m
primorski u^p
I p i ra n s ka izdaja	| J
Februar 1995
leto2/številka 14 cena 70 Sit
Adriatic
splošna banka koper
DOBRODOŠLA, MEUMRDA
V turizmu naj bi letos prvič presegli milijardo dolarjev deviznega priliva, povečalo pa naj bi se tudi število prenočitev.
"V tujini je precej več zanimanja za Slovenijo, ne vemo pa kako bo reagiralo domače tržišče", je povedala Nataša Pobega, svetovalka Vlade za področje turizma. Turizem je živa reka, ki lahko kaj hitro obrne svoj tok. Pa vendar, podatki Zavoda Republike Slovenije za statistiko o turističnem prometu in podatki o deviznem prilivu v lanskem letu, dopuščajo oceno, da Slovenija
uspešno premaguje začetne težave na samostojni poti turistične ponudbe v svetu in da se tuji turisti radi vračajo. Po dosegljivih podatkih smo leta 1994 v Sloveniji zabeležili 5, 86 milijona turističnih prenočitev kar je 9 odstotkov več kot leta 1993. Domači turisti so ustvarili 3, 38 milijona prenočitev kar je enako kot leta 93, medtem ko je bilo 2, 48 milijona prenočitev tujih gostov ali kar za 23 odstotkov več kot leta 1993. V strukturi vseh prenočitev je bilo 42 pdstotkov tujih in 58 odstotkov domačih. Po podatkih Banke Slovenije smo se že v lanskem letu precej približali zastavljenemu cilju milijardi dolaijev deviznega priliva od turizma.
(nadaljevanje na 2. strani)
imMmosmmm
Andrej Furlan, komandir piranske policijske postaje o temnih in svetlih plateh našega življenja.
"Prizadevanja policije : Sodelovanje in zadovoljstvo ljudi". V naši družbeni stvarnosti se | srečujemo tudi s pojavi in odkloni, ki nam ne morejo biti v ponos.
Vlomi, ropi, kraje avtomobilov, nasilje, nestrpnost, pohajkovanje, popivanje, čudna pota zasvojenosti, tragične nočne nesreče na naših cestah, ki jim botruje alkohol in podobno, so problemi mimo katerih ne smemo in bi nas kajpak morali skr-^ beti. Ali je res vsega tega toliko, da bi morali biti plat zvona?
| Vprašanja za komandirja piranske policijske postaje Andreja Furlana.
HŠUE PSED iUI€@
Šolski psihologi o problematiki mladih (9. stran)
"Negativnih pojavov v našem vsakdanjem življenju je vsekakor ogromno število in so zelo različni. Vendar lahko rečem, da v zadnjih nekaj letih zaznavamo na območju občine Piran padec števila velikih kaznivih de-janj- (nadaljevanje na 2. strani)
Tsp Šentrupert d.o.o.
Odprlijmo NOV DISKONT - MARKET v Luciji, Liminmffska 111 (Obrtna cona)
Odp^».00 do 20.00, ob.netdeliah|in praznikih od 8.00 - 13.00
	
ipsMttiip
Reprezentanca Zimbabveja favorit Odlična igra piranskih rokometašic Utripov športnik meseca
‘fc/nic*
POSLOVNA ENOTA KOPER
BOGASTVO SE PONUJA
Organizacija združenih narodov je leto 1995. razglasila za mednarodno leto strpnosti. Če bodo v tem letu še tako pomembna mednarodna srečanja in prireditve, a brez resničnega razraščanja strpnosti med ljudmi, bo tudi to brez haska, kot že mnogo drugih.
Sodobnemu svetu je potrebna strpnost bolj kot kdajkoli. Tudi mi smo del tega sveta. V širšem ali v najožjem smislu. V okolju, kjer živimo in prebivamo, in med ljudmi, s katerimi si delimo vse dobro in slabo. Koliko nestrpnosti srečujemo vsak dan! In koliko je povzročamo tildi sami?! Že v svoji družini, pa med sosedi, v okolju, kjer delamo in v širši skupnosti? Temeljni kamen sleherne strpnosti je upoštevanje drugega. Na vsa usta govorimo o svobodi, pa ne razumemo, kot je napisal Sartre, da je svoboda slehernega omejena s svobodo drugega. In tu je stikališča strpnosti.
Ljudje smo različni po naravi, po zunanjosti, po narodnosti, po navadah. In predvsem po pogledih in razmišljanju o vsem, kar oblikuje našo in tujo osebnost.
Že stari Grki so ponavljali, da nam je lahko najbližji le človek, ki drugače misli. Le redkokdaj potrebujemo ploskanje in pritrditev svojemu stališču. Potrebujemo pa druga mnenja, da lahko z njimi razširimo svoja spoznanja, svoje poglede. In morali bi s tem tudi bogatiti razumevanje.
Nekateri pravijo, da je največje prekletstvo, ker razen mene živijo tudi drugi ljudje, ki so prav tako obsojeni na svojo individualno svobodo. To je le negativni delček resnice. Drugi, pozitivni pa je, da se lahko le mnogo različnosti združi in razcvete v bogastvo, ki je humus slehernega napredka.
Dandanes nestrpnost lomasti po svetu. Posledica so velike in male vojne, so porušeni mostovi med narodi in ljudmi, izničene so tudi možnosti za skupno življenje.
Stopimo v leto strpnosti z resnično strpnim odnosom do vseh, s katerimi se srečujemo na tej razmajani barki sodobnega življenja! Oblikujmo strpnost v sebi kot izhodišče za bogatenje različnosti! Bogastvo se nam ponuja. Brez njega ne bomo mogli nikoli besede človek pisati z veliko začetnico.
G. G.
3. SEJA OMSKEGA SVETA HRAN 28,FEBRUAR 1995
^ ## Priniorskl skladi
d.o.o. Koper, tei.:066/38-802
OBVEŠČAMO VAS, DA NADALJUJEMO Z VPISOM CERTIFIKATOV V NAŠ DRUGI SKLAD MODRA LINIJA 2,
Z ENAKIMI POGOJI KOT PRI PRVEM.
CERTIFIKATE LAHKO VPIŠETE NA NAŠEM SEDEŽU, V ENOJAH SPLOŠNE BANKE KOPER, PRI AGENCIJI ZA PLAČILNI PROMET (SDK), V POSLOVALNICAH PTT, LAHKO PA TUDI PO POŠTI S POOBLASTILOM.
HVALA ZA ZAUPANJE !
OD VSEPOVSOD
TRST - Klic slovenske kulture
Na nedavnih proslavah slovenskega kulturnega praznika v Zamejstvu so slovenske kulturne ustanove ponovno izrazile zahtevo in upanje, da bodo končno prejele od italijanske vlade pomoč v znesku 8 milijard lir, ki jih potrebujejo za izvajanje svojih programov v letu 1995. Svojo besedo naj bi v zvezi s tem problemom pri ustreznem zakladnem ministrstvu zastavila tudi Alessandra Guerra, predsednica deželnega odbora FJK, ki bo odslej bolj sodelovala pri odločitvah, ki zadevajo odnose med Slovenijo in Italijo. Morda bo zaleglo tudi pismo, ki ga je pred nedavnim obnovljeno skupno predstavništvo Slovencev v Italiji poslalo predsedniku italijanske vlade Umbertu Diniju.
ITALIJA - Naša soseda se je znašla na tretjem mestu v Evropi po številu primerov za zdaj še vedno neozdravljive bolezni AIDSA. Lani so zabeležili okoli 4. 400 primerov, skupno pa naj bi bilo že blizu 26. 000 primerov okužbe. In še vzroki: Na prvem mestu vbrizgavanje droge v žile, na drugem homoseksualnost. LJUBLJANA - Informativna dneva 10. in 11. marca Informativna dneva za vse šole bosta v petek, 10. in soboto, 11. marca, prijave pa bodo morali kandidati oddati najkasneje do 24. marca. Podrobnejše informacije o možnostih za vpis v prve letnike slovenskih srednjih šol, univerz in samostojnih visokih šol za prihodnje šolsko leto, bodo objavljene v posebni publikaciji v teh dneh, predvidoma 22. februaija. Učenci in dijaki četrtih letnikov jo bodo dobili na šolah, drugim pa bo na voljo v enotah Zavoda za zaposlovanje, na srednjih šolah in na visokošolskih zavodih. Novost : Okoli 100 mest bo razpisanih tudi na prvi zasebni Visoki šoli za hotelirstvo in turizem v Portorožu, ki bo svoja vrata za študente odprla jeseni.
LJUBLJANA - Veljavnost certifikatov do konca leta
Imetniki certifikatov, ki se jim pri vložitvi ni preveč mudilo, bodo še lahko razmišljali kam vložiti svoj certifikat, saj je bil rok za vložitev podaljšan do konca tega leta. Tudi sicer začetni vnemi o vseslovenski blitz" privatizaciji pojema sapa. Kar nekaj sto privatizacijskih programov, precej tudi z Obale, še vedno čaka na pregled in odobritev. Nikogaršnja družbena lastnina bo še dolgo živela svoje "posmrtno" življenje, le pogrebci ne bodo povsem znani.
TRST - Predstavili razvojni načrt mesta
Tržaški župan Ricardo Illy je prejšnji četrtek predstavil projekt razvoja Trsta in poudaril, da ima to mesto, kljub težavam s katerimi se srečujejo Tržačani, obetavne možnosti za nadaljnji razvoj. Menda doslej ni bilo pravega spodbujevalca... To vlogo naj bi prevzela občinska uprava. Sicer pa je tudi Tržačane presenetil nedavni katastrofalen padec vrednosti lire napram nemški marki, celo - 15 %. Zato so ustrezni varčevalni manevri, ki jih sedaj na veliko pripravljajo na vseh ravneh italijanskega gospodarskega življenja, toliko bolj potrebni.
KOPER - Odprli razstavo "Prostorska ureditev obalnega območja"
V koprskem Pokrajinskem muzeju je na ogled razstava del " Prostorska ureditev obalnega območja”, ki jih je v okviru Planerske delavnice izdelalo 12 skupin strokovnjakov za urejanje prostora z Obale in iz Slovenije. Delo so opravili v organizaciji Ministrstva za okolje in prostor / Zavoda za prostorsko planiranje ter Skupnosti obalnih občin. Dela bodo na ogled do 3. marca vsak delavnik v dopoldanskem času, ob torkih in četrtkih pa tudi popoldan.
DOBRODOŠLA MILIJARDA
(nadaljevanje s 1. strani)
Po metodi, ki jo uporablja Banka za evidentiranje tovrstnega deviznega priliva (odkup deviz v menjalnicah, nakazila, vplačila itd.) je lanski devizni izkupiček od turizma znašal 845 'milijonov dolarjev ali dobrih 100 milijonov dolarjev več kot leta 1993. Največ nastanitvenih zmogljivosti premoremo v gorskih krajih, sledijo obmorski, nato zdraviliški. Vendar so lani največ turističnih prenočitev dosegli v zdraviliških krajihfl, 93 milijona), sledijo obmorski kraji (1, 58 milijona) in gorski kraji (1, 41 milijona). Po vrstah osnovmli nastanitvenih zmogljivosti še vedno vodijo hoteli, kjer je bilo lani 3, 65 milijona prenočitev kar predstavlja v strukturi vseh prenočitev 62 odstotkov. Dokaj slabo so se odrezale zasebne sobe, kjer so zabeležili skupno 173 tisoč prenočitev ali kar za 21 odstotkov manj. Stanje v zasebnih sobah ni torej nič kaj rožnato; domačinov kot da ni bilo, saj beležijo kar 37- odstotni padec števila prenočitev. Kako je z evidentiranjem teh gostov je seveda druga zgodba. Največ prenočitev tujih turistov je bilo v obmorskih krajih - 663 tisoč ali za 24 odstotkov več. Sledijo gorski in zdraviliški kraji. Kaže, da tuji turisti radi koristijo tudi tako imenovane dopolnilne nastanitvene objekte, saj jih je bilo tam kar za 28 odstotkov več. Morda tudi zaradi cene ali želje po miru in naravnem počutju. Kar 57 odstotkov večje bilo prenočitev v avtokampih, precej jih je bilo v domovih in kočah, medtem ko smo v zasebnih sobah zabeležili 108 tisoč tujskih prenočitev ali 5 odstotkov manj. Nemci še vedno prvi Od ogromnega števila nemških gostov, ki so se lani podali v svetovno znane turistične destinacije, se jih je v Sloveniji ustavilo 131 tisoč in so ustvarili 525 tisoč prenočitev kar predstavlja 40 - odstotno povečanje. Na drugem mestu so Avstrijci (480 tisoč prenočitev) ali 19 odstotkov več, na tretjem mestu so Italijani (454 tisoč prenočitev) ali 11 odstotkov več kot leta 1993. Italijanov je bilo v Sloveniji, zlasti na Krasu in v Istri veliko več, vendar se tukaj ustavijo le za kosilo in toliko, da natočijo bencin. Nekoliko se je obrestovala tudi promocija Slovenije v ZDA. Slovenijo je obiskalo lani 13. 780 Američanov (+15 %), ki so ustvarili 34 tisoč prenočitev kar predstavlja 31- odstotno povečanje. Počasi in zanesljivo se vračajo tudi gostje iz Finske in Danske ter Ni-
zozemske, ki so bili tipični porabniki zdraviliških storitev v Portorožu. Iz ZRJ 8. 751 tisoč gostov Iz nekdanje Jugoslavije je prišlo lani za odstotek več gostov, ki so ustvarili 378 tisoč prenočitev ak 6 odstotkov več kot leta 93. Iz tako imenovane Zvezne republike Jugoslavije (ZRJ) je prišlo na obisk v Slovenijo le 8. 751 gostov kar je za 29 odstotkov manj. Gostili smo 36 Črnogorcev in 8. 121 Srbov, ki so ustvarili pri nas v Sloveniji 30. 774 prenočitev oz. 8 odstotkov manj kot preteklo leto. O znanih tržaških skupinah v Portorožu že dolgo ne sluha ne duha.
Pomemben delež Obale Na slovenski Obali smo v letu 1994 zabeležili 1, 587. 680 turističnih prenočitev (najmanj toliko so jih včasih zabeležili samo v piranski občini) kar predstavlja pomemben 27- odstotni delež v turistični pogači Slovenije. Pomemben je seveda tudi turistični devizni priliv, zlasti v portoroški Igralnici in skozi menjalnice.
V	Izoli so našteli 271 tisoč prenočitev (+3 %), v Kopru 260 tisoč (+ 13 %). V Piranski občini je bilo 1,055. 728 prenočitev (+ 10 %). Dosegli so 17, 9- odstotni delež vseh prenočitev v Sloveniji. Prav tako so v primerjavi z ostalimi občinami na Slovenskem, dosegli tudi največje število prenočitev tujih turistov - 547. 754 ali kar 27 odstotkov več kot v letu 1993! Prenočitev domačih gostov je bilo 507. 974 (-4%). Turisti se ne zadržujejo več tako dolgo kot nekoč.
V	Portorožu h kateremu prišteva
statistika tudi Lucijo, naštejejo 75 % prenočitev v piranski občini. Lani je bilo v tem kraju 794. 417 vseh turističnih prenočitev kar predstavlja 10	- odstotno povečanje.
Prenočitev domačih gostov je bilo 4 odstotke manj, prenočitev tujih pa 24 odstotkov več kot leto poprej. Kljub obetavnim in zanimivim podatkom o turističnem obisku v lanskem letu (bolj pomemben bi bil podatek kolikšna je v resnici potrošnja pri določenem številu gostov) pa menda še nismo dosegli števila iz " normalnega" leta 1990, ko smo zabeležili v Sloveniji več kot 7 milijonov prenočitev, da o letu 1989, ko smo zabeležili rekorden obisk 8, 5 milijona turističnih prenočitev sploh ne govorimo.
Tudi lani ni šlo brez izgub
Kaže, da se kljub nekoliko višjim cenam storitev in boljšemu obisku v nekaterih pomembnejših gostinsko-turističnih organizacijah v Sloveniji
niso mogli izogniti rdečim številkam. Izgubo so napovedali v Metropol hotelih DD, kako pa je stanje z letnim obračunom v drugih podobnih organizacijah bomo kmalu lahko izvedeli. Od slovenskih zdravilišč imajo menda precejšnje finančne težave v Zdravilišču Rogaška.
Kakšne razvojne možnosti ?
O bodočem razvoju slovenskega turizma je bilo napravljenih že kar nekaj študij, strateških planov in projektov, ki govorijo o tem, da bi se Slovenija lahko v kratkem času uvrstila med pomembne razvite turistične dežele in celo podvojila prihodek od turizma. Razvijati bi morali prepoznavne in tržno dovolj zanimive ter kakovostne turistične proizvode, ki bodo temeljili na izrabi domačega znanja in ustvarjalnosti, ki je pri Slovencih zagotovo ne zmanjka. Lepi kraji, naravne danosti in bogata kulturna dediščina so naši aduti. Prav na tem področju pa ne gre pretiravati. Superlativi v nobenem primeru ne zaležejo veliko, če za tem ne stoji konkretna ponudba. Turistovo budno oko to vsekakor slej ko prej opazi. Če iz nekega znanega mondenega kraja venomer prihajajo negativne informacije, na primer o urejenosti, ali o neskladnosti ponudbe z realnim stanjem, to ne more biti v prid ne turističnim delavcem ne kraju, meni Nataša Pobega. Rezerve so vsekakor velike, saj že sedanja poprečna letna zasedenost	nastanitvenih
zmogljivosti v Sloveniji ne presega 40 odstotkov. Glede na naravne vire in prostor in ob hkratnem razvoju drugih gospodarskih dejavnosti, ki so tako ali drugače povezane s turizmom, bi lahko dosegli 12 milijonov turističnih prenočitev in 3, 5 milijarde dolarjev deviznega priliva od turizma. __________________FRANC KRAJNC
Išče se sekretar za turizem
O tem kdo bo nasledil Marjana Jakiča, dosedanjega državnega sekretarja za turizem se veliko ugiba. Po neuradnih informacijah naj bi bil tokratni kandidat iz čisto drugega konca Slovenji. Omenjajo Petra Vesenjaka, znanega turističnega delavca s Ptuja. Pravijo, da je v tem zgodovinskem mestu ob Dravi veliko naredil za turizem, sodeloval je tudi pri izdelavi Strateškega marketinškega plana slovenskega turizma. Tekoče obvlada angleščino.
Lucija
PROJEKT BIC NAPREDUJE
V lucijski obrtni coni se že kažejo obrisi prihodnjega regijskega Poslovno inovativnega centra. Zamisel o projektu BIC (Business inovation Centre) sega daleč nazaj, ko sta mu začrtala okvirne oblike državnika Mikuli) in Goria.Za tovrstno dejavnost naj bi bilo že takrat namenjenih 9 milijard lir nepovratnih sredstev s strani italijanske vlade. Denarja še niso prejeli. Najprej je kazalo, da bodo Razvojni center, ali kot temu projektu tudi rečemo Valilnica novih podjetij, postavili v Ankaranu. Končno so se odločili za Lucijo, kjer je tudi dovolj prostora za širitev.
Boris Pliško iz Metalcheramice Sečovlje( slednja je investitor) nam je povedal, da bodo v prvi fazi zgradili upravne prostore (foto na 1. strani), v drugi pa naj bi prišli na vrsto poslovni prostori, namenjeni proizvodnji. Projekt so že potrdili na na državni ravni, hrati pa potekajo tudi dogovori z Unijo Italijanov in Konzulatom v Kopru. Predvideno je, da bi vključili v Center tudi informativni sistem za podjetnike, pod isto streho pa naj bi sodila tudi izgradnja Doma vodnih športov v Portorožu. To kar sedaj že lahko vidimo, so prostori (1100 m2) za pisarne kamor naj bi se vselilo 15 firm. Z novo naložbo bo dobilo delo okoli 40 delavcev. Nadgradili bodo tudi poslopje Obrtne zbornice Piran, ki se nahaja tik ob nastajajoči poslovni zgradbi. V njej bodo pridobili tudi večji prostor za sejno dvorano in seminarje. Zanimiva je tudi relativno ugodna cena za poslovne prostore 1800 DEM za kvadratni meter po sistemu: kjuč v roke.
POLICIJA O SVOJEM DELU
( nadaljevanje s 1. strani)
"V letu 1994 beležimi 13 - odstotni padec kaznivih dejanj, predvsem pa je evidenten padec kaznivih dejanj z elementi nasilja (vlomi). Nekaj čez 60 % kaznivih dejanj je raziskanih. Leto 1994 bi glede tega lahko označili kot umirjeno leto. Res pa je, da beležimo vedno več (+ 43%) kršitev javnega reda in miru. Lani smo opravili kar 800 intervencij po vprašanju javnega reda in miru, naveč v gl. turistični sezoni".
Ali zloglasni ropi oziroma poskusi ropa v nekaterih menjalnicah na "vašem območju" ne mečejo sence na usposobljenost varnostnih organov?
"Delo imamo tako organizirano, da lahko v hipu nastopijo in prispejo na kraj dogodka policijske patrulje, saj imamo primere, ko smo storilce kaznivih dejanj prijeli v objektu vloma oz. ropa. Na to moraja računati vsi, ki se podajajo na kriva pota. Glede navedenih kaznivih dejanj lahko rečem, da so bila na območju občine Piran raziskana in storilci postavljeni pred roko pravice. Zadnji primer poskusa ropa v menjalnici PUBLICUM v Piranu pa še intenzivno raziskujemo. Tu je treba pripomniti, kako pommebno je čimprejšnje sporočilo policiji in ohranitev trezne glave. Žal včasih zaradi zmedenosti in strahu osebje v navedenih objektih ne reagira zbrano in tako so zamujene dragocene minute za čimprejšnjo intervencijo policije. Poudariti je treba tudi, da so številne menjalnice in podobna ponudba na območju občine Piran izredno slabo varnostno opremljene, vprašljiva pa jc tudi ustreznost tehnike zavarovanja teh objektov. Glede tega nameravamo še pred turistično sezono doseči, da bodo ti objekti bolje zavarovani". Portorož postaja meka za slovenski prostor, nekakšen "life" center za mlade. Pravi problemi se začenjajo šele po polnoči?
" Tristično gospodarstvo je osredotočilo turistično ponudbo " nočnega življenja" v strogem središču Portoroža. Potem ni čudno, če imamo veliko število pritožb in klicev zaradi kaljenja nočnega miru in kršitev javnega reda in miru, saj sc na ozkem predelu Portoroža , predvsem v gl. turistični sezoni, zbere več kot 10 tisoč mladine in ostalih obiskovalcev Portoroža. Mladi prihajajo na "žur" v Portorož in diskoteke zelo pozno. Pravo nočno življenje se začne šele po polnoči. Glavna dogajanja so med 00. in 05. uro zjutraj. V času tur. sezone pa mora policija intervenirali po vprašanju javnega reda in miru tudi do 7. ure zjutraj. Ali res morajo biti diskoteke odprte tako pozno v noč? Zdi se, da je zaslužek prevladal nad zdravo razsodnostjo! Uživanje alkohola (mladina se oskrbuje s pijačo v trgovinah, bencinskih črpalkah ipd.), jemanje poživil, rojeva nasilje, pretepe med mladimi in včasih se zdi, daje kar nekaj patrulj premalo. Poškodbe zaradi nasilniških dejanj, tragične prometne nesreče, lučke in rože na naših cestah, so največkrat epilog takega nekontroliranega stanja.Skratka utrip temnih dogodkov je zelo pester. V času turistične sezone napišemo do 15 strani poročila o nočni kroniki. Pri problematiki mladine se moramo vprašati, ali je res policija edini naslov. Kje so starši, šole, socialne ustanove in vse dnige inštitucije in združenja? Se najbolj zaskrbljujoče pa je, da nekateri starši že relativno zgodaj ne obvladajo ali preveč zaupajo svojim otrokom. Dajejo mu denar, da se ga rešijo.Zato največkrat niti nc vedo, kod njihovi otroci hodijo, s kom sc družijo in kaj počenjajo "
Ali Slovenci dovolj skrbimo za svojo varnost in varnost lastnega premoženja ?
" Rekel bi, da zelo slabo. Pogosto se pri delu prav zgrozimo, ko ugotovimo, kako nekateri ljudje dobesedno nastavljajo nepridipravom priložnost. Odprta stanovanja in hiše, denar in zlatnina na klasičnih mestih v stanovanjih ...Torbice celo v odprtih avtomobilih, vabijo. Dogodki, ki smo jim zadnje čase priča na izpostavljenih mestih, npr. v menjalnicah, bankah in drugod, zahtevajo preventivno poostritev varnosti in samozaščite, kar nameravamo dosledno izvajati. Menjalnice smo obiskali, in lastnike opozorili na varovanje in ravnanje v kritičnih situacijah. Sicer pa imamo že sedaj večji del dneva v tako imenovanih policijskih okoliših naše fante - vodje policijskih okolišev, katerih naloga je zaznati problem, prisluhniti ljudem in njihovim problemom ter vzpostaviti čimboljši stik z ljudmi. To sodi tudi k naši filozofiji" nazaj k ljudem in k njihovim problemom"."
Mamila ?
" To družbeno zlo nas vedno bolj zaposluje. Zdi se mi, da policija sama tega problema nc bo rešila, če nc bo to cilj celotne družbe in vseh tistih inštitucij, ki bi s tem morale ukvaijati. Policija večno sledi preprodajalcem. V piranski občini smo lani podali 33 kazenskih ovadb proti posameznikom zaradi prometa z mamili in omogočanja uživanja mamil ter 27 predlogov sodniku za prekrške zaradi uživanja mamil."
Prometne zagate na portoroških in piranskih cestah so trd oreh tudi za policijo?
" Kaj lahko policija stori v kraju, kjer tak prostor nc prenese tako velike prenatrpanosti z vozili, zlasti v gl. turistični sezoni,lahko samo ugibate. Lani je moral pajk odpeljati 245 vozil (oviranje prometa), 567 vozil jc bilo poškodovanih na parkiriščih in raznih drugih mestih zaradi nepopisne gneče vozil. Nerazrešljivi problemi so v mestem jedru Pirana. Zaradi vinjenosti (pretežno mladi vozniki) smo odvzeli preko 600 vozniških dovoljenj. Preko 200 oseb je bilo pridržanih na policiji do izlreznitve. Še to; v gl. sezoni je nekajkrat prišlo do pravega prometnega infarkta in velikih zastojev na naših cestah.
Ali ljudje pliciji zaupajo?
"Policija ne bo mogla biti uspešna, če ji ljudje ne bodo zaupali in z njo sodelovali. Ne nazadnje, ocenjevalec našega dela je javnost. Medsebojno zaupanje in varnost ljudi je tudi naš cilj, katerega dosledno sledimo".
FRANC KRAJNC
■ DOHODNINA ZA LETO 1994"
Rok za oddajo napovedi za odmero davka od dohodka iz dejavnosti: 28.2.1995
Rok za vložitev napovedi za dohodnino:	31.3.1995
Čeprav je do poteka roka za vložitev napovedi za dohodnino za leto 1994 (31.03.1995) še nekaj časa, pa je potrebno že sedaj vedeti, kako napoved izpolniti tako, da bo zadoščeno zakonskim predpisom in da bo vsak zavezanec plačal toliko davka kot je to potrebno. To pomeni, da uveljavi vse olajšave, ki jih akon omogoča in za katere izpolnjuje pogoje. Ker sedaj poteka že četrto leto uveljavitve takšnega načina obdavčevanja, ne bomo ponavljali zakonskih določb, ki so vam zagotovo že poznane, temveč se bomo omejili na tiste določbe, ki so se spremenile oz. bomo nekoliko bolj podrobno obrazložili način in pogoje za uveljavljanje olajšav.
Z dohodnino so obdavčeni dohodki našteti v 2. členu zakona o dohodnini (osebni prejemki, dohodki iz kmetijstva, dohodki iz kapitala, dohodki iz premoženja, dohodki iz premoženjskih pravic). Vsak, ki je imel takšne dohodke mora vložiti napoved za dohodnino. Večino podatkov o višinah teh dohodkov boste dobili od izplačevalcev oz. na podlagi odločbe pristojne izpostave RUJP, ki jo izda na podlagi vaše napovedi za odmero podvrste dohodnine (npr. oddajanje v najem, dobiček iz kapitala...)
NAPOVEDI ZA ODMERO DOHODNINE NE VLOŽIJO:
zavezanci za dohodnino, katerih osnova (seštevek prejemkov iz 2. člena, zmanjšani za plačane prispevke) ne presega 11 % poprečne plače: - zavezanci za dohodnino, ki so imeli prejemke iz naslova plačil za začasno ali občasno delo učencev in študentov preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi koncesije, če osnova za dohodnino ne presega 51 % poprečne plače;
- zavezanci, katerih EDINI VIR (nimajo drugih dohodkov iz 2. člena) je pokojnina, če med letom niso plačali akontacije dohodnine (imajo le FIKTIVNO obračunani davek). V kolikor imajo ti zavezanci še kakšne druge dohodke iz navedenega člena, morajo prijaviti te dohodke ter pokojnino. Poprečna plača zaposlenih v Republiki Sloveniji bo objavljena v začetku leta 1995. (v nadaljnem tekstu poprečna plača)
S spremembami zakona o dohodnini se vsakemu zavezancu osnova za dohodnino zakonsko zmanjša (brez dokazil) za 11 % poprečne plače zaposlenih v Republiki Sloveniji, kar se je upoštevalo že med letom pri obračunu davka od osebnih prejemkov.
Dohodnino pa je možno, na podlagi verodostojnih dokazil, znižati še za dodatnih 3 %, za namene iz 9. člena, ki vam jih podrobno razlagamo v nadaljevanju:
Iz tega vidika je zanimiva sprememba zakona o dohodnini, ki se uporablja že za leto 1994 in sicer, da je možno uveljavljati olajšavo po 5. točki 9. člena tudi za nakup učbenikov in strokovne
literature ter programske opreme.
Čeprav to znižanje znaša "le" 3 % vaše osnove za dohodnino, pa lahko bistveno vpliva na vašo obveznost doplačila razlike dohodnine oz. vračila.
Prav tako ne pozabite uveljavljati olajšave za vzdrževane družinske člane (11. člen; za otroke
-	10 % poprečne plače za prvega otroka, za vsakega nadaljnjega + 5 %; torej za 1. otroka 10 %, za 2. otroka 15 %, za 3. otroka 20 %...; za zakonca, ki nima lastnih sredstev za preživljanje.
-	10 % in za druge vzdrževane člane).
Znesek olajšave za vzdrževanega člana se zmanjša za lastne dohodke vzdrževanega člana, razen za naslednje dohodke:
-	prejemke iz 4. točke 19. člena; varstveni dodatek k pokojnini, denarne pomoči za brezposelnost, družbene pomoči otrokom in denarne pomoči kot edinega vira preživljanja;
-	za prispevke za preživljanje otrok;
-	za štipendije in plačila učencem in študentom za opravljeno obvezno praktično delo v okviru vzgojno izobraževalnega procesa;
-	za prejemke študentov in učencev za začasno ali občasno opravljanje dela preko študentskih ali mladinskih organizacij, ki opravljajo dejavnost posredovanja dela na podlagi pogodbe o koncesiji;
-	za sorazmerni del družinske pokojnine, ki jo prejema vzdrževani družinski član.
TEH DOHODKOV OZ. PREJEMKOV NE VPISUJETE V RUBRIKO LASTNIH SREDSTEV VZDRŽEVANEGA DRUŽINSKEGA ČLANA.
NE POZABITE!!!
OLAJŠAVE LAHKO UVELJAVLJATE LE DO KONCA ROKA ZA ODDAJO NAPOVEDI. PO TEM ROKU JIH NI MOŽNO VEČ NAKNADNO UVELJAVLJATI.
V	IZOGIB KASNEJČIM NEPRIJETNOSTIM, PA TUDI PLAČILO NEPOTREBNIH KAZNI, KI SO JIH ŽAL NEKATERI PLAČALI KER NISO ODDALI OZIROMA SO ZAMUDILI PRI ODDAJI NAPOVEDI (100.000 SIT), VAM SVETUJEMO, DA TO SVOJO DOLŽNOST VZAMETE RESNO. V DVOMU VPRAČAJTE OSEBE, KI SE STROKOVNO UKVARJAJO S TEM PODROČJEM (IZPOSTAVE RUJP, RAZNI SERVISI...).
ČE BOSTE ODDALI NAPOVED PO POŠTI, TO OBVEZNO STORITE S PRIPOROČENO POČILJKO, S TEM, DA NA POTRDILO PRAV TAKO NAPIŠETE KOT NA KUVERTO "NAPOVED ZA DOHODNINO".
NAPOVEDI ZA DOHODNINO BOMO SPREJEMALI:
V	URADNIH URAH NA SEDEŽU IZPOSTAVE: -OBČINA PIRAN, Tartinijev trg 2
ZADNJI TEDEN OD 27.03. do 31.03.95 VSAK DAN MED 08.00 in 12.00 ter 14.00 in 18.00.
V	SOBOTO 25.03.1995 OD 08.00 do 12.00 PA ŠE NA SEDEŽIH KS LUCIJA, PORTOROŽ, STRUNJAN, SEČOVLJE IN SVETI PETER. OPOZARJAMO ZAVEZANCE, KI OPRAVLJAJO DEJAVNOST, DA MORAJO ODDATI NAPOVED NA PREDPISANEM OBRAZCU (DOBIJO GA NA IZPOSTAVI ALI OBRTNI ZBORNICI) DO 28.02.1995.
RUJP Vodja izpostave Piran Franc Bergant dipl. iur.
SANACIJA SPL0SNE PLOVBE
Sanacija Splošne plovbe bo breme za državo, šok za banko in sreča za zaposlene
V Sloveniji je kar nekaj težkih gospodarskih bolnikov,ki jih država zaradi posebnih interesov ne misli kar tako pustiti na cedilu. Kot je večkrat poudaril dr. Maks Tajnikar, minister za gospodarske dejavnosti, pri vladnem resorju že nekaj časa iščejo najbolj optimalno rešitev, da bi lahko čim prej spravili na samostojno in bolj varno pot tudi našega edinega slovenskega ladjarja Splošno plovbo.
Stečaj Plovbe , ki je zadolžena do ušes in še malo čez, bi bila menda najbolj črna inačica, za državo pa tudi naj slabša rešitev. Takoj bi se namreč pojavilo vprašanje kdo je dajal garancije za najetje visokih tujih posojil in kdo bi moral poplačati upnike. In ne nazadnje, kako bi upniki prišli do svojega premoženja, morda celo z zaplembo ladij? Državo bi v tem primeru veljal stečaj ogromne denarce, menda kar 200 milijonov dolarjev. S sprejetjem zakona o prevzemu dolgov in lastninskem preoblikovanju Splošne plovbe, bi z veliko dobre volje in ob iskanju vseh rezerv, vendar-
le presekali gordijski vozel in naš slovenski ladjar bi lahko ponovno bolj samozavestno zarezal široke morske brazde. Dolgove bi si kajpak malce porazdelili. Še največ, okoli 75 milijonov dolarjev bi primaknila država (beri davkoplačevalci), koprska Splošna banka kot pomembna upnica pa naj bi "pozabila" na 20 milijonov dolarjev. Ali bo lahko brez posebnih težav prestala še en šok ?
S tako pripravljenim predlogom bi država skozi noč postala lastnik Šplošne plovbe, prevetrila stanje na kadrovskem in finančnem področju, poiskala najbolj odgovorne, koncesijo pa podelila najboljšemu ponudniku. Zaposleni naj bi imeli pravico vložiti lastninske certifikate. Na srečo v vseh teh letih v Splošni plovbi niso doživljali hudih pretresov. Menda ni bil na račun izgube nihče odpuščen, pa tudi pri plačah se jim ni kdove kako poznalo? Sindikati so se trdno obdržali v udobnih naslonjačih in dobro skrbeli za delavce - pomorščake. Odločilno besedo o usodi ladjarja bodo imeli poslanci državnega zbora.
(FK)
Radio Opčine - Moč slovenske besede
Na valovih Radia Opčine, prve zasebne slovenske radijaske postaje v Italiji, so lahko zamejski Slovenci in tudi Italijani, slišali slovensko besedo že pred dobrimi dvanajstimi leti. Od takratnih skromnih začetkov, so si pridobili veliko poslušalcev na Tržaškem in na Slovenskem. Na začetku je bilo hudo, pravi lastnica Majda Malalan, saj se nekateri italijanski krogi niso mogli sprijazniti z obstojem in delovanjem slovenskega radia na italijanskih tleh. Ni manjkalo grdih besed na njihov račun, tudi grobih sarkastičnih šal. Nekdo jim je celo zabrusil, da Slovencev ne bodo več pražili v Rižarni ampak v mikrokrovalovni pečici. No, sedaj je postalo povsem samoumevno da obstojajo.
Oddajajo dokaj pester program v slovenski in italijanski eter kar 24 ur dnevno, pri tem zahtevnem delu pa jim pomaga tudi 33 zunanjih sodelavcev. Eden zelo znanih je tudi borec za pravice Slovencev v Italiji, profesor Samo Pahor, ki vodi ob sredah zvečer ob 21. uri kontaktno oddajo " Samo za vas". Oddaja je postala ena najbolj poslušanih na Radiu Opčine. Nedavno so precej govorili o nesrečnih, od vandalov poškodovanih dvojezičnih tablah. S podobno temo nadaljujeje ob 22. uri Paulo Parovel v italijanščini. Živo spremljajo dogodke v Zamejstvu, poročajo o ovirah, ki jih doživlja Slovenija s strani Italije pri prizadevanjih z vstop v EU, redno poročajo o problematiki slovenske manjšine, aktivnostih slovenskih krovnih organizacij v Italiji in drugih aktualnih lokalnih problemih. Kajpak tako dobiva slovenska beseda v Zamejstvu svojo pravo veljavo in moč tudi po zaslugi Radia Opčine.
Najprej so začeli s slovenskimi oddajami, v zadnjem času pa imajo tudi po 6 ur tedensko program in krajevna poročila v italijanščini. Tako so si poleg številnih svovenskih, pridobili tudi redne italijanske poslušalce, in postajajo vedno bolj zanimiv medij tudi za oglaševalce. Ekonomsko -propagande oddaje so zaradi dvojezičnosti verjetno bolj zanimive in odmevne. Slovenska podjetja pa žal, kot ugotavljajo, še vedno slabo izkoriščajo to prednost in ne reklamirajo dovolj svojih proizvodov in storitev v Italiji, čeprav bi se lahko glede kakovosti nekateri naši izdelki že povsem kosali s podobnimi italijanskimi. Majda Malalan pravi, da se pretežno sami financirajo in tako niso odvisni od nobene politične stranke. Od nikogar ne prejemajo finančne pomoči. Če jim kdaj zmanjka denarja za kritje stroškov oddaj, primaknejo del potrebnih sredstev iz družinskega proračuna.
PRETESEN KIOSK
Sredi Portoroža, v dokaj neuglednem parku, ki ga praviloma nihče ne čisti stoji kiosk Tobačne Ljubljana, ki je premajhen za številne časopise, revije in druge artikle, ki jih tam razstavljajo in prodajajo mimoidočim. Delavki živita in delata v nemogočih pogojih, še zlasti, ko zapiha burja ali dežuje. V večjem kiosku bi zagotovo več prodali, pri Tobačni pa pravijo, da ga bodo kamlu le zamenjazi z novejšim, ki pa žal ne bo večji od obstoječega.
POŽIGALNIŠTVO 21. STOLETJA
Srednja zdravstvena šola Piran
Kompostiranje namesto požiganja
Zimski dnevi so na Primorskem najbolj primerni za čistilna dela na polju, v vrtu, v gozdu ali parku. Kmetje, vrtičkarji, vzdrževalci parkov, cestarji in drugi izkoriščajo suho zimo za redčenje drevja, sekanje podrasti, grabljanje odpadlega listja in za vsa druga potrebna pa tudi nepotrebna dela, s katerimi človek ureja naravo po svojih potrebah in okusu.
Da se ta dela izvajajo, je videti že od daleč. Stebri sivega dima se dvigajo nad terasastimi kmetijskimi pobočji v zaledju. Nič drugače pa ni v gosto naseljenih stanovanjskih območjih in med hotelskimi zgradbami. Požigajo se travniki, z robido zaraščene korone in celi kupi predhodno posekanega grmovja in zbranega listja.
Čeprav se s hitrimi koraki bližamo 21. stoletju, je pri nas požigalništvo še vedno v modi. Sežiganje kupov najboljših organskih snovi nima več namena opozarjati pred turškimi vpadi, pa tudi do kurjenja kresov v čast praznika dela bo treba še počakati.
Čemu se moramo torej zahvaliti za ohranjanje te prakse? Neznanju, lenobi, okorelosti ali pa dejstvu, da je v vsakem od nas tudi delček piromana?
Kajti prav vsi razumski razlogi govorijo proti sežiganju.
1.	UNIČEVANJE NADVSE KORISTNIH SNOVI:
Organski odpadki sploh niso odpadki, ampak snov, sestavljena iz vseh potrebnih elementov, ki jih rastoče rastline potrebujejo za svoj razvoj. Ko posušen list pade z drevesa, ga prično mikroorganizmi razkrajati. V procesu trohnenja se organske snovi pretvorijo v obliko, ki jo rastilne najlažje zopet uporabijo. Tako postane strohnjen list najboljša hrana svojemu drevesu. S tem, ko ljudje pod drevesom na čisto pograbimo in listje zažgemo, pa ta naravni proces prekinemo.
2.	ONESNAŽEVANJE OZRAČJA
požarov v naravnem okolju prav kurjenje na prostem. Obalno kraške občine pri tem prednjačijo. V enem letu v Sloveniji spremenimo v pogorišče površino, ki je večja od tretjine ozemlja piranske občine. Škoda je ogromna. Požari vsako leto terjajo človeška življenja in poškodujejo ljudi. Zlasti gasilci so ogroženi. Prav tisti, ki so si morali s stavko zagotoviti minimalni osebni dohodek. Dolg je tudi spisek gmotne škode, ki jo povzročijo požari. Uničeni gozdovi, infrastruktura in poslopja, na katera se razširi požar iz narave. Visoki so tudi stroški gašenja.
Zelo pa je pomembna tudi ekološka škoda. Obnova gozdov je počasen proces, včasih celo nemogoč. Zmotno je tudi mnenje, da požiganje vzpodbudi rast. Učinek je prav nasproten. Požari uničijo bogastvo mikroživalic in prekinejo za življenje nujne pretoke snovi, erozija pa odnaša humus.
Kam torej z organskimi odpadki, če se odpovemo kurjenju. Vsekakor ne na pretesno občinsko deponijo komunalnih odpadkov.
Vrtičkarji pogosto zapolnijo zabojnike za smeti z odpadki z vrta. Med stanovanjskimi bloki je ponekod zelenje zelo bujno. Nekaj večjih odrezanih vej zapolni ves zabojnik, ki ga komunalno podjetje odpelje na precej oddaljeno deponijo. Stroški prevoza, zapolnjenje prostora na deponiji in izguba dragocenih organskih snovi so posledica takega ravnanja.
Kako zadevo reševati? Odgovor je: KOMPOSTIRANJE ORGANSKIH ODPADKOV. Kompostiranje pomeni, da organske odpadke zberemo in pripravimo na tak način, da zagotovimo kar najboljše pogoje za pretvorbo v kompost. Kompost pa je najboljše naravno, vsestransko gnojilo.
Več o pripravi komposta pa v naslednji številki Primorskega utripa.
Žare Lipušček
Sežiganje organskih snovi, še posebno svežih, tvori veliko dima. Pred nekaj leti sem se pozimi peljal mimo hotelskega naselja Salinera. Čistili so okolico. Nabrali so več kupov in jih zažgali. Ni hotelo dobro goreti, saj so vmes sežigali tudi skoraj zrel, vlažen kompost. Delavcem sem poskusil razložiti nesmiselnost tega početja. Niso razumeli, šef je pač naročil, da zažgejo. Še dobro, da niso poizkusili pospešiti gorenja z dolivanjem naftnih derivatov, kot se marsikdaj dogaja. Delavec Hidra je pred leti skoraj zgorel ob takem početju. Nadaljeval sem pot proti Belemu križu, pod mano pa je ostalo morje dima. V brezvetrnem zimskem dnevu je dim še dolgo objemal celo dolino, se vlekel nad morje in soline.
Še slabše pa je, kadar piha veter. Takrat onesnaženje ozračja ni tako osredotočeno na manjše področje, ampak ga veter razdeli tudi sosedom. V vetrovnem vremenu pa se izredno poveča nevarnost požarov.
3. NEVARNOST POŽARA
Zadnja leta število požarov v Sloveniji močno narašča. Gori približno 2.500 krat na leto. Od tega je kar polovica požarov v naravnem okolju. Glavni vzrok požarov pa ni naraven, razen če prištejemo k naravnim vzrokom tudi človeško malomarnost. Statistično je večinski vzrok
Piranski pesnik Pino Sharan______________________________________
Rad bi izdal knjigo z izborom svojih najboljših pesmi
Piranski pesnik Dino Sharan (37) je konec lanskega leta, kot vsake toliko, vnovič potrdil, da je pesniško še dejaven. Na natečaju poezije pod	pokroviteljstvom
deželnega sveta v italijanskem Trentu je bila njegova pesem "Harmonija", izbrana za najboljše med tistimi, ki so jih poslali tuji avtorji. Ni prvič, da je pesmi ( v lastnem prevodu) poslal na natečaje v Italijo. To se je zgodilo že večkrat in vselej je bil tudi nagrajen. Sharan, ki je doslej izdal tri pesniške zbirke (Jezero rož, Ječe spomina in Kupidov ples), s posameznimi pesmimi pa se pojavlja tudi v litararnih	revijah. Svoje pesmi	piše v	razumljivem
jeziku, lirični	slog, ki ga uporablja, je značilen za Indijo,
kjer je bil že večkrat .Očitno je povsem prevzet od tamkajšnjega načina življenja in filozofije. Priznati je treba, da prenaša svoje izkušnje v naš (prehiter) način razmišljanja	dokaj	posrečeno,
predvsem nevsiljivo. V tem trenutku ima pesnik,	sicer	zagledan v
neskončnost, precej dela "na tem svetu". Njegova življenska sopotnica pričakuje otroka.To mu bo bržkone dalo navdiha za nova odkritja v življenju in poeziji. Za slednje vedno najde čas. Pravkar izbira in prevaja v italijanščino najbolj uspele pesmi iz prvih treh zbirk. Rad jih bi izdal v dvojezični knjižni obliki. Čas bi bil, da mu na pomoč naposled priskoči tudi kakšna uradna kulturna ali sorodna ustanova.
Jeli
. 'llruitui 'jnuLovii Obala 114, Lucija - Porlorož
Kakovostna obutev iz Italije:
Bulerji, Štivali.
Čevlji tudi za gostinske delavce in otroke.
Tel.: 066/72-173
Obiščite nas v Trgovsko poslovnem centru v Luciji.
Doslej že 1.300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov
Srednjo zdravstveno šolo Piran, ki domuje v prostorih bivšega Samostana skupaj in Doma za ostarele Piran, opravlja svoje poslanstvo od leta 1957. Ustanovljena je bila na podlagi odločbe takratnega Okrajnega ljudskega odbora Koper. Z občasnimi bolničarskimi tečaji so začeli že tri leta pred ustanovitvijo šole.
Doslej se je v Srednji medicinski šoli v Piranu usposobilo za svoj poklic že okoli 1.300 medicinskih sester in zdravstvenih tehnikov, ki so si poiskali delo v zdravstvenih domovih in bolnišnicah, mnogi pa so nadaljevali s študijem. V šolskem letu 1994/95 se usposablja 260 dijakov in dijakinj (20 odstotkov fantov). Program: Zdravstveni tehnik (4 letniki) - 8 oddelkov po dve paralelki. Dvoletnega izobraževanja ob delu za bolničarje se udeležuje 25 slušateljev.
Šola razpolaga z osmimi matičnimi učilnicami, štirimi kabineti za nego bolnika in prvo pomoč, dvema specializiranima učilnicama za biologijo in kemijo ter računalništvo, mini knjižnico, upravnimi prostori, delavnico in skladiščem. Redno je zaposlenih 17 delavcev ( učitelji, tehnično in dministrativno osebje), medtem ko ima šola kar 20 zunanjih sodelavcev. To so predvesm zdravniki - specialisti.
Ravnatelj Prof. Danijel' Pokleka Fotografije: Sola in učenci na praktičnem usposabljanju.
Andrej Žnidarčič
PIRANSKE AKROBATKE IZREDNO USPEŠNE NA DRŽAVNEM PRVENSTVU
V PIRAN DVA POKALA IN DVE MEDALJI
in tekmovalci iz Slovenije dosegle zavidljiv uspeh. Prav vse so se posamezno uvrstile med prvih dvajset tekmovalk, Jerica Zeljkovič je bila
8.,	Aja Golja 7., Brina Klemenčič 6., Tanja Tul
4.,	Debora Klemše 3. in Dijana Stanišič 2. Ekipno pa so piranske akrobatke (vse se med drugim pri Plesno akrobatski skupini Flip pripravljajo na nastop na 10. Svetovni gy-maestradi v Berlinu, julija 95) prinesle v Piran kar dva pokala. Skupina OŠ Ciril Kosmač je v skupini mlajših pionirk prejela pokal za 2. mesto. Piranska Gimnazija pa zlato - pokal za 1. mesto.
T-''
, j* ^03 j
Na državnem prvenstvu v akrobatiki za šole v Ljubljani sta našo občino zastopali dve tekmovalni skupini: in sicer skupina OŠ Ciril Kosmač Piran pod vodstvom športne pedagoginje Mojke Mehora ter skupina z novoustanovljene piranske gimnazije. OŠ Piran so zastopale učenke 3. in 4. razreda iz Pirana Martina Glasnovič, Jerica Zeljkovič, Mojca Pušpan, Indrid Jelen in Vesna Ivelič, iz portoroške podružnične šole pa Dijana Stanišič, Aja Golja in Brina Klemenčič.
Piransko gimnazijo pa so zastopale učenke drugega letnika: Debora Klemše, Maja Pušpan, Mojca Maslo, Teja Čelhar, Eva Krže in Sabina Murtezič in učenka prvega letnika Tanja Tul.
Tako mlajša, kot starejša piranska skupina stav v Ljubljani presenetili z elegantnim in športnim nastopom in med 300 tekmovalkami
M
m'

/<
J +

KAR DVE GLEDALIŠKI SKUPINI
Velikokrat se v časopisih razpišemo o kulturi odraslih, pogosto pa pozabimo na kulturno udejstvovanje naših naj mlajših in malo manj mladih kulturnikov. Ena takih, uspešnih in prijetnih skupin je tudi Gledališka skupina pri KUD Karol Pahor Piran. Pravzaprav sta to kar dve skupini in sicer otroška, v kateri sodelujejo otroci od petega pa do trinajstega leta starosti in mladinska gledališka skupina, v kateri poleg osmošolk iz piranske in lucijske OŠ sodelujejo dekleta in fantje iz obalnih slovenskih in italijanskih srednjih šol, od katerih je večina iz piranske gimnazije. Obe skupini sta, poleg baletne in ostalih skupin KUD, popestrili prednovoletno vzdušje s svojimi nastopi v Avditoriju in Sv. Petru.
Kakšen je repertoar obeh skupin?
Otroška gledališka skupina je v sezoni 94/95 pripravila dve predstavi in sicer krajšo (20 minutno) predstavico Ko igračke oživijo, v kateri nastopa 25 deklet in daljšo, enourno predstavo Jaz sem zaljubljen v plavo žabo, kjer se je okoli plavega žabčka Flipka (odlično ga odigra lucijska petošolka Ana Stevanovič) zbralo kar 65 malih gozdnih živalic, ki na odru ob pesmi in plesu pričarajo nežen svet gozdnega podrastja. Igra vseh je otroško prikupna, pri nekaterih (izstopa piranska šestošolka Tinkara Tinta) pa že kar izredna.
K uspešnosti predstave so seveda pripomogli tudi odrasli: mentorica Stasja Mehora, poleg Mojke
Mehora tudi avtor teksta, kostumografinja Jožica Laus, koreografinja Mojka Mehora. Delo je uglasbil Jurij Hubscher, sceno in tehnično plat predstave sta prispevala Aleksander in Mitja Mehora, Barbara Čižmek pa je dekleta naučila maskiranja. S predstavo gostujejo v ostalih obalnih gledališčih, prihodnji mesec bodo predvidoma v Ljubljani, maja pa na gledališkem maratonu v Slovenj Gradcu.
Mladinska gledališka skupina se je v tej sezoni lotila resnejšega projekta. V novembru so pripravili recital z naslovom In življenje je to, kar v njem cvete, s katerim so sodelovali na prireditvi Preprečimo drogi ubijati mladost, ki jo je pripravil Piranski koordinacijski odbor za preprečevanje zasvojenosti z drogami. Ob Kulturnem prazniku so jih na svojo predstavo povabili osmošolci OŠ Piran. Na pobudo ravnateljice piranske gimnazije Vojke Štular pa so recitali tudi posneli v zanimivem ambientu razrušene gimnazije. Z recitalom bo skupina sodelovala tudi na Gimnazijadi na Ptuju in na Srečanju mladinskih slovenskih gledaliških skupin.
O načrtu obeh skupin, ki svojo dejavnost prijetno povezujeta s Plesno akrobatsko skupino Flip, in o dejavnosti ostalih skupin, ki se povezujejo v Kulturno umetniško društvo KAROL PAHOR, pa kdaj drugič.
- j
M m
iMlV- i s,y ■ i
Ural // M

j t': i*"*	j ♦-
MILA ZIMA IIM VESLAČI
Šestkrat na teden po dve uri trajajo treningi veslačev piranskega kluba v provizorični telovadnici v Sečoveljskih solinah ter v varnem kanalu in Portoroškem zalivu. Poleg kondicijskega teka po nasipih med kavedinami, se občasno poženejo otroci in mladoletniki v tek tudi med oljčnimi nasadi do Kort. Posebnost letošnjega zimskega obdobja je še projektiranje in izdelava posebne konstrukcije prikolice za prevoz tekmovalnih čolnov. Nadejamo se, da bo do prve regate v marcu že nared.
Še eno veliko željo imamo: da se čimprej pristopi k izgradnji doma vodnih športov, ki bi družil sorodno misleče mlade športnike in veterane. Piranska občina ima dovolj morja in dovolj otrok, ki bi lahko dvignila množičnost in navdušenje nad vodnimi športi.
Dr. Mirana Male
TANTADRUJ ZBIRA IN KOMENTIRA
V	parlamentu je imel Ivo Hvalica 4-urni maratonski govor. (TV dnevnik 31.1.95)
Slovenski Cicero? Kje pa, Fidel Castro.
Znani Ljubljančan Vinči A. A. ovaden zaradi goljufije. (Dnevnik
31.1.95)
Anžlovar, Štorman ... no policija je dobro začela leto 95. Vprašanje je, kako bodo nadaljevala tožilstva in sodišča.
Vladaje prepozno predložila parlamentu sklep, da iz predloga zakona o igrah na srečo umakne predlog o 10 % deležu zaposlenih v igralnicah. (Delo, 1.2.95)
Od vlade do parlamenta so porabili skoraj toliko časa kot "kavbojski" poni-ekspres od Tihega oceana do Antlantika.
Iz pisma ljubljanskih borcev je razvidno, da je samo v ljubljanskem borčevskem združenju 11.000 članov, kar je le nekaj manj, kot je bilo aprila '45 vseh partizanov v Sloveniji. (Komentar I. Žajdela, Slovenec, 1.2.95)
Če drži Žajdelova trditev, sklepam, da so bili slovenski švabobranci prave reve, da so jo pred malim številom partizanov pocvimali v tujino.
Usoda Tomosa ni vprašljiva. (PN 17.1.95)
Je pa vprašljiva Tomosova usoda.
Vedno jezni poslanec ŽP je tudi korajžen, saj si upa celo po mizi udariti. (Poroča AT)
Kadar ve, da ni v bližini nikogar, ki bi mu zaradi pobalinstva eno primazal.
Državljan J. Janša se ne odziva na zaslišanje, kjer naj bi več povedal o ilegalnem orožju. (Mladina, 17.1.95)
Lisica in kislo zelje, bi rekel Bavčar. Gospod ni znan po dajanju pojasnil, ampak nedorečenih obtožb. Zeli pa tudi uprizoriti reklamno paradiranje s prisilno privedbo.
Danes bom rekel nekaj, in to pri zdravi pameti, kot se temu reče, ker se ne mislim več sprenevedati. (I. Hvalica PN 2.2.95)
Pri zdravi pameti se mu je zareklo, da seje doslej sprenevedal. Ejjj Samohvalica, zdrava pamet te je obšla.
Povedano drugače, vojak mora imeti vse, tudi toaletni papir. (Saša Lap TV prenos itepečacije 20.1.95)
Ja seveda, le da za to ni zadolžen minister. Tudi poslanec Lap bi moral to vedeti, da ne bi lapal neumnosti v parlamentu.
Če eno zapojem, me po tem vsi poznajo, tisto, kar govorim v parlamentu, pasi le malokdo zapomni. (Marjan Podobnik, Dnevnik 18.1.95)
Prav mu je, kaj pa posnema Hvalico, Lapa, Poljška itd. Vsekakor bi bil kot parlamentarni pevec manj škodljiv.
Ubran pogajalski par. Vida Č. Špelič ■ SKD in Gregor Golobič -LDS. (Dnevnik, 14.1.95)
V	božjem imenu ne levo ne desno, naravnost v Klerikalno-liberalno navezo v vladi.
Ni treba resno jemati nekoga, kije napravil generalski izpit iz dezinformacije. (Intervju J. Janša. Radio Trst a 13.1.95)
Seveda zadostuje kaplarski, kar je v praksi pokazal J. J. Predstavnik RKC Janez Gril, je zahteval, da se v odbor za proslavo obletnice zmage nad fašizmom vključijo tudi domobranci, ki naj bi sodelovali tudi na proslavi. (Dnevnik,
18.1.95)
Ja pa še SŠ podoficirja Ericha Ditla, ki je poveljeval domobrancem in njihovim tudi višjim oficirjem, bi kazalo povabiti. Malo morgen.
Res je, da je bila ZLSD ves čas proti (povišanju poslanskih plač), a le zato, ker je demagoška. (SN 3.2.95)
O Bog, daj nam več takih demagoških strank v parlament.
Tantadruj

MENJALNICA IN PROMET Z NEPREMIČNINAMI
dipl. oec.
Ivan Konstantinovic
Sončno nabrežje 14 66310 IZOLA tel./fax. 066/63-211
STANOVANJA - HIŠE - PARCELE POSLOVNI OBJEKTI - PROSTORI
PRODAJA - NAKUP - ZAMENJAVA
Bgggli
I
i i
,1.
...... /v
B90SBSIH
PISMA, MNENJA, POBUDE, PRITOŽBE, ŽELJE, ODMEVI
ZDRAVSTVO
OMEJITVE NISO REŠITEV
27.1.1995 se je minister dr. Božidar Voljč s sodelavci mudil v koprski regiji. Pogovori, ki so obravnavali probleme zdravilišč so potekali v prostorih Term -Talasipterapije Portorož. Poleg prim. dr. Zajca - sekretarja ministrstva, so bili prisotni še gospod Košir in dr. Petrič za ZZZS ter prof. dr. Lokar. Predstavniki zdravilišč smo nanizali drastične spremembe v poln-jenosti kapacitet, ki so sledile več ukrepom ZZZS glede pošiljanja pacientov na napotnico na rehabilitacijo v letu 1994.
Naj nanizam najbolj drastične: akupunkutura se do nadaljnjega izvaja na napotnico le v Protibolečinski ambulanti UKC Ljubljana. Kljub temu, da smo v Termah najstarejši in največji center za akupunkturo v Sloveniji in da smo še vedno šolski center za slovenske zdravnike, se mnenje gospoda Koširja o zdravljenju z akupunkturo na napotnico ni dosti spremenilo. Dejstvo, da smo od kitajskih profesorjev nasledili veliko "formul" za uspešnejše zdravljenje migren, vrtoglavice,	lumboishialgij,
parastezij in enuresis nocturne, kot pa z zahodno evropsko medicino, ni izzvalo navdušenja pri prof. dr. Lokarju nad "alternativno" medicino. Prim dr. Zajčje spodbudno dejal, daje novi pravilnik o izvajanju akupunkture v Sloveniji, k ga imajo v "pretresu" na ministrstvu, zelo rigorozen glede pravil, kdo in kje se sme izvajati akupunktura. Po sprejetju pravilnika bo ponovno določena mreža krajev, kjer se bo akupunktura izvajala na napotnico.
Naslednji ukrep je sledil 20.4.1994: "Le s konziliarno napotnico greš lahko na rehabilitacijo v sosednjo občino." S tem želijo izenačiti pravice pacientov do rehabilitacije v FTH ambulanti	oziroma
medicinskem rehabilitacijskem centru. Ukinili so tudi plačevanje prvih pregledov, kontrol in pisanje odpustnic zdravnikov v zdraviliščih in zadolžili splošne zdravnike, naj pri vsej pestri patologiji ugibajo pri nekem pacientu ne le - kaj bi mu najbolj
pomagalo, ampak tudi, če ima bližnja FTH ambulanta ustrezne aparate in znanje.
Iz pogovora z ministrom in odgovornimi ZZZS smo razbrali, da bodo v letu 1995 izvedli še nekaj restriktivnih ukrepov s področja rehabilitacije. Tendenca obstaja - več denarja nuditi za preventivne programe. Priporočajo tudi, da se čimveč ljudi dodatno zavaruje.
DIREKTOFUCA TERM Dr. Mirana Male, specialist fiziater, revmatolog
PIRANSKE OBČINSKE SEJE PRED 100 LETI
Piranski občinski poslanci oziroma svetniki so se v letu 1895 sestali samo sedemkrat. Sejam je predsedoval župan Domenico Fragiacomo. Prvič so se sestali 15. januarja. Na tej sicer kratki seji so med drugim sprejeli spremembe pravilnika o nadzornikih v občini Piran. Na pobudo Lokalnega šolskega sveta so še soglasno sprejeli sklep o šolskih počitnicah, ki so trajale od 1. avgusta do 15. septembra. Na 2. seji 26. januarja so ocenili kot zelo uspešno delo občinskih paznikov v prejšnjem letu. Razpravljali so tudi o prostoru, kjer naj bi se usposabljali in urili gasilci in na naslednji seji za kraj gasilskih vaj določili prostor pred šolo. Poslanec prof. Vatta je prisotne seznanil, da župnik v Savudriji vodi aktivno proslovensko propagnado. Župan je dodal, da je o tem seznanjen in menil, da je za rešitev te zadeve nepotrebno zaprositi škofijo. Predlagal je, naj se naloži tamkajšnjim prebivalcem (kmetom), da od savudrijskega župnika zahtevajo pridiganje (opravljanje cerkvenih obredov) samo v italijanskem jeziku. Na 3. seji so se poslanci zbrali šele maja. Župan je seznanil prisotne, da je pripravljen načrt za gradnjo župnišča v Sečovljah. O tem so razpravljali še na naslednjih sejah in istega leta je bilo župnišče tudi dokončano. Obravnavali so tudi problem javnih stranišč ter lokacijo Tartinijevega spomenika. Tega meseca so se sestali še enkrat. Župan Fragiacomo je najprej povedal, da se je8. maja mudil skupaj z ostalimi istrskimi župani v Pulju, kjer so se "poklonili cesarju", ki je prišel tja na obisk. Imenovali so tudi komisijo z nalogo, naj preuči, če je primerno, da se Portorož proglasi za

Sklad za vzajemno pomoč samostojnih obrtnikov Slovenije
Že danes mislite na jutri!
Zagotovite si
DODATNO PROSTOVOLJNO POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
ZASTOPSTVO in INFORMACIJE: Joško Joras Šolska 14, Lucija 66320 PORTOROŽ
Tel.& fax: 066/ 70-258 Mobitel: 0609 626 338
zdraviliški kraj (o tem je bilo govora že leta 1893). Ker je bil leta 1894 zasut piranski madrač, se je na tem mestu "pojavil" velik prazen prostor in veliko govora je bilo, kako naj ga uredijo oziroma zapolnijo. Mesto za spomenik Tartiniju in njegovi temelji so bili že postavljeni. Predlog je bil tudi o novi razsvetljavi trga. Največ polemik pa je vzbudil predlog, da bi del trga preuredili v park z nizkim zimzelenim rastjem. Poslanec Pietro Fonda je temu nasprotoval in podprli so ga številni poslanci. Govora je bilo tudi, kjer naj bi stali kamniti stebri za zastave: pred občinsko palačo, kjer so bili do tedaj ali naj se jih prestavi. Nato so se občinski poslanci spet sestali šele avgusta, ko so tudi sprejeli zaključni račun za prejšnje leto. Župan je povedal, da bodo 1. septembra prišli Rovinjčani na uradni obisk v Piran. Sprejetje bil tudi predlog, da Portorož dobi status zdraviliškega kraja, kar naj bi nedvomno privabilo večje število turistov, željnih zdravja in sprostitve. Poslanec dr. Lugnani je med drugim povedal, da je turistična taksa tako minimalna, da ne bo odbijala turistov, kot so se nekateri bali. 6. seja je bila 16. novembra. Župan je naznanil skorajšnji obisk občinskega predstavništva na Dunaju, da seznani pristojna ministrstva glede problema postavljanja tabel z dvojezičnim napisom (ital. in slov.) in željo, da bi železniška proga Trst - Poreč potekala bliže Piranu in ne kot je bila začrtana mimo Lucije (San Lorenzo). Župan n poslanec Bubba sta res obiskala ministrstva na Dunaju in predložila omenjene probleme, vendar niso bili tako hitro rešljivi. Na predzadnji seji je bilo govora tudi o vstavitvi filtra v glavni vodnjak (danes 1. maja) zaradi motne vode ob nalivih ter o dokončanju poimenovanja še nekaterih piranskih ulic. Pietro Petronio je zaprosil za dovoljenje, da bi v svoje stanovanje napeljal vodo iz vodovoda. Pietro Fonda, lastnik pivnice v pritličju občinske palače pa je zaprosil, da bi se mu zmanjšali davki, češ da lokal ni kdove koliko donosen, kar seveda ni bilo sprejeto. Na koncu je še poslanec Gabrielli povedal, da so ceste v predelih, kjer prebivajo Slovenci, precej poškodovane in predlagal, naj bodo poljski čuvaji bolj pozorni na to.
Na zadnji seji (28. decembra) so sprejeli proračun občine in sicer ločeno za Piran, Savudrijo in Sv. Peter za leto 1896.
ALBERTO PUCER
SPOMIN IN OPOMIN
V prvi polovici leta 1995 bo ves svet, predvsem pa Evropa, praznoval 50- letnico zmage antifašistične koalicije nad nacifašističnimi silami v drugi svetovni vojni. Del te koalicije je bilo tudi naše osvobodilno gibanje oz. narodnoosvobodilna vojska Slovenije.V sklop te jubilejne obletnice sodi tudi osvoboditev nacifašističnih koncentracijskih taborišč, ki so bila večinoma osvobojena v času marrec - maj 1945. leta. V njih je trpelo in umiralo po nepopolnih podatkih več kot 100.000 Slovenk in Slovencev.
KOLEDAR MEDNARODNIH SLOVESNOSTI ob 50-letnici osvoboditve nekdanjih nacifašističnih koncentracijskih taborišč v letu 1995:
Datum slovesnosti:
3. do 7. april 1995
Taborišče:
Auschwitz Buchemvald Bergen - Belsen Dora
Flossenburg
Ravensbruck
Sachenhausen
Dachau
Neuengamme
Mauthausen
9. april 9. april 11. april 23. april 23. april 23. april 30. april 4. maj 7. maj
Natzweiler-Struthof predvidoma septembra
Predvideni stroški potovanja bodo znašali od 500 do 800 DEM na osebo.
Prijave sprejema Združenje borcev in udeležencev NOB občine Piran, Župančičeva ulica 14, telefon 73-780.
Predsednik Boris Bekeš
KAMEN DO KAMNA - PALAČA
V piranski občini je registriranih nad 800 obrtnikov in podjetnikov.
Po narodnem dohodku na prebivalca je domžalska občina prav na vrhu Slovenije. Nima velikih podjetij. Že vrsto let pa je znana kot občina, kjer je obrt najbolj razvita gospodarska panoga.
Piranska občina se zadnja leta tudi precej naglo razvija v občino s sorazmerno razvito obrtjo. Marsikomu je lahko v presenečenje podatek, da je v občini registriranih okoli 800 enot obrtne dejavnosti. Vzporedno z rastjo obrti pa se širijo tudi možnosti samozaposlovanja. To pa pomeni večjo socialno varnost in tudi pot do večje blaginje kar precejšnjega dela naših občanov.
Klasičnih obrtnih delavnic je tako kot drugod tudi pri nas čedalje manj. Čevljarstvo, tapetništvo, mizarstvo, šiviljstvo vse bolj postajajo obrobne veje obrti. V ospredje pa stopajo nove zanimive obrtne dejavnosti. Kar 120 zasebnikov opravlja v naši občini "obrt", imenovano intelektualne storitve. Po številu ji sledi "prodaja na drobno" (98 obrti). Da se pri nas precej gradi, dokazuje podatek, da v obči-
Piran leta 1895
ni deluje 64 obrtnikov v okviru gradbeniške in zidarske dejavnosti. Le nekoliko manj (75) je obrtnikov, ki delujejo na področju gostinstva in turizma. Tudi prevoz blaga in oseb je zanimiva obrtna dejavnost. Z njo se v občini ukvarja 81 obrtnikov.
V ospredju so tudi obrtne dejavnosti, kot so servisiranje in popravilo gospodinjskih strojev in RTV aparatov (11), popravilo in vzdrževanje električnih naprav (16), izdelovanje in sestavljanje kovinskih izdelkov (18). Presenetljivo veliko iznajdljivosti in marljivosti je treba tudi pri uvajanju vrste drugih obrtnih dejavnosti (čiščenje javnih površin, stanovanjski servis, zabavišča za otroke, ročno pletiljstvo, video- storitve, hišna popravila, izdelovanje spominkov in še in še.)
Tako razraščanje obrtne dejavnosti pa ne pomeni, da še vedno ni veliko ovir na poti do obrtne osebne pobude. Presenetljivo veliko pa je tudi iznajdljivosti, saj prenekateri obrti utirajo tehnološko in poslovno povsem nova pota. In to je dober obet za prihodnje.
Peter Vrčkovnik
ODDAJNIK NA BELEM KRIŽU
Primorskemu utripu Spoštovani!
Vam in Vašim bralcem v zvezi z vprašanjem o demontaži stolpa za srednjevalovni oddajnik na Belem Križu sporočamo, da bomo de-montažo opravili v letošnjem poletju predvidoma v mesecu juniju. Kot je bila montaža, je tudi de-montaža povezana z znatnimi stroški, še posebej, ker je potrebno upoštevati načelo, da so programske prekinitve čimkrajše, če se jim že ne moremo izogniti. 'V primeru oddajnega centra Beli Križ zadeva to tudi televizijski program, saj so srednjevalovne antene istočasno še nosilne konstrukcije za televizijske antene.
Lep pozdrav!
Tehnični direktor RTV Slovenija Peter Mori
primorski u^Hp
| pjronlko iidoio____I
NaJe morje
KAJ RIBA - KAJ VIKA
Po Jesihu "Kaj trava - kaj krava, kaj žito -kaj Tito"...
Partljičevo "ščuka je, ščuke ni" lahko razumemo kot "ciplji so - cipljev ni" ali "pravzaprav, kje so ribe, ali so - ali jih ni". Marsikaj govore o tem poklicni in manj poklicni ribiči, modrujejo trnkarji, čakoloni pa po svoje. In vendar na ribarnicah najdemo vedno (morda skoro vedno) take ali drugačne ribe, prav gotovo pa v dobrih restavracijah in gostilnah. Torej, kaj je z ribami?
Poglejmo ciplje: Teh je več vrst, razne kvalitete in okusa. Ljubljančan in Mariborčan pozna le ciplja in najbrže niti ne ve, daje cipelj lahko odlična riba (če ni "iz porta"), ki jo zelo ceni naš zahodni sosed, a v Tunisu velja kolikor sam brancin. Na istrski obali love ciplje po malem vse leto, v Tarskem zalivu in našem Portoroškem pa večje mase v precej strogo odmerjenem obdobju (hladni zimski čas). Pri nas sojih znali naloviti tudi do 80 ton, vendar je ta lov padel tudi pod deset in manj ton. Pred leti, ko je obilen lov padel na zanemarljive količine, so zagnali vik in krik (novinarji, RTV, nekaki velemožje in cesta) na Morsko biološko postajo v Piranu: kje so ciplji, predvsem pa, zakaj jih ni, zakaj ne raziskujemo, ko jih ni, itd.
Bil sem tedaj edini morsko ribarstveni biolog, ki bi jim lahko kaj rekel - pa nisem drugega vedel kot golo resnico - kruto za oblast in laika, žalostno za znanost: če cipljev ni, jih ne moremo raziskovati, zakaj jih ni, saj niti nismo vedeli, zakaj se ob določenem času zbirajo. Vedeli pa nismo zato, ker tega nismo raziskovali, raziskovali pa nismo zato, ker tega ni nihče naročil in gmotno omogočil taka razmeroma dolgotrajna in draga raziskovanja. Tako je bilo pred desetimi leti - tako je ostalo do danes, ko se lahko vprašamo, zakaj so se ponovno zbrali ciplji.
Pri tem se vsiljuje drugo vprašanje, ki zadeva tudi druge ribe nasploh. Rekli bi lahko, da je tako stanje simptomatično in veljavno za marsikatero drugo panogo gospodarstva. Taka vprašanja potegnejo za seboj razmišljanja o naši klavrni povezavi med proizvodnjo in raziskovanjem. Da je pri morskih resursih potrebno raziskovanje na večjem področju, je ekološko-biološko samoumevno prav tako kot sodelovanje vseh treh jadranskih partnerjev, I-HR-SLO.
Naš Primorski utrip prepeva v vsaki številki, da ima riba rep, da so ribe jadranske, dokler jih ta ali oni pa tudi tretji ne ulovi. In druge ribe? Ne ciplji, druge, recimo špari, riboni, mormore, brancini, orade in še marsikatere? Ali jih ni?
Seveda so, puškolovci pokažejo na tekmovanjih bogato žetev, samo globlje morajo, saj se tudi ribe umikajo kot vse živali nasploh, če jim je sovražnik stalno za petami. Končno imajo tudi ribe svoje socialno življenje, zbirajo se na drstitev, razpršujejo se po paši, drže v jati pred sovražnikom, umikajo se neugodnim življenjskim razmeram, iščejo si ugodno temperaturo, prezračevanje, itd.
Torej - ribe ne bodo izumrle, ne bodo iztrebljene, čeprav se tu in tam, sedaj ali potem dogaja, da je ribarski pritisk prevelik in zdecimira ribje populacije. Po statistiki za Mediteran pa tudi za Jadran (čeprav je ta pri "jadranaših" zelo pomanjkljiva) celoten ribji lov tega področja raste, saj je v zadnjih treh desetletjih prišel od enega milijona ton na dva! Seveda gre tu predvsem za pelaške drobne ribe, medtem ko je lov z mrežami vlačni-cami (koča) v Jadranu precej stalen in se vrti okoli 50 do 60 tisoč ton (predvsem italijanski delež). Zanimivo, čeprav biološko-gospodarstveno prej škodljivo kot koristno je logična misel, da bo prej bankrotiral ribič in veliki ribolov kot riba in ribje populacije. Orožje, da do takega bankrota ne pride, je znanost, študij dinamike ribjih populacij, nekakšna ribarstvena biologija z vsemi tehničnimi in matematičnimi pripomočki.
Končamo pa lahko še vedno z isto Partljičevo domislico "ščuka je - ščuke ni".
Dr. Miroslav Zei
PRIZNANJE MORSKI BIOLOŠKI POSTAJI
O raziskovalnem programu, znanstvenem delu in namenu Morske biološke postaje (M.B.P.) v Piranu je poročala dr. Alenka Malej-eva v lanskem Primorskem utripu. Zato poročam kar "in medias res". Gre za znanstveno sodelovanje, za skupni raziskovalni program med našo M.B.P. in ameriško univerzo v Marylandu (Laboratorij za okolje). Glavni namen tega je primerjava severnega Jadrana (približno do višine Pulj -Ancona) in Chespeake Bay, skoro 300 km dolgega atlantskega zaliva (blizu Washingtona) in sicer glede na trende pri izkoriščanju obdajajočega Kopna, kvalitete vode (morja) in ribarstva. V ta isti skupni program je vključen tudi Inštitut za raziskovanje morja v Rovinju (dr. Smodlaka s sodelavci) in italijanski strokovnjaki iz Ancone.
V času petdnevnega delovnega sestanka (\vorkshop) - prva polovica tedna v M.B.P. v Piranu, druga polovica v I.R.Z. v Rovinju v mesecu maju tega leta - bodo razpravljali ameriški, slovenski, hrvaški in italijanski raziskovalci o doslej doseženih rezultatih in znanju, jih medsebojno primerjali, ugotavljali podobnosti in razlike, nastale vrzeli in smernice za nadalnje delo in organiziranje raziskovanja. Prijavljenih strokovnjakov je preko 30. Za organiziranje tega vvorkshopa gre zasluga dr. Alenki Malej-evi. Vsekakor je to lep uspeh naše Morske biološke postaje na mednarodnem nivoju.
SLOVENIJA '93
Pod tem naslovom mi je poslal svetovljan, naturaliziran Amerikanec kratko pesmico, ki jo je sam brez znanja slovenščine (pomagalo mu je bil le slovar), sicer nemškega rodu. a profesor komunikologije na univerzi v državi lowa:
Mala gora trtica malo mesto rekica mala vojna zmagica mala sreča kavica malo delo malo pivo gredica deželica
Priporočamo knjigč o Istri in našem Primorju:
Goran Filipi, Lexicon ornitologicum Histriae Slovenicae. (Knjižnica Annales 4 1993)
Ta ornitološki slovar slovenske Istre je zelo uspešno delo dr. G. Filipija, docenta za italijanščino v Pulju, predava tudi v Kopru in Ljubljani. To je bogat prispevek k slovenski ornitologiji z bogato nomenklaturo ljudskih imen (sl., hrv., iti. in latinskih). Ornitolog (ornis je ptič, logos je veda) in laik ljubitelj ptic bo tu našel vsa imena naših obmorskih in morskih ptic, ki so v rabi v našem istrskem prostoru in celo širše Istre in Krka. Gre za okoli 200 ptičjih vrst, ki so večinoma stalni prebivalci tega področja, ali pa se dokaj redno pojavljajo ob določenem času. Vsekakor velik izziv slovenskim ornitologom drugih področij naše domovine.
D. Darovec, Pregled zgodovine Istre. Knjižnica Annales, 1992.
V tej niti 100 strani obsežni knjižici se skuša avtor postaviti na objektivno, z dokumentacijo argumentirano stran. Idej n vsebino tega dela povzemamo iz avtorjevega uvoda:	"S
plebiscitarno osamosvojitvijo se je med ljudi zarezala globoka rana, na katero prej še pomislili nismo: meja. V premagovanju tega konflikta, ki je prisoten ob vsej slovensko-hrvaški meji, zaradi večstoletnega občutka regionalni pripadnosti pa je najbolj akuten ravno v Istri - so nekateri poklicali na pomoč zgodovinsko znanost; ta naj bi s svojo široko strokovno zasnovo postregla z odgovori, ki naj bi legitimirali prizadevanja tako zagovornikov kakor nasprotnikov meja ali iz tega nastalih nesporazumov.
ureja dr. M. Zel
NOVO V TERMAH PORTOROŽ
OB SREDAH ZVEČER V PORTOROŠKIH TERMAH KOREKTIVNO - REKREACIJSKA GIMNASTIKA
Delo v portoroških Termah poteka sicer na vseh oddelkih ves dan, vendar pa je sredin večer namenjen KOREKTIVNO-REKREACIJSKI GIMNASTIKI, predvsem za domačine in delavce Hotelov Palače.
Moderen način življenja nam ne dovoljuje, da bi se kaj bolj ukvarjali s seboj, še več - prisilna drža na delovnem mestu in doma nas z leti potisne v mučne tope bolečine v vratu, hrbtu ali križu.
Tudi sedeči poklici prinašajo prikrajšavo mišic, ki so pomembne za obnavljanje ravnotežja v lumbosakralnem delu hrbtenice. Naj zaključimo še s poklicem gostinca in gospodinje, ki dnevno opravita kilometre in kilometre dolgo pot. Občutek težkih nog, pekočih stopal in oteklih ježnjev jim govori, da bi bil čas, da napravijo tudi kaj za svoje zdravje, le že nimate časa, da bi napravili temeljito terapijo v našem medicinskem rehabilitacijskem centru pa pridite v sredo ob 19. uri v Telovadnico Term, kjer bomo pod vodstvom fizioterapevta in v prijetni družbi, poskrbeli za duševno in fizično zdravje. Informacije dobite na recepciji Term. V Termah velja princip: vzemi pet storitev, šesto dobiš brezplačno.
Ura in pol sprostitve	■
V portoroških termah nadaljujejo z relak-sacijskimi programi Do In , ki so jih l|!;| vključili v ponudbo storitev pred nedavnim, j Sprostitveni program vodi Duša Tomšič. shiatsu terapavtka. Namenjen je zaključil t * im družbam glede na njihove potrebe oziro-1 ma stresne situacije, zlasti pa menedžerjem.
Preko Di In vaj - to je polnjenja meridianov z| energijo, samomasažo, vaj nidra joge terl preko avtogenega treninga in meditacije, j poskušajo obiskovalci doseči popolno psi-| hofizlčno relaksacijo, telesno in duševno! sprostitev. Očitno je, da vaje vzhodnjaškega I izvora pri nas dobivajo vse večji pomen in v I portoroških termah so to tudi med prvimi | vključili v program. Dr. Mirana Male, direktorica Term ,naje povedala, daje relaksacijski program namenjen tudi športnikom. Prvega so že nudili športni ekipi Veslaškega kluba Piran. Iz anket,ki jih ob koncu programa izpolnijo obiskovalci je razvidno, da so obislovalci s takšno obliko ponudbe portoroških term zelo zadovoljni. Učinke programa bodo sproti analizirali. (FK)
DNEVNIK NEKDANJEGA OBČINSKEGA POSLANCA
(kronika nekega entuzijazma)
April, 1991
Ljudje, kakšen veličasten občutek! Sem v službi demokracije! Dobrohotna usoda mi je naklonila čast, da smem po volji volilcev govoriti in odločati v prid demokraciji! Le s čim sem si zaslužil to nepopisno čast? Hvala, gospe in gospodje volilci!
Maj 1991
Bilo je nekaj hrupa okrog izvolitve izvršnega sveta, ker kandidati niso bili pogodu kar dvema strankama. Joj, kako so nekateri ljudje malenkostni in nezaupljivi! Česa le se nam je bati? Saj če člani IS ne bodo dobro delali, lahko izvolimo druge! Saj smo vendar v demokraciji!
Maj, 1991
Z veliko odločnosti in vnem smo se na prvi seji lotili reševanja problemov. Koliko tehtnih misli je bilo izrečenih! Kako čudovite ljudi spoznavam! Kako prekrasno znajo nizati besede! Žal je bilo premalo časa, da bi šli skozi ves dnevni red, saj se je proti koncu seje nekaj poslancev opravičilo zaradi drugih nujnih opravkov. Ah, kako nesebično se razdajajo na vse strani za splošni blagor!
December, 1991
Spet smo bili nesklepčni, ker štirim gospodom ni ugajal odlok o obveznem čiščenju pasjih iztrebkov. Naj bo, saj smo končno v demokraciji! Če menijo, da stvar ni dobra, naj pač to odkrito povedo!
April, 1992
Seja je bila v začetku sklepčna, potem pa je gospod Tainta ugovarjal gospodu Temuintemu, pri čemer je omenil dve, tri stvarčice iz njegovega preteklega političnega udejstvovanja. Gospodu Temuintemu to ni bilo pogodu, nakar so on in vsi člani njegove stranke sejo zapustili. Sledila je nesklepčnost. Škoda, pa tako važne stvari so bile na dnevnem redu! Toda - demokracija je demokracija! Vsak naj pove, kar misli!
December, 1992
No ja, lahko bi naredili kaj več skozi vse leto! Malo zaradi nesklepčnosti (saj veste, obstrukcija in druge take demokratične zadeve), malo zaradi trdne prepričanosti nekaterih poslancev, je ostalo nerešenih kar precej problemov. No, pa drugo leto, saj smo končno šele na začetku demokracije!
December 1993
Groza, že tretje leto mandata je za nami. pa še nismo preimenovali vseh ulic! Zelenjadarja nam je sicer uspelo ustrahovati s primernim odlokom, da je nehal puščati svoj voziček sredi glavnega trga, ampak prometne zagate tega trga pa še zmeraj nismo ugnali! Imenovali smo tudi novega direktorja smetarjev, a smeti je še vedno povsod preveč. Ko se le ne bi poslanci toliko pričkali na vsaki seji! Toliko časa zgubimo s tem! @e res, da se pričkajo demokratično, pa vendar - konec koncev bi se tudi demokraciji tudi lahko včasih malo mudilo!
April, 1994
Zdaj mi je pa že zadosti teh zamerljivih, prepirljivih gobezdal! Saj ne rečem, ti prepiri in replike so povečini silno kratkočasni in zabavni, saj so gospe in gospodje poslanci sami razgledani, omikani ljudje, pa jim zatorej sočnih besed in duhovitih prispodob zlepa ne zmanjka; ampak za take predstave so jim na voljo pivnice in domače štiri stene! S tako vnemo drug drugemu dokazujejo, kdo ima prav, da na koncu očitno pozabijo, zakaj sploh sedijo v sejni dvorani. Človek nehote dobi občutek, da se nekateri hodijo semkaj kratkočasit. Do danes mi niti v sanjah ni prišlo na misel, da je demokracija tudi to, da ena sama trmasta glava muči z nepotrebnimi razlagami štirideset drugih glav, ki so drugačnega prepričanja.
December, 1994
Ljudje, kakšen žalosten oblčutek! Konec poslanskega mandata! Imeli smo lepo priložnost narediti dosti več, pa smo le dosti časa izgubili z merjenjem moči v jezikanju in strankarskem nasprotovanju. Častna beseda, bil sem prepričan, da smo bolj razsoden narod! Tolaži me misel, da se šele učimo demokracije in da, konec koncev, štiri leta v zgodovini nekega naroda ne pomenijo dosti (gledano s stališča srednješolcev, ki bodo leta 2495 čitali o nas v šolskih učbenikih). Učna doba se šele začenja in ker se na napakah bojda največ naučimo, našo občino nedvomno čaka blesteča prihodnost. Če bo torej novi občinski svet uspešen pri svojem delu, se za uspeh lahko zahvali nam oziroma našim napakam. Če bo nekatere od teh celo ponavljal (nesklepčnost, pričkanje), mu tega ne bomo smeli očitati, saj malo tradicije navsezadnje ni odveč. Skoda le, da imamo več tradicije na področju prepirov in afer kot na področju koristnih odločitev! Sicer pa - vse teče! (Po domače povedano: bo že kako!)
Sonja Požar
i
Col rento in pupa
ureja D. Patiaga
RIPARARE SUBITO IL PEZZO Dl MURO CROLLATO LUNGO IL SENTIERO Dl FIESSO,
Fiesso rimane un angolo quasi di paradiso, in gennaio e febbraio, poi quando cessa la bora e il tempo e’ bello, sembra di respirare gia’ i primi profumi della primavera. Le anatre del laghetto, i gabbiani, gli uccelli del bosco vicino, le famiglie che con i propri cuccioli, bimbi e cani, giocano spensierati sull' erba, fanno pensare ad una Pirano nuova e diversa.
Anche dal punto di vista della pulizia Fiesso si presenta un po' meglio che negli anni passati. Non ci sono piu', i mucchi di immondizie a marcire e a puzzare fino ali' arrivo della nuova stagione turistica, e una raccolta ogni tanto di lattine vuote, di cassette rotte, di altri rifiuti che i visitatori della domenica e il mare gettano sulla spiaggia e sull' erba, contribuirebbe a mantenerne un ordine quasi accettabile. Rimangono pero' lo stato di degrado della collina di flysch e della riva che sostiene il sentiero che congiunge Fiesso a Pirano.
Esposta a nord, alla bora, alla pioggia di tanto in tanto un pezzo di flysch crolla e il mare scavando nella riva fragile provoca danni che se non vengono riparati subito rischiano di far franare parti intere di sentiero.
Cosi' con 1' ultima mareggiata si e' aperto un varco nella parte in muratura del sentiero. Probabilmente mezza mattina di lavoro e alcuni secchi di cemento basterebbero per riparare e rinforzare il muretto. Se la falda aspettera' mezzo anno e' probabile che i tre metri di muro danneggiato diventino quindici e che la spesa sia commisurata ali' estensione. E tentare di seminare delle ginestre sulla parte di flysch che e' piu' nuda e che viene regolarmente lavata e corrosa dalle piogge e dal vento, potrebbe aiutare a salvare la collina?
Le radici delle ginestre potrebbero creare un sostegno valido al terreno, impedendone la rovina veloce e tra gli sterpi e 1' erba gli uccelli e i gabbiani troverebbero un rifugio in piu’.
LETTERA APERTA ALL' ASSEMBLEA DELL/ COMUNITA' DEGLI ITALIANI "GIUSEPPE TARTINI'
sigg. Amalia Petronio, Sandro Kravanja, Mario Argentin, Boris Bertoni, Lidia Bursich, Mario Lupieri, Vittorio Luša, Ivano Musizza, Fulvia Zudich
Lunedi’ 19 X11-1994 un grup-po di soci ordinari, con dirit-to al voto, in rappresentanza dei Jirmatari di una pe-tizione richiedente la convo-cazione di un dibattito pubbli-co, sono stati ricevuti dal vi-cepresidente della comunita' degli italiani di Pirano, sig. Sandro Kravanja a cui richiedevano la convocazione degli appartenenti alla mino-ranza nazionale viventi nel comune di Pirano per dis-cutere sulla situazione at-tuale deli' Assemblea della Co-
munita’ e deli' ingiusta cam-pagna preelettorale alle elezioni comunali svolta con-tro la candidata signora Daniela Paliaga Jankovič. Al-V incontro con il sig. vicepres-idente era stata concordata la data del 6.1. 1995, ma ad oggi, 24. I. 95, il dibattito, per ragioni a noi sconosciute, non e' stato ancora convoca-to. Nello stesso incontro ed a una nostra richiesta il sig. Kravanja /ra V altro, ci ha riferito che neanche una rappresentanza dei richiedenti il pubblico dibattito non potra' partecipare alla seduta pre-liminare deli' Assemblea della Comunita', avendo la stes-sa gia' da tempo deciso di ri-unirsi in sedute chiuse, cos-
icche' non ci e' permesso di parteciparvi ed eventual-mente chieder la facolta' di parola. I sottoscritti non sono a conoscenza se esista un regolamento di procedure ed in quali estremi časi l' assemblea si riunisce a porte chiude, percio' poniamo ai membri deli’ assemblea della comunita' degli Italiani di Pirano, sperando nella rispos-ta, la domanda :l' Assemblea della nostra Comunita' e' uguale ad una loggia mas-sonica segreta ?
Distinti saluti
Barrile Vincenzo Svettini Ar-cangelo Antonio Trento Bartole Ferruccio Fonda Irma
Gli asparagi selvatici
I pešci sono buoni, ma gli asparagi ancor di piu', si trovan spesso nei burroni, ed io li raccolgo laggiu'.
Nei cespugli ce ne sono tanti, allora io uso i guanti.
Mi piacciono con la frittata e tutta la famiglia fa una bella scorpacciata.
Michele e Sebastian Scuola elementare Vincenzo De Castro Pirano
El vecio olivo parla
Sto povero corpo mio pien de rughe el xe, con buchi e sciopadure trascurado me sforzo de star in pie'.
Finche' rendevo torno de mi 1 zapava, ludame 1 me dava le rame I me curava.
Quando olivi tanti ghe davo tuti contenti I colseva, I me lodava e rideva quanto bon oio gavaremo I diseva.
Adeso che son inveci', cosa go pensa' ? Che 1' mio povero tronco no vegnera' dimentica', un bel fio ghe laso in redita’, cosi' torno de mi ancora I zapara' e tanti bei olivi I colesera'.
Maria Palacovich
BILINGUISMO, CULTURA E DIGMTA'
Pensiero : ricevo un Invito, vedo una scritta, una comunicazione, guardo curiosa alla ricerca del testo in italiano.Leggo attentamente per vedere qual e' il livello di lingua usato. E' diventata oramai un' abitudine.Forse questa volta ci slamo , mi dico, 1’ italiano e' buono e corretto,... no e' una traduzione alla lettera, con il vocabolario.infarcito di errori di grammatica e di stampa. Domanda :scrivere correttamente vuol forse dire anche rispettare la sensibilita' e la cultura di chi legge ? al di la' della lingua in questione ? Una giornata della cultura slovena , celebrata sotto il patrocinio del nostro Comune deve tenere conto di questo fattore ? Non so darmi una risposta che pacifichi 1' apprezzamento per la volonta' , mal riuscita, forse per puro caso.di fare e di rispettare il "bilinguismoč e 1' italiano usato sugli inviti ,e il profondo sentimento di umiliazione che una volta di piu' mi invade.
VERGOGNA....
Davanti al negozio super market del Domio (TS) un negro, il solito negro, con il suo banchetto di accendini e cianfrusaglie. Guarda entrare I clienti frettolosi, li guarda uscire con I carrelli pieni, stracolmi.Esco in fretta, ho prešo le solite cose : detersivo, carta igienica, pomodoro. origano, mozzarella (vera)... "Signora, compra.. per mangiare ISono rimasta con cinquemila lire, gliele do,con un senso di vergogna. E fino alla macchina mi rimane addosso questa vergogna. Gli ho dato 350 talleri. Cosa mangia con 350 talleri ? Gli ho fatto la carita' , a questo negro vigoroso che avrebbe potuto rimanere a časa sua , presso la famiglia, a lavorare e a mangiare del proprio lavoro, senza 1' umiliazione della carita'. Mi vergogno.
” Come mai signora la sua bella Galleria e' chiusa ? "A Pirano, ...vuole scherzare, non si puo' fare niente, e' diventato il ghetto dei Bosanci ! Mi vergogno di non aver reagito difronte a questo razzismo di cui e' nutrito il nostro quotidiano, nemmeno io sono slovena, e non mi e' mai sembrata una colpa. Mi vergogno per le parole pronunciate con tanta leggerezza , per 1' egoismo che vuole scusare ben altre scelte !
IL 29 GENNAIO CI HA LASCIATO L' AMICO, IL COMPAGNO, L' ALLIEVO ALEŠ DAMIJANI
"Leggiera e luminosa la vita e' passata come una rosa subito dispogliata"
(B. Marin)
I compagni di scuola , i docenti
e i dipendenti del GINNASIO A. ŠEMA di PIRANO
Caro Aleš, ti ricordi abbiamo iniziato un cammino , e insieme dovevamo arrivare al traguardo.Purtroppo un detsino a noi oscuro ce 1' ha impedito per sempre. I nostri occhi sono pieni di lacrime, ma nello stesso tempo nei nostri cuori riaffiorano meravigliosi ricordi dei bei tempi passati insieme.
Ti vediamo ancora li' seduto nel terzo banco a ridere e scherzare con noi. Ora quel pošto e' vuoto e il vuoto e' presente in noi. Non poche volte Hai rallegrato con le tue frasi spiritose 1 nostri volti e riempito I nostri cuori di gioia, lasciandoci cosi' ricordi che nessuno potra’ mai cancellare. Sei stato un amico sincero, un compafno di banco sempre pronto ad aiutare chi ne aveva bisogno.
Quanti bei momenti abbiamo passato insieme : pensa alle feste in riva al mare, quando tutti intomo al fuoco cantavamo stonati come dlle campane:Ai mitici esperimenti fatti in labvoratorio di chimica, alle partite di calcio fatte con I ragazzi, alla tua mitica merenda accompagnata dalle Slovenske Novice.
Vedi, dopo tutto questo e’ impossibile dimenticarti.La tua scomparsa ci ha fatto riflettere su molte cose, sui veri valori della vita. Con la tua forza interiore e con la tua voglia di vivere ci hai fatto capire quanto sia importante la vita. In questo momento siamo vicini ai tuoi čari e speriamo che prendano esempiuo dal coraggio che tu hai dimostrato nel superare I duri colpi che la vita di ha inflitto.
AVRAI SEMPRE UN POŠTO NEI NOSTRI CUORI TIVOGLIAMO BENE
LA TUA IV CLASSE
Sunčica, Eriča, Slaven, Eriča, Branko, Mladen, Andrej, Mitja, Aljoša, Daniel, Tina, Matej, Žanet, Jasmina.
BEGr BRED RESNICO
ŠOLSKI PSIHOLOGI O NASILJU IIV DRUGIH DEVIACIJAH MED MLADIMI
Srednja pomorska šola Portorož Dipl. psiholog Sergej Pirjevec o nasilju med mladimi in problemih nezdrave vedenjske klime.
Nasilje je prisotno v vsej zgodovini človeštva, vendar pa v sedanjem času te pojave bolj prepoznavamo, predvsem pa smo bolj informirani in občutljivi za nasilniško vedenje mladih, ki se pojavlja vse bolj pogosto in je nerazumljivo za čas, v katerem so temeljne vrednoste sporazumevanja in nedotakljivost osebnosti. Na naši šoli se zavedamo destruktivnosti nasilniškega vedenja mladih in je šola zato že pred dvemi leti ustanovila Odbor za preprečevanje zasvojenosti in neprimernega vedenja. Menim, da je prvenstvena naloga družbe pri zaznavanju teh problemov prav ustanavljanje teles, recimo jim odbori, ki na vseh ravneh družbenega delovanja, (tako na občinskem, društvenem, interesnem nivoju in na nivoju podjetij), obravnavajo problematiko in jo poskušajo v lastnem okviru čim uspešnejše rešiti. Prvenstvena vloga šole pri odpravljanju nasilja je predvsem preventiva, s tem, da sama ne povzroči takšnega vedenja. Dijaki morajo priti v takšno šolo, kjer vladajo humani in delovni odnosi med njimi in profesorji; kjer so sodelujoči odnosi med profesorji kolegialni, med dijaki prijateljski. O samem pomenu nasilnega vedenja so dijaki seznanjeni v primerih, kijih pokrivajo obvezne izbirne vsebine, v četrtih letnikih pri predmetu psihologija. Starše seznanjamo s tem problemom na roditeljskih sestankih. Prav o tem problemu večkrat razpravljamo.
Menimo, da so tista divjaštva, ki so bila značilna za pomorščake v preteklem času in zaradi katerih je bila šola na slabem glasu, vedno manj prisotna. Opažamo več nastopaškega vedenja, ki je bolj navzven razpoznavno, a ni zločesto in je precej tipično za vse šole, kjer je pretežno moška populacija. Vire nasilnega vedenja med mladimi moramo iskati v agresivnem vedenju, katerega namen je ŠKODOVATI DRUGEMU ALI SEBI.
O škodljivi agresivnosti govorimo tedaj, ko se napadalna dejanja posameznika razlikujejo od socialnih norm, ki veljajo za okolje, v katerem mladi živijo. Neškodljivi napadalnosti pravimo tudi energija, ki je še kako potrebna za premagovanje vsakodnevnih ovir. Tako se mora dijak znati premagovati, znati samemu sebi ukazati, da mora določeno obveznost
narediti, da se mora na pr. učiti snovi, ki mu včasih niso posebno všeč, da mora opraviti vsakodnevno dolžnost itd., čeprav ga privlačijo bolj prijetne stvari. Zdrava energičnost se kaže v tem, da si dijak upa konstruktivno razpravljati, da se pretirano ne boji vsakega, da se zavzema za svoje interese, da se ne umakne pred vsakodnevnimi dolžnostmi, da ne uide pred odgovornostjo.
BLAŽJE agresivno vedenje je lahko, kot je omenjeno, usmerjeno v druge ljudi, ali k lastni osebnosti- k sebi. Pri usmerjenosti k sebi se to kaže kot občutek krivde in pretirane samokritičnosti, v depresivnosti ali telesnih težavah, katerih vzroki so psihične stiske in napetosti, nekritična poslušnost do avtoritete ali skupine vrstnikov. . .
Pogosta oblika blažje agresivnosti, ki se kaže PROTI DRUGIM osebam, je besedna agresivnost, neslane šale, zafrkavanja, poniževanja, nastopaštvo, nasprotovanje avtoritetam, pasivnost, počasnost pri izpolnjevanju nalog in podobno.
Napadalnost proti sebi.
Tudi stopnjevana agresivnost, z družbenega vidika težja in bolj zaznavna oblika napadalnosti, je usmerjena V DRUGE IN K SEBI. Napadalnost proti sebi (av-toagresivnost) se kaže v težjih oblikah depresivnosti, duševne praznine in nemoči, ki jo dijaki zapolnjujejo večinoma z begom v omamna stanja, s pretiranim uživanjem alkoholnih pijač, z brezciljnim potepanjem in vse pogostejšim poseganjem po snoveh, ki spreminjajo osebnostna stanja in izrazito zastrašujoče vplivajo na optimizem. V takšni obliki vpliva samoagre-sivnost na razmišljanje in samomorilne poskuse, ki se včasih tudi žal uresničijo.
Navzven usmerjena agresivnost Navzven usmerjena težja agresivnost je družbeno na-jboj opazna. Kaže se v izrazito sovražnem razpoloženju do kakršnekoli avtoritete, pretirani sumničavosti in nezaupanju, pretirani razdražljivosti, ko sledijo malenkostnim nesporazumom nerazumno škodljive posledice, kot so fizični obračuni s . telesnimi poškodbami. Kaže se v nesposobnosti prilagajanja premalo delujoči skupini, v iskanju stikov s " subkulturo", to je s skupinami, ki sorodno razmišljajo in se izogibajo običajnim, družbeno sprejemljivim oblikam vedenja. Te skupine se pogosto ukvarjajo z dejavnostmi, ki so včasih na skrajni meji zakonitih norm. Izrazito agresivni so, maščevalni in svojo maščevalnost ter na-
padalnost tudi uresničijo s poškodbami na stvareh in ljudeh.
Alkohol in droge pomemben krivec
Neizpodbitno je, da vse smeri in vrste napadalnosti pospešijo in stopnjujejo razna sredstva, kot so alkohol in nekatere droge, ki so mlademu človeku večinoma dostopne. Čas, v katerem živimo, je za posameznika in družino zelo zahteven. Vlada nezaposlenost, med posamezniki se večajo socialne razlike, večajo se delovne in šolske obveznosti, komunikacija med ljudmi slabi, ali je celo odsotna. Dirka za uspehom je odvrnila ljudi od temeljnih moralnih vrednot oziroma je človeške vrednote spremenila. Tudi VZORCI DOMAČE VZGOJE, ki najbolj vpliva na razvoj človekove osebnosti in s tem neposredno na vedenje otrok, so se spremenili. Vlada nestrpnost, prezahtevnost ali prevelika popustljivost. Pretrda in preveč popustljiva vzgoja povzročita pri mladih agresivne tendence. Te tendence se podkrepijo še z nasiljem, ki ga srečamo v našem vsakdanjiku: poročanje o nasilju v medijih, nasilje v filmih, nasilniški stripi, pesmi o nasilju, vojna vihra v naši bližini, nasilni odnosi v družini, ko gre za nasilje staršev do otrok in otrok do staršev, nasilni odnosi med soljudmi. . . Nasilje spodbuja nasilje. Posledica takšne manj ugodne družinske in družbene situacije je lahko mladostnikova čustvena in socialna nezrelost, slaba motivacija za doseganje šolskih ciljev, pomanjkanje delovnih sposobnosti in navad, težje sprejemanje meril in pravil družbe, kar se pri mlademu človeku izraža kot slabši šolski uspeh, neopravičeno izostajanje od pouka, nezainteresiranost za vključevanje v interesne dejavnosti, slabo sodelovanje s starši, izmikanje domu, vključevanje v neprimerno družbo, nasilniško vedenje in celo beg v omano. Vzgoja k nenasilju, z reševanjem problemov na konstruktiven način, z dogovarjanjem, popuščanjem, delom, športom in drugimi dejavnostmi je cilj, ki ga poskušamo vsi, starši, šola in drugi dejavniki, ki se srečujemo s tem problemom, vsakodnevno reševati.
Sergej Pirjevec dipl. psih.
Šolski psiholog Srednja pomorska šola Portorož
IZKUŠNJE NA OSNOVNI ŠOLI A. UKMARJA V KOPRU
Zelo pomembna je komunikacija v družini
Na osnovni šoli še ne smemo govoriti o pojavih kriminala med učenci, saj le-ti še niso za svoja dejanja kazensko odgovorni in ni prav, da otroka stigmatiziramo (ožigosamo), opozorimo pa lahko na določena asocialna ravnanja. Iz iskušenj , ki jih imamo na šoli z učenci, pri katerih so prisotni pojavi manj prilagojenega vedenja, lahko v nekaterih primerih (na žalost) predvidimo, da bodo zašli na življensko stranpot, morda celo v kriminal. Ta predvidevanja nam potrdijo zahtevki sodišč, ki od šole zahtevajo naj za mladoletnika, ki je storil kazensko dejanje, napišemo kakšen je bil, ko je še pri nas obiskoval šolo, ali smo pri njemu zaznali disciplinske težave, kakšen je bil njegov odnos do sošolcev, učiteljev, kakšen učni uspeh je dosegal. . .
Po strukturi so to večinoma učenci, ki izhajajo iz neurejenih družinskih razmer, (alkoholizem, nasilje, stalni nesporazumi) iz družin z zelo avtoritativnim ali vse odpuščajočim (brezbrižnim) stilom. Velikokrat se v njih čuti odsotnost očeta v vzgojnem pristopu ali velika razhajanja med staršema v zahtevah in pričakovanjih do otroka.
Družina je za otroka prva šola
Starši so s svojim zelo spremenljivim razpoloženjem nestalni, nestvarni in nezanesljivi ali pretirano zaščitniški. Običajno imajo ti otroci že v otroških letih negativne življenske izkušnje, često so čustveno podhranjeni, niso ljubljeni in sprejeti taki kot so, zato se ne počutijo varne. Le sprejet in ljubljen otrok se ob svojih starših počuti varnega in zaupa vase . Tudi pretirano varovani otroci niso ustrezno pripravljeni na življenje, za osamosvojitev.
Družina je za otroka prva šola za življenje in delo, je svet v malem. V njej pridobi prve predstave o tem, kako se ljudje vedemo drug do drugega, kako čutimo in čustvujemo z drugimi ljudmi. Otrok se uči s posnemanjem, z enačenjem z osebami s katerimi živi. Zelo pomembna je komunikacija v družini, vsak otrok potrebuje vsak dan nekaj čisto osebne pozornosti. Razgovor med njim in starši naj ne bo samo o otrokovi uspešnosti v šoli.
V anonimni anketi, ki smo jo ob letu družine izvedli pri osnovnošolcih (od 5. do 8. razrereda ) v občini Koper, smo dobili vpogled v odnos otrok - starši, kot ga doživljajo otroci, njihove želje in pričakovanja v zvezi z družinskim življenjem. Otroci si želijo, da bi bili več skupaj s starši, da bi se več z z njimi pogovar-
jali, imeli več denarja in da bi bil oče več doma.
Druga šola za življenje je osnovna šola
Če so učenci v šoli uspešni in so starši z njimi zadovoljni, je manjša verjetnost, da bo prišlo do vedenjskih težav. Vendar si učenci, ki imajo učne težave (zaradi različnih vzrokov) in doživljajo pogoste neuspehe, v starših pa ne najdejo razumevanja in pomoči ter nimajo možnosti, da bi se pozitivno uveljavili v neki interesni dejavnosti ali hobiju, ustvarijo negativno samopodobo. Iščejo si družbo vrstnikov ali starejših, kjer bodo nekaj pomenili in bili sprejeti, pa čeprav je taka družba lahko negativno usmerjena. V osnovni šoli opažamo pojave manj prilagojenega vedenja pri 12 in 13 letnikih, v 6. oz. 7. razredu. Učna zahtevnost se stopnjuje, ti učenci so učno neuspešni, običajno niso vključeni v nobeno interesno dejavnost, kjer bi se lahko pozitivno potrjevali . Svoje doprinesejo še pubertetniške težave. V tem obdobju pride do hitrega spolnega dozorevanja, otroci radi nekritično posnemajo subkulturo mladih v oblačenju, obnašanju, izrabi prostega časa. Pri tem so naivni, nebogljeni in podvrženi zapeljevanju na stran poti. Vpliv družine in šole začne upadati Oblike neprilagojenega vedenja, ki jih opažamo na šoli pri nekaterih učencih so: Neopravičeno izostajanje od pouka ("špricanje j, motenje pouka, neprimeren odnos do učiteljev in ostalih delavcev na šoli, manjše kraje (obutev, razni zanimivi predmeti : npr. ure, denar), izsiljevanja (od denarja, predmetov, ■ do nedovoljenih dejanj), uničevanje šolskega inventarja (klopi, stikal, obnašanje do vrstnikov oz. mlajših otrok, zgodnje kajenje v bližini šole ali celo v šolskih prostorih. Zunaj šole smo opazili tudi vdihavanje lepila.
Kako oblažiti te pojave oziroma preventivno delovati, da bi jih bilo čim manj ?
V šoli sodelujemo s starši in zunanjimi strokovnimi službami ( Centrom za socialno delo Koper, Svetovalnim centrom za otroke, mladostnike in starše, Psiho-higienskim dispanzerjem v Luciji, Policijo v Kopru, šolsko ambulanto). Rešitve iščemo tudi znotraj šole ( individualiziran pouk, interesne dejavnosti, svetovalno delo. . .), vendar v nekaterih primerih ostajamo nemočni. Na primer pri učencih, ki so trpinčeni v družini (fizično ali psihično). Psihično trpinčenje je morda malo manj opazno, a nič manj boleče. Šolski neuspehi prizadenejo otroka, njegovo samopodobo. Marsikateri otrok je doma še dodatno zmerjan, zasmehovan, kaznovan ali prikrajšan pri interesnih dejavnostih ali prostem času. Veliko bi morali še narediti, da bi ublažili porast nasilniškega vedenja.
Na primer z brezplačnimi dejavnostmi, da bi lahko
mladi pozitivno izkoristili prosti čas, osveščanjem javnosti ob pojavu nasilja v družini, SOS telefoni za otroke, mladostnike in ostale ogrožene; imeli naj bi prostor oz. ustanovo kamor bi se lahko zatekli pred trpinčenjem.
Šolska svetovalna služba Dorica Trgo, dipl. psiholog
Na osnovni šoli Lucija razvijamo individualno učno in vgo-jno delo. Določenemu številu osnovnošolskih učencev, ki potrebujejo v času šolanja dodatno individualno strokovno pomoč je treba pravočasno pomagati. Težave teh učencev so različne in se lahko odražajo na storilnostnem ali osebnostnem področju.
Storilnostne težave- težave učinkovitosti se kažejo predvsem pri začetnem branju in pisanju, okoreli in nezanesljivi pisavi, pri razumevanju številčnih pojmov, težave pri pomnenju, pri koncentraciji in usmerjanju po-
, slabšem
čustveni
zrelosti (preobčutljivost, razdražljivost, plašnost, strah, spremenljivost in nepredvidljivost razpoloženja), slabši socialni zrelosti (pomanjkanje samozavesti, težave pri vključevanju v razredno sredino, nestrpnost do učitelja in do sošolcev, neustrezna reakcija na neuspeh in grajo, nesproščeno komuniciranje z učiteljem in sošolci, težave v učenju družbenih pravil in norm).
Vzroki naštetih odzivnih težav so notranji in jih povzročajo posebnosti v nevrofiziološkem dozorevanju centralnega živčnega sistema. Psihodiagnostično ugotavljamo upočasnjeno možgansko dozorevanje, kar povzroča neenakomerno razvitost posameznih umskih sposobnosti in neskladno možgansko delovanje. Tak otrok je neučinkovit, neorganiziran v šolskem in domačem delu. predvsem pa nezadovaol-jen sam s seboj.
Takšna skupina učencev potrebuje, ob še tako dobrem učitelju, intenzivno strokovno pomoč, ki mora biti pravočasna in za otroka ustrezna. Tudi starši teh otrok sodelujejo v premagovanju otrokove in družinske stiske. Osnovna šola Lucija je za realizacijo tako zastavljenih individualnih in skupinskih učnih vzgojnih oblik dela organizirala sodelovanje strokovnjakov zunanjih služb, ki s svojimi dejavnostmi dopolnjujejo učno vzgojno delo šole. Šolska svetovalna služba bo v letošnjem šolskem letu pričela z ODPRTIMI SVETOVALNIMI URAMI za starše, da bi povezano s skupnimi močmi, lažje uresničevali učno vzgojne smotre oziroma, da bi se naši šolarji čim bolj kakovostno šolali.
Marta Beseničar
zomosti, upočasnjeni umski aktivnosti ucenca obvladovanju notranjih, motoričnih impulzov itd Osebnostne težave prepoznavamo v slabši
primorski uMp
|pifontko iidojo__I
ŠPORTNI UTRIP
v	V
DOM VODNIH ŠPORTOV POSTAJA RESNIČNOST
So znaki, da več desetletij stare sanje o izgradnji doma vodnih športov v piranski občini, niso več le pobožna želja. Z mrtve točke so zadevo premaknili člani marljivega strokovnega odbora pri Športni zvezi Piran. Milan Morgan, predsednik odbora, sicer trener jadralcev v ŠD Piran, športni delavec ter sploh zapriseženi športnik, je povedal, da jim je nedavno uspelo spraviti za isto mizo mnoge odgovorne ljudi v občini, z županom na čelu, in vsi so zamisel o izgradnji doma vodnih športov podprli. Pa ne le to, večina se je izrekla že tudi za lokacijo pri Bernardinu, ki je v igri sicer vsaj dve desetletji (menda so bili pred 20 leti načrti za dom že izrisani).
Po zadnjih vesteh je podjetje Hoteli Bernardin zemljišče za namensko gradnjo doma vodnih športov že odstopilo. To naj bi po Morganovem mnenju pomenilo zlasti konec številnih zakulisnih igric okrog lastninjenja dragocenega zemljišča, saj bo poslej moralo prav vse
Zveza za športni ribolov na moiju Slovenije je od decembra tudi uradno samostojna organizacija. Postopek razdruževanja s Potapljaško zvezo Slovenije, v kateri so delovali kot odbor, se je začel že lanskega aprila, kot rečeno pa so blagoslov ministrstva za notranje zadeve dobili šele zdaj. Vojko Vis-kič, član tekmovalne komisije nove zveze, je povedal, da ločitvi ni botroval kak spor, temveč spoznanje, da sta dejavnosti dovolj različni, da jo ubereta vsaka po svoje.
V številnih odborih nove zveze imajo pomembno mesto piranski ribiški delavci. Za predsednika je bil izvoljen Bojan Loboda, v izvršnem odboru pa najdemo še Jerneja Zeliča in Marka Simi}a. Ugled, ki ga imajo mnogi naši funkcionarji v tujini je botroval temu, da je tudi včlanjevanje naše zveze v mednarodne ribiške organizacije teklo kot po maslu.
potekati "na mizi" in ne več pod njo.
Tako se bo lažje posvetiti vsebini. Čeprav, kot se boji Morgan, že spet z lepotnimi napakami, da zaradi pomanjkanja denarja ne bi zgradili idealnega objekta. V primeru izgradnje naj bi na
Sprejeti so bili v dve najvidnejši svetovni organizaciji, ČIPS in FIPS-M.
V organizacijskem smislu so dejavni tudi doma, saj so že zaprosili za včlanitev v Olimpijski komite Slovenije. Zvezea sicer združuje 600 članov (od tega 100 mladih) iz sedmih klubov. Zanimivo je, da sta v Piranu kar dva (RPD Piran in RD Oradela), tako da o priljubljenosti tega športa v naši občini ni vredno izgubljati besed.
Viskič je spregovoril o načrtih v bližnji prihodnosti. Pravkar tečejo priprave na letno skupščino. Bolj jih skrbi, kje najti sponzorje, ki bi omogočili državnim reprezentancam potovanje na različna SP. Slovenci se nameravajo letos udeležiti treh SP v različnih kategorijah, in sicer dva v članski in enega v mladinski konkurenci.
Andrej Žnidarčič
vsak način na svoje prišli jadralci, veslači, potapljači, športni ribiči in modelarji, v zraku pa visijo plavalci in vaterpolisti, saj izgradnjo olimpijskega bazena (ki bi bil edini zanimiv) preprosto nima kdo financirati. Tudi o ceni projekta je za zdaj še prehitro govoriti, saj sta v "bobnu" dve enakovredni možnosti: zgraditi dom v obliki hangarja ali do najmanjših podrobnosti opremljenega objekta, ki bi bil v celoti tržno naravnan?
Področje, kjer danes domuje Veslaški klub Piran in nekaj delavnic je na pogled najgrša točka v Portorožu. Vse prav kliče po rušenju in izgradnja željenegadoma vodnih športov bi bila brez dvoma prava rešitev.
Pojavili so se prvi predlogi, kako urediti
območje. Pokrite površine naj bi se raztezale na 1000 kvadratnih metrih, urejena zemljišča pod vedrim nebom pa na dodatnih 3000 kvadratnih metrih. Po Morganovi zamisli, bi piko na i postavili z izgradnjo manjšega mandrača v tem izjemno zavetnem zalivčku.
Kdaj naj bi projekt udejanili? Morgan je optimist (ne po naključju vadi mlade jadralce v razredu "optimist"). Po njegovem bi lahko ob pravi volji poklicanih novo poslopje nastalo že leta 1997. V teh željah se mu najbrž pridružujejo vsi pravi športniki v občini.
Milan Morgan se s trenerskim delom ukvarja poklicno in je tako videl dobršen del Evrope. Dejal je, da je Piranski zaliv pravi zaklad za jadralni šport in bi ga morali po tej plati bolje izrabiti. V preteklosti velikih jadralnih regat v zavetnem zalivu sicer ni manjkalo, vendar tega ni nikoli preveč. Tako je napovedal, da bo jadralna sekcija pri [D Piran vložila kandidaturo za EP leta 1997 v razredu Evropa.
Andrej Žnidarčič
KEGLJIŠČE ODPRTO APRILA ?
Odkar so zaprli lucijsko kegljišče, se ljubitelji kegljanja znajdejo, kot vedo in znajo. Zaprtje je bilo zlasti hud udarec za vse, ki se s tem zahtevnim športom ukvarjajo organizirano. V piranski občini so to predvsem nekatere sindikalne organizacije in kajpada člani lani ustanovljenega KK Portorož. Predsednik slednjega Simon Gregorc nam je povedal, da vadijo zdaj v koprskem gasilskem domu. Potožil je, da so lucijsko kegljišče zaprli že avgusta in sicer z obljubo, da ga bodo prenovili. Vendar je vse še nedotaknjeno. KK Portorož je član obalno-notranjske lige, vendar po moči zagotovo sodi vsaj v tretjo slovensko ligo. še zlasti zato, ker se je, potem, ko se je pred poletjem huje poškodoval v prometni nesreči, na steze spet vrnil eden najboljših kegljačev na obali - Drago Sukič.
ODLIČNA PREDSTAVA PIRANSKIH ROKOMETAŠIC
Le malo je manjkalo, pa bi v soboto zvečer v lucijski športni dvorani pokleknila Krim Electa, vodilno moštvo Slovenske ženske rokometne lige. Pred tekmo bi Pirančanke za rezultat 19:24 najbrž z veseljem podpisale, toda tok tekme je ubral povsem drugo pot. Pirančanke so še deset minut pred koncev vodile 18 :16, tedaj pa so jim pošle moči, kar so izkušene Ljubljančanke s pridom izkoristile. V lucijski dvorani je bilo v pričakovanju visokega poraza domačih rokometašic gledalcev precej manj kot običajno. Morda bi v kriznih trenutkih Pirančank, odločila prav bučna pomoč s tribun. Pirančanke so dokazale, da so na poti v vrh slovenskega ženskega rokometa.
ureja: Andrej Žnidarčič
UTRIPOV ŠPORTNIK MESECA
Da bi popestrili športno stran in v isti sapi motivirali športnike v naši občini, uvajamo rubriko "Utripov športnik meseca". Kot pove ime, bomo v rubriki v nekaj stavkih predstavili športnika (športnico, ekipo), ki je v preteklem mesecu zabeležil najzanimivejši športni dosežek. Kakšnih posebih kriterijev za izbiro ne mislimo določati, tričlanski odbor (tokrat so bili v njem Zoran Debenjak, Franc Krajnc in Andrej Žnidarčič, v bodoče se naj bi sestava menjala) naj bi ravnal po občutku, kot se temu reče. Poudariti je treba, da naziv "Utripov športnik meseca" tudi nekaj prinaša. Za konec leta pripravljamo (bržčas v sodelovanju s poklicanimi ustanovami) akcijo "Piranski športnik leta", v kateri naj bi najboljše športnike in ekipe v naši (športno zelo razvejani) občini izbrali bralci; športnikom meseca, ki jih bomo pred začetkom akcije še enkrat na kratko predstavili, bo v boju za naziv najboljšega gotovo nekoliko lažje.
0RAŽM0VA ŠPORTNICA JANUARJA
Utripova športnica za mesec januar je 22-letna portoroška strelka RENATA 0RAZEM. V češkem Plznu je na vsakoletnem tekmovanju olimpijskih upov v disciplini z zračno puško med 45 strelkami z vsega sveta zasedla imenitno 3. mesto. V osnovnem delu je bila s 389 krogi šesta, zablestela je v finalu, ko je bila s 102,95 kroga daleč najboljša, vse pa je zadostovalo za skupno tretje mesto. Renati se očitno poznajo vse boljše razmere za vadbo. Od nedavnega v prostorih SD Portorož v poslopju OŠ Ciril Kosmač v Piranu trenira na elektronsko tarčo. Naprava je neprecenljivega pomena za napredovanje strelca, hkrati pa tudi draga, tako da si jo lahko privoščijo res samo najboljši.
NA KRATKO
PAR JERETIČ-PAVLIJA SPET BLESTEL
V Kamniku je bil od 6. do 8. januarja zaključni del državnega prvenstva v bridžu, ki se ga je udeležilo 12 parov z vseh koncev Slovenije. Nova državna prvaka sta postala zasluženo člana ljubljanskega Tivolija Šenk in Strgar, imenitno tretje mesto pa je pripadlo Pirančanoma Marjanu Jeretiču in Marjanu Pavliji. Z odlično uvrstitvijo sta piranska bridžista priborila primorski regiji dodatno mesto na finalnem turnirju prihodnje leto.
Bridž klub Portorož, ki ima nove prostore v Kajuhovi 10 v Piranu, prireja od 7. februarja tečaje iz igre. Ti potekajo vsak torek od 18. do 21. ure v klubskih prostorih in so za mladino brezplačni. Podrobnejše informacije dobite po telefonu 76-935 (Marjan Jeretič).
PRILOŽNOST ZA LJUBITELJE STRELSTVA
Potem, ko so se dodobra umestili v novih prostorih v poslopju osnovne šole Ciril Kosmač v Piranu,	vodstvo	ene
najuspešnejših primorskih ekip, Strelskega društva Portorož, kuje nove načrte. Kje in kako začeti, če ne prav z mladimi, je njihovo vodilo, in v tem duhu prirejajo strelski tečaj, ki se bo začel 1. marca ob 13. uri. Vpisnina je 3000	tolarjev,	poleg
osnovnošolske mladine pa so k vpisu vabljeni vsi, ki jih strelstvo privlači. Več informacij boste izvedeli od predsednika Zorana Oražma na mestu samem.
PREGARAC PRIMORSKI KADETSKI PRVAK V ŠAHU
Valter Pregarac, 15-letni član ŠD Piran,	sicer dijak	Srednje
pomorske šole, je v nedeljo, 12. februarja, še enkrat potrdil veliko nadarjenost. V konkurenci desetih najboljših mladih primorskih šahistov (14-16 let) je osvojil prvo mesto in dokazal, da številne odlične uvrstitve na članskih turnirjih v zadnjem času niso naključne. Na turnirju je v 9 krogih	bergerjevega	sistema
sedemkrat zmagal, zlahka pa je remiziral z Vargo in Lončarjem, drugo in tretjeuvrščenima na prvenstvu, kar je bilo dovolj za pomembno zmago. Pregarac se je s tem uvrstil na državno prvenstvo kadetov, ki bo od 18. do 24. februarja v Kranju.
V LUCIJI ODLIČNI NOGOMETAŠI IN KOŠARKARJI
Osnovna šola Lucija je organizirala občinsko prvenstvo v malem nogometu, ki so se ga udeležile reprezentance osnovnih šol iz Pirana, Lucije in Sečovelj. Prvo mesto in z njimi "vstopnico" na območno prvenstvo je zasluženo osvojila OŠ Lucija, ki je v svojih vrstah imela tudi najboljšega strelca Sebastijana Stolčiča. Izidi: Sečovlje:Piran 1:5, Lucija:Piran 6:0, Lucija:Sečovlje 10:3. Vrstni red: 1. Lucija 4, 2. Piran 2, 3. Sečovlje 0 točk.
Za naslov najboljšega v občini so se pomerili tudi mladi košarkarji. Ekipi OŠ Lucija in Oš Piran sta se v kategoriji starejših dečkov med seboj pomerili trikrat in vsakič so bili precej boljši Lucijčani. Posamezni rezultati: Lucija-Piran: 53:41, 53:42 in 95:74. Tudi mladi lucijski košarkarji so se z zmago uvrstili na območno prvenstvo.
AKADEMIJA MLADIH V ŠPORTNEM CENTRU LUCIJA
Aktiv mladih članov občinske organizacije Rdečega križa Piran, ki ga vodi Sonja Devič bo v športnem centru Lucija, 15. marca 1995 pripravil zanimivo akademijo na kateri se bodo predstavili učenci vseh piranskih osnovnih šol in vrtcev s posebnim kulturnim programom. Izkupiček prireditve bodo namenili mladim, ki si ne morejo privoščiti šolskega zimovanja.
Podjetje za promet z nepremičninami
Podjetje za promet z nepremičninami Lucija, Obala 105, 66320 Portorož ' Tel./Fax. 066 70 - 584
Prodajate, kupujete, oddajate ali najemate
HIŠE - STANOVANJA
POSLOVNE PROSTORE LOKALE-ZEMLJIŠČA
Pokličite nas. Uredimo tudi ustrezno dokumentacijo. Adaptiramo hiše, poslovne prostore, stanovanja. INVITA d.o.o.
UTRIPOV ZLATI PRSTAN PODELJEN
Med rednimi naročniki Primorskega utripa smo tokrat izžrebali srečna dobitnika zlatega prstana in dobitnika kompleta za začimbe GUZZINI.
Zlata prstana, ki sta darilo zlatarne Nue Seli iz Bernardina in Informe Portorož prejmeta:
Etelka Puh, Obala 83, Portorož Vincenzo Barrile, Vojkova 4, Piran
Komplet za začimbe GUZZINI, darilo INTERMARKETA iz Portoroža pa prejme REŠET d.o.o., Seča 194B, Portorož
Za informacije o prevzemu nagrad pokličite Tel.: 70-185. ČESTITAMO.
Naročam
A #
primorski u¥p
B—-s-c:- piranska izdaja	j
Ime in Priimek: Točen naslov:____
Pošta št.: -
Letno naročnino v višini 840 Sit bom (fizične osebe) poravnal s položnico oziroma v 8 dneh po prejemu računa (pravne osebe).
Datum:______________________________ Podpis:_______________
Naročilnico izpolnite in pošljite na naslov:
INFORMA Portorož
Liminjanska 91, Lucija, 66320 Portorož
NAGRADNA KRIŽANKA št.2
Vse tokratne nagrade poklanjajo TERME - THALASOTERAPIJA Hoteli PALAČE - Portorož.
1.	nagrada: Relakcijska vibromasaža
2.	nagrada: 10 x brezplačni vstop v bazen Terme
3.	nagrada: 3 x brezplačni vstop v bazen Terme
Rešitve pošljite na naslov: INFORA, Liminjanska 91, Lucija, 55320 Portrorož do 10. marca 1995.
Nagrade za rešitev križanke v januarski številki Žreb je med številnimi pravilnimi odgovori izbral:
1.	nagrada: 3.000,00 Sit dobi Boris Kočevar, Lepa cesta 43, Portorož
2.	nagrada: 2.000,00 Sit dobi Šime Sučič, Nazorjev trg 5, Koper
3.	nagrada: 1.000,00 Sit dobi Brigita Filipčič, Obala 73, Portorož Nagrade bodo prejeli s poštno nakaznico. Čestitamo.
primorski u^rb
piranska irdojo
Lep kulturni večer v Avditoriju
Pustni festival v Portorožu
V	soboto zvečer (11.2.) so v portoroškem Avditoriju pripravili lep in sproščen kulturni večer.. S pesmimi in plesi slovenskih vasi ter recitali, so skupaj s številnimi obiskovalci počastili slovenski kulturni praznik. Celovečerni nastop je pripravilo Kulturno društvo Sloga Nova vas - Padna, Sv. Peter. Nastopili so pevska skupina Šavrinke, folklorna skupina Sloga, moški pevski zbor Pergula, prvič pa so tudi zaplesali otroci iz Nove vasi - Padna Sv. Peter. V goste so povabili pesnika in pisatelja Toneta Pavčka, ki je med drugim dejal, da je tudi istrski človek zmožen besede, ki se dotakne duše. In res tudi ta večerje prijetno navdušil vse obiskovalce, ki so na koncu združno zapeli Prešernovo Zdravljico.
V	imenu župana piranske občine Franka Fičuija je pozdravil nastopajoče in gledalce Bojan Loboda.
Na sliki: Rožana Koštjal in nastopajoči.
V Portorožu bo v soboto, 25.februarja veselo. Na tržnici Kaštel bodo pripravili praznik fritul in kroštol. V nedeljo, 26. februarja bo pustna povorka skozi Portorož.
Tudi sejem pustne opreme.
Svečana otvoritev pustnega festivala in razglasitev praznika fritul in kroštol bo v soboto ob 14.00 uri. Čez približno pol ure bodo ustoličili pustnega admirala, nato bo sledilo vse do 22.00 ure pustno rajanje. V nedeljo, 26. februarja bo pustna povorka skozi Portorož. Ob 14.00 bo start povorke tradicionalnih in aktualnih mask izpred Taverne v Luciji ob spremljavi mažoretk in godbe na pihala ter častnega gosta v pustni preobleki, ki ga boste zagotovo prepoznali. Pustne skupine se bodo predstavile v Kaštelu ob 15.00 uri. Sledilo bo pustno rajanje za staro in mlado. Sicer pa bo že od srede, 22. februarja dalje vsak dan od 17.00 do 22.00 ure v portoroškem Kaštelu sejem pustne opreme. Organizator letošnje pustne prireditve je Turistično društvo Portorož.
Slovenija:Zimbabve za teniški DAVIS Cup
ZIMBABVE EAVORIT
Od 31. marca do 2. aprila veleteniška predstava v Portorožu
Portorož v preteklosti ni zapiral vrat pred vrhunskimi športnimi prireditvami. Vtis pa je, da dogodkov v propagandnem smislu ni znal najbolje vnovčiti. Zdaj je temu očitno odklenkalo. Da so "stari časi" mimo, je pokazala nedavna novinarska konferenca v portoroški Marini, na kateri je bil predstavljen obširen program dvoboja prve evropsko-afriške skupine za Davisov pokal med reprezentancama Slovenije in Zimbabvejem.
Teniška zveza Slovenije, generalni pokrovitelj Turistično podjetje Portorož in številni sponzorji so se projekta lotili temeljito. Ob uradnem obračunu so pripravili številne spremne prireditve (od raznih teniških dvobojev in sprejemov do modnih revij), sem sodijo kajpak tudi prve priprave slovenske reprezentance od 13. do 17. marca. Tudi zato so obnovitvena in olepševalna dela v portoroškem športnem središču v polnem zamahu. Generalni direktor TP Portorož Enes Lojo je dejal, da ni nobene bojazni, da ne bi tudi najmanjša zahteva svetovne teniške zveze bila izpolnjena. Druge priprave naše reprezentance se bodo začele 25. marca. Afričani pa naj bi v Portorož prišli dva dni kasneje. Kapetan naše reprezentance Aleš Filipčič je predstavil širši izbor kandidatov za portoroški nastop. Na
novinarski konferenci so bili prisotni Portorožan v dresu ljubljanskega Slovana Jaka Božič ter Marko Por in Borut Urh, manjkala pa sta prvi in drugi "lopar" Slovenije Iztok Božič in Blaž Trupej; prvi je na turnejah, drugi v vojski. Bržčas nastop Iztoka Božiča, 322. igralca na svetu, ni vprašljiv, zato pa bo morala preostala četverica v predstoječem poldrugem mesecu zagrist, da bi si zagotovili mesto med štirimi, ki bodo na dvoboju nastopili. Portoroške teniške privržence zagotovo zanima pripravljenost Jake Božiča. Dejal je, da se prvih skupnih priprav naše reprezentance ne bo udeležil, saj bo v tem času nastopil na "satelitu" v Izraelu, meni pa, da mu bo turnir nadomestil priprave.
Kapetan, igralci, teniški delavci in prireditelji so pred dvobojem zmerni optimisti, kot bi se reklo v političnem žargonu. Opozarjajo, da reprezentanca Zimbabveja ni niti najmanj eksotična, kot bi se morda komu zdelo. Imajo kar dva igralca med 100 najboljšimi tenisači na svetu, Byron Black je ta čas na 67. mestu ATP (lani je bil celo precej višje), med dvojicami pa celo na četrtem mestu! To z drugimi besedami pomeni, da so Afričani v dvoboju veliki favoriti. Seveda presenečenje ni izključeno.
Poleg domačega igrišča je naš adut večja želja po dokazovanju, naši fantje so v povprečju namreč precej mlajši.
Slovenski reprezentantje so v zadnjih dveh letih naredili ' pravi podvig in se iz
__ ... druge evropsko-
[^| ■—£	afriške skupine z
■	™	^	1 zmagami nad Grčijo,
Finsko in Gano (vsakič s 3-2) prebili pred duri svetovne teniške skupine. Vstopa v elitni razred realno sicer ni pričakovati. Preskočiti bi morali dve oviri.
Neodvisni, nestrankarski časnik za območje občine Piran, Istre in zamejstva
primorski u*rJp
Ustanovitelj in izdalatell
Tržno komuniciranje in informiranje
Portorož, Llmlnjanska 91, Tel.& Fax.: 066/70185
Opr.prigl.št. 40-4/93 Rep. uprava za Javne prihodke izpostava Piran / Franc Krajnc s.p.
ŽR št.: 51400-620-63-05-1202111-6502/85 SB Koper, PE Piran V.D.G1. in odg. urednik: Franc Krajnc
Naslov uredništva: Llmlnjanska 91, Lucija, 66320 Portorož, Tel./Fax.: 066 70 185
Časopisni svet: dr. Ltvlj Jakomin (predsednik), dr. Mirana Male, Stefano Luša, Janez De Reggi, Nino Spinelli
Elektronska obdelava in prelom: Graffit Line Izola d.o.o. / Tisk: Tiskarna VEK Koper
List Izhaja mesečno, cena za izvod 70 Sit.
Po mnenju Urada vlade za Informiranje št. 4/3-12-889/93-23/288 Je časnik Primorski utrip proizvod Informativnega značaja iz 13. točke tar. št. 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%.
Predsednik teniške zveze Slovenije Janez Erhart na tiskovni konferenci"
To je slovesen trenutek za Teniško zvezo Slovenije. Rad bi se zahvalil vsem pokroviteljem, generalnemu pokrovitelju Turističnemu podjetju Portorož .glavnim pokroviteljem Zavarovalni skupnosti Adriatic, Drogi Portorož, Avtotehni Vis in drugim za razumevanje, predvsem tudi Obalno kraški turistični poslovni skupnosti, ki so takoj priskočili na pa moč, da smo lahko v tako kratkem času uspeli pripraviti vse potrebno. Potrudili se bomo, tako organizacijsko kot promocijsko in seveda tudi v imenu tekmovalcev, da bodo dali vse od sebe, da bo ta prireditev v zadovoljstvo vseh v Sloveniji in vašega kraja ter, dajo bomo uspešno pripeljali do konca."
Poleg Zimbabveja še eno od reprezentanc, ki so izgubile v 1. krogu svetovne skupine (Hrvaška, Danska, Švica, Francija, Španija, Češka, Belgija in Avstralija). Toda nikoli se ne vel
V Portorožu se torej obeta prava teniška poslastica. Prav vse udeležence spektakla bo še dodatno
pogrevala misel, da bi v primeru zmage dobili organizacijo dvoboja s kakšno reprezentanco s še bolj zvenečimi imeni. Vsekakor se je Portorož tudi v svoji mondenosti dvignil vsaj za stopnico.
Andrej Žnidarčič
splošna banka koper
PREJEMNIKI ITALIJANSKIH POKOJNINSKIH ČEKOV
Zagotovite si najbližjo in najlažjo pot do Vašega denarja.
SPLOŠNA BANKA KOPER
Vam nudi:
Sprejem Vašh pokojninskih čekov in TAKOJŠNJA valutna odobritev devizne vloge
Neomejen dvig in takojšnje razpolaganje z devizami iz naslova pokojnine, ki jih imate na Vaši devizni vlogi
Za razpolaganje s konverzijo USD v Iti Vam ne zaračunavamo nobenih stroškov,
Z Vašimi italijanskimi pokjninskimi čeki, ki ste jih te dni prejeli oziroma jih boste prejemali še v naslednjih mesecih se oglasite v najbližji enoti Splošne banke Koper, kjer Vam bomo postregli z dodatnimi informacijami.