86. številka. Ljubljana, v soboto 15. aprila. XV. leto, 1882. Izhaja vsak dan »večer, izimši nedelje in praznike, ter velja po po S t i prejeman za avstr ij sk o-ogerske deželo, za vse leto 16 gld.. za pol leta 8 >:ld.. za četrt leta 4 gld. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 trld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesoc, po 30 kr. za Četrt leta. — Za t nje dežele toliko Teč, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačnja se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo jc v Ljubljani v Frana Kolmana hiši ^Gledališka stolba". U pravni fttvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Ljubljanske volitve. Kakor smo obetali v zadnjih listih, poročati nam je o tridnevnej volitvi v mestni zbor, ka tera je končala s sijajno zmago narodnjakov, vsled katere smo vsaj deioma postali gospodarji v lastnej hiši. Volitev je vsaka zanimljiva in vsaka ima svoje posebnosti. Kdor bi mislil, da se v Ljubljani vrše volitve s takim naporom, s takimi neprilikatni in surovostmi, kakor na Štajerskem in zlasti v Mariboru, motil bi se. Štajerski nemškutarji so pri volitvah ne zmerno surovi, najbolj bi jim, kadar so v večini, ugajal pretep in surova sila. Ljubljanski nemškutarji pa so, menda zbog tega, ker predstavljajo manj i no, toliko praktični, da so nekoliko bolj mirni, da si tedaj obe stranki stojita nasproti in se vender ni j nadejati resnega boja, v katerem bi odločevala samo jačja pest. Pri vsej tridnevnej borbi nij prišlo niti do prepira in zabeležiti bi ne imeli nikake pikantne do-godbice, da nij g. Dežman skrbel za potrebno tva-rino. Ne moremo si kaj, da bi ne priobčili te do-godbice, ker bode vsem Čitateljfm zanimljiva. Ko je bila včeraj volitev v prvem razredu, prinesla sta dva postreščeka starega nem skutarskega volilca Friedricha na stolu na volišče. Naroden posestnik in volilee iz Krakovega, to videč, misli si, da mora nemčurjem uže jako tesno biti, ako bolnike donašajo volit. Ta misel je moža tako razvnela, da se je na glas nasmijal. Akoravno se mu je od naše strani takoj velelo, naj molči in akoravno je mož tudi o h molčal in odšel, je vender ta mali smeh Dežmana, ki se je bil nastavil kakor agent provocateur mej na*, tako razjaril, da je iz bledih ust pričel pikati: „Freehheit, rohes Volk, das delih mesta letajo, vsacega volilca obiščejo po jeden ist eine Frechheit!" in to proti nam vsem. Da-siravno se mu je odvrnilo, kar mu je šlo, je veuder še nekaj mrmral in se od togote tresel, ter zaporedoma s tresočo roko jemal homeopatične pile, da bi mu potolažile raztogoteni žolč. Ne bodemo opravičevali omenjenega smeha, da si Že nikjer nij-smo culi niti brali, da bi se pri volitvi niti s mi jati ne smelo, to pa konstatujemo javno, da je naš vrli Krakovec pokazal več omike nego Dežman. Prvi je, uvidevši, au se njegov smeh ne smatra umestnim, tiho odšel, Dežman pa je vzel v roke svoj priročni ,,Scliimpl-L^xicon" in rabil omenjene izraze, ki so dokaz, da je še vedno premalo hodil po gladkem parketu. Ta mala epizoda nam je vzbudila uverjenje, da, dokler je nervozni in strasti polni Dežman kolovodja nemčurjev, imamo vetlno piičakovati jednacih proizvodov gadne togote. Le tedaj, kadar ne bode več De/mana niti Schreva nemčurjem na čelu, izgubile bodo razmere nekoliko sedanje ostrine. Izimši tn pripetljaj, vršila se ie vsa volitev prav dostojno, brez najmanjšega nereda, kar je tem večje pamembe, ker nij po vsej CizJajtunii mesta, kjer bi bile mestne volitve tako vzorno or-gauizovane, kjer bi se udeleževalo tako ogromno število volllcev. Ker bi bilo preobširno popisavati vso organizacijo, bodi onienj.-no le to, da se agitacije udeležuje 60—100 narodnjakov iz vseh stanov, da se uporabljajo vse trgovinske, družbinske in prijateljske zveze in vsa mogoča siedstva, pridobiti kolikor mogoče volilnih glasov na svojo stran. Agitatorjem nij skrb ne za trud niti za ras, da je le dosežena svrha. Neutrudljivi so, po vseh dva- in tudi večkrat, no mirujejo pa nikdar, dokler nij končana volitev. Srečen izid volitve in radost v domoljubnem srci, to je njih jedino plačilo. (Daljo prihodnjič.) 1 Ljubljani, 15. aprila. — .r.— Po dolgih in trudapolnih bojih — priborila si je narodna stranka večino v ljubljanskem mestnem zastopu. In sedaj ne bodemo z lepo pustili te večine iz svoiih rok, in skrbeli bodemo, da se temu mestu za vedno ohrani narodni značaj. Pri tem pa imamo upe, da ne bode zopet kmalu nastopila nevarnost, ki bi grozila z nemštvom pokončati narodno zavest mej volilci ljubljanskega mesta. Ker toliko lahko z največjim ponosom izrečemo, da so ljubljanskega mesta narodni volilci izboru o disciplinirana četa narodnih vojakov, da so ti volilci garda v ti ste j armadi, ki se uže od nekedaj s svetim prepričanje m bojuje za sveto stvar naše narodnosti! Narodni volilci prišli bo do zadnjega moža na volišče, kar je pač živa priča, da se širi narodna naša zavest mej vsemi stanovi in po vseh kotih in kotičih tega mesta. Gospod in prašni delavec oglasila sta se, in oba sta prišla brez ti>tega pehanja in klicanja, katerega smo prejSnja leta opazovali. Narodni ljubljanski volilci izpolnili so s v o j o dolžnost ter se storili zaslužne za narodni naš napredek! Zategadelj naj se jim povsod, kjer bijejo slovenska srca, izreka n a j i s k r e n e j 3 a zahvala! Če si sestavimo bilanco najnovejše mestne volitve, ogreje nam srce ptika>.en, da se število na- LISTEK. 2? © IT. (Spisal I. Tnrgenjev, preložil M. Malovrh.) Drujjii liiiji>£-;i„ VIL (Dalje.) „Res, ona izgleda ljubezniva," mislil si je Než-danov, — „o, kako jo vender ljubim!" „In celo s prstani sva menjale,*4 nadaljevala je Tatjanu, „meni dala je svojega, ki je iz zlata za mojega iz srebra." „Dekleta iz naroda ne nosijo zlatih prstanov," Tatjana je vzdihnila, kakor navadno: „Ja/, ti ga bodem shranila, golobica moja, bodi brez skrbij." ,.Sedita, sedita," začel je zdaj Solomin, ki je ves ta Čas le Marijane gledal; „saj vesta, da je prej v nas Rusih narada bila, da so se vsi v hiši pred odhodom kake osobe za nekoliko trenutkov vseli. Vaju pa čaka dolga in težka borba." Marijana, še vedno rudeča, sedla je prva, za njo vsi drugi, celo Tatjana na veliko tnalo, ki je za pečjo ležala. S6)lounn pogledal je vse tri po vrsti in začel stari ver/>: „. . . vstaninio in [»oglejmo, Kako tu sedimo! ..." potem pak se je glasno smijal, a ta smeh je bil tako nedolžno ljubezniv, da nij nikogar razzalil, nego da SO vsi veseli postali. Na jedenkrat vstal je NeSdanov. „Jaz grem," je rekel, „in sicer koj; kajti vse to je res jako prijetno ali uže podobno nekakšnemu vaudevillu. Ti pa u obrnil |se je k Solominu, „ne boj se za svoje tvornišKe delavce, nobenemu se bližal ne bodem. Okolico si hodem ogledal in vse do-godbe tebi Marijana vestno poročil. 7An) mi pa podaj roko in mi vošči mnogo sreče." „Popijte prej še kupico čaja," rekla je Tatjana. nIIva'a, čemu bi čas tratil ! Ako treba, idem v katero koli gostilno ali naposled tudi v žganjari|o.w Tatjan» odkimali je z glavo : „Da, žaliboze, je dan denes v nas po vseh ulicah dosti žganjarij — kakor bolhe v ko/uhovini se množe! Balmusovo je na priliko velika vas . . „Zdravstvujte do svidenja . . . ali bolje rečeno: „Bodite srečni!" popravil se je v smislu svoje uloge Nefcdanov sani. A predno je se do vrat prišel, vstopil mu je baš pred nosom Pavel, ter mu dal dolgo tenko palico, kakeršno nosijo ruski kmetje in mu dejal: „Izvolite to s; rejeti, Aleksej Dimitrič; pri po- I tovanji opirajte se na palico in čim bolj jo držite j od sebe, tem bolje bode.u Neždanov vzemši palico odšel je hitro in Pavel ',za njim. Tudi Tatjana hoteia je zdaj iti. ali Marijana jej jc branila : „ Ostanite če nekoliko časa tu, Tatjana Josi-povna, jaz vas potrebujem." rSaj pridem koj, jaz grem le po samovar. Vaš tovariš odšel je brez čaja ; — on nij imel nobene potrpežljivosti več .... A čemu bi tako hiteli!" Tatjana odšla je po samovar in Solomin ostal je sam z Marijan«), ki je Brala pri oknu in njemu hrbet kazala, ko se je naposled k njemu obrnila, in sicer za to, ker ves čas nij ni besedice črhnil, zapazila je v njega obrazu, v njega vanjo uprtih očeh nek izraz, ki ga do zdaj na njem še nij videla, bil je ta izraz pitajoč, skrbljiv in radoveden; vse ob jednem. To spravilo jO je tako v zadrego, da je vsa zarudela. Solomin pa, ko da se sramuje, da je ona ta izraz z njegovega obraza čitala, začel je hitro govoriti, a to mnogo g'asneje, nego je bila njegova navada: „ Torej, Marijana . . .delo se je t<>rej začelo!" „Kaj se je začelo, Vazilij Fedotič.! Kakšen začetek je to? Jaz se zdaj na jedenkrat jako ne- rodnih volilcev od leta do leta pomnožuje in da se ti Tolilei leto za letjin z večjo radostjo udeležujejo volitev. Koliko truda stalo je prejšnje čase, da so spravili volit tega ali onega! Skrivali so se, lezli pod strehe ter odpotovali za dan volitve, ali izginili na kak drug način, samo. da se nij bilo treba udeležiti volitve ! Od jednajste do dvanajste ure vlačili so omahljivce z eskortaun ter letali za odpadlimi, da bi jih s potnimi obrazi pntirali k volilnej urni. Ali letos bilo je do jednajste ure uže skoro vse na mestu in volilci so se oglašali prostovoljno, in le malo jih je ostalo, pri katerih se je oglasil dober prijatelj, da jih je opomnil na volitev! Volitev napravljala je z jedno besedo utis, da so volilci narodni volili iz gole ga prepričanj a, in da so se udeležili glasovanja iz tiste dolžnosti, ki jo nalaga narodna zavest! Pn takej izrednej disciplini moralo se je pač po vsej pravici pričakovati, da se bode zini ga objela slovanske zastave. In silno krivično bi b lo trditi — kar se bode brez dvombd trdilo — da so po vladi pritiskani uradniki odločili uspeh volitve. Istimi ie, da so se politični in narodni uradniki letos korektneje obnašali od druzih let, in da jih je nekoliko doma ostalo. Ali i s t i n a je pa tudi, da so u r a d-niki večinoma lazili za Nemci, in da so vsi tisti uradniški obrazi, ki so nam. znani iz prejšnjih let, tudi letos prilezli, ter volili fakcijozne oponento! Spraznile so se vse sodniške shiambe, in vsi zdravi in nezdravi >odniki, kt so prejšnje čase trobili v dr. Schreyjev rog, trobili so tudi letos v ta rog! Državno pravdništvo bilo je tudi zastopano, kakor vsikdar: prišel je vsak gibajoči člen tega justičnemu ministru podviženega urada, iu vsak ta dleti in Členček volil je vladi sovražne kandidate. Finančna direkcija izbrizgala je ves svoj germanski materijal, in tudi deželni šolski nadzornik gospod Rajmund Pirker lazil je z bledim obrazom okrog, ter hotel v medlevice pasti, kadar je opazil, da prihaja kak nov narodni volilec! In končno, ali bi morda ne bili tudi v prvem razredu prodrli vsi narodni kandi datje, da nijso Nemcev volili: Gertscher in Ka-pretz od deželne sodnije; Persche in Muhleisen od državnega pravd ništva; S t. tick i od deželne v 1 a d e in Rajmund Pirker od šolskega deželnega sveta itd.! Mi prav s lm.ležnestjo pripoznamo podporo nam prijaznih uradnikov, ali glavno uradniško jedro borilo seje proti nam! Zategadelj nij resnica, da bi bilo urudništvo rešilo našo Ljubljano. Rešilo jo je narodno meščanstvo, ki se leto za letom krepke je razvija. To pa nam je ugodno čutim! Aleksej je prav govoril, rekši, da le komedijo igramo!" Solomin se ie vsedel. „Dovolite, Marijana, vprašanje: kakšen ste si mislili, da bo „ začetek"?— Gotovo ne, da se bodo gradile barikade in da bode zastava na njej, a mi okolo nje, ter kričali wživela republika"! — To gotovo nij ženska stvar! . . . Ali idite denes in učite kakšno žensko, kar koli dobrega in koristnega . . . to bode težko, kajti Jakšna ženska ne razume lehko in vam iz začetka tudi verjela ne bode, rekši, da jej tega nij potreba znati. — Nekoliko tednov pozneje ubijajte se s kakšno drugo žensko; a zdaj idite in umivajte otroke in učite jih abc, a!i dajajte bolnikom zdravila, ... to bod« lep začetek!" „A za to so usmiljene sestre tu. Vazilij Fe-dotič! Za to mi vsega tega nij treba bilo? ..." Pri teh besedah pokazala je Marijana na svojo obleko. „Jaz mislila stili na druge stvari." „Vi ste mislili sama sebe žrtvovati?" Marijanine oči zabliščele so navdušeno. „Da ... da ... da! je vzkliknila." Jn Neždanov?" Marijana odkimala je z glavo. „Kaj je z Neždanovom? —Ako hoče, pojdeva vkupe, — ako ne, to pojdem jaz sama!" (Dalj« prih.) dokaz, da je bela Ljubljana v resnici slovenska — in da bode ostala slo/ensk a! Peticijo, kutero so odposlali iz Rudollovega na državni zbor in katera utegne zanimati marsikoga, se glasi: Visoka zbornica državnih poslancev! Drugi narodje v Avstriji uživajo pravico, da smejo pri sodnijah in drugih oblastnijah prošnje, tožbe, pritožbe in druge vloge v svojem jeziku vlagati, da se zapisniki prič, priseg in obravnav strankam v lastnem jeziku zapisujejo, v tem jeziku razsodbe razglašajo in odloki naznanjajo, kuvor to veleva kazenski in pravdni postopnik in obstoječe ministerske naredbe. Ta pravica je tudi slovenskemu narodu v XIX členu ustavnega zakona temeljnih državljanskih pravic zagotovljena, in vender se mu ta pravica od posameznih sodni j in posebno od nad-sodnije v Gradci krati, katera brani celo podložnim sodnijam ravnopravnost izvrševati. Za Avstrijo plamteči, cesarski rodbini verno udani slovenski narod prenaša rad denarne in krvne žrtve za cesarstvo. Njegova bremena so primerna onim drugih narodov v Avstriji. Tudi njegov jezik je toliko olikan, da se ga poslužujejo ne samo izobraženci sploh, ampak tudi učenjaki v učenih spisih. Da je za uradovanje sposoben, dokazuje slovenska prestava zakonov, in uradovanje nekaterih {zglednih sodnij, ki razsodbe in odloke, oklice in razglase slovenskim prebivalcem naznanjajo v slovenskem domačem jeziku. Ako se torej c. kr. nad-sodnija v Gradci ustavlja izvršitvi ravnopravnosti pri sodnijah, se to ne da drugače misliti, ali da je nadsodnijsko osobstvo protivno težnjam slovenskega naroda, in da neče izpolnjevati ministerske naredbe in odločbe postopnikov, ali pa da ne pozna razmere in nemara krivo misli, da so naše dežele nemške in da smo Slovenci posamezni naseljenci. Oboje pa izvira iz nenaravnosti nadsoduijskega središča. Zdanja nadsodnija v Gradci obsega nemške in slovensVe okraje. Iz nemških okrajev prihajajo navadno za nadsodnike slovenščine popolnoma nezmožni svetovalci in pod prejšnjo vlado se je tudi za to skrbelo, da Slovenci nijso prišli do merodaj-nega vpliva. Če se pomisli, da je v kazenskih zadevah popolnoma in v pravdnih zadevah deloma uže zdaj ustno,'** neposredno obravnavanje upeljano iu da bode po upeljavi novega pravdnega postopnika celo pred n&dsodnijo ustno obravnavanje upeljano, priznati se mora, da bi se nam Slovencem velika krivica zgodila, ako bi se naše zadeve obravnavale pred sodniki, ki naš jezik ne razumejo. Protivenje takih, ljudstveni jezik nerazumečih sodnikov proti dopuščevanju slovenskih vlog izvira iz spoznanja težav mejuradnega poslovanja in posnemanja pravnega prepričanja, katero se popoinoma le doseže na podlagi izvirnih spisov in nikdar na podlagi prevodov ali celo na podlagi sporočila posameznega sporoče-valca. S tem pa, da bi se morale obravnave s slovenskimi strankami vršiti s tolmačenjem, naraščali bi strankam veliko večji stroški iu tudi soduijskemu postopanju bi ta način prizadel mnogo zamude in zakaj bi slovenski narod, ki po številu in imetji primeren davek plačuje in ki celo vojaško breme v večjej meri ko nemški sosed prenaša, ter se na bojišči hrabro bori za meje in blagor države, menj pravic užival, ko drugi narodje? Podpiranje vedno zvestih slovenskih državljanov je državi na očividno korist, zatiranje slovenskega življa pa se mora smatrati vsleizdajnim poukopavanjem trdnega državnega stebra. Ne samo zavest, da ima slovenski narod naravno dolžnost Hvojo narodnost braniti, in da ima toliko životne kreposti, in dušne zmožnosti jo ohraniti, ampak tudi upanje, da bode visoki državni zbor uvažil za obrambo avstrijske države veleva/mi položaj in duševni napredek slovenskega naroda, predrznejo se podpisani prositi: Visoka zbornica naj to peticijo izroči pravosodnemu ministerstvu, da naj predloži najhitreje postavni načrt: 1. za strogo izpeljavo ravnopravnosti v slo venskih okrtjih, 2. za vstanovljenje c. kr. nadsodnije za slovenska pokrajine s sedežem v Ljubljani. Rudolfovo 28. mirca 1882. J. Kastelic, trgovec; Karol Kalčič, posestnik ; A. Czer-nih, trgovec; Fr. Kastelic, posestnik in trgovec. Florijan Skaberne, posestnik; J. Kraje, posestnik; Fran Pintar, posestnik; Ferdinand Seidl, posestnik in srenjski odbornik; Karol Duller, posestnik in srenjski odbornik; Anton Jarc, posestnik in srenjski odbornik; F. Illowsky, posestnik in srenjski odbornik ; F. Jelovšek pl. Fichtenau, veliki posestnik; Adolf Pauser, posestnik in trgovec; Valentin Oblak, posestnik in trgovec; Fran Durini, posestnik in trgovec; Vencel Kindl, posestnik; A. Delhuni, posestnik; A. Pomin, hišni posestnik in predsednik kmetijske podružnice; Alojzij Andree, posestnik; Fran Goles, posestnik; Matija Merše, posestnik; Ivan Pintar, posestnik; Vinko Surz, posestnik; Zrna-goslav Rohrmann, posestnik, trgovec iu milar; Anton Janz, posestnik; Karol Kune, posestnik; Maksimilijan Bruner, posestnik gostilničar; Janevein, posestnik; Fran Blaž č, posestnik; Matija Avsonik, posestnik; Fran Papež, posestnik; Janez Sekula, posestnik; Fran Papež, posestnik; J. Moder, posestnik; Jure Petrič, posestnik; Marko Radeš, posestnik; Josip Jazbec, posestnik; Jakob Zimpernan, posestnik: Josip Rude, posestnik; Fran Košiček, posestnik; Jože Zoreč, posesnik; Heinrich Kastelic, posestnik; Karol Krištof, posestnik; Vincenc Umek, posestnik; Leopold Fiscber, posestnik; Anton Vr-tančič, posestnik in srenjski odbornik. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani 15. aprila. Dopolnilne volitve češkega veleposestva za državni zbor rrzpisane so na 15. dan maja. Češki listi pišejo zelo spravljivo in vabijo levičarje naj sprejmo kompromis, levičarski listi pa se trudijo na vso moč preprečiti kompromis, češ, da bi iz propada kompromisa koval' kapital proti spravljivej politiki Taaffejevej. Tožbe proti oostopanju berolinskega „schul-vereina" se v OgrskeJ vedno množe. »Narodni list" poroča od 14. t. m. as juga: Nekateri agitatorji so poskušali Župljance mej Bu-duvo in Boko naščuvati k uporu. Vsled tega so se brzojavni drogi razdejali. Nekateri agitatorji so se zaprli. Načelniki iz Krivošij, Ledenic, Ubelj in Ore-hovca, katere je knez črnogorski k sebi poklical, da jih opomina, naj se uklonijo zakonom, odgovorili so knezu, da so voljni to storiti, da bi bili le novačenja prosti. Knez, razjarjen o tem odgovoru, odpustil je načelnike, ne da bi bil z njimi še kako besedo govoril. Viiaiije države. „Morningpost" poroča, da se je ruski poslanik v Londonu, Lobanov, poklical v Petrograd, da prevzame mestu Iguatijeva ministerstvo za notranje poslove. Ta list tudi poroča, da se Orlov neprestano trudi, cara pregovoriti, da bi pri kronanji dal konstitucijo. Pred kratkim se je poročalo, da je srbski arhimandrit Vaza Pelagič „v imenu množin Bošnjakov in Hercegovcev" na Gladstona poslal adreso. V adresi tej toži Pelagič, da Avstro Ojrska okupacije nij izvela po principih napredka in civilizacije, in potem zagotavlja, da je Bosna in Hercegovina ognjenik, čegar ogenj ne preti samo Avstrije, nego vso Evropo ožgati. Konečno prosi Pelagič Gladstona, naj on v imenu pravice in človekoljubja in v interesu miru dela na to, da bi Avstrija nehala prelivati kri. On ne dvorni, da bode Gladstonov glas našel odmev v Franciji, Italiji, Rusiji, da celo v Turčiji. Slednji broj „RomanulaM zopet razmotriva du-iiavslto vprašanje in se odločno postavlja Avstro-Ogrsksj nasproti. Pretenja avstro-ogrskih listov, piše „RomanulJ, bero Ruraunci z obžalovanjem, kajti njih želja je, živeti z vsemi narodi v dobrih in poštenih razmerah. Zakaj avstro-ogrski listi napačno obdolžujejo in pretijo ? Napačna obdolževanja kažejo, da pravica nij na njihovej strani; pretenja dokazujejo, da je zahtevanje nepravično in da je močnejši slabe j šega hotel prestrašiti. ... Če bi se Rumunija hotela uničiti, zgoditi more se to po bru-talnej sili. in naj se ne goji nada, da se bode Rumunija sama umorila. Njih dežela m^re se vzeti, a ne brez časti, brez slave, in celo potem bodemo prepričani, da če danes z orožjem v roki poginemo, jutri zopet vstanemo. ir. Llverpoola se poroča, da je pri banketu o otvorenji novega konservativnega kluba govoril Salisbury proti slabosti in omahljivosti vlade, ki daje irskemu gibanju vedno več koncesij. Deželna biia da ne bode nikdar pomirila dežele. Jedino sredstvo, da se zopet vpelje mir in /adovoljnost v Irsko, bi bila olajšava, da si najemniki nakupijo posestva, ki bi bili kot lastniki najboljši branilci redu in pravic posestnikov. Do[ MSI. Iz Prostranka 12. aprila. [Izviren dopis.) Sinoči ob prihodu poštnega vlaka je krožila po naših krogih (po celej Pivki) bliskoma vest o narodnej zmagi v II. razredu pri občinskih volitvah v Ljubljani. Ne-koji so izvedeli preveselo novico uže preje po brzojavnem potu. Vender jedenkrat — smo po navijali v raznih melodijah — vender jedenkrat je vrgla metropola Slovenije sramotno krnko, grdo nemčurstvo raz sebe, ter si postavila na čelo grb narodnega značaja m krasa, ki bide plodonosno Vplival po vseh slovenskih pokrajinah. Pri kozarci rujnega vinca smo napi vali vrlim Ljubljanskim volilcem, ter se radovali, da niiso Ljubljani pa ima tudi zakotno f i 11 j a i o. To je grozovito nepostavno. ali gospodu dr. VVurz-bachu dobri nemški prijatelji pri odvetniškej našej komori ne store ničesar. Stvar je notoričen škandal in mi z vso resnostjo vprašamo visoko nadsodnijo v Gradci. ce res ne misli ničesar nakaniti, da se to zakotno pisačenje odpravi. In tudi gospod justični minister naj izve, česar vse smejo pri nas počenjati advokatje, Če volijo — nemške kandidate! — (Gospod Albert Zeschko), trgovec s papirjem, je tudi volil Nemce. Kakor Čujemo, naro-Čujeta pri.tem Germanu ,.Narodna tiskarua" in pa „Družba svetega Mohorja" svoj papir. Bog ve, ali bode to tudi v prihodnje tako? Kakor čujemo, nastavljajo se potrebni koraki, da se bode gospodu Albertu Zeschkotu odrezalo nekoliko slovenskega kruha! — (Gospod Dragotin Obresa,) poštar na Vrhniki, je v petek tudi prišel volit fakcijozne naše oponentc. Rodoljube vrhniške opozorujemo, da sme ta nemški pa trdo volilno svojo pravico na leto samo jedenkrat, in samo na jednem mestu izvrševati. Kadar bodo torej na Vrhniki volitve in bi hotel gospod Karol Obresa s svojimi nemškimi kapricam tudi Vrhničane nadlegovati, potem postavite slušali tistih grddi odpadnikov našega naroda, ki sramote nas in našo deželo pred svetom. Živela! ga pred vrata, ali pa v kot, da bode pokoro delal bela Lj u b 1 j a n a z bodočim slovenskim mestnim zastopom. Pomen iste zmage je ve-likansk za ves narodni ra/.cvit. Strta je glava gadu, zaupno se oziramo v bodočnost. Pri tej priliki naj omenim nesreče, ki se je prigodila Veliki petek v obli ji Prestranske postaje. Navedeni dan je hitel mei drttzimi tudi 70 letni starček Tomaž Molek it Žej k slu/bi bo'.jej k 1. i Slavino. Toda nij mu dano bilo isti pomenljivi dan moliti odresenika človeškega rodu, k' ti v hipu, ko je hotel pohiteti črez železniški tir, koieg i je moral pa-sirati, ga zgrabi Tržaški brzovlak, ter ga butu; z tako močjo v stranski zid, da po nekolikih sekundah iz dihne dušo Bodite pozorni pri železnici priporočamo in utepljavamo občinstvu v glavo. Tedaj ubog ijte ! Iz Pod«rc»de 14. aprila. | Izviren dopis.] (Zmaga in triumf.) Pred štirimi dnevi sem poročal, da so nam moderni „Ahajei" — Štf&t-Petrani odpeljali imenitni — „palladium-pranger". Iu tu ročno popravljam, da se to nij bilo zgoddo v no *i od velikega ponedeljka do velikega torka — kakor sem se bil zmotil — ampak v no i od ;^/•/>. reatitucijeki ftujid pri revmatizmu prej in po velikem naporu v krepilo živcev z najbolj*int uspehom »porabljal in pošiljam Vam nekaj pisci:!, i'. Katerih rasvidite, da ]<■ Vaš flujia Hi uže zi!" UUCattO in cenjeno zd m ril no sredsteo. Naposled g.....ncniaiii. da KOipod Morois, lastnik slame dirjalh „Oalka", vporabtya Hoj id s popolno izrednim Utpehom, in priporočam njega vporabljanjo vsem konjskim lastnikom naj topleje. (217—1) V Parizu, Kue Grenolle St. (iermain, 21 oni i^nic . nekdanji glavni nadzorovatelj Iraneoskib žrebčarij in glavni konjar kavalerijske šole v Sauniuru. Kje se dobi, povedano je pri anonci „c. kr. priv. restitucijski flujid" v denašnjej številki. IDTjLrisijsfea, borza dné 1 5. aprila. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni državni dolg v bankovcih ... 78 0 „ Zlata renta...... . . . *4 * 40 „ 1860 državno posojilo . . ... l.'iO , SO Akcije narodne banke.......822 „ — , Kreditne akcije.........339 . 20 london............190 „ 10 Srebro............— » — » Napol.............. 9 „ M C. kr. cekini........... S „ M » Državne marke.........M » » 4»/. državne srečke iz I. 1^4 2ft0 gld. 118 „60 Državne srečke i/. !. 1864 100 „ 171 „ nO 4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta . . 91 „ 70 n Ogrgk* zlata renta «•/.......119 „ 75 . ■ 4"/.......89 „ nO „ n papirna renta o*L.....88 „ 10 „ o'/, štajerske zemljišč, odvez, ohlig. . . 104 „ — w Du nava rey. srečke B. . 100 gld, 114 „ 60 „ Zenjh\ obč. avstr. 4'/a#/« zmt' ZH8t- ''Hti 119 » — » Prior, oblig Elizabetine Upad. železnico 99 „ 30 , Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice 105 „ — „ Kreditne srečke.....lot) gld. 179 „ 60 , Rudolfove srečke..... 10 „ 20 „ — „ Akcije aBglo-avstr. banke . . 120 „ 129 „ 75 „ Trammway-druít. velj. 170 gld. a. v. . . 211 . 25 „ Kmetska hiša, pripravna za gostilno in kram arij o, posebno, ker zdanji Podbrežki gostilničar zavoljo dacarskih sitnostij misli popolnoma opustiti vinotoč, se daje v najem ali produ. Več o tem pove A. Pavlin, Podbrezje na (¿orenjskem. (M9—1) V ViinJeJ Gori, v neposrednjej bližini prejšnje okrajno sodnije poslopja, se iz proste roke zelo ceno proda tik ob glavnej cesti stoječa (220—3) hiša s 3 prostornimi sobami, 1 postrešno sobo, kuhinjo, shrambo, obokano kletjo, obokanim hlevom, 1 z opeko krit skedenj, 1 shramba za seno, pod to shrambo 1 klet in hlev, vse v najboljšem stanu in poleg tega tudi sadni vrt. To poslopje je posebno za goNlilno9 kakor tudi za kakeršno koli pro-«luJHliiico sposobno. Natančneje s« izve pri gosp. Ivanu I>ollier)l v Ljubljani, v Hrenovih ulicah št. 4. j Do Amerike. : 5. Poštni parohrobrodi vozijo se iz Bremena do Novega Vorka, Ilultlinore itd. štirikrat na mesec ; vožnja ta je, kakor dokazano, najhitrejša, postrežba potujočih najboljša in cena nizka. Natančna pojasnila daje radovoljno in brzo R. Ranzinger, (228—2) glavni poslovitelj v Ljubljani. 2000 do 3000 goldinarje? se proti 6—7°/0 na posestvo brez dolgov v okolici Ljubljane na I. mesto vzame na posodo. — Kje, pove upravništvo „Slovonskega Naroda". f240—1) delo I Hpodobn mi 11 arnvi Hlikanini i. !Ceni! Mestu 6 gld. samo 2 gld. Več eksemplarov naslednjega dela se bode oddalo samo za a gld. Velika ilustrovana ze 11 sena knjiga. Obiiren popis vseh rastlin in zelišč, z ozirom na njih korist, njih vporabo. nasajevanje, z navodom, kako se pripravljajo različna zdravila, zeliščni sokovi, si 1 upi, konservi, esence, voda, prašek, olje, mazila, prilepki, kugljice, pomada, kakor tudi domači pripomočki. Po najnoveisih virih izdelano, — 2 barsenimi podobami. 1879, 8, 700 stranij. Popolnem noyó. Naročila sprejema in natanko oskrbi (283) 4 4 4 4 4 4 4 J. Giontinijeva knjigarna v Ljubljani, Mestni trg št. 17. FRAN ŽELEZNIKAR, lirojač v I, i u 1» i Jani, se zahvaljuje svojim p. n. naročnikom za do zdaj mu izkazano obilo zaupanje ter se priporoča tudi še v prihodnje za Izdelovanje oblek po najnovejših pariških jcumalih. — Za p. n. naročnike ima tudi razno »lngo po najnovejših vzgledih na razpolaganje. (175—5) ^r^rv w *r ir ^.r^w^r' V. LOBENWEIN nllhi alfili v hotelu Mpri slonu". Fotografira se vsak dan. ~ 0 (03—12) iS £ -+> o mm mm 5 sa 4j vn KO o bo E 5 a 85» m œ O _ O rt S '•p*' 3 Trn ' /73 03 I 3 t: a É i # C j* s° JH J3 * r rt rt 3 _rt —• O. "J c« -JSL o. o c ~ •£ 2 s f i >> rt »' !8 !j ^ o J3jd bc rt.J_ O O 10 .- rt -bi —> S umrlega dr. J. Bleivveisa vit. Trsteniškega je ravnokar izšel. V originalu naslikal in v oljnato barvenem tisku izvrstno izvršila sta ga c. kr. dvorna tiskarna in artistični zavod g. liri Hruste i na na Dunaji. Velja pa Podoba V Oljnato barvenem tisku 63cra široka, 79cra visoka, neraz- peta gld. 3. Podoba na platnu razpeta V 10om širokem baroque okviru gl. fi'50. Podoba na platnu razpeta V 13C,U širokem baroque okviru gl. 8. dalje v velikosti 55 — 68cm. Podoba V Oljnato barvenem tisku Z 10cm širokim baroque okvirom gl. 5.80. J0T Podoba prodaje se tudi proti plaeitvi na mesečne obroke. Čistega dohodka teh podob namenjena je polovica za Narodni dom" in polovica za zidanje cerkve srca Jezusovega. Z odličnim spoštovanjem F. Kolman, (199—5) zaloga stekla in porcelana v Ljubljani. Optični institut p E. REXINGER-ja & V IHjlll>lj5I.Ili. (225-2) V Specijalitete za one, ki potrebujejo očal. B*i Velika kompletna zaloga najnovejših in kot praktično £j Grand Théâtre mécanique. Arena na Frana Josipa trgu. V sohoto dné !.">.« v nedeljo due 16. in v ponedeljek dne 17. nprila vsak dan briljantna predstava. Nov program: I. del: Napuljski zaliv. II. del: Veliki požar v Moskvi leta 1812, in vhod francoske armado v mesto. III. del : Mnogo fiai avtomatičnih umetnikov, ba'et in metamorfozu, kakor tudi priljubljene premikajoče ae diorame. V nedeljo «!»>«' IG. t. m. I (237-2) Začetek prve ob 4 Va- popoludne, drngo ob 7*/t« uri zvečer. Spofitovanjem *Y. Olerke« priznanih optičnih, fizikaličnih in matematičnih rečij; , zelo ni/ke, stafaie cene. Obširne cenilnike na zahtevanje gratis in franko. Vplačevanje na obroke pri zneskih A od 5 gld. vise brez povišanja cene se blagovoljno dovoli, fji Poprave dotičnih stvarij se Izvršujejo dobro in natanko. vsake vrste se oskrbe zelo dobro in ceno aO C^s. kralj. izklj. prlv. Restitucijski flujid za konje, FRAilA IV. UtVIXBtK v B4«MC.\i-:irBCRCiU, c kr. dvornega založnika. Isti je za vse avstrijsko-ngrske in italijanske drzare izkljurljiro jwivilegiran in se je r> konja-rijah Nj. veličanstev kraljice angleške, kralja pruskega, cesarja nemékega, kralja švedskegay kakor tudi mnogih risokfli OSOh rporabljal z izrednim uspehom, in aluži po dolgoletnih izkušnjah za krepilo pred in zopetno okrepčanje po večjih stra-pacali, kakor tudi kot pomočno sredstvo pri zdravljenji vnanjih škod, revmatizma, pro-tina, zvirja, trpkosti živcev in kit itd. — 1 steklenica 1 gld. 40 kr. Gospodu Franu Iv. Kwizdi, c. kr. dvornemu založniku v Korneuburgu. Proti koncu decembra 18(59 bil sem na poti proti Damasu in šel sem k iV;. eksce-lenci Abdclkadru i Imam , katerega sem našel žalostnega sedeti pod svojo romizo, opazu-jooega slavnega belca érsbca El Aohhab; ta vrnil se je po daljšem izletu v puščavo in je-bil po arabskem sedlu strašno poškodovan, oteklina je bila nekaj palcev široka, močno vneta, konj jc bolehal, mrazilo ga je neprestano, njega oči so bile medle in spoznati je bilo znamenja velike, trajne bolečine. Imam in njega oUoliea sta b la brez sveta in v obupnosti. Jaz sem po sreči imel nekaj steklenic c. kr. restitucijskega Jlujida, sem ga zmešal po navodu z vodo, sem z njim namočil nekatere platnene cunje, položil jih na poškodovane vnete kraje, in ko 1 sem te obreze večkrat ponovil, videlo se je po preteka dveh ur znatno zginanje vnetja. Da se to ponavlja, pmtil sein tam nekaj steklenic tega blagodejnega e. kr. priv. restitucijskega fin-jida in kakor mi je Nj. ekscelenca Abdelkuder v gorkih zahvuljujočih besedah poročal, ozdravel je njega ljubljeni konj čez štiri dni uže popolnem. Spolnjujem prijetno dolžnost Vam nasproti, naznanjajoč Vam ta novi dokaz o izvrstnosti Vašega c. kr. prte. restitucijskega flujii/a, in pridevam zagotovilo, da je Vaša iz* vrstna iznajdba tudi na vzhodu zelo priljubljena. Arlliur Bey, VKajiri. I.. 8. obrist v kralj. otom. armadi. Dobe se gori imenovani preparati pri naslednjih firmah: V Ljub I j ani: W. Mayr, lekar;J. Swoboda, lekar: II. L. Wencel. V Loki: Karol Fabiani* lekar. VCelji: A. Man-k, lekar; J, Knpierschmieilt, lek»ir; Karol Krisper; Fran Janesch. V Krškem: F. Umnsehes, lekar. V Kranj!: Karol Savnik, lekar; Karol Puppo. V Wietingu: W» Kiinig. Razen tega so skoro v vseh mestih in trgih v kronovinah zaloge, katere so časih po provineijalnih listih oznanjajo. (216—1) jjjg^f" Jediiio pravi, če je vrat steklenice z rudečim papirnatim odrezkoni zaprt, ki nosi moj spodaj stoječi faksitnile in mojo varstveno znamko. Kdor mi skaže ponarejalca moje Z!tvar;)vane znamke, da ga morem tožiti, dobi odÑkoduiue «lo soo gl«l. Izdatelj in odgovorni urednik Mukso A r m i č. Lastnina m tisk „Xáiodne ti.-kame 5V