LOGATEC, 30, V. 1972 — ST. S
NOVICE
GLASILO KOLEKTIVA KOMBINATA LESNE INDUSTRIJE — LOGATEC
Tito in naš čas...
. Med ljudmi se od časa do časa pojavljajo osebnosti ki ostanejo za vedno zapisane v zgodovini človeštva. Z vse večjim napredkom in spremenjenim načinom življenja izumirajo stari in se porajajo novi družbeni sistemi. Vsaka taka sprememba pa zahteva ljudi, ki se razlikujejo od ostalih po svoji odločnosti, organizacijskih sposobnostih, priljubljenosti in s tem pritegnejo še druge ljudi ter jih znajo navdušiti za napredek.
Jugoslovani smo lahko ponosni, da imamo v svoji sredi enega lakih ljudi, in sicer TITA.
Rodil se je v času, ko so svetu gospodarila razna kraljestva in cesarstva, doživel pa je čas, ko je socializem zmagal na ogromnem prostoru našega planeta.
Ril je član velike družine, ki je živela zelo skromno. Mali Jože je že v otroških letih hkrati občutil toplino domačega ognjišča in pomanjkanje osnovnih življenjskih dobrin. Usoda ga je popeljala v širni svet, daleč od domačih. Vrtinec burnih dogajanj ga je potegnil vase. Prekaljen in izkušen je bil za svoje ideale pripravljen dati tudi svoje življenje.
S 45 letom starosti je stopil na čelo K I* J' ter pričel pripravljali vstajo v 4-lctni partizanski vojni. Z ogromnim naporom je dosegel enotnost vseh naših narodov, ki so bili razcepljeni in med katerimi je vladalo sovraštvo.
Nikdar ni poznal ne konca in ne počitka. Doživel je strahote prve in druge svetovne vojne. Kot voditelj je znal poiskati v vsaki situaciji izhod iz težav. I ti I je na čelu politike neuvi ščcnosl i ter tako uveljavil načelo miru in prijateljstva med narodi. On je tudi današnja vera in pogum tistim, ki stopajo po njegovi poti ter se neutrudljivo bore za pravico, resnico, svobodo in mir.
Velika so njegova dejanja, za katera je potreben nadčloveški napor. Kljub temu pa je ostal preprost, blizu vsem in najbolj delovnim ljudem.
Vedno prisluhne željam jugoslovanskih narodov, ter jih skuša uresničevati, zato ga pri njegovem delu spremljajo in brez ugovorov podpirajo vsi Jugoslovani.
TITO je Jugoslovija, sanjana in umišljena, rojena v krvi naših očetov in sinov, mater in hčera, kaljena v težavah in bojih za obstoj.
Kar zraste iz težav, je veliko večno — TITO je naša zanesljiva sedanjost in porok našega obstoja in še trdnejše skupnosti na načelih enakopravnosti in pravic delavskega razreda.
TITO ve, da boj in ustvarjanje ne smeta poznati konca, ve, da brez svobode ni miru in da prav tako brez miru ni svobode.
Ob njegovem letošnjem posebnem jubileju, ob njegovi 80-lctnici so naše misli še posebej pri njem. Vsi ga cenimo in spoštujemo. Tudi mi mu iskreno želimo še mnogo zdravih in uspešnih let med nami. , Tatjana Stirn
Novi program 1972 v proizvodnji
Predvidena izdelava oken po novem Izboljšanem programu se je premaknila iz leta 1971 v leto 1972.
Kakšen bo novi program sem obširneje pisal v Logaških novicah št. 1 v letu 1971.
Eno leto zakasnitve pa nujno potegne za seboj določene spremembe, če se orientiramo po splošnih evropskih razvojnih težnjah. Največja sprememba je bila uvedba skritega okovja za
kombinirano odpiranje okoli vertikalne in horizontalne osi (SVN okovje). Prvotno smo planirali skrito SVN okovje z dvema ročicama — pololivna.
Pri tem okovju nam služi ročka za odpiranje robne gonilne ključavnice, z drugo pa kombinirano odpiramo. Sistem je v bistvu enak kot pri vidnem okovju, ki smo ga do sedaj uporabljali, le da je pogonski mehanično ojačan — skril v braz-
di notranjega krila. Odločitev za zamenjavo okovja je bila zavestna na podlagi tržnih zahtev.
Ko je bila realizacija novega programa v letu 1971 večkrat iz objektivnih vzrokov preložena, smo ugotavljali, da smo s lo rešitvijo okovja obtičali nekje v sredini. Po detajlnih študijah tipov in cen posameznih okovij smo vedno znova ugotavljali, da je korak do naslednje, zadnje stopnje zelo majhen.
Končno smo se odločili za skrito okovje, za odpiranje okoli horizontalne in vertikalne z eno ročico francoske tovarne FERCO, na nemškem tržišču prodajanega pod imenom OR-BA. Tovrstna okovja so sicer znana v Evropi že dalj časa (kakih 8 let), vendar so bila do nedavnega uporabljena le kot posebna okovja za izven serijsko proizvodnjo oken.
(Nadaljevanje na 2. str.)
Novi program 1972 v proizvodnji
Nova okna s termopan steklom in skritim okovjem so bila že razstavljena na zgrebškem sejmu
(Nadaljevanje s 1. str.)
S tem okovjem smo izdelali do sedaj že toliko oken, da je asortiman za prodajo popoln in gremo tako v korak z evropsko proizvodnjo.
Ostale novosti programa so takšne, kot so bile predvidene.
Enojnim oknom za dnevne sobe zasteklenim z izolacijskim steklom smo dodali še enojna vrata dimenzij 100 X 220 cm. Tako izdelujemo sedaj tri elemente zasteklene s takim steklom. Pri steklu smo se odločili za domače steklo »izopan« industrije stekla iz Pančeva. Ta tovarna izdeluje to steklo že dve leti in je po zagotovilih enaka
uvoženim, seveda precej cenejše.
Zanimanje za ta okna je precejšnje kljub visoki ceni, saj je bila prva poskusna serija takoj prodana. Druga serija oken, ki je sedaj v proizvodnji, pa je tudi delno izboljšana. V letu 1973 bo verjetno tudi MARLES osvojil naše enojno okno 240 X 170 in izdelal tipiziran element dvojne modularne širine (240 centimetrov) za svoje montažne hiše.
K celotni spremembi programa smo v zadnjem času dodali še spremembo omarice za ess-linger roleto. Poglejmo, kaj nas je vodilo k spremembi omarici;:
— tipizirati — izenačiti smo želeli omarico za grundirano in lakirano proizvodnjo;
— avtomat za roleto, zaradi katerega so bila okna širša, je zahteval, da so bile zidne odprtine izdelane z zobom na eno Stran; izdelati zob iz modularnih elementov pa ni mogoče; cilj je bil torej izdelati omarico in sistem rolete tako, da ne bo pri zidni odprtini potrebnega zoba;
— ločiti je bilo treba omarico od okna tako, da bo mogoče na vsako okno montirati omarico za esslinger roleto oziroma katerokoli drugo senčilo;
— izdelati smo morali tako konstrukcijo omarice, da ne bo potrebno brušenje s čela oziroma, da se bo sestav omarice opravil na koncu proizvodnje in ne že v strojnem oddelku kot do sedaj; s tem bi namreč mnogo pridobili v prostoru;
— s to spremembo konstrukcije pa računamo tudi na pocenitev omarice za roleto in delno okovje za roleto.
Omenjenih pet zahtev nas je vodilo pri spremembi omarice. Z novo rešitvijo je avtomat prenesen v omarico in združen s kolesom v posebni kaseti.
Montažo omarice na okno bo odslej opravil kupec sam tik pred vgraditvijo. Proizvodnja omaric bo potekala ločeno po posameznih elementih (čelo, dno, pokrovi) skozi vse oddelke. Tako obdelani osnovni pleskani ali lakirani elementi se bodo na koncu proizvodnje sestavljali s posebnim veznim elementom podobno kol v pohištveni industriji.
Novo serijo oken bomo prodajali že v mesecu juniju.
Inž. Cveto Kovač
Okovje za odpiranje okoli horizontalne in vertikalne osi ni več
vidno
USPEH I. TROMESEC.IA
Iz doseženih rezultatov je razvidno, da je plan za leto 1972 realno postavljen. Za I. tromesečje 1972 je bil po predvideni dinamiki plan celotnega dohodka dosežen 101,2%, dohodek za 109,3%, ostanek čistega dohodka za sklade pa za 119,8%. Bruto izplačani dohodki pa so v primerjavi s planom doseženi 108,8%.
Posamezne delovne enote podjetja pa so dosegle rezultate po vrednostnem obsegu eksterne realizacije.
Doseženi rezultati za I. tromesečje so primerjalno s planom in z enakimi obdobji v letih 1970/71 zadovoljivi, zato je vsekakor računati, da bo kljub težavam zaradi zamrznjenih cen plan za leto 1972 v celoti izpolnjen. Podjetje znatno povečuje izvoz za konvertibilno področje, saj ta v odnosu na celotni dohodek predstavlja 59,9 " i, dohodka. Poprečni neto osebni dohodek za prve tri mesece je bil 1584 din kar pomeni, da je v primerjavi z enakim obdobjem lani v porastu za 14,2 ",'„, po planu pa večji za 13%.
Lipovec Rudi
doaci. 72 Delovna onĐM                             . „„		cosež. 72 1 (m =■ doMf. 7r	closc?.. 72
Zaga     . t,....... Plastika....... Drobno pohištvo .... Stavbno pohištvo .... Pomožne dejavnosti       . .	227,2 171,8 185,0 143,8 198,7	130,3 135,7 229,3 141,4 85,5 174,9	113,5 81,0 110,5 80,5 154,4 82,9
SKUPAJ .......	176,1	170,2	99,3
Izvoz v dinar, vrednosti Izvoz v US $......	198,9 148,6	258,3 227,9	94,7 94,7
Osebni dohodek bruto   . . Osebni doh. na zaposlenega	129,3 130,0	111,4 114,2	108,8 113,0
Celotni dohodek .... Ostanek dohodka za sklade	.173,7 197,4 149,6 450,4	164,7 171,7 154,0 650,6	101,2 97,0 109,3 1 19,8
8484
Loyal.cc 30. V. 1972
»t. 5
Stran 3
Tudi letos naložbe v osnovna sredstva
Letni plan investicijskega vlaganja skonstruiramo na podlagi razpoložljivih virov finančnih sredstev, kot so redni amortizacijski fond osnovnih sredstev, razlika po ostanku čistega dohodka po zaključnem računu in tuji ter domači krediti, v kolikor so na razpolago.
Letos so predvidene investicijske naložbe iz lastnih finančnih sredstev, pa tudi iz deviznega kredita inozemskega krc-dilorja ter iz dinarskega kredita naše poslovne banke.
Zaradi nedoločenosli nekaterih meril pri najemanju kredita, velja predvsem za dinarski kredit, je letošnji letni plan investicijskega vlaganja še nedokončan.
Največje investicijske naložbe bodo iz sredstev deviznega kredita, ki se nanaša izljučno na uvoženo strojno opremo in naprave, namenjene v glavhem za obrate finalne predelave lesa. Največ dobi obrat stavbnega pohištva, nato obrat drobnega pohištva in nekaj malega ostali obrati.
I. OBRAT DROBNEGA POHIŠTVA
Za ta obrat bomo kupili več strojev.
a) Avtomatsko stružnico z brusilko. Novi stroj naj bi prispel v podjetje v sredini julija. Pridružil bi se k obstoječim štirim avtomatskim stružnicam z brusilkami, ki obratujejo v tem obratu. Novi stroj naj bi reševal
ozka grla, ki nastopajo pri struženju in brušenju elementov naslona stolov pri vse večji produkciji stolov.
b) Elektro viličar. Naprava bo služila za transport stojk v strojnem oddelku. Zastareli dvigosi morajo počasi izginiti, treba jih je nadomestiti s sodobnejšimi napravami. Delavec, ki dela za strojem, naj bo osvobojen od iskanja stojk z obde-lovanci, njegovo delo naj bo usmerjeno le na stroj, na katerem dela.
c) Avtomatski čelilnik s podajal no mizo. Stroj bo montiran v novi prirezovalnici. Deloval bo paralelno z že nabavljenim strojem, ki je montiran v lopi poleg sušilnic. Oba stroja skupaj bosta imela dovolj velike zmogljivosti za predelavo vseh potrebnih količin masivnega lesa v leni obratu.
d) Krivilni stroj. Nov krivilni stroj naj bo dopolnitev k novemu krivilnemu stroju in zamenjava slarega, že zdavnaj odsluženega krivilnega stroja. Montiran bo jeseni v novi prirezovalnici.
e) Večvretenska vrlalka. Tudi ta stroj bo dopolnitev serije obstoječih treh večvretenskih vrtalk, ki delujejo v montaži obrata drobnega pohištva. Delitev dela na teh strojih bo v bodoče lahko bolje definirana.
f) Dalj časa že govorimo o nadmizni krožni žagi ali bolje rečeno — o levem in desnem stroju, ki bo služil za obrez se-
Novi stroj za zarez okovja bo vse operacije opravil naenkrat
Nova vakuumska transportna naprava pri čelilniku v
pohištvu
drobnem
dežnih deščic. Tudi ta dva stroja bosta prispela v letošnjem poletju, tako jih bomo lahko takoj vključili v reševanje problematike obdelave sedežnih elementov.
g) Pritegovalka. Naziv tega stroja je kaj malo poznan delavcem obrata drobnega pohištva. Udomačena je beseda, ki smo jo vzeli iz nemške terminologije, tj. »durchzicg«, pa čeprav je stroj ameriške izdelave. Kupili bomo torej nov stroj, ki naj bi zamenjal starega. Leta še vedno koristno služi svojemu namenu in iz leta v leto dviga reklamo tvrdki »Havv-ker«, ki ga je proizvedla.
h) Velikokrat obljubljeni stroj za rezkanje rogljev polo-vičk obešalnika W-55 bo le končno prestopil vrata tega obrata. Stroj bo zamenjal težko in nevarno delo pri mi/.nih rez-karjih.
II. OBRAT STAVBNEGA POHIŠTVA
Ce hočemo dvigniti proizvodnjo v tem obratu, moramo tudi investirati. Stroji za ta obrat so večinoma zelo dragi. Saj marsikateri stanejo tudi do 10(1 milijonov starih dinarjev.
a) Dvojni čeparki z poda jalno napravo, namenjeni za zunanjo obdelavo kril. Tovrstni stroji so zelo dragi. Naša dva legendarna »Schvvabedisvna < sta še vedno dobra, eden bolj a drugi manj, vendar je prav tu
ozko grlo. Stara dva stroja naj bi služila kasneje le še za izdelavo čepov na elementih kril in okvirov, medtem ko bi nova dva stroja v liniji delovala za zunanjo obdelavo kril.
b) Stroj za dolžinsko spajanje lesa. Staremu »HP« že zmanjkuje zraka. V pomoč mu jc priskočil novi kompresor, vendar s to kombinacijo si ne moremo veliko pomagati. Dogovorjeno jc, da bomo kupili nov stroj, oziroma linijo stroja, ki avtomatsko deluje pri dolžinskem spajanju lesa.
c) Bočno-čelni viličar. Zelo žalosten videz kaže prirezoval-nica tega obrata z napol urejenimi tračnicami in skupino delavcev, ki se vsakodnevno trudi z manipulacijo vagonetov. Težavno delo bo nadomsetil viličar. Tudi uporaba višin v prirezovalnici bo boljša. Viličar je skonstruiran tako, da je kljub svoji velikosti dokaj okreten, saj za svojo pot in manipulacijo potrebuje le toliko prostora, kolikor je širok oziroma, kolikor je dolg. Da bo lahko deloval mu moramo pripraviti asfaltni tlak.
d) Večlistna krožna žaga. Novi stroj, ki bo prispel v juliju, bo imel še enkrat večjo zmogljivost kot obstoječi.
e) C'epilki. Tandem cepilk sta stroja, ki delujeta v tehnološkem zaporedju. Namenjena sta za obdelavo moralov in ostalega
(Nadaljevanje na 4. str.)
Tudi letos naložbe v osnovna sredstva
Stara prirezovalnica med rušenjem
(Nadaljevanje s 3. str.)
decimiranega lesa. Prednost teh strojev je pri izkoriščanju surovine. V obratu stavbngea pohištva se uporablja najkvalitetnejša in najvrednejša surovina, ki jo dobimo na tržišču.
f) Predviden je še večstranski skobelni stroj za strojni oddelek tega obrata. Nakup je odvisen predvsem od razlike znižanja cen med ponudbenimi in pogodbenimi cenami. Stroj je vsekakor zelo potreben, posebno še sedaj, ko se formira nov obrat za proizvodnjo letev na Hrušici.
g) Brusilka za letvice. Stroj bomo uporabljali za brušenje letvic v novem obratu na Hrušici. To je majhna pašna brusilka, namenjena samo za brušenje letev.
h) Avtomatski čelnik s poda-jalno mizo. Celjenje moralov in letev opravljamo trenutno v temu obratu na strojih domače izdelave. Predvideni avtomatski čelnik se je odlično obnesel v lesni industriji. V kolikor se bo dobro obnesel tudi pri nas, bi za paralelno obratovanje nabavili še enega.
i) Stroj za zarez okovja. V bodoče bo odpadlo pretežno ročno delo pri vrtanju lukenj in montaži roto okovja. Novi stroj bo vse operacije opravil naenkrat.
III. OSTALI OBRATI
Za obrat žage je predviden nakup treh strojev oziroma naprav. Brusilni stroj za polnojar-meniške žagine liste. Stari brusilni stroj za opravljanje te operacije ni več zanesljiv. Kupili bomo tudi napravo za razperi-tev polnojarmeniških listov, ker je tovrstna naprava že dokaj iz-
rabljena. Končno bomo kupili tudi aparat za spajkanje tračnih žaginih listov. Dosedanje usluge za spajkanje tračnih žaginih listov v sorodnih podjetjih so zelo drage in tudi prevoz razsež-nih žaginih listov je precej neroden.
Kompresorska postaja bo dobila nov kompresor, ki naj bi imel dvojno zmogljivost od sedanje. Poraba zraka za obratovanje strojev stalno raste, tako je nujno potrebno, da se zadovolji proizvodnja po tovrstni energiji. Za pomožne dejavnosti naj bi nabavili tudi prevozno dvigalo za montažo in popravila na višini.
Torej zgoraj navedene stroje in naprave bomo kupili iz deviznega kredita in to je zagotovljeno. Predvidenega nakupa domače strojne opreme in naprav, kar je odvisno od lastnih finančnih sredstev in predvidenih domačih dinarskih kreditov, pa ne moremo v celoti zagotoviti.
Velika investicijska naložba bo vsekakor gradnja nove pri-rezovalnice in temperirnice za obrat drobnega pohištva. Prire-zovalnico bomo morali zgraditi do jeseni, saj tako je določeno s terminskim planom izgradnje.
Letos bi se morali energetsko vezati na novo razdelilno transformatorsko postajo, ki so jo zgradili na koncu Logaškega polja. Obstoječi elektrovod dalj-novodnega omrežja za našo tovarno nam bo Elektro-Ljublja-na odklopila. S tem se bo spremenila napetost napajanja od 35 kV na 20 kV. Da bi se lahko priključili na novo 20 kV napetost RTP, se bomo morali kabelsko povezati od naše trafo postaje v kotlovnici po vodu preko žage vse do nove RTP na
polju. V ta namen bomo morali položiti visokanapetostne kable od žag edo RTP. Preurediti bomo morali tudi del naših elek-tro-razdclilnih zmogljivosti. Zaradi pomanjkanja prostora v stari TP v kotlovnici bomo preuredili del garderobnih prostorov na žagi za visokonapetostne razdelilne naprave.
Preoricntacija na novi vir električne energije bo zelo draga, vendar moramo začeti čim prej, ker ne moremo brez zanesljivih virov električne energij«-
Po previdenem investicijskem planu se bo nabavilo večje število transportnih sredstev, predvsem za obrat stavbnega pohištva na Hrušici, transporter za prizme na obratu žage in večje število valjčnih elementov za obrat drobnega pohištva in obrat stavbnega pohištva. Ne-
kaj opreme za kuhinjo smo nabavili že lani, nekaj pa predvidevamo za letos. V bodoče tako kuhinja ne bo več predmet spotike sanitarnega inšpektorja.
Vsako leto kupimo veliko drobnih ročnih strojčkov in naprav, kot so: vrtalni stroji, pištole za zabijanje žebljičkov, razni pisarniški stroji, potem tudi pisarniško pohištvo idr.
Zahteve so sicer večje od naših zmogljivosti, saj razvijajoča se industrija potrebuje veliko več, kot ji lahko dajemo v sedanjih pogojih, posebno še v času nelikvidnosti mnogih gospodarskih organizacij, s katerimi poslujemo, kar nam še bolj zmanjšuje že tako okrnjene finančne možnosti. Treba bo potrpeti leto ali dve, pač odvisno od tega, kako si bomo s pridnim delom in dobrim gospodarjenjem ustvarili lastno ekonomsko ba-
zo- Ing. Samo Oblak
Gradbišče nove prirezovalnice
Edini izhod - pravočasni ukrepi
Večkrat opazimo, da premalo pazimo v delovnih enotah na varnost električnih naprav.
Tako ugotavljamo, da so na več mestih kablovodi nametani po transportnih poteh in prehodih, stikalne plošče so večkrat nedostopne.
Zaradi takšnega in podobnega nereda pride večkrat do poškodb na električnih napravah, ki pa jih nihče pravočasno ne vidi in ne obvesti pravočasno vzdrževalne službe.
Tako so delavci dalj časa v nevarnosti za poškodbe; Z električnim lokom.
Zaradi  takšnih in podobnih
situacij je vzdrževalna služba nemočna, ker ne more pravočasno odkriti vseh pomanjkljivosti, in tako pride mnogokrat tudi do večje škode ali do poškodb, ki jih pa ne bi bilo treba, če bi se vsi delavci zavedali svoje dolžnosti, in takoj ko bi opazili manjšo okvaro na električnih napravah, bi jo prijavili službi vzdrževanja električnih naprav. Večjo skrb bodo morali posvetili tudi čiščenju električnih naprav, kajti neredno čiščenje terja še pogostejše okvare in povzroča večje nevarnosti za požar.
Franc Udovič
(nadaljevanje iz prejšnje štev.) NA 2AGI
Ustavili smo se tudi na srednji žagi, ki pripada družbi Bohemia Lumber Co. Osnovna stroja v tem žagarskem obratu sta bila tračna žaga hlodarska in tračna žaga cepilka. Zmogljivost obeh strojev, kot je bil rekel obratovodja te žage, je 470 ma na 8 efektivnih ur, odnosno ca. 80.000 m:i letno. Tako visoka kapaciteta se mi je zdela skoraj nemogoča, posebno še Če primerjamo evropske tračne žage hlodarke, da niti ne govorimo o naši tračni žagi, ki deluje v sklopu žagarskega obrata. Naša tračna žaga hlod arka, v kolikor bi delovala s tračno žago cepilko, bi lahko računali na ca. 7000 m;) letno. Torej zmogljivost je 11 kratna v primerjavi z našo žago. Seveda so to stroji ogromnih dimenzij s premerom koluta do 2,40 m, s štirikrat hitrejšimi pomiki smeri reza in sedemkrat hitrejšim povratnim hodom. Vpenjanje hlodov v voziček ji; pnevmat-
Na zahodu ZDA
sko. Prvi rez v hlod je namenjen le debelemu krajniku, ki se odpelje po transprolerju takoj v sekalni stroj. Naslednji sortimenti se žagajo od najmanjše dimenzije — 50 mm naprej. Kolikor sem videl, je največ sortimentov dimenzije 100 milimetrov. Na veliko žagrfjo morale raznih dimenzij. Vodja stroja sprejema naloge obratovodja preko brezžične radijske povezave. Po končanem delu referira opravljena dela. V času naših obiskov nisem nikjer videl, da bi stroji stali. Čeprav so stroji na vide/, grobo izdelani, funkcionirajo odlično.
Skoraj vse ameriške žage imajo pod žagalnico vodni bazen, kjer hlodovino sortirajo. Delavec, ki sortira hlodovino, se po bazenu vozi z vodnim skuterjem. V večini primerov v sklopu žagi; deluje večstranski
skobeljni stroj za skoblanjc določenih elementov, ki jih največ uporabljajo v industriji lesenih hiš. Zvezane pakete spa-kirajo oziroma zaščitijo z PVC folijo ali pa s kraft papirjem. Transport paketov opravljajo posebni viličarji, ki imajo tovorni prostor pod trupom vozila. Kolesa so na 1,5 m visokih nogah. Na pivi pogled mi vozilo ni bilo preveč simpatično, vendar sem kasneje spoznal, da je vozilo zelo okretno ter hitro.
Vsi grobi odpadki se seseka-jo v Ameriki na žagah ali podobnih obratih. Nikjer nisem videl, da bi končni porabnik odpadkov (proizvajalec plošč) imel proizvodnjo za sekanje lesa, temveč je sekance in druge odpadke kupoval v zgoraj omenjenih proizvodnih enotah. Za shranjevanje sekanccv in drugih drobnih odpadkov, omenje-
nih za prodajo, uporabljajo Amerikanci standardizirane kovinske silose, ki jih lahko kot enote dokupujejo in dograjujejo v celoto. Sekance Amerikanci prevažajo s posebej prirejenimi kontejnerji ali pa redkeje po železnici.
Okolica žag in tudi drugih obratov ni skoraj nikjer lepo urejena. Za vzdrževanje urejenosti po vsej verjetnosti ni dovolj časa, saj nerentabilno vlaganje delovne sile, kamor ni dobička, ni zaželeno. Večinoma so tudi objekti zelo slabo urejeni. Za gradnje objektov uporabljajo lesene konstrukcije, razpona vijačnih nosilcev tudi do 30 m. To so po večini konstrukcije lahke izvedbe, saj obremenitev zaradi snega zaradi milih zim skoraj ni. Proizvodne hale so obite z aluminijasto pločevino ali pa, kot sem videl največkrat, z impregnira-nimi gips ploščami. Torej primerjava ameriške gradnje z našo evropsko, posebno pa še z jugoslovansko, je v ostrem nasprotju. y Q
Spomin na sovražnikov vdor v Cerkno
Proti koncu januarja 1944 je bila vsa XXXI. divizija zbrana okrog Cerknega. V tem kraju je tedaj delovala znana partijska oziroma podoficirska šola. Za njen obstoj je zvedel tudi sovražnik.
Bil sem tedaj v 3. bataljonu Vojkove brigade. Bataljon se je tedaj zadrževal na Cerkljanskih vrhovih pri Vrhovcu. Dobro se spominjam tedanje zime. Bilo je kar dovolj mrzlo in po drevju, zlasti po smrekah, se je vztrajno držalo ivje. V takem mrazu je bilo težko vzdržati na straži dve uri, zato smo se menjavali vsako uro. Prav v tej mrzli zimi sem nevarno zbolel in sem bil poslan na komando mesta Cerkno, da bi si opomogel. Skupaj sva bila dva partizana. Imena sotovariša se ne spominjam več. Prenočevala sva v šoli pri mostu, sama, v razredu na tleh.
Ob svitu dneva 27. januarja 1944 sva bila močno iznenađena. Okrog sedme ure zjutraj je začelo močno streljati z vsemi vrstami orožja. Rafal je zadel tudi okno šole, v kateri sva midva spala. Sipe so se z oglušujočim treskom usule tudi na naju, zato sva hitro planila kvišku. V naglici sva premotrila položaj ter se skušala prebiti iz Sole. Odhajala sva plazeč se po tleh. Prva težava je bila kako priti preko ceste, zaradi ognja iz šarcev, tromblonk in ostalega orožja. Vsakršno ukrepanje je bilo tvegano. Cesta je na tem
mestu široka štiri metre, sledil je potok. Ce bova oboje uspela preskočiti, tedaj bova le bližje rešitvi. Nobeden ni omahoval. Odločila sva se za preskok obojega. Z velikim zaletom sva skočila čez cesto, nato v potok, globoko  približno   6 m. Tedaj
sva se precej ranila. Oba pa sva dobro vedela, da imava malo časa, kajti Nemci so bili že skoraj na mostu in bi naju zlahka pokosili s strojničnimi rafali. Streli so švigali preko najinih glav. Soborec in jaz sva se plazila hitro in se v skokih pribli-
Spomcnik padlim gojencem partijske šole v Cerknem
žala po potoku vojaškim kasarnam, Kjer potok zavije pri kasarnah nekoliko v levo, sva bila že na varnem. Vse naokrog je še vedno pokalo.
Pot sva ubirala dalje od kasarn po dolini in prišla zelo previdno v vas Zakriž pri Cerknem. Od daleč sva motrila vas in presojala položaj. Nisva bila gotova ali so v vasi Nemci ali partizani. Ko sva končno le ugotovila, da so naši, partizani, sva šla v vas. Poleg partizanskih oddelkov je bilo v vasi tudi več komandantov. Med njimi je bil tudi Dušan Svara-Du-le. Ta naju je z ostalimi partizani takoj poslal nazaj v Cerkno. Skupina je imela nalogo poskrbeli za ranjene in mrtve partizane.
Ukaz je ukaz. V Cerknem je še vedno pokalo.. Skupina se je pomikala iz vasi Zakriž v velikem presledku, vedno pripravljena na strel. Vedno bližje smo bili Cerknemu. Slišali smo močne detonacije min. Takrat nismo vedeli, da so te mine partizanskih minometov. Bojna pesem orožja je počasi zamirala in mi smo se znašli pred Cerknim. Tu smo našli pet mrtvih tovarišev. Iz nahrbtnikov smo jim pobrali odeje in jih začasno pokrili. Sli smo dalje v Cerkno, kjer se je že zbralo prebivalstvo ob partizanskih borcih. Tudi v vasi smo našli precej mrtvih. Najhuje pa je bilo na jugozahodnem področ-
(Nadaljevanje na 6. str.)
TITO!
Veliko ljudi je na svetu, ki še niso slišali za Jugoslavijo. Ne vedo, kakšna je, kje je? Malo ali pa nikogar ni, ki ne bi slišal za TITA. TITO, naš predsednik, je pojem za vse. Je legenda. Vsi na svetu ga spoštujejo.
Se čisto majhen sem bil, ko sem že vedel, kdo je TITO. Ce bi me kdo vprašal, kaj mi je na TITU najbolj všeč, bi takoj odgovoril: »Vse!«
Mlad je še bil, ko je že vedel, na katero stran se mora postaviti. Niti trenutek ni premišljal. Samoumevno se mu je zdelo, da mora biti tam, kjer je delavec, kjer je kmet, kjer je izkoriščanec. Videl je krivice, ki so se godile, in začel se je boriti proti njim. Preganjali so ga, ga zasliševali, zaprli, a on je vztrajal. Ko je Hitler napadel Jugoslavijo in jo hotel zasužnjiti, je zbral okoli sebe somišljenike in začel oboroženo vstajo proti okupatorju. Odšel je v partizane in bil voditelj vseh jugoslovanskih partizanov. Trd je bil boj, štiri leta je trajal. Koliko ljudi je bilo ubitih, koliko odpeljanih v taborišča! Toda iz tega trpljenja je zrasla nova Jugoslavija, katere voditelj je TITO.
Njegovo in naše geslo je: »Mir med narodi!« Za ta mir se bori vseskozi. Obiskuje tuje države in nevazuje prijateljske stike. Vzdržal je vse pritiske in naša Jugoslavija je zemlja neuvrščenih. Z vsemi, ki spoštujejo mir in prijateljstvo med narodi, smo prijatelji. Zato uživa naša država velik ugled v svetu.
Znotraj države se je TITO posvetil ljudem. »Vsi naši narodi: Hrvati, Srbi, Crnogorci, Makedonci, Bosanci in Slovenci, ki so se z ramo ob rami borili proti okupatorju, naj tudi v miru ostanejo prijatelji«, to TITO vedno govori. Tovarištvo, bratstvo in prijateljstvo, ki je bilo sklenjeno v stiski, v borbah, v taboriščih, ne sme in ne more biti pozabljeno. Dokler smo enotni, se nimamo ničesar bati.
Mi, mladi ga imamo zelo radi. V njem vidimo človeka, kakršni bi bili radi sami. On je naš heroj, naš ideal, naš prijatelj.
Ob njegovem prazniku mu kličemo: SE MNOGO LET BODI MED NAMI, NAS PRIJATELJ!
TITU
Prisrčno, naš prijatelj TITO, Rad ti stisnil bi roko In zaželel vse najboljše: Jasno lice, leta mnoga, A med nami vsemi sloga.
Tovarištvo, bratsko In Enotnost, Ljubili naj bi vsi Jugoslovanski narodi!
Mir naj se povsod naseli, Ljudje naj bodo vsi veseli, A vojn naj nikdar več ne bo, Da nikdar več ne bo hudo. Iz juga, severa, zahoda vzhoda, Naj črn bo, rumen ali bel, Enako smeh otook naj sliši se
vesel!
Renato Petrič
7. c Dol. Logatec
KURIRCKOVA POSTA
Učenci osnovne šole v Gor. Logatcu so 9. V. 1972 sprejeli Kurirčkovo pošto s kratko počastitvijo v spomin na dni, ko so tako pošto nosili kurirji partizanskim enotam. Ob tej slav-nosti je prebrala učenka 4. razreda pismo, ki je namenjeno tovarišu Titu za njegov 80. rojstni dan, mladinski pevski zbor pa je zapel tri pesmi.
Po kratki prireditvi so pionirji ponesli Kurirčkovo pošto pionirjem v Hotedršico.
Jasna Dolenc
8. r. Gor. Logatec
DEZEK
Trk, trk, trk,
dežek potika:
Markec si doma?
V žlebu ropota,
s soncem se igra.
Mavrico nariše,
jo razpne čez hiše.
Travico oblije,
kosu kljun umije.
Tale dežek zlat,
pripeljal bo pomlad.
Zvonka Leskovec 8. r. Gor. Logatec
MAJSKO PISMO
Dragi tovariš!
Lepo je, da je spet maj.
Lepo je, da si mlad
in da imaš življenje.
Lepo je, da te osrečuje vse,
kar diha in vre.
Lepo je, da gledaš zastave.
Lepo je, da poješ pesem
v pomlad, v maj.
Lepo je, da veruješ,
lepo, da ti v žilah
polje kri in moč.
Lepo je, da slišiš
petje ptic in njih,
ki so ljudje . . .
Zakaj razmišljaš o stvareh,
ki niso lepe,
ki niso blage,
ki niso veselje in ne radost.
m./š.
SPOMINI
Temni oblaki na nebu se
zbirajo,
mrki in tihi
potuhnjeno zagrinjajo zemljo. Na griču pa vse v cvetju, češnje iz zemlje kipe in zdi se, da vsak cvet govori: Maj je, maj je.
Temni oblaki,
češnje cvetoče,
temnih oblakov mrki obraz
in češenj cvetočih opojni vonj,
vse to me spominja na tiste
dni,
ko govorili, da konec je vojne so vsi.
Se zmeraj v temne oblake
strmim, v srcu se mi vrste temni
spomini.
A tedaj posije sončni žarek
izza hriba,
kar se temnega in težkega še v srcu skriva, vse prikipi tedaj na dan, ta sončni žarek, tako droban, vse te spomine
premagal je, se v eno samo svetlo
sliko s češnjami izlil je.
Zdaj se moreči spomini
ustavijo,
sončni žarek,
cvetoče češnje mi govore, vojne, te grozotne vojne
konec je. Milena Rehberger 8. r-. Gor. Logatec
(Nadaljevanje s 5. str.) ju, kjer smo ob poljski poti našli štiriindvajset mrtvih tovarišev in tovarišic. Padli so tako, kot so šli v koloni, drug za drugim. Nekaj bork je bilo slečenih. Se posebej je bil vsakdo ustreljen v glavo.
Ta dan je bil zame najstrašnejši; pokopal sem sedeminšti-rideset borcev, ki so darovali življenje ob vdoru sovražnika v Cerkno.
Partizansko vodstvo je napravilo padlim veličasten pogreb. Zvrstili so se govorniki; pevski zbor je zapel žalostinkc. Ta pokop je bil velika žalost za Cerkljansko pa tudi za vso Primorsko. Med žrtvami so bili udeleženci tečaja. To so bili najboljši in odgovorni funkcionarji brigad in divizij ter nove ljudske oblasti.
Cerkljanska dolina in njeni hribi so onemeli v tej žalosti. Toda roka pravice je kaj hitro
SONCE
Sonce, ti simbol svobode, ti si vir življenja našega. Sonce, ti boš večno nam sijalo. Ti lahko boš videlo prihodnost narode, njih napredek in
razvoj.
Ti boš videlo, edino, kaj z našimi sinovi bo. Povej jim, sonce, in jih posvari na prekletstvo veka našega in na nesrečo, ki z njim preti. Obljubi mi to, sonce.
Marko Arh
8. r. Gor. Logatec
KULTURNI UTRINKI
V počastitev dneva OF in delavskega praznika smo na svečani akademiji sledili kulturnemu programu, ki so ga izvajali recitatorji iz Gornjega in Dolnjega Logatca. Pevski oktet Logatec; dramska skupina »Mladost« iz Dolnjega Logatca in Pihalni orkester Logatec.
Posebej velja opozoriti na ustvarjalno delo recitatorjev, ki samoniklo delajo in zrelo predstavljajo besedno umetnost. Trdoživo vztraja pri iskanju novih možnosti gledališka dejavnost, ki se mora naslanjati samo na mlade, celo najmlajše moči. Nušićev Analfabet je navdušil občinstvo in na novo vlil upanje v nas, da dramatika nas osvaja, kakor tudi simpatično odmeva glas az osmero grl logaških pevcev.
Ne gre le za besedo priznanja, vrednejša je naša pozornost in naša kulturna rast.
m/š
izsledila krivce tega zločina, našla je izdajalce. Njim je kasneje sodilo ljudstvo.
Brigade, divizija in IX. korpus so začeli nove akcije na celotnem področju in zadajali sovražniku najhujše udarce. Prišla je pomlad leta 1945 in z njo dokončna osvoboditev vse naše domovine.
Spomenik — šola v Cerknem — bo dostojen spomenik vsem žrtvam, padlim v NOB na Slovenskem. Sola bo dograjena letos, odprta predvidoma 17. septembra 1972. Prav poseben poudarek bo na tej šoli dan pouku najnovejše zgodovine jugoslovanskih narodov, zlasti narodnoosvobodilnemu boju ter prenašanju partizanskih tradicij na mlajše rodove. Zato ne odrecimo še kakšnega prispevka za šolo v Cerknem, da bo lahko kljub podražitvam do roka dograjena.
Franc Jerina
SU
376674
Logatec 30. V. 1972 — SI. 5 .       Stran 7
Urejanju naše krajine na rob
V sodobnem prostorskem planiranju je vse pogosteje čutiti zahtevo po celovitem urejanju prostora. Cilj takega, na različnih ravneh zastavljenega planiranja, je preudarno gospodarna, predvsem predvidena izraba prostora, sredi katerega živimo in katerega porabniki smo. Pri tem se moramo zavedati, da se na.š razpoložljivi prostor zožuje, saj v tem prostoru živi iz leta v leto več ljudi.
Zanimiva je sicer po vsem svetu znana resnica o prostorski zgoščenosti prebivalstva. Podatki kažejo, da se pretežna večina novorojenih in še drugih Vsako leto odseli v razmeroma ozko izoblikovani; urbanizirane cone ali mesta, mestna naselja ali njihovo okolico.
Tako koncentracijo prebivalstva narekuje predvsem v razmeroma ozkem prostoru mest zbrana industrija in podobni viri zaslužka. Obratno ostaja agrarno podeželje vse redkeje naseljeno ali kvečjemu stagnira (ostaja iz leta v leto na istem). Tudi naša občina ni izjemna v tem splošnem gibanju prebivalstva. To potrjujejo tudi številke zadnjih popisov prebivalstva. Popis iz leta 1953 nam pove, da je živelo v sklenjeno pozidani logaški kotlini 2935 prebivalcev ali 44% v občini živečih ljudi. Leta 1971 izkazuje popis za kot-linsko prebivalstvo že 4364 ali 58% vseh v mejah občine živečih ljudi. Predvidevanja strokovnjakov pa napovedujejo, da bo ob koncu stoletja živelo v sklenjeno naseljenem kotlin-skem dnu okoli 5700 ljudi.
Tako je že danes razmeroma veliko ljudi zbranih na razmeroma majhnih, gosto naseljenih površinah v mestih. Prav ta prostor postaja dragocen in zasluži posebno pozornost.
Naš kotlinski prostor bo moral v prihodnjih desetletjih ponuditi kakih 3000 nekmetijskih mest, samo za prebivalce ožjega gravitacijskega zaledja. Ti ljudje smo mi in naši zanamci. Ce hočemo živeti v skladno urejenem okolju, moramo ta prostor postopoma pa dolgoročno gledano urejevali.
In tu sem pri vprašanju, ali ni morda čas, da odgovorni vključijo v strokovno obdelani urbanski prostor tudi nekaj več urejenih zelenih površin? Pri tem se mi ponuja v dnevnem in strokovnem tisku vse pogosteje zapisana misel, o novi zahtevi in nuji sodobnega, ne samo strogo mestnega človeka, po novih oblikah izrabljanja njegovega prostega časa. Iz takih po-
treb tudi izvira nova oblika tako imenovanega rekreativnega turizma, ki bi po osebnem prepričanju mogel najti idealne pogoje tudi v Logatcu kot izhodišču in organiziranem centru pa vse tja do Zibrš in Kališ. Ne samo zaradi rastočih rekreativnih potreb domačega prebivalstva, na te bo treba prej ali slej gotovo mislili, (udi v. rastočim povpraševanjem po organiziranem, urejenem rekreacijskem prostoru, komaj slabe pol ure oddaljene Ljubljane in celo obmorskih krajev lahko računamo,
S tem pisanjem želim poudariti, da je .še čas, da vsaj načelno zavarujemo dovolj velike sklenjene zelene površine, s katerimi zaenkrat še razpolagamo. Tako zavarovani prostor, na katerem sicer še dolgo časa lahko ostane kmetijska izraba pa bomo v prihodnjih, morda deset in več letih, načrtno, postopno opremljali in urejevali.
Logično in gospodarno pa bi morali uskladili interese turizma, gospodarstva, še posebno gozdarstva, čistega šporla in vedno potrebnej.še športne ali tudi kake druge rekreacije. Taka rekreacija vključuje poleg zahtevnejših klasičnih športnih objektov tudi urejene sprehajalne steze in prostor za tako-imenovani pasivni počitek. Tudi izletnikova pot (steza) bi morala biti opremljena in vsem Starostnim    kategorijam pri-
merno speljana. In tu je — ena naših bogatih prednosti, naš gozd!
Prostorskim načrtovalcem je že dolgo jasna potreba po urejenem zelenem rekreacijskem prostoru. Vsi so si edini v mnogih dejstvih. Naj navedem nekaj primerov. Živimo v času intenzivne preobrazbe poklicno strukture prebivalstva, vedno večja je koncentracija delovnih mest in s tem zaposlenih, ki po svojem »šihlu« iščejo, vsak po svoje, in kdor kjer more, svoj »prostor na soncu«. Zanemariti tudi ne smemo dveh prostih dni ob koncu tedna in vsi nimajo možnosti voziti se na sto in več kilometrov oddaljeno morje. Tudi vedno zahtevnejši
tehnološki proces bo zahteval od človeka vse več. Prav zato bo ta človek potreboval urejeno okolje za počitek in regeneracijo (obnovitev delovnih sposobnosti).
Se bi lahko naštevali dokaze o koristnosti in potrebnosti tudi za take namene koristno namenjenega prostora.
Pripomnimo še lahko, da pri tako široko zastavljeni presoji bodoče namenske izrabe tudi širšega prostora, ne bomo prvi. Naši sosedje v Avstriji in Švici, ki žive v podobnih naravnih razmerah pa z nekaj višjim deležem mestopolnega prebivalstva, so to že dojeli. Tudi prvi domači poizkusi so že v teku.
Pavle Mihevc
Janez Sovan prvak iz tekmovanja v kegljanju
V četrtek, 27. aprila 1972 je bilo v hotelu »Bor« v Črnem vrhu v okviru delavskih športnih iger in v organizaciji Občinskega sindikalnega sveta Logatec tekmovanje v kegljanju — posamezno.
Za prvo mesto se je pri moških potegovalo 27 članov: iz Valkartona, Gozdarskega obrata, uprave SO Logatec, Osnovne šole Gor. Logatec in KLI. Pri ženskah pa le tri predstavnice iz KLI.
Moški so tekmovali na 200 lučajev, ženske pa na 100.
Prva tri mesta pri moških so
osvojili: 1. Janez Sovan — Osn. šola Gor. Logatec 803 podrtih kegljev; 2. Franc Sem-rov — Velkarton 787 kegljev, 3. Ivan Lampe — Gozdni obrat 783 kegljev.
Predstavniki našega podjetja so se uvrstili takole: 5. Franc Podobnik, 6. Anton Veber, 8. Anton Mihevc, 9. Ivan Bogataj in 10. Janez Dolenc.
Pri ženskah je bila prva Ivanka Koren — KLI, ki je podrla 351 kegljev, 2. Nada Podobnik — KLI 345 kegljev in 3. Zinka Brenčič — KLI 309 kegljev. R. J.
VARUJMO SVOJ LEPI LOGATEC!
Ob juniju — mesecu snage
Na pobudo pristojnih organov Skupščine občine Logatec so Krajevna skupnost Dol. Logatec, Krajevna konferenca SZDL Dol. Logatec, Turistično društvo in Komunalno stanovanjsko podjetje Logatec na skupni seji sredi maja 1972 sprejelo akcijski program za mesec snage, ki naj bi bil v juniju.
Ze lani je Izvršni svet SR Slovenije imenoval posebno komisijo za varstvo okolja, tej odločitvi so sledile tudi nekatere večje občine v Sloveniji. Komisije za varstvo okolja so imenovane predvsem v tistih občinah, kjer je izredno močan vpliv industrije na prebivalstvo. Pri današnji stopnji industrializacije v Logatcu k sreči ugotavljamo, da industrija še ni občutneje onesnažila okolja.
Seveda pa vprašanje varstva okolja s tem še ni rešeno, saj se v Logatcu pojavlja cela vrsta različnih problemov, ki jih moramo s skupno in trajno akcijo reševati. Vse večja urbanizacija naselja zahteva seveda določeno komunalno ureditev in režim, v nasprotnem primeru taka naselja ne bodo privlačna, v nekaterih primerih pa zaradi komunalne neurejenosti celo obstoji nevarnost pojava nalezljivih bolezni. Tu imamo zlasti v mislih vprašanje ustrezne preskrbe z vodo, ki narekuje tudi primeren način odvajanja odplak iz naselij.  Razumljivo  je, da
gradnja vodovodov in kanalizacije zahtevata znatna "finančna sredstva, zmogljivost družbeno1-politične skupnosti v tem pogledu zaostaja za zmogljivostjo investitorjev zasebnih stanovanjskih hiš. Spričo navedenega ugotavljamo, da tudi strnjena novozgrajena naselja nimajo urejenega odvajanja odplak; te se na večjih mestih prosto izlivajo po površini in predstavljajo, zlasti v poletnih mesecih, resno epidemiološko nevarnost. Da je temu tako potrjuje epidemija nalezljive zlatenice, katere priča smo bili v letu 1971, ko je v Logatcu in bližnji okolici obolelo nad 250 občanov. Iz navedenega sledi, da bo že v bližnji bodočnosti nujno potrebno zagotoviti potreba finančna sredstva, da se tudi tp pereče vprašanje polagoma prične reševati.
Pri obravnavi varstva okolja pa se seveda srečujemo tudi s celo vrsto vprašanj in nepravilnosti, katerih ureditev praktično ne zahteva investicij, potrebna je le skupna akcija vseh pristojnih dejavnikov in občanov. Konkretno imamo v mislih zbiranje in odvažanje smeti ter odpadkov iz naselij. Kakor je znano, je bilo to vprašanje več ali manj prepuščeno stihiji in so zato temu primerni tudi rezultati. Ugotavljamo namreč, da izbiranje in odvažanje smeti in odpadkov ne poteka sistematično, zato so inšpekcijski organi skupaj s predstavniki Komunalno stanovanjskega podjetja
Logatec pregledali vsa naselja in določili legalna smetišča, kjer bo v bodoče dovoljeno odlaganje smeti in odpadkov. Zaradi navedene problematike smo že pripravili osnutek občinskega odloka o zbiranju in odvažanju smeti in odpadkov iz naselij. Po tem odloku bodo morale vse delovne organizacije, ustanove, zasebni lastniki stanovanjskih hiš itd. obvezno nabaviti zaprte tipske smetnjake, organiziran bo sistematičen odvoz smeti, po možnosti bo nabavljeno posebno smetarsko vozilo itd. Odlok bo dalje sankcioniral vsa dejanja, ki bodo kvarila videz okolja, prepovedano bo kakršno koli samovoljno odlaganje smeti in odpadkov v vrtače, globeli, struge itd. S tako organiziranim zbiranjem in od važan jem smeti in odpadkov bomo vsekakor bistveno izboljšali videz naselja in odvrnili nevarnost pojava različnih nalezljivih obolenj.
Pri ogledu naselij je bilo dalje ugotovljeno, da okolica nekaterih delovnih organizacij, stanovanjskih blokov in zasebnih stanovanjskih hiš ni urejena, tu so odlagališča različnega materiala, veliki kupi drv, plotovi in ograje ob cestah in javnih poteh so neurejeni, srečujemo še neodkrita gnojišča, .smetišča, greznice itd. Vse navedene in podobne nepravilnosti bomo morali občani v juniju 1972 odstraniti.
Se posebna pozornost bo posvečena vsem živilskim obratom, ki morajo biti glede snage in estetsko urejene okolice vzor vsem ostalim.
Krajevna skupnost bo zato delovnim organizacijam, ki bodo najlepše uredile okolico, podelila posebna priznanja, turistično društvo Logatec pa bo nagradilo 80 lastnikov stanovanjskih hiš, ki bodo do 1. julija 1972 najlepše uredili svoje zgradbe in okolico.
Ze v pripravljalni fazi akcije želimo poudariti in podčrtati, da trenutna prizadevanja in volja za ureditev okolice ne sme imeti kampanjskega značaja, splošna želja in težnja je v tem, da tudi po končani akciji snage v mesecu juniju naša naselja ostanejo čista in vzorna. Seveda gre v tem primeru za nove navade in odnose, zato še zlasti pozivamo vodstva šol, da v okviru svojih vzgojnih programov vsekakor obravnavajo tudi ta vprašanja, katerih trajno rešitev je pričakovati le s prevzgojo vsega prebivalstva, kar pa Seveda najlažje dosežemo pri mladih.
Prepričani smo, da bodo občani z razumevanjem sprejeli akcijski program, saj nam je vsem v interesu, da živimo v lepo urejenem okolju.
Sanitarni inšpektor Drago Erjavec
Takšna ureditev naselja nam zaenkrat ni v ponos
i* ri >      ii u .
V
Glani delovnega kolektiva!
I/, arhiva vaj civilne zaščilnc v podjetju
Zveza borcev v akciji
Konec aprila so se zbrali v Logatcu predsedniki Zveze združenj borcev NOV iz Cerknice, Idrije, Vrhnike in Logatca, da bi se podrobno pogovorili o praznovanju 30. obletnice formiranja prvih partizanskih brigad in odredov na območjih teh občin ter o drugih praznovanjih •ter srečanjih, ki so predvidena po programu posameznih občin.
Temu sestanku se je pridružil tudi generalpolkovnik, član Sveta federacije Rado Pehaček, predsednik odbora Dol. odreda Frenk Hrček »OVSOV« ter predsednik skupščine občine Logatec Vinko Haložan ter predsednik občinske konference SZDL Drago Debeljak. Temu sestanku je tudi prisostvoval član medobčinskega Sveta ZKS za ljubljansko področje Jože Pintar.
Na tem sestanku so se podrobno pogovorili za sodelovanje na osrednji republiški proslavi 4. julija na Zajčji Dobravi pri Zadobravi. Predsednik odbora Dolomitskega odreda Frenk Trček »Ovsov« je poročal, da namerava tovarna Iskra napraviti v Horjulu pri Vrhniki prvega julija 1972 srečanje celotnega kolektiva, kjer naj bi sodeloval tudi Dolomitski odred.
Razprava je pokazala, da so organizacije ZB premalo storile glede reševanja gospodarskih ter ostalih problemov v okviru svojih občin.
Organizacija ZB mora bolj aktivno poseči v družbena dogajanja in se mora boriti v okviru družbenopolitičnih organizacij občine, da se bodo sklepi 21. seje ZK Jugoslavije ter besede tovariša Tita realizirali bolj smelo, z večjo voljo in zavzetostjo in da ne bomo dopustili, da bo kdor koli rušil naše cilje, ki jih pred nas postavlja Tito, zveza komunistov in sama organizacija ZB. Na tem sreča-
nju je tekla široka razprava o naši sovražni emigraciji v inozemstvu in tudi o tistih, katerim ni naklonjen naš socialistični sistem. Vsi navzoči so se odločno zavzeli za energično akcijo proti vsem, ki hočejo izma-ličiti našo revolucijo, naš napredek. Le bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti nam lahko zagotovita hitrejši in še boljši napredek.
Predsedniki ZZB NOV občin Idrije, Cerknice^ Vrhnike in Logatca so se dogovorili za ozko sodelovanje na vseh področjih s tem, da bodo občine dostavile programe Zveze združenj borcev v izmenjavo, tako da bo sodelovanje čim boljše.
Narodni heroj, član sveta federacije Rado Pehaček je pozdravil srečanje in je povedal, da morajo borci, skupaj z drugimi političnimi organizacijami, posebno z občinsko konferenco ZK reševati probleme smelo in upoštevati sklepe 21. seje ZKJ in besed tovariša Tita. Ce bomo te sklepe pravilno razumeli in jih uresničevali, bomo naplavili vse, kar zahteva od nas naša družba, naši občani, je dejal Rado Pehaček.
Franc J eri na
ostajamo pri besedah in velikih Željah?
—i Informativni razpis za zbiranje investitorja za gradnjo novega hotela pod Sekirico?
Predlagani obseg dejavnosti hotela:
— Hotel v alpskem slogu z zmogljivostjo 150 postelj in primernim restavracijskim prostorom, S—4 steznim avtomatskim kegljiščem, mini golf.
■—■ Hotelski objekt. P. kategorije v centru LOGATCA ostane le na maketi?
— Obljubljeni članek o logaškem urbanizmu v konceptu?
Komplet najnujnejših zaščitnih sredstev, ki bo morda nekoč rešil življenje — vam in vaši družini!
Kakor je že znano, je Zvezni izvršni svet predpisal da si morajo vsi državljani oskrbeti minimum zaščitnih sredstev. Vendar tu ne gre le za predpis — gre lahko za življenje! Podjetje Kemofarmacija in Partizanska knjiga iz Ljubljane sta nam pripravili komplet osebnih zaščitnih sredstev, ki danes pred-stvalja najcenejši možni, a obenem še vedno učinkovit komplet. Mnoga podjetja so že pričela z nabavo tega kompleta za svoje delavce in družinske člane, vendar morajo delavci denarna sredstva, ki jih vplača podjetje za omenjene komplete, po obrokih vračati delovni organizaciji. S takim načinom dobave, si bodo delavci in njihovi družinski člani lažje pridobili osebni zaščitni komplet. Mnenja smo, da bo tudi naše podjetje začelo z omenjeno na-
bavo. O tem, bo seveda moral odločati delavski svet na prihodnji seji.
Osebni zaščitni komplet je shranjen v lični škatli iz PVC; sestavljajo pa ga: zavitek vate, zavitek papirnih robcev za čiščenje in brisanje, zavitek pralnega praška za pranje telesa in obleke, zavitek sode bi-karbone za degazacijo oči in sluznic, steklenička iz PVC z 200 ml alkohola, povoj tipa 3. Posebna vrednost v kompletu je gumijasta maska — respirator, ki zadrži 98% finega radioaktivnega prahu in 97% bojnih strupov. Poleg tega pa vsebuje še zaščitno ogrinjalo iz PVC folije za zaščito telesa in oči pred strupi in radioaktivnim prahom, očala, ter oprtnik. Skupna cena tega kompleta znaša 90,50 din. Osebni zaščit-komplet morajo imeti odrasli in otroci.
Za štab obrambe in civilne zaščite Remigij Jerman
Ugodnosti člaoov AMZJ
Mnogi lastniki motornih vozil ne vedo, kakšne ugodnosti uživajo, če so člani Avto-moto društev. Zato naj vas seznanimo z njimi.
Letos opravlja Avto-moto zveza za člane naslednje brezplačne storitve:
— letni tehnični pregled vozila,
— službo pomoč in informacije na poziv,
— pregled in nastavitev žarometov,
— pregled zavor,
—' pregled podvozja avtomobila,
— službo pravne pomoči prek svojih pogodbenih odvetnikov in
— pravno pomoč in zaščito v inozemstvu.
Vsak član dobi:
— knjižico auto turing pomoč s kuponi za brezplačne storitve,
— mesečno člansko glasilo Moto revija,
— informativni priročnik Kompas AMSJ,
— nalepnico za avtomobil in obesek za avtomobilske ključe.
Članom je lahko na voljo:
— kredilno pismo v vrednosti 0000 dinarjev za pomoč pri potovanju v Jugoslaviji,
— kreditno pismo za plačilo storitev in pomoči v inozemstvu v vrednosti 500 švicarskih frankov s kuponi za vrnitev poškodovanega ali pokvarjenega Vozila in potnikov v domovino,
— mednarodna knjižica za taborjenje, ki daje pravico do posebnih ugodnosti v avtokam-pih v Jugoslaviji in v tujini,
— ugodnosti, ki jih dajejo pri svojih storitvah delovne organizacije, vključene v sistem AMZJ PRIPOROČA.
Vseh teh ugodnosti je lahko deležen le tisti voznik motornega vozila, ki se včlani v Avto-moto društvo. Zato število članstva iz leta v leto narašča.
V AMZJ se lahko vključite pri svojem področnem Avto-moto društvu.
Logaške NOVIČK — Glasilo kolektiva Kombinata lesno predelovalne industrije Logalee. Ureja uredniški odbor: in«. Anion Anlicevio, Kemigij Jerman, ocr. I.ajiin.i Slini, Slavka LoStirk, Olga Milieve, Jane/. Maček. Odgovorni urednik: Albin Cuk. Tisk: Dene delavnice, Ljubljana, Bežigrad 8
Preprečevanje bolezni srca in ožilja
Letošnji april je potekal v znamenju »SVETOVNEGA MESECA SKRBI ZA SRCE« organiziran je bil skupno z Mednarodnim društvom za kardiologijo Mednarodno kardiološko zvezo in svetovno zdravstveno organizacijo. Čeprav je april že potekel, pa bo nekaj vrstic o preprečevanju bolezni srca in ožilja koristila vsem, ki imajo voljo skrbeti za zdravo
tel°- Uredniški odbor
Med ljudmi nasploh zelo razširjeno mnenje, češ da so bolezni srca in žil j a tako rekoč potrebno zlo zrelejših let in starosti, je dvakrat napačno: tudi otroci namreč trpe zaradi bolezni srca in če so kardiovaskularne bolezni zlo, pa nikakor niso »potrebno« zlo.
Kakor pri mnogih drugih boleznih, ki napadajo današnjega človeka, se število kardiovaskularnih obolenj začenja že v mladih letih. Najprej naletimo nanje pri otrocih, se pravi na pojave, ki so posledica prirojenih malformacij krvnega obtoka. Tudi pri njih srečujemo od časa do časa, posebno pa ob epidemijah akutna srčna obolenja, ki komplicirajo običajne infekcijske bolezni otrok, kot npr. da-vico.
Tudi otroci lahko postanejo žrtev komplikacij na srcu zaradi revmatične vročice, ki jo povzroči streptokokna angina.
Pogosto pri otrocih in dora-ščajočih diagnosticirajo funkcionalne motnje srca, tako imenovano nevrozo srca, ki jo dostikrat ugotovijo po slučajnem odkritju rahlega šuma. Zdravnik, ki neutemeljeno reče pacientu, da je bolan na srcu, tvega s tem, da ga prizadene za vse življenje. Srčna nevroza se pojavlja navadno pri preobčutljivem otroku in pod vplivom nevrotičnega okolja v družini.
Vedno bolj in bolj upravičeno domnevajo, da imajo srčne bolezni srednje starosti svoje korenine v mladih letih. To je npr. hipertonija, ki spremlja ledvična obolenja, kot so vnetje ledvic, ki se začenja v glomeru-lih (glomerulonefritis), vnetje ledvičnega meha in ledvice (pie-lonefritis), ki so jim v mnogih tropskih deželah vzrok infekcije kože s klicami gnojenja.
Ishemija (nezadostna prekrv-ljehost) srčne mišice ali koronarna bolezen, bič naše tehnološke družbe, je lahko posledica slabih navad v otroški dobi. Več razlogov je, ki dopuščajo to mnenje. Pri mladih ljudeh ugotavljajo naraščajočo pogostnost
najhujših pojavov od ishemije srca pa do akutnega srčnega infarkta ali nepričakovane nenadne smrti. Koronarna arterioskleroza, ki je najpogostnejša poškodba in vzrok te koronarne bolezni, se začenja v mladosti. V deželah, kjer je razširjena ishemija srca, je več holesterola v krvi otrok kakor v deželah, kjer je ta bolezen pri odraslih redka.
Slabe navade
Navade, ki pospešujejo arte-riosklerozno ishemijo srčne mišice, se pridobijo v otroški dobi in v letih adolescence; čezmerno prehranjevanje predvsem zaradi pretiravanja v jedeh, bogatih z zasičenimi maščobami (svinjska mast, rastlinska mast, surovo maslo, loj) in rafinirani-mi ogljikovimi hidrati (npr. sladkor), zaradi premalo fizičnih vaj in pa zavoljo uživanja tobaka.
Med dejavnike, odgovorne za srčna obolenja odraslih, bi lahko šteli pogosto pospešeni ritem vsakdanjega življenja v današnji družbi; učinek vsega tega pa občutijo že otrok in dorašča-joči. Lahko si mislimo, kako bo otroka, ki pri starših ne najde niti prave oskrbe niti ljubezni, v šoli in pozneje na delu spremlja življenjska negotovost, tako da bo ostal vedno neprilagojen in se bo njegova tesnoba končala s telesno boleznijo.
Laže je ozdraviti bolezen, proti kateri imamo specifično zdravilo, kakor pa bolezen, ki se razvije zaradi načina življenja in ukoreninjenih navad. Na področju kardiovaskularnih obolenj, tudi če se nekateri preventivni ukrepi zdijo neizvedljivi, imamo k sreči druge, za katerih uspešnost že dolgo vedo zdravniki in javnost. Mednje spadajo zgodnja diagnostika in pravočasno zdravljenje prirojenih malformacij in vsa sredstva v boju proti streptokoknim in drugim infekcijam, katerih posledica so srčne bolezni.
Redni zdravniški pregledi učencev v šolah ter vzgoja staršev in učencev je že mnogo pripomogla k obveščenosti širše javnosti. Toda potreben bo še večji napor, da se zmanjšajo možnosti za arteriosklerozo in ishemijo pri odraslih. Poglobiti bo treba nauk o vzrokih bolezni, raziskovati pospešujoče dejavnike in ukreniti vse potrebno, da zagotovimo otrokom in doraščajočim kar najboljši telesni in duševni razvoj. Dobre zdravstvene navade, pridobljene v ranem otroštvu, bi morale
služiti za vzorec tistih, ki naj ostanejo vse življenje. Treba je upoštevati važno vlogo, ki jo igrajo najprej družinsko okolje, nato šola, bodisi da je treba otrokom poskrbeti za zdravo prehrano, da te navade obdrži, ali pa z vsem potrebnim razumevanjem svetovati o številnih problemih, malih ali velikih, s katerimi se srečuje sleherni dan.
Podpirati bo treba telesno vzgojo, predvsem pa športe. To naj bi nekako izravnalo ure, ki jih mladina prebije v šolskih
ZAKAJ
GLODALCI — Z DR A VST V K NI IN GOSPODARSKI ŠKODLJIVCI
V naši deželi živita dve vrsti podgan, in sicer: siva podgana (Rattus norvegicus) in črna podgana (Rattus rattus), in nekaj vrst miši, od katerih so najbolj znane: hišna miš (Mus musculus), mala miš (Micromvs minutus), gozdna miš (Apode-mus svlvaticus), poljska miš (Apodemus agrarius) in druge.
Uničevanje miši in podgan imenujemo deratizacija. To opravljamo iz zdravstvenih in gospodarskih razlogov.
Miši in podgane so zelo nevarne za zdravje ljudi, ker so nenehno v dotiku z raznimi odpadki in mrhovino — torej s kužnimi klicami. Na ta način okužujejo in onesnažijo hrano v shrambah, kleteh, podstrešjih in v stanovanjskih prostorih ter prenašajo mnoge nalezljive bolezni: tifus, paratifus, grižo, trihinoze in druge parazitarne bolezni.
Da so glodalci ekonomski škodljivci, nam dokazujejo primeri iz prakse, kjer so glodalci požrli, onesnažili ali na kak drugi način uničili živila, cm-
klopeh in pred zaslonom. Mladi športnik je v takem primeru manj dostopen za kajenje ali možnost, da bi se spremenili v bitje, ki kakor prikovano sedi za volanom avtomobila. Tudi če mora pozneje v življenju preživeti obdobje zmanjšane telesne aktivnosti, bo svojo spretnost vedno zopet dobil nazaj, kadar bo hotel in ga nikoli ne bodo prištevali med mehkužneže.
Gotovo je, da je mladina, motena od vsakdanjosti, manj pripravljena za kompromise kakor njeni starši in da malone trpi od »uspehov« naše civilizacije. Ce je to res, naša družba ne bo mogla zmanjšati bremena kardiovaskularnih obolenj, dokler ne bo našla svojega ekološkega ravnotežja in pa razumne adaptacije človeka na njegovo oko-lje.
Navade, ki si jih človek pridobi zamlada, mu pogosto ostanejo vse življenje.
Dr. Z. Fejfar šef sekcije za kardiovaskularna obolenja — SZO
balažo, pregrizli telefonske ali električne kable, požrli jajca ali piščance na farmah itn.
Glodalce uničujemo s kemijskimi sredstvi — rodenticidi. To so zelo hudi strupi, s katerimi smejo ravnati samo usposobljeni strokovnjaki.
Miši in podgane se zelo hitro razmnožujejo. V ugodnih pogojih da par glodalcev v letu dni do 800 potomcev. Zaradi te lastnosti jih moramo uničevati sistematsko in načrtno. Poleg strokovnjakov, ki polagajo zastrupljene vabe po stanovanjskih prostorih in pritiklinah, kanalizacijskem omrežju, ustanovah, zavodih, prostorih delovnih organizacij, trgovskih in gostinskih lokalih in skladiščih, je potrebna pomoč občanov. Odstraniti je treba vse smeti, predvsem odpadke hrane z dvorišč, kleti .podstrešij in drugih objektov pred izvedbo sistemske akcije, da so tako miši in podgane prisiljene jemati le zastrupljeno hrano.
Z uničevanjem miši in podgan preprečujemo pojav in razširjanje mnogih nalezljivih bolezni, skupnosti pa prišledimo mnogo denarja, če jo obvarujemo pred gospodarsko škodo, ki jo sicer povzročajo glodalci.
516509
Kako naprej?
Konce marca je Pihalni orkester Logatec na občnem zboru prikazal bilanco svojega dela za preteklo leto. Seveda je bil med godbeniki .še vedno neprestano prisoten spomin na nedavno preminulega kapelnika in duhovnega vodjo Alojza Velkavrha. Nič čudno ni zalo. zakaj je ničkolikokral padlo vprašanje, kako naprej?
Kako uresničevati poti, ki jih je orkester začrtal z Vclkovr-hom, preden se mu je pretrgala njegova življenjska nit.
Leto 1971 je bilo za pihalni orkester zelo delovno in plodno. V tem letu se je orkester občinstvu predstavil kar z 27 javnimi nastopi na kulturnih ali političnih manifestacijah.
Res je za našo godbo v povprečju več kakor dva javna nastopa na mesec, zelo mnogo, Prišlejmo k temu, še dejstvo, da niti en nastop ni bil neuspešen, potem jim k temu delu lahko samo čestitamo.
Tudi odbor orkestra je bil zelo delaven, saj je v tem času v Logatcu nastal zametek Glasbene šole, danes še v režiji orkestra v prihodnjem pa se predvideva da bi bilo mogoče s pomočjo Kulturne in temeljne izobraževalne skupnosti ustvarili močne temelje glasbeni vzgoji, ki je logaški mladini tako tujno potrebna. Da je temu res lako, nazorno priča tudi podatek, da je že sedaj evidentiranih preko 80 kandidatov za glasbeno šolo.
Odbor orkestra si je zadal nalogo da v prihodnje vloži vse svoje sile, da bi glasbena vzgoja v Logatcu zaživela, saj bi bilo to zelo dobro naložena investicija ne le za njih, pač pa investicija v občinskem merilu, ki bi pomagala pri vzgoji mladine, plemenitenju njenega duha in jo s leni odvračala od pokvarjenosti in kriminala.
Orkester je prav tako sklenil, da se vpiše v Združenje pihalnih orkestrov, ki je bilo za območje Slovenije pred kratkim ustanovljeno v Ljubljani. V združenju je registrirano že preko (iO pihalnih orkestrov. To združenje ima nalogo, da vse orkestre združenja zalaga z literaturo oziroma z notnim materialom, kar bo za logaški orkester velika pridobitev.
Letos prav tako upamo, da bodo godbeniki končno dobili zelo potrebne nove uniforme, saj so sedanje ki jim je ob ustanovitvi pomlajenega Pihalnega orkestra skoraj pred 20 leti kupila Kmetijska zadruga Logatec, že popolnoma dodajane.
Tudi orkester želijo preurediti. Vanj bodo predvidoma vključili nekaj modernih inštrumentov, kot so: flavta, saksafoni in tromboni kar pa bo seveda dodatni strošek zanje.
Končno pa je pred njimi ,še najtežja naloga in sicer nov kapelnik.
Začasno je prevzel to nehvaležno nalogo Marcel Stefančič, vendar res le začasno in tako ostane naloga odbora, da s pomočjo Kulturne skupnosti TIS in Skupščine občine Logatec čim prej najde človeka, ki bi glasbenemu delu v Logatcu posvetil več časa in začrtal novo pot.
Se več nalog in sklepov je bilo Sprejetih na tem občnem zboru največja zapreka pri vsem tem bo verjetno denar. Upajo pa, da bodo z disciplino, voljo in zagnanostjo, te pa jim ne manjka, kos vsemu kar so kol nalogo prevzeli na obenem zboru nase, saj se zavedajo, da s svojim delom bogatijo in plemeni! ijo kulturno življenje v Logatcu.
ing. Miro Gantar
Hura, asfaltu!
Cesta na Poštni vrt in na Manderge sta urejeni in Verjetno so sedaj z njima zadovoljni vsi, tudi tisti, ki so morali za njeno ureditev odšteti od 150.000 do 200.000 S dinarjev. Prahu in blata ne bo več.
Novo, lepo urejenih cest so veseli tudi otroci, posebno oni s Poštnega vrta; sedaj je tod pravo   kotalkarsko   igrišče in
prava sreča, da se ni zgodilo kaj hujšega, ker prav tod služi cesta za dirkališče, na katerem nekateri uživajo v hitri vožnji.
Res je, da vsega naenkrat ni mogoče predvideli: razmisliti pa bo treba o »kotalkališču« in -dirkališču", seveda, dovolj zgodaj!
Ali morda ne?
USPELA PRIREDITEV P10HIRIEV
V počastitev praznikov 27. aprila in 1. maja je bila 25. aprila v veliki dvorani Narodnega doma v Dol. Logatcu svečana proslava združena s tekmovanjem pionirjev in mladincev v znanju.
Pionirji so odgovarjali na vprašanja iz zgodovine pionirske organizacije, mladinci za iz življenja in dela maršala Tita med narodnoosvobodilno borbo.
Vmesni program so odlično izpopolnili igralci iz tržaškega gledališča in nekdanji vodja igralske skupine IX. korpusa Danilo Turk-.loco, ter pevci partizanskih pesmi.
Celotna prireditev je bila izredno skrbno pripravljena in je privlačno in zanimivo spre-
govorila o zgodovini narodnoosvobodilnega boja.
Obiskovalci so z velikim zadovoljstvom zapuščali prepolno dvorano z željo, da bi se podobne oblike spominov na partizanska leta ter zgodovino pionirske in mladinske organizacije tudi v bodoče nadaljevale. Vso pohlavo je treba izreči kolektivu šole, posebno pa mentorjem pionirske in mladinske organizacije.
Kolektiv osnovne šole Dol. Logatec se je odločil, da bo take in podobne proslave prirejal vsako leto in s tem obujal spomine na težke dni naše revolucije ter prenašal tradicije narodnoosvobodilne borbe na mlajše.
Franc Jerina
Obrat »Hruiica« jc popravljen za nove naloge
Ob izgubi naše drage mame Marije Jeriša, se zahvaljujeva vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti in vsem darovalcem vencev.
Žalujoči hčeri
Marija Jereb in Francka Milavec
Nagradna križanka
Skupščina občine Logatec, Komisija za izvedbo javne dražbe, razpisuje na podlagi Zakona o pogojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v družbeni lastnini (Ur. 1. SRS, št. 20/71) in zakona o prometu z zemljišči in stavbami (Ur. 1. SFRJ, št. 43/65)
Javni natečaj
za prodajo stanovanjskih hiš, dne 26. 6. 1972 ob 10. uri v prostorih Skupščine občine Logatec (soba št. 16/1).
1. Predmet natečaja sta:
a) stanovanjska stavba v Gr-
čarevcu št. 18, stoječa na parceli št. 35 v izmeri 391 m'2 in del pare. štev. 292 v izmeri ca. 1000 m'2, vpisana pri vložni številki 19 k. o. Grčarevec. Izklicna vrednost je 74.900 din.
b) Stanovanjska stavba na Cevici št. 81, stoječa na parceli št. 15/3 v izmeri 213 m-, vpisana pri vložni številki 755, k. o. Blekova vas. Izklicna vrednost je 12.400 din.
2. Vsi nastali stroški v zvezi s pogodbo, tega razpisa, sodne takse in davek na promet z nepremičninami gredo v breme izklicatelja — kupca.
3. Udeleženci natečaja morajo pred pričetkom natečaja vplačati na tek. št. 5011-783-1-2, Sredstva za nacionalizirane stavbe SO Logatec, varščino za pod točko a) v višini 5000 din, za pod točko b) pa 1240 din, ki se ob neuspeli dražbi vrne, pri uspešni pa vzame na račun kupnine in nastalih stroškov.
4. Vse informacije v tej zvezi so interesentom na voljo pri referentu za premoženjsko pravne zadeve Skupščine občine Logatec.
Rešitve pošljite kadrovsko-so-cialnemu sektorju do 10. VI. 1972.
Prva nagrada 50 din, druga nagrada 30 din, tretja nagrada trikrat po 10 din.
Filmski program
ameriški bv fanta-U.JETNIKI VESO-
2. -4. VI. stični film L.IA.
3. —4. VI. francoska barvna kriminalka OSAMLJENA VOLKULJA.
7. VI. ameriška barvna drama DREVO SPOZNANJA.
9. —11. VI. ameriški vestem NA SEVERU ALJASKE.
10. —11. VI. ameriški bv avanturistični film POSLEDNJI SAFARI.
14. VI. ameriški mladinski film DAMA IN POTEPUH.
16. —18. VI. ameriški bv vestem SEDEM ZENA ZA SEDEM KAVBOJEV.
17. —18. VI. ameriška bv kriminalka SVETNIK PROTI MAFIJI.
21. VI. francoska bv komedija ŽANDAR GRE V POKOJ.
23.-25. VI. ameriški bv vojaški film BITKA V ARDE-NIH.
28. VI. danski fantastični film ČLOVEK, KI SI JE IZMIŠLJAL STVARI.
Posebno obvestilo
Zaradi skrajno nemarno raz-pasenega nereda, ki so si ga nekateri dovoljevali v kinodvora-ni med predstavami, smo bili prisiljeni prositi upravo bifeja Dalmacija vino, da zapira med predstavami dohod iz pivskega lokala v vežo Narodnega doma. Hkrati smo začeli zapirati glavna vhodna vrata v vežo, in sicer 15 minut po začetku predstave.
V primerih nujnega odhoda iz dvorane pred koncem predstave, vam izhodna vrata odpre biljeter Filip Maršol.
Cenjene obiskovalke in obiskovalce prosimo za dobrohotno razumevanje.
PETR0L
Za vaše vozilo dobite na naših bencinskih servisih vedno najustreznejša maziva in goriva