakl, Vladko Jazbec z ljubljanske glavne poŠte na ko!odvorsko poŠto v Ljubljani, Justina B l i m iz Novega mesta v Metliko; poštne pripravnice: Angela M 1 a-k a r iz Gor. Radgone v Ljutomer, Marija Levstek iz Ljubljane v Žužcmherk. Marija K l n c 1 iz Litije v Store, Gabrijela L e s-n j a k od Sv. Janeza ob Boh. jezeru v Ljubljano na glavno pošto. Marija M u 11 Č od Sv. Lovrenca na Dravskem polju v Maribor, Elizabeta ZadolSek iz Bizeljskega v Ptuj, Marija Slapar iz Ljubljane na Vrhniko, Ivica G r i m s z Jesenic na Gor. v Radovljico, Vida K u Š a r Iz Ljubljane v Beltince, Pranja B o m b a š od Sv. Jurija ob juž. žel. v Celje, Frida H u 11 m a n iz Maribora na ljubljansko glavno poŠto, Ivanka P e t e r n e 1 j iz Kranja v Javornfk, Marija K o v a č i Č iz Maribora v Novo mesto, Alojzija K riše iz Maribora v Gornjo Radgono, Marija K a l i S n i k iz Ptuja v Veliko Nedeljo. Marija K I a t z e r iz Kočevja v Gradec pri Črnomlju. Ivanka K o i i č e k iz Maribora v Muto, Olga Zupančič iz Novega mesta v Stražo, Erna ßurdian iz Celja v Sliv. Bistrico, Mara Podgornik iz Male Nedelje v Ivankovce, Ivanka P e-t e r n e 1 j z Javornika v Skof jo Loko, Marija K o r b a r iz Kamnika na poštno podružnico 3 v Ljubljani, služitelja Ivan Fašun iz Celja v Grobelno in Franjo Guderman iz Maribora na ljubljansko glavno poŠto; mehanik Josip Šalamun od mariborske tehnične sekcije k poštnemu ravnateljstvu v Cetinju. — Pogreb direktorja dr. Janka Debelaka pri Sv. Trojici. Iz RogaSke Slatine poročajo: V nedeljo IS. tm. je izkazalo prebivalstvo Rogaške Slatine zadnjo čast pokojnemu poštnemu direktorju dr. Janku Debelaku, ki so ga prepeljali Iz Ljubljane do postaje Rogaška Slatina In od tam k Sv. Trojici. PogTeba so se med drugimi udeležili kabinetni Sef poštnega ministrstva Gjo-ka G j o r g j e v i č, poštni inšpektor Milan P o p o v i č in inšpektor poštne hranilnice Jakob Vrečko. Zagrebška direkcija je bila zastopana po oddelnem Šefu Mar« k o v i č u, ljublianska direkcija pa po inšpektorju dr. V a ga jI, po šeta odseka A. V e s r> n j a k 'i in sekretarju A. S u h a-ču. Pokojnika je spremilo dalje mnogo poštnih uradnikov, tako uradni ravnatelji i. P o d g o r n i k, A. D i e t z in A. S i nt i k, ter šef tehnične sekcije v Mariboru Janko B r a Č k o, ravnatelj zdraviliška dr. Fran S t e r, 2upan RogaSke Slatine. Zastopniki občin, kjer je bil pokojnik častni občan in Številno občinstvo od blizu in daleč. Zelo Številno so bi!e zastopane tudi organizacije poštnih uslužbencev. Mariborskega velikega župana je zastopal sreski poglavar dr. F a r Č n i k. Po končanem cerkvenem opravilu pred poštnim poslopjem se Je poslovil od pokojnika v imenu občine Rogaška Slatina rojak dr. F. K o i t e r e r, držav- ni kopališki zdravnik. Pevsko društvo »Sloga« Je nato zapelo »Vlgred se povrne«. Izpred poifags poslopja je nato krenil sprevod aa pokopališče k Sv. Trojici. Ob odprtem grobe sta se od pokojnega dr. Debelaka poslovila poštni ravnatelj Ivan P o rigor na k in pokojnikov sosed mejaš, bivši narodni poslanec 4n kandidat Narodnega bloka Josip D r o f e n i k. — Krivičen napad. Tukajšnja direkcija državnih železnic nas obveSča. da je notica zoper postajnega načelnika g. Frana Rozmana v Poljčanah objavljena dne 29. nov. 1924 v nekem ljubljanskem dnevnft j (»Slovencu«. Opomba uredrriStva.) glede njegovih groženj napram uslužbencem, ki odklanjajo plemensko hegemonijo, glasom tostvarne uradne preiskave neosnovana in neisrtnita ter se g. Rozmanu v tem oziru ne more očitati nobena pristranost pri njegovem uradovanju. — iVovi ll9ii v Dubrovniku. V Du b rov. niku so začeli izhajati novi listi. Narodna radikalna stranka izdaja »Dubrovnik«. Prej. šnji četrtek je izšel list »Covječnost«, na Gružu pa »Slobodna Riječ«. — 50 milijonski fond za dobrodelne na* men". Pred tedni je umri v Parizu veletrgo* vec Milan PavloviČ. V testamentu zapušča premoženje nad 30 milijonov dinarjev za patrijotične in dobrodelne namene r naši državi. Fond se bo imenoval »Fond Milana in Milice PavlovičV Med organizacije, ki se bodo obdarovale iz tega fonda, se sporni« njsio Jadran»Va Straža. Narodna odbrana, organizacija invalido«- itd. — Beg radlčevskega poslanca. Na zahtevo splitskega sodišča je bil v Beogradu aretiran pristaš KRSS in Radičev eksponent v Beogradu Rude B a č i n i 6. Posebna policijska eskorta je Bač4ča odpravila proti SuSaku. Ko so v soboto prispeli na Sušak, da bi se od tam s pa mikom peljali proti Splitu, je BačiniČ vporabil ugodno priliko ter eskorti pobegnil na Reko. Obmejni kom-isarijat je izdal proti Bačiniču zaporno povelje Bačinič s«* na Reki skriva in Se ni znano njegovo bivališče. — Smrtna kosa. Dne 19. je umrl v Ljub« ljani g. Josip K o S i r, nadzornik državnih železnic. Pokojnik je bil vesten in izredno sposoben uradnik, ki je užival velik ugled in splošno spoštovanje v krogu svojih sta« novskiL tovarišev. Bil je tih, a jeklen zna* čaj. Nastopal je vedno kot zaveden Slove« nec in je odkrito kazal svoje napredno miš« Ijcnjc. V javno življenje ni posegal, pri vo* litvah pa je vsikdar storil svojo napredno dolžnost. Pogreb bo jutri, v sredo, 21. t. m. ob 15. z Blciweisove ceste št. 16 na poko« pališče k Sv. Križu Bodi mu ohranjen blag spomin. — V javni bolnici je včeraj umrl g. Fran Jeločnik, bivši krojftSki mojster, dolgoletni načelnik zadruge krojače v, so« ustanovitelj in odbornik »Zveze obrtnih zadrug«, meščan ljubljanski. Pokojnik je bil marljiv delavec na obrtnem polju in si je pridobil velike zasluge za organizacijo slovenskih obrtnikov. Takisto zaslužen je bil tudi na polju gasilstva. Jeločnik je bil eden izmed veteranov v vrstah slovenskih obrtnikov, med katerimi je užival splošno spoštovanje in uvaževanje. Pogreb bo v sredo 21. t. m. ob 16. iz bolnice. Lahka mu domaČa gruda! — V najlepši moški dobi 33 let je na Glincah umrl g. Peter B a 11 c* lino, podjetnik. Pokojnik je bil podjeten obrtnik, ljubeznjiv prijatelj in odločen na« rodnjak. L'fival je povsod splošne simpa« tije. Zapušča vdovo in dvoje nejake dece. Pogreb bo jutri, v sredo, 21. t. m. ob 14. na viško pokopališče. —- Bodi mu ohranjen prijazen spomin! — Društvo za zgradbo sokolskega doma v Šiški ima svoj občni zbor v nedeljo dne 25. januarja t. 1. ob 14. uri v sokolski telo« vadnici. — Članstvo se vabi k polnoštevilni udeležbi. — Odbor 176/n — Nova velika hldrotehnična centrala v Tetovem pri SkopMu. Posnemamo iz Skoplja: Dne 29. dec. 1924. se je vrSila licitacija pri Tctovskem Industrijskem A. D. v Skopi ju za nabavo celokupne naprave M-droelektrlčne centrale na reki Penji za preskrbo mesta Tetova in SkopTja z električno energijo Projektirane sta 2 vodni turbini po 1270 HP z generatorjema po 11C0 kflovolt-ampera. Prenos električne eneržije za mesto Tetovo če Piti z napetostjo od 3000 volt. a za mesto Skoplje, katero je oddaljeno od centrale okrog 46 km, 35000 volt. Interes konkurence je bil zelo velik in močno zastopan. P»ve proračunske vsote za strojni in električni del bile so okrog' 6.000.000 Din a za gradbeni del 4.000.000 Din. Izvršitev te hidroelektrične centrale je bila oddana dne 3. januarja 1925. tvrdki Jugoslav. Ganz A. D. Beograd, dobavo celokupnih strojev in električnega materijala izvrši svetovnozna-na tovarna Ganz čv Co. — Danubius iz P -dimpeSte. 179/n — Tragično novo leto. Na pravoslavni dan novega leta je železniški uradnik Cveta Arsenov spremljal tovorni vlak. V Kar« lovcu mu jc hotel neki tovariš voščiti novo leto. pri čemur je Arsenov izgubit ravno« težje in je padel pod kolesa. Težko ranjc« nega so prepeljali v bolnico v Veliki Beč* kerek. — Tatvina postnih zavojev v prometu med Jugoslavijo in Madžarsko. Iz Beogra« da poročajo, da se tatvine poštnih zavojev tako ronože, da so oblasti bile prisiljene uvesti radikalno preiskavo. Ugotovilo se je, da se dogaja večina tatvin v prometu med Jugoslavijo in Madžarsko in da so tatovi železniški uslužbenci Te dni se sestane v Subotici mešana jugoslovenskoscgrska ko« misija, ki bo razpravljala o potrebnih ukre* pih zoper te organizirane tatove. — Pred justifikacijo Caruge. Kakor po« ročajo iz Osijeka. jc ministrstvo pravde vrnilo spise o čarugi stolu sedmorice v Za* grebu. Glasom neke informacije iz Bco* grada so trije od štirih na smrt obsojenih razbojnikov pomiloščeni. Verjetno je, da le harambaša Jovo Stanisavljevič*Caruga ni bil pomiTošeen ia se bo njegova justifikaci ja izvršila v najkrajšem Času v Osijeku. Pri* čakujc ae se odločitve stota sedmorice. — ženski Denke. Romaj si je svet od« dahnil od groznih zločinov, ki so jih uga« mjali Haa rmana in Denke, od katerih jc po* slednji ubijal ljudi ter se prehranjeval s Človeškim mesom, že poročajo novinr o no* vih takih zločinih, topot izvršenih od iene. V Szentesu na Madžarskem se je decembra 1923. dogodil strašen umor. ki g.t pa tedaj niao mogli pojasniti. Policija je ugotovila, da ie Živel L 1923. bogati hišni lastnik in veleposestnik Aleksander Domhai pri sc* »tri, vdovi Johani Borbelv. Mož jc bil slaboumen. Sodišče je določilo vdovo, d« va= ruje slaboumnega brata. Nekega dne p^ je brez sledu izginil Aleksander Dombai is hiše svoje sestre Prihodnjega dne jc sestra sama prijavila slučaj policiji. Policija jc tedaj zaman is .?la posestnika Dombaija. Sedaj se jc »čela policija znova pečati s to misterijozno zadevo. Detektivi BO areti* rali 60 let staro vdovo Borbelv in jo konj frontirali z raznimi pričami. Po daljšem za; sliševanju je vdova priznala, da je umorila brata skupno z neko prijateljico. 2eni sta razkomadili truplo, iz mesa sta zvarili milo, kosti pa sežgali. Njena prijateljica je pred šestimi meseci izvršila samomor. Vdovo Borbelv so zaprli. Priče so izpovcda'e. da sta sc zločinki decembra 1923 zaprli v svojo sobo tri dni, češ da bosta delali klobase .. . — Uglednim cxijemalcem vljudno j>po* ročam, da sem danes otverila na Sraretn tr^-a št. 6 trgovino z galanterijo in mešanim bla» gom ter prosim, da mi tudi v novih prostorih ohranijo svojo naklonjenost. — Z odličnim spoštovanjem — Pavla Koler. 175>n — Trgovci, kateri imajo zamudne ali začasno neizterljive terjatve v Itaiiü. Neinski Avstriji. Nemčiji, Švici. Franciji. Belgiji ah v Kongo v Afriki, naj se obrnejo na lesno izvorno tvrdko Vinko K r s : a n v Mariboru, Maistrova ul. 13, katera i^terjuje potom svojih zastopnikov v »nozemstvu navadno vsakokrat uspešno take terjatve. Nadal^na pojasnila se dobijo istotam. 180/n „Kolebati AH ni to izror vseh zmot, t*ar h rvz to^a- ran j :*** razo c*, ■ h>ariite. a$o s-' a ni prepozno, za jmot ji f- Iz Ljubijan o« — Imenovanja na magistratu. Imenovani so: dr. Riko F u z in dr. Ivan L e t n a r za magistralna svetnika, ing. Viktor Z u-panc za višjega stavbenega svetnika, ing. Matko M 1 k 1 i č za stavbenega svetnika, Fran Kavčič In Anton Rupnlk za pisarniška ravnatella. Janko H o j a n za pisarniškega nadoficijala. Josip M a t j a š i č za pisarniškega oficijala. Drago S t e p i š n i k za pisarniškega oficijala dohodarstvenezr. urada, Karel Štrukelj za stalnesa cestnega nadzornika, Helena P r e m e 1 č, Ncla Pevec. Heda Kotlušek in Marija V a-roga za stalne uradnice. V višji plačilni razred so bili pomaknjeni tajnik dr. Arnošt Bril e j, pisarniški ravnatelj Dragotin š e-b e n i k, Jan. Kessler ki Viktor C 1 u h a. geometer Miroslav C e r n e. pisarniška višja oficijala Albert D e r g a n c in Rihard Tavčar ter likvidator zastavljalnice Fran Poljšak. Pisarniški višji oiicijal Ivan Ažman je stopil v pokoj. — Svctosavska beseda. Na dan sv. Save dne 27. januarja bo priredila pravoslavna cerkvena občina v Ljubljani tradicionalno Svetosavsko Besedo. Dopoldne ob 9. uri bo v dvorani ^Un^o^« mladinska šolska slava s sedenjem kolača, deklamacijami m petjem. Vstop prost. — Zvečer je Beseda v dvorani »Union« z umetniškem programom; sodelucjo gdč. Bela Rozunro-va. Julij Bctetto, Nikola C vejic, prof. Emil Adamič, elitni pevski zbor Glasbene Matice, svira godba Dravske divizije. Vstop proti vabilu. Vstopnice se dobe v predpro-daji pri g. Emilu Dobricu, trgovcu v Prešernovi ulici. Reklamacije za vabila se prosijo pismeno. 182 n — Obrtnikom! V ponedeljek je preminul v splošni bolnici g. Fran Jeločnik, dolgoletni načelnik zadruge krojačev in soustanovitelj Zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Pogreb bo v sredo dne 21. tm. oh 16. Iz splošne bolnice. Gg. zadružne načeinike. njih namestnike v Ljubljani obstoječih obrtnih zadrug vabim, da se pogreba korpora-tivno udeleže. — Eng. Franchettl, načelnik Zveze obrtnih zadrug. — Električna razsvetlava na Dolenjski cesti. Gerentskl svet je na predlog ref. g. Likozarja dovolil porrmožitev električne razsvetljave na Dolenjski cesti za sedem žarnic. Te žarnice so že instalirane S tem je tako javnemu Interesu kakor tudi prošnjam in željam stanovalcev tega dela Dol. ceste' ustreženo. — Tlakovanje cest v bližnji bodočnostL Najbolj prometne ceste so sedaj brezdvo.n-no Miklošičeva, Resi jeva in Blefwelsova cesta. Ker jc kamnitega materijala dovolj navoženega, b! bilo umestno, ko bi se tlakovanje to spomlad nadaljevalo. — Maša zadušnlca za pokojnim direktorjem poŠte hi brzojava g. dr. Jankom Debelakom bo v četrtek 22. tm. ob 8. v cerkvi sv. Jakoba, na kar opozarjamo pokojnikove prijatel.'" in z~ar.ee. — Dobava mesa. Mestna občina ljub* Ijanska razpisuje za leto 1925 dobavo mesa za Mestno zavetišče za c nt megle, Japljcva ulica 2. Tozadevne pravilno kolkovane ponudbe z natančno navedbo cen mesa je pred« loži ti do 26. januarja t. L do 12. ure opoldne v pisarni mestnega socijanega referenta v zapečatenih kuvertah. Vse druge potrebne podake in pogoje so dobi pri mestnem soei« janem referentu med uradnimi urami. 173 n — Pevsko društvo »Sa*sa* naznanja svo« jemu članstvu, da se vrši ustano\-ni občni zbor v nedeljo dne 25. januarja ob dveh po* poldne v gostilni pri »Težaku*, Sv. Jakoba trg. 187/n — Pozor pred steperjem! Po Ljubljani in v ljubljanski okolici se klati trgovski potnik Ludvik Semen, ki se izdaja za za« stopnika tvrdke -Orledalo« ter na ta račun izvablja od strank precejšnje zneske. Tako je v Smartncm izvabil od Antona Avštča 58 Din. od pocestnice Antonije Stric v Črni vasi p« 02 Din. Seveda stranke naročenih ogledal niso prejele. Zatorej pozor pred sleparjem! — Dijaki štipendistu V sredo dne 21. januarja ob 15. se vrši v balkonski dvorani ljubljanske univerze ustanovni občni zbor Organizacije državnih štipendistov ljubijan« ske »niverze. Vse zainteresirane vabimo. — Pripravljalni odbor. ' 183/n CHEMO SiUO\ i CR F Vf/: SIMONI AH m pporw- tftrj na v tot ni k^ii, ta tzhnma ro a let naš renta, pffhimano izboljša nežne pötewe ženskega miMčjm. Njeno tisto higijtlačno učinkovanje (kisepeiiagodi «.saki Hoži o poživlja koto, utrujeno oditi / 2 skrbi, daj* kodi tirno s?, *r:!:rroi*\ n mehkost. pcltipa *>r'>i-o in .:s:ost. Prodaja se povsod krema, presek in mr/o SIMON Arr nmerir SMfOV. S9 Fg. Si Mcrtf. Parts — Pry:J^\-anjc o Ftettnerjcvem rotorju in njegovi uporabljivosti v aerooavtikj pri« redi danes, v tor. k, üdraženje jugosla* skih inzenjerjev in arhitukt^v Predava Karol Ghgoiin (gost). Predavnj<: Sv- vi fizikalni dvorani driüxm: realke (Vegova ulica) ob osmih zvečer. Članstvo, vabljeni in vpeljani gostje dobrodošli. — Odbor. — Ljube/njiva zakonca. V fco>T:!n: Jernc na Bregu sta ?»e »prla /^s.oia^ .Marica in Fran E. in jw žena rned prepirom pograbil« kozarec vina ter wa treščila rno."u v glavo, t* pa jc zeni posvetil s poUstrsko steklenico po glavi. Finale bo na policiji. — Razne tatvine. Ani Vcrbič, soprog! profesorja, je bila v Šolskem dicvordiu ukradena ročna torbica z 2o0 Din. — Iz sohe gostilne pri Hab'.an'j na Celovški cc* sti, sta btli sprevodniku gustu I ončarju ukradeni dve budilki, vredni 730 Din. Tat« vine jc osumljena znana Skolastik« Kureš, ki jc b*cz Lončarjevo vednosti v rncija od--sotnosti prvnočevala v sobi. — DunajatCO" mu trgovcu Hcnrifcu Kut.>eheri Je bila med vožnjo /agreb^ZiJani iru»>t ukradena 3000 Din vredna črna suknja. — Na Sv. Jakoba nabrežiu jc bil starinarju Lahniču ukraden suknjič, vred.-n 50» Din. — V etika tatvina koJruhox int.. Danes ponoči so dr* sedaj naznani storilci varH v shrambo trg<\ke Ivane Sma:c na Marijinem trg j. Odnesli so iz shrambe, ki se nahaja v 1. nadstropju, 5 dihurievih kož. 30 do 40 lisičjih in 15 kunie. Skupna vrednost ukra* dene Js^ »chovinc znaša .*2.ooo Din. — Policijske ovadbe. Včeraj so prispele na policijo s'edece ovadbe: radi tatvine 3. goljufije 2. pijanosti 1, telesne pošk«»dbe 1. prekoračenja policijske ure 4. prestopka cestno*policTjskoga reda 1. vožnje r ivtom 1. ubnega psa 1. — Aretacije: r:»di ho* račenja 1. Iz Celja. —c Redni sestanek SDS za mesto Celle se vrti v sredo dne 21. m. v klubovi sobi CeHskcsra doma. Pričakuje se pomoštr-vflna udeležba. —c Sestanek *o?podarsk|b krojtov. ki se ;e vrSil v nedeljo IS. {. m. ob 11. d-ip-1-dne v malt dvorani Celjskega doma. le bil slabo obiskan, žalostno je to. da kc^jo tukajšnji eospodarski krr^i t iko malo z/»m-manja za važne gospodarske zadeve. Na sestanku je predaval k. dr. D o b r i 1 a, tajnik ljiiblj.tnske treovske In obrtniške zbornice, o pomenu borze in borznega r^z-^-di5ča. —c Sokoleka malkarrda se vrši, k: ko--vseko leto. tudi letos na pustno nedelio v Narodnem domti v Celju. — c Smrt starega muzlkanta. V uedeQd 1.°. t. m. jc umrl v Labomnem pri Laškem v 90. letu posestnik Franc K 1 e p e J. Pokojnik jc bil vedno kremenita slovenska korenina in vcsellak. Skori 35 let ja gojn svojo kmetsko godbo na pihala, ker Je bil popre! v svoji vojnSki dobi pri voi^ski godbi že prav snosoben. Njegova muzika pod Imenom r^koričeva banda« je bila daleJ na-ok.r' . n*av rrÜ/'-WJena. Iz Maribora. u Burno zborovanje Društva naiertJ-nlkov. V nedelH) dopoldne se jc nadaljeval preteklo nedeljo prekinjeni občni zbor Društva stanovanjskih najemnikov. V društva sta nastali zadnji čas dve skupini t ena. ki se bori proti vmešavanju droStva v politiko in druga z dosedanjim predsednikom Al-ianč,i:cm na čela. ki je društvo zapeljal v politične vode. Obe skupini ?ta znclnje čase razvijali živahno egitac;;o, da dosežete večino na ohinem zboru: po^reVÜio p,-» se Jc Aljančiču, ki je vod*.! a iz druStvene pisarne, da si :e priboril na shodu neznatno veiino in r.* bil ponovno izvoljen. Zborovanje se je nadaljevalo v zgornjih prostorih gostilne rJadran« in je potekalo zelo burno. V spioš:;em je tiio opažati, da so najemniki nezadovoljni, ker ie Aljanč.;č zanesel politiko v druAtvo in mnogo ljudi je odšlo iz dvoraaie se pred koncem občnega zbora. Volitve so se izvršile med milnim hrupom in truščem in k M izvolien A':an-čič. Proti njemu sta r.asTopila zlasti Siv« župan Grčar m znani Bolim. —m Samomor. V nedcl.ki se Je obesila v svojem Ftarovarrju na Aleksandrovi cesti Stev. 48. Marija Detlčck, soproga nočnega paznika. V zrak samomora ni Inan. —m Aretiran je bil !M letni brezposeln* delavec Friderik P„ doma iz Vnrrdraccv pri Središču, ki ie kradel ?? cerkvenega nabiralnika v frančrškanski baziliki. —in Težka nesreča Dne 18. ttn. je prišel trojni ključavničar državne železnice Koren v Kočah pod K>kj?notiVO, ki mu je odtrgala obe nogi pod kolenom. Težko ranjenega so prepeljali v nr/arlborsko bolnico, a ni upanja Ja okreva. —m »Volksstimme« zaplenjena. Policija je zaplenila zadnjo Številko socijallstič-nega glasita »Volksstimme« radi članka »Mit Steuer geschmiedete Ketten«, «trän 4 »SLOVENSKI NAPO D« dne 21. januarja !925. Gospodarstvo. Ironij trgovcev v Ljubljani. (Občni xbor.) Snoči se je vršil v dvorani »Kazine« občni zbor gremija ljubljanskih trgovcev. Zborovanje je bilo sprva vslcd nezadostnega števila članstva ncakiepeno in se je preložilo na uro kasne jo, t. j. na 21. Predsednik gosp. Stupica, ki je otvoril občni zbor, je uvodo* ma pozdravu vse navzoče, dalje zastopnika ministrstva trgovine in industrije dr. Pekle« fi, z.^itonnrka mestne občine dr. Kodrtta, aasr :>nikc Trgovske in obrtne zbornice taja nika Mohoriča ;n dr. Plesa ter ostale dele* gatc in zastopnike raznih društev- Pred pre* hodom na dnevni red se je a pieteto spominjal vseh v preteklem poslovnem ietu umrlih članov m so navzoči v znak sožalja vstali raz sedežev. Za tem je g. predsednik na kratko poročal o delovanju gremija v zad* njih treh poslovnih letih, na kar je gremi* jalni tajnik g. S m u c razdelil med navzoče tisVana poslovna poročila za !. 1924. \v. po* ročila je razvidno, da je društvo Štelo kon* cem leta 1924. 1363 članov (+ 50). Od teh članov je 495 protokoliranih, 86S neproto* koriranih. Poročilo dalje razpravlja o trgov* skem šolstvu, krošnjarstvu, konsumnih dru* štvih, poštnih in telefonskih razmerah, o avtomatični telefonski centrali, o davčnih razmerah, akciji glede taksnega zakona, o obrtnem redu, železniških tarifih, ureditvi delavnega časa, o carinskrm skladišču in tr« govskih pogodbah. Poročilo je bilo soglasno vzeto na znanje. Dohod'cov je imelo društvo 334.810 Din 46 para; saldo pa znaša 4902 Din in 40 para. Proračun za leto 1925. izkazuje 271.240 Din izdatkov, dohodkov pa 156.320 dinarjev. — Revizorsko poročilo navaja, da so bile knjige v redu in je zato občni zbor poročili soglasno sprejel, kakor tudi novo določbo glede izpremembe gremijalnih pra* vii, ki se nanašajo na § 2. in na § 14., ki se izpremeni v toliko, da imajo plačevati inkorporacijske pristojbine tudi izvenljub* Ijsnski lastniki in solastniki tukajšnjih po* ciružnic. Spremenjen je bil tudi § 17., ki do* loča za sklepčnost 20 odstotno navzočnost članstva na občnih zborih in je bila odobrena lOodstotna navzočnost. Pred zaključkom občnega zbora je po* zdravil navzoče v imenu »Gremijalne zveze« g. Jelačin ml., ki ic razmotrival neVatcra najaktualnejša vprašanja, iičoča se sloven« skega trgovstva in je predvsem zahteval, da se podeli popolna koncesija ljubljanski bor* zi. Žal so ostale vse dosedanje intervencije brezuspešne, vendar je to postulat slovenskih trgovcev, cd katerega ne odnehajo. Govor* nik je tudi razpravljal o znižanju obrestne mere. kar bi bilo v korist vsega trgovstva in zlasti industrije in h koncu je še razmo* trival o vzrokih pomanjkanja soli v Slove* niji. Nanašal je, da je monopolna uprava prepovedala vsako zasebno uvažanje soli in posledica te neprevidne odredbe je, da je dospela zadnja pošiliatev so'i pred osmimi meseci v Slovenijo. V zvezi s tem je g. Jelačin nekvalificirano napadel g. minis^a dr. Žerjava, češ da je bil dr. Žerjav t»*di član monopolne uprave in je kot tak sokriv po* manjkanja soli. Ta trditev pa je popolnoma ncosnovana, kajti dr. Žerjav je odložil član* stvo v monopolni upravi že ko je postal mi* nister za socijalno politiko, ker aktivni mi* nister ne sme biti član monopolne uprave. Sledile so volitve in je Lil izvoljen ta*le odbor: načelnik g. Fran S t u p ca, nam est» nika gg. Avg. Skaberne in Gregore ter odborniki: Novak, S i m o n č ič. Kav* čič, Ambrožič. Volk, S t e r k, Bo* 1 a f f i o. Hink. L a v t a r. Kane. De* renda, železnikar, Cadež; namest* ni.-i teh pa gg.: Gajšek, Breznik, F a* biani, Türk. Raubekar in Zore. Zborovanje je bilo radi pozne ure pred* časno zaključeno in s~ bo o raznih aktualnih vprašanjih razpravljalo ob drugi priliki. m • a —g Strnarinski zakon nije prestav 1 \c* nuarja /925. Pod ovim g?slom. a pod **aslo» vom »Stanbeno pravo sada i u bv zra*J sveopču paSnui. Obila*i sadržaj lnn«»c vidi se več iz naslova pojed:nih pogtavtla: Novcgradnie i starog-adnje. Sto se dogodilo 1. jan»*ara 1925? Mniienia, da zskon o sts* novima nije pre^ra^. Ka'o če rr?dV*vi *"diti. Hcnrv Georg? Reforma*la. Osnovni teme« Iii zakona o stanovima. Onravda ae želje ku* cevlasni'a. Opravdane želje s*4. januarja: »Cyramo de Bor* gerac«. Red D. OPERA: Začetek ob pol 20. zvečer. Torek, 20. januarja: »Lopudska srotiea«. Red F. Sreda, 21. januarja. Zaprto. (Generalna vaja) Četrtek, 22. jan"arja: »Strupeni pajek« in raz: ; j-.l~si. Red E. Petek, 23. jamarja: Zaprto. (Gcncra'na vaja) Sobota, 24. januarja: »Don Juan*. Prcmijcra. Izven. Ncd:l;a, 25. jantarja Ob 15. pop. »Strupe* ni pajek-* in plesi. Zni/anc cene. Izven. PonedljeV 26. januarja: Zaprto. • • — Danes, v trrek. se poje v operi zopet Vilharjca opera »Lopudska sirotica« za red F. Vlogo L"dovi'a poje pri tej predstavi prvič g. Jan Mestek. * "se ostale vloge kakor pri premijeri. — Drama pa vprizori kome« di;~> »Cvra _ ^ " Bergerac« z Lcvarj m kot Cvranom. Predstava se vrši zi red B. //. Abonma*koncert FilharmnniCnc Jr/r5« be v Ljubljani se vrši v ponedeljek dne 25. t. m. ob osmih zvečer v Füharn.ontčn] dvorani. Spored tega konccita izvaja 4 o »ornt kvartet Miranox »2enic, :n sicer so ni =ro* reda sledeče skladbe: JoivJ.n kvartet, Cla* zunov: Slovanski kvartet. Ro/ički: Kvintet. Pri klavirju Peter Dumičič. — Ystopi»ieo sc dobivajo v Matični knjigarni, kjer se sprejemajo tudi novi abonenti z\ štiri koticeite. 2e priglašeni abonenti dobivijo vstopnkc na dom. 177 n — Pisatelj Arnošt Prochazka umrl. V Praffi je umrl v starosti 56 let odlični češki kritik in pisatelj Ar- j§t Prochazka, ustanovitelj »Moderni Revue«, v Čije krogu je bil najbo'j izrazita osebnost. Pokopan je bil z največjimi častmi. Pogreba so se vdeleži'! vsi ,:terarni krori. — Uma Dcstlnova v Diojrrada. Znana češka pevka sveiovnesa glasu Ema Desti-nova K^stuje 2.S. in 2~). t. m. v Narodnem pozorištu v Pcocradu. N'nstopi v operah »Toska« In »Mcdame Butterfyc. Sov dirifent šibeniške filharmonij-. Dosedanji dirif»:nt šib-niške fibarmoniie D Tri-ler zann^'a Sib^nik; na njefovo mr'^ stopi dolgoletni dirigent v Splitu C M. Hrazdina. fi^prir?»ifR v .SN. Napnrfu"! Glavni uredn:k: RASTO PUSTOSLFMSEK. Odgovorni urednk: VLADIMIR KAPUS mX™*._l u l i___ Zahvala 183 Včeraj je umrl naš predobri soprog, oče, brat in svak, gospod Josip Košir nadzornih irZauae Železnice. Pogreb bo dne 21. januarja 1925 ob treh popoldan z B!eiweisove ceste št. 16 na pokopališče k Sv. Križu. V Ljubljani, dne 20. januarja 1925. Žalujoče rodb:ne: fioilr, Cott«, Emiar, Zmmlcla. Mestni pogrebni ssvod v Ljubljani. Zahvala. 186 V n*5' težki srčni bolesti vs'ed nenadne izgube naše srčno ljubljene soproge in mamice, gospe Marije Simončič srno rre;eH izrednih doka^o\* iskrenega sočutja, kar nam 'sjša našo neizmerno zal sL Za to tolažbo izrekamo našo iskreno globoko zahvalo vsem diagim sorodnikom, pri a eljem in znan> cem. osobito pa načelniku južne železnice g. Ludviku, vsem gospem viSHh žeiez' i*k'h uradnikov, m-d temi posebej g. dr. Boikovi za Pubeznjivo ia'no «premst o, dalje 7t podar ene krasne vence na krsto ter eg. gledališkim pevcem ^a tolažbe polno pet:e ter \sem ostalim udele^encrm zi izkazano zainlo čast ra nki. Toliko iskrenega sočut:a ne pozabimo nikdar. V Ljubljani, dne 21. januarja 1925. Globoko žalujoča rodbina Simončič. 185 Potrtega srca Javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem rretužno vest, da ie Vsemogočni poklical k Sebi naš>ea nadvse lubtjenega in dobrega soproga, očeta, sina, brata, 9trka in svaka, gospoda Petra Bottelino podjetnika umetnega IsMtnmmgm ki fe v ponedeljek dopo'dne ob po'n 12. p"» dolgi in mučni bolezni v 33. letu svoje starosti, previden s tolažili sv. vere, bDguvd.mo rrcninii. Pogreb nepozabljenega in srčnoljubl enega bo v sredo popoldan ob dveh iz uise žalosti. G.ince 62, na v iS k o pokopališče. r Gtince, dne 19. jantarja 1925. Fani roj. ftllhewc, soproga. — Borčefc in Bor-klea, otroka. — Dominik in Apolonija Baite-linet starši. — mlol, Vinko in Ciril, sestra in brata. — Vol oofall oorodnlkl« Mestni pogrebni zavod v Ljubljani Vsem. ki so spremili raso ranko m-mo na njeni zadnji poti, izreka najsrcre;šo zahvalo rodbina čr. Janko Gregorln. 180 V najširših inte1ektn»ln:h krog b bo goto1 o vzb'id la splo-ano pozornost ravnokar izšla knjiga DR. A. GO-AR: 80 strani 297 -f- X!L Cena brol. Din 85 —. vez. Din 95—. Splošna knj žnica ^znanstvena zbirka) zvezek V. Naročla sprejema: Zvezna knjigarna, Ljabljana, Man i n trg stev. 8. 152 Čilski soliter. V jpnuariu—ffbruar;u pride z direktnim brodom iz Cile Su?ak transport so'ifra za balkpn«ke in okolne države. Drugih d rektnih transportov iz Cile v teku tega leta ne bo več za jadranske luke. Vsled trga in ker je to neposredni pošil atev, ki jo posi iaro rMrcktno proizvajalci solitra i Firme Baburlzza i Comp.) brez nikakili posrednikov, je Izključena vsaka možnost, da se na Jadranskem prmoriu zamore dobiti soliter na kak drug nač:n pod ugodnejš mi poboji. Radi informacij o cenah in pogo;ih prodaje se je obrniti na g. Ivi Ceriniču, Kariovac (Hrvatska) 791 Naznanilo. Vsifd ?mrti mo e?a soproga Viktorja Korsika, cvMMčarna. eksport sve?ih cvetlic, trgovca z de'ehrmi pridelki in semeni, nazmn|am p. n. občinstvu in vsem dose-dan im odjema'cem, da s m gori omenjene obrti p-evzela jaz in da jih bonrvse nadalje vodila in izvrševala pod ime om VIKTOR KORSIKA NASLEDNIK. Prir»oroČam se vs m dosedmj;m p. n. od.cm^lcem in p. n. obč nstvu. ds os'anejo 5e nadnPe moji odjema ci ter jih zagotavljam, da bodi tbdi pod mol m vodstvom postrežctii v poini miri in v njih porolno zadovoljstvo. S spoštovanjem 187 Viktor Korsika naslednik FRANJA KORSIKA. Na*tt»re'sa slovenska pleskarska :n teka delavnica Ina Brfcel«. Dosa ska c. t9t se priporoča Izvršitev točna c**ne zmerne. 17U8 LOKAL 178 na premelnen nrostorn a priročnim sVIadisčem ae lAia aa takoj aH pozneje. Ponudbe pod solventen reflektant na: Atoma Company, Ljubljana. Specijalno i5i t emajlirnnic kakor tudi razne kovinas'e predmete, napisne table, po-štele, mize. stole i'd. Izvr-šu:em vsa pleskarska, ličir-ska. sobo- in črk^slikarska dela po zelo ueodnih cenah. Franc CoVal. Celovška ces a 6S Zg Si*ka (poleg m tnlre.) O trn AL e 5 «i! n ■o o c n o o m e o * o 55 n trn > ! 182 Zadruga fcrojačev, krojači c te sorodnih obrtov e Ljubljani naznanja vsem zadružnikom in zadružnicam, ds je dne 19. t. m. pieminil gospod _ Fran Jeločnik bifSi krojaški mo>ter, dolgoletni zadružni načelnik, meSčan ljn^IJanski itd. Pogreb bo dne 21. t m. ob Štirih ropoldnt iz mrtvašnice splošne bolnice. Pokojnik si je kot doigole'ni načelnik pridobil za kro aSko stroko vel ke zasluge. H.aležnost nas veže, da ga oh'aitmj v najboljšem spominu In da se polaoitevilno udeležimo njegovega pog eba. V Ljubljani« dne 19. januarja 1925. * Ivan Kersnič, načelnik. Iščem dobrega yinicarp. Ponudbe na »'pravo »SL Nar.« pod »Viničar/175«. Strojno plctcn'c Pred Škofifo lil. — Pro vzem« v drlo v^a'covrst« ne p<->f»<»vice, ka'cor t"di podplctanjc. Cene s^T^l« nei 14/L Drva rdnad1 -e od pa^ketov — df»stavlja po nirki ceni ra dom nama ?aga —V. S~*n. vce 52'T »Gon«f nov prci7ki!sen in edino s;OMrrn lek proti kana* vici (tr»*>er) ter zastane* lcmu (kroničnemu) tri« perjn ter vnetju mebtir« la Za popolno ord-av« tirnic Treba §rsr lončkov. Vsak J^nčrk z navncb'om atane 4S i>n — Proi^va« ja in po poŠti razpošilja t"di na zdravniški predpis lekarna Penič, Za^rc* prešič. Hrvatska. 99/T Pou'sa \7. slovenščine, temrljitr-v,a in resnega — išče go* spedičra. — Nasliv jo* \e unrava »51ov*«*kef« \ Naroda«. le'* mam nap roda i 2«X>0 m* /dravib jelovih hlodov od 4 m dolgosti in 20 cm debeline rapret. Seka *e sedaj. — Ponudb? stavit? na: F. Lanr-r. ZagrrK. Nova cesta 36 17f> £taro?:nrno gostil* no in trgovino na Tržaški cesti, z vrli« kim vrtom, gosti1nisko koncesijo in vsem inven» farjem vr**d — proda tr»< koj ugodno — Gospo* dt-ska pisarna Trib"č ra Glincab pri Ljubljani. 162 Dvonadstronna hiša v Ptuju z manufakturno in špe« cerijsko trgovino — ra. »rodaj. Obe trgovini ob« stojite nad 100 let in str v polnem obra*u. Vp-a« sanja in ponudbe do 31. jan-rarja 1°25 na ravna* teljstvo Mestne hrani'm'f ce v Ptuju. 1S4 Jeclianie. nervozna govorilna bo'azen. težKo govorjen e, afontja In vsa druea funkele sira moten;a govorfen'a ki ote^kočaio življenj naibnlj nadarjenim ljudem, se nrer medl-kamentov, elektrike ali bipnore, kar prt motrnju povor cnja prej škodn temrüito in ra \se'ci odst*f*nt po si«" viti popolnoma ranovo predelani metodi pr> fesorja Naumanna m fo pri ljudeh »take starosti. Cez 500 sijajnih izrrčeval od o<:eb v eb stnnov, ki so rrej trpele na m tenju po-vo**, ter od zdravnikov in »zvedencev. Prijave *r s"re:c*T,ao v redeljO«, poncdel;ak In toro\ dne 18.T 19. In SO. rnnuarja r-d 10 cfo 1« I«* nd 3. do 5. po«, v hotelu pri „SLCLU", I nadstr., sobn 18. 135 llfcm sa tvoja potešiva v Ccrnomelltkcm okraju oskrbnika, ki bi obenem vodir m*»Jo gostilno na Kani2a* rlci pri <«rnoml|u. Odfko- nina ro dogovoru. Stanovanje natu* ralno In prosta i poraba weč rjiv In lra%nikov itd. - Ponudbo jo naslov tt na tvrdkj A. Kajfei, KoSevie. GrodsKo ncsini/orstuo Banja Lulic. Štev. 2/25 Ä— w m dne 6./I. 1925 Natečaj. Pri mestni občini banjalu*ki se ima popolniti mesto računskega činovnika v X. Činovnem razredu s sistemizovan mi prejemki. Prosilci morajo imeti strokovno izobrazbo in prakso najmanj 3 let ter do\az o položenem računskem izpitu, ter ne smejo bili mla ši od 25 let niii siare^i od 40 let. Predpisno taksirani prošnji se ima še priložiti: 1. PotrJilo (domovnxa), da je državljan Kraljevine Srbov, Hwatov in Slovencev. 2. Krs ni (roj>tn:) l:st. 3. Potrd lo o dosedanji praksi. 4. Po:rdUo o dobrem poiil.čnem in moralnem obnašanju. 5. Zdravniško potrdilo, da je zdrav in za službo sposoben. Prošn«e se morajo predložiti s priloženimi spričevali najdai.e do 28. februarja 1025, ker se na kasneje predložene ne bo ozra]o. Prednost imajo kompetenti z iepo pisavo. isi Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. 0854 113458