NOVA POŠTA St. 13(1598) Leto XXXI NOVO MESTO četrtek, 27. marca 1980 Cena: 8 din 13. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 V drugi polovici tedna Se bo nadaljevalo spremenljivo vreme z občasnimi padavinami. Pet dni za Našo besedo Od torka do sobote prihodnji teden bo v Novem mestu in Škocjanu skoraj 20 kulturnih prireditev mladih PRIZNANJE Z ZAMUDO - Na fotografiji je »bronasta jelka” z listino o podelitvi tega najvišjega priznanja KS Kočevje—mesto Edvardu Kardelju. (Foto: J. Primc) Izročili priznanje Delegacija KS Kočevje preda la , .bronasto jelko" Pepci Kardelj »Bronasto jelko” z listino o Podelitvi je izročila minuli četrtek Posebna delegacija krajevne skupnosti Kočevje-mesto Pepci Kardelj. S tem najvišjim priznanjem KS Kočevje je na predlog občanov in delovnih ljudi izvršni svet KS Kočevje že 12. oktobra 1978 odlikoval revolucionarja Edvarda Kardelja za njegove izredne zasluge za ZKJ ter razvoj in utrjevanje socialističnega samoupravljanja. Tega priznanja pa tovarišu Kardelju zaradi njegove hude bolezni niso mogli izročiti že pred smrtjo. V delegaciji KS Kočevje, ki je obiskala Pepco Kardelj na njenem domu v Ljubljani, so bili Jože Novak, predsednik medobčinskega sveta SZDL ljubljanske regije, Vinko Zajc, vodja delegacije KS v zboru občinske skupščine, in Mojca Jenko, predstavnica ZSM, medtem ko je delegacijo vodil predsednik skupščine KS Alojz Hočevar. J. P. Bogatejši za pošto Pošta na Mirni veljala nad sedem milijonov dinarjev Pretekli petek so krajani krajevne skupnosti Mirna postali bogatejši za f°vo pošto, kjer bodo poleg poštarji*'' imeli svoje prostore tudi člani, * »D Partizana in mirenska osnovna Sola. Z novo pošto, nekaj deset metrov oddaljeno od osnovne šole, bodo, "•irenčani izboljšali delovne razmere ^pjih poštarjev, ki so se doslej 5>skali v premajhnih prostorih, še ‘j Pa telefonske zveze. V njej so uamreč že montirali novo samodej-0 (*lefonsko centralo s štiristo % P tiučki, ki bo začela delovati °nec prve polovice tega leta. Za novo poštno poslopje so orali investitorji zbrati več kot dem milijonov dinarjev. Ob slav-°stni otvoritvi so učenci mirenske ^novne šole pripravili kratek kul- Novomeščani, lani gostitelji območnega srečanja mladinskih kultumo-umetniških skupin, bodo imeli letos občinsko srečanje „Naša beseda 80”. Začelo se bo v torek, 1. aprila, v Novem mestu, kjer bodo prireditve na raznih krajih do petka, končalo pa se bo v soboto, 5. aprila, v Škocjanu. Občinsko „Našo besedo 80” bodo slovesno začeli v torek ob 16.30 v novomeškem Domu JLA. V avli doma bo razstava likovnih del novomeških gimnazijcev in Jožeta Kumra. Obiskovalci bodo lahko prisluhnili recitalu ciganske poezije, s katerim bo nastopilo MKUD Dom Majde Sile, v dvorani Doma JLA pa si bodo lahko ogledali kratki film „Roke in Romi’, ki so ga posneli novomeški gimnazijci. V sredo, 2. aprila, bo potekal spored na dveh krajih. V Domu kulture bodo učenci grmske osnovne šole ob 14. uri uprizorili »Ostržkove dogodivščine , ob 16.00 bodo nastopili lutkarji iz šol Mali Slatnik, Dolenjske Toplice, Bršljin in vrtca, ob 19. uri pa bo gledališka skupina Doma Majde Sile uprizorila Stefančevo igro »Včeraj popoldne”. V avli tovarne zdravil Krka v Ločni bodo ob 17. uri odprti razstavo umetniške fotografije članov mladinskega kulturnega društva Otona Župančiča iz gimnazije in novomeškega fotokino kluba, gimnazijci pa bodo hkrati priredili mali koncert. V četrtek, 3. aprila, se bo »Naša beseda” nadaljevala v Domu kulture. Ob 13. uri bo pionirska gledališka skupina kulturnega društva Dušana Jereba uprizorila »Ostržko-ve dogodivščine’, ob 19. uri pa bo prav tam folklorno-plesni večer, ki ga pripravljajo društvo Kres, folkloristi Dom‘a Majde Sjlc in člani novomeškega plesnega kluba. V petek, 4. aprila, bodo v mladinskem klubu tovarne zdravil Krka trije literarni recitali Ob 18. uri bo literarni večer mladih ustvarjalcev, gimnazijci bodo zatem izvedli recital črnske poezije, člani kulturnega društva Dvor pa bodo večer končali z recitalom poezije Svetlane Makarovič. V soboto, 5. aprila, zadnjega dne »Naše besede 80”, bodo vse prireditve v novi dvorani družbenopolitičnih organizacij v Škocjanu. Mladina Bučne vasi bo nastopila s sporedom pesmi in plesov, mladinci iz Dolenjskih Toplic bodo uprizorili Nušičevo enodejanko »Analfabet”, gledališka skupina izobraževalnega centra za tehniške stroke iz Novega mesta pa bo uprizorila izvirno igro mladinke Vide Rataj »Mi mladi”. V Škocjanu bo tudi slovesen zaključek letošnje »Naše besede 80”. MLADI 03 TEDNU SOLIDARNOSTI Ob tednu solidarnosti je bila v torek, 25. marca, v novomeškem Domu JLA osrednja republiška prireditev, ki so se je udeležile delegacije mladih iz vse Slovenije ter mladi iz aktivov ZSMS novomeške občine. Najprej so si ogledali film »Beli lager“, zatem pa so prisluhnili predsedniku koordinacijskega odbora za pomoč žrtvam imperialistične agresije, Jožetu Blažiču. Prireditev je pripravila komisija za mednarodne odnose pri republiški konferenci ZSMS. ŠESTINPETDESET DNI NA POTI - Kurirčkova pošta TV Dolenjska je krenila na svojo pot s pozdravi tovarišu TITU s partizanskega Roga. Prvim nosilcem, pionirjem iz Dolenjskih Toplic, je pošto izročil Radko Polič (v ozadju). (Foto: Janez Pavlin) Z delom se oddolžimo padlim Pozdrav italijanskih partizanov iz Arcevie ob prazniku pobratene občine Ribnica Svečana seja ob letošnjfein^-~“iku občine Ribnica je bila minulo nedeljo v Sodražici. S seje sta delegaciji odnesli venca k spomenikoma v Jelenovem žlebu in k spominski plošči padlim krajanom v Sodražici. V kulturnem sporedu so sodelovali moški pevski zbor ter učenci in mladinci iz Sodražice. Po svečani seji so si udeleženci ogledali še Na seji je najprej govoril predsednik KS Sodražica Srečko Arko, ki se je zavzel za dosledno izpolnjevanje stabilizacjje in s tem za uresničevan- UREDNIŠTVO V GOSTEH Naše uredništvo bo gostovalo v ribniški občini in sicer na GORI Krajane, predstavnike organizacij in društev vabimo, naj pridejo v sredo, 2. aprila, ob 18! uri v šolo v Fetrinjcih. Tam vas bodo čakali novinaiji, katerim boste povedali kaj spodbudnega in kntičnega. spored, pošto pa sta namenu je vsega, za kar je med vojno padlo ogromno žrtev. Kritičen je bil do tega, da slabosti spreyračamo v vrline, da omalovažujemo domače • Plakete , Jelenov žleb”, ki jih vsako leto za občinski praznik podeljuje občinski odbor ZZB NOV Ribnica, so letos prejeli: Riko iz Ribnice, Inles -tozd Sodražica, Franc Šega iz Grčaric in Franc Košorog iz Prigorice. in slavimo tuje, da premalo delamo in da še vse prepogosto sprejemamo tehnobirokratske puhlice za stabilizacijske ukrepe. Na govorniškem odru so se nato zvrstili še predsednik občinske konference SZDL. Alojz Marolt, v imenu borcev in še posebno 9. brigade je udeležence seje najprej pozdravil Franci Kolar in nato še vodja delegacije pobratene občine Arcevie v Italiji Arnaldo Giachini, ki je prinesel zbranim tudi pozdrave partizanov iz Arcevie. O Titovem življenju in delu je govoril sekretar občinske konference ZK France Grivec. S seje so nato poslali tovarišu Titu pozdravno brzojavko z željo, da bi čimprej okreval. Kurirji na poti Kurirčkova pošta v soboto krenila z Baze 20 Z željo: »Ozdravi čimprej, naš tovariš Tito”, je v soboto, 23. marca, krenila na pot kurirčkova pošta, kije letos že osemnajsta po vrsti. Po nekdanjih skritih poteh so točno ob deseti uri odšli na pot kurirji iz petih slovenskih partizanskih krajev. Vsako leto na tej najbolj množični pionirski akciji sodeluje nad 180.000 pionirjev. Za marsikoga je to preizkus iznajdljivosti in sposobnosti preživeti v naravi Zasede in pasti ob stezah sicer niso resnične, vendar se pionirji lotijo naloge z vso resnostjo in vedno znova dokazujejo, da so dostojni nasledniki svojih vzornikov-pionirjev iz NOB. Dolenjska kurirčkova pošta je krenila na pot z legendarne Baze 20, kjer se je zbralo ob lesenih barakah nekaj sto pionirjev iz osnovnih šol novomeške občine. Mladim je bral svoje spomine iz knjige »Čudežna pomlad” prvoborec Radko Polič. Pripovedi in kulturnemu programu, ki so ga pripravili pionirji osnovne šole Baza 20 iz Dolenjskih Toplic in Metlike, so prisostvovali številni borci, predstavnici družbenopolitičnih organizacij novomeške občine in nekateri domačini iz vasi pod Rogom. J. P. pionirji Čestitali - ob občinskem prazniku so predali tudi šopek predsedniku občinske skupščine Stanetu Kromarju. (Foto: Primc) razstavo o življenju in delu revolucionarja Edvarda Kardelja. Na seji so proglasili za častnega občana Ivana Fajdigo, bolni 90-letni revolucionarki Mariji Irančič z gore pa je posebna delegacija odnesla na dom plaketo „26. marec”. Urbano, vo nagrado je dobil občinski odbor RK. Podelili so še 9 priznanj občine in štiri plakete »Jelenov žleb”. J. PRIMC PREDSEDNIK KAREL ŠTER3AN Na seji medobčinskega sveta ZZB NOV Posavje so minuli teden zaupali predsedniško funkcijo v tem organu Karlu Sterbanu, ki je sicer tudi predsednik občinskega odbora ZZB NOV. SZDL IN IZOBRAŽEVANJE Za 25. marec je bila sklicana seja občinske konference SZDL Kočevje. Na dnevnem redu so bile programske zasnove usmerjenega izobraževanja, volitve novega sekretarja OK SZDL, razprava o družbenem dogovoru o družbenih svetih v občini in nekatera druga vprašanja. SPOMENICE BORCEM ZA SEVERNO MEJO V sredo, 19. marca, so v Krškem počastili 60-letnico bojev za severno slovensko mejo v letih 1918-1919. Slovesnost je bila v veliki dvorani občinske skupščine. Nanjo so povabili enajst še živečih borcev. Predsednik občinske skupščine Silvo Gornec jim je za obletnico njihovega boja izročil spomenice, spominske znake in jubilejne zbornike. Na slovesnosti je pel kostanjeviški oktet. Iz krške občine je sodelovalo v bojih za severno mejo 30 borcev. no . Predstavnika krajevne skup-sfi Mirna in novomeške PTT kot 4,°suca naložbe. Konec življenja na tuj račun Za 3 Novogradove tozde in delovno organizacijo kot celoto predlagajo ukrepe družbenega varstva — Dve sanaciji z družbenimi sredstvi doslej nista uspeli NA MIRNI - Kljub slabemu vremenu se je slavnostne otvoritve nove pošte na Mirni udeležilo nekaj deset krajanov in šolaijev, ki so pripravili kratek kulturni program. (Foto: Jože Simčič) Družbenopolitični zbor novomeške občinske skupščine je 24. marca podprl predlog družbenega pravobranilca samoupravljanja, da se uvede v Novo-gradu (razen v tozdu Vrtnarija) ukrepe družbenega varstva, da odstavijo poslovodne organe, razpustijo delavske svete in postavijo 3-čIanski začasni organ. Ukrepi so nujni, kajti več let so sprejemali dobre sklepe, delali pa so drugače in po lanskem slabem poslovnem rezultatu so letos januarja delili take osebne dohodke, da so postali najhujši kršilci resolucije v občini. (Nadaljevanje na 4. strani) — razstava in prodaja sodobne domače in tuje kmetijskem gozdarske mehanizacije — hlevske opreme — vseh vrst priključkov — zaščitnih sredstev in gnojil — orodje za vrtičkarje — živinorejska, gozdarska in lovska razstava — razstava in prodaja blaga za opremo kmečkega turizma — razstav živilske in prehrambene industrije 242/13-80 19. MEDNARODNI KMETIJSKI kranj IN GOZDARSKI SEJSM 4.-144.’80 •v - v •' V J « * T - * « K « ' V ’■ T ■' * V . ’ — , * ~ ' ■* \ «• e tedenski mozaik ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED •'-V' , ' v ' »v ' Zaradi izraelskega topniškega obstreljevanja juga Libanona, kjer so položaji borcev palestinske osvobodilne organizacije, se je libanonska vlada obrnila za posredovanje na Združene narode, saj se je položaj v tej državi znova nevarno zaostril Mirovne sile Združenih narodov, ki so razmeščene m tem področju, so sporočile, da je zaradi izraelskega topniSkega obstreljevanja porušenih več hiš in ranjenih enajst ljudi V Libanonu je znova napetost Izrael je poskusil opravičiti zadnje napade s tem, da jih z juga Libanona ogrožajo tam nameščene enote palestinske osvobodilne organizacije. Medtem pa je izraelska vlada (po dramatičnem- glasovanju v razmerju osem „za“, šest „proti“ in dvema vzdržanima glasovoma sklenila, da odobri naseljevanje zasedenega arabskega mesta Hebrona. To je prvič, da je izraelska vlada odobrila naseljevanje Izraelcev v nekem povsem arabskem mestu. Zaradi tega sklepa se je napetost v zvezi z jugom Libanona še dodatno povečala. ITALIJA: NOVA VLADA Italija je trenutno še brez vlade potem ko je 38. povojna vlada, ki jo je vodil Francesco Cossiga, minuli teden odstopila. Predsednik republike Sandro Pertini je mandat za sestavo nove vlade znova zaupal Frances-cu Cossigi, ki je že začel posvetovanja s predstavniki političnih strank. Do vladne krize je prišlo v trenutku, ko bi Italija zaradi svojih mednarodnih obveznosti morala opraviti več pomembnih zunanjepolitičnih potez. Predvsem je Italija do konca junija usklajevalec interesov med državami evropske skupnosti, ki se bodo v naslednjih mesecih pogajale o medsebojnih dolžnostih in obveznostih znotraj zahodnoevropskega gospodarskega tržišča; Razen tega pa terja močno vlado seveda tudi nič kaj rožnat notranjepolitični položaj Italije, kjer inflacija in življenjski stroški naraščajo, po drugi strani pa je 'V ponovnem vzponu tudi politični terorizem. Samo v zadnjih nekaj dneh je padlo pod streli napadalcev Rdečih brigad več uglednih politikov in predstavnikov družbenega življenja. ČAD: NA ROBU DR2AVLJANJSKE VOJNE j Več sto mrtvih in precejšnja gmotna škoda-to je bilanca spopadov v Čadu, kjer so si skočili v lase pripadniki obrambnega ministra Habreja in predsednika Uedeija. Francoske enote (okrog 1200 mož) in izrecni ukaz Pariza, ki jih je tja poslal, da bi pomagale vzdrževati notranji red, v boje niso posegle in ostajajo v krogu vojašnice in francoskega veleposlaništva v glavnem mestu Čada Ndjamena. Čeprav so sprte strani s posredovanjem Francozov v začetku tega tedna podpisale sporazum, da bodo prenehale z boji, je položaj v mestu še vedno napet. Boji so začeli že minuli teden zato, ker se obe strani nista mogli sporazumeti, kako uresničiti sporazum o miru, podpisan lani v Lagosu. Z njim naj bi končali večletne medsebojne boje in spopade med različnimi političnimi strujami v državi, nekdanji francoski koloniji V osnovi nastajajo nesporazumi zato, ker se nikakor ne morejo zediniti, kdo naj dejansko vlada v državi: ali Muslimani, ki imajo večino na severu dežele ali Afričani, ki obladujejo jug Čada. JANEZ ČUČEK »DOKAZ PRIJATELJSTVA - Sovjetska tiskovna agencija TASS je pred dnevi poslala v svet pričujočo fotografijo z naslednjim običajno neobičajnim besedilom: „Vsi pošteni Afganistanci čutijo do sovjetskih vojakov, začasno nastanjenih v Afganistanu na zahtevo vlade demokratične republike Atgamstan, globoko hvaležnost in jim nudijo prisrčno gostoljubje. Na sliki so (odleve proti desni) sovjet&i podpolkovnik A. Morozov, afganistanski tankist Hoja in agronom Mohammad Jamil.” Zakaj tako korenit poseg v šolo Širši družbeni razlogi za spremembe v našem izobraževalnem sistemu V novem izobraževalnem sistemu naj bi ugotavljali, koliko šolstvo prispeva združenemu delu k povečanju dohodka in koliko krepi kulturno in samoupravno zavest delavcev. Tako bo možno oblikovati tudi nov način financiranja šolstva — financiranje brez posrednika. Celotno izobraževanje bo povezano tako, da bo vsakomur omogočalo izobraževanje do najvišje stopnje, hkrati pa bo InUlrn : _.X_ J •• 1 _1S Vi a a .. .. .. .* . • - II« J w J iiiuuu r UU lahko sleherni učenec, dijak ali študent na katerikoli stopnji izobraževanje prekinil ip se zaposlil. Vsakdo pa se bo izpopolnjeval le za področje, ki si ga je sam izbral. K pravilni odločitvi jim bodo pomagali dobro organizirano poklicno usmerjanje ter njihovi inte resi in sposobnosti. Tudi štipendijska politika bo spodbujala k nadaljevanju šolanja najsposobnejše, in tako naj bi se ne dogajalo več , da bi sposoben dijak prekinil izobraževanje na nižji stopnji le zaradi pomanjkanja denarja. Vse stopnje izobraževanja bodo bolj kot doslej prežete s praktičnim poukom, po drugem letniku usmerjenega izobraževanja pa, ko se bo le-to že razdelilo na posamezna področja, tudi s temeljitejšim spoznavanjem svojega delovnega področja in ^bodočim poklicem. V,usmerjenem izobraževanju bo sleherna šola pripravljala za poklic in za nadaljnje izobraževanje, zato gimnazije splošne smeri ne bodo več potrebne. Z zakonom bo določen tudi maksimum tedenskih ur pouka, in sicer 34 s prostovoljnimi dejavnostmi vred. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED Do dogovorov prihajamo v našem socialističnem samoupravnem delegatskem sistemu počasi ali hitro. Počasi do pomembnih dogovorov, hitreje do takih, ki teijajo manj daljnosežne obveznosti Hitreje pa kujemo tudi dogovore, koder nismo udejanili dragocenih sestavin načela našega delegatstva. Bodisi da smo zožili center odločanja in delali P9 že zelo zastarelih in na noben način več sprejemljivih metodah, bodisi da smo delegatsko razpravo le formalno speljali, sprejeli odločitve, ljudi, v imenu katerih smo sprejeli take odločitve, pažejneprepeljali čez vodo. delovni ljudje vseh republik in pokrajin izpričali s svojim materialnim deležem za odpravo posledic, ki jih je pustila katastrofa črnogorskemu primorju. Ker materialne možnosti niso neomejene, se je bilo treba še prebiti do ravnovesja med vsemi našimi možnostmi (ob upoštevanju naših neodložljivih potreb) in potrebami prizadetih za čimtrdnejšo sanacijo škode. Štirje meseci takega dela in v tem času izu trideset sej pristoj zbora rapublik in pok blizu trideset sej pristojnega odbora za finance jkrajir odpira slednjič zeleno luč delegatom tega ijin skupščine SFRJ Dogovor o pomoči Do soglasja o solidarnosti Jugoslavije, vseh njenih republik in pokrajin do prizadete republike Črne gore zaradi potresa smo prišli počasi. Zato, ker gre za pomemben zakon, okrog katerega je potrebno soglasje vseh delegacij zbora republik in pokrajin skupščine SFRJ. Pomembnost in daljnosežnost je potemtakem ena značilnost, zaradi katere do sozvočja ni bilo mogoče priti čez noč. Druga značilnost teh štirih zadnjih mesecev, ko so tekle razprave v zvezi s tem, pa je tista kvaliteta, ki jo orisujemo na začetku kot včasih zanemarjeno: dosledno prehojena delegatska pot do odločitve, mestoma težavna in zapletena, ki je privedla do pristnega delegatskega zbližanja in poistovetenja odnosa delegatov in njihovih delegacij vseh republik in pokrajin do oprijemljivega problema stiske, v kateri se je znašla zaradi naravne katastrofe ena od naših republik. Odnos, oplemeniten s solidarnostnim načelom, ne ostaja pri besedah, marveč ga bodo zbora, da bodo prihodnji teden na zasedanju .zakon o odpravi posledic potresa v Črni gori sprejeli. ŠTAFETA KRENILA V nedeljo je z novosadskega trga svobode odšla na veličastno pot letošnja štafeta mladosti Prvi jo je ponesel kovinar Zoran Ostojič. Slavnost na Trgu svobode, okrašenem z državnimi, partijskimi in republiškimi zastavami ter prapori narodnosti, ki žive v Vojvodini, se je začela s kulturnim programom. Med izvajalci je bilo čutiti eno samo misel - Tito - to je naša mladost. Ta preprosta resnica je bila zapisana v jezikih vseh petih narodov in narodnosti, ki živijo v Vojvodini. Številne goste in udeležence je najprej pozdravil predsednik predsedstva mestne konference ZSM iz Novega sada Ladislav Darabos. Dejal je, da Vojvodina z ljubeznijo, spoštovanjem in ponosom odpravlja štafeto mladosti na pot bratstva in enotnosti, mladosti in dobrega razumevanja. MILAN MEDEN Bistveni pomen usmerjenega izobraževanja je možno strniti v zahtevo, da je treba vse mlade do 18. leta starosti usposobiti za delo. To pomeni, da naj si vsi mladi do tega leta pridobijo splošno izobrazbo in vzgojo ter strokovno usposobljenost za poklicno delo. Nadaljnje izobraževanje pa naj bi si pridobivali ob delu - ali pa iz dela. Tako bi dokončno ukinili privilegij nekaterih, ki do skrajnih možnosti samo študirajo. Pri nas se velikanski odstotek mladih vpisuje v visoke šole, na primer kar 85 % vse generacije, študij pa jih konča le 13 %. Razumljivo je, da se bo vpis na visoke in višje šole v prihodnje zmanjšal - če bo možen samo iz delovnega razmerja. Pričakujemo pa lahko, da se bo število diplomantov kljub temu močno približalo številu vpisanih. Vpeljava usmerjenega izobraževanja v vzgojno-izobraževalni TELEGRAMI BONN - Tu so ustanovili prvi odbor Titovega sklada za štipendiranje mladih delavcev in delavskih otrok na področju zahodnonemške pokrajine severno Porenje - Vestfalija. To je hkrati prvi odbor Titovega sklada v tujini ŽENEVA - Na pravkar zaključeni konferenci o prepovedi bakteriološkega orožja so se države, podpisnice konvencije (okrog 120), zavzele proti uporabi takega orožja. Ta strahovito nevarna sredstva naj bi uporabljali v miroljubne namene, poudarja deklaracija ženevske konference. LONDON — Neuvrščenost bo „osnova zunanje politike” neodvisnega Zimbabveja, je izjavil zunanji minister in namestnik premiera Simon Mzenda v intervjuju za londonski Times. Sicer pa bodo zunanjepolitični odnosi Zimbabveja z drugimi državami potekali v skladu s ..praktičnimi situacijami”. KAIRO - Nekdanji iranski šah Reza Pahlavi je dopotoval v Egipt. Ko je zapustil Panamo pa je tja dopotovala iranska delegacija, da bi pri vladi uradno zahtevala izročitev nekdanjega šaha. BUDIMPEŠTA — Tu se je začel 12. kongres madžarske socialistične delavske partije. Trajal bo štiri dni udeležuje pa se ga 767 delegatov, ki zastopajo kakih 811 tisoč članov. Na kongresu sodelujejo tudi delegacije 36 komunističnih in delavskih partij. MADRID - Spanja se normalno pripravlja na madridsko konferenco o evropski varnosti in sodelovanju, napovedano za letošnjo jesen. S tem je sekretar za mednarodne odnose pri vladajoči španski strani Javier Rupperez odgovoril na glasove po morebitni odložitvi madridskega sestanka. sistem je doslej nedvomno najgloblji poseg v klasični izobraževalni sistem. Zaradi sprememb v srednjem izobraževanju bo potrebno vzpostaviti tudi novo šolsko omrežje, ki bo moralo biti usklajeno z neposrednimi družbenimi potrebami. Gre pa tudi za pomembno politično vprašanje, saj‘je vpeljava usmerjenega izobraževanja tesno povezana s potrebami združenega dela, z interesi, pravicami in željami učencev in staršev ter z možnostmi družbe. Šolsko omrežje mora biti neposredno povezano z načrtovanjem razvoja izobraževanja in kadrovskih potreb. To planiranje pa še zdaleč ni učinkovito, saj ima le petina delovnih kolektivov v združenem delu plane svojih kadrovskih potreb. Posledice takšnega stanja se kažejo v pretiranem zanimanju mladine za neproizvodne poklice, na odločitve za študij še vedno vplivajo stihija, tržišče, malomeščanska miselnost in drugi motivi, gos- Eodarstvo pa ostaja brez potre-nih strokovnjakov. Če bi se sedanja izobraževalna praksa nadaljevala, bi lahko resno ogrozila naš gospodarski in družbeni razvoj. VINKO BLATNIK ZAČNIMO DANASNJC RUBRIKO z nečim zelo veškim, kar nima zveze s poM ko: Tricia Reay, dvanajslettf dekle iz Sutton Coldfielg* ! Angliji, je proti svoji vol1 postavila svetovni rekord V ' kihanju. Kihala je namreč 1® dni zapored in to vsakih petnaj*1 sekund enkrat. Zdravniki ** zaman poskušali ustaviti kihanj' z vsemi znanimi sredst’'1 vključno s hipnozo. S hipn®4 jim je resda uspelo spraviti dd<|\ v spanje, toda po petnajst® sekundah je tako močno kihni1* da se je znova zbudila. Napos^ so poskusili še z električni® šokom in uspeli. Mimog«^ rečeno je imela prejšnji rek01 nepretrganega kihanja JuCl Clark, »tara sedemnajst let, la)1 leta 1966 kihala nepretigo^ 11>5 dni.... Rekord, ki si P nihče rit želii... MEDTEM PA BODO MUENCHNU prestavili most,* si ga zaradi slabega slovt* nekateri prav tako malo ždi kot svetovni rekord v kihanj* Gre za znameniti most reke M zgrajen leta 1857, s katerega) doslej skočilo (v sredini je m01 visok trideset metrov) že več kj 250 oseb. Ko ga bodo podri bodo na približno istem mi zgradili novega... Upajmo, ne bo doživel iste žalostne kot stari. A C E SMO ŽE V ZVEZN REPUBLIKI NEMČIJI, ^ dajmo še novico, ki je te dl našla ugledno mesto na strani časnikov te dežele: obla*1 nemške demokratične republik so namreč zaprle nekega voznft iz Zvezne republike Nemi j zato, ker je poskusil v svoje* tovornjaku pretihotapiti nel® žensko iz vzhodnega v zahodi Berlin. Spravil jo je v prosto) nemenjen tovoru in se z vso sil' zaletel v zapornice v upanju, t jih bo prebil in tako prišel >M°j mali svet>” kije marčevsko sort k° P°svetda Prav solatk povzemamo zanimiv prispevek o tec'S°^ate‘ Marsikdo meni, daje solata pač solata in da glede h* treba znati kaj posebnega, vendar je dobro vedeti tole: e pravilen izbor sort omogoči, da je sveža solata redna tavina obrokov, kosil in večerij. ber'Pu^adi’ Že v marcu> Pride na vrst0 za setev najprej solata tvka (sejana morda še pod folijo), z njo pa še solati razivka in do ? kraljica, Ki je menKolistna sorta in ki mora v zemljo vsaj jy P°lovice aprila. Priporočena sorta berivke je ameriška ijavka, je Primerna zlasti za drobno vrtičkarsko pridelovanje in ki jo dob3 nJene odpornosti mogoče sejati celo že jeseni, saj mebk ,Prezimi. Med rezivkami je znana sorta grenetta, med Kohstnimi sortami pa atrakcija, sorte ™eti dober pridelek solate poleti, moramo sejati braziiV.ne uldeJ° tako naglo v cvet. Priporočene sorte so: zagrphfi? Jjnbljanska in dalmatinska ledenka, unikum in venda . kristšlka. To so tako imenovane krhkolistne sorte, mehkV mo8ode tudi poleti uspešno pridelovati nekatere indian ne sorte’ če Oberemo prave. Taki sorti sta gravitas in glavice^ p ede’ ^ tudi v juliju in avgustu razvijeta velike, čvrste Poženi oznamo Pa tudi glavnato sorto, ki poleti sploh ne SolatV °Vet: 8reat lakes. Sejati jo je treba v maju. seveda 3 intenzivna kultura, zato potrebuje stalno nego in 0rgansk ov!tno zemljo ter sončno lego. Hvaležna je za solata 0 |.n°jk° in umetna gnojila, zlasti pa za vodo, saj je zračno vfza usPeSen razvoj potrebuje visoko talno in ago, zato dobro raste le, če je redno zalivana. 5 I I s organizacij, kr so bile že tik pred nabavo računalniške opreme,pojetaz novimi predpisi onemogočena. Kaj sedaj? Težko bo narediti spet korak nazaj k „peš“ računanju. Glede tretjine delovnih organizacij, ki so v januarju kršile določila dogovora o razporejanju dohodka, so v gospodarski zbornici menili, da je potrebno z vso ostrino nastopiti proti očitnim namenom izigravanja in negospodarskemu obnašanju, vendar menijo, da gre v malo primerih za take kršitve. Dejstvo je, da se je celotna dolenjska regija že lani vse leto stabilizacijsko' obnašala pri izplačevanju osebnih dohodkov, saj so ti precej pod poprečjem v Sloveniji. Priporočajo tudi, da ne gre uprizarjati na vrat na nos ,,lova na čarovnice marveč trezno obravnavati vsakega kršilca, kar bo z bolj verodostojnimi podatki možno ob koncu trimesečja. V velike težave pa bodo takrat zašle delovne organizacije, ki so v prvih dveh mesecih zaletavo izplačevale akontacije na osebhe dohodke, pa se bo ob trimesečju pokazalo, da ustvarjeni dohodek ni bil tak, da bi si tolikšen kos kruha lahko odrezali. Do poračuna bo moralo priti. R. B. Nadaljevati s sanacijo premogovnika S pomembnega pogovora o kanižariškem rudniku V ponedeljek je medobčinski sveti Zveze sindikatov za Do lenjsko' v rudniku Kanižarica pripravil pogovor o težavah pri pokrivanju izgube rudnika, ki znaša za lansko leto 17 milijonov dinarjev in pri odplačevanju kredita, ki ga je rudnik dobil za sanacijo, ko je voda zalila jamo. Pogovora so se poleg vodstva ka-nižarskega rudnika in medobčinskega sindikata udeležili še predstavniki črnomaljskega in metliškega sindikata, sekretar republiškega odbora sindikata delavcev energetike in premogovništva, predstavniki gospodarske zbornice. fti reševanju težav so bodo morali kanižarski rudarji vsekakor povezati z REK Velenje in slovenskim elektrogospodarstvom. ftav tako naj bi' se kanižarski‘obrat Industrija gradbenega materiala priključil ustrezni delovni organizaciji v črnomaljski občini; tu najbolj nislijo na Gok. Na razgovoru so sc zavzeli za nadaljevanje sanacije rudnika, pri čemer je mišljena tudi nabava potrebne opreme. Ena od bolečih točk je dvojna cena premoga. Pogodbe na novo V vsej Sloveniji, tako tudi v dolenjski regiji, nastajajo-težave zaradi pogodbenega dela. Iz združenega dela že prihajajo glasovi o velikih zagatah, ker je pogodbeno delo pod udarom z novimi rcsolucijskimi načeli! in dogovori, v lanskih zaključnih računih pa je pogodbeno delo v največ primerih izkazano le za polovico minulega' leta. V Sloveniji je bil lani sprejet zakon o zaposlovanju upokojencev, po katerem so se doslej ravnali, in največja težava je v tem, ker večinoma celotno področje dela SLO v združenem delu sloni na upokojencih, ki se S'tem honorarno bavijo. V delovnih organizacijah bodo morali pogodbe, sklenjene v drugem polletju 1979, popraviti in jih uskladiti z novostmi. Zaradi omejitev pri izplačevanju takega dela pa bo marsikje težko poskrbeti za to, da bo delo teklo nemoteno in da bo zadoščeno predpisom. Glede vseh nejasnosti v zvezi s tem in morebitnimi ostalimi dvomi, kako ravnati v novo nastalem položaju, se strokovne službe iz delovnih organizacij lahko obračajo na službo družbenega knjigovodstva po dodatna pojasnila. r. b. VABILO Člane društva vinogradnikov Dolenjske iz območja ožjega vinorodnega okoliša Podbočje vabim na sestanek, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 8. uri v prosvetni dvorani v Podbočju. Na sporedu je predavanje o potrebnih delih v vinogradu, zlasti predvegetacijsko škropljenje trte, ter informacija o ocenah dolenjskega cvička članov društva iz Podbočja na degustaciji v Trebnjem in druga društvena obvestila. FRENK KERIN (Večemji list, Zagreb) § 5 * s s s v ! 5 * 5 EN HRIBČEK BOM KUPIL- Ureja'Tit Doberšek Za pridelovanje belih vin trsni izbor s pravilnikom republiškega sekretariata za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (Ur. 1. SRS št. 18/77) določa za bizeljsko-sremiški, dolenjski in belokranjski vinorodni okoliš med priporočenimi glavnimi sortami predvsem laški rizling Ta sorta pa ni v trsnem iz bom kot glavna sorta le v tem predelu vinorodne Slovenije. Laški rizling je v trsnem izboru med priporočenimi sortami v vseh vinorodnih okoliših severovzhodne in jugovzhodne vinorodne Slovenije, na zahodu pa še na Vipavskem. Poleg tega je laški rizling močno razširjen (in v trsnem izboru določen) v celotnem severovzhodnem predelu vinorodne Hrvaške pod imenom graševina. V nemško govorečem vinorodnem območju Evrope laški rizling imenujejo Waeschriesling, med Romani pa Riesling blanc in Ricsling italico. Kljub francoskemu izvoru štejemo pri nas laški rizling med domače sorte. Laški rizling sodi med redno in razmeroma zelo rodeče sorte, ki v povprečjih 5 in več let daje celo večje pridelke kot nekatere manj kvalitetne, masovne sorte (na primer kraljevina ali rumeni plaveč), to pa zato, ker v rodnosti skoraj nikoli ne zataji. Primeren je za vse vzgojne oblike. Režemo ga srednje dolgo, to je na reznike in krajše šparone. Sorta je skromna in glede zemlje ni zahtevna. Hvaležna je za močnejše gnojenje z dušikom, saj nekoliko šibkejša rast zahteva več gnoja. Čeprav zori v tretji zoritveni dobi, vedno dozori, in to celo v slabših vinorodnih legah in krajih (na primer v Suhi krajini). V slabih letinah pridobif 13 do 14 odstotka sladkorja in je v tem primeru mošte laškega rizlinga treba popraviti z dosladkanjem na najmanj 16 do 17 odstotka sladkorja v moštu. V normalnih letinah pa laški rizling pridobi do 16 odstokov, v zelo dobrih letinah pa tudi 19 do 20 odstotka sladkorja in v takih letinah razumljivo moštov te sorte ni treba popravljati s sladkoijem. Proti zimski pozebi je laški rizling med vsemi sortami vinske trte najbolj odporen, poleg tega pa spomladi bolj pozno odganja, kar je ugodno tudi zaradi spomladanske pozebe. Če hočemo imeti čisto, nerjaveče vino laškega rizlinga, je treba grozdje (kot belo grozdie sploh) takoj po trgatvi prešati, pred prešanjem pa ga ne smemo mečkati. Rjavanje drozge preprečimo, če ob mletju (drozga-nju) na 100 kg grozdja posipamo 10 do 15 gramov kalijevega metabisulfita. Vino laškega rizlinga sodi med suha vina (ne sme imeti nepovre-lega sladkorja) čiste, zelenkaste barve, s primemo, prijetno kisli- -0 no in s posebnim sortnim vonjem in okusom. V dobrih letinah uvrščajo laški rizling med vrhunska, v slabših letinah pa med kakovostna sortna bela vina. Dodatek 16 do 15 odstotka laškega rizlinga k rdečemu bizeljskemu vinu in k dolenjskemu cvičku ti dve vini zelo izboljša in mu da primemo polnost. V Beli krajini je laški rizling nosilec belih belokranjskih vin z geografskim poreklom. Zaradi vseh navedenih dobrih lastnosti kaže to sorto saditi v večji meri kot doslej, kar velja zlasti za Dolensko. Vino laškega rizlinga lahko damo v promet kot čisto, kakovostno sortno belo vino v vseh treh vinorodnih okoliših ali kot nosilko belih bizeljskih, dolenjskih in belokranjskih vin in še kot dodatek za popravo dolenjskih cvičkov in rdečega bizeljskega vina. Kraljevina je v navedenem trsnem izboru prav tako med priporočenimi, glavnimi sortami v vseh treh vinorodnih okoliših jugo- 0 vzhodnega vinorodnega območja 0 Slovenije. Sorta je že znana še' 0 pod imenom moravna (Bizelj- 0 sko), na Hrvaškem pod imenom J imbrina (Turkovič), v stari litera- 0 turi pod imenom žerjavina, v j Avstriji pa pod imenom Koenig- 0 straube in Portugieser rother. 0 Sorta je razširjena zlasti na J Dolenjskem, v Beli krajini, Po- ^ savju, Bizeljskem in severno- 0 vzhodnem delu Hrvaške. Rdeča kraljevina je različek 0 navadne kraljevine, ki pa manj J rodi Pri iskanju matičnih nasa- 0 dov za selekcijo za potrebe 0 trsničarjev ni bilo mogoče na £ celem Dolenjskem in v Po- ^ savju najti ustreznega nasada 0 rdeče kraljevine, zato*je v £ selekciji le navadna kraljevina, ki 0 jo trsničaiji cepijo. Starejše in £ manj bujne trte navadne kraljevi- 0 ne imajo bolj rdeče obarvano J grozdje kot pa trte v mladih, ^ bujno rastočih vinogradih. Iz 0 tega sklepam, da dveh sort 0 kraljevine ni, obstajata le bolj 0 zelen ali bolj rdeč tip te sorte in £ pa dejstvo vpliva okolja r,a 0 barvitost grozdja. 0 DT. J DEJAVNOST, NE OSAMELOST - Prvi pomladili dan slavijo invalidi kot svoj praznik. S pomočjo svoje organizacije se dejavno vključujejo v družbeno življenje. Na sliki je prizor z republiškega prvenstva v šahu v Lisci pod okriljem prizadevne sevniške športne sekcije. (Foto: A. Železnik) POČASTILI MEDNARODNI DAN INVALIDOV — Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih z Dolenjske je 21. marca v hotelu Metropol pripravila proslavo v počastitev 704etnice evropskega kongresa žensk in dneva invalidov. Kulturni program so pripravile dijakinje šole za zdravstvene delavce. (Foto: J. Pavlin) SODELOVANJE - Stomatološka sekcija Slovenskega zdravniške^ društva je s sorodno sekcijo Zbora liječnika Hrvatske 21. in 22. marca priredila v garni hotelu na Otočcu strokovni sestanek. V soboto dopoldne so si zobozdravniki ogledali tovarno zdravil KRKA (foto J. Pavlin). PRAVI KRAJ ZA SADIKE - Okolica Blance premore edinstveno mikro klimo za sadno drevje. To dobro ve vrtnar Klobasa iz Brežic, ki v bližini Brezovega zasaja nasad raznovrstnih sadik. Bodisi za sadeže ali zgolj okras, jih kupci vse bolj iščejo. (Foto: Železnik) Konec... (Nadaljevanje s 1. strani) V Novogradu so spet izbruhnile že dolga leta znane težave, denimo, slaba organizacija dela, popolna nc-d isciplina, nepravočasno in ncpopol no opravljanje del in še izguba. Družbeni pravobranilec samoupravljanja ugotavlja, da delavci te temeljne organizacije povzročajo družbeno škodo tudi s tem, ker živijo na tuj račun. Dobili so avanse za vrsto objektov v gradnji, denar razdelili, gradnje pa niso končane. Se več: te dni je bilo slišati, da bodo gradbišča ponekod celo zaprli. Sodu je izbilo dno tudi izrazito nestabilizacijsko obnašanje ob izplačevanju januarskih osebnih dohodkov. Tozd Vodovod in kanalizacije je izplačal januarja 2.915 diri več na zaposlenega kot v novembru, s tem je kršil družbeni dogovor za preko 38 odst. V .tozdu Komunalne storitve so kršilci januarja kar za 45,3 odst. in.v delovni skupnosti skupnih služb za 566 din na zaposlenega izplačali več kot v novembru preteklega leta. Vse to so si privoščili ob zelo slabih poslovnih rezultatih. Novograd je v minulem letu dosegel le 88 odst. letnega plana dohodka, osebni dohodki pa so bili ob tem le za 5 odst. pod planom; sredstva za rezervo in amortizacijo so bila ustvarjena le s 63 odst. glede na zastavljeni letni načrt. Očitno je, da so delili osebne dohodke mimo rezultatov dela. Izguba je bila v tem kolektivu oz. v delu tega kolektiva že dvakrat krita z družbenimi sredstvi in sanacijskim programom, kar pa ni prineslo ustreznih rezultatov. V, tretjič razmet v kolektivu ne bodo več reševali na tak način. Sploh pa ne, ker znotraj kolektiva razmere niso čiste. Niso razčiščeni dohodkovni odnosi med tozdi, niso samoupravno urejeni dohodkovni odnosi med tozdi in skupnimi službami, še najmanj pa so urejeni odnosi med vodilnimi R.BACER Presenetljiva izguba Iskre Kako je mogoče, da je v Iskri v Šentjerneju ob koncu lanskega leta nastala 10-milijonska izguba, ko pa je bil rezultat ob tričetrtletju še vedno pozitiven? Izguba v šenjetmejski Iskri je presenetila vse, od občinske skupščine do vodstev oiganizacij in marsikoga tudi v lastnem kolektivu. Bojda so že lani opozarjali delavce, da utegne priti do izgube, pa tega niso verjeli Dejstvo je, da je zaključni račun za preteklo leto pokazal 9,63 milijona dinarjev primanjkljaja. Krili so sicer iz rezervnega sklada, ampak vseeno je treba razmere v delovni organizaciji postaviti na Proizvodnja potenciometrov je tolikšna, da je domači trg ne vsika, na tujem pa to blago ne gre več v prodajo, vsaj začasno ne. Mar je predraga šala, da je vsak tozd zase uvedel skupne službe, ki so bile pred reoiganizacijo na enem mestu? To je vprašanje, na katero med drugim te dni skušajo dobiti zanesljive odgovore, da bi kolektivu lahko začrtali trdno bodočnost drugo osnovo. Največja izguba se je pokazala v 'proizvodnji potenciometrov, sicer pa so 3 delovne enote v izgubi, medtem ko je donosno poslovanje izkazala edinole proizvodnja hibridnih vezij. Velike težave imajo tudi pri proizvodnji uporov, ker dobivajo od kooperanta (prav tako Iskrine tovarne) keramične izdelke v takem stanju, da gre tudi po 50 odst. proizvodnje v izmeček. V kolektivu sicer stikajo glave in sestankujejo, da bi našli za bodočnost ustrezne rešitve, med katerimi omenjajo tudi delno preusmeritev proizvodnje, računajo na pomoč Iskre kot celote, ker velja pri njih solidarnost. Vse to p a je le del potrebnih prizadevanj, da se razmere v delovni organizaciji utrdijo. JUGOTANIN V VRHU IZGUBARJEV Na neslavni lestvici slovenskih delovnih organizacij, ki so v minulem letu poslovale z izgubo, je sevniški Jugotanin med 110 na devetem mestu, takoj za krško Celulozo. Izguba Jugo-tanina znaša 28.342.000 dinarjev. Imena na tem seznamu se skoraj ne spreminjajo, le zneski z »rdečimi številkami” se iz leta v leto večajo. OBET ZA TABORNIKE Na Dolenjskem je vključenih v taborniške organizacije, ki delujejo v vseh štirih občinah, okoli 1.300 članov. Na pobudo SZDL bodo taborniško dejavnost razvili v vseh šolah, krajevnih skupnostih pa tudi v organizacijah združenega dela, če bo zanimanje dovolj veliko. Novost bo območna zveza tabornikov, ki jo bodo ustanovili do sredine aprila, vključevala pa bo taborniške organizacije iz črnomaljske, metliške, novomeške in trebanjske občine, območna organizacija bo pripomogla k še boljši uveljavitvi taborniške dejavnosti Predvsem naj bi uredili financiranje te dejavnosti in sicer prek svobodne menjave dela. Gmotno pomoč pričakujejo dolenjski taborniki tudi od republiške taborniške zveze. Kljub temu, da so vsaj odgovorni morali vedeti,- da podjetje drsi v izgubo, so z osebnimi dohodki šli med letom 1979 za 27 odstotkov navzgor. Ker je zadeva v Iskri resna in gre za vsakdanji kruh več kot 1000 zaposlenih, je prva stvar, da bosta Zveza komunistov in sindikat v kolektivu pravilno delovala med ljudmi. Zal je komunistov malo in tudi mladinske organizacije ni čutiti Vsekakor bodo domače strokovne službe skupaj s pristojnimi v izvršnem svetu novomeške občinske skupščine skušali najti najboljšo rešitev. R. BACER USMERJENO IZOBRAŽEVANJE Na torkovi razširjeni seji sveta za vzgojo, izobraževanje in kulturo pri predsedstvu OK SZDL Metlika je bil govor o usmerjenem izobraževanju oziroma o pričakovanem vpisu vi prvi letnik usmerjenega izobraževanja v prihodnjem šolskem letu. Ker v Metliki primanjkuje tako potrebnih kadrov kot ustreznih prostorov, se bodo pri prehodu na usmerjeno izobraževanje bolj povezali in naslonili na črnomaljski center usmerjenega izobraževanja. Vodilo je ekonomski vidik Zaposleni v Gozdnem gospodarstvu Novo mesto bodo 31. marca na referendumu glasovali za priključitev Vrtnarije Medtem ko je 27 zaposlenih v* novomeški Vrtnariji že na referendumu izglasovalo odhod iz Novograda in priključitev h GG, pa bo odločilen še referendum med 760 gozdarji Na glasovanje gredo s čistimi kartami. .»Trdno smo prepričani, da ima hortikulturna dejavnost precejšnjo bodočnost, saj se Novo mesto tako naglo razvija. Ne samo zasebni ljubitelji lepih vrtov in okolja, tudi urejanje okolja večjih družbenih objektov, ozelenitev novega pasu avtoceste, itd. so posli, s katerimi gre računati." To so v kratkem besede inž. Jožeta Petriča, direktoija Gozdnega gospodarstva Novo mesto, ki je razložil, zakaj se njihov kolektiv sploh odloča za razširitev vrtnarske dejavnosti S hortikulturo se je zdaj uradno bavilo 27 ljudi v Vrtnariji in 6 delavcev v sklopu GG, obe enoti, združeni in v boljših delovnih pogojih, ki jih zagotavljajo s predvideno investicijo in preselitvijo, pa bosta jamstvo, da bo ta dejavnost zaživela na višji ravni in da bo zadovoljila potrošnike. Pred glasovanjem so tudi v GG delavce seznanili s številkami, ki so potrebne za odločitev vsakega posameznika, da bo vedel, kaj lahko od združitve z Vrtnarijo pričakuje. Tako je v gradivu zapisano, da bo za predvideno investicijo v Šmihelu, ki znaša 29 milijonov dinarjev, kolektiv Vrtnarije prispeval 3,5 milijona din iz lastnih skladov, 4 milijone bo kreditiralo GG, za ostalo pa so predvidena posojila in kupnina za staro vrtnarijo na Cesti herojev. Do-govoijeno je tudi da bo GG svoj del sredstev k investiciji primaknilo do leta 1984, v naslednjih 5 letih' pa bodo vrtnarji dolg vračali V GG so tudi uvideli da redno dejavnost ne morejo razvijati preko začrtanih okvirov, stranska dejavnost - v tem. primeru hortikultura pa je lahko deležna večjega razcveta. Razen tega imajo v GG nekaj invalidov dela, ki bi jim v sklopu hortikulture lahko našli ustreznejšo zaposlitev, kot so je deležni sedaj. R.B. Prevetritev in pomoč SZDL na Dolenjskem si prizadeva za boljši položaj društev in drugih družbenih organizacij — Pripravljajo anali- t zo stanja__________________________ Osamljence vabijo medse Društvo paraplegikov Dolenjske si po svojih močeh prizadeva lajšati življenje svojim članom invalidom L*.:sivo paraplegikov dolenjske regije, ki deluje za občine Brežice, Črnomelj, Krško, Metlika, Sevnica, Trebnje in Novo mesto, združuje 40 članov, še veliko ljudi iz teh krajev pa je prisiljenih živeti na vozičku doma, med štirimi stenami in odrinjenih od dogajanj. Tudi člani izvršilnega odbora, ki so se 18. marca sestali v svoji pisarni v Regerči vasi pri Novem mestu, so bili vsi na vozičkih, sicer pa so živahni mladi ljudje, voljni delati. Dolenjsko društvo vodi predsednik Jože Radej, o nalogah te organizacije pa je povedal: „Vsi paraplegiki smo namreč hrbteničarji. Vemo da bomo preostali del življenja prebili na invalidskem vožičku, sTčer pa smo živahni, zdravi in bi radi delali. Ko pa pride človek iz bolnišnice v domače okolje, se začne zanj drugi pekel, ftav te začetne težave skušamo našim članom omiliti. Skrbimo tudi za socialno rehabilitacijo, ukvarjamo se s športom, in to zelo uspešno. Najbolj zdrava je košarka na vozičkih. Igramo pa tudi namizni tenis, šah, plavamo, streljamo in se ukvarjamo z atletiko. Dva naša člana bosta letos nastopila v jugoslovanski ekipi, ki se bo udeležila olimpiade na Nizozemskem. To sta Jože Vkoren in Tine Goreniz Studenca pri Sevnici.** Iz besed na tem sestanku pa je bilo razbrati, da so glavno gorje za paraplegika arhitektonske ovire. Stopnice so zanje nepremagljiva ovira in prav tako ozka vrata, posebno če vodijo v WC, kar je skorajda pravdo. Najbolj pa želijo pritegniti v društvo še vrsto ljudi s poškodovano hrbtenico in drugih, ki so priklenjeni na invalidski voziček. Taki se lahko pismeno prijavijo na Društvo paraplegikov, Regerča vas pri Novem mestu št. 156, ali po telefonu 22-656. Uradne ure pa so vsako sredo med 10. in 11. uro, prav tako v Regerčni vasi. R. B. Le usklajeno delo 20 organizacij in društev o letošnji aktivnosti Pretekli teden je v Novem mestu zasedal Svet za ohranjanje revolucionarnih tradicij NOB in usklajeval zlasti dejavnost in proslave 20 organizacij in društev, ki imajo v svetu svoje predstavnike. Cela vrsta konkretnih nalog zavezuje svet za izvedbo pomembnejših akcij, čeravno je sklenjeno, da večjih republiških . proslav letos ne bo in da bodo tudi občinske organizirane stabilizacijsko. Se vedno pa ostaja vrsta pionirskih in mladinskih akcij, od kurirčkove pošte do štafete mladosti in raznih pohodov, kar vse zahteva dobre priprave in sodelovanje vrste dejavnikov, odmladih do članov ZZB NOV, rezervnih oficirjev in predstavnikov organizacij itd. Ena prvih akcij bo kurirčkova pošta, ki bo šla na pot 22. marca z Baze 20 in se bo mesec dni vrtela po 18 pionirskih odredih v občini predali pa jo bodo 14. aprila Krčanom na Prekopi Iz društev in drugih družbenih organizacij prihaja čedalje več znamenj, ki opozarjajo, da stanje na najrazličnejših področjih interesnih dejavnosti ni na zavidljivi ravni. Nekateri podatki kažejo, da se članstva te ali one organizacije že loteva malodušje, to pa je pojav, ki je v današnjem času prav gotovo najmanj dobrodošel. Nemara je prav to dejstvo spodbudilo medobčinski svet SZDL za Dolenjsko, da je naročil izdelavo natančne analize za posamezna interesna področja oziroma organi-< zacije. Analiza naj bi predvsem pokazala, kakšna problematika se pojavlja, hkrati pa naj bi nakazala tudi možnosti za razreševanje. Kot pravi predsednik medobčinskega sveta SZDL Lojze Ratajc, je SZDL dolžna obravnavati ta vprašanja in pomagati društvom in drugim družbenim organizacijam, saj gre navsezadnje za njene kolektivne člane. To so tudi družbeno pomembne dejavnosti, ki so neločljivo vgrajene v narodnoobrambni družb enosamozaščitni in druge pomembne sisteme. Analizo bo dal medobčinski svet v razpravo predsedstvom občinskih konferenc SZDL na Dolenjsko. Kmalu se bo lahko začela razprava o staij u v organizaegah za tehnično kulturo, za kar je temeljno gradivo že skoraj v celoti zbrano. Ze bežen vpogled pove, da v organizacijah za tehnično kulturo ni vse rožnato. Precej šepava je organiziranost, vendar pa so glavni problemi predvsem posledica prešibke družbene skrbi za to področje dejavnosti, kar se kaže tudi v neurejenem financiranju. Slednje je pravzaprav odvisno od dobre volje SIS, medtem ko sistem, ki naj bi urejal to vprašanje, še ni oblikovan. Težave so malone v vseh organizacijah in vseh občinah. Nekoliko večje so v Trebnjem in Metliki, kjer poleg drugega primanjkuje tudi usposobljenega kadra. Za Novo mesto pa je precej značilno, da se kadri neradi vključujejo v dejavnost, še zlasti se branijo funkcij. Srednjeročni načrt „vidi“ rešitev za tehnično kulturo na Dolenjskem v najtesnejšem medobčinskem povezovanju. Predlagajo tudi, da bi ustanovili (medobčinski) center za tehnično kulturo, v okviru katerega bi načrtovali pa tudi usmerjali širše’ akcije. Seveda se mora spremeniti tudi miselnost, ki zdaj tehnični kulturi ni kaj prida naklonjena. L ZORAN »Dolenjski listu v vsako družino Adlesici so ze šestindvajsetiČ slavili Letos so krajani krajevne sku| nosti Adlešiči že šestindvajsetiČ f vrsti proslavili svoj praznik, ki t praznujejo v spomin na 22. m are 1945, ko so sovražniki še zadnji pridrli čez Kolpo in požgali sedel vasi, dokler jih ni pregnaia osm brigada. Kot vsako leto so se tudi letošnji prireditev v čast praznika udeležil številne delegacije iz pobrateni! krajevnih skupnosti Stara Ljubljani in Prflišče-Vukova Gorica iz sosed nje Hrvatske. V okviru praznovan so v osnovni šoli pripravili razstav« ‘rodnih del učencev ter etnografski! zmčilnosti teh krajev. Na sobotni akademiji so sodelovali tamkajšnj pevski zbor, pionirji ter folklorni skupina, za nedeljski kulturni prc gram po slavnostni seji pa s« poskrbeli gostje iz pobratene ljub ljanske krajevne skupnosti, ki so seboj pripeljali pevski zbor Grafik* Zvečer je v okviru kulturne priredit' ve „Naša beseda** domača dramski skupina izvedla komedijo „Poro<5» se bom s svojo ženo.“ V zadnjem letu' so prebivalci t* krajevne skupnosti v glavnem ! svojim zagnanim delom in velikii" denarnim prispevkom ter seved* pomočjo širše družbene skupno*11 dosegli lepe uspehe: asfaltirajo cest* in poti, napeljujmo telefon v oko«; ške vasi; prav sedaj potekajo dela fr posodobitvi ceste od Adlešičev pro? 2uničem. Nadvse zagnano pa gradj jo v Ad!ešičih nov kulturni dom, K Katerem so vsa fizična dela previl krajani sami A.®1 Kakšna bo cena napredka? Odločitev: v Šentrupertu bodo nadaljevali z gradnjo tovarne kljub pomislekom Pred nedavnim je bil v Dolenjskem listu objavljen sestavek, v katerem je bilo izraženo nezadovoljstvo članov šent-ruperške stanovanjce zadruge nad lokacijo za tovarno ljubljanskega Agiostioja. Nazado-voljstvo se ni nanašalo samo zoper postavitev tovarne v območje ene najlepših dolenjskih vasi, s čimer bo njena slikovita podoba prav gotovo dkažena, ampak tudi zoper proizvodni program, kajti lahko se zgodi, da bodo zaradi onesnaževanja Šentruperčani ogroženi. Člani sveta krajevne skupnosti so menili, da navedbe v sestavku ne držijo, zato so 19. marca sklicali sestanek predsedstva skupščine krajevne skupnosti Namen sjestanka je bila kritična obravnava omenjenega pisanja, toda v razpravi so bile v glavnem osvetljene tudi vse ostale okoliščine glede gradnje nove tovarne. Razkrilo se je, da ne gre zgolj za nezadovoljstvo zadružnikov, kot so hoteli dokazati nekateri člani sveta krajevne skupnosti, temveč za vrsto nejasnih in nerazrešenih vprašanj, ki se pojavljajo tudi med drugimi krajani Celo člani predsedstva niso enotnega mnenja. Predstavniki Sentruperčanov so na sestanku sklenili, naj ne bi nikakršna okoliščina več zavrla gradnje tovarne. Torej poti nazaj ni, četudi je bila pot do tega prepričanja zavita in polna neznank. Zelje po industrijskem obratu v domačem kraju, v katerem bi dobili delo domačini ki se vozijo na delo v Trebnje, Novo mesto in celo v Ljubljano, so prisotne že dolga leta, prvič pa so bile glasno izrečene pred petimi leti na javni tribuni Zatem so bila prizadevanja predstavnikov krajanov usmeijena v iskanje delovne organizacije, ki bi bila pripravljena zgraditi obrat. Velike izbire niso imeli, zato so z veseljem sprejeli ponudbo Agrostroja. Sami so hoteli priti do oblata čim bolj poceni pa tudi Agrostroj ni pokazal zanimanja za večja vlaganja, zato so hoteli v ta namen izkoristiti star farovški hlev. Zgradba ni bila primerna za sodoben industrijski obrat, prav tako pa je ni bilo moč ustrezno obnoviti, zato so jo porušili. Razmerja so se tako spremenila, tik ob hišah in pokopališču naj bi zrasla tovarna, precej večja od nekdanjega hleva. Glede na to in v zvezi z govoricami, da bo v njej tekla livarska proizvodnja, se je začelo vsiljevati vprašanje o ustreznosti lokacije. V tistem času je bilo za šentruperško krajevno skupnost že določeno industrijsko območje, zato je skušala delegacija krajanov pri Agrostroju. doseči, da bi si izbral drugo, primernejšo lokacijo. Agrostroj se je izgovoril, da bi to gradnjo hudo podražilo, zato je vztrajal pri prvotni lokaciji Ce bi ga odklonili, bi tovarno zgradil v Ivančni gorici. Zelje Sentruperčanov po tovarni so bile tako velike, da so popustili zahtevam Agrostroja. Ta odločitev je nepreklicna, z gradnjo so že pričeli Za podrobnejšo osvetlitev poti ki je vodila do šentruperškega industrijskega obrata, je treba dodati nekaj dejstev in vprašanj, ki so bila izrečena tudi na sestanku. Čeprav je bilo hotenje imeti obrat izraženo kar najbolj splošno na javni tribuni, je postopek za njegovo pridobitev vodil svet krajevne skupnosti oz. samo nekateri njegovi člani, medtem ko družbenopolitične organi- zacije in krajani o tem niso bili vedno dovolj podrobno seznanjeni. Očitek, da svet nekatere odločitve sprgema samovoljno, je bil izrečen tudi na sestanku, dodati pa je treba, da je bil tudi svet žejen prepeljan čez vodo, saj celo člani sveta ne vedo natančno, kakšna proizvodnja se bo odvijala v tovarni Šentruperčani so soglasni, da tovarna mora biti, ne glede kje bo stala. To seveda ne pomeni da »e bi raje videli tovarniško dvorano v 11 Longarjih ali pri farovški hostl Tovarna na robu vasi bo namreč stala kljub nestrinjanju zavoda za spomeniško varstvo, kljub pomislekom o možnostih njene širitve, nejasnostim okoli proizvodnega programa. Na sedanji lokaciji tovarne sčasoma ne bo moč razširjati, razen če ne bodo odstranili vaško pokopališče ali pa začeli graditi na plodnih poljedelskih površinah. Nepristranskemu opazovalcu je nerazumljivo, zakaj je svet krajevne skupnosti tako zlahka popustil Agrostiojevemu izsiljevanju, saj bo cena za sedanjo lokacijo s prostorskega, onesnaževanega in še kakšnega vidika prej ko slej višja, kot pa bi znesli dodatni milijoni potrebni za zgraditev tovarne na ustreznejši lokaciji. Zdi se, da gre zdaj Sentruperčanom za napredek, ne glede kakšna je cena zanj, vprašanje pa je, ali bodo takega mnenja tudi čez desetletje. J. SIMClC D. R USTJA OB I3ŠAH — V to smer se šentruperški Agrostroj ne bo mo&e' širiti, razen če ne bodo sčasoma porušili župnišča in hiš. (Foto: >• Simčič) BO V NAPOTO? — Pokojnikov hrup in smrad ne bosta motA^tL pokopališče bo sčasoma najbrž v napoto tovarni. (Foto: J- Simfi|C/ pisma in odmevi i MTnT? 5>/w J| tJ/rwimi>vfcwy POMAGALI SO POGORELCEM 10. marca je v Rosalnicah pogorela Hudorovčeva hiša. Brez doma, hrane in obleke je ostalo deset otrok. Že naslednjega dne so člani RK na metliški osnovni šoli pripravi-h zbiralno akcijo in pogorelcem odnesli veliko oblačil, posode in drugih stvari. Hudorovčevi so bili pomoči zelo veseli, šolarji pa akcijo nadaljujejo ter pozivajo občane, naj prizadetim tudi oni priskočijo na pomoč. MAJA VVEISS nov. krožek ZANIMIVO O UGANDI Učenci sedmih in osmih razredov metliške osnovne šole smo imeli 17. marca predavanje o afriški državi Ugandi. O politični ureditvi, življenju ljudi, o njihovi kulturi, običajnih in šolanju nam je govoril Erza Kaahwa Mugisa, ki študira v Ljubljani elektrotehniko. Ogledali smo si tudi filma o turističnih znamenitostih Ugande, izdelavi bobna ter plesih in pesmih te dežele. DAMJANA BAJUK in CVETKA RAJER novin. krožek UČIMO SE PLESATI V telovadnici črnomaljske osnovne šole vsak petek odmeva štetje za plesne korake. Pod vodstvom učitelja iz novomeškega plesnega kluba se učimo plesati učenci sedmih in osmih razredov. Na začetku smo bili precej nerodni, zdaj pa nam gredo plesni koraki že bolje od nog. Komaj čakamo zadnjega šolskega dne v tednu, da se naučimo nov ples. PETRA DRŽAJ nov. krožek IZŠLO GIMNAZIJSKO POROČILO Te dni je na naši šoli izšlo poročilo za šolsko leto 1978/79 v nakladi 650 izvodov. Knjižico je natisnila D1TC tozd Tiskarna Novo mesto, vsebuje pa kroniko šolskih dogodkov, poročila o tečajih in tekmovanjih, seznam Krkinih nagrajencev, učni uspeh učencev po posameznih razredih, literarno prilogo in drugo gradivo. Dijaki so izvestja dobro sprejeli. IRENA GRAHEK Gimnazija Novo mesto OB TABORNEM OGNJU Ljubljansko mestno gledališče postaja kar reden gost na odru ribniškega doma JLA. 21. marca se je tam predstavilo s skupkom skečev petja in plesa pod naslovom „Ob tabornem ognju”. Šlo je za posne-manje prireditev, s katerimi so se ■ med narodnosvobodilnim bojem predstavljali partizani. Predstavo, ki je bila posvečena občinskemu ribni-•nmu Prazn‘ku, je organizirala ribniška kulturna skupnost. J. Š. ZMAGALI NAJMLAJŠI 20. ■ marca je bilo v kočevski gim-?aziji kvalifikacijsko tekmovanje ■phza „Tito, revolucija, mir”, na aterem so se pomerile ekipe gimnazijskih letnikov. Presenetljivo je gagala ekipa prvih letnikov. Po "Vlzu je bil literarni večer, na kate-so se predstavili mladi gimnazij-*** ustvarjalci na svoj, zanimiv in neposreden način, fted leti so gimnazijci predstavili °ja dela na posebni prireditvi, ki T -*0 imenovali, .Kulturni maraton”. ?e i^daj ni najbolje obnesla, zato j raje prirejajo literarne večere. J. Š. slaba zaloga na SUHORJU Prebivalci Suhorja in okoli- žui VaS* se že ne*caJ časa pritožni"*0’ v trgovini kmetijske biti na. Suhorju ni moč do-umetnih gnojil in cementa. In uxmetnih gnojil sploh ni bito«110 ^biti v tej trgovini, le-Tj,i P3 So dobili le dve pošiljki. t„ ; S morajo kmetje po ta ma-strflv Metliko, izguba časa in iroski prevoza pa že tako drag "“tena! še podražijo. f Spomini na boje so živi V Brežicah so se sestali tamkajšnji borci za severno mejo — Odličja za 29 prostovoljcev KAKO OBREZOVATI TRTE — Učenci novomeškega Kmetijskega šolskega centra Grm smo nedavno izkoristili lepo spomladansko vreine in se udeležili praktičnega prikaza, kako se reže vinska trta. Kako se mora vinogradnik tega zelo važnega opravila lotiti, če hoče jeseni pridelati čimveč grozdja, nam je pokazal inž. JožeMaljevič, o življenju vinske trte pa nam je govoril Tit Dobtšek. Praktičnega prikaza rezanja vinske trte v Cvelbarjevem vinogradu na Trški gori so se poleg teh dveh strokovnjakov udeležili tudi Miha Žmavc, direktor naše šole, inž. Jože Starič in nekaj kooperantov. (Tončka Mikulanc KŠC Grm Novo mesto) Sredi marca so se v Brežicah sestali tamkajšnji borci za severno meja Obudili so spomine na zgodovinske boje na Koroškem in osvoboditev Maribora pred 60 leti. Iz brežiške občine je bilo v vrstah Maistrovih prostovoljcev 95 borcev. Pokojnih je zdaj že 66, med njimi polkovnik Teodor Raktelj, poveljnik planinskega polka, major Anton Kos, bataljonski poveljnik celjskega pešpolka, ter desetnik Ivan Pečnik, kije padel pri Velikovcu. Na omenjenem zborovanju so podelili odličja 29 borcem. Spominska medalja, ki jo je prostovoljcem izročil Stanko Rebernik, predsednik skupščine občine Brežice, je okrogla, visi na rdečem traku. Na eni strani je ob upodobitvi generala Maistra tudi lik ..verigarja”, ki je simbol Zveze, na drugi strani pa je pod imenom nosilca medalje vgraviran verz partizanskega pesnika Mihe Klinarja-in to: „Ce v onem času ne bi bilo nas, še večji kos slovenske zemlje bi odtrgal tuji plaz.“ Tudi brežiška Zveza borcev za severno mejo se bo še tesneje povezovala z borci NOV. VELIKO ZANIMANJE ZA PLANINE RADKO KLEMENČIČ ZA STANOVANJA SKRBIJO Tozd Imperial Krško je lani razdelil za 500.000 dinarjev posojil za gradnjo in adaptacijo stanovanjskih hiš. Kupil je tudi dve dvosobni stanovanji, ki bosta letos vseljivi. Na nedavnem občnem zboru PD Radeče je zbranim predaval Tone Knez. Sicer pa velja poudariti, daje zanimanje za planinarjenje v tem kraju čedalje večje. Lani je planinsko društvo štelo 941 članov, prihodnje leto, ko bo slavilo že 30-letnico delovanja, pa pričakujejo, da bo v PD Radeče včlanjenih nad tisoč ljubiteljev planin. S. SKOČIR Počastili dan junakinje Majde Šilc Učenci in delavci Doma Majde Sile smo skupaj z borci X. SNOUB v Domu JLA svečano počastili 17. marec, rojstni dan Majde Sile, rojene leta 1923 v kmečki hiši v Kržetih pri Sodražici. Že poleti 1941 se je vključila v Osvobodilno fronto in postala bolničarka v rim- skem odredu. Po kapitulaciji Italije je postala sekretarka SKČJ ovoustanovljene Ljubljanske brigade, spomladi 1944 pa je zastopala mladino na drugem kongresu USAOJ v Drvarju. Na položaju nad Težko vodo pri Novem mestu jo je 14. maja 1944 ubila granata. Na tem mestu so po vojni postavili spominsko obeležje, ki gaje tudi letos obiskala delegacija učencev našega doma ter položila venec. Delovna skupnost Doma Majde Sile je odločila, da vsako leto počastimo njen spomin, se pogovarjamo s preživelimi borci, si izmenjamo darila, posebno prizadevni učenci pa prejmejo tudi priznanja. Letos smo pod vodstvom tovarišice Ivanke Mestnik pripravili tridejanko „Včeraj po-pofdne“,.ki je navdušila poslušal- ce. Ob tej priložnosti nam je domska folklorna skupina pod vodstvom Zdenke Flajnik zaplesala splet slovenskih plesov v belokranjski narodni noši. Spomnili smo se tudi predsedni-‘ _ tili ka Tita in mu posvetili poseben rppital MILENA HROVAT nov. krožek Dom Majde Sile »Zmešnjava pri veterinarski službi" POSPREMILI SMO KURIRČKOVO POŠTO Tudi učenci šentjernejske šole smo se 22. marca udeležili ■ Pripombe k prispevkoma ..Zmešnjava pri veterinarski službi" in „0 oskrbi Kočevja z mesom", objavljenima v prejšnjih številkah Dolenjskega lista srečanja na Bazi 20, odkoder je krenila dolenjska' kurirčkova pošta. Zbranim je spregovoril nekdanji borec in pisec partizanskih zgodb Rad-lllČ. Iz.! ko Polič. Iz.svoje knjige nam je pre- V 4. številki je 24. 1. 1980 vaš dopisnik v članku „Zmešnjava pri veterinarski službi” pisal o problematiki organizacije veterinarske službe neobjektivno in vir podatkov je bil šibak. Tozd Prašičereja je zgradila novo farmo prašičev oktobra 1977 za 15.000 prašičev in za nadaljnih 15.000 prašičev oktobra 1979 na novi lokaciji v Klinj i vasi oddaljeni 4 km zračne linije od obrata Mlaka, kjer je bila prašičerejska proizvodnja do leta 1978 in kjer sta bili prisotni dve kužni bolezni. Vsak čas se lahko preneseta na novo farmo, kjer so vložena velika sredstva. Organizacija zdravstvene zaščite v Kočevju se je vodila že pred dvema letoma v prisotnosti odgovornih oseb od republike preko občine in tozdov. Od takrat do danes smo imeli stališče, da obratna veterinarska ambulanta v smislu pozitivnih predpisov zakona o varstvu živali pred kužnimi boleznimi (Ur. 1. SRS št. 14/65, 18/77 in 3/78) in v skladu z 9. in 62. členom statuta tozdov Prašičereja spada v delokrog dejavnosti tozda. V Časopisu se želi prikazati, kot da je to „hobi” tozda in da se želi podražiti organizacija na področju občine, ker ne obstaja veterinarska postaja. O INFORMIRANJU V petek je bil v Novem mestu regijski posvet o informiranju na mladinskih delovnih akcijah, ki se ga je udeležil tudi Lado Orel, član centra za obveščanje in propagando pri predsedstvu RK ZSMS. Zal so se posveta udeležili le predstavniki črnomaljske in novomeške občinske konference, kar kaže na neresen odnos ostalih OK ZSMS pri organiziranju tovrstnih koristnih srečanj. Po kratki informaciji o kriterijih ocenjevanja informiranja na MDA, ki jo je podal tov. Orel, so pregledali načine in potek akcij na področju propagande in informiranja v času evidentiranja za mladinske delovne brigade. Črnomaljci pripravljajo fotografski in ostali material o dosedanjih akcijah, ki ga bodo natisnili v brošuri, v Novem mestu pa informatorji s številnimi diapozitivi in ostalim predstavitvenim gradivom obiskujejo mlade po osnovnih organizacijah. METKA HRASTAR Po sklepih samoupravnih organov naš tozd smatra, da je obratna veterinarska ambulanta nujna in obvezna v okviru farme, ker samo tako lahko uspešno deluje. To ni samo naše mnenje, posredujemo vsa mnenja odbora za prašičerejo pri Živinorejski poslovni skupnosti Slovenjje od 9. 11. 1979, ki med ostalim govori: „Po razpravi je bil sprejet sklep, da je odbor za prašičerejo enotnega stališča, da je veterinarsko delo. v obratnih veterinarskih ambulantah sestavni del celotnega dela na farmi in da bi odprava takega dela imela negativen vpliv.” Nadalje vam posredujemo mnenje prof. dr. Oskarja Boehma iz Univerze Edvarda Kardelja v Ljubljani (VDO Biotehniška fakulteta VTOZD za veterinarstvo), kije naš večletni zunanji sodelavec: „V primeru, če bi veterinarsko dejavnost opravIj ali delavci ene same občinske veterinarske postaje, bi nujno to vključevalo tudi prihajanje na farmo razgledanih delavcev. Odločno ža- go vatjam, da vaša farma mora imeti svojo lastno ambulanto, ki lahko opravlja vsa potrebne veterinarska dela in bdi nad zdravstvenim stanjem živali.” V eni od prejšnjih številk vašega časopisa je isti novinar dal informacijo, da Kočevje ni preskrbljeno z mesom, da je v Kočevju najsodobnejša farma prašičev v Evropi in da bodo morali občani pokrivati izgubo za proizvedeno meso v tozdu Prašičereja, katerega sploh niso imeli čast poskusiti Lahko vam sporočimo, da je v času splošne krize in pomargkanja mesa konec lanskega leta Kočevje bilo preskrbljeno z vsemi vrstami mesa, vendar ne vse dneve v tednu. Z odgovorom smo čakali in sedaj, ko je narejena bilanca za leto 1979, vam sporočamo, da je tozd končal poslovno leto pozitivno brez ozira na svoje velike obveznosti v odplačevanju posojil in zagonu II. faze farme od 15.000 na 30.000 prašičev letne proizvodnje. Dr. Dušan Reja Nedavno je umrl dr. Dušan Reja, zdravnik, katerega plodno življenje je bilo povezano tudi z Dolenjsko. Nekaj let je namreč deloval v Šentjerneju, med narodnoosvobodilno vojno pa je bil član sanitetnega odseka pri SNOS in poverjenik za zdravstvo novomeškega okrožja. PLAKETA ZA IVANČIČEVO MAMO — Ob ribniškem občinskem prazniku je prejela plaketo ,,26. marec” znana partizanska mama iz Gore - Petrinci, ki bo kmalu praznovala 90 let. Plaketo je izročila posebna delegacija, ki jo je obiskala na njenem domu. (Foto: Drago Mohar) Bombastični naslovi, nepodkrep-Ijeni z dejstvi, pomenijo v najblažjem smislu zavajanja vaših bralcev. inž, BOŽIDAR POPOVIČ, direktor bral odlomek, kjer opisuje, kako je prvič prišel na Bazo 20. On je tudi izročil kurirčkovo pošto prvim kurirjem, ki so 'obljubili, da bodo. torbo nosili varno, od javke do jav-ke. MARINKA ZIDARIČ 90 LET PEKOVSKEGA MOJSTRA - Pretekli teden je bilo v novomeškem domu za ostarele občane zares veselo. Upokojeni pekovski mojster Jože Jereb, doma iz Žužemberka, je praznoval v krogu svojih novih prijateljev in znancev 90-letnico rojstva. Pred tremi leti mu je umrla žena in ker potrebuje nego ter varstvo, seje prostovoljno odločil za novomeški dom. Nasmejani jubilant nam je dejal, daje bil letošnji 17. marec srečen dan v njegovem življenju takrat mu je šmihelski gasilski pevski zbor zapel ob njegoverr visokem jubileju nekaj pesmi. Na sliki: 90-letni Jože m prijatelji ... (Tekst in foto: Miha Gošnk) legovem novimi Tone Knez - petdesetletnik Dr, Dušan Reja seje rodil pred 72 leti v Komnu na Krasu, kjer je bil zdravnik že njegov oče. Doma si ni privzgojil samo ljubezni do zdravniškega poklica in pomoči ljudem, marveč tudi napredne ideje in narodno zavednost, Zato kot zdravnik ni dobil prve plačane službe in je odšel za zdravnika v Šentjernej. Tu je deloval od 1936 do 1941. Ves čas službovanja je bil zelo priljubljen med ljudmi, saj tam ni deloval samo kot zdravnik, vključeval se je tudi v druge dejavnosti Bil je predsednik konjerejskega društva in sodeloval je pri obnovi dirkališča. Že tedaj je pomagal komunistom in se pridružil boju za napredek sploh, zato je med okupacijo kmalu prišel v nemilost pri okupatorju. Najprej je bil zaprt, kasneje pa interniran. Po razpadu Italije se je pridružil NOB. Takoj po vojni je vodil enoto za zdravstveno prosveto in vzgojo pri Zavodu SRS za zdravstveno varstvo. Tam je sodeloval pri programih zdravstvene vzgoje, kakršno imamo danes. V skladu s to dejavnostjo je sodeloval tudi pri Rdečem križu, kjer je bil njegov ustvarjalni prispevek velik. Kar 35 let je urejeval poljudno zdravstveno revijo Priroda, človek in zdravje. - č V teh dneh praznuje petdesetletnico svojega življenja vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu, kustos Tone Knez. Spričo njegovega plodnega dela na področju muzeologije je gotovo prav, da se ga spomnimo in povzamemo njegov prispevek k boljšemu poznavanju predzgodovine Dolenjske. Slednje je seveda dodatno oplemeniteno z dejstvom, da sodi prav Dolenjska med prvovrstne kulturne pokrajine halštatske Evrope. Kdor je na tako važnem stičišču preteklih omik za varuha najstarejšega izročila, prevzema seveda še posebne odgovornosti za znanstveno neoporečno in pravilno razlago minulih duhovnih prvin in.materialnih pričevanj človeka iz tisočletne preteklosti Tega se je naš slavljenec v polni meri zavedal. To dokazujejo brezštevilni sestavki, ki jih je prispeval v časopisih in kjer prednjači njegovo sprotno obveščanje o najnovejših odkritjih v Dolenjskem listu. Vrh tega je potrebno podčrtati mnoge sestavke v domačih in tujih strokovnih glasilih ter ne nazadnje štiri knjige, v katerih je opisal in povzel današnje vedenje o davnini Novega mesta. Posebej pa je svoje strokovno zanimanje usmeril v. proučevanje situlske umetnosti. Ta posebna in neponovljiva likovna govorica prazgodovinskih prebivalcev naših krajev je tudi izvirni prispevek v evropsko umetnostno zakladnico. Njeno razvito stopnjo pa so pomagale razjasniti prav nedavne izkopanine z Znančevih njiv v Novem mestu. Zato je tej dediščini posvetil Tone Knez še posebna razmišljanja, saj je slcušal s členitvijo likovnih pojavov razjasniti cela poglavja iz življenja starih Ilirov, ljudi, ki so izoblikovali to posebno žlahtno prazgodovinsko omiko. Zaradi zares izjemno bogatega ustvarjalnega dela in prispevka k bolj dognanemu poznavanju civilizacije Ilirov na Balkanskem polotoku ga je počastila med drugim Zveza arheoloških društev Jugoslavije s posebnim priznanjem, arheološki institut pri nemški akademiji znanosti pa ga je imenoval za svojega dopisnega člana. In še naprej bi lahko naštevali zaslužena priznanja, med katerimi je slavljencu še prav posebej pri srcu Trdinova nagrada, s katero gaje med prvimi počastilo za te zaluge prav Novo mesto. Kdor pa pobliže pozna prijatelja Toneta, ta zna ceniti njegovo pristno tovarištvo, toplo in duhovito občevanje, odrezavost, a nenavadno toplo zanimanje za vsa vprašanja duhovno bogatega vsakdanjika, ki nam zapolnjuje naš delavnik. Te značajske poteze spričujejo tudi modrost, kako je potrebno ceniti polno življenje in spoznanje, da se dokazujemo kot družbeno vpeti akterji v njem le preko svojega ustvarjalnega dela. Zato se veselimo doslej opravljenega in hkrati pričakujemo še nadaljnje bistvene znanstvene prispevke o Dolenjski in Novem mestu v predzgodovini ki nam jih pripravlja slavljenec in ki mu ob življenjskem jubileju nazdravljamo in želimo vse najboljše. PETER PETRU Bruno Vidmar Rudi Prosenik Tratar Kako hiter je naš družbeni razvoj tudi po vaseh, se lahko znova in znova prepričamo novinarji, ko hodimo po uredništvih v gosteh. Naše zadnje v gostilni Bruna Vidmarja v Gabrijelah v sevniški občini (v sestavi Bojan Budja, Janez Pavlin in Alfred Železnik) lahko samo pritrjuje tej resnici. Krajevni leksikon Slovenije III., ki je izšel šele leta 1976, piše o Gabrijelah, ali po domače Gubrja-lah, kot prijazni vasici, kjer naj bi živelo malo kmetov. Ti naj bi redili govedo, sadili krompir, sejali žito, oddajali mleko v vaški zbiralnici, sem in tja premogli kakšno konjsko vprego. Nesporna je še poznogotska cerkvica sv. Lenarta s pokopališčem za precejšen del tostran Mirne, saj ga še sedež krajevne skupnosti, bližnji Krmelj kot drugi industrijski kraj sevniške občine, ne premore. O slovenskem dramatiku in pripovedniku Vinku Trin-kausu tokrat ni bilo govora, tudi ne o prazgodovinskih gomilah ali celo propadlem mokronoškem go-spodstvu. VAS SPREMINJA OBLIČJE Takratni kronisti so kraj resda slikovito opisali. Na vzhodu pod cesto pokrajina premore pravi nasprotji: suho Dolino oziroma zgornji del Baz- {;ove doline, ki je v spodnjem delu ce-o hudo močvirna. Omenjena knjiga gpvori o vodovodu, ki je bil tisti čas bojda v načrtu iz pasje doline. Danes premore vas s 76 hišnimi številkami kar rekordno število vodovodov — namreč sedem, nobeden pa ni za enega dobrega (več o tem kasneje). Vaščani so pred leti asfaltirali cesto skozi rodušno so iz minulega programa samoprispevkov teh krajevnih skupnosti prepustili prednost drugim cestam, čeprav je bila v programu tudi njihova povezava. Aprila naj bi šli na volišča za podaljšanje programa samoprispevka. Z optimizmom računajo, da bodo tokrat zanesljivo na vrsti, da njihov asfalt ne bo otok med Pijavicami in Krmeljem. Najštevilnejše omizje našega letečega uredništva je najprej z vso skrbnostjo osvetlilo medvojno zgledno ponašanje vaščanov. Menijo namreč, da so ti dogodki še vse premalo obeleženi. Kar 22 žrtev, večinoma talcev, je darovalo življenje na Stražbergu, kjer je samo skromno obeležje. Našteli so v celoti 40 žrtev, ki jih je dal na oltar domovine ta mali kraj s sosesko. Sedem od devetih pijavških talcev z dostojnim Stoparjevim spomenikom prištevajo za svoje krajane. Tod je pač potekala nemško—italijanska okupacijska meja. Italijanski okupatorji so med vojno dvoje domačij požgali. Se na nekaj so Gabrijelčani močno ponosni. Partizan Jože Ržen, borec Dvanajste, se z drugimi živo spominja slikovitega zbora vseh petih bataljonov v dolinici pod cerkvico. Od tod so krenili nad Šentjanž in celo Boštanj. KAI SE DA NAREDITI Z MANJŠIM DENARJEM Po ki ajevnih skupnostih in vaških odborih z znano skrbjo dobrih gospodarjev obračajo družbeno pomoč. Če kje, se velja tod učiti stabilizacije. Gabrijelčane lahko prištevamo k takim. „Ceste je mogoče posodabljati tudi z manjšim denaijem,“je pribil gostilničar in kmet Bruno Vidmar. Misel je kajpada ponazoril s primerom sovaščanov: „Za asfaltirani del cestišča skozi vas so vaščani udarniško delali nad tisoč ur, vsi skupaj pa smo primaknili še 53.000 dinarjev prispevku. Cestarji so nekaj pomagali le pri navozu gramoza, njihov je bil tudi asfalt. Vse ostalo je bilo delo vašča-nov.“ Verjetno ne bo dosti drugače, ko se bodo lotili krakov ceste proti Krmelju in Pijavicam. Takrat bo mogoče v mnogočem dopolniti zapis Prežiha Voranca ,,Od Mokronoga do Pijane gorice, kjer, roko na srce, ni rečeno nič slabega o Gabrijelčanih. Kaj še! Omenjeni so kot najlepši kraj pred Šentjanžem. Le kdo bi jim zato zameril, če to vsakemu gostu s ponosom povedo. V Vorančevih časih je bilo tudi tod enoličneje. Danes vsa vas ne premore niti enega čistega kmeta. Podi in kozolci niso več brez izjeme leseni, kot trdi še Krajevni leksikon Slovenije, v vasi so namreč že trije sodobni hlevi. Krajani se vozijo po boljši kos kruha marsikam. Podajajo si kljuke štirih delavskih avtobusov. Lahko potrkamo, nihče razen enega se na uredništvu ni spominjal nekdanjega trdega knapov-stva. In vendarle je v grapi pod Kresom opuščen jašek ravno tako opuščenega krmeljskega rudnika Novi Gustav. Morda bi dandanes še najbolje ustrezala oznaka ,,polproletarski“ kraj. Znajo pa zavihati rokave: ko jih pripeljejo ti raznobarvni avtobusi z dela vse od Uubljane, Doba, Mirne, Mokronoga, Sevnice, da ne omenjamo Ivan Kovaljev Drago Berk Viktor Močnik Drago Berk ml Stanko Gruden ViKtor Landelan O peš hoje iz Krmelja, složno poprimejo še na zemlji. Za gospodarskimi poslopji so sedaj na vrsti hiše. Prenekatera stara je že dodobra spremenila zunanjost, da o notranjosti ne govorimo, rastejo tudi povsem nove. „Kraj se širi, ni kaj!“ je poudaril Dušan Berk in pristavil, kako so pravkar v teku štiri nove gradnje. Ali tod živi kleni rod nekdanjih Bločanov, ki naj bi se sem preselil ob prelomu XVlILin XIV. stoletja, je uganka za zgodovinarje. Domačija Jelenčevih sega vsaj 650 let nazaj. Trdno so usidrani na teh holmih, s smelimi načrti za bodočnost. MARSIKAJ JIH ŽULI Kot znamo biti Slovenci tudi pikri do pomanjkljivosti, ne skrivajo svojih težav in tistih, ki bi jih, razumljivo, lahko opravili drugi. Predsednik krajevne konference SZDL Krmelj Janez Močan je doživel splošno pritrjevanje, ko je razlagal , kako naj bi odpravili težave v zdravstvu. ,,Krmeljski zdravnik ne more več kot delati. Poglejte; en zdravnik za 5.800 ljudi v krajevnih skupnostih Krmelj—Šentjanž—Tržišče! To je enostavno prevelik obseg dela. Družbenopolitične organizacije in krajevne skupnosti doline se že dogovarjamo o akciji, kako naj bi sevniškemu zdravstvenemu domu predočili zahtevo za še enega zdravnika/1 je dejal predsednik Močan. S tem njegov spisek evidentiranih vprašanj raznih sestankov še ni bil pri kraju. ,,Ne moremo naprej brez družbene prehrane,“ je omenil ta na videz bolj krmeljski problem, živo zanima pa tudi ostale, saj dela večina ljudi v krmeljski Metalni ali „Lisci“. „Med številnimi pojasnili ob obiskih iz Sevnice je bilo rečeno, da ima lep gostinski objekt trdno v načrtih sevniško Gostinsko podjetje,“ je nadaljeval. Živo razpravo je sprožilo vprašanje trgovine. Gabrijelčane ne moti preveč, da morajo po sleherno stvar v Krmelj. Franc Hribar st. ni oporekal, da ne raste med drugim tudi nekaj trgovskemu lokalu podobnega v novi sinovi hiši. Drago Berk, ravno tako Rudi Prosenik, predsednik skupščine krajevne skupnosti Krmelj, in drugi so kritično govorili posebno o založenosti, ali bolje nezaloženosti, krmeljske železnine. »Gradbenega materiala sploh nimajo, marsikaj od tehničnega materiala morajo šele naročiti, medtem ko imajo v Mokronogu vsega na izbiro.“ V malih krajih so najbolj pogosti gosti delavci posebnih služb. Cez osemenjevalce niso rekli zle besede. Manj zadovoljni so z veterinarji; pre-nekateri očitek gre na rovaš oddaljenosti te službe iz Sevnice.,,Škoda, ker se ne povežejo," je dejal upokojenec Stanko Gruden, ko je navedel primer, kako se veterinar, ki dela sicer za trebanjsko postajo, vozi v Šentjanž vsaj dvakrat na teden. Niso zadovoljni tudi s poštno dostavo. En poštar jih lahko obhodi samo vsak drugi dan. To so grajali Stanko Gruden, Viktor Močnik, Fani Vidmarjeva in drugi. SZDL je na pošto že naslovila posebno pismo. EDEN NAMESTO SEDMIH VODOVODOV Slikovite vodnjake je, kot je bilo že rečeno, zamenjalo čez leta sedem vodovodov. Vas je pač na hribu, majhni izviri se že najdejo, kaj prida pa ne. V gabrijelskih hribih nad vasjo so še brez vode iz pip. Predsednik Močan je lahko spregovoril o koreniti rešitvi te težave. Iz velikega sistema, ki napaja vse, od Šentjanža do Krmelja, naj bi vodo speljali“tudi sem; s prečrpavanjem naj bi dosegli tudi najviše ležeče hiše. „Takrat bomo lahko rekli, da ima zdravo pitno vodo iz vodovoda sleherni kraj na območju krajevne skupnosti,“ je navedel ta nemali uspeh. Pritrdili so mu Maks Bučar, predsednik vaškega odbora, pa Viktor Kandelari in Alojz Novak, ki je vse življenje preživel v krmeljskem in nato senovškem rudniku. Takole pravijo: „Vas je složna, to smo dokazali že neštetokrat! Ni vrag, da ne bi uspeli tudi s cesto in vodovodom. Za slednjega smo se vaščani Zgornjih Gabrijel že dogovorili, da bomo veliko delali sami. Pripravljeni smo opraviti vsa zemeljska dela do zajetja, potem pa bo seveda potrebno še nekaj pomoči. Mislimo predvsem na krajevno skup-nost.“ Novak je temu v potrdilo navedel primer, ko so vaščani složno delali pri razširitvi ceste v hribe, sami plačevali buldožer in to cesto sedaj tudi sami vzdružujejo. „Saj nimamo prevelikih želja. Radi bi le oddaljene zaselke čim bolj približali vasi in krajevni skupnosti. Če je že govor o enem vodovodu namesto sedmih bolj kilavih, bi lahko zapisali tudi katero o šolah. Lahko bi rekli, kot je povedal prenekateri udeleženec tega razgovora, da za poenotenje šolske mreže v dolini ni še nič narejenega. Omenjen je bil celo zgledni primer Bučke in Studenca, kjer s prevozi dopolnjujejo oddelke. Kar moti tudi že Gabrijelčane, je počasna gradnja montažnih šol v Krmelju in Tržišču. Po doslej pokazanem bi po njihovem mnenju Marlesove montaže-i rje že zdavnaj prekosili preprosti zidarji. Za sklep morda ni najbolj primerno kaj o pokopališču, ker pa je gabrijel-sko, kot tamkajšnja gostilna,kraj, kjer se zbira največ ljudi, ne moremo drugače. Že zato, ker je o tem spregovorila edina udeleženka iz vrst žena Fani Vidmarjeva. Pri omenjeni starinski cerkvici so kar podrli staro mrliško vežico. Nova še ni zrasla. Kaj pa bi bilo - tega seveda nihče ne želi - če bi kdo umrl v novih krmeljskih blokih? Kam bi ga dali na pare? No, na srečo so tam še mlade družine. Gabrijele, vas na prepihu? Predvsem dobro misleči in delavni ljudje, v tovarnah in r»1nor*m Anion Janez Močan Alojz Novak Franc Hribar Maks Bučar Fani Vidmar Jože Ržen Ivan Perc kultura in izobra- ževanje , Ščuka” za prebujenje V Črnomlju po osmih letih spet na odru gledališka skupina domačega kulturnega društva Mirana Jarca Dolgih osem let na črnomaljskem odru nišo videli predstave domače gledališke skupine. Igralci so popolnoma izpregli, ko je po petih uspešnih letih za stalno »umolknil” tako imenovani Zupančičev natečaj. Praznino so kasneje zmanjšali z gostovanji poklicnih gledališč in uvedbo abonmajskih predstav, popolnoma pa je niso mogli odpraviti. Zlasti ne praznine, ki je ostala v srcih. , »Peklilo nas je do lani,” se spominja Marjan Črne, • tajnik kulturne skupnosti in ZKO v Črnomlju, »potem smo se nekega jesenskega dne odločili, da bomo obnovili dramsko sekcijo pri kulturnem društvu Mirana Jarca. Sam sem nekajkrat sedel za krmilo avtomobila in začel obiskovati nekdanje igralce. Trud se je izplačal, saj smo imeli kmalu sestanek z njimi, poleg pa so bili še drugi, mlajši, ki so se k igralski družini prvič priglasili. ’ Odločitev, kaj bodo igrali, oziroma s čim bodo dokončno pregnali leta popolnega mrtvua, so prepustili slavi- stki Ani Starešinič, zaposleni na osnovni šoli, ki je postala tudi prva režiserka v prebujeni in prenovljeni domači gledališki skupini. „Ve-liko del sem prebrala, menila sem, da mora biti delo, s aterim naj začne dramska skupina, stvaritev slovenskega pisca, po možnosti sodobnika. Pozornost se je ustavila pri Partljičevi komediji, Ščuke pa ni, ki jo bomo zdaj, če bo šlo vse po sreči uprizorili kot svoje prvo skupno delo,” pravi Starešiniče-va. , Na lepake so zapisali, da bo premiera v soboto, 29. marca. Obnovljena skupina bo stopila pred občinstvo po več kot mesec dni trdega in vztrajnega dela. Sodelujoči imajo vaje dvakrat na teden, vmes pa režiserka vadi in pili vloge še s posamezniki. Medtem je dozorelo vse, kar sodi na predstavo; scena, glasbeni vložki in druga oprema. „Igro, ki je sad kolektivnega dela, hočemo kar se da po-našiti, zato smo se odločili vnesti vanjo precej belokranjskega. Bomo videli, kako bo,” pravi režiserka. Ana Starešinič: „Vsi smo začetniki, zato si med seboj vsi pomagamo.” „Sčuko” nameravajo ponoviti na več odrih. Gostovali bi radi tudi v sodednji novomeški občini. Toda pred premiero (tako pa bo najbrž tudi po njej) govorijo o tej Partljičevi komediji koti o lastnem preizkusnem kamnu. Ugotavljajo, da se jim ta-; ka dela nekako prilegajo, zato bo Partljič glavni gost njihovega sporeda tudi v novi sezoni. Poleg njegove druge „Ščuke“, se pravi komedije „0, ne, ščuke pa ne”, bodo naštudirali še eno delo in imeli vsaj dve premieri.,.Prepričan sem, da to ne bo nedosegljivo, če se bo sedanja vnema nadaljevala v jesensko zagnanost,“ pristavi Marjan Černe, ki bo v prvi „Ščuki”, predvidoma uprizorjeni to soboto, nastopil v vlogi direktorja. i. ZORAN _ Povsod se je zvrstila na odru vsa živa krajevna kulturna dejavnost. Po mnenju poznavalcev, ki so spremljali dosedanje prireditve, je bil nastop Črnomaljske folklorne skupine, ki deluje neprekinjeno in s sedanjim sporedom dobri dve leti, izjemno kakovosten. Seveda tudi druge folklorne, pevske in ostale sodelujoče skupine niso mnogo zaostajale. Spremljevalci tega pisanega kulturnega vrtiljaka, ki so ga pognali v tek prve dni marca, do kraja pa se bo odvrtel aprila, so še zlasti postali pozorni ob množičnosti, ki se kaže prek nastopov najrazličnejših kulturnih skupin v črnomaljski občini. posebej razveseljivo pa je, da so okrat zelo dobro zastopane tudi ne katere zvrsti, ki so jih imeli do nedavnega malone za mrtve. Med take zvrsti sodi bržkone gledališka dejavnost. Gre kajpak za do-n, e’ ljubiteljsko gledališko udejstvovanje, ki je po več letih molka z izjemo v Semiču - spet „nagovori-to z odra svoje občinstvo. Premiere so bile kar v petih krajih (v Vinici, Butoraju, Semiču, Črnomlju in Adlešičih), kjer v tej sezoni spet ali na novo delujejo dramske Skupine v okviru kulturnih društev. Toliko delujočih skupin naenkrat in toliko premier v eni sezoni na tleh črnomaljske občine že dolgo ni bilo. To dejstvo pa ni samo razveseljivo, ampak je tudi sila spodbudno. Čeprav bo treba na končno oceno še počakati, pa se dajo nekateri uspehi videti že zdaj, ko je ta žiyo pisani kulturni vrtiljak še v teku. Predvsem je moč ugotoviti, da je množičnost že dosegla stopnjo, pri kateri kvaliteta nastopov ne bo mogla biti več postranska stvar ali povsem zanemarljiva. Hkrati je že razvidno, česa v kulturni produkciji društev še manjka in s čim se že lahko z dovoljijo. Se vse premalo je skrbi za likovni amaterizem, klube, literarno tvornost in nekatere druge dejavnosti, ki jih sicer manjka v kulturnem življenju belokranjskega človeka, da bi bib celovitejše, popol- nejše. Kar zadeva včlanjevanje v društva in skupine, pa bodo morali poslej bolj pogledati po delavoljni in talentirani mladeži v osnovnih šolah. Zavedajo se, da ne bo pravih nadaljevalcev zagnanosti, ki pravkar poteka pod ,,Našo besedo 80“, če ne bodo podmladka že zdaj pritegniti v svoje vrste in z njim delali. Celoten odmev na ,,Našo besedo 80“ kaže, da si ljudje želijo takih prireditev, zato razmišljajo organizatorji že za vnaprej. Marjan Černe, tajnik črnomaljske ZKO, pravi, da bodo ,,Našo besedo", ki naj bi postala tradicionalna („čeprav ime ne ustreza najbolj"), že prihodnje leto razširili na dva meseca, z metliško ZKO pa se bodo dogovorili, da se bo priključila tudi sosednja občina. To pa ni vse, kar načrtujejo. »Najboljše prireditve iz obeh občin bi ponovili poleti v obkolpskih krajih, kjer bi,“ meni Černe, ,,poslej organizirali tako imenovane belokranjske kulturne dneve. Pojavila pa se je tudi misel, da bi nekatere najboljše domače gledališke predstave vključili v gledališki abonma in tako dali amaterjem možnost, da nastopajo na odru skupaj s poklicnimi gledališkimi skupinami." I. ZORAN Izpiliti v predlog Nova novomeška kulturna petletka šele v prvih obrisih Posebna pozornost amaterizmu Novomeška kulturna skupnost še vedno nima denarnega načrta za leto 1980. Predlog zanj je bil sicer na zadnji seji skupščine obravnavan, ker pa so ugotovili, da so se številke v razdelkih medtem spremenile, so delegati naročili izvršnemu odboru, naj pripravi nov denarni načrt do naslednje seje. Prav tako se bo moral izvršni odbor ukvarjati še nekaj časa z gradivom za sestavo srednjeročnega programa za obdobje 1981-1985. Pripravljeni in obravnavani osnutek za analizo izhodišč, na podlagi katerih bi prišli do novega srednjeročnega načrta, je po mnenju delegatov tako pomanjkljiv, da iz njega za zdaj še ni moč izdelati uporabnega predloga. Sicer pa predvideva delovno gradivo, naj bi v novomeški občini tudi v naslednji petletki razvijali dejavnosti, ki so se razcvetele do zdaj, še posebej pa pospeševali one, ki so v razvoju nekoliko zaostale. Med sled- Vrtiljak z belokranjskim žarom »Naša beseda" opogumlja prireditelje: prihodnje leto prireditve tudi v metliški občini, novost pa naj bi bili belokranjski poletni kulturni dnevi »Naša beseda 80“, ki pomeni nadaljevanje Župančičevega natečaja, le da nima tekmovalnega, pač pa samo spodbujevalni značaj, se je prevesila v zadnjo tretjino. Nastopi pevskih, folklornih, gledaliških in drugih skupin, ki so se zvrstili po krajevnih skupnostih in tudi v manjših krajih, so bili množično obiskani, celo bolj, kot so predvidevali organizatorji. KONCERT V ČRNOMLJU -Znana slovenska harfistka Pavla Uršič bo nastopila jutri, 28. marca, ob 11.30 v črnomaljski osnovni šoli, kamor jo je povabila Glasbena mladina Bele krajine. nje sodi nedvomno založništvo, to pa pomeni, naj bi do konca leta 1985 oživela Dolenjska založba (kot samostojna ustanova ali v okviru ča-sopisnega založniškega podjetja Dolenjski list). Iz gradiva je razvidno, naj bi v naslednjih letih močneje zaživelo gledališko življenje, za uresničitev te naloge pa bi morala biti zadolžena Zveza kulturnih organizacij. Gre za vsakoletno izvedbo tedna domačega odra oziroma manifestacijo domačih gledaliških skupin in za nadaljevanje gledaliških abonmajev z gostujočimi poklicnimi gledališkimi hišami. poudarek je tudi na širjenju glasbene in plesne-dejavnosti, učvrstitvi likovne kulture z močno razstavno dejavnostjo in prirejanju likovnih kolonij, pri čemer naj bi odmerili posebno pozornost likovnemu amaterizmu. Ob tem ne bo moč prezreti literarne tvornosti, v okviru kulturne skupnosti naj bi to področje razvijali bolj kot do zdaj, ko se je z njim občasno- ukvarjala le Zveza kulturnih organizacij. Literarna dejavnost, akoravno je zelo razvejena in navzoča že vrsto let, v gradivu za sestavo načrta nove petletke ni omenjena posebej. Kar je bilo do zdaj izpuščeno, bo nujnol vnesti v osnutek oziroma predlog izhodišč za nov plan. Posebej bo potrebno obdelati v tem aktu tudi Zvezo kulturnih organizacij, na to pa so opozorili že delegati na zadnji seji skupščine novomeške kulturne skupnosti. 1. Z. OBISK Z MULJAVE Mladinska gledališka skupina kulturnega društva Josipa Jurčiča z Muljave je gostovala v nedeljo, 23. marca, v Soteski s komedijo ,,Zares čuden par“. Na predstavi se je zbra- lo lepo število obiskovalcev. Člani soteške gledališke skupine že razmišljajo, da bi gostom z Muljave vrnili obisk -v prihodnji sezoni. Kulturni! društvi obeh krajev že nekaj let sodelujeta med seboj. T. V. Vizija petletke Kaj „vidi" zemljevid trebanjske ZKO v novem srednjeročnem obdobju 1981 —1985? Če se bo posrečilo trebanjski Zvezi kulturnih organizacij v celoti uresničiti razvojni načrt nove „petletke“, bo ob koncu leta 1985 na njenem zemljevidu precej manj belih lis kot zdaj. Zaživela bodo nova kulturna društva, nove skupine in nove dejavnosti. Kulturnim društvom, ki delujejo v krajevnih skupnostih Mirna,- Mokronog, Šentlovrenc, Šentrupert, Trebnje, Veliki Gaber in Velika Loka, se bodo pridružila nova, ustanovljena na Čatežu, v Dobrniču, Selih-Šumbcrku in na Trebelnem. Vsaka izobrazba velja Pogosto je slišati, da kar precej mladine in odraslih ne razume sprememb, do katerih prihaja v vsebinski in samoupravni preobrazbi na področju srednjega usmerjenega izobraževanja. Kaže, da je to res, zato se bomo morali vsi potruditi, da bi bistvene novosti in zahteve čimprej in čim 'ie spoznali, ker smo za to zainteresirani kot delavci in samo-uPravljalci ali pa kot kandidati za nadaljnje šolanje. , Vsako družbeno koristno delo ■- Je potrebno in zato res ne more ‘ti nobenega razloga, d? ne bi tudi častno. Še vedno imamo °praviti z mnenji posameznikov -na srečo je takih vse manj - ki so Prepričani, da je upoštevanja redna samo tista stopnja stio-ov,ne izobrazbe, ki jo dajejo višje I11, visoke šole Nobeno delo pa ni anko, če ga č[ovek opravlja zavzeto in odgovorno. Po končani osnovni šoli se v° 0 u^enci lahko odločili za vpis m Vzg,°jno~izobraževalne progra-' bodo omogočali doseči za katere b0 ‘»jalo razevanje največ dve letu Tem °8ramom pravimo skrajšani pro- grami srednjega izobraževanja. V te programe se bodo lahko vpisali tudi učenci, ki so neuspešno končali osnovno šolo - seveda bo treba manjkajoča znanja' iz osnovne šole med tem izobraževanjem po organizirani poti do določene mere nadoknaditi - in učenci, ki so uspešno zaključili osnovno šolo po prilagojenem učnem programu. Vsebine programov pa niso skrajšane v tako imenovanih programih srednjega izobraževanja. V te programe se bodo ob vpisu lahko vključili učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo. Za katere poklice ne bo obvezna pozitivna ocena iz tujega jezika, pa bo navedeno v razpisu za vpis v šol. leto 1980/81. Tako skrajšani programi srednjega izobraževanja kot programi srednjega izobraževanja bodo obsegali predmete, ki bodo dajali splošno izobrazbo, nadalje predmete strokovno teoretičnih znanj in ne nazadnje predmete oziroma predmetna področja za usposabljanje z delom, kar po novem imenujemo tiste predpisane vsebine, ki bodo vsakemu učencu-udeležencu izobraževanja omogočale pridobivanje prakti- čnih znanj, potrebnih za poklic in nadaljnje šolanje. Učenci si bodo pridobivali praktična znanja v šoli, Šolskih delavnicah, zlasti pa v ustreznih delovnih organizacijah. Predpisana praktična znanja si bodo morali pridobiti vsi učenci srednjega usmerjenega izobraževanja. Noben program, nobena stopnja srednje šole ne bo mogla po novem vzgajati in izobraževati samo za nadaljnje šolanje, ampak bo moral sleherni učenec bodoče srednje šole pridobiti tudi poklic ali pa se vsaj usposobiti za opravjanje fliliočenih del in nalog. Kot vidimo, smo daleč od pripomb, da se bodo učenci v usmerjenem izobraževanju samo učili, ne pa tudi usposabljali z delom za delo. Zlasti na začetku izobraževanja bo dan močan poudarek na splošno izobrazbo, ker smo se iz prakse lahko poučili, da je bil dosedanji sistem glede tega krivičen, zlasti do učencev poklicnih pa tudi tehniških šol. Letos čaka v Sloveniji na vpis v 1. letnik srednjega usmerjenega izobraževanja nad 27.000 učencev. Za vpis pa bo na voljo več kot 32.000 mest. Seveda vse šole ne bodo v bližini domačega kraja, kar pa ni nobena novost Šolanje tudi ni poceni. Zanj prispeva družba kot celota, zanj nemalo prispevajo ludi starši, zlasti tedaj, če učenec ne prejema štipendije. Štipendije pa bodo tudi v bodoče zagotovljene za poklice, kijih združeno delo in širša družbena skupnost potrebujeta. V sklop teh prizadevanj bo treba povezati celotne štipendijske možnosti, torej kadrovske štipendije in štipendije iz združenih sredstev. V letu 1979 so na primer naši delovni ljudje prispevali za izobra: ževanje enega učenca na ekonomski srednji šoli približno milijon tristo tisoč, na zdravstveni šoli več kot milijon sedemsto tisoč, na pedagoški gimnaziji pa milijon štiristo tisoč starih dinarjev. Sem pa niso všteti niti dodatni prispevki staršev niti štipendije. Sodelujte z vprašanji in mnenji. JOŽE ŠKUFCA J Število kulturnih skupin, med katere štejejo pevske zbore, orkestre, folklorne, gledališke, lutkarske, recitacijske, literarne in druge skupine, se bo do konca novega razvojnega obdobja 1981-1985 izdvojilo, oziroma povečalo od sedanjih 23 na 42. Na novo nameravajo ustanoviti: občinski dekliški pevski zbor, občinsko gledališko skupino in dramsko-recitacijske skupine v Velikem Gabru, na Čatežu, Selih-Sumberku, Trebelnem in v Dobrniču, skupine za družabni ples na Mirni, v Mokronogu, Trebnjem in Velikem Gabru, lutkarski skupini v Mokronogu in Velikem Gabru, krajevne knjižnice na Mirni, v Velikem Gabru, Dobrniču, na Trebelnem, Čatežu in v Šentlovrencu ter še štiri literarne in druge skupine. Prav tako naj bi do konca leta 1985 osnovali svojo likovno skupino in skupino, ki bi združevala avtorje, ki se ukvarjajo z umetniško fotografijo. Iz razvojnega načrta razberemo, da bo ost delovanja trebanjske Zveze kulturnih organizacij naperjena v področja, ki ..pomenijo vsebinsko preobrazbo v ljubiteljskem kulturnem delovanju". To delovanje pa bo zasnovano tako, da bo bodo prišle do izraza vsebina in razvojne oblike. 1 To pomeni, da bo skrb zajela vsa okolja, od vrtcev prek šol do društev, krajevnih skupnosti in delovnih organizacij. Velik poudarek dajejo na kulturno vzgojo, za katero pravijo, da bo ..sestavina vseh kulturnih akcij". To zahtevo bodo morali upoštevati občinska matična knjižnica, njena izposojevališča in Center za izobraževanje in kulturo. Kulturno delovanje naj bi bilo usklajeno, to pa bo Zveza kulturnih organizacij dosegla s poprejšnjim dogovorom z vsemi društvi. Se posebej je v srednjeročnem načrtu podčrtano, da je dolžnost Zveze kulturnih organizacij delovati v krajevnih-skupnostih in delovnih organizacijah tako, vztrajno in vse dotlej, dokler, te ne bodo vnesle kulture v svoje letne in srednjeročne načrte kot plansko sestavino. I. Z. Vse prej kot desetnica Kulturno-umetniško društvo novomeške tovarne zdravil praznuje letos desetletnico ustanovitve, in kot so dejali na nedavnem občnem zboru, nadvse uspešnega dela. Za dejavnost, ki je potekala pod geslom ..Kultura za vse", si je društvo prislužilo visoko republiško priznanje - srebrni znak ZKOS. Zunanja znamenja na začetku so bila črna in niti malo obetavna. Ustanovni dan je bil na petek, bilo je trinajstega, dan je bil mrakoben, tako da je za nesrečni začetek pravzaprav manjkala le še črna mačka. Toda v Krki niso bili nikoli vražje-verni, zaupali so drug drugemu in se, predani skupnemu smotru, precej lotili dela. Čeprav je pomenila kulturna dgavnost društvenikom brezplačno delo po opravljenih vsakdanjih dolžnostih na delovnih mestih, je vztrajno prizadevanje kmalu rodilo prve sadove. Sčasoma se je ljubiteljska kultura v Krki oblikovala v kadrovsko in organizacijsko jedro, iz katerega so vzniknile najrazličnejše kulturne aktivnosti v tej delovni organizaciji. Izjemno pozornost so posveti- li širjenju knjige in utrjevanju bralnih navad in to akcijo proglasili za stalno nalogo. Polagoma so povečali članstvo v knjižnicah, pripravljali srečanja s književniki, priredili knjižni sejem, prisluhnili akciji za boljšo materinščino, organizirali prodajne razstave knjig in podobno. Iz te vneme se je porodila zamisel, da bi izdali Zgodovino „Krke“ in farmacije na Dolenjskem, to pa je pomeni- lo tudi izboljšan odnos do arhivskega gradiva, ki so mu oskrbeli prostor in priprave za mikrofilmanje. Mogočno se je razrasla v Krki likovna dejavnost. Razstave in svobodna slikarska akademija so omogočile, da je čedalje več umetniških del obogatilo kulturno okolje v delovnih prostorih vseh oddelkov tovarne zdravil. V zamisli so imeli lasten film o svoji tovarni, vendar je del hotenj zajel tudi film „Ljudje ob Krki", ki gaje sofinacirala Krka. Ni moč prezreti vsestranske skrbi za kulturno življenje vseh zaposlenih, ki so ga usmerjali prek društva. Kulturno delovanje je poseglo v vse zvrsti, somišljenike in sodelavce pa pridobilo tudi v vseh strukturah zaposlenih. Nemara je v vsem tem tudi odgovor na vprašanje, zakaj kultura v novomeški tovarni zdravil ni desetnica, privesek ali le strošek na spisku tistih, ki jih je treba živeti, temveč enakopravna sobesednica za skupnim omizjem in kot nepogrešljiva dejavnost načrtovana tudi v planih Krke. I.Z. marca 1980 Knjižnica v številkah Zaloga knjižničnega gradiva, ki gp hrani novomeška Študijska knjižnica Mirana Jarca (skupaj z ljudsko, pionirsko in potujočo knjižnico), se je do konca minulega leta povečala na več kot 258.600 enot, od tega je bilo okoli 144.650 knjig. Knjižni sklad je postal bogatejši za 7.680 knjig (kupljenih je bilo nekaj nad 3.000, podarjenih kakih 1.700, drugo pa so bili obvezni primi Posebna zbirka se je obogaula za 7.700 enot, med katerimi je 552 rokopisov in 37 muzikalij. Lani je študijska knjižnica zabeležila približno 47.500 obiskov. V čitalnici je bilo. sposojenih 40.500, na dom pa 50.800 knjig. Število vpisanih bralcev (na vseh oddelkih) se je povečalo na 6.755. Študijska knjižnica pa je prirejala tudi razstave. Štiri so se zvrstile v njenih prostorih, pet jih je bilo v avli Doma J LA •?; 'po ena v tovarni zdravil Krka v Črnomlju. DOLENJSKI UST (TELEVIZIJSKI SPORED TOREK, 1. IV. PETEK, 28. III. (D labod i 8.55 TV V ŠOLI: Piva ježkova pomlad, Ruščina, Športna rekreacija in zdravje 10.00 TV V SOLI: Angleščina, Risanka, Zgodovina, Reportaža 14.55 TV V SOLI, ponovitev 16.20 SMUČARSKI POLETI, posnetek iz Harrachowa 17.20 POROČILA 17.25 MI SMO SMEŠNA DRUŽINA 17.40 PTIČJE STRAŠILO 18.05 BEOGRAJSKI FESTIVAL JAZZA: NOVI SINGERSI 18.35 OBZORNIK 18.45 CAS ISKANJA IN CAS ZORENJA Zadnja oddaja iz nanizanke o razvoju mišljena bo govorila o tem, da je otrok okoli sedmega leta starosti že sposoben prevzeti šolske obveznosti, dovzeten je za načrtno vzgojno-izobraževalno vplivanje, toda s „tem se razvoj njegovega mišljenja še ne zaključi. Formalno logično mišljenje kot vrh miselnega razvoja otrok doseže šele po dvanajstem letu starosti, ko dozoreva tudi telesno in osebnostno. Po puberteti se ta razvoj umiri, od posameznikove lastne miselne in telesne dejavnosti pa je odvisno, kdaj bo človek na višku svojih umskih moči in kdaj bodo te začele pešati. 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 SLOVENSKI KRAJI MED SEBOJ - VELENJE : TRBOVLJE 21.35 TIGROVE BRIGADE 22.30 V ZNAMENJU 22.45 NOČNI KINO: ZASEBNO ŽIVLJENJE SHERLOCKA HOLMESA V literarni zapuščini Conana Doyla sta L. Diamond in B. Wilder našla kup podrobnosti, na osnovi katerih sta sestavila scenarij za duhovit film o dogodivščinah znamenitega detektiva S. Holmesa in njegovega zvestega prijatelja dr. Watsona. Pred enajstimi leti je film, ki nudi obilo zabave, posnel Billy Wilder, glavna junaka pa igrata Robert Stephens in Colin Blakely. 16.40 Test — 16.55 Obzorja (oddaja za madžarsko narodnostno skupnost) — 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Mladinska oddaja — 18.45 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - 20.00 Gost urednik - 21.00 Včeraj, danes, jutri - 21.15 Človek in čas - 22.00 Amarcord (italijanski film) - 23.40 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov SOBOTA, 29. III. O labod 8.00 POROČILA 8.05 JAKEC IN ČAROBNA LUČKA 8.15 Z BESEDO IN SLIKO - A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 8.30 GLASBA ZA CICIBANE: NAŠA ČETICA KORAKA 8.45 OTROŠTVO MLADOSTI 9.15 PUSTOLOVŠČINA 9.4; N. Collins: LONDON JE MOJ 10.35 DELITEV OSEBNIH DOHODKOV PO REZULTATIH DELA 10.55 625 11.40 SMUČARSKI POLETI, prenos iz Harrachowa 14.00 POROČILA 14.45 IZGUBLJENE PUNCE, mladinski film Iz čehoslovaške kinematografije smo tudi na Slovenskem že videli dokaj izvrstnih mladinskih filmov. Tudi tale, Ki bo na sporedu to sobotno popoldne, govori o težavah mladih, ki se iznenada spopadejo s svetom odraslih. Režiser Antonin Kachlik je tudi pisec scenarija, ki ga je oprl na istonaslovni roman Karla Storkana. Gre za pripoved o dekletoma, ki se srečata pri obiranju hmelja in jeseni postanega sošolki na šoli za medicinske sestre. Zelo sta si različni, zato v njunem prijateljstvu pride do resnih zapletov, pri čemer imajo veliko vlogo odrasli. Igrajo Joroslavva Schallerova, Irena Švaro-va, Jana Bouškova, Dana Vlkova in drugi. 16.00 KOLINSKA-SLOVAN : ŽELEZNIČAR (Niš), prenos rokometne tekme 17.20 POROČILA 17.30 Sl BENKA : BOSNA, prenos košarkarske tekme 19.00 NAS KRAJ 19.15 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 L. Norgaard: VZPON MADSA ANDERSENA 20.55 SOBOTNI VEČER 23.00 PRIKAZNI, film Cathryn doma piše zgodbo o nosorogih, tedaj pa ji hoče nekdo 17.30 Test - 17.45 Zapisi z vasi - 18.30 Narodna glasba - 19.00 Dokumentarna oddaja - 19.30 Dnevnik 20.00 F. Flotovv: Marta - 21.20 Včeraj, danes, jutri - 21.30 Feljton - 22.00 Športnž sobota - 22.20 Kronika festivala mladih eksperimentalnih odrov NEDELJA, 30. III. Olabod i 9.10 POROČILA 9.15 PEVSKI TABOR ŠENTVID 9.40 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 10.35 OTROŠKA ODDAJA 11.35 TY KAŽIPOT 12.00 SMUČARSKI POLETI, prenos iz Harrachovva 14.00 POROČILA 14.40 POTOPLJENA MESTA, dokumentarna oddaja 15.25 JUGOSLAVIJA : ROMUNIJA, prenos nogometne tekme (med odmorom (ŠPORTNA POROČILA) 17.20 RISANKA 17.25 POROČILA 17.30 DAMA IZ ŠANGHAJA, film Ta film je eno tistih del Orsona Wellsa, o katerih se je zelo veliko pisalo. Režiser, ki igra tudi glavno moško vlogo, je film posnel po kriminalki domala neznanega S. Kinga, U. Gregor in E. Patalas pa sta v svoji zgodovini filmske umetnosti o tem Wellsovcm filmu, kije nnastal 1947, zapisala tudi tole: „Namerno trivialna detektivska zgodba nudi samo izgovor za nadrealistično panoramo sodobne družbe in njenih mitov. Denar, žena, šansa - to so PONEDELJEK, 31.111. Olabod i 8.55 TV V ŠOLI: TV vrtec, Kultura govoijenja, Pokrajina 10.00 TV V ŠOLI: Materinščina, Risanka, Zemljepis 14.55 TV V ŠOLI, ponovitev 16.25 KMETIJSKA ODDAJA 17.25 POROČILA 17.30 MINIGODCI V GLASBENI DEŽELI 17.45 MALA ČUDESA VELIKE PRIRODE 18.00 TREB/ '.NATl Kako je dandanes na cestah? Četudi primanjkuje goriva, je avtov vse več, za krmila pa sedajo tudi mladi, ki hočejo uživati v hitri vožnji. Neveščost in nepoznavanje prometnih predpisov terjata tudi krvav davek. Treba je znati voziti vse, pa naj gre za avto, kolo s pomožnim motorjem ali kolo. Treba pa se je znati na cesti tudi obnašati. 18.10 IZOBRAŽEVANJE, NAŠ DOŽIVLJENJSKI SPREMLJEVALEC Delo terja nenehno dopolnilno izobraževanje in usposabljanje. Dandanes je človek učenec vse življenje, pa naj bo navaden delavec, mojster, inženir, profesor, zdravnik ali znanstvenik. Cim bolj je nekdo izobražen in čim več zna, toliko bolj čuti razvoj kot deroči tok nenehno novih spoznanj, ki odnašajo stare in prinašajo nove resnice. 18.35 ; ZORNIK ■ .45 MLADINSKA ODDAJA I 5 RISANKA RNODOZRNA ‘m-vnik Madetoj: JUHA, opera , Iji operne umetnosti goto- nio zamudili priložnosti za .k e opere Juha, ki jo je po 1 vni noveli Juhania Ahe »končal skladatelj Leevi 2 Olabod 9.10 TV V SOLI: Moja šola, Poštni nabiralnik, Dnevnik 10 10.00 TV V SOLI: Dokumentarni film, Risanka, Glasbeni pouk, Pisatelji med nami 16.05 ŠOLSKA TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti, Pravemu človeku pravo delo, Streha v naravi Prvi prispevek bo šolaije poučil, kako ugotavljajo nerazvitost oz. razvitost posameznih dežel. Alije za določanje tega glavni samo narodni dohodek ali kaj drugega? Govor bo tudi o tem, ali se razlika med nerazvitim in razvitim svetom veča ali manjša ter kakšne so možnosti nerazvitih v gospodarski tekmi z razvitimi državami. Zatem bo beseda tekla o psihologiji dela kot znanosti, ki si prizadeva ustrezno obravnavati vlogo človeka v stehni-ziranem sistemu dela. Šlo bo za prikaz tega, kako se človekove delovne zmogljivosti vsklajujejo z zahtevami sodobnih proizvodnih sredstev. Za zaključek se bodo učenci poučili še o tem, kako pomembno je, da znamo za potrebe splošnega ljudskega odpora vsak grm spremeniti v vojašnico. 17.05 POROČILA i7.io jakec in Čarobna luC- KA 17.25 PISANI SVET 18.00 JUGOSLOVANSKI NARODI V PLESU IN PESMI: BiH 18.30 OBZORNIK 18.40MOSTOVI, oddaja za madžarsko narodnostno skupnost 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 AKTUALNA ODDAJA 20.55 B. Prus: LUTKA 22.15 V ZNAMENJU 22.30 ZA LAHKO NOC 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Književni klub - 18.45 Narodna glasba - 19.30 Dnevnik - 20.00 Glasbena oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Družbena tema - 22.00 Pesmi in pesniki — 22.30 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov SREDA, 2. IV. po telefonu dopovedati, da so njenega moža videli z drugo žensko. Mož se vrne domov in ženo pomiri, toda za junakinjo se začnejo druge muke. V morečih sanjah se srečuje z mrtvim ljubimcem, obišče jo še en ljubimec s hčerko... V tem irsko-ameriškem filmu je hotel znani režiser Robert Altman pokazati, kako junakinja nemočno lebdi med preteklostjo in prihodnostjo, prikazni pa ne begajo le rjo, ampak z grozljivimi primesmi strašijo tudi gledalce. Igrajo Susannah York, Rene Auberjonois, Marcel Bozzuffi, Hugh Millais, Cathryn Harrison, John Morley in drugi. Olabod 9.30 TV V SOLI: Lutkovni film 10.00 TV V SOLI:'Izobraževalna oddaja, Risanka, Predšolska vzgoja, Zgodba 17.20 POROČILA 17.25 A. Ingolič: UDARNA BRIGADA 17.40 TISOČ LET BIZANTINSKEGA CESARSTVA 18.10 MLADI GLASBENIKI NA TEKMOVANJU VILLA LOBOS 18.40 OBZORNIK 18.55 NE PREZRITE 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 FILM TEDNA: POSLEDNJI PODVIG DIVERZANTA OBLAKA (po filmu PORTRET REŽISERJA VATROSLAVA MIMICE) Josip Crnkovič, imenovan OBLAK, je veteran revolucije. Zdaj mimo živi v hiši, ki jo obkrožajo mestni nebotičniki Zaradi naključnega zapleta z nekim nogometašem1 postane Oblak oseba, okrog katere se začnejo sukati čudne reči. Sledijo grožnje, pozabljena ne ostane nekdanja odločba, po kateri je treba njegovo hišo porušiti, saj vendar kvari arhitektonski videz naselja. Toda Oblak se zna postaviti za svojo pravico. Nekateri skušajo zadevo utišati, toda prekaljen partizan s tem ni zadovoljen, sam najde najboljšo rešitev in moralna zmag* je končno njegova. Taka je vsebin^ ska zasnova filma, ki ga je znani hrvaški režiser (njegovi so filmi Nevihta, Prometej z otoka Viševice, Ponedeljek ali torek, Kmečki upor 1573 in drugi) posnel pred dvema letoma, v ijem pa igrajo Pavle Vujisič, Slavica Jukič, Jagoda Ka-loper, Marina Nemet, Ivica Pajer, Ratko Bujan in drugu 22.05 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - I 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja — 18.15 Izobraževalna oddaja — 18.45 Glasbena oddaja — 19.30 Dnevnik - 20.00 Izbor v sredo — 21.30 Glasbena oddaja — 22.15 Dnevnik ČETRTEK, 3. IV. Olabod 9.10 TV V ŠOLI: Obiščimo hranilnico, Človeški organi, Geometrija »ma fetiši Amerike in poznega kapitalizma, ki imajo prozorno fasado, skozi katero proseva dovršena korupcija.” Igrajo Rita Hayworth, Everett Sloane, Glenn Anders, Ted de Corsia, Erskine Sanford, Gus Schilling in drugi. 18.55 MOST, glasbena risanka 19.10 RISANKA 19.26 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 S. Lukič: ZLOM 21.35 REPORTAŽA 22.15 V ZNAMENJU 22.25' ZABAVNOGLASBENA ODDAJA 22.40 ŠPORTNI PREGLED 15.55 Nedeljsko popoldne - 19.30 Dnevnik - 20.00 Dokumentarna oddaja - 20.50 Včeraj, danes, jutri - 21.10 Kratek film -21.30 Igrani film - 23.00 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov 18.40 MLADI O MLADIH Tokratna oddaja bo obravnavala mladega človeka v stiski ter (ne)moč in (ne)znanje tistih, ki naj bi mu pomagali. Statistika govori o tem, da mladi pogosto iščejo izhod iz duševnih stisk v samomorih, pravega vzroka za to zadnje dejanje običajno ni moč najti, zato se velja vprašati, kako se družba vede do mladih, da do takih skrajnih primerov sploh lahko pride. 10.00 TV V SOLI: Kemija, Risanka, Umetnost, Zgodba 15.55 ŠOLSKA TV: Ekonomska pogojenost neuvrščenosti, Pravemu človeku pravo delo, Streha v naravi 16.55 POROČILA 17.00 ŽIVLJENJE NA ZEMLJI 18.00 OTROŠTVO MLADOSTI 18.30 OBZORNIK 19.10 RISANKA 19.24 ZRNO DO ZRNA 19.30 DNEVNIK 20.00 V ŽIVO 21.35 GLASBENI MAGAZIN 22.20 V ZNAMENJU 17.10 Dnevnik v madžarščini - , 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.15 Znanost — 18.45 1 Glasbena oddaja - 19.30 Dnevnik - j 20.00 Neposredni stiki - 22.00 Včeraj, danes, jutri - 22.05 Kroni- J ka festivala malih eksperimentalnih : odrov PRVI RADIJSKI PROGRAM Madetoj. Uprizorili so jo leto dni pozneje, na opernem odru pa se ni znašla vse do pred treh let, ko jo je najprej koncertno izvedel simfonični orkester finskega radia, takoj zatem pa so jo posneli tudi za televizijsko predvajanje. Ta posnetek bodo drevi zavrteli tudi ljubljanski televizijci. 21.50 V ZNAMENJU 22.05 KULTURNE DIAGONALE PETEK, 28. III. 8.08 Z glasbo'v dober dan. 8.30 Glasbena pravljica (B. Čopič - K. Ci-pci: Ježeva hišica). 9.05 Z radiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti. 12.30 , Kmetijski nasveti (Silva Av-šič: Izbira sort za zgornjo setev sola-' te). 12.40 Pihalne godbe. 13.50 Človek in zdravje. 14.05 I. Stravinskega koncertni plesi za komorni orkester. 14.25, Nasi poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30, Napotki za turiste. 15.35 , Zabavna glasba. 18.00 Razgledi po slovenski glasbeni literaturi. 18.30 S knjižnega trga. 19.45 Minute z ansamblom Vitala Ahačiča. 20,00 Uganite, pa vam zaigramo. 21.05 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.30, Besede in zvoki iz logov domačih. 23.05, Lirični utrinki. 23.10,Petkov glasbeni mozaik. 0.05 - 4.30 Nočni program. SOBOTA, 29. III. 8.08. Pionirski tednik. 9.05, Z radiom na poti. 10.05/Sobotna matineja. 11.05,Zapojmo pesem. 11.20 Svetovna reportaža. 11,40,Zapojte z nami. 12.10,Godala v ritmu. 12.30 Kmetijski nasveti ( Joža Urbas: Pomembne lastnosti plemenskih svinj). 12.40 Veseli'domači napevi. 14.05 Kulturna panorama. 15.30.Zabavna. pozdravljajo. 13.20, Za kmetijske froizvajalce. 13.50 , Pihalne godbe. 4.05, Humoreska tega tedna (B. Hrabal' Bi radi videli Prago?). 14.25,S popevkami po Jugoslaviji. 15.10, Pri nas uoina. 15.30 Nedeljska reportaža. 15.55 Listi iz notesa. 16.20 Gremo v kino. 17.05 Popularne operne melodije. 17,.50 Zabavna radijska igra (Odd Selmer: Potovanje v Ameriko). 19,45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20, Skupni program JRT. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 .Mozaik melodij in plesnih ritmov. 0.05-4.30 Nočni program. PONEDELJEK, 31. III. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.25 Ringaraja. S.40 Izberite pesmico. 9.05 .Zradiom na poti. 11.35 Znano in priljubljeno. 12.10 .Veliki revijski orkestrii . 12,30 Kmetijski nasveti (Tatjana Brumat: Orhideje). 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05, ftijo amaterski zbori. 14.25 Naši poslušalci čestitajo in po-zdn " - - — - - 18.1 besedi. 20.30 Tipke in godala. 21.05 Radij ska igra. 22.30 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana. 23.05 Lirični 17.10 Dnevnik v madžarščini - 17.30 Dnevnik - 17.45 Otroška oddaja - 18.00 Pravljica - 18.15 Izobraževalna oddaja - 18.50 Tele-sport - 19.30 Dnevnik - 10.00 , Znanost 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Crni kruh (nadaljevanka) - 22.30 Kronika festivala malih eksperimentalnih odrov glasba; 17.05 .Spoznavajmo svet in domovino. 18.30. Iz dela GMS. 19.35 Mladi mostovi. 20.00 Koncert iz naših krajev. 21.30 Oddaja za naše izseljence. 23.05 ,Lirični utrinki. 23.10 Portreti jugoslovanskih ustvarjalcev in poustvarjalcev za lavne glasbe; 0.05 .- 4.30 Nočni program. NEDELJA, 30. III. 7.30 Zdravo, tovariši vojaki! 8.07 Veseli tobogan. 9,05 Se pomnite, tovariši? 10.05 Panorama lahke glasbe; 11.00, Pogovor s poslušalci. 11.10, Nijši poslušalci čestitajo in zdravljajo. 15.30 , Zabavna glasba; 18.00,Naša glasbena izročila. 18-25 Zvočni signali. 20.00 .Kulturni globus. 20.10 Jz naše diskoteke. 21..05 Glasba’velikanov. 22.30 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Lirični utrinki. 23.10 Za ljubitelje jazza. TOREK, 1. IV. 8.08 ,Z glasbo v dober dan. 8.30,lz glasbenih šol. 9.05 Z radiom na poti. 1,1.35, Znano in priljubljeno. 12.10, Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti (Vrt v aprilu). 12.40,Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.30, Zabavna glasba. 18.00 Operne arije in monologi. 18.30 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj. 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in utrinki. 23.10 S popevkami po Jugoslaviji. 0.05^4.30 Nočni program. SREDA, 2. IV. 8.08,Z glasbo v dober dan. 8.30 Pisani svet pravljic in zgodb. 9.05 Z radiom na poti. 11,.35 ,Znano in pri' ljubljeno. 12,10 .Veliki zabavni orkcJ stri; 12. 30 Kmetijski nasveti (Magda Jamšek: Sajenje vinske trte). 12.40, Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14-05 Razmišljami, ugotavljamo .. .,14.25,Naši poslušalci če-, stitajo in pozdravljajo. 15.30 Zabavna glasba; 18.00 Zborovska glasba v prostoru in času. 18.15 Naš gost- 18.30, Kaj raji poslušajo. 20.00 Koncert za besedo (Haiku). 20.25 Minute z violinistom A. Reinerjem- 21.05, 200 let slovenske opere- 22.30,Revija slovenskih pevcev zabavne glasbe; 23.10 Jazz pred pol-nočjo. 0.05-4.30. Nočni program- ČETRTEK, 3. IV. 8.08 Z glasbo v dober dan. 8.30 Mladina poje. 9.05 ,Z radiom na p°' ti. 1,1.35, Znano in priljubljeno- 12.10 , Znane melodije. 12.30 Km®-tijski nasveti (Dragica Kralj: Opis lani potrjenih novih sort hmelja)- 12.40 ,Od vasi do vasi. 14.05 Mehu1' čki. 14.20 Konccrt za mlade poslu' šalcc. 1,4.40 Jezikovni pogovori- 15.30, Zabavna glasba. 18.00 Vsa zemlja bo z nami zapela. 18.15 .L°' kalne radijske postaje se vključujejo- 18.35 , Balada, serenada in burlesk® J. Suka. 19.45 Minute z ansamble111 Jožeta Kampiča. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov- 21.05 Literarni večer (Calderon ?e la Barca). 21.45, Lepe melodije- 22.30 Plesna glasba iz Jugoslovan skih studiev. 23.05 Lirični utrink'' 23.10 Paleta popevk jugoslovanski'1 avtorjev. 0.05 r4.30 Nočni program- ŠPORTNI KOMENTAR Asi kot spodbuda Nov dokaz, da kegljanje ni le gostilniški šport Gostinci že vedo zakaj so kegljišča skoraj praviloma ttsla ob gostinskih objektih. Menda se še tako mastne naložbe kaj hitro vrnejo. Pretiravali bi, če bi vsa fagljišča metali v isti koš. Tam, kjer so kegljišča tudi pribežališča klubov, že zaradi tega vlada pravi tekmovalni športni duh. V, Krškem hotelu Sremič je npr■ direktor Peter Markovič hkrati tudi predsednik tamkajšnjega kegljaškega kluba. Vrhunsko srečanje najboljših kegljačev na svetu konec tedna je dokaz, da Krčani niso dobri prireditelji le v speedwayu, po čemer so najbolj znani, temveč domala v vsem, česar se lotijo. Nf šala imeti v gosteh take mojstre kegljanja, kot sedanjega svetovnega amaterskega prvaka Tismanaruja, in tri nekdanje-prvake. Vrhunsko tekmovanje je pomembno tudi za nadaljnji kakovostni dvig tega športa.. Gledalci, bodisi iz vrst domačinov ali sosednjih občin, niso zamudili priložnosti, da si ne bi ogledali ase pri delu. Žal so bili prostori za gledalce pretesni. Ob vsem tem je zanimiva še ena podrobnost, običajno zanemarjena na naših kegljiščih. Prepovedano je bilo kaditi celo za stoli gledalcev, kaj šele na samem kegljišču. Šlo je pač za mednarodne predpise. Če bi se. tega držali tudi sicer, bi kegljanje v marsičem izgubilo neupravičen gostilniški prizvok, saj dostikrat zavit v dim komaj vidiš keglje na kraju steze, kaj šele, da bi lahko pošteno zadihal v tekmovalnem duhu.. ,, ALFRED ŽELEZNIK Od kegljev »letele iskre” V Krškem in na Senovem so se pomerili vrhunski kegljači Romunije in Jugoslavije Malokateri pristaš kegljanja iz Posavja je v soboto manjkal v krškem hotelu Sremič, ko so se na tamkajšnjem kegljišču merili najboljši obeh spolov iz Romunije in naše države. Na pravcati reviji na senovškem kegljišču so v nedeljo domačini sprejeli goste celo z godbo. (2.541:2.538. podrtih kegljev). Med našimi je bila najboljša Biserka Per-man (442 podrtih kegljev), Ana Petrescuiz Romunije pa jih je podrla celo 454. Svetovni prvak Josif Tismanar je pokazal kaj zna, v Krškem je podrl 988 kegljev, na nedeljski reviji pa je na Senovem že z 958 podrtimi keglji postavil rekord kegljišča. V Krškem Res je bilo ta dva dni kaj videti. Krčani so pripravili sprejem pred delavskim domom. Prostor nam ne dopušča navedbe vseh gostov s pozdravnimi govori. Med gosti so bili generalni konzul prijateljske Romunije v Zagrebu Nicolae Ficiu, gncral-ni sekretar kegljaške zveze Romunije Ladislav Scoeerc in kajpak tudi predsednik kegljaške zveze Jugoslavije Avgust Likovnik. Tekmovanje so pričele ženske. Naše predstavnice so izvrstne gostje premagale za bore tri keglje KOČEVJE : HIDRO 4951:4974 Na kegljišču Doma JLA v Ribnici so kegljači Kočevja doživeli poraz v okviru 1. skupine ljubljanske kegljaške podzveze. Gostje so bili veliko boljfi, njihov tekmovalec Krašna pa je podrl 893 kegljev. Med Kočevci so bili najboljši Pajnič (849), Radulovič 848) in Rački z 829 podrtimi keglji. za sedanjim svetovnim prvakom ni mnogo zaostajal Miro Steržaj (972 kegljev) naš Laszlo Jager mu je bil za petami le s kegljem manj. Naša vrsta je premagala goste z 5.592 proti 5.496. Na nedeljskem srečanju na Senovem so imeli boljši dan gosti iz Romunije, ekipni zmagi sta slavili moška in ženska ekipa; jugoslovanske kegljače so premagali z razliko 41 kegljev, ženske pa z 52 keglji. Srečanje je bilo prijateljsko ne le po uradnem koledarju obeh državnih kegljaških zvez, temveč tudi po vzdušju. A. 2. Odločilo bo naslednje kolo Novomeščani tesno izgubili v Mariboru - V naslednjem kolu kar dva derbija - Podbočje visoko zmagalo, Kočevje le za koš. Beti pa je doma ob točki__ Novomeškim košaikaijem se že ves čas otepa poraz na domačem terenu v začetku tekmovanja proti neposrednemu tekmecu za vrh razpredelnice Braniku iz Maribora. Tudi z minimalnim porazom v dvanajstem kolu v Mariboru bi ostali na vihu lestvice. Sicer pa bo odločilno naslednje kolo, ko se bodo med sabo pomerile vse štiri najbolje uvrščene ekipe: Novo mesto doma z Domžalami, Branik pa bo gostoval pri četrtouvrščenem Fructalu v Ajdovščini. BRANIK - NOVO MESTO 75 73 (43:35) Novomeški košarkaiji so v Mariboru zamudili priložnost, da bi se ■gralcem Branika maščevali za nesrečen poraz na domačem igrišču na začetku tekmovanja, zlasti še, ker so domačini nastopili brez dveh najboljših igralcev. Vendar so si domačini z borbeno igro v začetku pridobili prednost, ki je ob koncu prvega polčasa znašala osem točk. Vendar so se morali Mariborčani v drugem polčasu ob podpori kakih i 250 gledalcev še krepko potruditi, da sta točki ostali doma, saj bi i lahko odšli tudi v Novo mesto, če bi ! bili gostujoči košakaiji proti koncu tekme bolj zbrani in natančni. Novo mesto: Seničar 6, Skube 4, Munih 14, Ivančič 15, Šupič 4, upevec 16, Plantan 14. Kot že rečeno, je naslednje kolo zelo pomembno za štiri najbolje uvrščene ekipe. Novomeščani, ki bodo gostili igralce Domžal, so v prvem delu v Domžalah visoko ZMAJARJEM ZAGODLO VREME Krški klub za letenje z zmaji »Krila ’ je nameraval v nedeljo med Lisco in Kompoljem izvesti republiško tekmovanje v tem Športu. Verjetno še bolj kot tekmovalci so bili prikrajšani gledal-P’ ki so kljub slabemu vremenu naprej pogledovali proti (v oblake in- meglo zavitem) vrhu najvišje posavske gore. Ce bi bilo J^eme kolikor toliko primerno, P1 se verjetno spustilo v dolino 1 - * kar 50 - zmajarjev. Nekateri so j Poved letenja slutili že doma *n se niso podali na pot. Vseeno ~ J‘h je zbralo 25. Kej se pogoji nhiV^no letenje niso izboljšali do popoldneva, se je večina lfr*čnova'cev odpeljala s člani nki*2?3 kluba proti njihovemu “^čajnemu ,Stališču” blizu vrtanj e vice. V soboto se je z j. e uspešno pognala četverica v«iff0V| ki tod letajo skoraj vsak'konec tedna. .__________________________________ A. Z., izgubili, vendar so Domžale v tem kolu doma presenetljivo izgubile s Kraškim zidaijem, poleg tega pa je pri košarki prednost domačega terena precejšnjega pomena. Prav taVo je negotov izid drugega derbjja med Fructalom in Branikom; Ajdovci so v zadnjem kolu zmagali v gosteh, Brinik pa mora igrati na vso moč, če hoče obdržati čelno pozicijo, ki ga vodi v višje tekmovanje. SPET PORAZ DOMA Metliški košarkarji so spet razočarali svoje še zdaleč ne več tako številne navijače, saj so v zadnjem kolu doma za točko izgubili proti ekipi Lokainvest Po lepih uspehih in dobrih igrah Beti v prejšnjih sezonah metliški košarkaiji nikakor ne morejo priti v nekdanjo formo. Vsekakor bo treba v metliških košarkarskih vrstah kaj spremeniti, če hočejo ekipi spet povrniti nekdanji ugled in košarko ponovno postaviti na vrh po priljubljenosti med nekdaj res številnimi privrženci. V vzhodni skupini slovenske lige pa se ekipa Podbočja kar dobro drži in je po visoki zmagi v zadnjem kolu nad Elektro s 103:86 na četrtem mestu. V naslednjem kolu gostuje Beti pri Trnovem, igralci Podbočja pa potujejo v Dravograd. • TESNA ZMAGA Igralci Kočevja so z zadnjo zmago nad Lesonitom z 98:96 trenutno na drugem mestu na lestvici v zahodni skupini Žal pa kakih 150 gledalcev z igro v zadnjem kolu ni bilo zadovoljnih. Kaže, da so Kočevci nasprotnike, ki so jih premagali že v prvem delu prvenstva, podcenjevali, kar bi se jim kaj lahko maščevalo. Podcenjevanje je nevarno celo za precej boljše ekipe, in to v vsakem športu. Kočevje: Mihelič 4, Popovič 12, Gašparac 4, Selan 4, Gerger 28, Ambrožič 11, Grgorič 16, Papež 2, Bončina 17. 9 < 1 Poraz Inlesa V pomladanskem kolu Ribničani izgubili na Reki V prvem kolu pomladanskega dela druge zvezne rokometne Uge je ribniški Inles gostoval na Reki m izgubil z moštvom Kvarnerja z rezultatom 23:18 (11:11). Pred 700 gledalci je bila igra v prvem delu enakovredna in tako se je polčas končal neodločeno, v drugem polčasu pa so bili domačini boljši in zmagali s petimi goli razlike. Igralci Inlesa so slabo izvajali sedemmetrovke, saj so od petih dosojenih naj strožjih kazni dosegli le dva zadetka. Gole za Inles so dali: J. Ilc in Ambrožič po 5, D. Ilc 4, Križman 2 ter Putre in Ker-snič po 1. Trenutno je Inles z Tl točkami na sedmem mestu,' v naslednjem kolu pa bo doma igral z Borcem. NOVOMEŠKI PARAPLEGIKI V FINALU Na prvem košarkarskem turnirju regijskih društev zveze paraplegikov Slovenije v Ljubljani, ki se ga je udeležilo sedem ekip - priredili so ga v počasitev mednarodnega dneva invalidov - je ekipa novomeškega društva dosegla lep uspeh, saj je zasedla drugo mesto, potem ko je v finalni tekmi izgubila z Ljubljano. To ligaško tekmovanje bo imelo skupaj šest kol. Naslednji turnir bo prihodnji mesec v Ptuju. POTRJENO PRIJATELJSTVO - Izmenjava značk med zveznima kapetanoma Rogerjem Cunatom iz Romunije (na desni) in našim Duljanom Smoljanovičem ter igralci. (Foto: Železnik) V derbiju obe točki Elanu Druga zaporedna zmaga Bele krajine, ki je visoko premagala prvouvrščeni Koper - V škem prvenstvu. Med tekmoval(a Kočevju edini gol tik pred koncem tekme — V prihodnjem kolu Elan: B. krajina nete selekcije je dosegel lep uspeh ____________________________________ _________________________Sandi Marinšek iz Kočevja, ki se je LEP USPEH KOČEVSKEGA TELOVADCA V soboto je bilo v Ljubljani tek-1 movanje za 21. Runkov memorial za telovadce in telovadke druge in tretje republiške selekcije. Tekmovali pa so tudi najboljši tekmovalci in tekmovalke četrte in pete selekcije, za katere je bilo to tekmovanje kvalifikacija za udeležbo na republiškem prvenstvu. Med tekmovalci Že v drugem kolu spomladanskega dela prvenstva v slovenski nogometni ligi sta se v dolenjskem derbgu pomerila Kočevje in novomeški Elan, ki so ga z minimalno prednostjo dobili gostje, medtem ko je črnomaljska Bela krajina doma visoko premagala vodilno moštvo Kopra, tako da so črnomaljski nogometaši na drugem mestu lestvice. Sicer pa je bilo deževno in mrzlo1 prej kot primemo za igro. i vreme vse OBČNI ZBOR ŠD GABRJE Športno društvo Gabrje vabi vse ljubitelje smučanja, nogometa in šaha na redni letni občni zbor, ki bo v nedeljo, 30. marca, ob 9. uri v gabrski osnovni šoli. KOČEVJE - ELAN 0:1 (0:0) Kljub razmočenemu in blatnemu igrišču ter mrzlemu, deževnemu vremenu je kakih 150 gledalcev videlo precej borbeno igro. Ves čas je minil v dokaj izenačenem boju in ko je ža kazalo, da se bosta moštvi razšli vsak s po eno točko in da gledalci ne bodo videli zadetka, je Venta tri minute pred koncem tekme po hitrem nasprotnem napadu dosegel gol in gostom zagotovil obe točki, kar je za pomlajeno ekipo Elana gotovo velik uspeh. Kočevje: Struna, D. Rajšelj, Klarič, Intihar, S. Rajšelj, Dobrič, Zmagi v gosteh in doma Igralke Krke boljše v Gorjah, pionirjevci pa doma -naslednjem kolu oboji do novih točk? ^EMORIALNI TURNIR Je ro] ^ počastitev občinskega praznika Komet ni lrli.K Inlnr i ■» D ihninn t*i klub Inles iz Ribnice turnir i memorialni mladinski vSSf V°vš>n-ZobeC. Na v ^,v«n-40bec. Na prireditvi Inl£?1JUn.na bivša predsednika RK Jelm,;!? ,tokrat nastopile tri ekipe. Inlp S le premagala Inles s 14:13, izeuhii l0V?n z 21:20> Slovan Pa Je Za n^uUi ! 2 Jelovico in to s 16:14. 6LisiKvJga ‘gralca je žirija pro-bU Ut rca iz Slovana, najbolj« je na j"e?°v vratar Lovšin, med strelci JP. .najbolje odrezal Mate iz Brok^i• Je dosegel 18 golov. Veliki Jelnu^m P0*^1 Je zmagoviti ekipi Tv-o i?0 predal sekretar ribniške ‘KS Franc Levstek. M. G., -č Obe novomeški odbojkarski vrsti, ženska in mo&a, sta tokrat zmagali, fantje doma proti Izoli, deldeta pa v gosteh v Gorjah, medtem ko so igralke Kočevja izgubile doma. PIONIR - IZOLA 3 : 2' Novomeščani so tesno premagali goste iz Izole, ki so dobili prva dva niza. Igralcem Pionirja bi se podcenjevanje gostov kmalu hudo maščevalo. Prva niza so dobili gostje na 14 oziroma 11, potem pa so sc domači igralci bolj zbrali in ostale tri nize gladko dobili. Pionir: Vernik, Babnik, Graber-ski. Kosmma, Primc, Skrbe, Kolarič, Brulc, Pečar. GORJE - KRKA 2 : 3 Z zmago v Gorjah so igralke Krke pristale na šestem mestu razpredelnice. Tekma v Gorjah se je končala z najtesnejšim izzidom, odločilni peti niz pa so Novomeščanke gladko dobile s 15 : 6. Krka: Rajer, Zevnik, Boh, Brajei, Vidlinovič, Bregar, Urbančič, Gostiša, Hegediš. Igralke Kočevja so doma gladko izgubile z vrsto Tabora in so na zadnjem mestu/ V prihodnjem kolu lahko igralke Krke pridejo do novih točk, saj igrajo doma s Taborom, medtem ko Kočevje na gostovanju pri vodeči ekipi Bleda skoraj nima možnosti za zmago. Igralci Pionirja pa bodo skušali dobiti novi dve točki na gostovanju pri zadnjeuvr-ščeni vrsti Plamena. Briški, Buzuk, Gyerek, Kozič, Kovač. Elan- Jerman, Petretič, Vujičič, Pavlin, Avbar, Pehaj, Princ Ban, Metelko, Venta, Žnidaršič. BELA KRAJINA KOPER 4:0 (2:0) Črnomaljski nogometaši so proti prvouvrščeni ekipi Kopra prikazali eno najboljših in najbolj borbenih iger. Njihova visoka zmaga je povsem zaslužena in je plod dobre, borbene in kolektivne igre, za kar velja pohvaliti prav vse igralce. 2al pii je bila včasih igra tudi precej groba, česar je morda krivo tudi težko, razmočeno in blatno igrišče, tako da je dober sodnik Bučar iz Novega mesta pokazal kar štiri rumene kartone - dva Črnomaljcem in dva igralcema Kopra - ter izključil igralca 'a. gostujoče ekipe. Več kot 400 gledalcev je bilo zadovoljnih z igro domačih nogometašev, še posebej pa z visoko zmago in lepimi zadetki Gole so dosegli: Grguras Curk, Železnjak in Vaj s. Bela krajina je sedaj na drugem mestu s 16 točkami, dve manj ima Kočevje na tretjem, Elan pa je četrti z 12 točkami. Zev prihodnjem kolu bo spet zanimiv dolenjski derbi, ko se bosta v Novem mestu pomerili enajsterici domačega Elana in črnomaljske Bele krajine; prvo tekmo v Črnomlju so prepričljivo dobili Belokranjci. Kočevje pa gostuje pri zadnjeuvrščenem Primorju. TEČAJ ZA NOGOMETNE SODNIKE Medobčinska zveza nogometnih sodnikov iz Novega mesta pripravlja v petek in soboto, 4. in 5. aprila, tečaj za nogometne sodnike. Prijave uvrstil lahko kandidati pošljejo na medob-činsko zvezo nogometnih sodnikov meški Novo mesto do 29. marca. POVEDEL NIKO POPOVIČ Pričelo se je posamično kegljaško prvenstvo Dolenjske, na katerem sodeluje 40 kegljačev iz Trebnjega, Meiike, Novega mesta in Črnomlja. Naj 3rej so se pomerili na kegljišču v Domu JLA v Novem mestu; po tem nastopu presenetljivo vodi N. Popovič iz Metlike z 874 podrtimi keglji, sledijo J. Popovič (Metlika) 873, Zidanek (Pionir) 872, Bartolj (Mercator) 855, B. Vesel 853, Blažič 840, Bratož 840, Mohorič 939, Zupančič (vsi Novo mesto) 839 itd. Lareki prvak Badovinac je šele 26. V soboto in nedeljo se bodo pomerili na kegljišču Loka v Novem mestu. * SEVNIŠKI HITROPOTEZNI TURNIR Na rednem hitropoteznem šahovskem turnirju šahovskega kluba Milan Majcen iz Sevnice je med 13 šahisti zmagal Ivivn Levičar, drugo-kategornik, ki je zbral 12 točk. Sledijo: Manfred Majerle (9,5 točke), Janko Blas (8,5), Jože Blas (7,5), Jože Kolman itd. J. B. ATLETSKI MNOGOBOJ ZA PIONIRJE Pred kratkim so v Brežicah pripravili občinsko prvenstvo v atletskem mnogoboju za pionirje. Pomerili so se v teku na 20 m, skoku v višino, daljine ter suvanju medicinke. Tekmovanja se je udeležilo 74 pionirjev in pionirk iz štirih osnovnih šol. Dosegli so nekaj zelo dobrih rezultatov, kar še posebej velja za 12-letnega Robija Kocha iz OS Bizeljsko, ki je premočno zmagal'med mlajšim, pionirji; zlasti dober rezultat je dosegel v skoku v višino: 155 cm. V posameznih kategorijah so zmagali: mlajše pionirke: Elica Savnik, OS Brežice; mlajši pionirji: Robert Koch, OS Bizeljsko; starejše pionirke: Helena Urbanč, OS Cerklje; starejši pionirji: Primož Tasič, OS Brežice. P. ROVAN uvrstil na prvo mesto; Med dekleti v drugi in tretji selekciji sta ■ novomeški vrsti zasedli tretje mesto,- med posameznicami v peti selekciji pa je bila Novo meščanka Kavškova druga. SEVNICA: DOBRI STRELCI Na strelišču starega kegljišča v sevniškem gasilskem domu je občinska strelska zveza v nedeljo priredila občinsko tekmovanje v streljanju z zračno puško. Število ekip ze opozarja, da bo treba v bodoče pripravljati izbirna tekmovanja. Zmagali so Boštanjčani (1.358 krogov), pre4 Kovinarjem I (1.323), Kopitarjem, Jutranjko in Lisco« Iz ,Lisce je prišla tudi edina ženska-ekipa. Strelke so zadele 1.001 krog, posebno vzpodbudno zanje je, da so zadele več kot moški strelci iz tovarne. KEGLJANJE RIBNICA : ELEKTRO 4869:4864 V tekmi 1. kegljaške podzveze ] ce zasluženo zmagalo. V domači ekipi so bili najboljši Radivojevič s 835 podrtimi keglji, Marolt (830) in Turk (817). skupine ljubljanjske veze je moštvo Ribni- VETERANI TRETJI Na turnirju v malem nogmetu Dolomiti 80, ki je bil v Dobravi pri Ljubljani, je nastopilo 52 ekip, med njimi tudi moštvo veteranov iz Kočevja. Slednji so odigrali tri tekme, dvakrat so zmagali, enkrat izgubili in na koncu zasedli tretje mesto. Dobili pa so tudi pokal v fair playu. VOLITVE IN PROGRAM RK 24. marca je bila seja skupščine občinske organizacije RK Kočevje, na kateri so izvolili novo vodstvo in sprejeli programsko usmeritev dela za obdobje 1981 - 1985. Podelili so še priznanja zaslužnim delavcem. Več o seji prihodnjič. DOLENJSKI LIST VASA ZGODBA USODNE GOJZARICE Moj dobri prijatelj in soborec Rudolf je v stari Jugoslaviji služil vojaški rok v planinskem polku ter bil mitraljezec. Sramotno kapitulacijo in žalosten aprilski razpad je doživel v obmejnih utrdbah planine Blegoša nad Škofjo Loko. Četudi so italijanski okupatoiji preplavili vsaki košček razkosane slovenske zemlje ter vsepovsod lovili vojne ujetnike, se je Rucolfu kot okretnem fantu posrečilo izmuzniti se vojnemu ujetništvu, ter se je po večdnevnem pešačenju srečno vrnil v svoj domači kraj. S seboj je prinesel vso vojaško planinsko opremo. Posebno so lepe in kvalitetne planinske gojzarice. Teh je bil Rudolf zelo vesel, posebno jih je čuval ter vsakemu v šali govoril: „Ni mi žal, da je propadla kraljevska vojska, glavno je, da imam gojzarice.“ Ze v jeseni 1942 se je Rudolf kot zaveden Slovenec in član Sokola odzval pozivu KP Slovenije ter se pridružil partizanom in stopil v Gubčevo brigado. V partizane je seveda odnesel tudi gojzarice, misleč da mu bodo dolgo in dobro služile. Vendar ni bilo tako. Nekaj tednov po odhodu v partizane se nisva videla, šele nekega hladnega januarskega dne 1943 sem pri Ajdovcu srečal skupino Rudijevih soborcev ter opazil, da partizan Tone nosi dobro mi znane Rudijeve gojzarice. Iz radovednosti sem ga poprašal, kako to, da nosi te čevlje. Partizan Tone je nato žalostno povesil glavo, gledal gojzarice ter šele čez nekaj časa polglasno izgovoril: „Bogora ni več.“ „Ja. Bogora ni več,“ so začeli ponavljati drug za drugim ostali borci iz „Gubčeve“. Bil sem zmeden, ker nisem vedel, kaj to pomeni Kasneje 1 mi je šele partizan Tone vse pojasnil. Rudolf je namreč po ! prihodu v partizane dobil partizansko ime „Bogor“, ker je ' vedno ponavljal kletvico „enti bogora". ! i O Rudijevi smrti sem zvedel tole: 25. decembra 1942 < ponoči je Gubčeva brigada silovito in nenadno napadla in < uničila italijansko-belogardistično postojanko v gradu Dob < pri Mirni Med borbo je Rudi streljal s težkim mitraljezom, ] medtem pa je težka mina iz italijanskega minometalca ! treščila v bližino, ter ubila Rudija in njegovega pomočnika. * * Ko so borci drugi dan zjutraj pregledovali bojišče, je J partizan Tone najprej našel eno, potem še drugo Rudijevo < gojzarico. Ker je imel slabe čevlje, je vzel Rudijeve gojzance, ] jih očistil ter začel nositi Soborci so ga svarili, naj jih ne < nosi, češ da bodo tudi njemu prinesle nesreča \ < Partizan Tone se ni zmenil za besede soborcev, čevlje je * nosil še naprej ter govoril ..Prigovarjajo mi, naj jih odvržem, < da bi si jih kdo drug prisvojil! “ J < Na žalost pa so se slutnje borcev uresničile. Rudijeve J gojzarice je partizan Tone nosil samo nekaj mesecev. Ko so < oktobra leta 1943 nemški okupatorji začeli veliko ofenzivo J proti Novemu mestu in osvobojenemu ozemlju Dolenjske, je < partizan Tone nekje na pobočjih Trške gore padel v nemško < zasedo. Pokosil ga je rafal. < KARELJAKŠE SVETU OKOLI TANJŠAL SE BO - Neka newyorška založba je izdala leksikon, o katerem so kritiki izjavili, da je morebiti edina znanstvena knjiga na svetu, kije sčasoma ne bo treba dopolnjevati ampak kaže, da bodo naslednje izdaje vse tanjše. Gre za leksikon neznanja; v njem so na kratko opisana domala vsa nerešena znanstvena vprašanja. Ker znanost ne tiči na mestu, bodo iz knjige čez čas najbrž izpadla vprašanja, kot so, denimo, tale: Na čem temelji težnost? Kako rastline vzcvete-jo? Zakaj ljudje zapadejo alkoholu ali drogam? Naivnih vprašanj v knjigi ni, saj jo je sestavljalo kar šestdeset znanstvenikov. CE SE UTAPLJATE Angleži imajo baje prefinjen smisel za resen humor. To dokazuje tudi naslednji primer. V preddvegu svetovljanskega hotela v morskem letovišču Brighton je visel dolg spisek nasvetov, po katerih naj bi se gostje ravnali, da bi bilo njihovo letovanje prijetno zanje in za hotelsko upravo. Na koncu je nekdo pripisal: „Če se boste utapljali, vas prosimo, da kličete na pomoč v čisti oxfordski angleščini" RIBIC IN POL - Belgijec Charles Faut je dosegel nov svetovni rekord v ribarjenju. Potrpežljivo je čakal da bo zgrabila „še ena pa še ena...“ celih štiristo ur in v tem času ulovil 137 kil rib. Ni znano, koliko črvov, muh ali kruha je porabil pa tudi to ne, koliko časa je med maratonskim ribarjenjem spal LOČITEV — Zahtevi za ločitev od 51-letnega ladijskega strojnika Victorja Virda je žena priložila neizpodbitne dokaze: slike moževih številnih nezakonskih otrok. Londonsko sodišče je zakon kajpak razvezalo, v obrazložitvi pa je bilo razpisano, da možak ni skakal čez plot samo v vseh večjih pristaniščih po svetu, ampak celo - na Deviških otokih. Spoštuj ime ktero imaš, in opravilo, s katerim se pečaš Prva na svetu s hrbtenično protezo Za kostnim rakom oboleli Američanki so del hrbtenice nadomestili s kovinsko „cevjo" — Hodila ne bo, le premikala se bo lahko Po šestnajstih urah operacije v univerzitetni bolnišnici Maryland je dobila 33-letne-ga Jessie Thomas kot prva bolnica na svetu kovinsko hrbtenično protezo. Thomasova je zbolela za redko vrsto kostnega raka. Na hrbtenici ji je zrasel tumor, velik kot melona. Seveda so morali zločesti izrastek kirurško odstraniti, pri čemer so zdravniki izrezali tudi del hrbtenice. Uničeni del so čez čas nadomestili s kovinske protezo. Gre za nekakšno kovinsko cev, ki ščiti občutljivo tkivo živčevja hrbtenjače, dvoje jeklenih Eličic pa daje oporo celotni btenici. S to protezo, kateri zaenkrat ni enake na svetu, bo nesrečna Thomasova toliko napredovala, da bo lahko uporabljala invalidski voziček. Brez proteze bi bila povsem nemočna, za vse življenje prikljenjena na bolniško posteljo. Zdravniki, ki so ji vstavili protezo, celo upajo, da bo bolnica sčasoma lahko pričela premikati tudi ude. Hoditi ne bo mogla nikoli, a njena odvisnosti od drugih bo občutno manjša. Zanimiv in pomemben medicinski uspeh je zasluga kirurške skupine, ki jo vodi Charles Edwards. Zdravnikom so pri načrtovanju in izdelavi kovinske hrbtenice pomagali ortopedski inženi-iji. Prvi korak je stoijen in ni se bati, da ameriških strokovnjakov ne bi posnemali tudi drugod po svetu. MILIJARD Inflacijaki rekorder: bankovec za milijardo pengoejev iz leta 19' leta. Ko denar na smrt zboli ■ Posledica hiperinflacije: koš več vreden ko denar v nje' — K bolezni vodita slab odnos do dela in potrata Svet se je nekako navadil živeti z inflacijo, saj pred tem denarnim rakom ni varno nobeno sodobno gospodarstvo, naj bo to na visoko razvitem Zahodu Nežno posilstvo Čudne sanje Američanov o spolnem življenju? Kaj najpogosteje plete fantazija povprečne Američanke in Američana, kadar odide na dražljiva pota spolnosti? Sodeč po dolgoletnih raziskavah slovitih raziskovalcev spolnosti Ma-stersa in Johnsonove, ameriška žena najpogosteje sanjari o nežnem posilstvu, najsi zvenita ti dve besedi ena ob drugi še tako čudno. Nancy Friday, druga znana raziskovalka spolnega življenja zahodnjakov, pa je razkrila skrivnost, o čem sanjari močnejši spol. V. knjigi Men in Love (Zaljubljeni moški), ki je pravkar prida na tržišče, razgrinja presenetljivo ugotovitev, da moški na splošno najraje fantazirajo, da se jih spolno polašča močna ženska.,,Moški sploh ne žele prevladovati nad ženskami v svoji domošljiji," zaključuje Fridayeva. , V knjigi je zbrala več kot 200 od preiskanih 3000 fantazijskih vzrocev. Iz, tega bogatega gradiva je potegnila še nekaj zanimivih zaključkov. Moški v nasprotju z ženskami vedno sanjarijo, da imajo spolne odnose z določeno^ osebe, medtem ko v ženskih spolnih fantazijskih dogodivščinah nastopajo moški „brez obrazov”. Takšne so torej domišljijske slasti prebivalcev razvitega Zahoda. Ali so moški in ženske pri nas, kadar jim domišljija uide na podobna pota, drugačni, naj ugotovi vsak sam zase. C dolenjski list pred 20 leti Ne bo namenoma uničeval (B e r,i t e!) Marsikomu utegne koristiti. -Spoštuj ime ktero imaš, in opravilo, s katerim se pečaš. Bodi uzor hišnega očeta. Dolžnost naj ti bo, otrokom in hišnim prebivalcem v dober izgled biti. — S svojo ženo ravnaj, kakor želiš, da bi ona s teboj ravnala. -,S zaslužkom moraš shajati. Uredi stroške tako, da ne bodo večji od dohodkov. Kdor znaten del zaslužka v gostilni požene, je tat lastne družine. — Bodi delaven in varčen - ti in tvoja žena. Ako si ti varčen, bo tudi tvoja žena. Težko se denar prisluži pa hitro zapravi. Uči svoje otroke varčnosti, in naj tudi včasih pomanjkanje skušajo. Zgodaj naj se na-uče spoznavati, kako trdo je, si živež in obleko prislužiti. Ako otrokom nikdar ničesar ne po-manjkuje, ne bodo znali vrednost denarja ceniti. (Kapiteljska cerkev.) Prezbiterij te cerkve bo letos popolnoma popravljen po svoji poprejšnji obliki. Načrti so vsi izdelani in potrjeni. Kamnoseška dela je prevzel gospod Feliks Toman in sicer novi veliki oltar; ostal bo le nadstavek s prekrasno Tintorettojevo podobo od starega oltarja; dalje je ta mojster prevzel . kamnoseška dela pri deloma zazidanih oknih; | nadomestil bo tudi to, kar so žalibog iztrgali in • 1 f proč vrgli, in novi portal ali vrata iz zakristije. Tudi tukaj se je bil odstranil poprejšnji gotiškl portal in nadomestil z navadnimi bangerji. (Nova železnica.) V državnozborski! seji je predložil železniški minister načrt za železnico, ki bo vezala severne avstrijske dežele s Trstom. Ta železnica bo začela pri Št. Vidu na Solnograškem in pojde čez gore Ture do Spitala na Koroškem; od tod do Beljaka, ozir. Celovca; od tod čez gore Karavanke na Kranjsko in sicer čez Bled v Bohinjsko dolino in na Primorsko. Dolžina nove železnice bo 287 kilometrov. Cela proga bo stala 182 milijonov kron. Končana bo leta 1901. (Vojna vAfriki.) Hrabri Boerci so bdi slednjič vendar enkrat premagani, da so se morali precej daleč umakniti. Na Angleškem kaj šumeče slavijo to zmago, drugi svet pa se posmehuje tej sramotni zmagi. Neki Irc seje celo v angleškem parlamentu rogal, da je 50.000 Angležev 3.000 Boercev premagalo. Mnogi listi to vojno in ta napad Angležev roparsko vojno ime- nujejo. , (Iz DOLENJSKIH NOVIC 1 S mam 1 9001 SLIKANJE PLJUČ V SPOD. POSAVJU. - Marsikateri naš človek mora v prerani grob, ker ne poskrbi dovolj za svoje zdravje, ne hodi na preglede in preveč zaupa svojemu začasnemu zdravju. Ravno ti dve bolezni, kot sta rak in jetika, sta resnično najbolj zahrbtni in ju lahko nosimo že dolgo časa v sebi ne da bi opazili znakov smrtonosne bolezni. Kakor hitro pa občutimo znake, ^e bolezen zavzela že tako velik razmah, da ie potrebno pri jetiki dolgotrajno zdravljenje, pri raku je pa dosti-laat ze prepozno in so vsi napori za rešitev življenja večkrat brezuspešni. Pri boleznih srca in ožilja je prav tako važno da zgodaj začnemo zdravljenje in ne čakamo trenutka, ko nam »teče že voda v grlo ’. Ta velika akcija ja ena najbolj človekoljubnih akcij in nam jo naša družba daje brezplačno. Ali se bo torej lahko še našel kdo, ki ne bi ubogal zdravih nasvetov in se ne odzval vabilu na slikanje? ! Mislim, da vsak toliko ljubi same-sebe da ne bo namenoma uničeval sebe, družine in okolice, v iteri živi. (Dr. Minko Bric) STROJ ZA PREŠITE ODEJE v obratu zavoda za zaposlovanje invalidov in dela manj zmožnih oseb bi ustvaril na leto 130 milijonov bruto proizvoda. Zato ga nestrpno pričakujejo dobilaaMSikIr°Ja Sta 26 PriŠla V MŠ kraj, Upaj0’ da bo tretJe8a si Sliv? tVH1rD?t?IJELEFJ0N’ kaj pa GriblJe? - Telefona pa si želijo tudi Gribeljčam, toda oni so mnenja: „Čez komod ga občina telefon, saj nam je potreben,” pravijo Gribeljčam pa niso pomislili, da je telefon potreben le njim in da morajo sami pričeti z delom. Ko bi tudi oni izkopali jame in telefona gOVe’ občma nedvomno tudi njim pomagala do NOVOMEŠKE KRONIKE. Ponesrečila pa se je S. B. hčerka delavke, ki seje urezala v prstanec desne roke. .KIb)0 BENOVO. 2. in 3. aprila jugoslovanski film „Gospa ministrica . 6, in 7. aprila japonski film »Žrtvovana dekleta”. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 1 ! 1 ali pa gosjiodarstvo katere dežel tretjega sveta. Rast cen z njo povezano padanje vred) sti valute ima neko mejo, prf katere ne sme seči, če noče vsem uničiti narodno g°s darstvo. Ekonomisti govore hiperinflaciji, ki nastopi * najtežja oblika denarne bole? V zgodovini so zabeležili1 kaj takšnih finančnih polotn Posebno znana je inflacija, k nastopila v Franciji po revojl ji v 18. stoletju, pa inflacija Nemčiji med obema vojnafl ko je dosegla fantastih 4-trilijoneodstotno rast in je koš, poln denarja, več vre) kot bankovci v njem. Svc vrsten rekord v tem oziru in* Madžari. Leta 1946 so med do inflacijo natisnili bankove* največjo številko doslej; ba kovec za 1 milijardo pengoev bil dejansko vreden pribl# 190 današnjih dinarjev. . Zanimivo je, da se hiperin rije po neraziskanem zgo< vinskem zakonu držijo tira Francoski hiperinflaciji je sle Napoleon, nemški Hitler. . Po mnenju večine ekono) stov lahko o hiperinflaciji go’ rimo takrat, ko odstotki m« čne rasti cen postanejo trište čni. Kar se tega tiče, smo Ju slovani lahko brez skrbi. M miren spanec pa nam more j nesti naslednja ugotovitev el nomistov: v hiperinflacijo v< tudi slab odnos do dela in p< tika »Pojej, kolikor imaš!” I> izgublja vrednost, nihče več varčuje, cene prično galopir in inflacija se sprevrže v pod jano hiperinflacijo. Nobeno človeško bitje ni®J vzroka, da bi klečalo bogom. . P. LAGERKVD1 Vse, kar počnemo v živ ju, temelji na strahu, po» še ljubezen. M. BRD POS 100 Medved se je z*ba! ^ godrnjal, sicer pa n' nov. Mingo ga je imel za prikazen zlega duha, ki je žensko uročil z ho da ga bo imenitni franco* in pregnal, major Pa Je pač udomačen, čeprav Ali bomo poleti žejni? ^nianjkanje steklenic in zamaškov ogroža redno dobavo ustekleničenega piva Pivorarna Union iz Ljubljane, ki je 10. marca 1980 prejela v inskem mestu Barcelona Trofeo internacional alimentacion za n°V? wrrto P'va ».Union grand", se boji, da v glavni turistični sezoni "e °° mogla dobaviti zadostnih količin piva. Vrok: pomanjkanje eklenic in zamaškov, proizvodnjo 167 milijonov ste- 1Q7QC- ^ ali 836 hektolitri v letu je pivovarna Union na tretjem mestu v Jugoslaviji. Na enega zaposlenega znaša proizvodnja kar 1583 hektolitrov piva, kar Union postavil8 tudi na zavidljivo mesto v Evropi. Hkrati pa proizvedejo na zaposlenega še 151 ton pekovskega kvasa. Mednarodna priznanja Unionu odpirajo vrata tudi na tuje, predvsem v Italijo, Avstrijo in Združene države Amerike. Samo v letu 1979 *° I®'0* povečali za 9-krat. Kljub veliki proizvodnji pa ima Union nemalo težav. Podražitve surovin, embalaže, vzdrževanje strojev in druge okoliščine so povzročile nezavidljive finančne posledice. S 7,1 milijona din ostanka dohodka bi lahko uspešno poslovali, če ne bi imeli kar za 13 milijonov din obveznosti za železnico, luko, nerazvite itd. Rezultatu minus 6 milijonov je botrovala tudi prodajna cena steklenice piva, ki znaša le 2,32 din. J. S. PRIZNANJE TROFEO INTERNACIONAL ALIMENTACION EURORA — Novo vrsto unionskega piva ..Grand" so nagradili Španci. Na vrsti so domači potrošniki. novo (tiesto TOZD Tovarna opreme Črnomelj Komisija za delovna razmerja OBJA VUA za nedoločen čas, s polnim delovnim časom prosta dela in naloge v menzi obrata v Semiču — KV KUHARICE Pogoji za zasedbo delovnih opravil so: — končana poklicna gostinska šola ustrezne smeri — 1 leto delovnih izkušenj Kandidati za objavljena dela in naloge naj prijavo s kratkim življenjepisom in navedbo o dosedanji zaposlitvi ter dokazilo o šolski izobrazbi pošljejo na naslov: IMV TOZD Tovarna opreme Črnomelj, Komisija za delovna razmerja. Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Kandidate bomo o ■zbiri obvestili najkasneje v 45 dneh po objavi. 234/13-80 Zavarovalna skupnost Triglav •.Komisija za delovna razmerja delavskega sveta delovne skupnosti, ZAVAROVALNE SKUPNOSTI TRIGLAV -DOLENJSKE OBMOČNE SKUPNOSTI NOVO mesto , vabi * sodelovanju, zaradi odhoda delavcev oziroma zaradi prerazporeditve delavcev, nove sodelavce za opravljanje naslednjih del in nalog: ' \ 1« tajnico direktor ia 2 1—■! _ -»■_ 3CL__I • Knjigovodjo skoti 3. zavarovalnega zastopnika togoji: \ Upravno administrativna ali ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj. S 2. Ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj, pd« 3, Poklicna šola ali končana osemletka in 1 leto delovnih Skušenj. Delovno razmerje.se sklene za nedoločen čas s polnim dejavnim časom. Poskusno delo za objavljena dela in naloge je meseca. Kandidati za objavljena prosta dela in naloge naj ponudbe s kfatkim življenjepisom in zadnjim šolskim spričevalom v roku 15 dni pošljejo na naslov: Zavarovalna skupnost Triglav ' Dolenjska območna skupnost Novo mesto. Glavni trg 24. ep o izbiri bo kandidatom vročen 30 dneh po objavi. 238/13-80 TELEVIZIJA LJUBLJANA potrebuje za snemanje nekaterih delov dokumentarne nadaljevanke ZGODOVINA SLOVENCEV STATISTE r 7. marca 1980 IZ VSE SLOVENIJE VSEH STAROSTI. Prijave za poizkusno snemanje pošljite do 10. 4 na naslov: TV Ljubljana M. Pijade 10, Dokumentarno—feljtonska redakcija TV-Zgodovina Slovencev.Pri tem navedite naslov, rojstne podatke ter priložite novejšo fotografijo. Izbrane kandidate bomo obvestili po pošti. 212/12-80 JAVNA LICITACIJA LEKARNA SEVNICA OBJA VLJA ODPRODAJO Osnovnih sredstev 3 REGISTER BLAGAJNE HUGIN K - 40 Javna licitacija bo v petek, 4. aprila ob 9. uri v prostoru delovne organizacije. Vsi interesenti morajo pred začetkom licitacije vplačati varščino v višini 10% od izklicne cene. Davščine v zvezi s prenosom lastništva plača kupec. Interesenti se lahko seznanijo s cenami in si ogledajo blagajne vsak dan razen sobote. Predhodno se morajo najaviti na tel. štev. 81—139 in na dan licitacije dve uri pred pričetkom. 239/13-80 055 KRKA. KS: TOVARNA ZDRAVIL. Novo mesto Komisija za cenitev in odprodajo sredstev izven uporabe bo na javni licitaciji odprodala RABLJENO RESTAVRACIJSKO, KUHINJSKO OPREMO IN GRADBENI MATERIAL, KI JE OSTAL PO OBNOVITVI HOTELA KANDI-JE. Licitacija bo v sredo, dne 2. aprila ob 10. uri v prostorih hotela Kandija. 244/13-80 CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD ..Gradnje" NOVO MESTO Ljubljanska 47 Razpisna komisija delavskega sveta TOZD „Gradnje" Novo mesto razpisuje prosta dela in delovne naloge, združene s posebnimi pooblastili in odgovornostmi: 1. pomočnika direktorja TOZD ..Gradnje" za gradbeno operativo, 2. pomočnika direktorja TOZD ..Gradnje" za mehanizacijo Kandidati za zasedbo navedenih delovnih nalog morajo poleg splošnih, z zakonom predpisanih pogojev, izpolnjevati še naslednje pogoje: pod t: — vnoRv ®ii višja izoorazoa gracioen© smort; naj man! «• *®ui delovnih izkuienj, če ima viaoko izobrazbo, in S tet, Če , ima vMjp izobrazbo, — z dosMtanjim \ \ ' V. CESTNO PODJETJE NOVO MESTO TOZD »Gradnje" NOVO MESTO Ljubljanska 47 objavlja prosta dela _ in naloge 0BRAT0VN0 OBRAČUNSKEGA KNJIGOVODJE Pogoji: Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še: — da imajo končano srednjo ekonomsko šolo in tri leta delovnih izkušenj Delo se združuje na nedoločen čas. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh po objavi na naslov temeljne organizacije. O, izidu izbire bodo obveščeni v 30 dneh po preteku časa za prijavo. 235/13-60 4 Zavarovalna skupnost Triglav Območna skupnost Krško Odbor za delovna razmerja in kadrovska vprašanja pri ZAVAROVALNI SKUPNOSTI TRIGLAV OBMOČNA SKUPNOST KRŠKO objavlja prosta dela in naloge 1. Zavarovalni zastopnik ZA ZASTOP BRESTANICA. Pogoji: srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušanj, dobro obvladanje slovenskega jezika in odslužen vojaški rok, s trimesečnim poizkusnim delom 2. Zavarovalni zastopnik ZA ZASTOP ARTIČE - GLOBOKO. Pogoji: srednješolska izobrazba, 1 leto delovnih izkušenj, dobro obvladanje slovenskega jezika in odslužen vojaki rok, s trimesečnim poizkusnim delom. Prosta dela in naloge se združujejo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Pismene ponudbe naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: ZAVAROVALNA SKUPNOST TRIGLAV, Območna skupnost Krško, Odbor za delovna razmerja in kadrovska vprašanja. Trg Matije Gubca, 68270 Krško. O izbiri dejavcev za posamezna dela in naloge bomo kandidate obvestili najpozneje v 30 dneh po izteku prijavnega roka. 240/13-80 TOVARNA CELULOZE IN PAPIRJA „DJURO SALAJ" KRŠKO -TOZD PAPIR- objavlja prosta dela za 5 NK delavcev v TOZD Papir Pogoji: — psihofizične sposobnosti za delo v treh izmenah — osnovna šola, lahko tudi nedokončana — možnost priučitve v papirni stroki Pismene prijave sprejema kadrovska služba delovne organizacije 15 dni po objavi. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izidu izbire najpozneje v 3Q dneh po izteku roka za sprejemanje prijav. 233/13^-80 ................... ■' ■■" ■11 ,III.^W.' 1 ŠOLSKI CENTER KRŠKO Hočevarjev trq% razpisuje prosta t/ela in naloge administratorke Pogoji: 1. končana dveletna administrativna šola Z dobro znanje strojepisja Prosta dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom in dvomesečnim poizkusnim rokom. Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidatke pošljejo v roku 15 dni po objavi na naslov: ŠOLSKI CENTER KRŠKO, Hočevarjev trg 1, 68270 KRŠKO Kandidatke bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po preteku roka za prijavo. 232/1 3-80 DOLENJSKI LIST 11 PRAZNIK OBČINE RIBNICA PRAZNIK OBČINE RIBNICA Z zaupanjem v prihodnost • . J Praznik občine Ribnica je posvečen spominu na pomembno zmago partizanskega orožja nad italijanskim fašistočnim okupatorjem 26. marca 1943. teta, v spomin na dogodek, ki je zmagovito odjeknil mod slovenskim narodom, borečim se za svobodo in neodvisnost ter bratstvo jugoslovanskih narodov. Zmaga v Jelenovem žlebu je še močneje približala videnje svobode, cilj, za dosego katerega slovenskemu narodu ni bilo žal nobenih, tudi najhujših in najtežjih žrtev in preizkušenj. Danes nam je Jelenu v žleb pomnik revolucije, pomnik na poti slovenskega naroda skozi zgodovino, pomnik in spodbujevalec ohranjanja in prenašanja tradicij osvobodilnega boja na mlade in mlajše rodove in generacije. Jelenov žleb nam je vsem, tako kot celotna naša revolucija, spodbujevalec v naših nenehnih prizadevanjih za ohranjanje doseženega in nadaljnjo graditev in krepitev socialističnih samoupravnih odnosov, v boju za naš čim lepši danes in še lepši jutri. Jelenov žleb nam je, navsezadnje, v občini vsako leto mejnik, ob katerem ocenjujemo dosežene uspehe in se opredeljujemo za Stane Kromar prihodnje aktivnosti. Pri tem gre seveda za skupno načrtovanje »seh za razvoj in napredek odgovornih de- področjih. Tik pred zaključkom je npr. gradnja trgovske hiše v Ribnici, ki bo pomenila pomemben dosežek na področju preskrbe prebivalstva. Prav tako je pred zaključkom izgradnja mehaniziranega skladišča lesa na Inlesu - M e les, rezultat tesnega sodelovanja lesne industrije in gozdarstva. Meles pomeni pomemben dosežek v preskrbi lesne industrije z lesom, potrebni pa bodo še veliki napori, da se investicija dejansko zaključi z izgradnjo nove žagalnice. Na referendumu za nov samoprispevek junija 1978 smo občani vse občine z veliko večino glasov rekli svoj DA za nov, sodoben zdravstveni dom v Ribnici. Iz temeljnega kamna, položenega ob lanskem občinskem prazniku, 'je jeseni pričel rasti zdravstveni f i 5 tSmsm Stanovanjsko naselje „ Veljka Vlahoviča" Gradnja sodobne blagovnice Mercator v Ribnici javni kov, skupščinskih or- ganov, družbeno političnih organizacij, interesnih in krajevnih skupnosti in združenega dela. V zadnjem letu dni smo v občini vsekakor dosegli pomembne uspehe na vseh dom, ki bo v kratkem deloma pod streho in ob prihodnjem občinskem prazniku tudi izročen uporabi. Zdravstveni dom je, kakor tudi mnogi drugi objekti družbenega standarda in komunalni objekti v prete- > * »V -t.fi M■ ■ ■ ' , ■ ' Zdravstveni dom Ribnica v izgradnji klosti, najbolj viden izraz solidarnosti in pripravljenosti delovnih ljudi in občanov za skupno reševanje skupnih problemov, izraz hotenja in želja, skupne načrte in skupne potrebe skupno reševati. Ha d o vi samoprispevka občanov in združevanja denarja interesnih skupnosti in združenega dela so tudi številni komunalni objekti, zgrajeni v preteklem letu v naših krajevnih skupnostih — Ribnici, Sodražici, Loškem potoku, Dolenji vasi, Slemenih in Velikih Poljanah. Načrtovanje potreb po krajevnih skupnostih nenehno izraža neposredno željo po boljšem skupnem standardu,' željo po lepši jurejenosti krajev, in v teh željah so občani vedno in povsod pripravljeni neposredno prispevati in se marsičemu odreči. Marsikateri dosežek je tako tudi posledica vedno vidnejšega povezovanja in usklajenega nastopanja krajevnih skupnosti in združenega dela. Medtem ko smo se v občini preteklo leto srečevali z nekaterimi velikimi težavami v posameznih delovnih skupnostih (izgube med letom v Žičnici, Evro-transu ipd.), .lahko ob analiziranju zaključnih računov za preteklo leto z zadovoljstvom ugotavljamo, da lanskega poslovnega leta nobena organizacija združenega dela ni zaključila z izgubo. Poslovni rezultati našega gospodarstva v preteklem letu omogočajo tudi določen optimizem za prihodnje obdobje, predvsem za tekoče leto, leto gospodarske stabilizacije. V številnih razgovorih z na jod-go v o rn ejšimi to variši v združenem delu v zadnjem času ugotavljamo, da v vseh delovnih in tudi življenjskih sredinah jemljemo stabilizacijo kot skupno in odgovorno obveznost vseh. Stabilizacijski načrti so skoro povsod odraz spoznanja, da se da z voljo in pri pravijen ost jo bistveno bolje gospodariti, varčevati, dosegati še boljše rezultate in ustvarjati za nadaljnji razvoj prepotrebna sredstva. Dosedanji pristop v večini kolektivov tudi kaže, da stabilizacije ne jemljemo le kot letošnjo nalogo, pač pa kot osnovo dobrega gospodarjenja v prihodnje. Zadnje leto sedanjega srednjeročnega načrta je tudi priložnost za ocenjevanje prizadevanj pri pripravljanju načrtov in aktivnosti prihodnjega obdobja, za leta 1981-85. Žal moramo pri tem ugotoviti bistvene pomanjkljivosti, saj vsi nosilci pri izdelavi planskih dokumentov kasnijo. Naj bi tudi ta ugotovitev izzvenela vsem za planiranje ČESTITAMO odgovornim kot poziv na odgovorno izpolnjevanje obveznosti. Pomembna naloga v prihodnjem obdobju je tudi skrb za nadaljnji razvoj političnega sistema in še posebej delegatskega sistema in odnosov v vseh sredinah. Dosedanje ocene delovanja delegacij v občini kažejo določen napredek, vendar premajhen. Pomembno pa je, da smo prišli vsi do skupnih spoznanj, kje in kakšne so pomanjkljivosti. Doslej ugotovljeno in dogovorjeno dokazuje, da želimo vsi skupaj kar največ prispevati k nadaljnjemu razvoju delegatske oblike samoupravnega odločanja in prepričan sem, da uspehi ne bodo majhni. Ob zaključku velja zapi' sati ugotovitev, da smo lahko z letom od zadnjega občinskega praznika zadovoljni. Marsikaj smo postorili, mnogočemu smo se morali tudi odreči, toda vse doseženo je nedvomno posledica velikih prizadevanj naših delovnih ljudi in občanov, družbeno po Uti' čnih organizacij ter samoupravnih organov. In & bomo uspeli pravočasno in kar najbolj kvalitetno opredeliti naš prihodnji razvoj v naslednjih srednjeročnih načrtih, te dogovore pa tudi odgovorno skupno uresničevali, bodo tudi uspehi ustrezni in naša prihodnost svetlejša. . Vsem delovnim ljudem in občanom naše občine želim ob našem skupnem prazniku veliko sreče, Pr' delu pa čim več uspehov’■ STANE KROMAR predsednik SO Ribnik 12 ZA PRAZNIK OBČINE RIBNICA DOLENJSKI LIST Št. 13 (1598) 27. marca 1980 PRAZNIK OBČINE RIBNICA NOVO MUTO PIRKARJEV HRAM RIBNICA — ŠEŠKOVA 34 VABI CENJENE GOSTE NA DOMAČO PIZZO, KRAŠKI PRŠUT, DOMAČO KUHANO ŠUNKO IN DRUGE DOMAČE SPECIALITETE OB PRISTNIH PRIMORSKIH VINIH VOZNIKI! ZANESLJIVA ZAŠČITA PROTI KOROZIJI TECTYL CENTER PETER PERDEC » POD TRŠKO GORO 90 Tel.: (068) 22 - 372 3-LETNA GARANCIJA VSE OD TEMELJEV DO STREHE v prodajalni gradbenega materiala OPEKARNE ZALOG - SS5 Tel.: 21-403,22-291 JSH UST Za lepše okolje vašega doma... • VAS ZARADI NEUREJENEGA OKOLJA VAŠEGA DOMA BOLI GLAVA? • STE POMISLILI NA PRIMERNO OKRASNO GRMIČEVJE? • BI RADI POLEPŠALI ZADNJE BIVALIŠČE SVOJIH DRAGIH? • BI RADI VRT, NASAD ALI PARK POSODOBILI S PRIJAZNO IN UDOBNO VRTNO GARNITURO? Oglasite se v Gozdnem gospodarstvu v Novem mestu na Gubčevi 15 (telefon 068-21-065). Pričakujejo vas naši strokovnjaki s področja hortikulture. Svoje zamisli boste ob naši pestri ponudbi uresničili brez težav. O OKRASNE DREVNINE VAM NUDIMO V DREVESNICI „R02EK'' v Podturnu (pri Dolenjskih Toplicah) od 10. marca do 15. maja vsak delavnik od 7. do 16. ure in ob sobotah od 8. do 12. ure. /■N A GOZDNO GOSPODARSTVO f y\ NOVO MESTO S \ TOZD »GRADNJE« 1 Urejanje okolja in stranski gozdni proizvodi £ Se vam je ob prebiranju naše ponudbe utrnila ideja? ČESTITAMO VSEM OBČANOM IN POSLOVNIM PRIJATELJEM ZA PRAZNIK OBČINE IN SE PRIPOROČAMO! OBIŠČITE NAS V NAŠEM PRODAJNEM SKLADIŠČU V RIBNICI, Kolodvorska ulica, telefon: (061) 861—212 NAŠI IZDELKI SO VAM NA VOLJO V VSEH VEČJIH TRGOVINAH Z GRADBENIM MATERIALOM. Izdelovanje vseh vrst ŽARKO KRESE Glavni trg 2, Novo mesto (vhod skozi vežo pri Avto—delih) Vam nudi: ekspresno izdelavo ključev za cilindrične ključavnice, avtomobilske ključe in ostale vrste ključev Delovni čas: Vsak dan od 9.30 do 12.30 in v sredo popoldan od 15.30 do 17.30. V soboto zaprto! DOLENJSKI LIST EKONOMSKA PROPAGANDA - DOLENJSKI LIST — KV tehnični risar V12 mesecev delovnih izkušenj — poskusno delo 3 mesece Kandidati naj pošljejo svoje vloge v 15 dneh po dnevu objave. Odgovore bodo kandidati prejeli v 30 dneh po izteku roka objave. 231/13-80 "NOVOGRAD” KOMUNALNO IN GRADBENO PODJETJE »NOVOGRAD" NOVO MESTO n. sub. o objavlja na podlagi sklepa komisije za medsebojna delovna razmerja Delovne skupnosti skupnih služb prosta dela in naloge: 1. referenta za kadre 2. tajnice DO Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpoljnevati še naslednje pogoje: pod 1: — višja izobrazba ustrezne smeri in dve leti delovnih izkušenj, ali — srednja ekonomska ali administrativna šola in štiri leta delovnih izkušenj pod 2: — srednja ekonomska ali administrativna šola in dve leti delovnih izkuienj, ali — 2-letna admim*t*«ivna šola in štiri leta delovnih iakuianj Kandidati za objavljena delam naloge naj vložijo prijave v 15 r dneh po obj**i*n* naslov: Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, sptofriisetetor, Germova 3. ' Z1 i Prijavljeni boder o izid^tabire obveščeni v roku 10 dhtpoizbirt. , 241/13—80 gravetfsivG kefikeš aleksander Gumi štampiljke, napisne tablice, kovinske žige, reklamne table firm, cenike, medalje, plakete in ostalo izdelamo v najkrajšem času. NOVO MESTO KASTELČEVA 3 telefon: (068) 21-348 218/12-80 peaveeiftvG kečkeš aleksander Novomeika turistična poslovalnica KOMPAS in potovalni urad GORJANCI v novih poslovnih prostorih Novi trg št. 6 Vabimo občane, da nas obiščejo v naših novih poslovnih prostorih na Novem trgu št. 6 (nova zgradba Skupščine občine Novo mesto). Tako kot doslej vam bomo tudi v bodoče nudili: organizacijo izletov, potovanj, strokovnih ekskurzij, smučanje, letni oddih, prodajo letalskih, železniških in mesečnih vozovnic ter druge turistične in prevozne usluge. DELOVNI CAS KOMPASA: od 8. do 16. ure ob sobotah od 8. do 12,30 ure DELOVNI CAS GORJANCEV: od 5. do 20. ure TELEFON KOMPASA: 21-333, 23-404, telex 35811 YU KOMNOV TELEFON GORJANCEV: 21-123 POPRAVEK Pri oglasu Kmetijske zadruge „Krke" Novo mesto št. 220/12-80 v 12. številki Dolenjskega lista je pri razpisu del in nalog poslovodje trgovine izpadlo: „2 delovni mesti". ’ Ostali pogoji ostanejo isti. 237/13—80 s*------------- POPRAVEK V Dolenjskem listu z dne 13. marca je v razpisu Trgovskega podjetja Sevnica v prvem odstavku pogojev napačno pisalo: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge smeri. Pravilno pa bi se moralo glasiti: — višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske, komercialne ali druge ustrezne smeri. 243/13-80 2WHXIft JWWW, DO Zastava avto TOZD SERVIS Krško, prodajalna Krško. Cesta krških žrtev 53, sprejema vplačila za naslednja Zastavina vozila: -Zastavam -125 P -F 132/2000 - Polonez - ta so trenutno na zalogi. TOZD SERVIS KRŠKO n. sub. o., Bohoričeva 10, 68270 KRŠKO telefon (068) 71-280, 71-380 i ZAHVALA Ob* težki izgubi aafc drage mame, stace mame, prababice in tete . ANE KRAMARŠIČ iz Dol. Straže se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam karkoli pomagali v težkih trenutkih, izrekli sožalje, darovali cvetje in vence. Posebno se zahvaljujemo tovarni zdravil Krka in Novolesu za podarjene vence in cvetje ter denarno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo zdravniškemu in strežnemu osebju internega oddelka splošne bolnice Novo mesto • za lajSanje bolečin. Iskrena hvala tudi župniku za lepo opravljeni obred. Se, enkrat najlepša hvala vsem sosedom in znancem za nesebično pomoč. Žalujoči: vsi njeni DOM DUŠANA REMIHA KOČEVJE razpisuje prosta dela in naloge za nedoločen čas: računovodja pogoji: srednja ali višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj v samostojnem računovodstvu. knjigovodja - blagajnik pogoji: srednja izobrazba ekonomske ali administrativne smeri, znanje strojepisja, 3 leta delovnih izkušenj. vzgojitelj Pogoji: višja izobrazba pedagoške smeri, smisel za vodenje športnih aktivnosti, 3 leta delovnih izkušenj. Rok prijave do zasedbe razpisanih del in nalog. Za vsa razpisana dela in naloge je poskusna doba 3 mesecev. Nastop po dogovoru. 230/13-80 NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO NUKLEARNA ELEKTRARNA KRŠKO v ustanavljanju, 68270 Krško, objavlja prosta dela in naloge za obratovanje elektrarne: 1. OPERATERJA PRIPRAVE VODE - 2 DELAVCA 2. TEHNIČNEGA RISARJA Pogoji: pod. 1.: — opravljena 4-letna kemijska šola — 20 mesecev delovnih izkušenj pri delovnih nalogah priprave vode in kemične analize — lahko tudi brez delovnih izkušenj, tj. pripravnik — poskusno delo 3 mesece pod. 2.: Rešitev prejšnje križanke mm gssa S0Q 5Bg| oi 3 :z. IT T 1 - A T A E G l r r J :r N 1 N V 0 i a L — £ t A M A K J_ i A MMd •i1'. A ? A r A_ >G E N r Jt A L £ C ■' T S % 5 T £ A T E_ 6 A y_ ( K r t N_ & j_ > i v_ 1 J — Tj H N c~ ± ■tl! V_ T _A M JT r_ r I T A/ O ii T .... JL A / o £ šš. 1 H V r 0 K A c TTI4U4UIU1 prgišče misli« liliiii mmliilil. dl naša pevka (irena) edinajord luka nem.zdra-vnik (odkril zakonoohr; nitvi energij kartuzija pod gorjanci dl neodločena šah.igra učenjak žitna pleva del karpatov taborile v naravi platina stisnjena dlan - površina oslovo oglašanje t / jFv * obljube tek i JE diktat hrv. Petrol rimboginja Tiesto.v.z. franciji dl nit.mor. pošast uspeSna popevka V vrsta eksplozi- va prečnik dl del prista lil j mesto v jv. turčiji navzkrižje Ijud. glasbilo pritok sene prizorček teža embalaže rastlina,iz Utere pridobiv. Utam miselnost načrtnost andrič • naziv z. ime nravoslovji 1 površ. mera lojnat material rus. buržuaz.prn timarksist aluminij pisar košnja , V plasteh umiranja in trpljenja so zakopane vse velike kreposti. T. SVETINA Brez telesa, ki ga je treba užiti in presvetliti, ni nikakršne ljubezni. M. ROŽANC Nihče ne umre pred časom. F. CASTRO .................................................................................................... Bodo rešile rastlinski svet? Znanstveniki po celem svetu si prizadevajo oteti izumrtju tudi najrazličnejše rastlinske vrste. Najbolj hudo je to, da grozi izničenje številnim vrstam žita! Z dediščino rastlinskih genov skuša človeštvo doseči, da bi preživele in ga hranile vsaj nekatere kulturne rastline. Kako poteka ta boj s časom, ki tvori kali pogubljenja za vse? Pred desetletjem je visoko donosno brazilico kavo izenada napadla uničevalec a rja. Sčasoma bi se posušile vse rastline, toda z boleznijo so se spopadli genetiki Primitivne kavne sorte, ki še uspevajo v Etiopiji, so zelo odporne pioti rji, zato so brazildce sadike čc.pili z njihovimi geni in tako obvarovali najvažnejše brazilsko izvozno blago, katerega bi hudo pogrešali tudi na Slovenskem. Istočasno je suša prizadela v zahodni Afriki na tisoče hektarov zemljišč, ki so bila posejana z novo vzgojeno sorto prosa. Zaradi lakote je umrlo ogromno ljudi, mnogi pa se imajo za preživetje zahvaliti odpornim domačim sortam piosa, katerim suša ni mogla do živega. Oba primera kažeta, kako važne so različne genetske lastnosti rastlin. Brezmejna raznoterost rastlinskega sveta spada k najdragocenejšim naravnim virom, ki pomagajo človeku. Z izumrtjem kakršne koli rastlinice sorte se za vselej izgubjo tudi njene genetske lastnosti, ki bi bile kdaj v prihodnosti lahko še kako koristne. Biologe zelo vznemirja dejstvo, da je bogastvo divjih in vzgojenih rastlin čedalje manjše. „V zgodnjih petdesetih letih je bilo v garat h predelih Irana še moč najti polja s pio,“ pravi genetik dr. Erna Bennett iz FAO, organizacije za kmetijstvo pri OZN. „To žito je bilo zelo odporno proti mrazu, toda ker so ga težko mleli ga kmetje niso cenili, in tako je že popolnoma izumilo." V jugozahodni Turčiji so v zadnjih treh desetletjih opustili skoraj vse domače sorte lanu. v ZDA sta že izumrli dve tretjini n 4 starejših sort ovsa, 80 odst. sort soje in kar 98 odst. vrst detelje. Za tovrstno izumiranje krivijo v glavnem nenehno širjenje mest, saj slednja nezadržno uničujejo plodno zemljo, ter tehnični napredek, ki je prpeljal tudi do vzgajanja ti. ' super ali čudežnh rastlin. V Mehiki so v petdesetih letih začeli sejati vrsto pšenice s kratkimi stebli, zaradi bogatih žetev so govorili o zeleni revoluciji. Na tisoče ton tega žita so pred desetletjem poslali tudi v Afganistan, ki & je pestila dolgoletna suša. Po zaslugi hitre rasti in visokih hektarskih donosov so lahko zajezili lakoto, toda „čudež- na“ pšenica je izpodrinila domala vse stare sorte, k i so Agfanistance preživlj ale stoletja. Zdaj se sprašujejo, kaj bo, če nova sorta nenadoma ne bo več uspevala. Z iztrebljanjem rastlinic h vrst se zmanjšuje število genov, ki so na razpolago za križanje. Geni pa so temeljni kamni živega sveta. Prihaja že do tega, da so posamezne nove rastlinice vrste zaradi neugodnih življenjskih razmer neplodne. In če ni^ia voljo genov, s katerimi bi skušali to nevšečnost odpraviti, so znanstveniki nemočni Strokovnjaki imajo pomisleke tudi zaradi enoličnega gojenja žit. Ugotovili so, da prevladujejo le štiri vrste žita: pšenica, riž, koruza in pioso. „Skušqjte si predstavljati, do kakšnih posledic bi prišlo če bi eno od teh žit nenadoma napadla bolezen, ki nam je ne bi uspelo pravočasno omejiti'* pravi ekolog J. R. Harlan z univerze v Illinoisu. Ali bo človeštvo kos takim morebitnim katastrofam, je odvisno od t.L bank, v katerih hranijo rastlinice gene in iz katerih bodo znanstveniki lahko črpali tvarino za poskusne sorte ali nove vrste rastlin. Z izumiranjem rastlin se zmargšuje genetsko bogastvo, omejujejo pa se tudi možnosti za spreminjanje zdajšnjih in razvijanje novih rastlin. 'Nihče nima prave predstave, kakšne bodo potrebe človeštva po rastlinskih genih v prihodnosti, zato je treba ohraniti čim več rastlinskih vrst, če drugače ne, pa v omenjenih bankah. Akcija za ohranitev rastlinskih genov je že dolgo v teku, znanstvenikom, pristojnim mednarodnim organizacjam, pa tudi vladam je veliko do tega, da bi obvarovali gene v ohliki semena, gomoljev in čebulic tudi zanamcem. Ukrepe povezuje FAO iz rimskega predstavništva, največji banki rastlinskih genov pa sta v ameriškem Fort Collinsu (tamkaj hranijo 5 00.0000 vzorcev) in v Leningradu. Nekatere take banke skrbijo za rastlinje s širšega področja, na katerem se nahajajo; tako hranijo v Bariju gene sredozemski) rastlin. Leningrajica banka rastlinskih genov je delovala že pred zadrgo vojno. Med devetstodnevnim obleganjem mesta so stradali tudi uslužbenci te ustanove, a v nsjtež-jih časih še pomislili niso na to, da bi za vsakdanjo prehano načeli zaloge v skladiščih. Ko so genetika Nikolaja Ivanova po vojni vprašali, zakaj so vztrajali pri popolni ohranitvi genetskih zalog, je preprosto odgovoril, da zato, ker snedenega semena ne bi bilo moč nikoli več nadomestiti Med vojno bi to seme hranilo le nje, po vojni pa je milijone ljudi Žal, take odločnosti dandanes marsikje ni zaslediti Znanstvenici se bojijo, da bo človeška pogoltnost po dobrinah že do prehoda v tretje tisočletje uničila afriške in azijske pragozdove, zaradi iskanja rudnin in vdiranja civilizacije pa podobni usodi menda ne bodo utekla niti pragozdna področja Južne Amerike. lllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIH .EDNJI MOHIKANEC »pil £||| m imMI Eti/iik^evvjgg ‘ja in nekaj °ieLFaŽnih name‘ jfct m Praznoverju i- o prav tistega, • >» si je misiji, »il j 2aS°V0ril akj -*e medved 113 druščina ni 101 Še bolj tesno ga je obšlo pri srcu, ko je videl, da se je mrcina napotila za njima in da se je celo zrinila v kočo, še preden sta mogla za seboj zapreti vhod. Že prvi pogled na bolnico je majorja prepričal, da je brez slehernega upanja zapisana smrti. Ob njenem vznožju je sedel Gamut in izvabljal iz svoje piščali čudovite napeve, da bi ji lajšal zadnje 102 To je bilo vse, kar je vedel storiti, ko so ga poklicali k bolnici. Morda je sam nekoliko verjel, da bo s svojo glasbo pregnal zle duhove. Ko pa je v kolibi nenadoma zagledal medveda, se mu je pesem pri priči utrgala. In nemudoma je pobral šila in kopita, ne da bi poskusil ukrotiti zver s svojo umetnostjo. Utegnil je le še majorju zašepetati, da je VASA ZGODBA PREBUDILA SE JE Lojze in Jaka sta naredila za vsako leto nov načrt izletov. Letos sta hotela predramiti iz sanj tiste ceste, steze in ljudi, s katerimi sta se srečavala med večletno borbo za svobodo. Pot ju je zanesla v kočevske vasi in hribe, v kočevski pragozd. Poznala sta te kraje še t časov, ko sta bila skupaj v partizanih, ko sta skupaj hodila v patrole in zasede. Seveda, vasi so med tem časom postale večje, ljudje bogatejši in gozdovi mogočnejši Prav to ju je še bolj privabljalo v partizanske kraje, med stare znance, kolikor jih je še ostalo živih. Prečkala sta veliko jaso. Košat gozd, poln opojnega zraka, ju je vlekel vedno globlje v svoja nedra. Kmalu sta se vsa utrujena usedla na debelo, z vlažnim mahom obraščeno strohnelo deblo. Obujala sta spomine in poslušala simfonijo večno zelenih gozdov. Pod njima, nekaj metrov niže, je ležala stara mina, kije bila rahlo prekrita z zemljo in živopisanim jesenskim listjem. Bila je le malo zarjavela od dežja. ..Tukaj, Lojze, se spomniš, tukaj se je dvainštiridesetega udarila naša četa z nemškimi čeladami Potem smo morali odstopiti zaradi neusmiljenega smrtonosnega dežja min Poglej, še zdaj, po toliko letih, je zemlja v brazgotinah! Sicer pa je vse zaraščeno z robido in grmovjem, “ je govoril Jaka in stopical zdaj v levo, zdaj v desno. .Ali se ti ne zdi da je tu nevarno? Tu so bile borbe in kaj veš, kje tiči kakšna bomba, ki naju lahko tudi sedaj preseneti!" ga je opozarjal Lojze, .foglej, tam spodaj, če se ne motim, leži stara prestreljena nemška čelada. Jaka se ni zmenil za Lojzetova svarila. Kmalu je našel mesto, odkoder so nekoč z italijansko ,,bredo“ tolkli po Nemcih. Vživel se je. Preselil se je iz sedanjosti v preteklost. Pobral je zvito čelado in se zmagoslavno usedel nanjo. Vreme se je skoraj v trenutku spremenilo. Oblaki so rezali vrhove kočevsk ih gozdov. Veter je postal oster in je pometal suhljad v kotanje. Živali sp preplašene iskale zavetja. Tudi Lojze in Jaka sta vstala in premišljevala. Počakati, da gre neurje mimo, ali čimprej v dolino? Sklenila sta ostati in sta iskala primerno mesto za vedritev. V vrhovih stoletnih smrek je vršalo. Postalo je temno. Pragozd se je predramil Vihar je sekal vrhove dreves. Vsevprek je vreščalo in ječalo. Lojze in Jaka sta se tiščala kot nekdaj v zasedi Z očmi sta iskala boljše mesto. Ostri jeziki bliskov so lizali mokro zemljo kot žejni psi Odmevi grmenja so se odbijali ob stenah gora. Popotnika sta ugledala kraško jamo, kamor bi se lahko v nekaj skokih skrila in varno počakala konec neurja. Pripravljala sta se, kot bi šlo za juriš. Skok, dva, in že bi bila tam. Vihar je še močneje zasopel, se uprl v mogočno drevo, ki seje pozibavalo in se končno vdalo ter začelo padati Ko sta Lojze in Jaka naredila šeen skok, je strašansko in oglušujoče počilo. Eksplodirala je mina. Po zraku je neslo suhljad in kamen. Potem se je vse umirilo. Lojze in Jaka sta mirno ležala pred rešilnim zavetjem, prekrita z zemljo. Ob njiju pa je votlo gledala preluknjana čelada. Staro drevo, ki je bilo med vojno večkrat obstreljeno, je s svojim padcem aktiviralo mino, dokončno umrlo in tako rešilo vojna veterana pred poguba RUDIROBIC M dežurni poročajo BRSKAL PO OMARI - V petek, 21. marca, je bilo vlomljeno pri Bukovčevih v Vel. Podljubnu. Domačih ni bilo doma. Nepridiprav je v kuhinji brskal po omari, našel 3.500 din in jih seveda vzel s seboj. OB MOTORNO 2AGO - Minulo nedeljo je nekdo vdrl v barako Novomeščana Jožeta Jermana in odnesel motorno žago, vredno 10.000 din. BRSKAL ZA ZLATNINO? - V noči na soboto je še neznani storilec vlomil v stanovanjsko hišo zdomca Ivana Zorka iz Brežic. Storilec je temeljito preiskal omare, predale in razmetal perilo. Kaže, da je iskal denar ali zlatnino. Zaenkrat še ni ugotovljeno - lastnik je na delu v tujini - da bi nepridiprav kaj odnesel. Za storilcem seveda poizvedujejo. OSEM METROV GLOBOKO Minuli četrtek popoldne je v Brežicah gradbeno podjetje Tehnika iz Ljubljane na gradbišču bloka razstavljalo dvigalo. Pri tem se ie z ležišča spodmaknil del 'odrain z višine 8 metrov je treščil na tla 45-letni monter Marjan Kralj iz Zaloga pri Ljubljani. MLADENIČA ZAMIKALA VOŽNJA Milan Z. je na Jožefovo parkiral osebni avto pred gostilno na Uršnih selih. V nezaklenjenem avtu je pustil ključe. Priložnost naredi tatu, 17-letnl Silvo S. je sedel v avto in se malo popeljal naokoli. Nevešč volana je povzročil za 8.000 din škode. Motorista je prehitela smrt Komaj 19—letni Franc Zoran silovito treščil v tovor-____________njak ________ V ponedeljek je 21—letni Alojz Srebrnjak iz Dol. Suhadola vozil tovornjak proti Vel. Bučni vasi, ko mu je nasproti pripeljal 19-letni motorist Franc Zoran iz Dol Kamene. Pred srečanjem je motorist prehiteval drugega motorista in osebni avto. Zoran, ki je imel na glavi čelado, je po levi treščil v nasproti vozeči tovornjak in bil takoj mrtev. KDO JE VOZIL? \ V nedeljo ob treh zjutraj--je 22-letni Drago Žabkar iz Dobrave vozil z osebnim avtom od Rake proti Smledniku. V Dolgi Raki je v desnem nepreglednem ovinku zaradi neprimerne hitrosti in vožnje pod paro zapeljal na travnik, prelomil drog električne napeljave in končal v jablani. Z. njim so bili v avtu še 24-letni brat Alojz, 20-letni Marjan Bizjak iz Dobrave ter njihiov sosed- Milan Junkar. Hudo ranjen je bil Marjan Bizjak, zaradi poškodb možgan se zdravi v novomeški bolnišnici. Zanimivo je, da se je voznik Drago Žabkar po nesreči dogovarjal z Milanom Junkarjem, naj izjavi, da je vozil on, ker gi je pač najmanj popil. Pozneje sta ■ sc sporazumela, da je vendarle vozil Žabkar. .. DVA MRTVA V VERIŽNEM TRČENJU - V petek seje na Dolenjski magistrali v Spodnjem Podborštu zgodila prometna nesreča, po kateri sta med prevozom v bolnišnico umila 27-letni Franc Polanko in 35-letna Ivana Polanko iz Mačkovca pri Novem mestu. Tragedija se je začela, ko je voznka stoenke Franca Polanka, ki je vozil proti Novemu mestu, začelo na mokri cesti zanašati. Ko je bil z avtom na levi polovici ceste, je iz zagrebške smeri pripeljal s tovarnjakom Liberat Zgrabljič iz Kopra. Trčenje je bilo tako močno, da je Polankovo stoenko na cesti obrnilo in je oplazila stoenko Antona Mestka iz Ljubljane, ki je takrat pripeljal mimo. Tovornjak je zapeljal na njivo. Nesrečna „veriga” se s tem še ni končala. Iz Zagreba je pripeljal Franc Klemenčič in pred krajem nesreče pravočasno ustavil. Za njim je pripeljal s tovornjakom Giuseppe Russian iz Gorice, kljub zaviranju trčil v Klemenčičev avto in ga potisnil pod cesto. Russianov tovornjak se je prevrnil. (Foto: 2. Hojnik) Narkoman na zatožni klopi Od družbe zahteval razumevanje, sam pa ji povzroča le skrbi — Delal le toliko, da si je zaslužil za mamila — Res pa je, da je družba prepočasi ukrepala, da bi ga ozdravila in prevzgojila 27-letni M. R. iz okolice Kočevja je bil pred sodiščem v Kočevju 19. marca obsojen na leto dni zapora, ker je ogrožal varnost občanov, razen tega pa je občane vznemiijal. Sodišče mu je izreklo tudi varnostni ukrep obveznega zdravljenja zaradi narkomanije. V kazen se mu vračuna čas, prebit v priporu hkrati pa se mu kazen pripora podaljša, ker je po mnenju izvedenca ..sposoben uresničiti grožnje". M. R. je namreč večim grozil da ne bodo dolgo živeli in podobno. Sodba še ni pravnomočna. Med razpravo je M. R. priznal, da je vznemirjal A. S. iz Kočevja, v zadnjem letu dni večkrat razbijal po rjenih vratih, ji grozil, jo zmerjal in žalil pred vrati in po telefonu, zaradi česar si A. S. ni upala s svojim 12-letnim sinom več spati doma, ampak sta prenočevala pri sosedih, sorodnikih in drugod. Grozil je tudi J. K. in njegovi družini, ker je sprejemala v varstvo A. S., katera si zaradi groženj ni upala spati doma. Zaradi groženj M. R. se je že prej izselila iz Kočevja neka zdravnica z družino. Ko ga je pred kratkim kaznovala sodnica za prekrške z 20 dnevi zapora, je tudi pjej grozil: Obtožena za 21 kaznivih dejanj Davorka Bečirovič naj bi ponaredila osebno izkaznico, diplomo višje pravne šole, delovno knjižico itd. — Po Novem mestu so izginjali žigi — Preiskave še ni konec Temeljno javno tožilstvo v Novem mestu je vložilo pri novomeški enoti temeljnega sodišča Novo mesto obtožbo zoper Davorko Bečirovič iz Novega mesta. Bečirovičeva je v priporu zaradi ponarejanja listin, goljufije, poskusa goljufije in tatvin. Bečirovičeva je obtožena, da je lani v Novem mestu ponaredila izgubljeno osebno izkaznico neke občanke ter na njeno ime odprla več hranilnih knjižic V papirnici Krško gorel papir Domnevajo, da je zublje zanetila duševna zmedenost — Odrejen pripor V petek nekaj po eni uri je v skladišču starega papiga tovarne celuloze in papirja v Krškem izbruhnil požar, ki so ga delavci in gasilci takoj omejili, vendar je bilo kljub temu za 40.000 dinarjev škode. Ob požaru je bilo v skladišču okoli 22 ton odpadnega papirja, namenjenega za predelavo. Škoda bi bila lahko zelo velika. Med preiskavo so ugotovili, da naj bi ogenj zanetil 40-letni L. B. iz Sevnice. Ko je hodil po skladišču papirja, naj bi pobral s tal kos papirja, ga z vžigalico prižgal in vrgel na balo papirja. Ogenj se je pričel bliskovito širiti Možak je zatem vzel v roko lopato, na pomoč mu je priskočil še en delavec, trudila sta se, da bi zublje pogasila, vendar jima ni uspelo. Obstoja sum, da je L. B. zažgal papir zaradi duševne zmedenosti. Dejanje priznava, zanj so odredili pripor. m podružnicah Ljubljanske nke v Ljubljani. Na knjižice je vložila manjše zneske, potem pž s ponarejanjem povečala stanje vlog. Dvakrat ji je uspelo dvigniti skupno 8.000 din, tretjič pa se je dvig ponesrečil. Nadalje je Bečirovičeva obtožena, da je ponaredila odločbo o spremembi priimka, diplomo Višje pravne šole Maribor, indeks Višje pravne šole Maribor, svojo delovno knjižico, poročilo o trajanju začasne nezmožnosti za delo, dvižne listke in potrdilo delovne organizacije o neizkoriščenem letnem dopustu. Obtožena je tudi, da je vzela in si prilastila 7 originalnih žigov v pisarnah Elektra Novo mesto, Zdravstvenega doma Novo mesto, Skupščine občine Novo mesto - oddelek za notranje zadeve in Višje pravne šo- »Dolenjski list« v vsako družino Z AVTOMOBILSKO DVIGALKO V sredo, 19. marca, zvečer je pred gasilskim domom v Zagorici nastal prepir med Janezom Kuntarjem iz Vel. Dol, Janezom Zorcem iz Zagorice ter Jožetom Koširjem iz Martinje -vasi Med prerekanjem je Kun-tar z avtomobilsko dvigalko udaril po glavi Zorca in Koširja, tako da so ju morali odpeljati v novomeško bolnišnico. Koširja so obvezali in odpustili domov, Zorc pa je ostal na zdravljenju. Kakšno besedo bo reklo tudi sodišče. Takoj našli 120.000 din Utemeljen je sum, da je A. Zupančiču, ki je bil v bolnišnici, prihranke izmaknil Vekoslav Oblak — Koliko milijonov? V sredo, 19. marca, se je na sevniški postaji milice oglasil 734etni Alojz Zupančič z Brega pri Sevnici in možem v modrem povedal, da mu je nekdo med 14. in 16. marcem, ko je bil v bolnišnici, odnesel iz hiše 120.000 dinarjev. Delavci javne varnosti so se takoj lotili dela in ugotovili, da je zmikavt res vlomil v zaklenje- NEPRIMERNA HITROST - V torek, 18. marca, zvečer je Jože Jurajevčič iz Črnomlja vozil osebni avto iz Črnomlja proti Vinici. Pri Kočevju ga je zaradi neprimerne hitrosti zaneslo čez bankino, dvakrat se je prekucnil in obstal na njivi. Voznik in sopotnica Majda Jesih sta bila ranjena, odpeljali so ju v novomeško bolnišnico. Škode na pločevini je za 30.000 dinarjev. PO SREDI CESTE - V nedeljo dopoldne sta se v vasi Pleše z osebnima avtomobiloma srečala Janez Kralj iz Ljubljane in Franc Lovše s Prevol. Ker je Kralj med srečavanjem vozil po sredi ceste, sta avtomobila trčila. Škode je za 50.000 dinarjev. PREVELIKA HITROST - Minuli četrtek ob 20.45 se je 18-letni Franc Senica iz Mosteca pri Brežicah peljal na kolesu z motorčkom po Ulici 21. maja in zaradi nepazljivosti ter neprimerne hitrosti treščil v zadek parkiranega kombija. Pri tem seje hudo ranil. NA PREHODU ZA PEŠCE - V ponedeljek, 17. marca, dopoldne je Novomeščan Drago Urbančič vozil avtobus podjetja Gorjanci s Ceste Herojev proti Cesti komandanta Staneta v Novem mestu. Na prehodu za pešce je zadel 73-letnega Ivana Klemenčiča iz Novega mesta in ga zbil na tla. Klemenčič je bil laže ranjen, obvezali so ga v novomeški bolnišnici. SOLA OB KOS SALAME IN SIRA V noči na 21. marec je bilo vlomljeno v osnovno šolo v Bršljinu. Vlomilec je vdrl v pritličje skozi jašek. Zašel je tudi v kuhinjo in iz liladilnika odnesel kos salame in sira. Z razglasne deske pa je vzel mikrofon, vreden 1.200 din. „Cez tri dni bom prišel ven, nabavil pištolo, potem pa se čuvajte, ne samo oni, ampak tudi vi!“ M. R. je priznal tudi, da je res J. K. pretil, „da se bomo drugič pomenUi“, zanikal pa je, da bi dejal, da bo „na J. K. in njegove mulce streljal1*. Povedal je, da se je na heroin in hašiš navadil kot mornar, ko je več let plul po svetu in bil tudi le Maribor. Temeljno javno tožilstvo je zoper obtoženko odredilo nadaljnjo preiskavo. Doslej pa je Davorka Bečirovič obtožena, ki je storila skupno 21 kaznivih dejanj. PO DOLENJSKI] DEŽELI • Minuli petek so novomeški miličniki pridržali 38-let-' nega Alojza Poljanca iz Vinice. Ko se ga je v novomeških gostilnah primerno naložil, je šel »ledat fihn o borilni veščini cung-fu. Med predvajanjem filma se je toliko naučil, da seje >o predstavi ročno lotil gledalcev. K sreči vedo nekaj o kung-fuju tudi možje v modrem, s pravim vzhodnjaškim mirom pa se bo s Poljancem pogovarjal sodnik za prekrške. • Pred dnevi je nekdo skozi trikotno okence vlomil v zastavo 750 nekega Novomeščana. Odprl je bencinski tank in ga izpraznil do zadnje kaplje. : Naftna kriza terja tatinsko • specializacijo. • • | • Novomeščan Nikola D. je f zvečer parkiral osebni avto na S Cesti komandanta Staneta v j Novem mestu. V avtu je pustil J 3.500 din. Ko se je vrnil v avto, • denarja ni bilo več. • • • V noči na 18. marec je £ bilo vlomljeno v kiosk „Dela“ • pri avtobusni postaji v Straži • Nepridiprav je razbil steklo in S skoz okence ukradel 2 reviji, : J zavitek svečk in 100 razglednic S. £ Straže. Ce jih zmikavt misli S £ razposlati, bo poskrbel za naj- i j večjo turistično propagando v £ j zgodovini tega naselja. Sto raz- • S glednic menda ne prodajo v ; ’ nekaj letih. • Pri SGP Pionir so imeli i tatinski obisk. N. S. je pustila v j • odprtem "predalu pisalne mize £ ‘ 13.500 din. Nekdo je idealno | j priložnost izkoristil in jo po- S | brisal z ne*tSko malo dinarji £ no sobo in v kovček, ki je bil tam. V kovčku so bili prihranki, ki jih je Zupančič spravil tja pred odhodom v bolnišnico. V sodelovanju s hrastniškimi kolegi so sevniški miličniki še istega dne ugotovili, da naj bi si Zupančičev denar prilastil 22-letni Vekoslav Oblak iz Hrastnika, delavec hrastniškega Sijaja. Ko so Oblaka prijeli, je imel pri sebi še 26.000 dinarjev, 80.000 dinarjev pa da je porabil za pohištvo in oblačila. Oblak trdi, daje denar po tatvini takoj preštel. Po njegovih besedah ga je bilo le 109.000 dinarjev in ne 12 starih milijonov, kot trdi oškodovani Alojz Zupančič; O bistvenih in nebistvenih podrobnostih bo razmišljal javni tožilec, odločalo pa sodišče. v Indiji, Turčiji in Afriki. Domov je prišel pred dvema letoma in pol-„Mamila sem nabavljal pri znancih mornarjih na Reki Če jih nisem dobil, sem začel strašno piti. Jemal sem tudi močne pomirjevalne tablete, ki mi jih je prinesel znanec iz Nemčije." „Ko sem prišel takrat domov, sem hotel delati, a nisem dobil dela, ker sem bil narkoman. Napisal sem okoli 50 prošenj, a me niso nikjer sprejeli Nihče mi ni pomagal, samo moja mati Pred letom in pol sem pristal, da grem na zdravljenje, a me niso sprejeli, ker v bolnišnici ni bilo prostora. Potem sem šel na Reko in bi tam skoraj umrl, ker me doma niso hoteli dati v bolnišnico. Tu mi nihče ne pomaga." Po izvedenčevem mnenju je M. R. zasvojen z drogami, mamili in alkoholom. Sam ne more opustiti teh razvad, zaradi katerih napačno dojema dogajanja okoli sebe in ne more pravilno presoditi posledic lastnega obnašala. Predstavnik tožilstva je kljub obtožbi poudaril, da „nismo mi vsi tu le zato, da bi vas kaznovali, ampak da vam pomagamo." Kaže, da je M. R. razumel dobro namero in je izrazil pripravljenost, da se bo zdravil in da bo postal koristen član družbe. J. P. Traktor ga je stisnil do smrti J. Brajer je po nekaj metrih pešačenja omagal — Hude notranje poškodbe Na Jožefovo popoldne se je 18-letni Jože Brajer iz Gor. Laknic odpeljal s traktorjem na delo v vinograd. Tani je bil do mraka. Ko je Brajer v temi obračal - traktor je imel pokvarjene luči - je zapeljal na nasip. Stroj se je prekucnil, voznika je volan stisnil čez prsni koš. Čeprav ranjen, je Brajer peljal proti domu. Pred Klenovi-kom je ustavil, da bi nadaljeval peš, verjetno pa se je slabo počutil. Po nekaj metrih pešačenja je omagal in obležal. Naslednje jutro so ga našli mrtvega. Zdravniki so ugotovili, da je Jože umrl zaradi hudih notranjih poškodb. Mladenič ni imel dovoljenja za vožnjo s traktorjem. ; v 'II-: A *v '*4S fiS ' - m "v- r 'V-'- - ' • . '•1 V PREPAD — V četrtek, 20. marca, opoldne je 41-letni voznik tovornjaka Ostja To pič iz Beške pri Novem Sadu prehiteval pc klancu navzgor pri Medvedjeku. Takrat je nasproti s stoenko pripeljal Silvester Bizjak iz Pančeva ter treščil v prednje levo kolo prikolice novosadskega tovornjaka. Od tam gaje odbilo v prepad. 80 metrov daleč. Voznik Bizjak in sopotnica, 58—letna Ljubica Bizjak, sta bila hudo ranjena. Zdravijo ju v novomeški bolnišnici. (Foto: M. Klinc) | Imajo samo pridne roke ^ 2virčani v nerazviti Suhi kraiini iz kolovoza delaio < ^ Žvirčani v nerazviti Suhi krajini iz kolovoza delajo ^ cesto — Opravljenih že okrog 4.000 prostovoljnih ur Julij Boben iz Žvirč je po funkciji le delegat krajevne dcupnosti Hinje, vendar je z delom za napredek vasi zavzet tako rekoč od jutra do noči. % Julij Boben: pomoči ne bi smeli odreči kolektivi, ki iz naših krajev vozijo delavce.“ »Odločili smo se, da bomo 4,5 kilometrov dolgo med Žvirčami in vasjo razširili in posodobili v 6 metrov široko cesto. Cesta je tu včasih bila, ampak tako zanemarjena, da je postala kolovoz, v katerem je zašel prenekateri turist, ki je na karti videl vrisano cesto, a je ni bilo več. Žvirčani imamo svoj gradbeni odbor, delamo pa v sodelovanju s krajevnima skupnostma Hinje v novomeški in Struge v kočevski občini. Lani avgusta smo šli prvič na traso, doslej pa smo opravili že blizu 4.000 rostovoljnih delovnih ur. e bi vse to delalo podjetje, bi nas po uradnih podatkih veljalo 2,3 milijona dinaijev, mi pa smo imeli 300.000 din stroškov.” - Gradnja tako dolge ceste je zahtevna stvar. Ali boste zmogli vse sami, s pridnostjo in skromnimi sredstvi lastne udeležbe? „Prav to nas pekli. Zdaj, ko je trasa nared za na-važanje gramoza, so naše lastne, sile ,prekratke’. Prosili smo za finančno pomoč vrsto delovnih organizacij, kamor naše ljudi odvažajo na delo, pa ni še od nikoder odgovora." — In kaj, če odgovora in pomoči sploh ne bo? Bo ostala cesta razkopana? „Upamo, da nas ne bodo vsi pustili na cedilu, sicer pa bomo v vsakem primeru poldrugi kilometer ceste usposobili za promet. To bomo zmogli sami, preostali del ceste pa bomo gradili postopoma." „Slišati je, da imate z nekaterimi vaščani težave in da mora celo milica priti na pomoč, kadar merite traso. Za kakšne nesporazume gre? „Vsi krajani v 65 hišah so v akciji pokazali pripravljenost sodelovati, razen dveh. Samo dva ne dasta soglasja, da lahko opravljamo zemljiška dela, in to nam dela velike težave. Radi bi se sporazumeli, poizkušali smo že, ampak doslej ni bilo uspeha. Mnogo hitreje bi cesto imeli, če bi bili složni, kot so drugod, ko se lotijo takih akcij." - Žvirče so ena najbolj odročnih suhokranjskih vasi. Ah se je življenje v tem kraju vsem težavam navkljub vendarle kaj spremenilo? „V primeri s tistim, kar smo imeli nekoč, smo veliko na boljšem, še vedno pa daleč zaostajamo za drugimi vasmi v občini, kjer so bliže centrom. Prav zato smo se tudi lotili gradnje ceste, ki nas bo povezala s svetom." ' R. B. GROZIJO Z USTAVITVIJO - Nogograd je v razsulu, vprašanje pa ie, kaj bo s 16 objekti,.ki sojih prevzeli v gradnjo, zanje „pokasira-li“ avanse, dela pa niso opravljena. Na stanovanja na Žibertovem hribu (slika) težko čaka zlasti IM V. Tik pred koncem del je slišati, da nenadoma ni delavcev. (Foto: R. Bačer) ŠKOCJAN SE PRITOŽUJE Delegati krajevne konference SZDL v Škocjanu so družbenopolitičnemu zboru novomeške skupščine naslovili delegatsko vprašanje oz. zahtevo, naj posreduje pri ustreznih organih, da se razmere v osnovni zdravstveni službi v Škocjanu ure-de. Škocjanci smatrajo, da so za novo zdravstveno postajo toliko žrtvovali v denarju in delu, da z upravičenostjo lahko pričakujejo tudi ustrezno zdravstveno delo v tej ustanovi, saj niso zadovoljni z njo. Medtem ko se čez zobozdravstvo ne pritožujejo, pa imajo pripombe na ambulante splošne medicine, ker se zdravniki vsak'dan menjajo in so večkrat ugotovili tudi primere, ko je bilo v 90 minutah pregledanih in odpravljenih kar 60 pacientov. V Škocjanu želijo, naj bi v novem bloku kupili stanovanje tudi za splošnega zdravnika, ki naj bi v kraju živel, želijo tudi, da bi imeli lastno patronažno sestro. Zdaj tudi te ni. Namesto direktorja bodo vodili kolegijski organi V več novomeških delovnih organizacijah se v vodstvu pripravljajo spremembe _______________________ prva Aprila celovito o reformi Komite predlaga, naj bi občinsko konferenco po novem vodila Vilma Manček Pretekli teden je bil zelo delaven komite novomeške občinske konference ZK, saj je zasedal kar dvakrat dva večera. Na prvi seji so člani razpravljali o gospodarjenju v preteklem letu na osnovi prvih podatkov in se zaustavili v razpravi predvsem pri Iskri Šentjernej in Novogradu, kjer gre v prvem primeru za izgubo, v drugem pa ob primanjkljaju še za vrsto neurejenih zadev v kolektivu. Komite je razpravljal še o uveljavljanju kolektivnih organov v združenem delu ter o pripravah na volilno programsko konferenco, ki bo aprila letos v zvezi s tem o organiziranosti ZK v občini Menili so, naj bi dolžnost predsednika občinske konference ZK opravljal prostovoljec, sekretar komiteja pa bo imel dva izvršna sekretarja. Komite naj bi po novem štel le 13 članov, predvideli pa so tudi že kadrovsko zasedbo. Med članstvo v osnovne organizacije bo šel v razpravo predlog, naj bi dolžnost predsednice občinske konference ZK prevzela Vilma Manček iz „Krke“, ki je doslej uspešno opravljala funkcijo predsednice »Dolenjski list« v vsako družino zbora združenega dela v občinski skupščini in še vrsto drugih dolžnosti Za sekretaija še nadalje predlagajo Franca Borsa- na, za izvršna sekretaija pa Jožeta Kukca in Jožeta Škufco. Komite bo s pomočjo svojih organov in delovnih skupin pripravil temeljito analizo stanja na področju vzgoje in izobraževanja in bo gradivo predložil v obravno konferenci, ko bo razpravljala o reformi usmegenega izobraževanja. R. B. V novomeški občini je prva uvedla kolegijski organ Ljubljanska banka, medtem ko tako obliko vodstva pripravljajo še drugod. V Novolesu so se odločili za 5-članski kolegijski poslovodni organ, za katerega so že objavili razpis in o tem razpravljali v delavskem svetu. V IMV je taka sprememba v pripravi in bo zaživela še v letošnjem letu, pri Pioniiju so glede priprav že veliko dlje, prav tako v Zdravstvenem centru. Od vseh delovnih organizacij, ki so bile predvidene za kolektivno upravljanje, so se edinole v „Krki" oddločili za stari način, in sicer za direktorja z dvema pomočnikoma. Ko je 18. marca komite občinske konference ZK v Novem mestu ocenjeval aktivnost ob uvajanju kolegijskih poslovodnih organov v združenem deluje zadolžil komuniste v delovnih organizacijah, naj se zavzemajo, da bo Titova pobuda čimprej postala stvarnost Mladi se ne boje bremen Občinska konferenca mladih novomeške občine je zastavila delovni načrt do jeseni — Letos 4 delovne brigade Tudi center za oživljanje Za .težke bolnike pomeni novi oddelek za intenzivno terapijo v možnost več novomeški bolnišnici Najsodobnejši aparati in strokovno ekipno delo na evropski ravni ke le steljami zdravijo najtežje bi najsi bo zaradi težkih obo- ni- V okviru kirurškega oddelka novomeške bolnišnice so bili že za ntinuli občinski praznik odprti novi oziroma preurejeni prostori °ddellta za intenzivno terapijo, bolnike pa so začeli sprejemati na ?ddelek po novem letu in doslej se je že izkazalo, kako je bfla ta 'nvesticija v vrednosti 10 milijonov dinarjev nujno potrebna. Na novem oddelku z 12 po- najsodobnejša tehnologija pri uporabljanju medicinskih plinov, tako da se ti priključijo k bolniku preko vtičnic v zidu in zamenjava sploh ni več možna. Iz centralne napajalne postaje so napeljali pline tudi v oddelek za hemodializo, urediti pa nameravajo tako tehnologijo tudi v operacijskih prostorih, na pljučnem in internem oddelku. Poleg tega pa so v oddelku za intenzivno terapijo uredili še prostor za tako imenovano reanimacijo (oživljanje). Ta prostor je posebej opremljen za no-vodošle težke bolnike, ki jih morajo oživljati, oziroma vzpostavljati pri njih osnovne življenjske funlccije: delovanje srca, dihanje in krvni obtok. nj, težkih operacij ali nesreč, Počasno pa zdravijo v njem tudi bolnike z drugih oddelkov. Zdravljenje ni najsodobneje organizirano samo zavoljo lepih prostorov in modernih medicinah pripomočkov, marveč tudi ^radi strokovnega dela, ki je °rganizirano ekipno in v njem ^delujejo zdravniki ustreznih strok. Za težko obolele na srcu (in-jarkt) pa je poseben oddelek intenzivne terapije še naprej v sklopu internega oddelka. Od-'klek za intenzivno terapijo v n°vomeški bolnišnici sicer ni n°vost, saj je bil ustanovljen že P^d 15 leti, vendar je bil zna-n° manjši, nefunkcionalen in Precej slabše opremljen. Ker pa j® sodobna medicina vedno za-™evnejša, je bila modernizacija Velikega pomena na novem "delku je centralno grajena Panska postaja v kleti, od koder Problem novega oddelka pa ostaja osebje; Delo je izredno naporno, izmensko, tudi ne slabo plačano, pa vendar manjka na oddelku okrog 40 odst. višjih medicinskih sester, upoštevaje priznane normative. R. B. 20. marca je 156 delegatov iz blizu 250 osnovnih organizacij ZSMS v novomeški občini prisostvovalo konferenci, na kateri so se zavzeli za hitrejše uveljavljanje Titove pobude o kolektivnem delu in odgovornosti. Pri mladih tudi doslej ni bilo bojazni, da bi se oblast in ftinkcija zadrževala dolgo pri enem človeku, kajti praksa je pokazala, da so se predsedniki osnovnih organizacij menjali vsako leto. V delegatskem sistemu pa so odkrili še vrsto slabosti, ki jih bodo skušali odpraviti. Kot ugodno potezo so ocenili novo organiziranost srednješolske mladine. Od nedavnega imajo v POPRAVEK V podpisu pri fotografiji o pohodu k Beceletovi jami smo prejšnji teden pomotoma zapisali, da je bil Jože Lužar nekdaj komisar 12. brigade. Pravilno bi morali zapisati, da je bil komisar čete in bataljona v 12. brigadi. Za spodrsljaj se opravičujemo. UREDNIŠTVO DL vsakem razredu svojo osnovno organizacijo mladih in aktivnost se je odtlej precej povečala. Ko so potrdili letošnji delovni program s konkretnimi nalogami vse do septembra, so zlasti opozorili na pomembnost priprav na mladinske delovne akcije. Novomeška mladina bo sodelovala v republiških in zveznih akcijah, in sicer v Slov. Konjicah, na Reki, na Goričkem in v Kragujevcu. Evidentiranje za brigade se začne takoj, traja pa do konca marca. Izrecno pa so poudarili resnost pri kadrovanju, da ne bo več starih napak: prijavljenih je veliko, ko pa je potrebno iti, mnogi v zadrgem hipu odpovedo. V celi vrsti nalog, ki jih mlada generacija prevzema na svoja ramena, so v tem trenutku posebno važne še v okviru zaposlene mladine. Mladi iz teh vrst bodo z vso zavzetostjo spremljali uresničevanje stabilizacije in bodo na napake opozarjali. ŽUŽEMBERK: BREZVLADJE V KULTURI V Žužemberku že poltretje leto KUD nima predsednika u sploh je v javnosti delovanje kulture čedalje slabše. Imeli so že dober pevski zbor, pa je tudi zamrl. Tako na proslavah rešujejo položaj šolski otroci s svojimi nastopi. Vpašaive kul-tumo-umetniškega društva in njegovega delovanja je več ali manj prepuščeno le kulturnikom, medtem ko druge družbenopolitične organizacije, predvsem SZDL, doslej glede tega niso prišle dlje od ugotavljanja, da vodstva v KUD ni VARČEVANJE TUDI PRI OBELEŽJIH V splošne varčevalne načrte se vključuje tudi borčevska organizacija v novomeški občini, ki je predvidela več možnosti za delovanje z manjšimi sredstvi'. Med drugim je v stabilizacijskem programu te organizacije zapisano tudi, naj odkrivanje spominskih obeležij, če že ni programirano, eno ali dve leti počaka. Pri vseh'tovrstnih odkritjih pa je paziti, da se ne razsipava s finančnimi sredstvi'. Nujna odkritja se bodo začasno organizirala tako, da bodo proslave sicer dobro pripravljene, vendar skromne. Novomeška kronika INVENTURA V NASELJU — Romke še vedno hodijo po mestnih hišah in prosjačijo za vsakovrstne stvari, potem pa imajo običaj narediti inventuro „nafehtanega“. Kar je lepega obdrže, kar jim ni všeč, gre v grmičje ali v potok .. .(Foto: R. Bačer) Plini po ceveh prihajajo do bol- ške postelje na oddelku, med- Sil^u'0 50 •* PreJ v bombah no-^ k posteljam. Odvažanje do- ^anje Je napo Na bilo za medicinsko rno, za bolnike pa *‘>j. rna drugi strani pa je o tako prenašanje tudi neva- f^Učno. rno. Z adaptacijo je bila uvedena Nobena skrivnost V novomeški občini 66 za služkov nad 248.000 din V novomeški občini je v preteklem letu 66 občanov zaslu?ilo preko 248.000 dinaijev, ki so postali zavezanci davka na dohodek. Med temi je 36 zdravnikov, 10 zaposlenih iz tovarne „Krka", ni pa na listi nobenega domačega funkcionarja ali „občinarja", prav tako nobenega najodgovornejšega strokovnjaka cele vrste večjih delovnih organizacij. Tudi direktorji večjih delovnih organizacij niso vsi zastopani med ljudmi z največjimi zaslužki in zanimivo je, da po višini lanskega osebnega dohodka vrsta zavezancev davka na dohodek (brez obrtnikov) da- leč pušča za seboj direktorja dveh največjih in naj-pomebnejših delovnih organizacij, IMV in Krke. Redni zaslužki s honorarji, ki so v nekaterih primerih tudi precej večji od osebnega dohodka na delovnem mestu, pa so prinesli nad 240.000 din dohodka (blizu 300.000 din) tudi nekaterim, ki so se ukvarjali z nadzorstvom pri gradbenih objektih. PREMALO ALI NE? - Medtem ko je nasploh za Novo mesto znano, da ima premalo trgovin in se trgovci pritožujejo, da jim manjka prodajnega prostora, pa je nov Dolenjski lokal pod samopostrežno trgovino na Drski že več kot leto dni prazen. Zakaj? KRPAJO LUKNJE - Po mestu so te dni delavci Cestnega podjetja na novo obarvali nekaj prehodov za pešce in pokrpali nekaj lukenj, kijih je naredila zima. Začuda je bilo delavce pri tem opravilu videti tudi v soboto popoldne! NI ZA TOVORNJAKE - Pločnik pred samopostrežno trgovino na Cesti herojev je namenjen strankam v trgovini, ker pa je prostor tesen, je parkiranje omejeno na 1 uro. Parkirišče je posebno ob dopoldnevih domala redno zasedeno s tovornjaki. Težki kamioni s prikolico stojijo mnogo dlje kot eno uro. K PRIJAZNIM PRODAJALKAM - Medtem ko se mnogi lokali ravno ne morejo pohvaliti z ljubeznivostjo osebja do strank, je tak sloves dobila nova delikatesa v hotelu Kandija. DEKLICI IN DECK1 - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici privekali na svet trije novi meščan-čki. Rodile so: Milena Korbar iz Ljubljanske 38 - deklico; Jožefa Bavše iz Ljubljanske 39 dečka in Majda Grčič iz Ragovskc lOa -deklico. REGRATA VEC KOT KUPCEV - Ponedeljkova tržnica je bila dokaj! dobro založena s sadjem in zelenjavo. Največ so kmetice prodajale regrat, kupčki te zdravilne solate so celo ostajali. Na prodaj so bile tudi pisane velikonočne butare, na konfekcijskem in kramarskem delu tržnice pa ni šlo brez precejšnjega živ-žava. SEMINAR ZA DELAVSKO KONTROLO Klub samoupravljalccv v Novem mestu je z vsa resnostjo pozval delavske svete, naj pošljejo na predvideni seminar v aprilu predsednika delavske kontrole. Ker ta samoupravna oblika dela kljub večkratnim političnim akcijam še ni zaživela kot je želeno, bodo ponovno z večurnim seminarjem na strokovni ravni skušali spodbuditi to dejavnost. Vodili bodo tudi evidenco iz katerih kolektivov je predsednik prišel in iz katerih ne. Običajno je tako, da hodijo na izpopolnjevanje tisti, ki vsaj malce „giba-jo“, kjer pa je delo povsem zamrlo, tudi seminarjev ne smatrajo za potrebne. m . marca 1980 DOLENJSKI LIST 17 divizije bo šele letos dobil zaokroženo podobo, Iko bo* z njim zaživela KULTURA V ZDRUŽENEM DELU — Za delavke Jutranjkinega tozda Otlica v Brežicah to ni samo fraza. Kolektiv se načrtno seznanja z likovno, pevsko in dramsko ustvarjalnostjo. Vrata tovarne so zlasti pogosto odprta likovnim razstavam. Na sliki Polde Bibič, kije bil kot Peter Fulež pred nedavnim deležen navdušenega priznanja poslušalk med nastopom v proizvodni dvorani. (Foto: Jožica Teppey) Do kdaj odrinjena skupnost? Kmalu tovarna v Kostanjevici Zgradila jo bo ,,Iskra , ki uvaja proizvodnjo industrijske elektronike S svečano sejo delavskega sveta Iskre — tozd Industrijska elektronika v Kostanjevici so 14. marca počastili začetek gradnje nove tovarne. V Kostanjevici je bil najprej obrat Šentjernejske Iskre, letos pa je ta obrat postal samostojen tozd. Prostore ima v kostanieviškem gradu, vendar ne ustrezajo namenu, zato so se odločili za postavitev nove tovarne. Zgradil jo bo novomeški Pionir-tozd Krško poleg obsto- ječih obratov v Kostanjevici. Tovarna bo imela 2000 kvadratnih metrov uporabne površine in 1.500 kvadratnih metrov proizvodnih prostorov. Proizvodni program industrijske elektronike, ki ga ima obrat od vsega začetka, je za kraje pod Gorjanci še posebno zanimiv, ker uvaja v krško občino najvišjo zvrst sodobne tehnike. Ta program je zelo pester in omogoča kolektivu hitro menjavo proizvodnje glede na tržne potrebe in ekonomske koristi kolektiva. Tako izdeluje najsodobnejše elektronske svetlobne regulatorje, elektron- RAZPIS ČASTNIH PRIZNANJ Z MEDALJO JANEZA VAJKARDA VALVASORJA ZA LETO 1980 Žirija pri predsedstvu OK SZDL občine Krško za priznanja OF razpisuje na osnovi pravilnika o postopku za podeljevanje častnega priznanja z medaljo J. V. Valvasorja za posebne zasluge in izjemni prispevek za vsesplošni družbeni razvoj, dosežen v daljšem časovnem obdobju. Častno priznanje z medaljo J. V. Valvasoija se lahko podeli temeljnim in drugim organizacijam združenega dela, samoupravnim organizacijam in skupnostim ter organom, ustanovam in občanom. V utemeljenih primerih se častno priznanje lahko podeli za izjemne uspehe oziroma posebne zasluge v krajšem časovnem obdobju. Predlog lahko poda vsaka delovna organizacija, SIS, KS, družbeno-politična organizacija oziroma društvo, občinska skupščina in njeni organi ter občani Predlog mora biti predložen v pismeni obliki in mora poleg vseh podatkov o kandidatu vsebovati podrobno utemeljitev. Predloge je treba poslati Predsedstvu OK SZDL Krško. Rok. za predložitev predloga je 15 dni po dnevu objave razpisa. ske regulacijske naprave za grelne sisteme, elektronske re-gulatoije za uravnavanje števila vrtljajev elektromotorjev, več izvedb hibridnih vezij za elektronske telefonske centrale in še 6 izdelkov elektronske regulacije. Za vse te izdelke imajo v Kostanjevici potrebno polavtomatsko in avtomatsko uvedeno proizvodnjo že v sedanjih delovnih prostorih. Še večje možnosti se jim bodo odprle v novi tovarni s sodobno tehnično, visoko produktivno in avtomatizirano proizvodno opremo. Da je kolektiv žilav, prizadeven in strokovno pripravljen, dokazuje že dejstvo, da je v zadnjih petih letih desetkratno povečal proizvodnjo ob minimalnem dodatnem zaposlovanju. Ima tudi velike razvojne načrte in zato štipendira precej Stabilizacija nalaga hude preizkušnje tudi tako imenovani splošni porabi. Tega se 'zelo zavedajo tudi sestavljalci proračuna občinske skupščine v Krškem. Konec marca se izteče vsakoletno začasno financiranje tekočega leta. V Krškem so osnutek proračuna kljub stiski s časom dali v predhodno delegatsko razpravo. Kot je povedala delegatom Angelca Druškovič, sestavljalcem težav res ne manjka. „Odeja“ je kratko malo prekratka. Novih obveznosti si ne izmišljajo pri občinskih upravah. Nemalo novih postavk je nastalo po sili zakona. Tako naj bi za sodne organe namenili 32 odst več. Najti bo treba denar za predvideno povišanje priznavalnin, to pa znese nadaljnjih 400.000 din. Po drugi strani je pri dohodkih proračuna črtanih več postavk. Med takimi viri so npr. ob davek od tovornih vozil, kar prikrajša proračun krške občine kar za 12 odst. Navodila glede morebitnih presežkov občinskega proračuna so nedvoumna. Kar bi se morebiti (!? ) nateklo več, mora na poseben račun pri SDK. To se skoraj zanesljivo ne bo zgodilo. Ker ni lahko še pri vrsti dijakov in študentov, načrtuje pa še več strokovnega kadra. Poleg tega ima v zaledju Iskrin razvojni in raziskovalni p o- i tencial, ki je vsekakor močno poroštvo strokovne in tehnične pomoči. Kolektiv že zdaj tesno sodeluje s potrošniki svojih izdelkov in smotrno načrtuje proizvodnjo z Iskrinimi tovarnami elektronskih instrumentov, s tovarno avtomatskih telefonskih central, z Elkom Gorenje, s Slobodo iz Čačka in z zagrebško tovarno „Rade Končar". Za Kostanjevico je pomembno, kot je na seji DS dejal predsednik krške občinske skupščine Silvo Gorenc, da poleg zelo razvejene kulturne dejavnosti dobi tako sodobno tovarno, katere proizvodni program je na svetovnem nivoju elektronike. Tak program resnično zagotavlja 91-članskemu kolektivu mladega kostanje-viškega tozda uspešen razvoj in širjenje proizvodnje. F. KOTAR postavk, so sestavljalci proračuna upravičeno prosili vse porabnike, naj morebitne pripombe sporočijo nemudoma, ne tik pred iztekom javne razprave. A. ŽELEZNIK ZGODAJ SE KAŽE, KDO BO MOJSTER — Očetje so presrečni, če se za takole opravilo odločijo šolaiji, saj vsakdo nima veselja do vinograda in kmetovanja. (Foto: J. T.) Kje vzeti, komu dodati? Krško: ni lahko sestaviti proračun razvite občine V brežiški občini sedem let ni bilo posluha za težave kmetijske zemljiške skupnosti Brežiška občina je še vedno pretežno kmetijska, zato je težko razumeti, da je zemljiška skupnost sedem let živela le na papirju. Kaže, da njeno životarjenje ni motilo nikogar. Skupnost bi imela verjetno mizo skupaj z referenti občin- več uspeha, če bi zaživela delegatsko, tako pa zahtev po finančnih sredstvih niso jemali resno, čeprav bi v občini s sodobnimi agrotehničnimi ukrepi lahko pridobili za kmetijstvo najmanj dva tisoč hektarov površin in tako postopno nadomestili izgubo plodne zemlje zaradi pozidave in drugih namenov. Delegati kmetijske zemljiške skupnosti se vseh sedem let niso izmenjali. Delale so le nekatere komisije, zato je prva dolžnost KZS, da čimprej dopolni samoupravne akte in jih prilagodi no- vi samoupravni organiziranosti v kmetijstvu. Svet za družbenoekonomske odnose v kmetijstvu pri občinski konferenci SZDL in predsedstvo slednje sta položaj KZS obravnavala in zahtevala, da se ta spremeni, kajti KZS ne more biti več privesek upravnih organov občinske skupščine. Najbrž bi težko še kje v Sloveniji srečali tajnika KZS, Id ima pisalno ske uprave, čeprav nima z njimi nič skupnega. V stališčih imenovanega sveta in predsedstva SZDL je zapisana tudi zahteva po večji pomoči občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij kmetijski zemljiški skupnosti. Zagotoviti ji morajo obstoj z opredelitvijo vseh virov financiranja, zlasti prispevka za spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. Zadnji čas je, da dobi skupnost v upravljanje zemljišča v družbeni lastnini, ki jih ne uporabljata niti Agraria niti Slovin. KZS bo lahko zemljišča po potrebi zamenjavala, prodajala ali jih oddajala v najem. Glede na to, da je letos na vrsti sprejemanje prostorskega plana, se bo morala v njegovo pripravo vključiti tudi KZS. Z družbenimi posegi kot so melioracije, zložbe kmetijskih zemljišč, odkupi ipd. prav tako ne kaže več odlagati, vsaj s tistimi ne, za katere je na voljo denar. Skupnost namreč do sedaj ni porabila za take namene niti tistega denaija, s katerim razpolaga. Posodila ga je Agrarii. JOŽICA TEPPEY »Gremo v Poganjo jamo!” Mladi se pripravljajo na majsko srečanje z borci NOV V Poganji jami so se 1942. leta prvič srečale slovenske in Lrvaace partizanske enote. Maja letos si bodo borci z obeh strani Gorjancev na istem kraju ponovno segli v roke, tokrat v RAZORANO LICE BIZELJSKEGA GRlCA - Takle je pogled na površinski rudnik peska, katerega zvozijo vsak dan na tone v Globoko, v tozd anhovskega Salonita. (Foto: J. Teppey) NOVO V BREŽICAH VEC iz pacientovega žepa - Prispevek za prvi obisk v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih brežiške občine je po novem zaokrožen od 31 na 30 dinaijev, prispevek za prvi obisk zdravnika na domu pa od 87 na 90 dinarjev. Tu ni bistvene razlike, precej pa so povišani deleži pacientov za zobozdravstvene storitve. Za prvi obisk pri zobozdravniku je treba odšteti kar 31 dinarjev. Izjemo so naredili edinole pri tistih pacientih, ki so začeli z zdravljenjem zob že lani, a se je postopek zaradi premajhnih zobozdravstvenih kapacitet zavlekel v tekoče leto. Vsi ti ukrepi so del varčevalnega programa občinske zdravstvene skupnosti KAKŠEN ODPIRALNI CAS? -O delovnem času trgovin, pošte, lekarne, bencinskih črpalk, obrtnih delavnic, sodišča, občinske uprave, strokovnih služb interesnih skupnosti ipd. v brežiški občini še vedno teče javna razprava, pripombe za spremembo pa zbira skupščinska pisarna. Pozneje jih bodo morali uskladiti, ker so želje zelo različne. Na primer: neprekinjen delovni čas za Agrariino trgovino z reprodukcijskim materialom v Brežicah, vsqj za en frizerski salon, za knjigarno in za trafiko, da občanom ne bo treba čakati na kolke. Za lekarno predlagajo dežurstvo tudi ob nedeljah in praznikih, prav tako vsaj za eno trgovino v mestu. Tudi po vaseh ljudje želijo, da bi trgovine ne imele opoldanskega predaha. Nedeljski delovni čas (dopoldne) predlagajo še za frizerja. OMEJITVE SO JASNE. - Vsa povišanja cen v občini bo spremljal oddelek za gospodarsko-upravne zadeve, da te ne bi podivjale. Zgornja meja podražitev je 24 odst. za stanarine, 9,5 odst. za obrtne storitve, 5,4 odst. za komunalne storitve, 10 odst. za kulturne storitve in 10 odst. za avtobusni prevoz potnikov. Za kruh je v drobni prodaji dovoljena 22-odstot-na podražitev, za meso 4 odstotke in za mleko 10 odst. Cene gostinskih storitev bodo evidentirane naknadno in se bodo ravnale po kategorizaciji gostinskih obratov v občini. Ne bi bilo prav, če bi metali vse v en koš, dobro in slabše urejena gostišča. prisotnosti mladine s spominskega območja Žumberak -Gorjanci. Predstavniki zveze mladine petih slovenskih in treh hrvaških občin so se o poteku majskega srečanja podrobneje dogovorili 19. marca v Sošicah. Sekretar občinske konference ZSMS iz Brežic Ivan Glas je dal o pripravi te velike manifestacije bratstva in enotnosti tole pojasnilo: „Osrednja prireditev bo 31. maja. Mladi in borci se bomo srečali že večer prej ob tabornem ognju. Tudi iz Brežic bomo organizirali pohod do Poganje jame, da bo mladina spoznala kraje skupnih bojev slovenskih in hrvaških partizanov. Predviden je obisk vseh spomenikov in spominskih obeležij na tistem območju. Do proslave bo izšel tudi bilten, ki bo prikazal pomen srečanja in predstavil preteklost narodnoosvobodilnega boja na območju Zumberka in Gorjancev. Napovedano je tudi prikazovanje filmov iz NOB. Mladi se predvsem veselimo, da bomo spoznali takratne vodilne aktiviste in borce partizanskih enot, in upamo, da se bodo rade volje odzvali povabilu na razgovor ob tabornem ognju. Navezali bomo stike z vsemi organizacijami ZB NOV na tem območju in poskušali zvedeti za imena tovarišev, ki so bili vodje bolnic ali vojaških enot, z namenom, da bi oživili spomine in oteli pozabi še nezapisane dogodke in da bi tako vsebinsko bogatili majska srečanja borcev in mladine na tem območju. V kulturno-umetni-škem programu letošnje proslave bodo sodelovale folklorne skupine, pevski zbori, godbe in recitatorji iz vseh osmih občin. Majska srečanja morajo postati tradicionalna in krepiti medsebojne vezi v obeh smereh gorjanskega slemena.” J. T. JUTRI NA SEJI DRUŽBENOPOLITIČNEGA ZBORA Družbenopolitični zbor občinske skupščine v Brežicah bo jutri popoldne zasedal skupaj s predsedstvom občinske konference SZDL. Na dnevnem redu bo razprava o osnutku letošnjega proračuna občine in o zaključnem računu proračuna za minulo leto. Skupaj bodo nato obravnavali še predlog za podelitev priznanj OF v brežiški občini ter predlagali delegate občinske konference SZDL v družbene svete. Seja zborov občinske skupščine bo v ponedeljek, 31. marca. Zanjo so pripravili svoja poročila izvršni svet in oddelki občinske uprave ter medobčinski inšpektorat za Posavje. SENOVO — Dom Štirinajste divizije bo šele letos dobil zaokroženo podobo, Iko bo* z njim zaživela tudi okolica. Domačini bodo s prostovoljnim delom uredili zelenice in zasadili grede s cvetjem in grmičjem. Med prostovoljci je veliko mladih. (Foto: Jožica Teppey) OBIŠČITE BRESTANICO Muzej izgnancev v Brestanici je odprt za obiskovalce vsako sredo in soboto od 15. do 17. ure ter ob nedeljah od 10. do 17. ure. Napovedano skupine pridejo lahko ob vsakem času, tudi ob dneh, ko je zbirka zaprta. Trenutno ponuja grad tudi vrsto drugih zanimivosti, ki so jih odkrili pri obnovitvenih delih. V KOPRIVNICI POGREŠAJO TELOVADNICO Učenci tega šolskega okoliša telovadijo zdaj v večnamenskem prostoru, kar je le zasilna rešitev. Občani, predvsem pa starši želijo, da bi gradnjo zastavili še v tem srednjeročnem obdobju. Denar zanjo bi delno zbrali s samoprispevkom, manjkajoči delež pa bi dodali.teles-nokulturna in izobraževalna skupnost. Do 1985 se Koprivničanom želja najbrž ne bo izpolnila, za pravočasno pripravo načrtov in druge dokumentacije pa sc bodo kljub vsemu potrudili. KRŠKE NOVICE DEVET NOVIH - Tudi to leto bodo v zasebni kmetijski proizvodnji površine s črnim ribezom in jagodami spet večje. Na ravninskih [icdclih ob Savi in Krki bo pet hektarov novih ribezovih nasadov, jagod pa le en hektar manj. Slednje goje tudi v družbenem sektorju in to na 15 hektarih. 5. ŠTEVILKA - Minuli teden so izdali svoj redni poročevalec člani PD Bohor-Senovo. V njem so v glavnem zbrali poročila, ki so jih pripravili za redni letni občni zbor, ki bo jutri popoldne in na katerem bodo pregledali lansko res bogato in pestro dejavnost. ZA ZAČETEK - Izšla je tudi nrva številka Biltena, ki ga bodo do 22. junija, ko bo Krško prizori^6 finalne dirke za svetovno prvenstvo v spcedwayu v parih, poslej natisnil* še večkrat. Prinaša vrsto podatkov ° dosedanjih pripravah na to velik0 prireditev, podatkov o tej P300*!1., avto-moto športa v Krškem in * kaj. ZNOVA POMOČ - Mladinci OO ZSMS Krško II so pred dnevi i$vcdu še eno prostovoljno delovno a^.c1^’ Pomagati so pri urejanju okolja postavljanju igral pri vrtcu na levem bregu Save. BREŽIŠKE VESTI tribuna mladih Klub samoupravljala ' sevni-5ke občine bo priredil v soboto Popoldne ob 16. uri v gasilskem domu zanimivo tribuno. Prireditelji želijo vzpodbuditi glasno razmišljanje učencev, dijakov 'n študentov o družbenem in družabnem življenju. K sodelovanju so povabili tudi nekaj strokovnjakov: dipl. psihologinji Pavlo Vačovnikovo iz strokovne službe za zaposlovanje in Zdenko Zalokar - Divjak iz občinske skupnosti socialnega skrbstva. Razgovor bo tudi prispevek k Poglobljenemu gledanju filma. Predvajali bodo barvni film »Kenguru” o problemih mladega madžarskega delavca SKUPAJ ZA CESTO - Vetemk premore malo trdnih gospodaijev, predvsem take močnih rok, da bi lahko kaj postorili na vaški cesti. Zato je v soboto odbor za cesto spet uspešno pritegnil k sodelovanju lastnike vinogradov. S skupnimi močmi so raztrosili skoraj 100 kubikov peska. (Foto: Železnic) Kdo je bil na savskem obrežju Posnemanja vredna skrb za okolje - Republiški komite za varstvo okolja še nem? Že pred prvo akcijo čiščenja savdcega obrežja v sevniški občini »no obljubili, da bomo skušali zapisati vsaj imena delovnih organizacij, ki se bodo bolj množično vključile v to hvalevredno ^cijo, če že vseh posameznikov ni mogoče zajeti. Nekateri čistilci dostikrat hu- nosti, funkcionarji, od sekretar- •to nepristopnega rečnega ^režja so bili, žal, deležni celo ■udnih opazk nekaterih mimo 'ožečih. Kajpak iz varne razdalje avtomobila, včasih tudi ^kega z neparno številko, ki je ■akrat smel na cesto prav zaradi zposlovanega dovoljenja turističnega društva, da prepovedi •porabe motornih vozil ne bi ‘ttomile akcije. Ljudje so kljub temu čistili, ^ kot pravijo, bodo še prišli na tečno obrežje. Kot je že znano, io bili neutrudni pri čiščenju bregov od železnega mostu Navzgor najprej nekateri tajniki samoupravnih interesnih skup- OCISTILI ŽE DESET KILOMETROV OBREŽJA Akcija čiščenja savskega obrežja se je kljub nič kaj vabljivemu vremenu nadaljevala tudi konec minulega tedna. V izložbi trgovine s tehničnim materialom sevni-Scega Trgovskega podjetja je nadroben načrt, kdo je oziroma kdo naj bi še kaj očistil. Ta seznam verjetno ni popoln. Krajani Dolnjega Brezovega so se lotili čiščenja kar med tednom. Lepo so se odrezali ribiči, »prečesali” so obalo od lesenega do mirenskega mostu. Na delu je bil spet del občinske uprave in tudi sevniška mladina. Prihajajo tudi vzpodbudne vesti od drugod. Tako je dobil predsednik turističnega društva Stane Kočevar minuli petek obvestilo o podobni akciji v Kranju, Celjane smo omenjali že prej, vključili so se še Litijani in Hrastničani. Akcija ima torej odmev. ja občinskega sindikalnega sveta Maksa Zupanca z družino, sekretarja občinskega komiteja ZK Franca Pipana, predsednika medobčinskega sveta SZDL Ignaca Vintarja do številnih prosvetnih delavcev osnovne šole Savo Kladnik, na čelu z ravnateljem Jožetom Bogovičem. Začeli so že pred 8. uro in tudi ob predvidenem koncu akcije niso gledali na uro. Lep del levega brega v Sevnici so očistili delavci Gostinskega podjetja, pri Gobavcah pa sevniška davkarija. Blanški šolaiji so se lotili bregov Blanščice že dan poprej, v petek. Blančani so se zbrali v soboto, a so naposled sklenili, da bodo delali kdaj pozneje, ko bo manj mraz. Okoliški hribi so imeli namreč snežne kape. Pod svoiim nasadom in še precej več so očistili delavci iz Kmetijskega kombinata. Malokdo je računal, da se bo spravil kdo k delu še v nedeljo, ko je bilo vreme še bolj neprijazno. Ob desnem bregu, od novega mostu do železniškega, so že navsezgodaj pričeli z delom iz sevniške STT, tozda tovarne konstrukcij, s Stanetom Blaznikom, svojim direktorjem na čelu. Pri Kompolju so bili ob vodi boštanjski lovci, ravno tako ni manjkal njihov predsednik dr. Jurij Pesjak. Pod vasjo so čistili Kompoljčani in Šmarčani. Dober zgled sovašča- nom je dal tudi predsednik sveta boštanjske krajevne skupnosti Alojz Povše. Kot rečeno, z akcijo bodo nadaljevali ob primernejšem vremenu. Zglednih posameznikov ni manjkalo. Med njimi je bila npr. družina Lovrek, ki je očistila 100 metrov mirenskega obrežja. Seznam prizadevnih čistilcev s tem seveda še ni izčrpan. A. Ž. Slovenija bo še bolj zelena Leta 1985 bo industrija potrebovala 4,1 milijona kubičnih metrov lesa Slovenska, lesna industrija bo samo letos potrebovala 3,9 milijona kubičnih metrov lesa. Iz domačih gozdov ga bo 80 odstotkov, primanjkljaj pa bomo uvozili iz drugih republik in tujine. Do konca srednjeročnega obdobja bo poraba lesa v naši republiki narasla na nekaj več kot 4,1 milijona kubičnih metrov To pomeni, da bodo slovenski gozdovi leta 1985 dajali industriji nekaj več kot 78 odstotka surovin, vendar le, če bomo investirali v gozdove povprečno 522 milijonov dinarjev na leto. Da bi torej čez pet let doma posekali štiri petine potrebnega lesa, bomo morali.vsako leto pogozditi okoli 3.700 hektarjev zemlje, skrbno negovati 19.000 ha gozdov, izboljšati 3.500 ha malo donosnih gozdov, razredčiti 10.000 ha pregosto poraslih gozdnih površin ter zgraditi in obnoviti 350 kilometrov gozdnih cest Poleg omenjenih del pa bi morali zaradi koristnejše izrabe prostora in skrbi za bolj zdravo okolje vsako leto pogozditi še vsaj 1000 hektarjev. Varčnost zanje nič novega Iz obračuna uspešnega dela sevniške gasilske zveze Zadnji shod občinske gasilske zveze je bil vsekakor sama kritičen obračun dela v minulem letu. Lansko pomlad so društva dobila znatno kadrovsko okrepitev stare- Prednost kmetijstvu in gozdarstvu Suha krajina bo še naprej deležna velike pomoči - Poudarek na infrastrukturi Za danes je v Trebnjem klicana skupna seja vseh treh zborov trebanjske občinske skupščine, na kateri bodo med drugim obravnavali tudi razvojne možnosti Suhe krajine v naslednjem srednjeročnem obdobju. Suha krajina je bila doga leta tisto področje v trebanjski občini, kjer je bilo najmanj naložb, kjer pa je bilo v skladu s tem tudi najmanj napredka. Ko pa je bil leta 1977 dosežen dogovor in sprejet program tazvoja Suhe krajine, kjer sodelujejo štiri občine, Grosuplje, Kočevje, Novo mesto in Trebnje, se je marsikaj premaknilo. V štirih krajevnih skupnostih, kolikor jih šteje v trebanjsko občino, so v tem obdobju modernizirali nekaj cest, nekaj vasi je dobilo vodo, kar pa se tiče gospodarske dejavnosti, sta bili v prednosti pri spodbujanju razvoja kmetijstvo in gozdarstvo. Ker dosežena stopnja razvoja še ni izbrisala nerazvitosti, v kateri tiči ta pokrajina, se pripravljajo načrti razvoja za naprej. Tudi v naslednjem obdobju bo težišče razvoja predvsem v spodbujanju kmetijstva in gozdarstva, potrebno pa bi bilo razviti tudi proizvodno in uslužnostno dejavnost. Vendar tudi v analizi ni konkretno navedeno, katera dejavnost naj bi se tu v prihodnosti razvijala. | Velike potrebe *so v tej pokrajini tudi po trgovskih in gostinskih lokalih, ki jih na tem področju skoraj ni. Na področju vzgoje, izobraževanja, | kulture in otroškega varstva »Dolenjski list« v vsako družino niso predvidene gradnje. Prizadevanja bodo tekla v smeri že Tako bo tudi v prihodnosti poudarek razvoja predvsem na SEVNIŠKI PABERKI MLADI prisluhnejo pesmi Večina hvaležnih poslušalcev nevskega koncerta pevskega zbora i*uhelskih gasilcev v Krmelju je bila 1 vrst mladine, kar je nedvomno še osebej razveseljivo. Ne privlačijo Hej le divji ritmi, temveč tudi lepa °mača pesem. Krmeljčani so bili! aJtopa pevcev pod taktirko Ludvi-a Ahačiča veseli; V PROSTEM CASU - V Lisci n«g» od kotov jedilnice krasijo izmiki delavcev. Slednji se ne posku-*J° le z iglo in sukancem, vejalnica '- rok Cirila Udovča, na primer, bi «ko našla vestnejšega izdeloval-4> če kdo kaj takega še sploh dela. JBORI ZASTONJ, SMREČICE jPCENI - Brežiško GG, predvsem P® drevesnioi v Rimšu in Puščavi pri Mokronogu s hvalevredno gesto! Spodbujata obnovo gozdov. Sadi- ke bora dajejo namreč do nadaljnje-; ga lastnikom gozdov zastonj, za saditev primerne smrečice pa tudi niso drage. ZATAJILE LE UJEDE? - Blizu nadvoza v Šmarju že skoraj mesec dni pod cesto razpada truplo povoženega psa. Da je se vedno tam (vsaj do ponedeljka je bilo) je znano, ni ga pa, ki bi truplo spravil tja, kamor crkovina sodi. SKOPA ZEMLJA - Žemlja v Suhi krajini je bogata s kamenjem, zato bo vsa derb posvečena predvsem živinoreji. V ta namen bo treba bolj kot doslej organizirati odkup, ki je zdaj tako, kot je treba, samo v treh vaseh. (Foto: J. Simčič) SEVNIŠKI VESTMI utečenih izobraževalnih programov za odrasle, za potujoči otroški vrtec in ponovno usposobitev že obstoječih kulturnih domov v Dobrniču in v Se-lih-Šumberku. gradnji in modernizaciji cest, vodovoda, s čimer naj bi to pokrajino, iz katere se ljudje selijo drugam, ohranili tako naseljeno, kot je zdaj. ZAKAJ POLDRUGI DINAR PREVEC? Mokronoško gospodinjo M. K, mpčno zanima, zakaj njej zaračunavajo lm3 porabljene vode po 5,30. dinarja, ko pa je v sklepu izvršnega• sveta trebanjske občine, objavljenem v SDL 27. decembra 1979, jasno napisano, da je voda, ki priteče iz mokro-noških kuhinjskih pip, lahko le po 3,65- dinarja. „fComu gre neupravičeno v žep preveč plačanih 1,65 dinarja? ” se sprašuje prizadeta gospodinja. Ptf menda niso v Mokronogu kar na lepem in nenajavljeno začeli pobirati novega stabilizacijskega prispevka? šin. Tečaj je skrbno obiskovalo, predvsem pa uspešno končalo 51 nižjih častnikov in 11 častnikov. Največ so jih dobili na Studencu in Bregu. Znano je, kako se je kdo odrezal na občinskih tekmovanjih. To so praviloma društva z najstrum-nejšo operativo: Boštanj, Sevnica, industrijska desetina Kopitarne. Neudeležbo velja zemeriti društvom iz Krmelja, Šentjanža, Pokleka in industrijski enoti Jugotanina. Njihova črna pika bi se morda lahko že izbrisala. Takrat so imeli namreč polne roke dola s požarno varnostjo v sami tovarni Gasilci so bili varčni pri denarju, morda celo preveč. V bodoče predvidevajo še več akcij. Pozornost bi veljalo posvetiti koristnim akcijam, npr. „V vsako hišo gasilni aparat” ali - „Več vemo o požarih” in podobno, kjer ne bi šlo zgolj za rezultate, temveč poljudno in neprisiljeno podano znanje. A. Ž. VZORNI ŠMARČANI Soboto so prizadevni Šmarčani zopet prebili med kopanjem jarka za telefonski kabel. Z ramo ob rami delajo z njimi tudi tisti, ki bodo šele gradili v soseski, kamor nameravajo potegniti telefon. Tokrat so kopali vzdolž opornega zidu pod bloki v naselju heroja Maroka. Delavnost, vredna posnemanja. O DVEH STOLIH Ob otvoritvi nove mirenske pošte sta splošno pozornost pritegnila dva luksusnu usnjena naslonjača, ki sta stala pred okenci Nekdo izmed obiskovalcev je pripomnil, da sta verjetno namenjena tistim, ki jim bo postalo slabo zaradi predolgega čakanja m telefonsko zvezo s Trebnjim. Neki zlobnež pa je dodal, da jih bo za tiste namene vsekakor premalo, več pa si jih tudi pošta ne more privoščiti, saj vsak izmed stolov velja po stari ceni okoli 7.000 dinarjev. Polovica programov manjka Programi stabilizacije le načelni — Podaljšan rok TELEFONI ŽE ZVONIJO Medtem ko se v krajevni skupnosti Veliki Gaber še vedno ubadajo z vprašanjem, k;ko dobiti kredite za začetek del pri modernizaciji cest, pa jim je delo na drugem področju popolnoma uspelo. Že kakšen mesec namreč deluje nova telefonska centrala, hkrati z njo pa zvoni tudi 100 telefonov, ki so jih dobili v tej krajevni skupnosti. Na seji koordinacijske komisije za izvajanje stabilizacije pri občinski konferenci SZDL Trebnje so pretekli teden obravnavali stabilizacijske programe delovnih organizacij in skupnosti. Čeprav je bil rok za oddajo stabilizacijskih programov konec februarja, jih je na naslov komisije prispelo le 22. Približno toliko pa jih je manjkalo n pri večini je manjkalo tudi pojasnilo, zakaj tako. Svojih programov niso oddale Industrija gradbene keramike iz Račjega sela, Gozdna gospodarstva iz Trebnjega in Mokronoga ter Novoles, ki čaka na stabilizacijski program cele delovne organizacije, niti samoupravne skupnosti in šole iz Mokronoga, Velikega Gabra in Šentruperta. Tudi stabilizacijski plani, ki jih je komisija dobila, niso odraz velike skrbi za učvrstitev gospodarstva, saj jih večina to temo načenja le načelno, deklarativno, medtem ko je v njih DRAŽJI STAR PAPIR Vedno večje povpraševanje po odpadnih surovinah, zlasti domačij za katere ni treba odšteti težko pridobljenih deviz, je končno le spodbudilo podjetja za trgovanje z odpadnimi materiali, da so za nekatere surovine povišali ccnc. Tako je mari-< borska ,.Surovina”, ki ima svojo odkupno postajo tudi v Trebnjem, povečala ceno za odpadni papir. Ta je za časopisni papir, zvezan v svežnje, 1,80 dinarja, za ves ostali pa on dinar. navedenih le malo konkretnih ukrepov. Znanje bo komisija zahtevala dopolnitev, ki bi jo morale te organizacije pripraviti do konca prvega četrtletja. Za zamudnike je komisija določila še en teden odloga, po tem času pa lahko predlaga tudi začasni ukrep družbenega varstva, kar bi bilo v skladu z 28. členom družbenega dogovora o razporejanju dohodka. Kot je rekel predstavnik komisije, se bodo strogo držah določil, tako da se lahko v resnici zgodi, da bodo uporabili določila tega člena. J. S. NOVI NAČRTI V ZA SANACIJO „KERAMIKE” Za torek, 25. marca, je bil y Industriji gradbene keramike v Račjem selu sklican sestanek med predstavniki tega tozda in Slovenije ceste -Tehnika, predstavniki trebanjske občine in drugimi. Obravnavali naj bi sanacijski program za to tovarno keramike. Gre namreč za obsežne načrte, po katerih bi sanacija veljala 100 milijonov dinarjev. Za tako širokopotezne načrte bo potreben tudi dogovor z bankami in z republiškim rezervnim skladom. Več bomo poročali v naslednji številki. IZ KRAJA V KRAJ SKRIVASKA bolezen - v Trebnjem se je nekakšna skrivaška bolezen razširila v pravo epidemijo. Na mnogih ustanovah javnega pomena namreč ni napisnih tabel, po katerih h sc občani lahko ravnali. Poleg samoupravnih skupnosti pa trebanjske knjižnice in projektivnega biroja bi lahko našteli še kakšno ustanovo, ki se na ta način „skriva”. Zakaj in čemu vse to? Da ni v ozadju samo malomarnost? BELE BARVE MANJKA - 2e večkrat smo pisali, kako hitro izgine cestna signalizacija s trebanjskih ulic. No, prehode za pešce je še mogoče pogrešati, saj se jih Tre-banjci tako ne držijo. Malo težje pa je pri izbiri smeri v križišču pred cerkvijo ali pred blagovnico Kmetijske zadruge. Pa ne, da je Tre-banjcem zmanjkalo bele barve? PO CEM SE RAVNAJO - V Scntruperški krajevni skupnosti, ki je znana po složnosti in dobrih sosedskih odnosih, še niso izvedli vseh del, ki slede iz sredstev samoprispevka. To seveda ne vzbuja nikakršnjih dvomov. Malo čudno pa je, da so se pri dosedanjih delih dogajale tudi take reči: posipavanje z gramozom je bilo opravljeno samo do določenega odseka, na primer pri vasi Kamnje, naprej pa je bilo brez razloga ustavljeno. Menda stoje v ozadju osebne zamere, kar pa je spričo slovesa te krajevne skupnosti težko verjeti. STABILIZACIJSKI KRUHEK - Na vseh koncih in krajih do onemoglosti ponavljamo besedo ,.stabilizacija”, tako daje prišla nazadnje celo v kulinariko. Ob otvoritvi mirenske pošte se sicer niso odpovedali maihni pogostitvi, zato pa je bfla na obloženih kruhkih namesto surovega masla margarina. Toda kljub temu so šli kruhki v slast in jih je kmalu zmanjkalo. TREBANJSKE NOVICE Povsod se da kaj privarčevati Z varčevalnimi ukrepi nameravajo letos v semiški Iskri prihraniti kar 25 milijonov — Nej samo v proizvodnji, tudi v pisarnah zaostrena odgovornost Glavni cilj programa varčevanja največje delovne organizacije v črnomaljski občini semiške Iskre je doseči, da bodo proizvodni stroški v letošnjem letu za S odst. manjši od predvidenih, s čimer bi privarčevali celih 25 milijonov dinaijev. Hkrati morajo povečati produktivnost vsaj toliko, da bodo količinski plan proizvodnje za letos v celoti uresničili. Izkazalo se je, da v Iskri lahko največ prihranijo s zmanjševanjem izmeta, 7. boljšim izkoriščanjem delovnega čaSa in strojev, z racionalizacijo tehnoloških postopkov, precej pa je odvisno tudi od točne dobave Povsod o novem samoprispevku Temeljite priprave na referendum Dobra dva meseca bodo v črnomaljski občini javne razprave in drugi sestanki in posveti, na katerih bo tekla beseda o referendumu za novi samoprispevek. Najprej je predsedstvo OK SZDL sprejelo okvirni program, sredi meseca so se na posvetu predsednikov krajevnih konferenc dogovorili o javnih razpravah na zborih delovnih ljudi in občanov v vseh'krajevnih skupnostih. Ti zbori so se začeli konec prejšnjega tedna in bodo trajali do 5. aprila; na njih bodo razpravljali o gradivu za referendum, sc odločili za eno od predlaganih variant ter pripravili vse potrebno za referendum. Zbori delovnih ljudi oziroma sestanki osnovnih organizacij sindikata, na katerih bo govor o potrebah po novih objektih za področje vzgoje in izobraževanja, bodo od 10. do 20. maja. Seveda bodo o gradivu za referendum govorili še na vseh sejah 00 ZK, KK SZDL, OO ZSMS, 00 ZZB NOV ter na sejah občinskih organov in organizacij, temu vprašanju bodo posvetili pozornost tudi na roditeljskih sestankih. Neposredno pred referendumom, od 15. do 23. maja, se bodo v vseh KS sestali politični aktivi. reprodukcijskih materialov in rezervnih delov. Konkretne ukrepe za zmanjševanje izmeta je v svoje programe zapisal vsak tozd posebej. Da bodo stroji bolje izkoriščeni, je potrebno zlasti boljše sprotno vzdrževanje in nadzor, na zalogi pa morajo biti vsi nujni rezervni deli. Za pravočasno MANJ NESREČ PRI DELU V lanskem letu se je v semiški Iskri pripetilo pri delu 38 nesreč, kar je manj kot leto poprej. Poškodovalo se je 22 žensk in 16 moških, skupaj pa je bilo zaradi nesreč pri delu izgubljenih 338 delovnih dni, kar je tudi manj kot leto poprej. Večina nesreč se je pripetila med prvo in četro uro dela; najpogostejši vzrok je nepazljivost, sledijo neuporaba osebnih zaščitnih sredstev in neupoštevanje navadil za varno delo. Največ nesreč (20) seje pripetilo v tozdu Tovarna energetskih kondenzatorjev. LE EN PREDLOG NA STO ZAPOSLENIH Komisija za inventivno dejavnost v črnomaljskem Beltu je v lanskem letu prejela 9 predlogov, kar je dokaj malo, le en inventivni predlog na 100 zaposlenih. Na račun koristnih predlogov so v lanskem letu v Beltu prihranili skoraj 400.000 dinarjev, 5 odstotkov od prihranka pa je pripadlo avtorjem koristnih predlogov oziroma inovatorjem. POZOREN POKROVITELJ — Dolgoletni pokrovitelj šole v Adlešičih — Gostinjsko podjetje Ljubljana - je za krajevni praznik v nedeljo na šoli odkril ploščo, ki govori o tem pokroviteljstvu. Nasploh je Gostinsko podjetje zelo pozoren in darežljiv pokrovitelj. (Foto: A. Bartelj) ČRNOMALJSKI DROBIR CESTNI VELESLALOM - Da te dni prideš z avtom z enega na drugi konec Črnomlja, moraš voziti pravi veleslalom po raznih obvoznicah, se spretno izogibati razkopanim delom cestišča in krepko ,.robiti” med parkiranimi avtomobili. Vsa stvar traja že toliko časa, da so Črnomaljci ze pravi mojstrivožnje med temi,.vratci”, medtem ko nedomačinom ta „proga” povzroča nemalo težav. PLOČNIK IN LUC - Na Belokranjski cesti pa delavci urejajo pločnik, ta del bo dobil tudi javno razsvetljavo. V,tem delu mesta, kamor vsak dan številni ljudje peš hodijo na delo, je res skrajni čas, da uredijo pločnike. PLOČEVINASTI SIMBOLI -Natančni opazovalci pravijo, da seje v zadnjem času v občinskem središču dokaj povečalo število dragih avtomobilov, ki so pri nas še vedno nekakšni ..statusni simboli. Med bolj imovitimi obrtniki je menda zlasti priljubljena znamka BMW. Moida pa je nakup dragih in požrešnih avtomobilov tudi neke vrste prispevek k stabilizaciji in varčevanju. Tako ostane manj denarja za številne nepotrebne nakupe ... TRI GLASILA — V občini tri delovne organizacije redno izdajajo svoja glasila; to so Belt in Gok iz Črnomlja ter semiška Iskra. Ker je vsak uredniški odbor bolj ali manji e e puščen sam sebi, je bito že nekaj-at slišati, da bi bilo dobro ta in morebitna druga glasila v občini bolj povezati in preko njih še bolj obveščati delavce tudi o pomembnejših dogodkih v občini in ne samo v posamezni delovni organizaciji. NOV KIOSK — Kiosk nasproti gradu je postal nepogrešljiv inventar mestnega središča, saj v njem dobi človek vse od cigaret, kolkov, časopisov do filmov. Prejšnji ted< so stari kiosk zamenjali z novim. nabavno reprodukcijskega materiala in rezervnih delov je zadolžena služba operativne priprave dela. Vsak tozd ima za letošnje leto izdelan plan tehnoloških izboljšav, delavski sveti tozdov in delovne organizacije P3 bodo vsake tri mesece ob pregledu uresničevanje plana pbravnavali tudi to področje. Varčevalni program zajema tudi zmanjšanje porabe vseh vrst energije; po planu naj bi bila letos poraba energije manjša za 10 odst. Precejšnja postavka ,v prizadevanjih za boljše izkoriščanje delovnega časa je zma-1 njšanje bolniških in raznih neupravičenih izostankov z dela. Prav tu lahko vsak delavec veliko naredi. Razmišljajo tudi, da bi ustanovili svojo obratno ambulanto. Čeprav je teža varčevalnih ukrepov na proizvodnih tozdih, v Iskri še posebej poudarjajo, da bodo zlasti v skupnih službah]] poostrili odgovornost do izpolnjevanja nalog. Vsi napori v proizvodnji bi bili zaman, če zaposleni v komerciali, službi za ekonomiko in organizacijo, v računovodsko-finančnem, kadrovskem ali tehničnem sektorju ne bi dobro izpolnjevali svojih nalog in obveznosti. A.B. Zmotna predstava o rezervatu delovne sile Črnomelj: študija naj dokončno razjasni stanje Kot kažejo podatki črnomaljske skupnosti za zaposlovanje, bo v letošnjem letu na novo iskalo zaposlitev v občini kakih 320 ljudi, medtem ko bodo skupne potrebe združenega dela znašale okoli 320 novih delavcev; se pravi, da naj bi tako imenovani kadrovski primanjklaj v občini znašal kakih deset delavcev, dejansko pa celo nekaj več, ker se del mladih ljudi, ki se šolajo v drugih krajih, ne bo vrnil domov. Tako torej podatki in predvidevanja. Vendar v občini mislijo, da ti podatki ne dajejo prave slike o razpoložljivi delovni sili, saj zajemajo le tiste občane, ki so prijavljeni pri skupnosti za zaposlovanje. Ze nekatere dosedanje manjše raziskave pa so pokazale, da je zlasti v manj razvitih in od občinskega središča bolj oddaljenih krajevnih skupnostih precej ljudi, ki se v sedanjih razmerah ne želijo zaposliti, vsekakor pa bi se, če bi delo lahko dobili blizu doma, se pravi v svoji krajevni skupnosti. Zato naj bi v občini pripravili študijo o resničnem stanju na področju zaposlovanja, v. kateri naj bi posebno mesto dobile te manj razvite krajevne skupnosti. Da bo tako dobljena podoba kar se da resnična, pa bodo morali sestavljalci zelo tesno sodelovati s krajevno skupnostjo. , Povsem jasno pa je, da kljub nekaterim rezervam črnomaljska občina že sedaj ni in tudi noče biti nikakršen rezervat delovne sile za razvitejše sosede. Še več: tudi tiste delavce, ki se sedaj iz domače občine vozijo na delo drugim, štejejo za svojo rezervo. Kakor hitro bodo imeli možnost doma dobiti ustrezno zaposlitev, se jih bo gotovo večina odločila za to. S, hitrejšim razvojem industrije ne samo da ljudje ne bodo več odhajali, marveč se bodo celo vračali. In tudi v tej luči je treba gledati na nekatere načrtovane investicije v občini. A. BARTELJ PRIZNANJA OSVOBODILNE FRONTE Na seji občinske konference SZDL Metlika so sprejeli predlog žirije za podeljevanje občinskih priznaj Osvobodilne fronte. Ta visoka priznanja bodo za obletnico ustanovitve OF prejeli: Krajevna skupnost Rosalnice, Jože Tajčinan iz Bušinje vasi, Franc Jakljevič iz Metlike, Viktor Bartolj iz Metlike, Janko Bračika starejši iz Metlike ter Franc Levstek— Miloš iz Metlike. ŠE VEDNO BARAKE - Poleg nove tovarne IMV na Suhorju je lesni del proizvodnje v starih barakah še vedno ostal. Sčasoma ga nameravajo preseliti ali v Šentjernej ali v Črnomelj, delavci pa se bodo v novi tovarni priučili za dela v kovinski stroki. Konji za stabilizacijski voz V stabilizacijskih prizadevanjih je za SZDL kot frontno organizacijo veliko dela — Od prizadevanja za čim boljše plane do uveljavljanja samoupravnih odnosov na vasi Osrednji del zadnje seje občinske konference SZDL Metlika prejšnjo sredo so namenili aktivnostim te najširše družbenopolitične orgpnipcije pri uresničevanju gospodarske stabilizacije. V okviru plošnih usmeritev je nekaj pomembnih nalog, ki jim bo občinska or: s konferenca preko svojih oblik dela posvetila v letošnjem letu še posebno pozornost. Tu gre v prvi vrsti za izgrajevanje našega družbenoekonomskega sistema, zlasti za uresničevanje že dogovorjenih sistemskih rešitev, kar bo zagotovilo trdne temelje za gospodarjenje na samoupravnih osnovah. Na področju družbenega planiranja si bo tudi Socialistična zveza morala še bolj prizadevati, da se bo v pripravo in izdelavo srednjeročnih planov neposredno vključevalo še več delovnih ljudi in občanov. Ena od nalog Socialistične zveze je tudi nadaljevanje aktivnosti na področju ekonomskih Najprej delo, potem igre Mladi v Rosalnicah s prostovoljnim delom do športnega igrišča fted letom dni so se člani Športnega društva iz Rosalnic pri Metliki dogovorili, da se bodo lotili urejanja igrišča za rokomet, košarko in odbojko. „Kar se nas tiče, bo delo kmalu opravljeno. Mi bomo novo igrišče pripravili za asfaltiranje,“ je povedal član rosalniškega Športnega društva Martin Slane. „Naše društvo šteje okoli štirideset članov, največ zanimanja med mladimi pa je za kegljanje, streljanje, nogomet in šah.“ Ko bo igrišče dokončano, se bodo v Rosalnicah gotovo tudi športi, katerim je namenjeno - rokomet, košarka in odbojka - hitreje razvijali. , „Vsa dela smo opravili s prostovoljnim delom, 20 tisočakov pa nam je primaknila metliška telesnokulturna skupnost. Na delovne akcije je vselej prišlo po dvajset članov društva, skupaj pa smo do sedaj opravili blizu tisoč delovnih ur,“ pravi Slane. Skratka, novo igrišče bo kmalu pripravljeno za asfaltiranje,tu pa mladi športniki iz Rosalnic ne morejo več kaj dosti narediti. Vsekakor pa njihovo do sedaj opravljeno delo in njihova zagnanost zaslužita, da bi bito igrišče čim prej končano. „Naše društvo redno sodeluje na občinskih mladinskih športnih igrah, naše ekipe pa se udeležujejo tudi raznih turnirjev. Prav gotovo bo novo igrišč e še poživilo športno dejavnost mladih v našem kraju,” je prepričan Slane. A A.B., odnosov s tujino, kjer mora zlasti spodbujati izdelavo izvoznih programov v posameznih okoljih. V SZDL se zavzemajo, naj z devizami razpolaga res tisti, ki jih ie s svojim izvozom ustvaril; dosledna izpeljava tega načela bo še okrepila uveljavljanje samoupravnih oblik združevanja sredstev za pospeševanje izvoza. Med najpomembnejše naloge pa štejejo obvladovanje obsega rasti vseh vrst porabe, vključno NA ZBORIH OBČANOV O SAMOPRISPEVKU Na sestanku s predsedniki krajevnih konferenc SZDL je prejšnji teden v Metliki tekla beseda o zborih občanov in poteku javne razpra-i ve o osnutku statuta občine, krajevne skupnosti. Pregledali so uresničitev programa samoprispevka v zadnjem petletnem obdobju pa tudi osnutek programa novega samoprispevka. O tem je bil govor še na zborih občanov v vseh' krajevnih skupnostih, ki so se jih udeležili tudi predstavniki metliškega izvršnega sveta, komunalne skupnosti in družbenopolitičnih organizacij. PLANSKE ZAMUDE Na seji koordinacijskega odbora za pripravo srednjeročnih planskih dokumentov so prejšnji ponedeljek največ pozornosti posvetili poteku aktivnosti pri pripravi teh dokumentov. V, metliški občini so pri tem v rahlem zaostanku, zato seje koordinacijski odbor zavzel za povečano aktivnost vseh' nosilcev priprav, da ne bo primanjkovalo časa za usklajevanje pri pripravi teh pomembnih dokumentov. investicijsko. Vendar ne gre pri tem za administrativne ukrepe, marveč je treba to doseči v okviru samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, pri tem pa seveda upoštevati splošne usmeritve občinske resolucije. V, SZDL so prepričani, da je stabilna in nemotena preskrba pomembna sestavina stabilizacijskih prizadevanj. Tu bo delo SZDL usmerjeno predvsem v pospešeno uveljavljanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov med proizvodnjo, trgovino in potrošniki. Jasno je, da bo to moč zagotoviti le preko dobro organiziranih potrošniških svetov. Posebno odgovornost pa je občinska konferenca SZDL Metlika prevzela pri nadaljnjem razvoju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu in na vasi. V. prvi vrsti je treba doseči, da se bodo združeni kmetje bolj vključevali v skupna prizadevanja za stalno in enakomerno rast kmetijske proizvodnje in s tem preskrbe s hrano. A. B. O PRESEŽKIH INTERESNIH SKUPNOSTI V ponedeljek bo v Metliki skupna seja vseh zborov občinske skupščine. Delegati bodo razpravljali o proračunu občine za letošnje leto. Sklepali bodo tudi o tistih sredstvih interesnih skupnosti, ki so se zbrala nad dogovorjeno porabo v lanskem letu. Na dnevnem redu bo še poročilo o uresničitvi programa samoprispevka v občini v zadnjem obdobju! sklepali pa bodo o razpisu referenduma za uvedbo novega samoprispevka. SPREHOD PO METLIKI PREJŠNJO NEDELJO JE IMELO metliško gasilsko društvo množični sestanek, na katerem so formira- li desetine in se dogovorili za vadbo. Namen sestanka je bil tudi ta, da pregledajo članstvo, opremo ter da slišijo pripravljenost za akcije, delo. Sestanka se je udeležilo lepo število gasilcev, kar kaže, daje gasilstvo v Metliki dobro organizirano, povrhu tega pa ima še dolgoletno tradicijo. Paveljnik metliškega gasilskega društva je Peter Črnič, predsednik Jože Pirkovič, tajnik pa je Martin Kramarič. MLADINSKA IGRALSKA SKUPINA je pričela z delom. Za začetek se bodo spoprijeli s Partljičevo komedijo „Tolmun in kamen”. Mladi vadijo v mladinskem klubu, poleg igrice pa imajo v načrtu še pripravo literarnih večerov, ftavijo, da bo njihovo delo prav zaživelo jeseni, kajti topli spomladanski in vroči poletni dnevi so vse prej kot pripravni za to vrsto 'dejavnosti. SPET KROŽIJO NAOKOLI PISMA z vraževerno vsebino; napovedujejo s-ečo, če so razposlana na dvajset novih naslovov, ter nesrečo, če naslovljenec pretrga verigo. Pravi čudež je, koliko časa imajo posamezniki, da se lahko ukvarjajo s temi! otročarijami, ki spravljajp resne lju- di v smeh, bogaboječe pa v strah in v iskanje naslovov prijateljev, ki jim je sreča potrebna. V teh stabilizacijskih časih 'pa je tudi dvajset pisemskih znamk že nekaj, kajne? KAR STO PETINPETDESET MLADIH, živečih na kmetijah, seje odzvalo povabilu na sestanek za poživitev dela aktiva mladih zadružnikov. Beseda je tekla o delu na zemlji, o graditvi skupnih hlevov, »■ združevanju zemlje pa še o tem, dal se morajo mladi kmetje vseskozi izobraževati. Udeleženci so sprejela tudi program dela ter si ogledali nekaj kratkih filmov o kmetijstvu. V bodoče je torej pričakovati pospese-no delo aktiva mladih zadružnikov- CENTER ZA OBVEŠČANJE IN PROPAGANDO pri občinski konferenci ZSMS Metlika izdaja svoje glasilo' Kolovrat že tretje leto. dnevi je izšla trinajsta številka, ki prinaša zapise o delu mladih z Radoviče, kratke vesti o delovanju mladinskega kluba, prispevek o življenj11 mladih v krajevni skupnosti Podzemelj ter literarne prispevke Lidije Zupanc in Ivana Malešiča iz P°V" zemlja. Zadnja številka Kolovrata je izšla v 350 izvodih, uredila pa jo je Mirjam Bezek. metliški tednik Mladi še naprej po Titovi poti Financiranje organizacij urejeno — Prostore za delo imajo povsod, razen v Strugah in na | Rudniku — Klubsko delo še šepa — Nezaupanje do mladih odpravljati z delom Delovna skupina Konference mladih iz krajevnih skupnosti pri občinski konferenci ZSM Kočevje je v decembru mMs obiskovati osnovne organizacije ZSM v KS. Večino so jih že obiskali, ostale (v KS Osilnica, Kostel, Kočevje in Kočevska reka) pa bodo do 10. tudi (z izjemo OO ZSM Mozelj) ob-činskovodstvo ZSM Sodelovanje OO ZSM z drugimi organizacijami v KS je precej slabo. Sodelovanje OO ZSM, ki so povezane v krajevni svet ZSM, pa predstavljajo v glavnem jalovi dogovori, ki zelo redko obrodijo sad; kar velja posebno za OO ZSM v okviru KS Ivan Omerza. fti financiranju 00 ZSM ni težav. KS so pripravljene financirati dejavnosti svojih 00 ZSM, če te dostavljajo KS jrograme dela in finančne načrte. Večina OO ZSM pa se financira samostojno, z organiziranjem plesov; veselic in pobiranjem članarine. Izjema so le OO ZSM v KSi Ivan Omerza, kjer je financiranje urejeno iz sredstev KS. Težave s prostori pa so hujše, kar velja predvsem za KS Rudnik-Salka vas in Struge. Na Rudniku nimajo nobenega družbenega prostora (nimajo niti 00 ZSM), v KS Struge pa imajo na razpolago učilnico v Soli le za sestanke. V Strugah načrtujejo skorajšnjo gradnjo kulturnega doma, na Rudniku pa upajo, da bodo kmalu dobili v uporabo rudniški dom. V KS Stara cerkev imajo dobre prostore, prav tako KS Poljanska dolina in KS Draga-Podpreska, naj-' boljši pogoji za delo ZSM pa so vsekakor v KS Ivan Omerza. Delo ZSM najbolj ovira nezainteresiranost in neresnost članov ZSM in kandidatov za člane ZSM, med katerimi so tudi nekateri mladi komunisti. • V, KS živi in preživlja svoj prosti čas velik del mladih ljudi, Namen obiskov je seznanitev z delom, uspehi in težavami organizacij ZSM v KS, informranje mladih o položaju v KS in reševanje nekaterih mladinskih zadev, med katere sodita predvsem financiranje in Pfostori za mladinske dejavnosti. Dosedanjim obiskom so razen mladincev prisostvovali še predse-« dniki svetov KS (inofrmacija o gospodarskem položaju v KS), predsedniki KK SZDL in sekretarji 00 ZK (informacije o družbenopolitičnem položaju v KS), predstavniki krajevnih organizacij RK ter predstavniki drugih družbenih organizacij in društev v KS. Poročila in razprave so pokazale, da mladi delajo skoraj v vseh 00 ZSM, razen v KS Draga, Podpreska in KS Rudnik-Salka vas z- izjemo 00 ZSM Cvišlerji. Res pa premalo obveščajo o svojem delu javnost pa NI PRVOAPRILSKA Občinska skupščina Ribnica pri-pravlja spremembo odloka o občinskem davku. Tako predvideva predlog odloka, da ne bi več veljala oprostitev plačevanja posebnega občinskega prometnega davka od hlodovine, žaganega in tesanega lesa. Pri alkoholnih pijačah pa bo davek od litra penečega se vina zvišan od 4 na 5 din; pri alkoholnih pijačah iz več kot 50 odst. domačih surovin bo stopnja davka porasla od 45 do 60 odstotkov; pri alkoholnih pijačah iz manj kot 50 odst. domačih surovin pa bo davek porasel od 50 na 70 odstotkov vrednosti pijače. Pri pijačah se bo tako nabralo za okoli 250.000 din več davka na leto. Novi odlok, kije zdaj po stopnjah usklajen z ostalimi občinami ljubljanske regije, bo enako kot v ostalih občinah te regije začel veljati predvidoma s 1. aprilom letos. Vendar to ni prvoaprilska šala. KOMITE O GOSPODARJENJU O rezultatih uspeha gpspodarstva v občini Kočevje v minulem letu so razpravljali na zadnji seji občinskega komiteja ZK minuli ponedeljek. Na dnevnem redu seje je bilo še poročilo o aktivnosti osnovnih organizaciji ZK, ocena političnega stanja ter nekatere druge zadeve. INFROMIRANJE NA REŠETU Prva seja pred kratkim imenovanega usklajevalnega odbora za informiranje pri občinski konferenci SZDL Kočevje je bila sklicana za minuli torek, 26. marca. Na dnevnem redu so bile razprava o novi programski usmeritvi Dolenjskega lista j razprava o samoupravnem sporazumu o zagotavljanju sredstev za financiranje Ljubljanskega dnevnika oz. njegove priloge »Kočevski žaromet”, razprava o pobudi za ustanovitev lokalne radijske postaje, pobuda RTV Ljubljana za nastavitev novinarja v Kočevju in razne druge zadeve. 0 vsem bomo več še poročali. katerih 00 ZSM ne znajo ali nc morejo pripraviti k delu. To je razumljivo, saj v nobeni KS nimajo organiziranih klubskih interesnih in drugih dejavnosti. ■ Led so začeli prebijati v Mozlju, Stari ccrkvi in delno v Pred-. gradu Delo je oteženo zato, ker se mladi šolajo ali delajo zunaj KS in zunaj občine Kočevje, pa tudi zaradi od- ,| dalj eno st i KS od občinskega središča. V obeh primerih je delo mladih v takšnih KS zelo otežkočeno, saj lahko delujejo le ob sobotah in nedeljah, pa še takrat niso polnoštevilni. Zato je razumljiva želja mladih (pa nc samo njih) iz‘KS Struge, Draga, Predgrad po gradnji obratov na podeželju ter boljši povezavi teh KS s Kočevjem. V celoti je pri delu OO ZSM iz KS več težav kot pa dobe ih pogojev. Toda dosedanji uspehi in doseženi rezultati obvezujejo vse mlade, da pridno delajo, pa bo mogoče marsikaj rešiti. Delo mladine je treba še naprej usmerjati v duhu Titovih idej in po poti nadaljnjega razvoja socialističnega samoupravljanja. VINKO DRAMAC J Kočevje, umazano mesto To so ugotovili tudi na seji predsedstva OK SZDL Parkirni prostor za kinom je bil, odkar je bil pred leti asfaltiran, le enkrat očiščen. Tam parkira večina tujcev, ki prihaja v Kočevje ali se nastani v hotelu. Parkirišče je polno blata, polivinila in raznih smeti Mesto je te dni še posebno blatno zaradi peska na ulicah in razkopanih pločnikov. Skozi vse leto pa pridno smetijo ulice otroci in odrasli Poseben obred onesnaževanja imajo kadilci: ko med hojo po mestu načno nov zavitek cigaret, vržejo na tla najprej prvi, zunanji, ovitek, nato pa še del trdnega ovitka. Ko prižgo cigareto, vržejo spet vžigalico. Končno, ko cigareto poka-de, pa prileti na cesto, pločnik ali zelenico še čik. Nekateri predlagajo razne ukrepe, da bi bilo mesto bolj čisto. To naj bi bile očiščevalne akcije šolarjev ali celo vseh občanov. Vendar tudi te akcije ne bodo rodile pravih sadov, če bodo eni mesto čistili, drugi pa ga še naprej onesnaževali V Italiji so že ugotovili da prepričevanje občanov ne zaleže in da ljudi najbolj spametujejo kazni Tudi pri nas je skrajni čas, da posežemo po njih. J. PRIMC Kmalu prvi družbeni sveti Zavrnili razpravo o ceniku Agroservisa Na zadrgi seji predsedstva in izvršnega odbora občinske konference SZDL Kočevje so menili, da je osnutek družbenega dogovora o družbenih svetih v občini Kočevje v javnem primeren za sprejem. Po tem predlogu naj bi imeli v občini štiri svete, in sicer za razvoj DROBNE IZ KOČEVJA ZAPRAŠENO MESTO - Prahu je v mestu že preveč. Ulice so zaradi poledice posipavali s peskom, na vseh koncih so prekopani pločniki, betonirajo razne jaške in podobno. Odvečnega materiala ne odvažajo sproti, zato se blato in prah raznaša Po cestah. Tudi avtomobili, ki Prevažajo zemljo po mestu, natrosilo veliko blata. Ulice bi morali °prati. Kaže, da bomo zaradi stabilizacijskih prizadevanj, počakali Pivi dež. DRVA SO, DRVARNIC NI -stara navada, da si gospodinjstvo habavi drva za nekaj let naprej, je ?fcer koristna, a je za to le treba 'nieti primerne prostore. Žal jih v jnestu ni Pri stanovanjskih hišah ni dovolj velikih drvarnic. KJeti so zložene okoli blokov in stolpičev. To prav gotovo mestu ni v okras. Ker prehajamo zopet na trdo gorivo, bo treba nekaj urediti. Pri gradbenih načrtih je treba upoštevati potrebe za več let naprej. KMALU POSVETOVALNICA -Poverjeniki Društva diabetikov Kočevje že obiskujejo sladkorne bolnike, da bodo dobili potrebne podatke za njihovo vključitev v društvo. Ko bo vse zbrano, bo pričela v Zdravstvenem domu Kočevje delati posvetovlanica za sladkorno bolne. Razgovori za ustanovitev posvetovalnice bodo kmalu ugodno zaključeni. KOGEUSKE HOUICE FOLKLORA VADI IN NASTOPA - Folklorna skupina iz Dolenje vasi pri Ribnici, ki Jo vodi Cveto V •_ V _ X ^ — * J J <• nkAani hmuI trfoflrim na ui enot Križ iz Kočevja, pridno vadi in nastopa na prireditvah v domači občini, pred kratkim pa je spet gostovala v sosednjem Kočevju. (Foto: J. Primc) Kje je honorarno delo potrebno? V ribniški občini s honorarnim delom niso pretiravali______ V občini Ribnica so izdelali jpregled lani honorarno zaposlenih v isameznih delovnih organizacijah in tozdih. Občinski izvršni svet, je o tem pregledu razpravljal, je sklenil, naj v posameznih kolektivih sami ugotove, če so jim honorarci potrebni ali pa bi se dalo shajati brez njih površen pregled pokaže, da v ribniški občini niso pretiravali s honorarno zaposlenimi. VEČJA TURISTIČNA TAKSA Občinska skupščina Ribnica bo zvišala turistično takso od sedanjih 2,50 din, ki velja že od leta 1975, na 10 din (za nočitve v hotelih, motelih, penzionih in gostiščih) oz. 5 din (v zasebnih sobah). Povišanje bo veljalo predvidoma šele s prihodnjim novim letom, se pravi od 1. januaija 1981. Lani je znašal dohodek od turističnih taks 12.670 din, po novem pa bo okoli'50.000 din. V Inlesu so imeli lani sklenjeni le dve pogodbi za delo po 4 ure na dan. Plačilo je znašalo povprečno po 2.100 din na mesec. Letos nameravajo skle niti tri pogodbe, in sicer z enim za delo v neposredni proizvodnji po 4 ure na dan in dvema za občasna dela (upravnik počitniškega doma ter drugi za delo na področju samozaščite in LO). Tudi v Riku so imeli zaposlenega le enega pogodbenega delavca, v ITP pa dva. To so največje ribniške OZD. V ostalih, ki so manjše, imajo sicer' več honorarcev, vendar tudi tam niso pretiravali. Med take OZD sodijo Kmetijska zadruga, tozd Jelenov žleb, TOK Gozdarstvo, Eurotrans in Komunala. V tozdih Donit-Pletilnica Sodražica, Slovenijales-Žičnica Ribnica, Sukno Jurjeviča in Mercator—Trgovina Ribnica pa lani sploh niso imeli honorar-‘ cev. Seveda je nekaj honorarcev še na področju negospodarstva oz. družbenih služb. Tph pregled ni zajel, vendar jih je po oceni precej manj kot v gospodarstvu. J. P.. samoupravnih odnosov, za družbenoekonomski razvoj, za uresničevanje upravnega nadzorstva in za vprašanja uresničevanja davčne politike. V razpravi je bilo posebno poudarjeno, da so družbeni sveti o (gani družbeno-političnih organizacij in ne organi birokracije. Menili so tudi, naj bi najprej ustanovili le dva družbena sveta, in ko bosta trdno zaživela, še preostala dva, ki sta že predlagana, nato pa bi jih glede na potrebe lahko ustanovili še več. Posebno živahna je bila razprava o novem ceniku del in delovnih nalog za servisno-vzdrževalne storitve, ki ga je poslal tozd Agroservis ZKGP v razpravo tudi SZDL. Menili so, da je predlog pomanjkljivo utemeljen (naveden je le predlog novih cen, ne pa sedanje cene in odstotek zvišanja); Agroservis naj ga naslovi le na izvTŠni svet občine, ki je pristojen za cene, izvršni svet pa naj pri svoji odločitvi upošteva dogovore o cenah, ki veljajo v okviru republike. To mnenje SZDL velja seveda le za cene za zunanje uporabnike, medtem ko znotraj ZKGP veljajo pač cene, za katere so se tozdi sporazumeli. V razpravi so nekateri zagovaijali občutno zvišanje cen storitev Agroservisa, češ da so doslej njihove cene »zaostajale”; drugi pa so menili, da bi Agroservis rad prišel skozi „zadnja vrata” do precej vifih cen in da se je pri določanju cen treba strogo držati vseh stabilizacijskih dogovorov, sklepov in ukrepov. J. P. V GRADNJI 90 STANOVANJ - V ribniški občini trenutno gradijo 90 stanovanj. Do konca leta jih bo dograjenih 54, preostalih 36 pa do prihodnje spomladi. Na sliki: v Ribnici na območju Trga Veljka Vlahoviča spet rastejo novi bloki. (Foto: Primc) Tri dni s kurirji po občini Svečanosti bodo pri spomeniku NOB Kurirčkova pošta bo letos prispela v ribniško občino 31. marca ob 10. uri. RibniSu pionirji jo bodo prevzeli od pioni- rjev iz Strug (občina Kočevje). Svečanost ob prevzemu bo pri taborišču 42 čete Zapadnodo-lenjskega odreda v Mali gori. Ze isti dan ob 12._uri bodo sprejeli pošto v Ribnici, naslednji dan pa najprej ob 8. uii v Žlebiču, ob 9. v Sušju, ob 10. v Novi Štifti,ob 11. v So dražici, ob 12. pa,na Gori, kjer bo spet prenočila. 2. aprila ob 8. urijo bodo svečano sprejeli na Hribu vt Loškem potoku, ob 10. uri pri Ogenci, ob 11. uri v Jelenovem žlebu in ob 12. uri v Dolenji vasi. Naslednji dan, 3. aprila, bodo ob 9. uri dolenjevaški pionirji na Jasnici predali torbico pionirjem kočevske-občine. V vseh krajih, ki smo j ih omenili, bodo osrednje svečanosti pri spo- menikih NOB, ob tej priložnosti bodo mladim udeležencem mitinga spregovorili borci o tem, kateremu dogodku iz NOB je spomenik posvečen. J. P. Odkup nazaduje Odkupili manj mleka in živine, a več konj KZ Ribnica je lani odkupila 5,882.000 1 mleka ali 4,6 odst. manj kot leto prej. V prvih devetih mesecih je znašal „primanjkljaj“ celo 9 odstotkov, vendar so v zadnjem trimesečju odkupili več mleka in tako končni rezultat precej izboljšali. , Telet so odkupili 27 ton ali 2 odstotka več, mlade pitane govedi 364 ton ali 4,8 odstotka manj, ostale klavne živine pa 148 ton ali 1,5 odstotka manj. Plemenske živine so odkupili 107 $av. Lani so odkupili tudi 14 konj, medtem ko so leto prej le 4. Lani so skupaj s skladom za pospeševanje kmetijstva kupin žrebca. Napravili so nekoliko več propagande za vzrejo in pripu-ščanje kobil. Ta prizadevanja nadaljujejo tudi letos. Zato pričakujejo, da bo odkup konj še narastel. Odkupovali bodo tudi žrebeta, ki jih bodo izvažali. RIBNIŠKI ZOBOTREBCI PO SOLATO NA TRAVNIK -Mnogi Ribničanje, ki imajo radi regrat, nabirajo te dni to prvo letošnjo „solato“, ki je tudi najbolj poceni. Po regrat jim ni treba daleč kot Kočevcem, saj raste skoraj okoli vsake hiše. SMETI PA KAR V POTOK - V potoku, ki teče skozi Ortnek in dalje proti Žlebiču, je polno razne navlake. Ljudje uporabljajo ta potoček ZRCALO KS Velike Poljane določila smetišča za vsako vas na svojem območju ali za več vasi skupaj. Občani naj bi nato sami nadzorovali, kdo vozi smeti v vodo ali kam drugam, namesto da bi jih na smetišče. BOLJE POSIPAVAJO CESTO -Na območju občine Ribnica to zi- mo Cestno podjetje bolje vzdržuje cesto.- Med zadnjim sneženjem in poledico, ki je trajala do 17. marca, so nevarnejše odseke cest poapali z mešanico peska' in soli. Kljub temu pa je neki vvartburg pri Ortneku le zaneslo s ceste na breg potoka. OBVEZNO TUŠIRANJE - Vozniki osebnih avtomobilov, tovornjakov in avtobusov vedno bolj negodujejo zaradi izredno slabe glavne ceste skozi Ribnico. Na njej je veliko globokih lukenj. Te niso nevarne le vozilom, ampak tudi pešcem. Ka,-dar so zalite z vodo, vozila pcšcc neizogibno oškropijo. Tudi pločniki so tako ozki, da se pešci nimajo kam umakniti. Ribničani, ki se znajo pošaliti tudi na svoj račun, pravijo, da bodo glavno cesto popravili, ko bo zgrajena obvoznica za Ribnico, se pravi okoli leta 2.000. St.13 (1598) 27. m»ca1980 DOLENJSKI LIS y m % % % šrtilk TEDENS|(( Četrtek, 27. marca - Rupert Petek, 28. marca - Milada Sobota, 29. marca - Jernej Nedelja, 30. marca - Branimir Ponedeljek, 31. marca - Modest Torek, 1. aprila - Hugo Sreda, 2. aprila - Franc Četrtek, 3. aprila - Rihard LUNINE MENE 31. marca ob 16.14 uri - ščip BRESTANICA: 29. in 30. 3, ameriški barvni film Vojna zvezd. BREŽICE: 28. in 29. 3. ameriški barvni film Zanesenjak. 30. in ,31. 3. . ameriški barvni film Dan velikih valov. KOSTANJEVICA: 29. 3. ameriški film Visoka napetost. 30. 3, ameriški film Inšpektor Branigen. 2. 4. francoski film Bumerang. KRŠKO: 29. in.30. 3. jugoslovanski film Zadnja dirka. 30. 3. matineja Fantastično potovanje v balonu. 2. 4, francoski film Hotel na jilaži. 3. 4. ameriški film Pasji voja- MIRNA: 29. 3.,film Okupacija v 26. slikah. MOKRONOG: 29. in 30. 3. ameriški film Herbi znova tekmuje. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 30. 3. nemški barvni film Disko groznica - Boney. 31. 3. koncert. 1. 4. ameriški film Zadnji strel. 2. in ,3. 4. Naši beseda. NOVO MESTO - KINO JLA: Od 27. do 30. 3. jugoslovanski film Radio Vihor kliče Andjeliju. RIBNICA: 29. in 30. 3,'itajijanski barvni film Kariera sobarice. SLUŽBO DOBI KOJ SPREJMEM dva nekvalificirana delavca v zidarstvu. Alojz Vrščaj, Lamutova 15, Novo mesto, telefon 21 -793. KUHARICO z veseljem do dela v gostilni zaposlimo. OD po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Gostilna „VOVKO“, Ratež 48, 68321 Brusnice. STANOVANJA SOBO ODDAM dvema samskima fantoma. Jože Katič, Kajuhova, Krško. ZOBOZDRAVNIK išče sobo v Novem mestu po možnosti s posebnim vhodom in uporabo Kopalnice (v bližini zdravstvenega doma). Naslov v upravi lista (1 079/80). IŠČEM SC OBO v Novem mestu. Naslov v upravi lista (1091/80). PRODAM GARSONJERO v Novem mestu ali zamenjam za vikend ali , stanovanje (od N. mesta do Črnomlja). Možnost doplačila. Naslov v upravi lista (1084/80). ODDAM opremljeno sobo moškemu. Naslov v upravi lista (1085/80). Motorna vozila PRODAM Z 101 —S 1. 1978. Kovačič, Valantičeva 5, Novo mesto. Ogled četrtek, petek od 14. do 15. ure. ZASTAVO 750, letnik 1973 prodam. Telefon 25—167 popoldan. FIČKA, starejši letnik, obnovljenega in registriranega za celo leto 1980 poceni prodam. Dska 11, Novo mesto;, PRODAM ZASTAVO 101, prva registracija 4pril 1976. Tomo Luzar, Cesarjeva 19, Novo mesto, telefon 25-700 po 14. uri. PRODAM Z 101, letnik 1978, reg. do marca 1981. Gričar, Irča vqs 12, Novo mesto, telefon 84-569. UGODNO prodam Zastavo 101, 068-71-7 y5e ni PRODAM traktor BAWCH 19 KS s plugom in kosilnico. Jože Proselc, Rigojice 28. PRODAM karamboliran 1300 ter šipe za Škodo 100 in ftinca 1000 z raznimi deli. Jože Jordan, Cerovi log 44, 68310 Šentjernej. UGODNO PRODAM traktor Vbdi-mirec T 40 (55 IM), letnik 1978, in nakladalko sena, kombinirano DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Niko Rihar. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Milan Markelj (namestnik), Ria Bačcr, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge), Bojan Budja, Jože Primc, Drago R ustja, Jože Simčič, Jožica Teppey, Ivan Zoran in Alfred Železnik. Tehnični urednik Priloge: Dušan Lazar. Ekonomska propaganda: Janko Saje in Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 8 din, letna naročnina 298 din, plačljiva vnaprej — Za delovne in družbene organizacije 600 din - Za inozemstvo 600 din ali 32 ameriških dolarjev oz. 55 DM vi?; „^st™na drutsa valuta v tej vrednosti) - Devizni račun 52100-6.0- 170-32000-009-8-9. (Ljubljanska banka. Temeljna dolenjska banka Novo mesto). OG™£l: 1 cm viiiinc v cncm stolPcu 160 d*n, I cm na določeni strani 200 din, 1 cm na srednji ali zadnji strani 250 din, I cm na prvi strani 320 din. Vsak mali oglas do 10 besed 60 din, vsaka nadaljnja “J.6 ««" - Za vse druge oglase velja do preklica cenik št. 11. od I. Lnc ,7. ^?,la£Vnne"j,a sekretariata za informacije IS Skupščine SRS (st. 4.1 1 /7_ od 28. 3. .1974) se za Dolenjski list ne plačuje davek od prometa proizvodov. pri P°družnici SDK v Novem mestu: 5-100 60*^30624 Naslov uredništva: 68001 Novo mesto. Ulica talcev 2, p. p. 33, telefon (068) 23 606 Naslov uprave; 68001 Novo me^to. Glavni trg 3, p. p.,33, telefon (068) 23-611 - Naslov ekonomske propagande in malih oglasov: 68001 Novo mesto, Glavni trg 5. p. p. 33, telefon (068) 22-365 — Nenaročenih rokopisov in lotogra ij ne- vračamo Časopisni stavek, filmi in prelom: CZP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni film in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. s trosileem gnoja. Andrej Cvetkovič, Rigonce 31, Dobova. ZASTAVO 1500 Caravan 1977/1, prodam. Cena 3,9 M. Telefon 068-76-073. PRODAM TRAKTOR Porsche 25 KM s koso. Martin Bernardič, Gor. Mokropolj? 9, Šentjernej. PRODAM Z 101 Lux, letnik 1977 in ČZ 250 ENDURO. Vukoma-novič. Zagrebška 18, telefon 22-067. UGODNO PRODAM obnovljen FIAT 124, letnik 1969. Kmet, Šegova 6, telefon 24-816 Novo mesto. POCENI PRODAM kosilnico BCS. Ivan Bohte, Vinja vas 38, Stopiče. POČENI PRODAM karambolirano Z 101, letnik 1974. Ogled od 16. ure v petek, soboto in nedeljo. Ismet Travlanin, Skalickijcva 1, Grm- Kmetijska šola, Novo mesto.- NAULT 8. Marjan Iskra, Dvor 73. UGODNO ZASTAVO 101, letnik 1973 po zelo ugodni ceni. Rogelj, Rdeči kal, Dobrnič. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1977. Informacijo dopoldan na telefon 068-22-291, popoldan od 15. ure dalje v Bršljinu 18 pri Nečemcr. PRODAM FIČOTA, letnik 1972, telefon 23-434. PRODAM ZASTAVO 101 L, letnik 197 6, karambolirana prednja stran. Naslov v upravi lista (1094/80). PRODAM TRAKTOR ZETOR 42 KS s kabino. Ciril Jerman, Krka 3, Novo mesto; PRODAM ali zamenjam za manjši avto PEUGEOT 204. Gubčeva 33, Novo mesto.' BMW 1502, letnik 1976, dobro ohranjen, ugodno prodan. Tel. 25-879 pO 14. uri. a : i leto izdelave 1977. Anton Mavrič, Otočec 65. PRODAM avto Lada, navadna, letnik 1974, prevoženih 33.000 km, v dobrem stanju. Franc Osterman, Dol. Kamence 3 ali telefon 22 - 939 od 6. do, 14. ure. PRODAM R 4, letnik 1977. Ivanka Zupančič, Jezero 3, Trebnje. Ogled vsak dan od 1 5. ure dalje ali telefon 83-260. PRODAM malo rabljeno kosilnico znamke MUPI. Drago Badovinac, Črmošnjice 48, 68322 Stopiče. PRODAM dobro ohranjeno Z 101 L, prevoženih 37.000 km. Koštia-lova 34, Novo mesto, telefon 22-611. AUSTIN 130 special, dobro ohranjen in garažiran prodam. Bogo-mr Hofbauer, Slakova 2a, Novo mesto {pri Pionirju). UGODNO PRODAM traktor TV 18 s priključki. Janez Levičar, Cesta 1, Krško, telefon 72-202. PRODAM Z 750 in motorno žago STIHL 050. Judež, Čikava 10, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 1 300, dobro ohranjeno z dodatno opremo. Moravec, Jerebova 3, telefon 24-489. GOLF LETNIK 1978 prodam. Naslov v upravi lista (1087/80). UGODNO PRODAM SIMCO 1100 GLS, letnik 1975. Naslov v upravi lista (1088/80). PRODAM MINI CUPPER 1275 z dodatno opremo, letnik 1975. Informacije Kantor, Nad mlini 43, Novo mesto. PRODAM škodo 110 L letnik 1970. Jože Zupan, Dobrava 37, p. Škocjan. LADO, letnik 1975 prodam. Dr. Gabron, bolnišnica Brežice, teL 068-61 -055. PRODAM nov Tomos >,Cross“ motor 50 m3 „J unior “. Vse in- PRODAM nov puhalnik Tajfun. Dol. Kamence 27, Novo mesto.' PRODAM psa nemškega ovčarja z rodovnikom star 15 mesecev. Slavko Peterle, Bršljin, N. mesto. POCENI PRODAM čoln, primeren za njanjši motor, ter novo prikolico za osebni avto. Jože Pavlin, Gotna vas 39 c, Novo mesto; PRODAM KAVČ, 3 fotelje in mizico. Bršljin 43, pritličje desno, Novo mesto; PRODAM samonakladalno prikolico SIP ŠEMPETER 17 in prikolico za prevoz živine. Jože Globevnik, Škocjan 5. PRODAM opremljeno košaro za dojenčka ter prešito odejo za otroško posteljo. Informacije telefon 72-318. PRODAM obračalnik za seno, v uporabi dve leti. Jože Povše, Krmelj 1. PRODAM vhodna hrastova vrata s kamnitimi podboji in železno blagajno. Naslov v upravi lista (1086/80). PRODAM lepo ohranjeno diatonično harmoniko B, ES, AS. Naslov v upravi lista (1089/80). PRODAM grablje SONCE 4. Pečjak, Hruševec 10, Straža. PRODAM magnolije. Telefon 25-913. UGODNO PRODAM novo 120-bas-no harmoniko Melodija in kitarski ojačevalec ORKAN 60 W. Jug, Ragovska 14, Novo mesto; telefon 068-25-453. PRODAM mizarsko klop in delovno mizo, sadni mlin z motorjem. Anton Golob, Sela 3, Šentjernej. POCENI PRODAM dobro ohranjeno otroško sobo. Informacijo vsak dan na telefon 23-249 od 14. do, 15. ure. PRODAM radio Hi-fi HESR 48, kasetofon Hitachi in dva 20 V zvočnika. Rajko Jakše, Regcrča vas. 17a. ŠTANCO 33 T prodam. Ogled popoldne, ul. Bratov Komel 46, 61210 Šentvid, Ljubljana. PRODAM motor za Lado 1 300 in rezervne dele v dobrem stanju in šotor za dve osebi. Marjan Mati-čevič, Ratež 10, Brusnice. PRODAM rabljen mizarski stroj za šlifanjc. Naslov v upravi lista (1092/80). POCENI PRODAM traktorski priključek za sejanje krompirja znamke HMEZAD. Janez Kastelic, Plemberk 4, 68322 Stopiče. NOVO KLAVIRSKO harmoniko ATLANTIC de Liixe IV N 120 basov; 14 registrov, prodam. Naslov v upravi Tista (1093/80). PRODAM prikolico za osebni avto. Šmihel 11, Novo mesto. TOČILNO jedilni pult z vgrajenim hladnim in toplim delom proda Splošna bolnišnica Novo mesto.' Interesenti naj sc zglasijo v eko-nomatu, Šmihclska cesta 1. • PRODAM eno leto starega kozla. Ogled popoldne, Alojz Klobučar, Dol. Dobrava 5, Trebnje. PRODAM prašiča. Anton Jerič, Mali vrh 7, Mirna peč. UGODNO PRODAM Z-101, letnik 1973. Informacije Gor. Gradišče 5, Šentjernej. PRODAM Z 101, »taro 2 leti. Ogled vsak-dan od 15. ure dalje. Anton Debeljak, Gabor 22, Semič. PRODAM vsa vrata za zastavo 101, 4 gume t ajal 155 s platišči ter dva žarometa za 101 po žeto ugodni ceni. Jože No vak, Dol. Težka voda 32, Stopiče. PRODAM kosilnico IRUS z žetveno napravo, primerno za liribovite predele z več priključki. Brulc, Vinja vas, Stopice. PRODAM ZASTAVO 101 L, staro tri leta, prevoženih 40.000 km. Ogled popoldan v Šmihelu 35, Novo mesto; PRODAM SPAČKA 2 CV, letnik 1976 in registriranega do februarja 1981. Dopoldan informacije na tel. 068 — 21—511, popoldan Regerča vas 144 pri N. mestu; PRODAM ZASTAVO 750. Kocmut, Jurka vas 35, Straža. PRODAM ZASTAVO 101, prva registracija 1975, registrirana do 15. 1. 1981'. Cvelbar, Šmarjeta 5. UGODNO prodam brezhiben RE- gradnjo hiše od 500 do 1000 m2 tel. 04,7-22-368. OD NOVEGA MESTA do Otočca kupim zazidljivo gradbeno parcelo. Naslov v upravi lista.' (1080/80). KUPIM močan gumi voz za traktor in travniško brano. Franc Grčar, Dragomelj 23, Domžale. KUPIM RABLJEN betonski tro-fazni mešalce. Naslov v upravi lista (1Č82/80). PRODAM 15 arov vinograda v Bendjah. Ogled v nedeljo od 13. do 15. ure. Ivana Gorenc, Ratež 20a, Brusnice. PRODAM PARCELO 40 arov v bližini Novega mesta,' primerno za postavitev brunarice. Telefon 23—117 ali 84—308 dopoldne. V DOLENJIH SKOPICAH 3 pri Krški vasi je na prodaj večja stanovanjska hiša z gospodarskim poslopjem in 80 ari zemlje. Interesenti naj se zglasijo v nedeljo, 6. aprila, od 10. do 14. ure v Dolenjih Skopicah 3, ko bo možen ogled hiše. PRODAM zemljišče 15 arov, primerno za vinograd in vikend na Kavčah pri Brusnicah. Sončna lega, dostop z vsakim vozilom. Naslov v upravi lista (1090/80). PRODAM 7 a zemlje. Ogled vsak dan od 7. do 8. ure. Naslov v upravi lista (1081/80). V DOLENJI VASI pri Krškem (pri glavni asfaltni cesti) prodam ali dam v najem njivo 30 arov. Cena po dogovoru. Regina Mejak, 68290 Sevnica, ftvomajska 6. PRODAM VIKEND nad Plctcrjcm, možen dostop z avtomobilom, voda in elektrika napeljani. Radovan ftotič, Nad mlini 23, Novo mesto; telefon 23-048. PRODAM PARCELO 800 m2 z obstoječo stavbo 10x10x3 m2 do prve plošče z vso dokumentacijo, Erimerno za vsakega obrtnika v 'o bo vi pri Brežicah. Jože Pečnik, Ladja 24, Medvode. PRODAM VIKEND z vinogradom pri Dobrniču. Telefon 061-313-778. NUJNO RABIM lokal za RTV servis. Ponudbe na Djuro Zorič, Glavni trg 19, Novo mesto. JRBOiCt^: ANTON ČELIČ iz Uršnih sel 56, prepovedujem vožnjo in prehod po mojem zemljišču na Uršnih selih. Kdor tega ne bo upošteval, da bom sodno preganjal. ANA DOLENC IZ BUKOVŠKA pri Brežicah prepoveduje nakup so-lastnih stvari od njenega moža Franca Dolenca. JOŽE PRHNE, OREHOVICA 15, ŠENTJERNEJ, prepovedujem delanje škode ali poškodovanje vrtne ograje na parceli 2762, sadni vrt v Orehovici, ter na vseh ostalih mojih zemljiščih. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC ŠEBALJ, DAMELJ 10, VINICA PRI ČRN. Prepovedujem vsako vožnjo po moji parceli Župnik. Kdor tega ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal. FRANC HRIBAR, REGERČA VAS 65/a, NOVO MESTO, preklici-jem neresnične besede, ki sem jih izrekel zoper Franca Goršina, iz Črmošnjic, povedal pa mi jih je Stane Ogrinc. FRANC GAZVODA BRUSNICE čila oddali Rdečemu križu in zanje čistilnica več ne odgovarja. OBVEŠČAMO cenjcne-stranke, da bomo imeli dne, 31. marca 1980 večje število enodnevnih petelinčkov pasme HISEX po 4 din kom. VALILNICA PETELINKAR, Cegelnica 20, Novo mesto; telefon 23-385. V jv H V času od 13. do 20. marca so_v novomeški porodnišnici rodile: J°^e' fa Jakofčič iz Tribuč - Matejo, no preganjal. DRAGEMU sinu FRANCIJU GAZVODA iz Smolenjc vasi, ki služi vojaški rok v Zaječaru, iskrene čestitke za 20. rojstni dan in skorajšnjo vrnitev med svoje. Ata, mama, Marjan, Nada, Alenka, Matjaž in stara mama. Dragi mami MARIJI AMBROŽIČ iz Gor. Mokropolja za dvojno praznovanje ^OBVESTILA I TERMOIZOLACIJE centralnih kurjav opravlja Miran Božič, Šmihel 48, Novo mesto.' KEMIČNA ČISTILNA OBERČ, Kom. Staneta 3, Novo mesto, naproša vse cenjene stranke, ki imajo oblačila v čistilnici več kot 6 mesecev, da le-ta dvignejo v roku 10 dni. Po tem roku bomo obla- Danica Franjga iz Trebnjega " Petra, Marjetka Sever iz Metlike -Damjana, Antonija Blatnik z Malega Slatnika - Rudija, Slavka Pajk iz Račjega sela - Šimona, Tatjana Tičar iz Regerče vasi - Boštjana, Marija Šuštaršič iz Šentlovrenca -Bojana, Sonja Bohte. z Mirne -Denisa, Marija Miklavčič iz šentlovrenca - Matejo, Pepca Šterk iz Hrastulj - Francija, Jožica Conta iz Cerovega loga - Natašo, Fani Gorše iz Poljan - Dejana, Natalija Pečaver e Črnomlja - Aleša, Vida Špehar iz Dragatuša - Slavka, Milena Ratajc iz Trebnjega - Urško, Vida Štukej iz Sadinje vasi - Uroša, Irena Lavrič iz Žužemberka - Petro, Milka Rojc iz Budganjc vasi - Katjo, Majda Hočevar iz Dolnje Raduljc - Darka, Sofija Vardjan iz Bukovca -Jasmino, Frančiška Mavsar iz Črnomlja - Damjana, Ivanka Volf iz Svibnika - dečka, Fanika Kranjc iz Dobrave - deklico, Angela Štrukcj iz Okroga - dečka, Vladi-mira Špehar iz Pribanjcev - dečka, Ljubica Koprivec iz Trebnjega -deklico, Majda Legan iz Korita -dečka, Jožica Dežclan iz Bršljina -dečka, Marija Progar s Sela pri Zagorici - dečka in Marija Krnc s Trske gore - deklico. - Čestitamo! li BRfŽIŠKt Ji7;! P0R00NI$NIC£v* V času od 17. 3 do 21. 3.,1980 so v brežiški porodnišnici rodile: Milka Ananič iz Čatcških Toplic -Gorana, Dragica Furar iz Artič -deklico, Manda Pospil iz Nedelje -Darka, Ana Čabraja iz Brežic - Silvija, Luca Pili iz Celin - dečka, Šte-fica Besednik iz Laduča - Nikolino, Božena Petan iz Zagreba - Janeza, Anica Cetin iz Mostenca - Ana Marijo, Breda Špiler iz Račje vasi - Na-tašOj Vida Resnik iz Malega Kamna - Željka, Stanka Račič iz Kalce Nakla - dečka, Zdenka Leopold iz Nedelje - dečka in Jadranka Čaka-nič iz Strmca - dečka. ČESTITAMO! RAZNO IŠČEM VARSTVO za otroka na domu. Naslov v upravi lista (1083/80), telefon 25-481. od 9. do, 17. ure. / DAJEM V NAJEM 55 m2 poslovnega prostora skupaj z dvosobnim stanovanjem. frimerno za obrt ali prodajno dejavnost v Kostanjevici na Krki. Ponudbe vsak dan na telefon štev. 068-69-712 od 17. do. 19. Ure. ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat »n stric JANEZ VODOPIVEC iz Gor. Brezovice 35 pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, vaščanom in znancem, ki so nam pomagali v tem težkem trenutku, podarili vence in cvetje ter nam izrekli sožalje. Posebno zahvalo smo dolžni podjetjem Iskra Šentjernej, IMV Novo mesto in Industriji obutve Novo mesto za podarjene vence. Zahvaljujemo se tudi dr. Baburiču za lajšanje bolečin in župniku za opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sinovi Jože, Janez, Tone, France z družinami in Martin, hčerka Milka z družino in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, starega očeta, strica in brata FRANCA ŠTERA iz Šmihela pri Novem mestu h: ur' 'no zahvaljujemo zdravstvenemu osebju urologije, posebno dr. Janezu Kramarju, zdrav-itver.cniu en-uju ,Ii. iiuuSlropja internega oddelka za nego in lajšanje bolečin v težki bolezni. Prav tako se ■ h.aljujcmo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečeno sožalje in pouarjeno cvetje. Zahvaljujemo se tudi kolektivoma splošne bolnice in Laboda, sosedom in prijateljem iz Mercatorja za podarjene vence. Posebno sc zahvaljujemo novomeškemu proštu in šmihelskima duhovnikoma za opravljeni obred ter župniku in tov. Benčini za izrečene tople besede. Hvala vsem, ki ste pokojnega v tako velikem številu spremili na zadnjo pot. Žalujoči: žena Marija,sinovi Franc in Milan z družinama, Anton, Mirko, hči Marija s sinom in ostalo sorodstvo ZAHVALA V 76. letu starosti nas .je po težki bolezni zapustila naša draga mama in stara mama JOŽEFA FRANKO iz Šmarja pri Šentjerneju Lepo se zahvaljujemo osebju zdravstvenega doma Šentjernej za vso pomoč med njeno boleznijo. Nadalje se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sovaščanom in znancem za pomoč v težkih trenutkih. Iskrena hvala župnikoma iz Šentjerneja in Pleterij za opravljeni obred, pevcem za zapete žalostinkc ter vsem, ki ste ji poklonili vence in cvetje in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: sinova Janez z ženo in Martin z družino,hčerki Pepca z možem in Mimi z družino ZAHVALA V 79. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, stara mama in babica ALOJZIJA RODIČ roj. Mlakar iz Osrečja 20 Iskreno se zahvaljujemo zdravstvenemu osebju infekcijskega oddelka bolnice Novo mesto za skrbno zdravljenje. Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, znancem, sovaščanom, njenim prijateljicam in vsem, ki sta nam izrazili sožalje in prinesli pokojnici toliko cvetja. Posebno se zahvaljujemo ZB Škocjan, kolektivoma tovarni zdravil Krka in Osnovni šoli Milka Sobar-Nataša za podarjene vence in pevcem za zapete žalostinkc. Hvalu župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našo mamo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: otroci z družinami ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in dedka KAZIMIRA MALICA „Školnika” se iskreno zahvaljujemo za pomoč našim dobrim sosedom, lovskemu druStvu Vinica, ZB, gasilskemu društvu, ženskemu pevskemu zboru ter vsem ostalim, ki so ga spremili na zadnji poti. Vsi njegovi Vinica V SPOMIN 25. marca je minilo eno leto od smrti našega dragega sina in brata ZAHVALA Ob mnogo prerani izgubi našega skrbnega moža, očeta, sina, brata in strica VLADA GREGLA z Bizeljskega se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, prijateljem in gosedom za izraze sožalja, za darovano cvetje in drugo pomoč. Zahvaljujemo se vsem, ki so ga v tolikšnem številu pospremili na zadnji poti. Lepa hvala za poslovilne besede ob grobu tov. Kržanu in' tov. Premclču ter župniku za opravljeni obred in lepe besede. Prisrčna hvala tudi lovcem za izkazano čast, pevcem in vsem, ki ste kakorkoli sočustvovali z nami. Žalujoči: žena Angelca, hčerki Vladka in Bernardka, sin Vinko, mama ter sestri Anica, Tinka in brat Matjan z družinami OSMRTNICA »go prezgodi ga sodelavca in delovnega tovariša Sporočamo, da je mnogo prezgodaj ugasnilo mlado življenje naše-in dc‘ JOŽETA BRAJERJA elektromehanika Od pokojnika smo se poslovili v soboto, 22. marca 1980, na pokopališču v Mokronogu. Sodelavca in prijatelja bomo ohranili v trajnem spominu! Kolektiv in DPO ISKRA - IEZE tozd ELEKTROLITI Mokronog OSMRTNICA Nenadoma jc preminil naš zvesti so- ■ delavec ALOJZ PUNGERČAR iz Grčevja Od njega smo se poslovili v torek, 25. marca, na pokopališču Otočec ob Krki. Ohranili ga bomo v trajnem spominu. KOLEKTIV OBRTNE DELAVNICE MILAN OSOLNIK, NOVO MESTO ZAHVALA V 64. letu nas je' po težki in zahrbtni bolezni za vedno zapustila naša draga žena, sestra in teta ANA ERJAVEC roj. Škof iz Gor. Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste pokojni darovali cvetje in jo spremili na zadnjo pot. Posebno zahvalo smo dolžni družinama Hudoklin in Turk, delovnemu kolektivu IMV in kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: mož Tone in vsi njeni K ZAHVALA Tragično nas jc-zapustil komaj v 18. pomladi naš dragi sin in brat JOŽE BRAJER iz Gor. Lakenca pri Mokronogu Iskreno sc zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, vaščanom in sorodnikom za pomoč v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo sc ISKRI TOZD ELEKTROROUTI MOKRONOG, mladincem Iskre, Trimu Trebnje, IMV Novo mesto, Gasilskemu društvu Mokronog in vaščanom za podarjene vence in cvetje, pevcem iz Mokronoga za žalostinkc, godbi iz Trebnjega, vsem govornikom za poslovilne besede. Hvala župniku za opravljeni obred in vsem, ki ste našega Jožeta v tako velikem številu pospremili na zadnji poti. Posebno zahvalo za nesebično pomoč pa izrek Jožetu Mikcu. Žalujoči: mama, oče, brata Ivan in Franci ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Po dolgi bolezni nas je zapustil v 80. letu starosti 'naš ljubi mož, oče, brat, stric, ded in praded JOŽE LAZAR z Gaberške gore -železniški upokojenec vsem sorodnikom, sosedom, znancem, sc zahvaljujemo ------------------------------- — -------- a, Senovo in Krmelj, krmeljski Metalni in delavkam Iskreno Lekarni Sevnica, ... ------------------------ zdravstvene postaje Krmelj, ki so v težkih trenutkih pomagali, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje ter našega pokojnega očeta v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena* Anika, sin Jo&o, hčerki Štefka in Anica z družinami, vnukinja Milena in ostalo sorodstvo JANEZA TOMCA iz Brdarcev pri Dragatušu Dragi Janez, prihaja pomlad, sliši se petje ptic, šepetanje vetra, posijalo bo prvo pomladansko sonce, tebe pa ni. Ko bi lahko slišal petje ptic, ko bi ti lahko posijalo spomladansko sonce in ko bi te mogle videti naše oči. Ne veš kako srečni bi bili, če bi mogel slišati naše klice v srcih. Za,man srce kliče, zaman se oko solzi, ni stvari na svetu, ki bi te priklicala k nam. Vsem, ki obiskujete njegov prerani grob, prižigate sveče in nosite rože, prav lepa hvala. Žalujoči: Vsi njegovi! V SPOMIN Mineva leto dni, odkar nas je za vedno zapustila naša nadvse dobra žena, hčerka, sestra, svakinja in nečakinja DANICA DOBRŠEK Tiha in mirna kot si bila, tako si nas tudi zapustila same z neizmerno žalostjo v srcu, ki pušča globoke sledi. Vsem, ki obiskujejo njen mnogo prerani grob, prinašajo cvetje in sveče, se iskreno zahvaljujemo, še posebno njenim sošolcem. Žalujoči: mož Milan, mama in vsi njeni .n A- ZAHVALA tete svakinje ANKICE VIDMAR \roj.'Brozič se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste v teh težkih trenutkih »čustvovali z nami, nam izrekli sožalje, nas tolažili, podarili cvetje in jo v tako velikem številu pospremili na zadnjo pot. VSI NJENI ur. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, ata, starega ata, pradedka in tasta - ANTONA VRANIČARJA iz Čuril 15 sc iskreno zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, znancem ter vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli sožalje, darovali vence in cvetje ter pokojnega spremili na zadnjo St: Zahvaljujemo se ZB, kolektivu SCT TOZD Kovinar iz nomlja. Hvala tudi duhovniku za opravljeni obred. Žalujoči: žena Marija, sinova Martin in Jože, hčerki Mari-. ja in Karlina z družinami, vnuki in pravnuki 19. MEDNARODNI KMETUSKI kranj IN GOZDARSKI SEJEM 4.-14A’80 . marca 1980 DOLENJSKI LIST 23 Začel bo rasti pionirski dom Dom slovenskih pionirjev v Dolenjskih Toplicah bo veljal 100 milijonov dinarjev V zadnjih letih, še posebej pa lani, so bile pobude za zidavo doma slovenskih pioniijev v Dolenjskih Toplicah vse pogostejše in odločnejše. Krepko besedo zanj so zastavljali na novomeškem območju in nekateri dejavniki na republiški ravni. Med drugim so o tem razpravljali na sejah ZPM, izvršnega odbora republiške konference SZDL in drugod. Zdaj lahko ugotavljamo, da ni ostalo samo pri besedah. Po najnovejših obvestilih je dokumentacija za dom, ki se bo razprostiral na površini 3.000 kvadratnih metrov, v zaključni fazi. Graditi naj bi začeli letos in do prihodnjega leta opravili dve tretjini gradbenih in drugih del. Gradnja bo namreč etapna, prilagojena dotoku sredstev, ki jih bodo zbrali podpisniki posebnega družbenega dogovora. Ustrezni dokument je v osnutku že pripravljen. Iz njega je razvidno, da je predračunska vrednost gradnje doma ocenjena na 100 milijonov dinarjev. Pripravljen pa je še en dokument, ki je v najtesnejši povezavi s to gradnjo. Gre za programsko zasnovo doma slovenskih pionirjev oziroma. T-rr^"- drugače povedano, za opis dejavnosti, ki bodo potekale v tej, nedaleč od topliške osnovne šole stoječi sodobno grajeni in opremljeni stavbi. Kot že ime pove, bo v domu tekla zlasti dejavnost, namenjena pionirjem. Iz okvirnega urnika dela je med drugim razvidno, da bo dom odprt vse leto. Pozimi naj bi se pionitji v njem zbirali za rekreacijske dejavnosti, poleti pa bi naj se vanj vselil tudi tradicionalni pionirski tabor, znan pod imenom Sutjeska. To bo vsekakor možno, saj bo v domu tudi od 100 do ISO postelj za nočitve. Sicer pa bo dom že po legi in vsej namembnosti vključen v širše območje partizanskega Roga. I. ZORAN ; Predvsem biti človek « I * a * % % ! V krogu vojakov in starešin je Jožica Kopina znana kot komisarka ene najboljših enot teritorialne obrambe v krški občini. To dolžnost je sprejela prostovoljno in jo opravlja z veliko zavzetostjo. Zaposlena je v jedrski, elektrarni kot referentka za informiranje. Kot družbenopolitična delavka se je uveljavila v svoji delovni organizaciji, v občini in regiji To njenem mnenju se ženska uveljavi le toliko, kolikor je sposobna in pripravljena delati Tq potrjuje Jožica Kopina, članica občinske konference ZK, p. kateri je kot izvršna sekretarka odgovorna za dve osnovni organizaciji ZK, kot članica medobčinskega sveta za informativno dejavnost in kot nosilka drugih funkcij, ki vse zahtevajo veliko delovne volje in znanja. Prepričana je, da mora človek neprestano širiti svoje obzorje Ona sama porabi veliko časa za učenje Trenutno se izobražuje kot izredna slušate-Ijica na višji upravni šoli v Ljubljani, za seboj pa ima že tudi enoletno politično šolo. Pri njenem delu v enoti je kot sama poudarja, vedno prisotna misel tovariši Tita, da je človek bil in bo ostal temelj naše ljudske obrambe. Kadar nastopa v vlogi četne komisarke, izstopata - predvsem njena mirnost in {potrpljenje, ki izvirata iz prepričanja, da je rešljiv prav vsak problem posameznika in kolektiva. S, svojim osebnim zgledom utira pot tovarištvu in zaupanju v medčloveške odnose, kar spodbuja pripravljenostt za vestno izpolnjevanje vseh nalog. Vsak uspeh enote je tudi ko-misarkin osebni uspeh. Jožica je edina ženska v enoti. Pri opravljanju vojaških in političnih nalog je to prav nič ne moti Ob prvem nastopu je resda imela tremo, vendar je na letošnji izredno težki vaji v nadvse težavnih okoliščinah odlično prestala svoj ognjeni krst. Vsa trema je izginila, delala je z lahkoto, kot da že od nekdaj vodi politični pouk, skrbi za informiranje enote in vključuje zraven tudi druge enote. Uspešnost njenega komisarskega poslanstva priznavajo vsi njeni starešine in starešine štaba teritorialne obrambe v Krškem. Ne glede na obremenitve, ki jih prinaša s seboj ta dodatna in zelo odgovorna dolžnost, je. Jožica ostala zgledna delavka, mati in žena. Dokazala je, da delo, ki ga opravlja v enoti teritorialne obrambe, ni le za moške^ zato ji krepitev moralnopolitične odgovornosti in trdnosti v vrstah naših oboroženih sil vzbuja še posebno zadoščenje. V. S.. ■ \ ; .s »DOLENJKA” POLNI KRONIKO - Davku, ki ga je dolenjska avtocesta pobirala ves pretekli teden, se je pridružila tudi huda nesreča, ki se je zgodila v torek, 25. marca, ob 17. uri pri vasi Draga, nedaleč od Otočca. Na ravnem odseku so trčili kamion in avtobus z grškimi študenti ter avtobus Croatiatransa, ki se je vračal iz Trsta. V novomeško bolnišnico so prepeljali 22 ponesrečencev, med njimi nekaj v kritičnem stanju. Do,čelnega trčenja med avtobusoma je prišlo zaradi neprevidne vožnje. (Foto: Janez Pavlin) Zajedla otroške dinarje? RADIO BREŽICE SE BO OSAMOSVOJIL Lokalna radijska postaja v Brežicah je do sedaj delovala kot enota Zavoda za kulturo. Tako več ne gre zaradi nezdravih medsebojnih odnosov znotraj zavoda, zaradi neurejenega materialnega položaja, zaradi prostorske utesnjenosti itd. Svet za informativno dejavnost je obravnaval položaj radia in predlagal osamosvojitev. Ta bo prav gotovo spodbudno vplivala na bodoči razvoj te izredno pomembne dejavnosti, ki sega tudi čez občinske meje. Svet je predlagal tudi nov samoupravni sporazum za ureditev materialnega položaja, dodatne prostore pa naj bi radijska postaja dobila v sedanji knjižnicu Ta se bo namreč poleti izselila v dijaški dom. Blagajničarko krške osnovne šole Jurij Dalmatin sumijo, da je v pohištvo spremenila za 360.000 din malic Vodstvo osnovne šole Jurij Dalmatin v Kritem je v ponedeljek, 17. marca, obvestilo Ito postajo milice, da naj bi blagajničarka, 24-letna Magdalena Setinšek iz Sp. Starega gradu, poneverjala denar od vplačil za malice in kosila učencev. ,Jzgubilo” da se je okoli 50.000 din. ■*********************■ Na osnovi tega obvestila je postaja krške milice v sodelovanju s krško upravo javne varnosti takoj stopila v akcijo. Ob pregledu dokumentacije vplačil za malice in kosila je bilo po dveh dneh dela ugotovljeno, da manjka 360.000 dinarjev. V enem letu in pol poslovanja! Magdaleno Setinšek utemeljeno sumijo, da je kot blagajničarka vplačila za malice in kosila postopoma poneverjala, odkar je zaposlena na šoli. Po mnenju preiskovalcev je to počela tako, da je dvojnike potrdil o vplačilu uničevala, od razredov (šolarjev) sprejetega denarja pa nikjer prikazovala. Poneverjala naj bi le večje zneske. Kot so lahko doslej ugotovili, naj) bi Setinškova večino tako pridobljenega denarja porabila za nakup pohištva in gospodinjske opreme. Z zadevo so seznanili javnega tožilca. SEVNICA: MED VODILNIMI V SLOVENIJI V torek je bil v Sevnici redni občni zbor sevniškega planinskega društva, to društvo je, vsaj po množičnosti, eno vodilnih v republiki. Bogato dejavnost, predvsem številne izlete in delo sekcij so kot običajno predstavili v svojem glasilu Mladi planinec. Vključili so se v akcijo zbiranja obveznic posojila za ceste, podarjenih za gradnjo doma na Kredarici. Zbrali so skoraj 120 tisoča-] kov. Letos nameravajo v prvi polovici avgusta izvesti sedemdnevni planinski-tabor na koroških ali boroveljskih planinah. Troje zlatih Novem mestu spet tri zlate poroke Zadnjo soboto so pred no' meškim matičaijem po petdesetih letih skupnega življenja spet izrekli „da” trije zakonski pari. Najprej sta si spet prisegi* zvestobo Ivana in Jožef Ucman iz Velikega Orehka 33. V mladih II letih sta se poročila 4. februarja 1930 v Stopičah, v zakonu se jima je rodilo troje otrok, zdaj pa imata že devet vnukov in enega pravnuka. Vseskozi kmetujeta, med NOB sta po svojih močeh pomagala partizanom. Malo kasneje, 3. marca 1930, sta sc v Stopičah poročila tudi Alojzija in Franc Ovniček iz Brezovice. Imela sta 13 otrok, od katerih je živih še šest. Imata deset vnukov. Preživljala staje s kmetijstvom, Franc, ki zdaj prejema starostno pokojnino, je bil med zadnjo vojno zvečine po zaporih, žena pa je doma pomagala partizanom. Frančiška in Franc Vovko z Jugorja 5 sta si prvič rekla „da” 2. marca 1930 v Brusnicah, od njunih sedmih otrok je živih ane” odvaža množico steklenega bogastva, ki s® ga pionirji grmske šole nabrali po bližnjih gozdovih, vrtovih, za bloki, v kleteh in še kje. (Foto: J-Pavlin) MCfi prve-nt/ VARČEVALNA NAPREZANJA REPIČANOV naročeno, naj mečejo v ovoj- odvreči v posebne koše, na nice po pet dopisov hkrati, da katerih piše: »Daj industriji je tako pisemska znamka maksimalno izkoriščena. Repičani so vzeli stabilizacijo in varčevanje hudo resno. Tovariš Zupan je dal v oddaji lokalnegi radija krajanom navodila, ki naj bi jih upošteval in spoštoval slehernik. Zapisali bomo samo najvažnejše: odprtih oken, ker so radiatorji neusmiljeno greli, n KAMERA ODKRIVA - Zgornje rahlo neugledno (in za tiste, ki tako hočejo, tudi dvoumno) obvestilo je te dni viselo v hodniku novomeškega rotovža. Sicer pa naj si ob njem vsakdo svoje misli sam... 1. Telefonske pogovore v delovnih organizacijah in uradih je treba skrčiti na minimum. Namesto da bi govorili krajani „Dober dan“, je dovolj, če rečejo le „Dan“. 2. Občinska skupščina Re-pičeve drage je sprejela odlok, da kilometer ne meri več tisoč metrov, marveč tisoč petsto. Tako so se občutno zmanjšali stroški za izplačilo kilometrin. 3. Tajnicam je bilo strogo 4. Poslovne in druge družbene pojedine so v bodoče lahko le pri privatnih gostincih, kajti v družbenih lokalih je treba predolgo čakati na postrežbo, s tem pa se izgublja ve liko dragocenega časa. 5. V bodoče je dovoljeno kadilcem prižigati si cigarete v uradnih prostorih zgolj z vžigalicami, in nikakor ne s plinskimi, še manj pa z bencinskimi vžigalniki. 6. Med delovnim časom Kebranih časopisov, revij in ijig ne smejo uslužbena nositi domov, ampak jih morajo njene odpadne surovine 7. V svoje reprezentančne bifeje naj delovne organizacije postavijo namesto viskija domačo slivovico, ki je cenejša in hkrati bolj zdrava. S, kavo pa naj postrežejo le strankam, ki imajo zdravniško potrdilo o znižanem krvnem pritisku. 8. Gradiva za seje in sestanke naj se ne spenjajo več s sponkami, marveč naj se vežejo s poceni trakovi. Repičani so bili ponosni na svoj stabilizacijsko-varčevalni program tako močno, da niso opazili: 1. podnevi gorečih luči cestne razsvetljave, 2. med sestanki in službo 3. gradiva za sejo skupščine, ki je tehtalo štirinajst kilogramov, 4. delavcev Hitrograda, kako si pečejo med šihtom za malico odojčka, 5. šoferja kamiona, vozečega se na veselice s tovornjakom Hitrovoza, 6. službenih telefonskih po* govorov o nogometni tekmi, porodu ali o pripravi pizze, . 1'. uradno na smrt bolnin uradnikov, kako priva^? zdravi kopljejo vinograd p°° vikendom, .. 8. šestkrat prekopane as*21' tirane ceste* ker so strokovnjaki vedno pozabili kaj spr*- £