St. 160 STUDIJSKA BIBLIOTEKA LJUBLJANA doti [traumu petu * Trstu, v sredo, 7. luHJa 1928. Posamezna številka 25 stot Letnik U List izhaja vsak dan zjutraj raz«. {JRedeljka. NaroEnlna: sa 1 mesec L 8.-^ S mesece L 22.—, po! Ida L 3«.—, celo leto L 70.—, v Inozemstvo meseCno L 650 vet — Posamezne Številke 35 stot — O^asnlna ta 1 mm prostota v firokosti 1 kolone (72mm): za trgovske In obftne oglasa 75 stat, s« smrtnice. zah\ale, poslana, vabila *L 1.20, oglase denarnih zavodov L Z— Mali oglasi: 30 stoL za besedo, najmanj L 3. Uradni!tro In npravniitvo: Trst (3), ulic« S. Franceaco d*Aasiri 20. T«i Iclon 11-67. Dopisi naj se pošiljajo izključno uredništva oglasi, reki« nacije in danar pa npravniitvu. Rokopisi se ne vračalo. Nefraokiranf pisma se ne sprejemajo. —* Last, založba In tisk Tiskarne „Edinost* Pod uredništvo v Gorici: ulica Giosui Carducd it. 7, L o. — Telet It 327 Glavni In odgovorni urednik: prof. Filip Peric. Svetovno-znamenltl dnevi v Pragi Glavni izletni dnevi — dnevi VIII. vsesokolskega izleta — so minili. Dne 4., 5. in 6. julija 1926. so se odigrale v staroslavni Pragi manifestacije, ki so •imele letos naravnost svetoven obseg. Glavno mesto mlade čehoslovaške republike je podalo zopet sijajen dokaz, kako postaja po vojni bolj in bolj nekako središče vse srednje Evrope, srce, iz katerega izvirajo in se zopet okrepi j ajo v njem z novo svežostjo žile velikih, vesoljnih idej napredka, vzvišenih pobud, poletov, ki, niso omejeni le na ožje meje narodne in državne skupnosti, temveč preplavljajo s svojo neodoljivo, a miroljubno silo ter se pretvarjajo v mogočne zglede za ves svet. i Taka mogočna in neodoljiva ideja je brez dvoma sokolska ideja. Mogočnost narodov ni nikakor odvisna samo od njihove oborožene sile, od topov, aero-planov, mitraljez in dušljivih plinov. Najmogočnejši so marveč ravno tisti narodi, ki se uveljavljajo po svojih velikih zgledih, kateri se s silo svoje notranje vrednosti narinjajo v posnemanje, silijo k tekmovanju in s tem k občečloveškemu napredku in preko napredka k bratstvu... Čehoslovaški narod spada v vrsto takih velikih narodov. Sokolska ideja — ideja krepitve mišic, značaja, ideja sinteze telesnega in duševnega zdravja v službi naj plemenitejšega čustvovanja in stremljenja, ki povzdiguje človeka tor ga usposobi j a za službo najvišjim idealom — ta ideja je sicer plod Češkega duha in češke volje, zakaj sokolstvo se je rodilo na Češkem — toda ravno po svoii vsebini in vzvišenosti sokolskih ciljev je postala občečloveška, svetov* na ideja, last celega Človeštva. Da se je sokolstvo res že povzdignilo do te veljave, nam dokazuje predvsem vsesplošno zanimanje, s katerim je spremljal ves kulturni svet izletne manifestacije od 4., 5. in 6. t. m. v Pragi. .Vlade skoro vseh držav na svetu so bile uradno zastopane pri sokolskih prireditvah. Posamezne države so se dale zastopati deloma po svojih diplomatskih predstavnikih v Pragi, deloma so poslale na zlet posebna odposlanstva. Zastopana so bila nadalje mnoga znamenita mesta Evrope. Tako je poslal svoje odposlanstvo obstoječe iz 13 ^Članov London, isto Pariz, znamenito junaško mesto Verdun, Ženeva, glavno mesto Družbe narodov, itd. Prišlo je poleg tega italijansko, jugoslovensko, poljsko, romunsko in grško odposlanstvo, zastopstva jugoslovenske, poljske in romunske armade itd. Letošnjemu vsesokolskcmu zlc-tu so prisostvovali tudi novinarji iz najrazličnejših držav; vseh nad 120. Zastopani so med njimi italijanski, bolgarski, nemški, belgijski, litovski in avstrijski listi. V največjem številu so prišli romunski no-vnarji (19 oseb), med katerimi tudi načelnik dopisnega urada ministrstva za zunanje zadeve Nikola Diana, dalje 12 jugoslovenskih, 11 francoskih, med Ikaterimi se nahaja tudi znani publicist Pierre Mille. Med angleškimi novinarji je prišel tudi znani urednik revije «Review of Reviews» Wickham ^Steed, odličen poznavalec slovanskih vprašanj med Angleži. Poleg tega so bile zastopane po svojih dopisnikih tudi Švedska, Danska, Grška, Finska, Norveška, Nizozemska in Španija. Liste Združenih držav severne Amerike so zastopali na zletu vsi njihovi srednjeevropski poročevalci. Že ta ogromni aparat zastopstev vseh dežel in vseh narodov nam priča dovolj jasno o svetovni važnosti praških sokolskih prireditev. Sokolstvo je razvilo svojo impozantno, zdravo, a strogo organizirano in disciplinirano moč pred očmi vsega kulturnega sveta. Nihče ni smatral te ogromne manifestacije za izzivanje ali kaj podobnega, marveč je navdajalo vse nemo skoro pobožno Čustvo občudovanja napram organizatorjem, telovadcem in narodu, ki je sposoben za slična velika dela. Podrobnejša poročila o poteku teh znamenitih sokolskih manifestacij priobčimo po možnosti v prihodnjih številkah. Že danes pa moremo reči, da se je vsesokolski zlet posrečil v vsakem oziru in v polni meri. Bila je to manifestacija svetovne znamenitosti, ki jo je bilo vredno videti ne le za pripadnike prizadetih slovanskih narodov, temveč tudi za vsakogar brez razlike narodnosti, ki mu je na srcu fizična vzgoja mlajših pokolenj in njen napredek. Sokolstvo je podalo zopet neizpodbiten dokaz, da je eden najvažnejših elementov tega napredka, ki je in mora biti vsem narodom enako drag. In da je temu tako, tudi ta dokaz nam je podal letošnji vsesokolski zlet, oziroma so ga podali vsi narodi s tem, da so počastili praške svečanosti brez razlike iz vseh delov sveta s svojo prisotnostjo pri tej največji izmed vseh dosedanjih sokolskih manifestacij. Preganjanje katoličanov v Mehiki Okrožnica kardinala Gasparrija RIM, 6. Po nalogu svetega očeta je kardinal Gasparri razposlal na vse zastopnike svete stolice v raznih državah okrožnico, v kateri opisuje težke dneve, ki jih doživlja katoliška cerkev v Me-hiku. Medtem Tto se predstavnikom drugih ver dovoljuje najširša svoboda — tako pravi okrožnica — se odreka katoličanom sleherna svoboda na način, ki onečašča katerisibodi kulturen narod. Mehikanska vlada, ki nikakor ne dovoljuje zastopniku svete stolice bivanja na mehikanskem ozemlju, se je tako daleč spozabila, da je celo iz gnala apostolskega delegata mons. < a-ruano. Nadalje izganja mehikanska vlada katoliške duhovnike in redovnice, kakor da bi ti bili najbolj prostašk zločinci, zapira cerkve ter druge verske ustanove. Civilne oblasti pa so vse cerkve, iz katerih so bili izgnani duhovniki, zasedle pod pretvezo, da so iste izpraznjene. Vse te okoliščine — naglaša kardinal Gasparri — narekujejo varnikom dolžnost, da se združijo k goreči molitvi ter prosijo Vsemogočnega, da pre nehajo preganjanja katoličanov v Mehiki. LONDON, 6. Mehikanska vlada je izdala dekret, s katerim se vse cerkveno premoŽenje zaplenja. Dalje prepo-. veduje pod kaznijo duhovnikom neme-hikanske narodnosti deliti zakramente ali brati maše. Naredba odreja tudi, da se vsi samostani razpuste. Mehikansk listi te naredbe ne smejo kritizirati. ODtožAica zattlbonl-Capello Ustanovitev in namen opostAJonalnega n draženj a cPatrla a Libert&» RIM, 6. Obtožnica proti Zaniboniju vsebuje tudi nekatere podatke glavnega policijskega ravnateljstva o političnem gibanju, ki je gojilo ožje s zarotnik^;— Policijsko poročilo pravi, da so se dne 6. in 8. marca 1925 se 'tali v Rimu, in sicer v hiši Misuri v ulici Vittorio Veneto, Zaniboni, Coregini, Salo in še dve drugi osebi. Na teh dveh sejajh so sklenili obnovitev JrazpušČe-nega opozicijonalnega udruženja «Pa-tria e Liberta». — Na kasnejših sestankih so določili podrobnosti za razvoj tega gibanja in denarne vsote, ki Li jih imel v to svrho preskrbeti general Ca-pello, član italijanske framasonerije. Da pa ostane vse gibanje v tajnosti, so sklenili, da se imajo uničiti vsi spisi, nanašajoči se na to udruženje. Odslej se je vršilo vse gibanje po ustmenih navodilih načelnikov posameznih sekcij. Ti so se priložnostno sestajali k posvetovanju v javnih lokalih na deželi, ali pa v najbolj obiskovanih me^.tnili lokalih, tako da so odvračali vsak sum, da zasledujejo kake opozicijonalne namene. Tako so imeli Zaniboni in drugi pristaši pogostoma sestanke v Casti-glione delle Stiviere, v Asoli in v Ni mitovi. General Capello je večkrat sklical načelnike posameznih sekcij udružen a «Patria e Liberta» v Veroni, Tridentu in Alessandriji. Vsak član udruženja je moral hraniti na svojem stanovanju ali pri sorodnikih puško in večjo množino streliva. Vsemu temu gibanju bi imel načelo-vati tajen odbor, v katerem bi vršil posle političnega referenta Zaniboni, posle vojaškega referenta pa general Capello. — Atentat na Mussolinija bi bil nekak signal za splošni upor, katerega bi organiziralo in vodilo udruženje «Patria e Liberta». Poročilo glavnega policijskega ravnateljstva v Rimu omenja tudi, da je bil na stanovanju generala Bencivenga zaplenjen daljši spis o navodilih za borbo proti fašistom. Mmuta vMa za wMm BEOGRAD, 6. (Izv.) Danes dopoldne sta imela daljšo konferenco ministrski predsednik Uzunović in predsednik narodne skupščine Trifković. Po konferenci je Trifković izjavil novinarjem, da sta obširno razpravljala o poplavah. Rekel je, da grozijo posameznim pokrajinam v državi še vedno velike nevarnosti, ker da sedanje padanje voda ni normalno. Pri Apatinu je Donava razdrla nekatere nasipe ter poplavila bližnja polja. Zalila je tuđi državno posestvo Belje. Pri Pasavi je Donava narastla za 54 cm, pri Dunaju pa za 90 cm. Skupščinski predsednik Trifković in prometni minister Vasa Jovanovič se bosta podala v Bačko in Baranjo, da organizirata potrebno obrambeno delo proti posledicam povođnji. Po vesteh, ki jih je prejelo poljedelsko ministrstvo, so začele vode padati. Tudi vreme se je povsod zboljšalo. ganih. Mnogo rek je naraslo visoko nad manifestacije bivših bojevnikov proti normalo. washingtonaki pogodbi. — Pri današnji Radlfev povrata fz Dalmacije ZAGREB, 6. (Izv.) Danes se je povrni iz Dalmacije, kjer je imel več propagandnih shodov, Stjepan Radić. Na kolodvoru so ga pričakovali novinarji katerim pa ni podal Radić nikakih izjav. Rekel jim je le, da bo vse ono, kar bi jih utegnilo zanimati, objavljeno v jutrišnjem »Domu*. Kralj ga bo sprejel v avdljenci na Bledu BEOGRAD, 6. (Izv.) Kralj Aleksander sprejme te dni na Bledu Stjepana Radića v avdijenci. Radič mu bo ob te priliki poročal o izidu jutriftnje seje, ki jo bo imel njegov poslanski klub v Zagrebu. _ Princ GJorgJe se zopet nastane ▼ Beograda OSIJEK, 6. (Izv.) Princ GJorgje se je priselil iz Belega Monastir ja v Beograd kjer se nastane, na dvoru. Sokolske svečanosti v Pragi Sprevod Sokolov po mesta - Defiliranje pred presHentom lSasaiykom - Navda Seno ovaeife Jugoslovanom PRAGA, 6. (Izv.) Danes je bil zadnji dan vsesokolskega izleta ▼ Pragi. Pred-poldne se je vršil po glavnih mestnih ulicah veličasten sprovod sokolskih oddelkov. V sprevodu je korakalo 35 tisoč Sokolov in 16 tisoč Sokolić. Množice občinstva, ki je bilo zbrano na ulicah, so Sokole navdušeno pozdravljale. *a čelu sprevoda so korakali oddelki jugoslovenske vojske In Čehoslovaški egijonarji. Njim je sledilo 6 tisoč jugoslovenskih Sokolov s 30 zastavami, fugoslov enaka vog&ka in jugoslovenski Sokoli so bili predmet burnih ovacij. Pred parlamentom so Sokoli defilirali pred presidentom Masarykom, ob Sigar strani so se nagajali zastopnik jugoslovenskega kralja admiral Priča, diplomatski in vojaški zastopniki tujih držav in člani čehoslovaškega parlamenta1. Sprevod se je ustavil na S tamni estnem namestju, kjer se je po odpet j u Čehoslovaške himne razšel. Nevihte in poplave t Avstriji. RenOIi ta FranclH Norveška vlafla proti valutnim Špekulacijam OSLO, 6. Gornja zbornica je odobrila poročilo finančnega odbora, ki veli, da bo vlada objavila strog pravilnik za preprečitev špekulacij z norveško krono. _ fie vedno potres na Sumatri PADANG, 6. V Fort de Kocku je bil ponoven potres, ki je zrušil mnogo hiš in uničil nad 4WčloYeških življenj. Sprememba poljska ustave je tovljena VARŠAVA, 6. Danes se je otvorila v zbornici razprava o vladnem načrtu za spremembo ustave. Načrt je kritiziral samo Glombinski v imenu desničarskih narodnih demokratov, vendar dajejo njegovim kritikam samo demonstrativen pomen, ker je večina za sprejetje tega načrta zagotovljena. Med drugimi je govoril za načrt večinski socijalist Daszynski. _ Znižanje vojaške službene doba na Grikem ATENE, 6. Glavni stan je pripravil naredbo, ki odpošlje domov vse vojake, če so že služili 16 mesecev. Ta naredba je prvi korak k znižanju službene dobe na 12 mesecev. DUNAJ, 6. Nevihta, ki je divjala v nedeljo nad Gornjo Avstrijo, je povzročila veliko škodo. Več rek in potokov je prestopilo bregove ter odneslo mostove in nasipe. Ponekod so bile vsled tega poškodovane tudi ceste in pota. Pri Ebelsbergu je prestopila Travna tako naglo bregove, da je prehitela pet de-i lavcev, ki so po peturnem vpitju dobili v zadnjem hipu pomoč. Največja opustošenja je povzročila nevihta v pokrajinah okoli Pasove. V mestu samem so poškodovane hiše, ki leže na bavarski strani potokov Allenbacha in Miihl-bacha. Dve hiši sta se popolnoma porušili. Vodne mase so razdrle ceste in poškodovale pota in mostove. Voda je prebivalstvo tako presenetila, da je odneslo komaj svojo imovino. Neko deklico, ki je hotela rešiti iz domače hiše 500 mark, so valovi odnesli. DUNAJ, 6. V Ober-Drusnu na Gradi-ščanskem je bil v nedeljo silen dež. Nevihta se je zavlekla proti Jugoslaviji, kjer se je na meji utrgal oblak. Velike mase vode so divjale po dolini proti Jugoslaviji. V kraju samem je vodar poplavila vse ulice in tudi hiše. Ljudje imajo ogromno škodo, ker je reka Raba ob cesti, ki pelje ob njej poplavila vsa polja in odnesla ves posevek. Tudi mnogo živine je utonilo. GRADEC, 6. V zapadni Štajerski je deževalo z malimi presledki vso nedeljo. Vse reke so močno narasle. Vse žito je na tleh. Sadje sta dež in nevihta popolnoma potolkla. BERLIN, 6. Iz vseh strani države prihajajo vesti o ogromnih Škodah, ki jih povzročajo neurja. Posebno kritičen je položaj v Magdeburgu, v Turingi j i, v Koburgu in okoli Berlina. Veliko število krajev Je pod vodo, hiš podrtih, polj uničenih, železniških prog pretr- PARIZ, 6. Viharji in nevihte še niso ponehale in škode so po vsej Franciji velike. V samem Sarcellesu je poškodovanih nad 500 hiš, podobne stvari poročajo iz Euja, Ville d'Avraya, Moi-sellesa, Vincennesa itd. Pri Charlevilleu je strela ubila nekega kmeta, njegovega hlapca in tri konje, s katerimi sta vozila v mesto. Škode na poljih in drugod znašajo milijone in milijone frankov. Marsikje so železniške zveze pretrgane. _ Vtis načrta francoskih finančnih strokovnjakov na parlamentarne kroge PARIZ, 6. V parlamentarnih krogih menijo splošno, da je načrt strokovnjakov zelo dragocen dokument, kar se tiče smernic, ki jih bo lahko dal vladi za ozdravljenje sedanjega gospodarskega položaja. Bivši finančni minister Peret pravi, da se mu zdi načrt bolj pesimističen, nego si je mislil, toda s potrpežljivim delom več let se bo ozdravljenje gotovo doseglo. Peret ne najde v načrtu mnogo točk, da bi jih kritiziral, istotako kakor desničarski politiki ne. Toda levičarski in predvsem socijalisti ter nekateri radikalni socijalisti se pripravljajo za oster nastop proti načrtu, pa naj ga vlada sprejme ali ne. Nasprotni so zlasti zvišanju posrednih davkov. Desničarji so mnenja, da bo vlada lahko odbila te napade, če ae odločno opre na načrt. Doslej so Lile vložene mnogoštevilne interpelacije, o katerih bo govorilo kakšnih 20 govornikov. Tudi desničarski listi so mnenja, da bo vlada dobila večino za sprejetje načrta. Iz opozicijonalnih krogov okoli Tardieuja poročajo, da se je položaj izboljšal in da najbrže niti Tardieu ne bo delal sitnosti. Francoska vlada in načrt strokovnjakov PARIZ, 6. Ministrski svet je odobril izjavo, ki jo poda danes Caillaux v zbornici, in je istotako v eeloti odobril načrt finančnih strokvnjakov, ki ga hoče vsega izvesti. Caillaux bo predi žil zbornici najbrže zakonske načrte, ki bi dajali vladi šestmesečno polno moć, da izvede finančne ukrepe, ki jih vsebuje načrt gospodarskih strokovnjakov. Franooska vlada in francoski parlament PARIZ, 6. Ministri so se davi sestali in se bavili ^dnevnim redom parlamentarne seje.^Glede priboljškov državnim nameščencem je bila odločitev pre-"ožena na bližnje seje. Ministrski svet je sklenil, da ne dovoli nameravane debati o zgradbi novih vojnih ladij so komunisti postavili predlog za odgo ditev tega načrta. Pri glasovanju so propadli z 10 glasovi proti 150. Komunist Berthon je nato ostro napadal imperij alistično politiko v Indij ah, po drugih kolonijah in v Sredozemskem morju. Napadal je tudi razorožitveno politiko Družbe narodov in trdil, da dela edino Rusija pacifistično politiko. Franeosko-nem&ka pogodba bo kmalu sestavljena PARJZ, 6. «Petit Journal» potrjuje, da so premagane zadnje težkoče pri francosko-nemških pogajanjih in da bo pogodba skoraj podpisana. Vsakdanji francoski vlak PARIZ, 6. Na postaji Anemasse je šest vozov, ki so jih premikali, trčilo v osebni vlak proti Ženevi. Ptetnajst ljudi je ranjenih. Trgovinska pogajanja med Čehoslovap Ško In Madžarsko BUDIMPEŠTA, 6. Oficijelni list izve, da je trgovinski minister že odposlal odgovor madžarske vlade na povabilo Čehoslovaške glede zopetnega pričetka pogajanj za sklep trgovinske pogodbe. Madžarska vlada se je izjavila pripravljeno pričeti zopet pogajanja. Obenem je zaprosila, naj praška vlada pripravi primerno podlago, na kateri jih bo mogoče obnoviti. _ Cobham se je ustavil BAGDAD, 6. Angleški letalec Cobham se začasno ustavi v Basori, ker se je njegov mehanik ranil. Stavka v New Torku NEW YORK, 6. Nameščenci podtalnih železnic so začeli stavko. Na neka> terih progah se še vzdržuje delen promet. _ Dr. Luther v novi funkciji BERLIN, 6. Vlada je imenovala bivšega kancelarja Lutherja za člana upravnega sveta državnih železnic. Nesreča pri dirkah BUKAREŠT, 6. Na dirkališču Flo-reasca blizu Bukarešta se je zgodila med dirkami z ovirami težka nesrečam. En častnik in trije konji so ubiti. Smrt bivšega poslanika ESSEN, 6. Včeraj je umrl Wiedfeldt, bivši nemški poslanik v Washingtonu in ravnatelj Kruppovih tvornic. DNEVNE VESTI Napredek sokolstvo v Čebodovoikl Vsesokolski Izlet o Pragi in naši ljudje Nismo hoteli kar prvi hip poročati o pre-prečanju udeležbe na vsesokolskem izletu Pragi, ker smo menili, da bodo oblasti preprečevalne korake pozneje vendarle ■preklicale ter ker smo hoteli počakati, da se prvotni slabi vtis poleže. _ Vsesokolski izlet je za vse naše ljudi, ki se pečajo z lastno in svojih bližnjih fizično vzgojo postal neke vrste tehnična prireditev, kjer je mogoče ugotoviti, koliko se je napredovalo v zadnjih letih na polju telesne vzgoje združene s plemeni-tenjem srca in značaja. Pa tudi razni trgovci iz naših krajev, ki stoje v tesnih trgovskih stikih s češkimi proizvajalnimi podjetji, so hoteli izkoristiti priložnost vsesokolskega izleta ter se poslužiti nizkih železničnih cen, da si ogledajo sijajne prireditve izleta in pa da obiščejo svoja trgovska znanja. Oboji, i telovadci i trgovci so vložili o pravem času prošnjo za potni list ter ga tudi dobili. Priskrbeli so si še vizume od čehcrlovaškega konzulata v Trstu ter hoteli odpotovati. Toda na goriški postaji je nekatere čakalo razočaranje. Isti funkci-jonarji, ki so jim izdali potne liste, so jim te dali pobrati. Onim, ki so hoteli odpotovati v četrtek zvečer, so bili le odvzeti potni listi, izletniki od petka zjutraj so pa bili odvedeni iz brzovlaka v zapore v ulici Dogana. Izvršili so jim tudi na domovih preiskave, seveda brez vsakega uspeha. Pozneje v soboto so bili potem izpuščeni. Nikakih znakov, ki bi pričali o protidr-žavnih namenih izletnikov, varnostna oblast seveda ni mogla dobiti, ker nihče takih misli sploh ni imel in nima. To so suha dejstva in dogodki, ki so se vršili tekom teh dni. Mi se vzdržimo vsakega komentarje. Mislimo pa, da so bili gori opisani ukrepi povsem nepotrebni, kakor je bilo nepotrebno dajati na ta način novo gradivo za razpravljanje in komentiranje ne samo med našo tukajšnjo javnostjo, v kateri se je tozadevni glas bliskoma razširil, temveč tudi drugod. Na uvodnem me9tu opisujemo pomen sličnih sokolskih prireditev z mednarodnega stališča. S tega stališča bi ga bila morala presojati tudi naša oblastva. Nič drugega niso videli v njem oni naši ljudje, ki so si hoteli ogledati to ogromno zanimivost, katero eo prihiteli gledat ljudje iz vseh delov sveta. Prvi vsesokolski zlet se je vršil v Pragi 1. 1882. Nastopilo je tedaj 696 telovadcev. Svečanostim je prisostvovalo s tribun okoli 1600 ljudi. Na letošnji zlet je prišlo nad 50.000 sokolov v kroju, a novi sokolski stadion nudi prostora za nastop 14.000 telovadcev. Na tribunah je prostora za 130.000 gledalcev. Vsi prostori na tribunah in drugod so bili razprodani. Naval občinstva je bil ogromen. Tudi iz inozemstva je prišlo na tisoče gledalcev. Prebivalstvo Prage se je ob glavnih izletnih dnevih podvojilo. Ti podatki pričajo o naravnost ogromnem napredku, ki ga je naplavilo Sokolstvo posebno v povojnih letih. Hove določbe za izvoz v Čehoslovaiko Tukajšnji Čehoslovaški generalni konsulat naznanja: Z odlokom trgovinskega ministra Čehoslovaške od 28. junija 1926. štev. 114.962 je bilo odrejeno, da bo od 10. julija dalje dovoljen, uvoz svežega .grozdja, čebule, česnika, svinjske masti (tudi kuhane), špeha in gosje masti (tudi kuhane) samo tedaj, če bodo pošiljat ve omenjenega blaga opremljene s potrdilom o izvoru, ki so ga izdale pristojne trgovinske zbornice dotične (dežele in ga je potrdil pristojni čehoslovaški konsulat (oziroma legacija). Pristojbina za vizum potrdil o izvoru italijanskega blaga znaša L 28.70 pri pošiljatvah v vrednosti do 300 lir, in L 47.85 za vsako pošiljatev v vrednosti nad 300 lir. Enoletno vrtnarska šola v Maribora DELAVSKO PODPORNO DRUŠTVO bolniška blagajna s sedežem v ulici Coroneo št. 17, poziva vse tiste svoje dosedanje člane, ki n fl s o zakonito obvezani na bolniško zavarovanje, da se zglase s svojimi članskimi knjižicami v društvenem uradu. — Predsednik. Prejeli smo: Enoletna vinarska in sadjarska Šola na srednji vinarski in sadjarski šoli v Mariboru prične novo šolsko leto za gojence. Zavod ima namen, da izobražuje kmetske sinove, ki ostanejo po končani šoli doma na kmetijskem gospodarstvu. Kolkovane, lastnoročno na celo polo pisane protinje (kolek 5—20 Din) za sprejem je poslati direkciji srednje vinarske in sadjarske Šole v Mariboru do 15. septembra t. 1. Pro^ nji se morajo priložiti: 1. krstni list; 2. domovnica; 3. odpustnica, odnosno zadnjo šolsko spričevalo: 4. spričevalo o nravnosti pri onih prosilcih, ki ne vstopijo v zavod neposredno iz kake druge šole; 5. izjava staršev, odnosno varuha, s katero se zavežejo plačevati stroške šolanja; 6. obvezna izjava staršev ali varuha, ki reflek-tirajo na državni ali kak drug štipendij li Javnih sredstev, da bo njih sin ali varova nec ostal na domači kmetiji, v nasprotnem slučaju pa povrnejo zavodu sprejete zneske podpore iz javnih sredstev; prav tako, ako učenec samovoljno predčasno ostavi zavod; stipendist, ki nepovoljno napreduje, izgubi stipendijo. Za sprejem je potrebna starost najmanj 16 let ter vsaj z dobrim uspehom dovršena ljudska Sola. Sprejemajo se pridni, dovolj nadarjeni, zdravi kmetski sinovi, ki ostanejo po končani šoli dp-ma. Sprejme se tudi nekaj eksternistov (izven zavoda stanujočih učencev). O sprejemu v šolo odloča tudi uspeh sprejemnega izpita iz slovenščine (ali srbohrvaščine) in računstva, ki so ga oproščeni le absolventi najmanj drugega razreda meščanske ali kake srednje šole. Ob vstopu preišče mladeniče zdravnik zavoda. Oskrbnina znaša do preklica mesečno Din 400. — Plačuje se vnaprej v dveh enakih polletnih (izjemoma mesečnih) obrokih. Pridnim sinovom ubožnih posestnikov se po možnosti dovolijo popolnoma ali do polovice prosta mesta v internatu. V tem slučaju je treba podpreti prošnjo z uradno potrjenim ubožnim spričevalom. Podrobnejša pojasnila daje direkcija srednje vinarske in sadjarske šole v Mariboru in so razvidna tudi iz tiskanega prospekta, katera tiskovina se pošlje zanimancem proti plačilu 5 Dan v gotovini. O sprejemu se obvešča pismeno. — Direktor Andrej Žmavc. Umor vodle blto lskib Srbov Eden najuglednejših narodnih borcev v Macedoniji, direktor «Južne Zvezde», Spa-soje Hadžipopović, je postal v soboto žrtev atentata. Ko se je letal po trgu, se mu je približal nepričakovano in neopaženo neman atentator, ki je oddal nanj pet strelov iz samokresa, da se je zgrudil tako; mrtev na tla. Razen tega sta bila ranjena pri tej priliki še neki mladenič in neka ženska, ki sta se nahajala v bližini Hadžipopovića. Atentator se je v splošni zmešnjavi hitro pomešal med množico in izginil brez sledu. Domneva se, da je bil član grške ali pa makedonske revolucijonarne Organizacije, katere je Hadžipopović energično napadal v listu Hadžipopović je lansko leto praznoval 201ctnico svojega delovanja. Bil je duša srbskega življa v tamkajšnjih krajih in so grški in bolgarski revolucijonarji že ponovno poskusili izvršiti nanj atentat. Se nedavno tega je bilo aretiranih v Bitolju več sumljivih tipov, ki so po aretaciji priznali, da so nameravali Hadžipopovića u-moriti. Na lanskem kongresu jugosloven-skih novinarjev v Skoplju je Hadžipopo vić organiziral izlet novinarjev v Južno Makedonijo in žel svojim tovarišem z izredno ljubeznivostjo na roko. Ogorčenje radi tragične smrti vodje bitoljskih Srbov je ogromno. Prebivalstvo je v razburjenju hotelo napraviti pogrom na bitoljske Grke, kar pa so oblasti preprečile. Spasoja Hadžipopovića so pokopali v nedeljo popoldne. V žalnem sprevodu je bilo na tisoče ljudstva, vse korporacije in institucije ter zastopniki vojaških in civilnih oblasti. Spominski govori o zaslugah pokojnika za probudo jugosl. naroda v Makedoniji so bili pred cerkvijo, na kraju atentata in ob odprtem grobu. PCVRATEK PREFEKTA IZ RIMA Včeraj predpoldne se je povrnil tržaški prefekt gr. uff. Gasti iz Rima v Trst. SPREJEMANJE V VOJAŠKE AKADEMIJE IN ZAVODE. Vojaško obratno poveljstvo v Gorici nam je poslalo okrožnice ki vsebujejo pogoje za sprejem v vojaške akademije in zavode. Ker so preobširne jih ne moremo objaviti v našem listu. Omenjamo čisto na kratko vsebino okrožnic. 1) Sprejem za leto 26.-27. v vojaški akademiji v Modeni in Turinu precejšnjega števila rezervnih podporočnikov, ki bi hoteli postati poročniki v stalni vojaški službi. 2) Sprejem za leto 26.-27. novih gojencev v vojaške zavode v Rimu in Neaplju. Imeti morajo končano nižjo gimnazijo in ne več ko 17 let. 3) Izreden sprejem rezervnih oficirjev v tretji letnik artiljerijske in ženijske akademije za šolsko leto 26.-27. Po dokončanem Študiju bodo gojenci povišani v poročnike v efektivni službi. 4) Sprejem v vojaško sanitejsko službo in v kavalerijsko šolo rezervnih podporoči nikov. Natančnejši pogoji in oprema prošenj so na vpogled v pol. tajništvu v Gorici ul. Car-ducci 7. I. ŠENTJAKOBSKA PODRUŽNICA »ŠOLSKEGA DRUŠTVA« priredi v nedeljo 10. t. m. ob 4. uri pop v dvorani «Delavskega konsumnega društva« zaključeno prireditev šolskega leta. Nastopili bodo gojenci otroškega vrtca z raznimi pevskimi točkami, prizori itd. Ker je prireditev na korist otroškega vrtca, ni dvoma da se bo si. občinstvo pol-noštevilno udeležilo le prireditve. Iz tržaškega življenja Samomor. Na dvorišču neke gostilne v ulici Sapone št. 2, si je predpreteklo noč okoli 1. ure vzela življenje 32-letna zasebnica Gisela Curincich, stanujoča v ulici Solitario št. 13. Curincicheva je malo prej prišla v gostilno v družbi neke {prijateljice, izpila vrček pive ter se nato podala na dvorišče, rekoč, da gre za par hipov na zrak, ker da se ne počuti dobro. Cez nekaj časa, ko je prijateljica stopila za njo na dvorišče, da bi poizvedela, ali ji je že odleglo, je v svoje veliko presenečenje našla Curincichevo zleknjeno ob zidu in zvijajočo se v hudih bolečinah. Po ostrem smradu po karbolni kislini, ki se je širil na tesnem dvorišču, je prijateljica takoj uganila, kaj se je zgodilo. Na njeno vpitje so prihiteli iz gostilne ljudje, ki so skušali podati zastrupljen-ki kako pomoč, dočim je eden izmed na-vzočnih hitel telefonirat na rešilno postajo. Kmalu potem je prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa na prvi pogled spoznal, da je prišel zaman; nesrečna ženska je bila že mrtva; izpila je veliko količino karbol-ne kisline, zato je smrt nastopila v zelo kratkem času. Vzroki samomora niso dobro znani. Kakor je izjavila njena prijateljica, je Curincicheva že delj časa bolehala na hudi srf-ni bolezni, ki jo je smatrala za neozdrav- ljivo. Zdi se pa, da Curincicheva nI storila obupnega koraka samo radi bolezni, ampak najbrž tudi radi drugih neprilik. Nesrečna ženska, je bila mati 2 nedoraslih otrok in je živela delj časa ločena od moža. Po oblastvenem izvidu je bilo truplo samomorilke včeraj zjutraj prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnice. Hotela Je umreti, ker so Jo spodili s doma. 21-letna Josipina Scarine se je včeraj zjutraj hudo sporekla s svojo starejšo sestro Grazio, pri kateri stanuje v ulici Pi-ranella št. 4. Podrobni vzroki prepira niso dobro znani; znano je le, da je Grazia, ki je omožena očitala sestri nemoralno vedenje in jo radi tega ostro okregala. Josipina je na stroge sestrine očitke tako predrzno odgovarjala, da jo je ogorčena sestra naposled spodila z doma. Josipina je po^ brala svoje stvari in odšla; pred odhodom pa je obljubila sestri, da ne bo nikoli več trkala na njena vrata. In to obljubo je hotela tudi izpolniti s tem, da je kmalu potem na trgu Garibaldi izpila s samomorilnim namenom kakih 100 gramov nekega strupa. Mimoidoči ljudje, ki so bili priča njenemu obupnemu dejanju, so poklicali na lice mesta zdravnika rešilne postaje, ki je podal Scarinovi prvo pomoč. Nato je bila samomorilna kandidatinja prepeljana v mestno bolnišnico. Njeno stanje pa ni nevarno; ako ne nastopijo kake komplikacije, bo ozdravila v tednu dni. PodaJaSeva nezgoda. Pri delu v prosti luki Duka P'Aosta se je včeraj popoldne ponesrečil 26-letnl podaj ač R. Giorgini, stan v del. baraki civ. ženija na pomolu St. 6. Železen drog, ki ga je s pomočjo drugih delavcev hotel položiti na zidarski kozel, ga je dregni) tako močno bok, da je Giorgini zadobil precej hudo poškodbo. Ponesrečenec je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. njegovega, ki je bil priča nesreči, so mo-1 Ponosen hodi in hodi svojo pot Držite ro-rali ljudje, ki so prihiteli na pomoč, močiti, I ko v roki, složno in močno, za vse ono ker je onesvestil. Truplo nesrečnega An- veliko, kar hočemo. Mi no sovražimo, vemo Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti Matura Včeraj je končala pismena matura. O ustni smo poročali prezgodaj, bili smo namreč netočno informirani, kot je netočno informirana vsa komisija. Prvi dan pism. mature je bilo vseh 106 maturentov ir Gorice, Gradiške in Tolmina rasvršče-nih v telovadnici goriškega učiteljišča. — Seveda ni manjkalo šuma in tudi ne poskusov sleparjenja. In ker- so zalotili pri slepariji eno dijakinjo, gojenko goriškega učiteljišča, so prvič njej odvzeli nalogo in drugič drugi dan premestili vse maturante v dvoje drugih razredov v II. nadstropju nekdanjega ženskega učiteljišča. Razdeljeni v dve skupini so ostali vse ostale dni. Naloge so bile razmeroma ne preveč težke, vendar so razburjale duhove. Zlasti včerajšnja matematična. To pa bolj radi tega, ker je bila dokaj dolga. Vendar so jo večinoma izdelali. Takoj po maturi so se dijaki — učiteljski kandidati začeli poslavljati iz Gorice. Mnogi odhajajo domov, drugi se vračajo v Tolmin, da se pripravijo &za ustne izpite. Kdaj bodo ti začeli, se točno še danes ne ve. — G. ravnatelj Pavlin je izjavil, da šele avgusta meseca. Zanima nas ta točka zlasti radi tega, ker so z njo zvezane precejšnje gmotne žrtVe naših ljudi. Stanovanje v Tolminu stane za mesec časa L 200 — lir in kdo bi jih lahko utrpel-? Skoraj gotovo pa je, da se bo treba prej ali slej vrniti v Tolmin, če ne po drugo vsaj poizvedeti, kdaj mora kdo k ustni maturi. Povprečna sodba o pismenih izpitih bi bila, da na splošno niso slabo izpadli. Vprašanje je še, kako se bo o vsem izrekla izpitna komisija. Vendar mr-r-vr apati, da bo uspeh letošnje mature povoljnej&i od lanske. Akademsko ferijalno dmžtvo bo imelo svoj redni občni zbor v ponedeljek dne 12. t. m. ob 6. uri popoldne v društvenih prostorih. Ker so na dnevnem redu važne zadeve, posebno sprememba pravil, pozivamo, da se akademiki in p. n. starešine občnega zbora čim številneje udeleže. — Odbor. dreja, ki je bil star komaj osem in dvajset let, se je preneslo v tukajšnjo mrtvašnico. PODGORA. Razstava ženskih rodnih dal In didaktičnih predmetov ▼ PodgorL Preteklo nedeljo se je otvorila v Podgori šolska razstava Ženskih ročnih del in didaktičnih predmetov. Razstava je bila bogata na izdelkih in je potrdila, da šolski otroci zamorejo izdelovati krasne predmete pod vestnim in marljivim vodstvom učitelja. — V sredini šolske dvorane so bile izstavljene krasne umetne slike na olje učiteljice gospe Marije Kregau. Mnogoštevilni odlični obiskovalci te razstave so občudovali res krasne izdelke gospe Kregau. — Izdelki učenk, izdelani pod vodstvom imenovane gospe so se odlikovali. To je za gospo priznanje, toliko bolj, ker poučuje ročna dela razen v lastnem razredu tudi še v treh viSjih razredih. — Isti dan se je vršila šolska veselica v Bregantovi dvorani, kjer so nastopili učenci in učenke dovolj neustrašeno. Zahvala za to gre zopet gospe Kregau in gospodični Povodnik. — Šolsko slovesnost so s svojim posetom počastili Šolski inšpektor Karol Rubbia, didaktična ravnatelja Calligaris in Menon in Se mnogo drugih. predobro, kako nam je skupne ljubezni potreba, kako skupnega dela. Zato pomagamo povsod naSemu delavcu in kmetu do popolnosti in složnosti. Zato po tej poti naprej, neustrašeno, da dokažete svojim rojakom in tudi onim, ki Vam neupravičeno mečejo polena pod noge, da zamorete o d vezati njih oči in jim pokazati pravo pot, vleči sebe in druge iz teme, pa boste videli, da tudi v našem Črnem vrhu ne boda ostajale glediške dvorane prazne. Ljudje bodo sodili po delu. — Izraba vodna sile ▼ srednjem taka Soča. Ženijski urad v Gorici sporoča, da je goriško hidroelektrično podjetje vložilo proS-njo za izkoriščanje vodnih sil reke Soče na ozemlju občin Sv. Lucije, Voli, Ročinja, Avč, Ajbe, Kanala, Anhovega, Podgore, Peski, Solkana in Gorice. Močvirje PnvaL S kr. odlokom je močvirje Preval pod Medano uvrščeno v prvo kategorijo izsuševalnih del. RIHEMBERG. Padec z Kodrič^Marija od Miheljev je na voz, obložen s senom, s katerim se je vračala po končanem delu domov. Sedla pa ni v sredo, marveč na rob naloženega sena. Pri prvem ovinku je zletela z voza na cesto in si zlomila desno ključnico. Nezavestno so peljali domačini v mesto in sicer v mestno bolniSnico, kjer se bo morala zdraviti kakih pet mesecev, i ŠTANDREŽ. Desno nogo zapfl. Mozetič Josip se ga je predvčerajšnjim nalezel, da sam ni vedel ne, kje je ne kaj dela. Prizibal se je do Železniškega prehoda črez mirensko cesto, kjer je zadel z no-« go ob tir in padel nanj, kakor je bil dolg in širok. Tu je tudi zaspal. Kmalu potem je privozil tovorni vlak in je vozil črez Mo-zetičevo Dogo. Komaj črez precej časa je našel čuvaj, ki je nadzoroval progo, v bližini brzojavnega droga ponesrečenca, vsega v krvi. Zeleni križ ga je takoj odpeljal v goriško oblnišnico, kjer so mu zdravniki odrezali desno nogo. Po operaciji je prišel k zavesti in pojasnil vzrok svoje nesreče. Mozetič ima petintrideset let in je stanoval ob Roj ah. 8V. LUCIJA Z. P. D. ▼ Solkanu se zahvaljuje sledečim društvom za blagohotno pomoč, ki so jo nudili s posojo kostumov in drugih potrebščin ob priliki zadnje prireditve, posebno »Izobraževalnemu društvu® v Idriji, Dramskemu v Gorici in Zvezi prosvetnih društev. Prav tako izreka naj prisrčne jšo zahvalo gdč. Janežič in g. De lak u ter tov. igralcem, ki so se tako veselično potrudili, da so pripomogli k splošnemu uspehu. — Mladinski odsek Z. P. D. v Solkanu. CERKNO. Prefekt je z odlokom dne 28. junija 1926. pooblastil cerkljansko občino, da lahko kupi Mlakarjevo hišo za 65.G50 lir. &RMI VRH NAD IDRIJO. Nekdo se je spodtaknil ob črnovrških di-letantih in je na njih naslov spisal kolono dolg pamflet v zadnji Številki »Goriške Straže». Pravi, da bi te prireditve ne omenjal niti, če bi naši igralci ne poslali v «Edinost» one zahvale razširjevalcem zdražbarskih naukov. Gospodje, dovolj, da ste to povedali. Nič več nočemo. Vemo, da bi ne omenjali te prireditve, kar za vas pač nima prireditev kot je Gaufflov «8in» mkake veljave in vrednosti. Stavite jo celo v isto vrsto s rir kusi, s Kljud&kiAi itd. Toda povemo vam, in dobro si zapolnite, da če je vam to dvoje istovetno, če nc poznate razlike med enim in drugim, nam «velikim diletantom« ni vse enO. Očitate nam, da smo zapravljali denar, ki ga je vrgla prireditev. Vi, gospod dopisnik, ste nesramen. Niti vinarja nismo zapravili po nepotrebnem. Da pa so sirote dobile tako malo, je vzrok ravno v tem, da ni bilo ljudi k prireditvi, da ste jih odvračali, da 3te jim odsvetovali. Tudi «Goriški Straži» smo poslali reklamno notico potom njenega idrijskega dopisnika, pa je ni objavila. Veste pa, da je inkaso pottie dvorane največ 300 lir, veste potem tfidi, da so stroški vsake prireditve precejšnji, vsake prve pa, kot je bila naša, ogromni. Povemo vam Se, da denarja zato nismo Se izročili, ker se 5e vedno oglašajo ljudje, ki so bili prvotno voljni posoditi nam razne rekvizite brezplačno, z računi, ki niso malenkostni. Samo za izposojo one čisto navadne preproge smo morali plačati nekomu 12 lir odškodnine. In to šele potem, ko je p&s |e zacviTD. In več takih. -Morali smo torej računati s tem, da nas Se kdo potlrja. In končno fia eno vpraSanje. — Zakaj niste priSll k prireditvi, zakaj niste naravnost poegftiratt med svojimi ljudmi in med ljudmi na sploSno zanjo? Mi smo imeli namen žrtvovati čisti dobiček sirotam, ljudje pa tega niso razumeli in niso* dali, kolikor bi bilo potreba, ker vedeti morate pač, da je treba najprej ljudi, ki plačajo vstopnino, in Sele potem se da onemu, kateremu je namenjeno. In glejte. Mi hočemo resnega in pravega pojmovanja kulture. Vemo, da smo Se Šibki, da nas je malo, vemo predobro, da zamoremo še zgrešiti, in se skušamo popravljati Isto hočemo drugod. In zakaj je bila dvorana skoro prazna pri drugi predstavi in ni bila niti pri prvi polna, medtem ko bi morala biti nabita? Zakaj niste dvignili z vsem mogočim ljudi visoko v svet izobražen-stva, kot so to storili povsod drugod, Glejte, čitamo poročila in nam je težko, ko vidimo, kako je solnčna pot drugje, vzlic vsemu, in pri nas Se temna. Kaj ste storili za ljudi? Ustanovili ste društvo, da spi. Igrali ste parkrat, potem ne več. In tega mi nočemo. Dela hočemo, dela povsod in vedno več. — — TovariSi diletanti iz Črnega vrha! Do danes nam ni bilo možno se dvigniti. Sedaj vstajamo, sedaj ras temo. Vsak vedi samo: Če te bedak kamenja, se ne oziraj nanj. Razne zanimivosti Kip Svoboda v njujorškem pristanišča Od Časa do Časa pride v svet poročilo, da nameravajo Američani odstraniti kip Svobode, ki se dviga iznad vode na malem Bedloe otoku v njujorškem pristanišču. Baje da se bo to zgodilo zato, ker se pa^anska boginja ne zlaga I zorili sedaj tudi v Draždanih. Neoflk« kritika se izraža o operi zelo pohvalne^ — Francosko-španska konferenca so zaključi 14. t. m. DAROVI Ciril-Metova nabiralna pola (Janez št. 1) za «Dijaško kuhinjo« v Gorici: po 25 L: N. N., Terpin, Štrekelj, po L 10: Steblo, Pe* resce, Pazdera, Rutar, Orel, Janez iz št. Vida; L 7: C.; po L 5: Stojka, Lia, Stojko, Toni; po L 2: Rade in K. Skupaj L 166. Ker «Čerin» ni hotel dati za Dijaško kuhinjo 1 L, nabrali drugi v isti namen pri Fieglu L 12. Najprisrčnejša zahvala vsem darovalcem! V počastitev spomina pok. Amalije Ur* dih daruje g. Pahor L 10.— za «Šolsko društvo«. MALI OGLASI BERUTZ-SCHOOLV1> Torre blanc"21 pojk ln prevodi v vseh jezikih. (99* PRIDNA in poštena natakarica, veSča italijanske ga jezika, se sprejme takoj. Ponudbe s pogoji Is? navedbo plače, pod »Natakarica* na upravnistvos 1041 JUGOSLO VENSKI KONZULARNI VIZUM. Nr željo onih, ki želijo odpotovati v Jugoslavijo, t prebivajo zunaj Trsta, preskrbimo jugo«loverK;kf vizum na njihovih potnih Hstih. Tozadevno takso in režijske stroške v znesku L 7.— borno inkasirali potom povzetja. Oglasni zavod Čehovin, Trst, Via-le Venti settembre 65. 1047 PRSNI SIRUP priporočal v proti kroničnemu kaš lju in bronhiajalnlm afekcijam. Steklenica za od' rasle L 7.50, za otroke L 5___Dobiva se famo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Ciuliani 42. (990) BABICA, avtorizirana, sp. ejema noseče. Govori slovensko. Slavec, Via Giulia 29. 958 BABICA, avtorizirana, diplomirina, sprejema noseče. Adele AmerschHz-Sbaizero, Fameto 10 (podaljšana Ginnastica), kastna vila, tel. 20-64, (992) GLTKOL je pravi dobrotnik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavobolu, pomanjkanju slasti. Glykol je splošen in ene gičen obnovitelj. Prodaja se v lekarni Castellanovich, Trst Via Gite liani 42. 10$ Skupna višina . . . 91.82 m Od p«t do vrha glave 33.99 m Dolžina roke do zapestja 5.— m Dolžina kazalca 2.44 m Obseg kazalca pri drugem členku 2.29 m Velikost noht« 33X25 cm Glava od brade do vrha temena 5.26 m Debelost glave od ušesa do ušesa 3.50 m Razdalja med očesi 0.75 m Dolžina nosu 1.37 m Dolžina desne roke 12.80 m Največji premer desne roke 3 66 m Premer v pasu _ - 10.67 m Širina ust 0.92 m Dolžina tablete z napisom 7.1° m Širina, tablete z napisom 4.14 iu Debelina tablete z napisom 0.61 m Kip tehta 2043 kvintalov in 20 kg, sam bron pa 907 kvintalov in 20 kg. Na glavi stoji z lahkoto štirideset oseb in baklja sama jih drži lahko dvanajst. Od temelja dot vrha baklje vodijo 403 stopnice, do vrha podstavka jih je 195. Spiralna lestva skozi dvignjeno desno roko do baklje napr&vlja 54 krogov. Dovršeno delo s podstavkom vred je stalo 600.000 dolarjev. Električno razsvetljena baklja meče svojo svetlobo v nočeh daleč na morje. Kip Svobode je največji od vseh, kar jih je bilo zgrajenih na svetu. Rodeški kolos je bil velik okoli 32 metrov, Ne-ronov je bil baje za par metrov višji. Kip Karla Borromeo je visok malo nad dvajset metrov, podstavek njegov pa 14 metrov. Znameniti kip Zevsov, ki M!r plačuje ALOJZIJ POVE, Pfczzo Garibaldi l prvo nadstropje Pazite na naslov! Pazite na nastavi F^—° * *tTlrlla ■ " BMMM ■ ■ iwmr rTTNi u a ■■ Darove za birmo po ugodni ceni debile v zlaitrni ALBERT POVH . Trst. Vic G. Mnzzini 46 —«l mini VOZNI RED CENTRALNA POSTAJA TRST - TRŽIČ - ČERVINJAN - BENETKE Odhodi: 5.30; 6.10; 8.05; 10.05; 13.30; 14.55; 17.—» IG.—; 18.15; 19.30; 23.45. Dohodi: 5.30; 8.10; 10.—; 11.05; 13.10; 14.15j 17.—; 18.35; 20.35; 23.25; 23.50. TRST - GORICA - KORMIN - VIDEM Odhodi: 5.40; 6.25; 7.10; 8.20; 12.45; 15.35( 17.30; 1935. Dohodi: 7.53; 8.55; 11.50; 14.35; 18__; 19.-^ 20—; 22.55. TRST - NABREŽINA - SV. PETER - POSTOJNA Odhodi: 1—; 5.05; 7.—; 9.25, 11.30; 14.45; 16.30; 18.40; 19.45; 20.20; 21.05. Dohodi: 4^—; 7.—; 7.35; 8.30; 9.15; 12.35; 16.42; 18.43; 20.15; 21.35; 23.10. DRŽAVNI KOLODVOR TRST - BUJE - POREČ Odhodi: 5.—; 10.—; 13.55; 18.25. Dohodi: 7.50; 12.15; 18.10; 21.15. TRST - GORICA - PODBRDO Odhodi: 6.10; 6.50; 12.—; 17.35; 18.35. Dohodi; 7.37; 1131; 15.35; 21.25; ?? " TRST - HERPELJE - PULA Odhodi: 5.20; 11.55; 12.30; 19.05. Dohodi: 7.32: 9.50; 16.04; 21.32. 11.25; lnseriralte o „Edinosti" PODLISTEK JULES VERNE: (63) Skrivnostni otok Manfreda Andrej je nalagal na tukajšnji postaji blago iz železniškega voza na kamijon, ki ga je vodil brat njegov Ivan: Ko je tako prekladal šivei, se je železničju voz premaknil in stisnil Andreja h kami-jonu in mu zmečkal popolnoma prsni kofi. O tej priliki je Cir Smith razložil svojim prijateljem lahko izvedljiv in zelo ugoden načrt, ki mu je že dolgo rojil po glavi. Nameraval je namreč popolnoma omejiti planoto Lepega razgleda in jo na ta naCin obvarovati pred katerimikoli četveronožci in Cetverorokimi živalmi. Tako bi zavarovali granitno bilo, kamine, k umik in ves zgornji del planote, ki so ga imeli uporabiti za setev, pred živalmi. To delo je bilo lahko izvedljivo. Inženirjev načrt je bil sledeCi: Planota je bila od treh strani zavarovana deloma po naravnih, deloma napeljanih vodah. Na severozapadu je planoto zapiral breg Drantovega jezera. Na severni strani je tekla nova struga po planoti in po obali. Ta potok je bilo treba pred in za slapom nekoliko poglobiti. Na ta način bi postal prehod za Živali nemogoč. Na vzhodni strani Seveda je bil Andrej takoj mrtev. Brata se je raztegalo morje, ki je tvorilo od iz- liva tistega potoka do Hvale vodno mejo. I Na jugu pa je zopet Hvala tvorila narav- 1 no mejo do prvega ovinka. Samo na vzhodni strani planote mfd rečnim kolenom in južnim kotom jezera je bila planota pristopna. Ta odprtina pa je bila komaj miljo Široka. Tu je bilo treh«* izkopati Širok in globok jarek, ki bi ga polnila voda iz jezera. Odvišna voda pa bi se izlivala črez poseben slap v Hvalo. Seveda je bilo pričakovati, da se bo jezerska gladina znižala, toda Cir Smith se je uveril, da ima Rdeča reka dovolj vode za izvršitev tega načrta. . «Na ta način, je zaključil inženir, bo planota Lepsga razgleda pravi otok, ker bo obdana od vseh strani z vodo. Z drugimi deli nade zemlje bo zvezana samo z mostom, ki ga postavimo črez Hvalo, z obema brvema nad in pod slapom in končno z mostičkom, ki ga postavimo preko novega jarka. Vsi ti mostovi pa bodo vzdržni tako da bo planota Lepega razgleda cavaro* „vana pred vsakim napadom.« V boljše razumevanje je Cir Smith narisal ta načrt, ki so ga nato vsi enoglasno odobrili Podjetno je Pencroff zamahnil s tesa-rico in vzkliknil: «Torej naprej, naprej most!» In res je bilo delo najnujnejše. Izbrali so primerna drevesa,, jih posekali, obse-kali ter razžagali v deske, tramove in kole. Na desnem bregu Hvale pritrjeni most bi se dal položiti na nasprotni breg in zopet dvigniti. Seveda je zahtevalo to delo precej časa vkljub spretnosti delavcev, ker na tem mestu je bila Hvala natančno osemdeset Čevljev široka. Pritrditi so morali v strugi kole, ki so imeli nositi most, zato so si napravili najprej posebno ogredje, da so mogli zabijati kole v vodi. Na srečo so imeli dovolj orodja za obdelovanje lesa in Železnine za vezanje lesenih kosov. Poleg tega je bil tu izkušen in izobražen gradbeni mojster, ki se je dobro razumel na taka dela, a njegovi sotrudniki so si v teku sedmih mesecev pridobili izredno spretnost. Gedeon Spilett sam ni bil pri tem najnerodnejši in je tekmoval celo z mornarjem, ki «ni toliko pričakov; od navadnega časnikarja.i> Tri cele tedne so se zamudili z napravo mostu. Da so si prihranili na času. so jedli kar tam pri delu, in če je bilo lepo vreme so se vračali šele zvečer domov v granitno hišo, kjer so večerjali.