vs^Cr, ai* /f
Št. 125 (14.521) leto XUX.
PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni ‘Doberdob’ v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je IzSla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
TRST - Ul. Montecchi 6 - Tel. 040/7796600
GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382
ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190
1200 LIR
POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI SPED. IN ABB. POST. GR. 1/70
ČETRTEK, 13. MAJA 1993
pTTt/P BANCA Dl CREDITO Dl trieste D LIK D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
BANC0MAT
Moja banka, v žepnem fonnahi.
UVODNIK
Dejanja za novi čas
Bojan Brezigar
m
Predsednik vlade Ciampi, ki je vCeraj Prejel zaupnico tudi v senatu, se je v svoji repliki vendarle spomnil tudi na manjšine, namenil jim je sicer dva nadvse sploSna stavka, brez visokodoneCih obljub, pa Se to predvsem kot odgovor na stimulacijo poslancev in senatorjev Union Valdotaine in Südtiroler Volkspar-toi, ki so premiera v obeh vejah parlamenta kar bombardirali s temi problemi m pri tem kaj nekajkrat izrecno omenili tudi vprašanja slovenske manjšine. Zal te Problematike v razpravi ni omenil noben poslanec ali senator vsedržavnih strank, Ce izvzamemo krščanskega demokrata Uerarda Bianca, ki je obžaloval, da obe manjšinski stranki ne podpirata Ciam-Pijeve vlade, CeS da je Italija za manjšine ogromno naredila.
Tudi zaradi tega sta dva Ciampijeva stavka, in pa njegovo zagotovilo senatorju Bratini v osebnem pogovoru, da bo v Kratkem odgovoril na vlogo slovenske manjšine, ki je prosila za sprejem, vredna Pozornosti, ki jo zasluži izjava resnega Oloveka, Id problema očitno ne pozna in zato zagotovi, da se bo o njem pozanimal.
Seveda pa to zagotovilo Se ne more biti Tazlog za posebno zadovoljstvo. Smo paC s6le na začetku, kot vsakokrat, ko sestalo novo vlado in se kot obredna litur-za Slovence v Italiji začenja vse zno-Va- Običajni postopek, bi lahko rekli...
Vendar sedanje stanje ni veC običajno. Italijanska politika je doživela pretres in, Ce naj paraJEraziram slovenskega politika iz Časa vojne za Slovenijo, odslej ne bo nie veC tako, kot je bilo. Padle so trdnjave skoraj polstoletne oblasti v politiki in tudi v gospodarstvu. Sistem se prenavlja in v tej prenovi manjšina ne sme zamuditi Priložnosti, da se pojavi na prizorišču, ne vec po starih kalupih ampak prenovljena. Predvsem vsebinsko, kajti sedaj ni veC Cas liturgij, je Cas vsebine.
Danes je pred nami nova vlada in njen Predsednik je zagotovil, da bo resen sogovornik. Zaenkrat manjka drugi sogovornik, vendar je tudi pri manjšini opaziti y°ljo po odločnejšem skupnem nastopu in po novih oblikah odnosov z rimskimi oblastmi. To je spodbudno, ni pa dovolj, ®aj so poleg dobre volje potrebna tudi dejanja, primerna za novi Cas.
ITALIA / V OKVIRU MILANSKE PREISKAVE
Predsednik IRI Nobili v zaporu zaradi korupcije in podkupnin
Nobili je obtožen korupcije in kršenja zakona o javnem financiranju strank pri gradnji elektrarn ENEL v Montaltu di Castro in v Brindisiju
RIM - Kot strela z jasnega je vCeraj italijansko politično in gospodarsko življenje pretresla vest, da so v Rimu v okviru milanske preiskave o podkupninah aretirali predsednika naj-veCjega državnega industrijskega koncerna IRI (Zavod za industrijsko obnovo) Franca Nobilija. Kasneje so ga premestili v milanski zapor San Vittore, kjer so mu uročili obtožnico. Nobili je obtožen korupcije in kršenja zakona o javnem financiranju strank, v okviru preiskave o podkupninah in zakupih ENEL (Vsedržavna ustanova za električno energijo).
Milansko sodstvo se je že lani zanimalo za No-bilia, ko je bil v obdobju od leta 1978 do leta 1989 predsednik družbe Cogefar, a ni sprejelo nobenega ukrepa. Italijanskega uglednega mane-gerja je po vsemu sodec pokopal bivši delegirani upravitelj družbe Coge-far-Impresit Enzo Papi, ki je po dolgem molku v nedeljo končno spregovoril in pojasnil, kako je Cogefar plačevala podkupnine strankam (KD in PSI), še preden je prešla pod Fiatovo nadzorstvo. On naj bi od Nobilijevega Cogefarja podedoval račun na neki švicarski banki, v katerega so se pretakali Črni skladi za plačevanje podkupnin italijanskim strankam. Dobršen del teh podkupnin je vezan na gradnjo jedrske elektrarne v Montaltu di Castro in njeni kasnejši prestmkturizaciji v navadno termoelektrarno.
Franco Nobili pa je vpleten tudi v preiskavo sodstva v Aquili zaradi gradnje v zasebni licitaciji in ne z javnim zakupom sistema odvajanja voda iz avtocestnega predora pod masivom Gran Sasso dTtalia. Pred tem je Cogefar pod njegovim predsedstvom izvedla dela za avtocestni predor in za jedrski laboratorij pod Gran Sas-som. Obtožen je tudi nepravilnosti pri gradnji rimske podzemske železnice in gradnje elektrarne v Brindisiju, ko je že bil predsednik IRI.
Kot rečeno je aretacija tega javnega manegerja pretresla tako politično kot gospodarsko življenje. Večina včerajšnjih komentarjev je bila izredno previdna, vsi želijo, da bi sodstvo po hitrem postopku rešilo celotno zadevo, tako da ne bi bil prehudo prizadet poslovni ugled Italije v svetu. Minister za industrijo Paolo Savona je ob tem navedel, da
morajö Cimprej ukrepati, ker morajo zagotoviti nemoteno poslovanje IRI.
Nove aretacije zaradi »zlatih pragov« Craxi dobil še eno jamstveno obvestilo
RIM, MILAN - Aretacija predsednika IRI Nobilija je delno zasenčila ostale včerajšnje že dnevne komunikeje »z bojišča podkupnin«. Preiskava o »zlatih železniških pragovih« in delih za italijanske železnice se nadaljuje. Včeraj so v Rimu aretirali tri od štirih vpletenih podjetnikov (Aldo Buttini, Angelo Marinelli in Walter Montevecchi). Coopsette iz
Reggio Emilie pa je sporočila, da je Eros Musa med zaslišanjem izjavil, da je posredniku Pietru Tognoliju res navedel, kako je Coopsette nakazala vsote za KPI-DSL, a le da bi se znebil novih zahtev za podkupnine.
V Lombardiji pa so v zvezi s preiskavo o podkupninah na področju telefonskih povezav in toplarne v Turinu aretirali
štiri podjetnike družb Marconi SPA, Eriksson Fatme in AEM, ki so plaCele strankam, da bi dobile pomebne zakupe.
Kot zadnje naj omenimo, da je nekdanji socialistični tajnik Craxi dobil novo jamstveno obvestilo, tokrat v zvezi z rimsko preiskavo o tako imenovanih »zlatih palačah«. Craxi naj bi bil vpleten v nepravilnosti prodaje nepremičnin v Milanu.
'{STRASBOURG
/ POSLANCI GLASOVALI SOGLASNO n
ZAGREB / LASTNIKI SE PRITOŽUJEJO
BIH / BOJI SE NADALJUJEJO
Slovenija izvoljena v Svet Evrope
STRASBOURG - »Od vseh držav I tkornunisticne Evrope, ki so prosi-® Za sprejem v Svet Evrope, je bil pri-er Slovenije najlaže rešljiv, zato iskreno Čestitam.« S temi bese-nii je predsednik parlamentarne upseine SE Miguel Angel Martinez Pospremil soglasno izvolitev Slove-J6 med polnopravne Članice Sveta Vrope. »Se nikoli doslej nisem imel se sreče, da bi slišal skupščino tako glasno hvaliti neko državo,« je še ajal Martinez. Po dveumi razpravi je m res slišati samo pohvalne besede, 80 jih parlamentarci obarvali tudi s Ustvenim tonom in osebnimi „I usnjami, pridobljenimi na svojih Ožbenih poteh po Sloveniji.
Ie Največ pohval je bila Slovenija de-riia na področju varovanja cloveko-J1 Pmvic. Tako je poročevalec komi-)e Sveta Evrope za pravna vprašanja J1 človekove pravice Madžar Hörcsik ) Jr’ le Slovenija v marsičem' Jyyo za zgled ne samo vzhodnoevro-T v ' ^r2avani' temveč tudi Zahodu.
«Ršne pohvale je bilo v razpravi j.!sati še večkrat in jadikovanja ita-lanskega poslanca o manjšinskih zavah so izzvenela v prazno.
, ^Irasbourg, ki se je v sončno jutro ndil po deževni noči, bo v teh dneh znamenju sprejemanja novih Članic. ^ an pred tem je skupščina potrdila prejem Litve, vCeraj so razpravljali ^ 0 sprejemu Estonije. SinoCi je B.
Pahor, šef slovenske parlamentarne delegacije, priredil poslovno večerjo za vodilne elane skupščine, vodja strokovnih odborov Sveta Evrope in poročevalca teh odborov. Nocoj bo generalna sekretarka Lalumierova priredila večerjo za zunanje ministre in veleposlanike. Danes pa zaseda odbor ministrov na ravni veleposlanikov. Ta ministrski svet je na podlagi odločitve, ki jo je vCeraj sprejela skupščina sveta Evrope, Slovenijo povabil, da postane polnopravna Članica.
Formalne slovesnosti se bodo odvijale v petek zjutraj v prostorih palače Sveta Evrope, modernistične zgradbe na koncu široke aleje z drevoredom, kjer so v Čudovitih starih vilah naseljene številne ambasade in konzulati. V petek zjutraj bo slovenski zunanji minister Peterle izročil pristopno izjavo Slovenije, ki jo je podpisal predsednik KuCan. Zunanji minister Peterle bo hkrati podpisal tudi evropsko konvencijo o človekovih pravicah. Nato bo pred vhodom v monumentalno palaCo sveta Evrope slovesno dviganje zastav novih Članic Sveta Evrope. Zaigrali bodo slovensko, litvansko in estonsko himno, da pa je svet Evrope resna ustanova, potrjuje tudi dejstvo, da bodo predstavniki teh treh držav na generalki preverili, Ce glasbeniki svoje delo opravljajo verodostojno.
Ana KovaC
Visoki davki za slovenske vikende na hrvaškem ozemlju
Še en sporazum o premirju med Muslimani in Hrvati -veljal naj bi danes
Vitalij Čurkin na obisku v Ljubljani
REKA - Lastnikom slovenskih vikendov na Hrvaškem so preostali samo Se trije dnevi za plačilo zelo visokih državnih dajatev, ki jih morajo plačati za svoje premoženje. Zneski, ki so zapisani v najmanj Sestšte-vilčnih vsotah hrvaških dinarjev, bodo, zapisani na položnicah za davek, nedvomno marsikomu pokvarili dopust na jadranski obali. Toda uprave za prihodke občin so neizprosne. Ce lastniki do sobote, 15. maja, ne bodo plačali davka na vikende, jim bodo zaračunali obresti v višini 32, 5 odstotka. Po podatkih, ki jih imamo na voljo, imajo slovenski lastniki največ vikendov na področju Istre, od koder so razposlali vec kot štiri tisoč položnic za plačilo davka na naslove po vsej Sloveniji. RaCunica kaže, da bodo morali Slovenci za svoje vikende in počitniške domove hrvaški državi odšteti približno 27 milijonov nemških mark. Ce iz kakršnih koli
razlogov svojih davčnih terjatev ne bi poravnali, utegne njihovo premoženje priti celo na dražbo!
Odlok o državnih taksah je zelo jasen in lastnikom ne pušCa prostora, da bi se »znašli«, saj govori o tem, da bo država izterjala svoj dolg od davčnih zavezancev -vikendaSev v primeru, ko bo vsota neplačanega davka dosegla tretjino vrednosti nepremičnine. V prav taksnem »neobra-nem vinogradu« so se znašli tudi lastniki vikendov iz Srbije in Cme Gore. Uprave za prihodke v posameznih občinah so zasute s pritožbami lastnikov vikendov, ki zelo pogosto tarnajo, da nimajo denarja za plačilo davka. Od približno 1.300 lastnikov vikendov na področju Splita se jih je pritožilo že blizu tisoč. Številni protestirajo, ker jim je država dala na voljo zelo kratek rok, samo 15 dni za plačilo davčnih obveznosti.
Goran MoravCek
SARAJEVO, ZAGREB, LJUBLJANA - Predstavniki OZN so obiskali 1300 Muslimanov, ki so jih Hrvati izselih iz Mostarja; izvedeh so, da se niso predah v varstvo HVO, kot trdijo Hrvati, temveč jih zadržujejo na nekdanjem vojaškem letališču proti njihovi volji. Tiskovni predstavnik ZN je sporočil, da se utegne Število beguncev drastično povečati na 200 ali celo 300.000 ljudi.
Clan predsedstva BiH Fikret Abdič je v pismu za javnost izrazil bojazen, da bodo pripeljali spopadi med Hrvati in Muslimani do odprte hrvaško-musli-manske vojne. Bosanski radio je pozval vse Muslimane, naj pridejo na pomoC ogroženim bratom v Mostarju. Poveljnika muslimanske in hrvaške vojske v BiH sta sklenila Se eno premirje, ki bo začelo veljati danes dopoldne. Po podpisu sporazuma so se spopadi nadaljevali.
VCeraj je na obisk v Zagreb pripotoval posebni ruski odposlanec za Bosno Vitalij Curkin, ki se je s
predsednikom Tudmanom pogovarjal o možnostih za prenehanje hrvasko-mush-manskih sovražnosti. Ruski odposlanec namerava danes obiskati Knin in Sarajevo.
Namestnikm ruskega zunanjega ministra je bil na kratkem obisku tudi v Ljubljani, kjer je izjavil, da bo morala mednarodna skupnost na razpletanje krize v Bosni počakati do sestanka zunanjih ministrov Članic VS OZN. Slovenski minister Peterle je povedal, da bo kmalu obiskal Moskvo.
Ameriški predsednik Clinton je napovedal nove naCrte za mir v Bosni. Objavil jih bo v nekaj dneh, zaveznike pa je pozval k sodelovanju. Med nove ukrepe naj bi sodila pridružitev treh ameriških vojaških ladij Natovi floti, ki blokira obalo nekdanje Jugoslavije.
Pozornost mednarodne javnosti je usmerjena na referendum bosanskih Srbov, ki se bodo konec tedna odločati o sprejetju mirovnega načrta. ( vec na 8. strani)	(Agencije)
■ DANES V PRIMORSKEM DNEVNIKU
Tudi v senatu zaupnica Ciampiju
Po poslanski zbornici je tudi senat včeraj izglasoval zaupnico novi vladi Carla Azeglia Ciam-pija. Za zaupnico so glasovali predstavniki KD, PSI, PSDI in PLI, proti SKP in rete, ostali so se vzdržali. V svoji repliki je Ciampi govoril tudi o položaju v Bosni in Hercegovini, v dveh stavkih pa je omenil tudi vprašanje narodnih manjšin.
...................stran 2.
Rok za dohodkovno prijavo naj bi zapadel šele zadnjega junija
Finančni minister Franco Gallo bo predložil danes ministrskemu svetu dekret, po katerem naj bi odložili zadnji rok za prijavo dohodkov na 30. junij, rok za vplačilo davkov pa nekako do srede junija.
......................stran 2...
Nova zakonodaja za pokrajinske volitve
V nedeljo, 6. junija bodo v Trstu in v Gorici pokrajinske volitve, ki predvidevajo tudi direktno izvolitev predsednika pokrajine. Volilna zakonodaja uvaja tudi druge novosti.
'<*•><
......................stran 3...
Nabrežina na robu krize: odstop odbornika PSI
Včeraj je v Nabrežini odstopil občinski odbornik PSI Lorenzo Corigliano. Svetovalska skupina DSL-Komunistična skupina je zahtevala odstop odbora in takojšnje volitve.
......................stran 4...
Danes v Gorici stavka proti združevanju šol
Vse goriške slovenske šolske komponente bodo danes s stavko protestirale proti ukrepu ministrstva za Šolstvo o priključitvi učiteljišča Simon Gregorčič gimnazlji-liceju Primož Trubar. Dijaki obeh Sol so stavkali že včeraj, odbor Sindikata slovenske šole se je sestal na izredni seji, oklical stavko in napovedal druge korake. Danes bo v slovenskem Šolskem centru v Gorici odprto srečanje, na katerega so vabljeni slovenski politični predstavniki, delegacija SSS bo zatem šla do šolskega skrbnika. Protestne izjave so včeraj izdali SKGZ, deželni odbor Svetovnega slovenskega kongresa in SSk.
stran?
V Trstu odprli razstavo Expomodel
V prostorih Tržaškega velesejma so včeraj odprli četrtorazsfavo Expomodel, ki je namenjena modelarstvu in zbirateljstvu, na ogled je na stotine miniaturnih modelov in starih vozil in starih predmetov.
stran 24
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
2
Četrtek, 13. maja 1993
RIM / ZA VLADO GLASOVALI PREDSTAVNIKI KD, PSI, PSDI IN PII, NASPROTNI SKP IN MISOVCI
RIM / DANES O ODVZEMU IMUNITETI
S svojo repliko je Ciampi prepričal liberalce in del predstavnikov KD, ki so grozili, da se bodo vzdržali - Poudarek na gospodarski krizi - Podpora Vanceovemu in Ownovemu načrtu za mir v BiH
Premier Ciampi se odžeja med repliko v senatu (AP)
Vojmk Tavčar
RIM - Kot že v poslanski zbornici je Carlu Azegliu Ciampiju uspelo tudi v senatu: z repliko je premostil »nerganje« nekaterih kril Stiristran-ske koalicije (liberalcev in dela KD), ki so še v torek zveCer grozili z vz-držanjem, obenem pa si je ohranil tudi »moralno zaupnico« DSL, PRI, Lige in Zelenih. Ob koncu mu je izreklo zaupnico 162 senatorjev KD, PSI, PSDI in PLI, 36 senatorjev je bilo nasprotnih (SIQP in misovci), 50 pa je bilo vzdržanih. Del senatorjev DSL, PRI in Lige je zapustil dvorano in se ni udeležil glasovanja, ker pavilnik senata praktično izenačuje vzdrža-nje z nasprotnim glasom, del pa je bil prisoten v dvorani in se vzdržal, da bi s svojo prisotnostjo zajamčil sklepčnost.
V repliki je novi premier Ciampi nekoliko zameglil probem Časovnega trajanja vlade in poudaril, da bo paC za krmilom, dokler bo imela zaupanje parlamenta. Spet je izpostavil prioriteto volilnega zakona, a jo je še izraziteje kot v poslanski zbornici povezal s problemom ozdravitve gospodarstva, saj bodo »tudi nova volilna pravila brezpredmetna, Ce bo gospodarstvo klec-
nilo«. Tako je vse politične in družbene sile odločno opomnil, da »ali vse zdrži ali pa tvegamo propad vsega« in njegov opomin je izzvenel kot alarmni zvonec za posledice gospodarske krize, ki se je mora država lotiti, sicer bo plačala visoko ceno s padcem zaposlitve in Se globljo družbeno krizo. Graditi je treba predvsem na večjem izvozu, obenem pa obvladati inflacijo, uravnovesiti državno blagajno in zašči-
titi kupno moc plač.
Ciampi je obljubil prizadevanje v boju zoper davCno utajo, poudaril je nujnost pomoCi manj razvitim območjem (»Toda ne v dosedanji logiki, ki je mejila na razmetavanje sredstev in se večkrat sprevrgla v klienteli-zem«), obvezal se je za reformo zdravstvenega odloka, pri Čemer pa bo treba nujno spoštovati finančno razpoložljivost.
V mednarodni politiki je potrdil zavezanost Evropi, najdaljše po-
glavje pa posvetil balkanski krizi. Podčrtal je prizadevanja Italije za pomiritev Bosne in Hercegovine, podprl je uresničevanje Vanceovega in Ownovega mirovnega naCrta, potrdil nujnost pritiskov na Beograd, da prekine podporo bosanskim Srbom. »Prepričani smo, da ognja ni mogoCe gasiti z vnetljivimi snovmi,« je dejal Ciampi, »prav tako pa smo tudi prepričani, da je treba narediti konec pokolom oboroženih nad neoboroženimi in v tem smislu si prizadevamo.«
Ob koncu je napovedal, da se bodo ministri predstavili pristojnim komisijam in s sektorskimi poročili dopolnili vladni program. Napovedal je tudi, da sta že oblikovani dve ministrski skupini: ena bo sledila reformi volilnih pravil, druga pa je zadolžena za zdravljenje ekonomske situacije.
Ciampijevo repliko so s ploskanjem pozdravili parlamentarci Stiristran-ske koalicije, del senatorjev PRI in DSL. Prvič, od kar je doživljenski senator, je v razpravo posegel bivši predsednik republike Francesco Cossiga, ki se je vzdržal, razpravi pa je ves Cas pozorno sledil predsednik Fiata Gianni Anglelli, ki je ob koncu glasoval za zaupnico.
Ciampi v repliki omenil manjšine
RIM - »Italiji je v Čast, da SCiti skupine, ki s svojo prisotnostjo bogatijo italijansko skupnost. Zaradi tega vlada ni nepozorna do manjšin, paC pa se zaveda dolžnosti, ki jih ima do njih.«
V svojo repliki je Carlo Azeglio Ciampi tudi ob stimulaciji valdostan-skega senatorja Cesareja Dujanyja in južnotirolskega Karla Ferrarija, posvetil nekaj stavkov manjšinski problematiki. Nekaj skopih vrtic, v katerih je poudaril še vlogo mostu obmejnih dežel in namen, da Cimprej začne postopek za oblikovanje odbora dežel, kot je predvideno med drugim v pogodbi iz Maastrichta.
»Pozitivno je, da je omenil manjšinske skupnosti in njihov pomen,« je po Ciampijevi repliki poudaril sen. Darko Bratina, ki je med parlamentarno diskusijo stopil v stik z novim premierom in mu predocil nujnost, da sprejme zastopstvo slovenske narodnostne skupnosti. Ciampi je obljubil v kratkem odgovor na to vlogo.
»Nedvomno se v premierovih besedah zrcali kulturna razsežnost človeka, ki ni samo tehnik« je dodal Bratina, »upam pa, da njegove besede niso samo odraz vljudnosti, pač pa politične volje, da bi rešili vprašanje zaSCite slovenske manjšine, s katero Italija desetletja sramotno zavlačuje.«
Zakaj pa je levica v svojih posegih prezrla to problematiko? »Zavzemanje za pravice manjšine je v dejst-
vih, ne pa v izjavah o zaupnici vladi,« je poudaril načelnik senatorjev Demokratične stranke levice Giuseppe Chiarante. »Naša stranka si je Stela v dolžnost, da omogoči izvolitev slovenskega senatorja. Na pobudo naše skupine je bilo postavljeno vprašanje manjšinskega političnega zastopstva v dvodomni komisiji, pri Čemer so nas podprli zastopniki Valdostancev in Južnih Tirolcev. In poudarjanje naCela o zastopstvu je pomembno tudi glede na reformo volilnih pravil, o katerih bomo zaceli razpravo. Kar zadeva zaščitni zakon pa svojega osnutka še nismo predložili, ker Čakamo na skupni predlog manjšine.«
Podoben je bil tudi odgovor predsednika senatorjev Stranke komunistične prenove Lucia Libertinija. »Nase posege v razpravo je pogojevala politična konjunktura. Potrjujem in podčrtujem pa našo angažiranost v boju za pravice slovenske manjšine, kot sem med drugim pred nekaj dnevi javno poudaril ob obisku v Trstu. Naša usmeritev je v tem pogledu jasna in se ji ne mislimo odpovedati, nasprotno.«
Manjšinski problem je včeraj odjeknil v besedah Dujanyja in Juž-notirolca Riza. Dujany je Ciampiju očital medlost in generiCnost, Riz pa je bil dokaj zadovoljen s poudarkom jezikovnemu in kulturnemu pluralizmu in vlogi mostu obmejnih dežel. (VT)
V senatu odločitev o Andreottiju
RIM - »Nikoli si nisem postavil vprašanja svoje prisotnosti v zgodovini, ker sem ob tem težil k samoironiji. Danes pa se trudim, da bi se moje biografije ne končale z grdim madežem. Tudi zaradi tega ne štedim z napori, da bi bila potrjena resnica vsaj kar zadeva tiste probleme, ob katerih so sprožili straSno mahinacijo proti meni.«
Dan pred začetkom razprave, s katero bo moral senat sklepati o odvzemu parlamentarne imunitete, se je bivši italijanski premier v rubriki Block Notes na tedniku Europeo povrnil k obtožbam, da je SCitil mafijo. Senator spet navaja vse »lastne zasluge« v boju proti organiziranemu kriminalu, poudarja, da mu je napad povzročil »veliko zagrenjenost, a tudi nekaj moralnih kompenzacij« z izrazi spoštovanja, ki naj bi mu jih naslovili nešteti ljudje. »Vse božje kreature so potencialno enake,« meni Andreotti, »toda med Buscetto in Mannoio ter akademikom Jeanom Guitto-nom, ki je hotel javno povedati, kaj je o meni mislil Pavel VI., je dolž-nostno poudariti neko razliko.«
Senat bo o imuniteti bivšega premiera razpravljal na osnovi poročila predsednika odbo-
ra za parlamentarn0 imuniteto Giovanni)3 Pellegrina. Pellegrin0 priporoča, naj senat do-voli nadaljevanje sodn® preiskave o Andreotti)11 in poudarja, da v delu palermskih sodnikov D1 bilo zaznati želje po pre' ganjanju. Tožilec GianJ carlo Caselli in njegovl sodelavci so, nasprotn0’ ravnali zelo korektno i11 v skladu s predpisi.
Pellegrino ocenjuj6, da so »na robu verjetno sti« pričevanja mafijsi011 skesancev, ki govori)0 0 domnevni AndreottijeVJ povezavi z mafijo iu 0 njegovih srečanjih z nj3 fijskimi oblastniki- 0 tem pa opozarja, da je 1)1 bivši premier vsekakor tesnem stiku s sicilskuj1 poslancem Salvom L) mo, ki ga je protima») ska komisija označila Z3 političnega referenta n13 fije. Pa tudi ostali indicl; ki so jih zbrali palerms*0 sodniki, navajajo k mn6 nju, da je zadeva vredn3 dodatne sodne poglob1
ve.
Andreotti bo - tudi p°
dolgem prepričevanj KD - najbrž osebno zah teval nadaljevanje pr61 skave. Senatorji pa bod° o odvzemu imunitete pr vic glasovali javno. Za t rešitev so se opredelili' potem ko je pred nedav nim poslanska zbornic3 z oprostitvijo Bettina Craxija izzvala v državl val ogorčenja. (VT)
NOVICE
Podkupnine v Pordenonu: v Vidmu aretirali gradbenika Vidonija
PORDENON - V okviru preiskave o podkupninah, ki jo vodi sodnik za preliminarne preiskave Monica Boni, so pordenonski karabinjerji, ki jim naCeljuje major Giorgio Damiani, včeraj aretirali 31-letnega geometra Marca Vidonija, zakonitega predstavnika podjetja “Vidoni costruzio-ni” iz Tavagnacca, ki zaposluje 120 delavcev. Vidonija bremeni obtožnica sodelovanja v korupciji za nekaj manj kot 300 milijonov lir v okviru del, ki jih je podjetje opravilo leta 1987 v pordenonski pokrajini. Komu naj bi podjetnik izročil omenjeno vsoto denarja še ni znano. Marca Vidonija naj bi bremenile tudi druge obtožbe, ki pa jib preiskovalni sodnik še raziskuje. Karabinjerji in finančni stražniki so tudi preiskali Vidonijevo stanovanje in urade podjetja v Tavagnaccu in zaplenili vrsto dokumentov, njega pa bodo zaslišali že danes, ali pa jutri. Vidonijevo podjetje v Tavagnaccu je eno najvažnejših v videmski pokrajini. Specializirano je za realizacijo vodovodnih in grezničnih napeljav ter za izgradnjo cementnih objektov. Vrsto gradbenih del je opravilo tudi ob nedavnem svetovnem nogometnem prvenstvu v Vidmu. Letni poslovni promet podjetja znaša okrog 60 milijard lir, v prejšnjih letih pa je že imelo nekaj finančnih težav, zaradi Cesar je moralo odpustiti večje število delavcev. Predstavniki podjetja so se v prejšnjih dneh sestali s sindikalnimi zastopniki gradbincev, predmet pogovorov pa je bila možnost novih odpustov delavstva.
Alessandra Mussolini je ponaredila izid izpitov na univerzi
RIM - Izpita iz moralne filozofije in zgodovine Rimljanov sta bila zanjo pretrd oreh. Zato je - s pomočjo uslužbencev in slug filozofske fakultete rimske univerze La Sapienza - "popravila” mnenje profesorjev ter si dosodila pozitivno oceno. Kdo je "prizadevna in marljiva” študentka? NiC manj kot Alessandra Mussolini, mlada misovska poslanka, ki je v sebi - od kar sedi v parlamentu - odkrila zavezanost dedovemu spominu.
Očitno pa v ponarejanju zapisnikov s sodelavci ni bila dovolj spretna in tako so ji, Čeravno s precejšnjo zamudo, prišli na sled.
Rimski javni tožilec Antonino Vinci je včeraj namreč naslovil poslanski zbornici zahtevo, naj odvzame poslanki parlamentarno imuniteto in mu dovoli nadaljnji sodni postopek. Ducejeva vnukinja je namreč osumljena ponaredbe, ker je "poneverila zapisnike in lažno prikazala kot opravljene izpite iz moralne filozofije (19. julij 1982) in zgodovine Rimljanov (20. julij 1982) ”. Kljub "popravkom” pa ji ta študij očitno ni ležal in ga je pozneje opustila. V "Navicello”, knjigo, ki objavlja biografije parlamentarcev pa je zapisala, da je tik pred diplomo iz medicine. A kdo bi ji zaupal lastno zdravje?
DAVKI / MINISTROV PREDLOG
TRST / DENAR JE RAZPOLOŽLJIV
Ih
PISMO UREDNIŠTVU
Odlog prijave dohodkov 1992
Prijavni rok naj bi zapadel šele 30. junija, vplačilni pa 15. junija
CGIL: slovenske TV oddaje bi lahko že stekle
Družba P0NTEC0 in televizijske oddaje RAI v slovenščini
RIM - Finančni minister Franco Gallo bo na današnji seji ministrskega sveta predložil dekret, po katerem naj bi zadnji rok za prijavo letnih dohodkov odgodili na 30. junij, rok za vplačilo davkov pa na Cas med 15. in 18. junijem, spričo Cesar naj bi ostal ustrezni priliv nespremenjen, saj bi bilo mogoCe opraviti vse izračune do konca junija. To je sporočil v poslanski zbornici podtajnik Stefano De Luca s pripombo, da bi ta odložitev povzročila še enomesečno odgoditev vplačil davkov ICI in ICIAP.
Ministrstvo za pošto in telekomunikacije medtem sporoča, da se razdeljevanje obrazcev 740 in ICI pospešeno nadaljuje, saj naj bi z njimi že razpolagalo skoraj vseh 14.700 poštnih uradov v državi. Z druge strani pa državna tiskarna redno razdeljuje knjižice z navodili, kako je treba izpolniti dohodkovne prijave, ki so letos bolj zapletene kot v preteklosti.
Obrazce za prijavo dohodkov iz leta 1992 torej dobimo tudi na poštnih uradih, to pa se dogaja prvič v zgodovini (doslej so jih prodajali samo v pristojnih finančnih uradih in v pro-dajalnah tobačnih izdelkov, kjer seveda to počnejo še zmeraj).
Obrazec 740 za dohodkovno prijavo je v rabi približno dvajset let. Njegova izpolnitev bi morala biti po logiki rutinska, v resnici pa ni bilo skoraj nikoli tako in to zaradi številnih razlo-
gov: na primer zato, ker se je davCna zakonodaja skoraj vsako leto zadnji hip spremenila, ker je bilo treba hkrati s to prijavo opraviti še druge podobne naloge, ker je osebje finančnih uradov večkrat stavkalo ravno v tem kritičnem Času in tako naprej. No, kakor vidimo, bo letos podobno, saj naj bi zadnji prijavni rok ponovno odložili. Do takšne odgo-ditve je prišlo že brž ob uvedbi obrazca 740 v letu 1975: dohodke bi bilo treba po prvotnih navodilih prijaviti najpozneje do 31. marca, nato so rok odložili na 30. april, a zaradi dolge stavke uslužbencev davčnih uradov so ljudje prijavili dohodke lahko še vse do 15. julija...
TRST - Deželno vodstvo sindikalne organizacije CGIL je izdalo včeraj tiskovno sporočilo, v katerem potrjuje svojo zavzetost za uresničitev Četrte televizijske mreže RAI, hkrati pa tudi opozarja na problem slovenskih televizijskih oddaj v deželi Furlaniji-Julijski krajini.
Sindikat ugotavlja, da tako obstoječa zakonodaja kakor ustrezna finančna razpoložljivost že zdaj omogočata uvedbo slovenskih oddaj. V tem pogledu se CGIL sklicuje na svojeCasni sporazum med ministrskim svetom in ustanovo RAI, ki predvideva finančna sredstva za kritje urnih oddajnih stroškov, pa tudi izdatkov za vse zadevne aparature.
Ministrstvo za pošto in telekomunikacije mora zdaj samo še dodeliti ustrezne frekvence, ki so že na razpolago, ne da bi pri tem kakor koli oškodovalo tiste privatne postaje, katerih delovanje je povsem v skladu z »zakonom Mammi«, piše v sporočilu CGIL, ki dodaja, da se RAI sedaj nikakor ne sme skrivati za morebitnimi zamudami pri omenjenem ministrstvu. Uvedba slovenskih televizijskih oddaj bi imela velik politični in kulturni pomen, obenem pa bi omogočila zaposlitev lepega števila ljudi. Vsedržavno vodstvo CGIL bo še naprej odločno podpiralo izvedbo tega naCrta, je še zapisano v tiskovnem sporočilu sindikata.
Cenjeno uredništvo, dr. Rahko Dolhar v svojem pamfletu »Natočimo si Čistega vina ali farsa o TV kanalu 64« objavljenem v Novem listu 29. aprila 1993 »ugotavlja«, da slovenska manjšina v Italiji ne pride do svojih TV oddaj, ker za to namenjen TV kanal uporablja slovensko zamejsko zasebno podjetje Ponteco. To svojo obtožbo utemeljuje z ugotovitvijo, da je bil RAI-u za slovenske oddaje dodeljen isti kanal 64, ki se ga poslužuje Ponteco »za svoje namene«.
Toda, glej šmenta, kriva ni pomota ministrskega urada, ki je ta kanal dodelil Pontecu leta 1992 in ga potrdil tudi v
zadnji dodelitvi frekvenc. Kriv je Ponteco, ki prek tega regularno dodeljenega kanala dvajset let prenaša signal koprske manjšinske televizije in s tem omogoča njeno prisotnost v matičnem prostoru. Zelo poceni zaključek, Ce se išCe zajca v tujem grmu in Ce se hoče natakati motnega vina.
Zakaj na koncu koncev tak napad, ki v konsekvenci škoduje samo začetku slovenskih oddaj na Rai-u v Trstu, ker obrača pozornost in stanje prave rešitve v napačno smer? In zakaj obtoževati ravno Ponteco, ki ne zaradi »svojih zasebnih namenov« -kot to naglaša dr. Dolhar - prenaša legalno na ob-
mejnem območju ne samo signal koprske manjšinske TV, temveC tudi slovenski program Televizije Slovenije-Brez kanalov Ponteca Slovenci v Trstu in Be' neCiji oddaj svoje matim ne TV ne bi mogli spremljati in tudi ne uresničevati svoje povezanosti z matično deželo, kot jo tudi uresničuje italijanska manjšina onstran meje s svojo matico. In povrhu vsega obtožena Ponteco opravlja to vlogo, ki bi jo P° zakonu morala RAb brez kakršnegakoli d®' namega nadomestka!
Odgovorov na tolik0 ZAKAJ ve verjetno sam0 dr. Dolhar, ki si je izmislil svojo farso!
Družba PONTECO
TRST / S PREDAVANJA PROF. GIAN ENRICA RUSCONIJA V ČASNIKARSKEM KROŽKU
Odporništvo kot dižavljanska vojna, ki je rodila demokracijo
Bossijeva Severna liga ni fašistična, je pa nevarnost za obstoj republike - Za naciijo državljanov in spoštovanje deželnih pristojnostii
Drago Gašperlin
TRST - Ce ne bomo veC nacija - Med etnodemok-racijo in evropskim državljanstvom: prof. Gian Enrico Rusconi, ki poučuje politične vede na Univerzi v Turinu, je s predavanjem pod tem naslovom razvil v tržaškem Časnikarskem krožku marsikatero izvirno, a tudi sporno tezo, zaradi Cesar so nastali med njim in drugimi italijanskimi intelektualci pogosti kratki stiki. Z omenjenim naslovom je napisal tudi knjigo, ki je nemalo razdražila Bossijevce in vse, ki bi radi razdelili Italijo v znamenju nekega niti tako ja-
snega federalizma. Prof. Rusconi se je najprej lotil vsenemškega območja in napisal na primer esej o Weimarski republiki, pozneje se je živo vključil v razne pravde med zgodovinarji, nazadnje, z omenjeno knjižico, pa zaoral v problematiko nacij in etničnih skupnosti, kar mu je prineslo, kot rečeno, grmado kritik, zlasti iz vrst levičarskih intelektualcev, ki jih sam v resnici ne Čisla, kot je izrecno poudaril med predavanjem v Trstu. Tudi sicer je obelodanil kakšno tezo, s katero se ne more ravno vsakdo
strinjati, ki pa je nedvomno zanimiva in morda svojevrstna.
Pričnimo z idejo nacije. To mora biti nacija državljanov, ki vodi -kakor je na naše izrecno vprašanje pritrdilno odgovoril - do Evrope ljudstev in v kateri morajo odigrati gotovo pomembno vlogo regije (dežele), vendar ne na »kaznovalen« način... S tem je imel v mislih Severno ligo in njene regionalisticne teze, ki res ne povzdigujejo pojma o enotnosti Italije
ob različnosti oziroma decentralizaciji pristojnosti, ki pa je pri srcu Rusco-niju.
Predavatelj je veliko Časa posvetil ravno Bos-sijevemu gibanju s pripombo, da zna biti sila nevarno za obstoj demokratične države, saj je 60 odstotkov njegovih pripadnikov naklonjenih Milanu kot prestolnici države. Pojem nacija istoveti Rusconi z državljansko zavezo o ohranitvi lojalnosti in vzajemnosti, ki pa bi jo etnocentricem
po Bossijevem vzoru izničil. »MoCno se je zmotila Famiglia cristiana, ko je že z naslovnico skušala primerjati Severno ligo s fašizmom,« je poudaril predavatelj, a pripomnil, da »nima etnocentrizem nie skupnega z nacijo državljanov, Ce zagovarja tako demokracijo, ki naj bo po meri samo enemu delu države in v službi gotovih posameznikov ter interesov.«
Fašizma Rusconi v resnici niti ni obsodil: ko je govoril o odporništvu in ga označil kot državljansko vojno oziroma ustavni patriotizem, ki je po-
stavil podlago za rep® bliko političnih strank'j to obrazložil kot naspr01! dveh različnih koncept® domovine in nacij®'" Zmagala naj ne bi n obe® ^ stran, zmagala da je cija! Profesor pa je tu P® zabil povedati, da je 0 porništvo rodilo dem0 raticen sistem, medte ko bi zmaga fašistov rod1 la diktaturo. Ravno tak in podobne teze pa so vale pri levičarskih ißt® lektualcih upravičen 0 por, Čeprav gre tudi prl^ nati, da so v zadnjih leb® po večini precej Pas®'?. spremljali dogajanja v Ita liji in njenem zaledju.
ITALIJA, FURLANIJA JULIJSKA KRAJINA
Četrtek, 13. maja 1993
pC~	UPRAVE / POPOLNOMA NOVA PRAVILA
INTERVJU / PO DVANAJSTLETNEM DELU NA DE2ELI
Nova zakonodaja za pokrajinski svet
Prekrižamo lahko samo simbol stranke
TRST - V Furlaniji-Julijski krajini bomo v nedeljo, 6. junija izvolili tudi tržaški in goriški Pokrajinski svet. Volitve bodo potekale na osnovi popolnoma nove zakonodaje, ki bo v marsičem korenito spremenila tako dosedanjo sestavo skupSCin, kot tudi naSe volilne navade oziroma miselnost. Zakonodajalec je poskrbel za svojevrsten potres, nova miselnost pa si še težko utira pot med strankami, kot dokazuje npr. dejstvo, da se je na volitvah na Tržaškem predstavilo enajst strank in kar deset kandidatov za Predsednika Pokrajine.
Kakorkoli že, bomo na junijskih volitvah prvič direktno izvo-oi predsednika pokrajinske uprave. S predsednikom bomo že vnaprej izvolili tudi svetovalsko veCi-no. ki ga bo podpirala in hkrati tudi opozicijo. V Trstu bo tako unel predsednik za sabo 14 svetovalcev, opozicija pa 10. Poglejmo sedaj podrobneje sistem izvolitve Predsednika.
Na levem delu glasovnice bo-uio dobili imena kandidatov za to u^ueijo, ob vsakem kandidatu pa simbol stranke (ali strank), ki ga podpirajo, desno pa imena kandi-datov za pokrajinski svet. Vsa duena bodo že natisnjena, saj za Pokrajine ni treba oddajati prefe-renc, ker je svet razdeljen na posamezna okrožja in vsako okrožje jma svojega kandidata. Volilec muko prekriža samo simbol stranke. S tem neposredno pod-Pre kandidata za predsednika ozi-r°ma kandidata za pokrajinski SVet- Zakon za Pokrajino ne pred-videva diferensiranega glasu, ^dtern ko za občinski svet lahko
mileč podpre kandidata za žu-—odda preferenco kandida-
tu druge stranke.
6. junija bomo torej na glasovnici za pokrajinski svet lahko prekrižali samo simbol stranke. Kdor hoCe npr. v Trstu glasovati za predsednika Codego mora obvezno prekrižati ali simbol Zavezništva za Trst, ali DSL, kdor hoCe podpreti Peterlina mora prekrižati simbol Slovenske skupnosti, kdor hoCe Visiolija mora prekrižati znak SKP itd. Kot vidimo, smo torej pred le delno direktno izvolitvijo predsednika pokrajinskega sveta.
Izvoljeni predsednik "potegne” za sabo 60 odstotkov svetovalcev, opoziji pa gre preostalih 40 ostotkov mandatov v skupščini. Sistem izvolitve pokrajinskega sveta je vse prej kot enostaven. V prvem glasovanju je za predsednika izvoljen kandidat, ki prejme absolutno večino glasov. Ce to ne uspe nikomur, bo v nedeljo, 20. junija balotaža med dvema kandidatoma, ki prejmeta v prvem krogu največ glasov. Zmaga tisti, ki prejme največ glasov. Svetovalska mesta se razdelijo po izvolitvi predsednika, a na osnovi izidov prvega kroga. Obstaja namreč možnost, da se ena izmed strank predstavi le na prvih volitvah in se potem ne poveže ne z enim ne z drugim kandidatom za predsednika. V tem primeru Črpa mandate iz opozicijskega "kotla“ 40 odstotkov.
Ce nihče med kandidati 6. junija ne doseže absolutne večine bo 20. junija - kot reCeno - balotaža med dvema kandidatoma. Stranke imajo v tem primeru teden dni Časa, da sklenejo morebitne povezave, ki pa, kot že pojasnjeno, niso po zakonu obvezne. Mehanizem je zapleten, glaso-
vanje pa je manj komplicirano, kot se zdi na prvi pogled. Vsi svetovalski mandati - tako večine, kot opozicije - se delijo po pro-porCnem sistemu.
Parlament je odobril ta zakon z namenom, da bo Italija končno dobila stabilne občinske in pokrajinske uprave. Doslej smo bili vajeni na zakulisna pogajanja, spletke in medstrankarske prepire, tako da je bilo treba za izvolitev županov, odborov in predsednikov pokrajin Čakati veC tednov in tudi mesecev. Mnoge skupščine pa je prevzel komisar še preden so le-te utegnile izvoliti svoje vodstvene organe. Nova volilna zakonodaja odpravlja vse to in daje veC možnosti in moči volil-cem-državljanom, ne da bi pri tem okrnila vlogo strank, ki ostajajo Se dalje - kot predvideva ustava - nosilni stebri političnega življenja v državi.
Predsednik ostaja na svojem mestu Štiri leta, kolikor po novem traja tudi mandat skupščine. Predsednik je nenadomestjiv v smislu, da so za njegovo zamenjavo potrebne nove volitve. Zakon je spremenil tudi pristojnosti predsednika in skupščine. Predsednik si bo po novem lahko izbral sodelavce-odbomike, ki niso nujno pokrajinski svetovalci in bo imel veC pristojnosti kot doslej. Skupščini pa bo priznana večja vloga nadzornika nad delom odbora in tudi oddelkov in madov pokrajinske uprave. Predsednik bo lahko po svoje preuredil pokrajinske urade in tudi imenoval vodje posameznih oddelkov. Volitve bodo 6. junija (samo na nedeljo), morebitna balotaža pa bo na programu dva tedna pozneje. (S.T).
Bratina se umika iz politike »Novi ljudje za nove čase«
»Za Deželo in tudi za našo manjšino je konec nekega obdobja«
Sandor Tence
GORICA - Med deželnimi svetovalci (teh je kar precej), ki ne bodo veC kandidirali, je tudi Goričan Ivan Bratina, ki se po dvanajstletnem delu v deželni skupščini vraCa v profesorski poklic. To, kot nam je sam priznal, bo naredil brez posebnim travm ali pretresov, kot Cisto naravno in normalno potezo politika ter predvsem Človeka, ki se zaveda, da je bil odraz določenega zgodovinskega obdobja, ki je sedaj mimo.
»Novo naj ustvarjajo novi ljudje. Jaz se po tej izkušnji umikam iz političnega in javnega življenja. Za sedaj bom sicer še ohranil funkcijo go-riškega občinskega svetovalca, za koliko Časa še ne vem. NoCem biti veC v ospredju, ker sem svojo vlogo že opravil, oceno o tem, kako sem delal pa prepustim drugim«, nam je dejal Bratina, ki je prepričan, da se je tudi za deželno upravo končalo 30-letno zgodovinsko obdobje, kar najbrž velja tudi za politično življenje slovenske manjšine.
Tudi za Slovence - to se bo zgodilo že na junijskih volitvah - se začenjajo novi Časi, kakšni bodo pa je trenutno nemogoče napovedati.
»Kar se mene tiCe sem bil v deželni svet izvoljen kot elan KRI. Takrat smo bili vsi na nek način otroci zgodovinskega kompromisa. Stvari so se nato spremenile in jaz sem kot deželni svetovalec neposredno doživel te velike spremembe. Iz KRI je nastala Demokratična stranka levice, velik preobrat je doživela italijanska družba, učinki teh velikih sprememb pa prihajajo moCno do izraza tudi med Slovenci«. Z Bratino se, kot rečeno, poslavljajo tudi mnogi njegovi kolegi v skupščini, saj računajo, da bo v novoizvoljenem deželnem svetu kar tri Četrtine popolnoma novih obrazov.
Bratina je bil zelo delaven in vztrajen svetovalec. Videvali smo ga pravzaprav na vseh sejah deželnega sveta, na katerih je večkrat tudi glasno polemiziral s predsednikom deželnega odbora in s posameznimi odborniki. Ko je bilo potrebno, je polemiziral tudi s svojimi strankarskimi somišljeniki, med katerimi je vsekakor užival ugled svetovalca, ki se je vestno pripravil za vsak poseg. Tako v skupščini, kot v svetovalskih komisijah, kjer se pravzaprav oblikujejo zakoni, ki jih
Deželni svetovalec DSL Ivan Bratina
potem svet v glavnem le potrdi. Bratino se mnogi kolegi zato spominjajo kot trdovratnega, a tudi kot korektnega in delovnega svetovalca, ki je večkrat "plaval proti toku“.
Svojo dolgo izkušnjo v deželnem svetu torej zastopnik DSL ocenjuje kot pozitivno in bogato. »Takoj ob prihodu v deželni svet sem se moral soočati z nelahko po-
litično situacijo, v kateri se je znašla KPI. Socialisti in krščanski demokrati so namreč prav v začetku osemdesetih l.et utrdili svojo politično oblast, ki so jo dejansko ohranili vse do danes. Za komuniste so bila to leta ne samo opozicije, ampak tudi izolacije. Ob tem nelahkem objektivnem stanju pa se je zame zaCela tudi popolnoma nova osebna izkušnja, saj
sem se zaCel ukvarjati s popolnoma novimi stvarmi, ki sem jih prej nisem poznal«, nam je še povedal Bratina.
V prvih letih svojega mandata se je ukvarjal s problemi gospodarstva, industrije in trgovine, po volitvah leta 1988 pa je sledil tudi kmetijski politiki deželne uprave. Zadoščenj v prvih letih nisem imel dosti - je poudaril naš sogovornik - ker je odbor preziral vse tvorne predloge, ki so prišli iz opozicijskih vrst. Kot sve-tovaci, prej KPI, nato DSL so vseeno vplivali na nekatere važne usmeritve in izbire Dežele. Bratina izrecno omenja industrijsko politiko, ki jo je odbor dolgo let vodil klien-telamo, tako da so vse izbire temeljile le na razdeljevanju denarja.
»Ko smo skupno z zelenimi poudarjali, da mora tudi naša dežela sprejeti v svoj statut naCelo federalistične ureditve države, nas v vladi ni nihče jemal resno. Sedaj pa skoraj vsi soglašajo, da je federalizem ne samo važen, ampak najbrž tudi potreben. Časi se očitno spreminjajo tudi za našo deželno upravo, zato tudi politiki in upravitelji morajo razumeti, kdaj je njihov Cas in kdaj ga ni veC«, nam je še pritrdil od 6. junija dalje spet samo profesor Bratina.
TRST / PRIZIV SLOVENSKIH OBČANOV
Deželno upravno sodišče ni suspendiralo dekreta o pokrajinskih volitvah
TRST - Deze
Jo sodisce (p
eihngra, stre , Aa Di Scias< 0ahi) je vcera zahtevo, da bi
zah veljavnost
.dan j ega vh Palami v°lilnimi ržaški p okraj ^ Priziv s
Pnsto i »hznjih volit zgodilo, žal i zat niti ne v zdfCe utemeJ
Zakljuc na
ali
utemeljitev jfdepa pa n na cez neka . Priziv je P9a Mahnič
zdn-Nabre'
grudna (Z;
ganila S,
°tdv. Pete
sarju in j zdstrstvu.
!agi dekr J6 M. m;
tnisar Gj za- S ten dt v trž uveljavil leta 195-vda za \ svel far z e 'enkostr °održal Sain dol
rožja (danes to počne vladni komisar v deželi, ki je nasledil glavnemu komisarju za Tržaško ozemlje: ne gre pozabiti, da okrožja drugje po Italiji določa predsednik republike). Povsod po Italiji ima glavno mesto pokrajine pravico do največ polovice svetovalcev (tudi Ce ima večino prebivalstva, kot na primer Rim: 74% prebivalcev in 22 svetovalcev od skupnih 45), pri nas pa je ravno obratno: vseh pet okoliških občin ima 3 svetovalce, ostale (trenutno jih je 21, bilo jih je tudi 27, odvisno od števila prebivalstva) pa ima Trst. Posledice so jasne: kot piSe v prizivu, je tržaški pokrajinski svet dejansko dvojnik občinskega sveta.
Pred štirimi desetletji je odločitev glavnega vladnega komisarja morda izvirala iz tedanjega mednarodnega političnega položaja, hladne vojne, iz dejstva, da je v okoliških občinah večina prebivalstva bila slovenske narodnosti ali pa so v njih bile levičarske uprave. Palamara je volilna okrožja prikrojil v korist Trsta, trdi še priziv, kar je s stališča splošne državne politike morda razumljivo, ne pa opravičljivo, saj pomeni diskriminacijo, ki sloni na etnični in ideološki pripadnosti. Tako poCetje danes nima veC nobenega opravičila in je protiustavno: povsem neutemeljeno namreč vnaša razlike med posameznimi italijanskimi pokrajinami. Prav zato je v prizivu jasno postavljena zahteva, da sodišče raz-
veljavi prefektov dekret z letošnjega leta o razpisu volitev (ta dekret se seveda sklicuje na Palamaro-vega). V primeru, da sodišče dekreta ne razveljavi, pa naj vse akte preda ustavnemu sodiSCu.
V prizivu je obenem postavljena zahteva po začasni prekinitvi veljavnosti prefektovega dekreta in vseh drugih ukrepov, ki so z njim povezani, dokler se pred deželnim upravnim sodiščem ne zaCne obravnava o prizivu samem.
Kot smo dejali, je sodišče vCeraj zavrnilo zahtevo po suspenziji. Razprava je trajala dobre pol ure. Zastopnik državne advokature in odvetnik tržaške Občine sta nastopila izredno ostro in zahtevala, da se zavrne prav vse, kar piše v prizivu: po njunem mnenju je zgrešen državni zakon in ne Palamarov dekret!
Odv. MoCnik je s svoje strani vztrajal, da gre za diskriminacijo, ki je protiustavna, saj daje volil-cem manjših občin tržaške pokrajine drugačno težo, kot jo imajo drugje v Italiji. Leta 1956, je trdil še MoCnik, je Palamarov dekret temeljil na ideoloških in etnicih razlogih v zaščito Trsta in njegovega nacionalističnega dela.
»Obžalujem pa,« je posebej izjavil odv. Močnik, »da nihče od županov manjših občin, niti slovenskih, ni pristopil v podporo priziva. Navsezadnje gre za volilno moc njihovih občanov. Sprašujem se, kako se taki župani lahko predstavijo pred svojimi obCani-volilci.«
INTERVJU / ZELENA LISTA
NOVICE
Wehienfennig: razočaranja, a tudi upanje v spremembe
»KD in PSI si zaslužita opozicijo, zanemarjena narava«
TRST - Med dosedanjimi deželnimi svetovalci, ki jih 6. junija ne bo veC med kandidati, je tudi zeleni Andrea Weh-renfennig, ki zelo dobro obvlada slovenščino, Čeprav je po materi Italijan in po očetu Nemec. Odločitev, da ne bo veC kandidiral, je brez težav sprejel že pred meseci v prepričanju, da se morajo uprave, politika in politiki hitro obnavljati in prenavljati. ZapušCa aktivno politiko (po poklicu je knjižničar), a ne svojo angažiranost na področju varstva in zaščite narave.
»V mojem petletnem delu v deželnem svetu sem žal imel resnično malo zadoščenj. Na lastni koži sem preveril ogromno razdaljo, ki je
med politiki in državljani, za kar nosi v našem primeru odgovornost oblastniški blok KD-PSI, ki je negativno pogojeval celotno delo deželne uprave. Na sreCo je ta blok sedaj že vnaprej poražen,« nam je dejal Wehrenfennig. Človeško gledano pa je imela ta njegova politična izkušnja pozitivno plat, da je v teh petih letih spoznal raznoliko stvarnost, ki mu bi bila drugače tuja oziroma nepoznana.
Wehrenfennig upa, da je Zelena lista vsaj prispevala svoj delež k večji občutljivosti Dežele do zaščite okolja, Čeprav bo treba na tem področju narediti še zelo veliko. Obžaluje dejstvo, da je zakon o naravnih parkih ostal mrtva točka,
kar velja tudi za mnoga ekološka vprašanja. Nie se ni premaknilo tudi pri vprašanju osebja deželne uprave, ki ga nekateri v vseh teh letih niso hoteli na noben naCin rešiti.
Kot navadni državljan si Wehrenfennig toplo želi, da bodo volilci 6. junija konCno potisnili v opozicijo socialiste in krščanske demokrate. To bi koristilo Deželi, a najbrž tudi tema dvema strankama, ki sta dolga leta gospodovalno upravljali Furlanijo-Julijsko krajino. Bodočnost deželnega odbora vidi v novi politični koaliciji, ki bi morala po njegovem prepričanju temeljiti na sodelovanju med Severno ligo, DSL in zelenimi gibanji. (S.T.)
Deželni svetovalec Zelenih Andrea Wehrenfennig
Slovenska skupnost bo tudi v Vidmu predstavola svoje kandidate
VIDEM - Slovenska skupnost bo predstavila svoje kandidatne liste za deželne volitve in spregovorila o pomenu junijskih volitev tudi v Vidmu.
V prostorih Astoria Hotel Italia na trgu XX Set-tembre 24 v Vidmu bomo imeli jutri ob 11. uri srečanje s Časnikarji. Za SSk bodo spregovorili deželni tajnik in nosilec liste Ivo Jevnikar, deželni predsednik Marjan Terpin, sonosilec liste v videmskem okrožju prof. Marino Vertovec, ki nastopa kot neodvisen, kandidat v videmskem okrožju prof. Aleš Lokar, ki predava na videmski univerzi, in drugi.
Knjigo Izbrisana identiteta bodo danes predstavili v Kopru
TRST - V osrednji koprski knjižnici Vilhar bodo drevi ob 19.30 predstavili knjigo - dokument o poitaljanCenju slovenskih in hrvaških priimkih za Časa fašizma. Knjigo, ki jo je napisal Paolo Parovel, bodo predstavili tako v italijanski izdaji (»L’identitä cancellata«) kot v hrvaški (»Izbrisani identitet«), poleg avtorja pa bosta na predstavitvi prisotna predsednik kluba Istra Milan Gregorič in pisatelj in Časnikar Milan Rakovac. Knjiga opisuje prvo »etnično CišCenje«, ki ga je fašizem opravil v Istri in Julijski krajini, ko je spremenil priimke štirim milijonom oseb ter poitanjancil imena 4.000 krajem. Ta umetno ustvarjena imena so na italijanski strani meje žal še danes v rabi.
PISMO TERSARJA PALADINU
SNEMANJE DANES V BOLJUNCU
Ponovno financirati zakon o podpori slovenski manjšini
Kam peljejo naše stezice TV Koper o naši manjšini
TRST - Deželni odbornik za prostorsko načrtovanje Dario Tersar je s posebnim pismom opozoril ministra za deželna vprašanja in zadeve Evropske skupnosti Li-via Paladina, da bodo konec leta zapadli prispevki, ki jih zakon za obmejna območja predvideva v korist kulturnih pobud slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in delovanja italijanske manjšine v Sloveniji in Hrvaški. Zaradi tega deželni predstavnik priporoča ministru, da bi zakon ponovno financirali, kar da obe skupšno-
sti živo pričakujeta. Ob tem Tersar pripominja, da se je omenjeni zakon skliceval na pričakovano odobritev organskega zakona za zaščito slovenske manjšine v Italiji in zakona za posege v korist italijanskega prebivalstva onstran meje. Odobritev teh zakonov, piše odbornik Tersar v pismu ministru Paladi-nu, bi pomenila za Furlanijo - Julijsko krajino važen korak na poti uveljavljanja evropskih naCel sožitja, razvoja in mednarodnega sodelovanja na tem obmejnem področju.
TRST - V okviru razširjenega slovenskega televizijskega sporeda pripravlja TV Koper ta Cas veC oddaj, ki bodo v glavnem posvečene slovenski narodnostni skupnosti v Italiji in ki bodo na sporedu ob sobotah in nedeljah. Ob kabaretnih utrinkih, reportažah, posnetkih iz kulturnega življenja, bo tudi enourna oddaja, ki bo skušala Čimbolj objektivno, večstransko in informativno predstaviti življenje slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V oddaji bodo sodelovali najvidnejši predstavniki manjšine in nje-
nih organizacij.
»Kam peljejo naše stezice...« je oddaja v živo, ob povabljenih gostih pa bo prisotno še občinstvo, ki se bo lahko vključevalo v pogovor. Prvi tak dogodek bo že danes v gledališču France Prešeren v Boljuncu. ZaCetek bo ob 19.30 (vabljeni so vsi, ki jih nastop na TV oziroma obravnavana problematika zanima), zaCetek snemanja pa ob 20. uri. Osrednja tema, ki jo bo uvajal in spodbujal Marij Čuk, bo tokrat vprašanje sredstev množičnega obveščanja, tako nestrankarskega kot strankarskega.
Piimorski dnevnik
Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Fotostavek: ZTT, Trst Tisk: VITA, Videm
Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR
Redakciji: Trst, UL dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, NIA, Slovenska 54, tel. 061-113121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506
Prodajno naroCninska služba
Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Trst in Gorica: Publiest tel. 040-7796611, fax 040-768697 Italija: podružnice SPI Slovenija: Studio Vista - Ljubljana tel. 061-153244 int. 38, fax 061-224943
Cene oglasov
Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 42 mm) 80.000 LIT, finančni in legalni 120.00 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 850 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%
Cena: 1.200 UT - 45 SIT Naročnina za Italijo: letna 315.000 LIT za Slovenijo: mesečna 1.300 SIT, plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373
Registriran na sodišču v Trstu št. 14 z dne 6. 12. 1948 Clan italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG

KRAJEVNE UPRAVE / ZAENKRAT NIC ZDRUŽEVANJA
KGS začasno rešena težav
\/ proučitvi 44 prošenj kmetovalcev
Boris Smoneta
Vodstveni kadri in upravitelji Kraške gorske skupnosti, posredno pa vse prebivalstvo na tržaškem in go-riškem Krasu, si je v teh dneh pošteno oddahnilo. Deželna skupščina je zaključila svojo zakonodajno dejavnost in je bila razpuščena pred skorajšnjimi deželnimi volitvami, ne da bi sprejela tako osporavanega sklepa o preureditvi in teritorialni preobrazbi gorskih skupnosti. Tako je bila vsaj v tej fazi prizaneseno Kraški . gorski skupnosti, kateri so napovedali skorajšnje upravno in politično izumrtje, Ce bi nenaklonjeni deželni krogi izpeljali do kraja nesmiselni in z realnostjo skregani naklep o zreduciranju Kraške gorske skupnosti le na območje devinsko-na-bežinske, zgoniške in repentabrske občine. »Zamrznitvi sklepa prav gotovo ni botrovalo dobrohotno zadržanje zaradi naših upravičenih zahev in pritožb«, trezno presoja predsednik Kraške gorske skupnosti Ivo Sirca, »temveč so za tak razplet bili odločilni volilni in drugačni interesi večinske koali-
cije predvsem v karnijskem okolišu«.
Nevarnost klestenja s tem ni še povsem odpravljena, saj je zloglasni projekt ostal v predalih deželne palače in vse zainteresirane gorske skupnosti upajo, da bo tam obtičal tudi po izvolitvi nove deželne skupščine. Po tej pavzi za premislek naj bi si le utrl pot strpnejši in odgovornejši odnos do potreb teritorija. »Med drugim bo Dežela, ki bo z dodatno decentralizacijo vzvodov oblasti še povečala svojo avtonomijo, pridobila tudi nove inštrumente za prostorsko načrtovanje in razvoj okolja,« ugo-tavja Sirca. »V parlamentu končuje svoj iter ustavni zakon, ki priznava deželam skoraj neomejene pristojnosti pri oblikovanju teritorialnih predstavniških teles in bo torej v zvezi z usodo Kraške gorske skupnosti postalo brezpredmetno sklicevanje na togo apliciranje zakona št. 142 o avtonomiji krajevnih uprav.«
Sicer pa ostaja nez-nemka, kakšna bo politična sestava obnovljene deželne skupščine. »Trdno upam, da bo le
prišlo do preokreta in da bo dežela v duhu evropskega povezovanja sposobna iz-plejati celo vrsto reform, tako da bo Kraška gorska skupnost lahko vendarle postala učinkovita in v sozvočju s potrebami kraške-ga prebivalstva uglašena upravnopoliticna institicija.«
V sklopu KGS uradi in pristojna komisija s polno paro proučujejo 44 prošenj, ki so jih kmečki podjetniki vložili za dodelitev namenskega prispevka. Naloga je vse prej kot lahka in skoraj nehvaležna, saj je le za 900 milijonov lir razpoložljivih sredstev, medtem ko skupna vrednost predloženih naložbenih posegov znaša kar 6 milijard lir.
Zategadelj se pri KGS nagibajo k osvojitvi kriterija, ki je sicer zapopaden v pravilniku razpisa, da bodo po poglobljeni selekciji izbrali in podprli predvsem najzanimivejše projekte kmečkega razvoja in pa prizadevanja mlajših operaterjev, tako da sploh ne pride v poštev »razpršeni poseg« v korist vseh prosilcev prispevka.
KRIZA / V PRIČAKOVANJU POSOJILA
Železarna je še pod vprašajem
Tržaški Lloyd v podobnem položaju
Drago Gašperlin
tega, ker ne gre za kakš-
Danes zjutraj ob 9.15 bo na deželnem odbor-ništvu za industrijo sestanek med pristojnimi upravitelji in predstavniki sindikatov CGIL, CI-SL in UIL o bodočnosti škedenjske železarne. Kot je znano, ima ta pomemben in eden najstarejših industrijskih obratov na Tržaškem zajamčeno proizvodnjo samo še do konca junija. Kaj to pomeni? Ce ne bo računski dvor kmalu pooblastil bančnega sistema za posojilo 34 milijard lir železarni, bo ta naenkrat propadla, to pa bi bila ogromna škoda za krajevno gospodarstvo -tudi in predvsem zaradi
no proslulo tovarno brez prihodnosti, ampak za v resnici zdrav in mednarodno konkurenčen kompleks, kakor izrecno poudarjajo ne le v delavskih, temveč tudi v sindikalnih in siceršnjih gospodarskih krogih, seveda tistih, ki se iskreno zavzemajo za preporod mesta in pokrajine.
»Jutri bi morali dokončno zvedeti, kaj bo s posojilom,« nam je povedal včeraj Riccardo De Vescovi, ki je pri CGIL odgovoren za probleme industrije	in
prevozov,«Ce pa bo odgovor negativen, tedaj bomo prisiljeni poiskati
kakšno drugačno pot za to, da povlečemo železarno iz likvidnostne stiske.« Kakšen spodbuden znak pa vendarle je: na primer okoliščina, da se tako v italijanski notranjščini kakor na tujem posamezni industrijci oziroma naveze resno zanimajo za železarno. Z druge strani pa je komisar Giampaolo de Ferra tudi spričo zdajšnjega ugodnega razvoja proizvodnje napovedal, da bi se moral primanjkljaj obrata konec tega leta skrčiti z 42 na 34 milijard lir in da naj bi ga v prihodnjem letu uravnovesili, leto pozneje pa dosegli celo že prebitek.
O krizi Tržaškega Llo-yda pa nam je Riccardo De Vescovi pojasnil, da bo treba rešiti vprašanje v treh mesecih, drugaCe bo prepozno.
Minister za industrijo Savona se je sicer trdno obvezal za odobritev zakonskega odloka o finančni pomoči družbi z vsemi senatnimi popravki vred, kar naj bi omogočilo skorajšnjo obnovitev pogajanj z zavodom IRI in holdingom Finmare na eni ter z vlado in ministrstvoma za trgovsko mornarico in zaklad na drugi strani, toda nevarnost preži v birokraciji...
Predstavitev programa o privatizaciji ACEGA
Tržaški župan Giulio Staffieri in odbornik za javne industrijske storitve Alessandro Perelli sta orisala tisku program o privatizaciji občinskega podjetja za dobavljanje električnega toka, vode in plina ACEGA. Občinski odbor je po odobritvi zadevne resolucije poveril angleškemu podjetju De-loitte-Touche nalogo, da preveri računsko stanje vsake posamezne dejavnostne veje podjetja v zadnjih treh letih. Na tujce se je Občina obrnila zato, ker je bilo treba zagotoviti popolno razvidnost operacije. Glavni namen privatizacije je ta, da bi čimbolj omejili rast tarif (cen za storitve), obenem pa zboljšali njih kakovost in učinkovitost. Ko bodo Angleži opravili svojo nalogo, se bo Občina posvetovala s sindikati, kako obraniti zaposleno-stno raven v privatiziranem podjetju.
ŠOLSTVO / SOLA LEVSTIK
Na Proseku 20 let celodnevnega pouka
Prihodnjo soboto bodo proslavili lep jubilej nižje srednje šole Frana Levstika
Nižja srednja šola Fran Levstik na Proseku (foto KROMA)
Na Proseku bo prihodnjo soboto, 22. maja, veliko slavje. Nižja srednja šola Fran Levstik bo praznovala 20-letnico uvedbe celodnevnega pouka, obenem pa se bodo domačini spomnili 200-letnice, odkar so daljnega leta 1793 njihovi predniki zahtevali od tedanjih šolskih oblasti slovensko šolo v domačem kraju.
Na šoli, ki je bila prva
-	in doslej tudi edina slovenska nižja srednja šola
-	s celodnevnim poukom, se že od začetka letošnjega šolskega leta pripravljajo na proslavo pomembnega jubileja. Ravnatelj šole prof. Humbert Mamolo si je prevzel zahtevno nalogo za pripravo priložnostne brošure. Ob koncu se je izkazalo, da to sploh ne bo le brošura, paC pa pravcata zajetna knjiga z veC kot 200 stranmi. A o tem posebej kdaj drugič.
Ravnateljstvo šole Frana Levstika je povabilo k sodelovanju na osrednji proslavi ob sedanjih tudi bivše uCence. Odziv je bil razveseljiv, kar priča o tesni povezanosti domačinov s šolo.
V soboto se bo praznik zaCel že v popoldanskih urah, ko bodo na Proseku in Kontovelu izvedli štafetni tek, ob tem pa še košarkarsko in odbojkarsko srečanje.
Slavnostna akademija
bo zveCer v Kulturnem domu Prosek-Kontovel, na kateri bodo sodelovali tako bivši kot sedanji dijaki. Proslava bo imela svoj glasbeni uvod, sledil bo odlomek iz Bevkovega romana Kaplan Martin Čedermac, osrednji dogodek slovesnosti pa bo gotovo dramsko delo Utrinek iz življenja Ivana Nabergoja, ki ga je napisala prof. Bruna Pertot, za oder pa priredila prof. Rudica Požar. Gre za originalni prispevek o likü znanega proseškega političnega predstavnika, ki je presedel kar 35 let v tržaškem občinskem sve-
tu, v katerem se da iz p0' gleda v preteklost pot®' gniti tudi marsikatero a>'
tualno misel.
Slovesnost bo skleD1 zbor bivših dijakov, Id 8a je pripravil ravnatelj Ma molo. Zborovsko petje Je bilo vedno konjiček pt0 seške nižje srednje sole' saj so ga vestno vadn vse mlade generacij® dijakov s Proseka, Konto' vela in iz drugih bližnjih vasi. Prihodnjo soboto se bodo bivši dijaki spet skupno zbrali, da bi za peli pesem v čast šoli, v kateri so dorašcali 10 preživeli marsikatero prijetno urico.
NOVICE
KVESTURA / OBRAČUN
POLITIKA / KRAJEVNE UPRAVE
SEMINAR / V DOLINSKI OBČINI,
Predavanje o priseljevanju v Furianijo-Julijsko krajino
Deželni inštitut za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini prireja danes z začetkom ob 17. uri na svojem sedežu v Vili Primc v Ul. Šalita di Greta 38 v Trstu predavanje na temo: »Imigracija v Furlaniji-Julijski krajini: nekaj razmislekov o pojavu in o njegovih razvojnih trendih v Italiji«. Predaval bo dr. Furio Bednarz, ravnatelj Inštituta za ekonomske in socialne raziskave v Furlaniji-Julijski krajini, uvodno besedo pa bo imel raziskovalec gostujočega inštituta prof. Marco Coslovich.
Predstavitev prevoda Rebulovega romana
V dvorani Igo Gruden v Nabrežini bo jutri z začetkom ob 20.30 predstavitev italijanskega prevoda romana Alojza Rebule V Sibilinem vetru. Predstavitev prireja Krožek 1991 Devin-Nabrežma. Uvodno besedo bo imel Miran Košuta, nekaj odlomkov iz romana pa bosta prebrali Miranda Caha-rija in Patrizia Vascotto.
Predlogi za obnovo starega mesta
Inštitut Gramsci za Furianijo-Julijsko krajino in Odbor za zaščito starega mesta prirejata jutri z začetkom ob 17.30 v dvorani Tržaške trgovinske zbornice v Ul. S. Nicolö 5 v Trstu posvet na temo: Trst med preteklostjo in sedanjostjo: nekaj idej za obnovo starega mesta. Govorih bodo prof. Francesco Indovina z Univerze v Benetkah, prof. Angela Pontrandolfo z Univerze v Salernu, direktorca Od-bomištva za urbanistiko beneške občine dr. Edgar-da Feletti, prof. na Univerzi v Veroni Gino Bandelli in arhitekt Benno Albrecht.
Preventiva proti širjenju mamil
Na tržaški prefekturi bo v ponedeljek, 17. t. m., stekel prvi del seminarja o vzgajanju k zdravemu življenju in o preventivi proti širjenju mamil. Seminar prireja tržaško šolsko skrbništvo. Vodil ga bo prof. Piero Cattaneo z Univerze v Milanu, ki je sicer tudi svetovalec na Ministrstvu za šolstvo. Seminarja se bodo udeležili ravnatelji šol vseh vrst in stopenj v pokrajini ah njihovi namestniki ter predstavniki javnih uprav in ustanov, ki imajo pristojnosti na zdravstvenem področju.
Poulične tatvine
Agenti letečega oddelka tržaške pohcije so v torek prijeti dva mladoletna slovenska državljana, ki sta malo prej v Ul. Fabio Severo napadla dekle v telefonski govorilnici in ji ukradla denarnico. Dekle je takoj obvestila policijo, ki je mlada nepridiprava prijela v Drevoredu XX. septembra.
Prav tako v torek pa je agent železniške pohcije v središču mesta prijel 24-letnega Goričana, ki je malo prej v veleblagovnici Standa utrgal starki torbico. Agent je Goričana zapazil, ko je z ukradeno torbico tekel po pločniku in takoj je razumel, zakaj tako naglo dviga pete.
Po zaslugi policije bistveno zmanjšanje števila kaznivih dejanj
Nova organizacija obrodila sadove Zbežal morilec tržaškega zlatarja
Nabrežinska občina: odstop odbornika PSI
Corigliano ostane občinski svetovalec
Mladino je treba že od mladih nog učiti naj spoštuje naravo
Seminar prireja šolsko skrbništvo v sodelovanju z Občino in Univerzo
Na tržaški kvesturi so nas vCeraj seznanili s spodbudnimi podatki o upadanju protizakonitih dejanj v naši pokrajini, kar gre v dobršni meri pripisati novi organizaciji sil javnega reda, za katero se je zavzel tukajšnji kvestor. V smislu smernic notranjega mini-stisva je osebje, ki je imelo birokratske zadolžitve, premestil v operativni sektor, s Čimer je obenem valoriziral njihovo profesionalnost.
Ojačili so namreC o-sebje letečega oddelka, ustanovili so nov urad za splošno preventivo in kontrolo teritorija, ustanovili so conske izvidnice, poleg tega ima vsak komisariat službo za hitre posege.
Kot smo dejali, so torej večja preventiva in represivno delovanje, večja učinkovitost državne policije, obrodili sadove. Hujših kaznivih dejanj, kot na primer umori, niso zabeležili, izpeljali so veC uspešnih akcij (spomnimo se samo nedavne zaplembe večje količine mamil v Sesljanu).
Skupnih kaznivih dejanj v prvih štirih mesecih (kraje, ropi, prevare, tihotapstvo) so našteli 1910 (lani 2260), od tega 1726 v Trstu (lani 2159). Bistveno se je zmanjšalo število samih kraj: teh je bilo 1068 (lani 1514), in sicer 1002 v samem Trstu (lani 1454). Pri tem so krivce odkrili v 67 primerih in prijavili 86 oseb (lani so odkrili 175 primerov in prijavili 109 oseb). Ropov je bilo 21, vsi pa so bili opravljeni v Trstu (lani je bilo 26 ropov), v desetih primerih
Bronislav Krapinski
so odkrili storilce in prijavili 17 oseb (lani so odkrili 9 primerov in prijavili 14 oseb).
Krivce so odkrili v skupno 647 primerih vseh kaznivih dejanj (lani 685), sodstvu so prijavili 708 oseb (lani 645), od tega 53 mladoletnikov (lani 37). Aretirali so skupno 86 oseb (lani 70).
Omenimo še, da je bilo doslej že 9 samomorv (lani kar 15), poskusov samomora 31 (lani 21).
Na kvestmi so nas tudi seznanili, da je iz zapora v Volterri v Toskani pred nekaj dnevi zbežal 59-letni Poljak Bronislav Knapinski, ki je leta 1978 skupaj z nekim rojakom (slednji je medtem umrl) v našem mestu ubil zlatarja v Ul. Mazzini. Knapinski je po umoru zbežal v Nemčijo, kjer so ga aretirali in leto dni kasneje pripeljali v Italijo, kjer je bil obsojen na dosmrtno jeCo.
Tokrat je Knapinski izkoristil dovoljenje, da lahko zapusti zapor, kamor se ni veC vrnil.
Devinsko-nabrežinska občinska uprava je spet na robu krize in morda tudi celo predčasnih volitev. VCeraj je namreC formalno odstopil socialistični odbornik za proračun in osebje Lorenzo Corigliano, ki pa bo ohranil funkcijo občinskega svetovalca. Njegov odstop, kot nam je sam povedal, je nepreklicen in ga mora župan Vittorino Caldi obvezno sprejeti.
»Prišel sem do spoznanja, da je ta uprava pokazala vso svojo nemoč. V letu in pol nismo naredili nobenih konkretnih upravnih in drugih izbir, a smo v glavnem le životarili. Jaz si vsekakor prevzamem vse svoje odgovornosti. Upam, da bo ta moja odločitev sedaj privedla k prepotrebnemu razCišCenju«. Drugega nam Corigliano ni hotel povedati in bo svoj odstop politično umeteljil na drevišnji seji občinskega vodstva socialistične stranke. Njegov od-stop^ vsekakor ne predstavlja velikega presenečenja. Corigliano je že med nedavno proračunsko razpravo v občinskem svetu jasno in glasno povedal, da je precej nezadovoljen z dosedanjim delom Caldijeve-ga odbora.
Na včerajšnji seji načelnikov skupin je načelnik DSL-KomunistiCne skupine Giorgio Depan-gher predlagal razpustitev občinskega sveta in takojšnje predčasne volitve, ki po novem - kot znano- predvidevajo tudi neposredno izvolitev župana. Depangher je ta svoj predlog utemeljil s političnim prepričanjem,
da sedanji občinski svet ne zastopa veC prebivalstva, nova volilna zakonodaja je že nared in jo je treba zato Cimprej smotrno izkoristiti.
Slovenska skupnost in Krščanska demokracija bosta o stališču Demokratične stranke levice razpravljali na seji svojih občinskih vodstev. De-pangherjevo zahtevo pa so takoj odklonih socialisti, ki nasprotujejo komisarski upravi in so mnenja, da mora župan Caldi še dalje ostati na krmilu devinsko-nabrežinske uprave. Vsi v PSI pa očitno niso tega mnenja. Kot jasno dokazuje včerajšnji odstop občinskega odbornika Corigliana, ki bo najbrž sprožil polemike znotraj socialistične stranke.
Lorenzo Corigliano
Naravovarstvena vzgoja si postopoma utira pot tudi v šole. Problemi okolja so predvsem med mladimi zelo občuteni, zaradi Cesar sedaj iščejo nove metodologije za poučevanje tega novega “predmeta“.
O tem vprašanju je vCeraj tekla razprava v okviru tridnevnega seminarja v boljunškem gledališču Prešeren, katerega se udeležuje okrog 30 vzgojiteljev slovenskih in italijanskih šol. Seminar prireja šolsko skrbništvo v sodelovanju z dolinsko občinsko upravo, Tržaško univerzo ter Laboratorijem znanstvenega ima-ginarija. Včeraj so se stem problemom seznanili osnovnošolci, danes bodo na vrsti srednješolci, jutri pa višješolci. Predavanja
vodita direktor naravoslovnega muzeje Sergi®
Dolce in univerzitetni profesor zemljepisja Lu ciano Lago, ki mladi10 poslušalcem nudita vrsto informacij za korektn0 obnašanje v naravi, sporedu so tudi poročil® posameznih uCiteljev delu, ki so ga v zvezi ® tem vprašanjem dosl®) opravili po šolah in P® programih, ki jih name1® vajo uresničiti v pribo nosti. Po predavanjih se otroci porazdelijo v sK ^ pine, v okviru katerih if menjujejo svoja mnenj in izkušnje.
Ob tem gre podčrtat0
da postaja naravovarstv®
na vzgoja pravi š0^s, predmet, vendar pa D treba še oblikovati najb° J primerne didaktične m® tode.
RAZSTAVA / ODPRLI SO JO VCERAJ POPOLDNE
Miniaturni modeli in starinske zbirateljske poslastice na četrti razstavi Expomodel na Tržaškem velesejmu
V prostorih Trzaškeg^ ■elesejma so vCeraj P° loldne odprli četrto r®^ tavo modelarstva in ateljstva Expomodel. ^ azstavi je na ogled nes J to modelov letal, avt®^ uobilov, ladij, tankov, j®^ Irnic, vlakov, helikoP^ erjev in podmornic, k>s, ih izdelali entuziasti n° datume umetnosti- D eh si lahko obiskoval^ (gledajo tudi vrsto st®1® kih predmetov, med R®, erimi prednjačijo sta ;ramofoni, in gasilski^ rozil, med katerimi izst® )a isotta fraschini iz .929. Razstava bo odpn lo nedelje, 16. maja.
FOLKLORA / V MIELI
SKLAD MITJA ČUK
Zanimiv prikaz obrednih plesov s škarjami iz perujskih Andov
Kakšno vzgojo našemu ohoku
V nabito polni dvorani gledališča Miela je v to-. zvečer zaživel antic-obred ob setvi koruze, 1 )e še vedno živ med s eroselskim prebivalstvom perujskih Andov, etclanska skupina, v ateri sta dva godca in jrije plesalci - Šamani ali anzak - kot se ime-'jiejo, je namreč prikazala del starega obrednega plesa s škarjami - La-s beras, ki spomladi ^Premija odprtje na-akalnih kanalov in po-aganje koruze, zlatega temena matere Zemlje achamame v njena ne-ra. Skupino spremlja P0 Italiji arheolog in an-roPolog Mario Polia, ki sa že dvajset let posveča 6 nografskemu raziskovanju v Peruju. V svojem v°dnem nagovoru je Poudaril, da je za izvajal-ca nastop se vedno obred, kljub odrski po-
~CGtASBA h
Dobra
tehnična
priprava
Trobilne
skupine
-^Luisa Antoni
Koncert, ki se je °dvijal 9. maja v Prosvetnem domu na Opčinah, je občinstvu predstavil Trobilno skupino Godbe iz Ricmanj. Petčlanska skupina ni žal izzvala velikega zanimanja publike. Verjetno je ta odnos posledica splošnega mnenja, da So godbene skupine tnanj profesionalno Pripravljene napran drugim instrumenta-ustom. Trobilna sk-npina pa je na openski glasbeni matineji dokazala, da tudi šo-l®> ki nastajajo v ok-V^rn godb na pihala, lahko dosežejo kvalitetne rezultate. En-samble, pod mentorstvom Flavia Sgubi-na’ je predstavil spo-red, ki je nihal med renesančnimi, ba-roCnimi in sodohni-rn* kompozitorji. Pr-^a skladba na sporedu je bila »Trumpet volontary« angleškega skladatelja Pur-cella. Sledile so »Miniature«, v katerih je še živeči madžarski glasbenik Piidas, sprejel tudi nekatere vzorce pop glasbe. »Turmmu-®lc<< nemškega skladatelja Pezela pa je dokazala smoterno glasbeno snovanje Predvsem v prvem stavku.
V trodelni »Suite oretonne« franco-ikega skladatelja Guigouta in v izvedbi irske melodije »Greensleeves« je Jrobilna skupina dokazala svoje into-nancne zmogljivosti, j^ajbolj gibka točka koncerta so bili Mo-
reyevi »Elisabethan Madrigals«, v katerih trobilci niso bili kos razvijanju po-monskega večglasja, ‘'lasplošno je skupi-tia dokazala dobro tennicno pripravo in Zanimanje za repertoar, ki se ne ome-)uie na zgolj znane godbene skladbe.
stavitvi. Obred izvira še iz dobe inkovskega cesarstva, Čeprav so škarje, ki so jih prinesli španski osvajalci, nadomestila izvirna glasbila. Tudi obredna obleka se navezuje na oblačila, kakršna so v 17. stoletju nosili bikoborci. Dopolnjuje jo krilo, ki je zavezano okoli pasa in ki predstavlja sokolja krila ter na hrbtu stilizirani rep pume. Oblačila so bogata izvezena s simboli raznih živali. Ples spremlja koščena flavta in glasbilo, ki mu pravijo harfa in je prav tako evropskega izvora. Bistveno pa je harmonično ritmično pozvanjanje škarij, s katerimi plesalci med plesom stalno žvenketajo. To so posebne obredne škarje, ki se jih ne smejo dotakniti z golo roko ampak le s posebnimi rokavicami. Rezili predstavljata moško in žensko počelo, ko se zapreta sta simbol združitve med nebom in zemljo, iz katerega se poraja vse, kar živi. Obred, ki smo ga videli v gledališču Miela, izvira iz srednjesevernega dela perujskih Andov. SliCni obredi spremljajo tudi praznovanja ob drugih priložnostih, kot so denimo zimski solsticij, ko se na južni polobli zaCenja poletje, dan mrtvih in poletni solsticij, ko plešejo zlasti ženske - Sa-manke. (-bov-)
Jelka Cvelbar
Predvsem v zadnjih dvajsetih ali petindvajsetih letih je bilo veliko razprav o permisivni in avtoritativni vzgoji. Jeziček na tehtnici pa se je nagibal predvsem k permisivni vzgoji. Kasneje so si izvedenci premislili, ljubezen do otrok namreč ni vselej dovolj, da bi iz majhnega otroka vzgojili do drugih primerno obzirnega sočloveka. Avtoritativno vzgojo so pred leti tako preganjali predvsem zato, ker so izhajali iz stališča, da avtoritativno vzgojo sprejemajo povsod tam, kjer mislijo starši predvsem nase, in želijo, da bi se samo dobro počutili. Iz tega so izvajali misel, da moraš otroku pustiti svobodo in da avtoritativna vzgoja oboka utesnjuje in mu ne dopušča vse prostosti.
Vprašanje pa je, ali bo ta svoboda, ki jo bomo svojim obokom privoščili pri permisivni vzgoji resnično primerno učinkovala in pripravila oboka za svet, v katerem bi moral živeti. Kajti v ljudeh ni le altruizma in naklonjenosti do drugih, paC pa je v vsakem izmed nas tudi primeren kos egoizma, ki nas vodi v to, da skušamo najprej poCeti, kar zadovoljuje nas, in izpolniti lastne želje. Altruizma pa se moramo pravzaprav šele učiti. Starši bi se morali pri zvgoji najprej vprašati, kako naj vzgajam svojega otroka, da bo kasneje, ko bo odraščal in odrasel, varen pred intole-ranco, nasiljem, mamili in iztirjeno spolnostjo. Na to vprašanje bi si morali tudi primerno odgovoriti, ne le zaradi odgovornosti do svojega oboka, marveč zaradi odgovornosti do razvoja celotne družbe, v kateri živimo. Seveda je jasno, da je otrok potreben razumevanja, občutka, da je sprejet in ljubezni. Toda vse to še ni dovolj za tako vzgojo, ki bi mu dala trdno osnovo za prihodnje življenje.
Včasih namreč starši zaradi tega ali
onega vzroka (obok je bil morda hudo bolan; zaradi prezgodnjega rojstva ali kakega drugega vzroka je pobeboval za nekaj Časa posebno nego), ker paC otroku želijo najbolje, mu v vsem in povsem ugodijo. Vedno so z njim, ko on to želi, vedno mu pomagajo... dokler obok ne le želi, paC pa zahteva. V tej fazi poleg tega sploh ne reagba veC na besedo, ki ga vabi, naj vendar ne počne tega ali onega. Starše na neki naCin izziva, Ce že ne izsiljuje in jim greni življenje, kajti prav tako samosvoj (kakor je bil paC navajen biti v imenu svobode) je tudi zunaj doma pri prijateljih in znancih.
Tako zaidejo starši v navidez brezizhodno situacijo, ki jih Čedalje bolj utesnjuje, ker je njihov obok pravzaprav postal njihov tiran. Skoraj da nimajo veC Časa zase. Sčasoma postanejo negotovi in z njimi je negotov njihov obok, Čeprav počenja vse, kar se mu zljubi in vrti starše okrog svojega malega prsta. Taka situacija ni normalna. Tudi starši imajo pravico do kančka svobode in lastnega življenja.
Torej pri vzgoji le prav, da dajemo poleg ljubezni otroku tudi nekaj njemu primernih omejitev. Vedeti mora, kaj sme in Cesar ne sme. Spoznati mora, do kod mu je dovoljena svoboda in kje se zaCenja svoboda drugih, recimo staršev, ker so že najbolj pri roki. Vprašajmo se, do kakšne mere naj bo otrok središče pozornosti v družini ali v večji družbi. Otrok mora namreč spoznati, kjer je njegovo mesto. Tudi ni primerno, da se brez prave podlage tolažimo, da bo otrok odkril, kakor po Čudežu, kaj je prav in kaj ni, kar naenkrat, ko bo velik. Kajti učimo se od malih nog in prej bomo zaceli z učenjem, laže nam bo. Pa ne le nam, tudi našim otrokom.
___________BANI_________
Zapustila nas je Tončka Vidau
Neva Lukes
Danes se bomo še zadnjic poslovili od Tončke Vidau, zavedne Slovenke, neumorne politične in kulturne delavke, zveste bralke našega dnevnika in priljubljene Članice vaške skupnosti od Banov, kamor se je pred tolikimi leti preselila, ko se je poročila z Mariom Vidauom, s katerim sta imela dve hčerki in sina.
Kako opisati življenje in delo dinamične Tončke, ki je vse do zadnjega ostala zvesta svojim idealom, svojemu narodu, vasi, v kateri je preživela najveCji del svojega življenja, vaščanom, ki jim je posredovala svojo delovno zavzetost, svojo ljubezen do domačih navad in badicij in ljubezen do slovenske besede.
Rodila se je sicer v Rojanu, v zavedni družini Kranjec, 16. februarja pred 83 leti, a se je kmalu preselila v Podlonjer. Osnovno šolo je obiskovala pri Sv. Ivanu in se že z mladih nog navdušila za kulturno delo, najprej kot pevka v šolskem zboru in obiskovalka raznih prireditev, nato kot aktivna kulturna delavka, zlasti na dramskem ljubiteljskem področju. Kot številne slovenske družine, je morala tudi Tončkina okusiti grozote fašističnega režima, ki ji je poslal moža v Južno Italijo, medtem ko se je sama preselila spet v Podlonjer, kjer se je, skupno s svojima bratoma Andrejem in Francem Kranjcem pridružila narodnoosvobodilnemu boju kot pogumna in odločna aktivistka.
Nadvse aktivna je ostala tudi v povojnem Času, tako v kulturnih kot političnih organizacijah. V Pod-lonjerju je takoj po osvoboditvi, že prve dni maja prispevala k organizaciji prve povojne veselice. Prav tako je bila že leta 1945 med ustanovitelji podlonjerskega pevskega zbora. To svojo kremenito voljo po kulturnem snovanju je prinesla s sabo tudi v Bane, kjer je takoj postala nepogrešljiva animatorka vsega družbenega dogajanja. Pomagala je spet postaviti na noge prosvetno društvo Gaj in vključila se je v aktivno druž-
Tončka Vidau v ljudski noši
beno napredno politično delo. Ni je bilo kulturne ali politične prireditve, na kateri je ne bi srečali z njej lastnim nasmeškom, pa z njeno veliko voljo, da da svoj prispevek stvari, za katero je bila prepričana, da je prava.
»Sem Slovenka,« je še v zadnjih dneh svojega življenja ponosno povedala zdravnikom, ki so jo imeli v oskrbi v bžaški glavni bolnišnici. 2e bolana je sodelovala pri pripravah na domaCo razstavo "Ondile Cez stari vrh” in malo pred smrtjo je bila še na predstavi našega gledališča.
Takšne, pokončne, zavedne in predane naprednim idealom, ki jih ni nikoli zatajila, pa tudi vedno vedre, nasmejane in živahne se je bomo spominjali vsi, ki smo jo poznali, jo spoštovali in imeli radi.
Draga Tončka. Ne bomo te pozabili. V naših srcih boš živela s svojimi ideali še naprej.
VCERAJ-DANES
Danes, ČETRTEK,
13.	maja 1993
SERVACIJ
Sonce vzide ob 5.36 in zatone ob 20.26 - Dolžina dneva 14.50 - Luna vzide ob 1.40 in zatone ob 12.30.
Jutri, PETEK,
14.	maja 1993 BONIFACIJ
VREME VČERAJ: temperatura zraka 18,6 stopinje, zračni tlak 1010,8 mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 54-odstotna, nebo oblačno, morje skoraj mirno, temperatura morja 13,6 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
RODILI SO SE: Marko Pegan, TomaZ Dell’Anno, Francesco Poropat, Mateo Quiroga, Marisol Castro, Julija Kodrič, Jessica Bo-sdachin.
UMRLI SO: 46-letni Srečko Muscovich, 82-let-na Regina Antonini, 81-letni Renato Bisi, 50-letni Francesco Brazzatti, 85-letni Antonio Ellero, 81-letni Arnaldo Ban, 81-let-na Maria Latini, 94-letna Margherita Molik, 79-letna Rosa Pastore, 38-letni Sergio Tedesco in 58-letni Claudio Tomasi.
I ] LEKARNE
Od ponedeljka, 10., do nedelje, 16. maja 1993
Normalen urnik lekarn: od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30.
Lekarne odprte od 13.00 do 16.00
Šentjakobski trg 1 (tel. 727057), Ul. Commerciale 21 (tel. 421121).
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
Lekarne odprte od 19.30 do 20.30
Senjakobski trg 1, Ul. Commerciale 21, Ul. Gin-nastica 44.
OPČINE - Trg Monte Re 3 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere.
NOČNA SLUŽBA
Lekarna odprta od 20.30 do 8.30
Ul. Ginnastica 44 (tel. 764943).
Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELE VITA
Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012.
OBVESTILO
Naročnike Primorskega dnevnika, ki so se v začetku leta odločili za plačilo letne naročnine v treh obrokih, prosimo, da poravnajo drugi obrok 105.000 lir najkasneje do konca tega meseca.
Dolžni znesek lahko izročite našim raz-našalcem ali položite v blagajno Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici. Pravtako se lahko poslužite tudi okenc pri slovenskih denarnih zavodih na Tržaškem in Goriškem s pologom na tekoči račun PRAE - DZP.
JAVNO TELEVIZIJSKO SNEMANJE POGOVORA O ZAMEJSKEM TISKU OB PRISOTNOSTI OBČINSTVA
Danes, ob 19,45 v gledališču F. Prešeren v Boljuncu
Vabljeni!
V Borštu je te dni slavil svoj 60. rojstni dan
Mirko Hrvatič
Se mnogo zdravih in zadoščenja polnih let ter da bi Se dolgo prepeval v veseli družbi mu Želijo pevci in pevovodja MePZ Slo-venec-Slavec.
Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. tio 13. ure. -tel. 573012.
Zdravstvena dežurna služba
NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure.
Hitra pomoč tel. 118.
Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111.
KINO
ARISTON - Dvorana rezervirana za British film club. Jutri »Magnificat» r. Pupi Avati.
EXCELSIOR -18.00,
20.00,	22.15 »Toys - Gio-cattoli«,r. Barry Levinson, i. Robin Williams.
EXCELSIOR AZZURRA
-	18.00, 20.00, 22.00 »Belle Epoque«, r. Fernando Trueba.
NAZIONALE 1 - 16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Gli occhi del delitto«, i. Andy Garcia, Uma Thurman, John Malkovich.
NAZIONALE 2 -16.00,
18.00,	20.10, 22.15 »Wind
-	piü forte del vento«, r. F. F. Coppola, i. Jennifer Gray.
NAZIONALE 3-16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »Ven-desi miracolo«, i. Steve Martin, Debra Winger.
NAZIONALE 4 - 16.00, 18.05, 20.10, 22.00 »In mezzo scorre il fiume«, r. Robert Redford, i. Craig Sheffer, Brad Pitt.
GRATTACIELO - 17.45, 19.50, 22.00 »Proposta in-decente«, i. Robert Redford, Demi Moore, prepovedan mladini pod 14. letom.
MIGNON - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 «La scorta«, r. Riky Tognazzi, , i. Claudio Amendola, Enrico Lo Verso, Leo Gullotta.
Sommersby«, i. Richard Gere in Jodie Foster.
EDEN - 15.30, 22.10 »II trapanatore del profondo anal«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
CAPITOL - 17.00, 19.00, 20.30, 22.10 »L’armata delle tenebre«, r. Sam Rai-mi.
LUMIERE - 17.30, 21.00 »Malcom X«, r. Spike Lee, i. Denzel Washington. ALCIONE -	17.45,
20.00,	22.10 »Notti selvag-ge» r. Cyril Collaro, i. Cy-ril Collaro in Romane Bohringer.«
RADIO - 15.30, 21.30 »Le succhiatrici erotiche«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom.
^1 PRIREDITVE
Danes, ob 20. uri bosta dr. Gregorič in Dapretto predavala O pripravi za izpit pri uporabi kemikalij v kmetijstvu. Srečanje bo v KD Rovte Kolonkovec, v Ul. Monte Sernio 27.
KULTURNI KROŽEK 1991 vabi jutri, 14. t. m., ob 20.30 v Grudnovo dvorano v Nabrežino na predstavitev romana Alojza Rebule V SIBILNEM VETRU-NEL VENTO BELLA SI-BILLA. Prisoten bo avtor, o njem in o romanu bo spregovoril Miran Košuta,
med predstavitvijo bosta Miranda Caharija in Patri-zia Vascotto prebrali nekaj odlomkov iz romana.
SLOVENSKI KULTURNI KLUB, Ul. Donizetti 3 vabi v soboto, 15. t. m. na predavanje z naslovom NACIZEM - OD PREVZEMA OBLASTI (LETA 1933) DO PONOVNEGA OBUJANJA IDEOLOGIJE. Govoril bo univez. prof. Jože Pirjevec. ZačeteK ob 18.30.
GODBA NA PIHALA IZ RICMANJ vabi na PROMENADNE KONCERTE pihalnih orkestrov v nedeljo, 16. in v nedeljo, 23. t.m., ob 17. uri na trgu v Ricmanjih. Nastopili bodo: v nedeljo, 16. t.m. Banda cittaciina di Buia (Videm) in Pihalni orkester Logatec (Logatec); v nedeljo, 23. t.m. Societä Filarmonica di Bertiolo (Videm) in Pihalni orkester Litostroj (Ljubljana) Vabljeni!
KD IVAN GRBEC - Skedenj priredi v soboto, 15. t.m., ob 20. uri predavanje z diapozitivi »Kanada in Quebec» dr. Damjane Ote. Vabljeni!
SKD TABOR -Openska glasbena srečanja - v nedeljo, 16. t. m., ob 10.30 v Prosvetnem domu na Opčinah bo na sporedu koncert z naslovom MATINEJA Z GLASBO STARIH MOJSTROV. Nastopajo Daniela Brussolo (flavta), Irena Pahor (oboa), Peter Filipčič (čelo) in Riccardo Radi-vo (klavir). Na sporedu Vivaldi, Telemann, Quantz in drugi baročni avtorji.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV TRST prireja v sredo, 19. t. m., ob 16. uri v Gregorčičevi dvorani v Trstu v Ul. sv. Frančiška 20 predavanje z naslovom: KAKO NAJBOLJŠE PREŽIVETI III. STAROSTNO DOBO. Predaval bo prof. B. Pavletič, letošnji dobitnik reda dela. Vljudno vabljeni!
GLASBENA MATICA
TRST - Sola Marij Kogoj prireja v sredo, 19., petek, 21., sredo, 26., petek, 28.maja ter sredo, 2. junija , ob 18. uri ZAKLJUČNE AKADEMIJE svojih gojencev v Muzeju Rivoltella, Ul. Cadorna 26 v Trstu. Lepo vabljeni!
□ OBVESTILA
SK BRDINA organizira drugi kraski Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseska ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
KD KRASKI DOM obvešča, da bo začela delovati posvetovalnica za narodne noše. Prvič bo na razpolago v ponedeljek, 17. t. m., ob 21. uri v Bub-ničevem domu v Repnu. Za podrobne informacije pokličite na tel. št. 327124
SLOVENSKI VISOKOŠOLSKI SKLAD »S. TONČIČ« v Trstu obnavlja letno nagrado »dr.France Tončič», Ki ima namen vzpodbuditi visokošolske pripadnike slovenske narodnostne skupnosti v Italiji k raziskovalnemu in ustvarjalnemu delu. Nagrada je namenjena deser-taciji, ki pomeni obogatitev slovenske kulture, zgodovine ali znanosti in ki je sklenila kandidatov vi-
sokošolski študij v obdobju med junijem 1992 in aprilom 1993. Zainteresirani naj dostavijo izvod svoje študije na'jkasneje do 20. oktobra t.l. v NSK v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20, nakar bo prejeta dela obravnavala komisija, ki jo bo imenoval upravni odbor Sklada. Dobitnik nagrade, ki znaša 2.000.000 lir, bo razglašen februarja prihodnje leto.
AKCIJA TABORNIKOV RMV ob 40-letnici ustanovitve: NAZAJ V TABORNIŠKI RAJ! Prijave do konca junija 1993. Prijavnice so na razpolago pri članih RMV, v Tržaški knjigarni in v Narodni in študijski knjižnici.
IZLETI
Urnik odhoda avtobusov za izlet v Bassano del Grappa z Veselimi godci v soboto, 15. maja:	iz
Boljunca ob 7. uri, iz Boršta ob 7.10, z Opčin ob 7.30 izpred Prosvetnega doma.
SEKCIJA VZPI-ANPI iz Križa prireja v soboto, 22 ter v nedeljo, 23. t. m. izlet v pokrajino Brescia. V soboto bodo izletniki sodelovali na odkritju spomenika v kraju Pratolongo (tukaj je padel rojak Henrik Stefančič), v nedeljo pa bodo obiskali Lumezzane, kjer je padel Križan Josip Verginella. Cena izleta 180.000 lir. Vpisuje Gigi Bogateč (tel. št. 220175).
H ŠOLSKE VESTI
SINDIKAT SLOVENSKE SOLE - Tajništvo Trst -obvešča solnike, da je razpisano delovno mesto ravnatelja na nižjih srednjih šolah s slovenskim učnim jezikom. Za ravnatelja je lahko imenovan kandidat, ki izpolnjuje splošne pogoje, določene z zakonom, in ima: univerzitetno izobrazbo, profesorski stalež in najmanj pet let delovnih izkušenj v vzgoji in izobraževanju.
Kandidati naj vložijo prošnje z dokazili na Deželni šolski urad do 15. t.m. Razpis in morebitna pojasnila dobite na sedežu sindikata - Ul. Carducci 8, tel (040/370301). Urnik: torek - od 11.30 do 13.00, sreda - od 17.00 do 18.30, četrtek - od 9.30 do 11.00 in petek - od 15.30 do 16.30.
E3 ČESTITKE
IGOR ZOBIN praznuje danes svoj 13. rojstni dan. Veliko sreče, zdravja in nadaljnjih uspehov mu želijo mama, oče, sestra Anja in vsi, ki ga imajo radi.
V Križu pri Zuertnih praznuje danes JUSTO okroglih 70. Vse najboljše, predvsem zdravja, mu želijo prijatelji.
Nasa MIRKO in ILEA-NA slavita in praznujeta okrogla leta! Mnogo zdravja in sreče jima voščimo vsi domači.
MALI OGLASI
OSMICO bosta odprla danes Pepi in Boris Sancin v Dolini. Točita belo in črno vino.
OSMICA pri Piščancih. Silvano Ferluga vabi na pokušnjo domače kapljice. Na izbiro nudi malvazijo, sauvignon, rose in refosk. Za prigrizek pa slanino in domače oljke.
OSMICO je odprl Just Škerlj - Salež 44.
KRASKI OVČAR, edina slovenska avtohtona pasma, primeren po značaju tudi za majhne otroke. Mladiče odličnega porekla z rodovnikom prodam. Tel. 226207.
PRODAM sončne grablje znamke tigre na Štiri kolesa. Tel. št. (0481) 882091.
PRODAM motor aprilia tuareg rally 125, letnik 1991 v odličnem stanju za 4.300.000 lir. Tel. St. 213282.
PRODAM prikolico el-nach 3,75 m za 3 osebe + 1, v dobrem stanju. Tel. 228365.
PRODAM avto fiat panda 900, prevoženih 2.700 km. Tel. št. (0481) 882553.
PRODAM polo GL, letnik 1990. Tel. 213750.
ZEMLJIŠČE v Prečniku (kmečko področje E5) prodamo. Tel. št. (040) 200878 po 18. uri.
ORODJARNA išče delavca z izkušnjami v struženju in rezkanju. Tel. v delavnih urah na št. (040) 227034.
DIPLOMIRAN AGRONOMIST z dokončanim DTTZ Žiga Zois išče ustrezno zaposlitev. Tel. 231946.
42-LETNA, razvezana z
odraščajočo hčerko, ljubiteljica narave, želi spoznati primernega življenjskega sopotnika za srečno skupno življenje. Resne ponudbe pošljite na : Trie-ste - Fermo posta centrale - CI 91497949.
KAROSERIJA in avtomehanična delavnica Guštin - Ul. Carsia 45, Opčine išče resnega in izkušenega avtoličarja za takojšnji sprejem v službo. Tel. st. 214522.
PRODAJALKA z dolgoletno prakso nudi pomoč tvrdki ali trgovini za prodajo oblačil ali v katerikoli drugi stroki. Tel. St. 828251.
MEDICINSKA SESTRA
iSCe delo. Zaželjena nega obolelih na domu, varstvo otrok ali pomoč v gospodinjstvu. Tel. št. (003866) 52008.
ZDRAVNIK kupi prostore za ambulanto v središču Trsta, blizu železniške postaje, v višjem nadstropju, tudi zasedeno. Tel. St. 225530.
V PETEK, 6.5., sem izgubila ključe na cesti Pa-driče-Lonjer-Katinara. Najditelj naj telefonira na št. 578042. Čaka ga lepa nagrada.
RIBOGOJNICA AGROITTICA GLINŠČICA iz Boljunca je odprta vsak petek in soboto od 8.30 do 12.30. Na razpolago so prvovrstni majhni kanadski lososi. Tel. št. 228297.
PODARIM tri mucke, stare en mesec. Tel. št. 226324 ob uri obedov.
PRISPEVKI
Za popravilo spomenika padlim v NOB v Ricmanjih darujeta Pierina Kuret 30.000 lir in Anton Kuret 10.000 lir.
Namesto cvetja na grob priljubljene pesnice Ljubke Šorli darujeta Ljuba Smotlak 50.000 lir in Viviana Regali 10.000 lir za Sklad Mitja Cuk.
Namesto cvetja na grob Štefanije Gulič darujeta Katy in Ado 40.000 lir za SD Kontovel.
V	spomin na Maksa Spetiča darujeta Serena in Suadam Kapic 50.000 lir za TFS Stu ledi in 50.000 lir za oš Mara Samsa - Do-mio.
V	spomin na Maksa Spetiča daruje družina Ci-vardi 20.000 lir za TPPZ P. Tomažič.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča daruje družina Donati 20.000 lir za KD Lonjer-Katinara.
Namesto cvetja na grob Stana Korošca darujeta družini Bolčič in BratoS
25.000	lir za KD F. Prešeren in 25.000 lir za Center za rakasta obolenja.
Namesto cvetja na grob Maksa Spetiča darujeta Mirko in Albina Maver
40.000	lir za KD Fran Venturini.
V	spomin na Genio Šušteršič darujejo soletniki
200.000	lir za Vaško skupnost Praprot.
Ob praznovanju vaškega zavetnika, sv. Florjana, daruje verska skupnost
40.000	lir za Zadrugo Ban.
Ob boleči izgubi drage mame izreka iskreno sožalje tov. Ninu Vidau
TPPZ P. Tomažič
Ob smrti drage mame Tončke izreka tov. Ninu iskreno sožalje
SKP Krožek Kras
Ob izgubi drage none Antonije Vidau izreka SKD Grad občuteno sožalje odbornici Kristini Kovačič in ostalim sorodnikom.
Ob izgubi očeta Adriana sočustvujemo s prijateljem Adrianom in ostalimi svojci
Igor, Marta in Tjaša
Pretekli petek so se dijaki z obeh strani meje zbrali v Tolminu na 21. Dijaškem obmejnem srečanju Primor-ske.V okviru srečanja je bil tudi literarni natečaj, nakaterega so se odzvali dijaki z enajstih Sol. Udeleženci so lahko izbirali med tremi zvrstmi: prostem literarnem prispevku v poeziji, prozi ali v obliki dramskega odlomka, lahko so izbrali esej z izzivalnim naslovom Slovenci ne bomo izumrli, ker se bomo prej potujčili, predvidena pa je bila Se oznaka leposlovnega ali neleposlovnega dela.
Prvo nagrado na literarnem natečaju je prejel Antonio Giacomin, dijak 5. B razreda trgovskega zavoda Žiga Zois iz Trsta, ki ga objavljamo skupaj z drugimi prispevki tržaških dijakov.
Žalost
Ivana Ban, 4.r. ped. lic. A.M.Slomšek
Žalost se vsa tiha nehote porodi.
V nas neprestano niha in boli.
Najprej jo izdajo oči. Po njih se vidi, da nas teži,
da ne moremo do ljudi.
Z žalostjo se da živeti, če ni preboleča, saj jo prej ali slej zamenja sreča.
Ko jo hočeš pozabiti, se skrije, pa ti vseeno na dnu srca bije.
Počasi se v solze nabira, in ko je čas, se podre ovira in žalost steče iz nas.
PRVA NAGRADA

Antonio Giacomin, 5.B TTZ 2iga Zois
Budilka te zbudi ob pol sedmih, kakor vsako jutro, in ne zavedaš se tega trenutka, kajti postal je navada v tvojem nepomembnem življenju. Vstane S in čakaS na zajtrk, ki ga sestavljata le črna kava z belim mlekom in sladkor, ki diplomatsko osladi spor med tekočinama. Ni časa za krofe ali podobne jutranje sladkarije. Oranžna podoba avtobusa že teče po drevoredu, ki se vije nedaleč od tvoje hiSe in je del razgleda na nižino reke Osp. Pozdraviš StarSe in stečeS na cesto, ki te bo varno peljala do avtobusne postaje. Ve S dobro, kam vodi, saj si jo prehodil ob vsakem vremenu, ob vsaki uri. Srečuješ ljudi, avtomatično veS, da moraS nekatere pozdraviti v italijanščini, druge pa v slovenščini. Podzavest ti pove, da se za zaspanim pogledom skriva pravi Italijan ali bivši Slovenec, točno veS, kaj si bo mislil, če boS zgrešil jezik. Končno prideS do avtobusne postaje, tu zagledaš slovenske ženice, ki gredo v mesto. Zaradi tablice pisanega avtomobila, ki je pritegnil tvojo pozornost, se zaves, da živiš v Trstu, v etnično zapletenem mestu. Med potovanjem z oranžnim avtobusom iSčeS razloge in dokaze za svojo identiteto. Obnašanje tvojih italijanskih in bivših slovenskih prijateljev ni v skladu s tvojim mišljenjem. Oni zaničujejo ženice z malo častivrednimi opombami o izgovorjavi italijanščine. Zakaj jih imenuješ prijatelje, če zaničujejo nekaj, kar je zelo blizu tebe in njih samih? NočeS odgovora. Uho pa objema zvočne valove žaljivk in psovk, ki osramotijo tvoj nematerialni italijanski del telesa. Kolikokrat si se gledal v ogledalo in se spraSeval, kaj sil Videl si le refrakcijo luči, a si vedel, da izza nje, če
bi hotel, bi se lahko razdelil na dva dela, italijanskega in slovenskega. Ne, ne bi smel misliti tega, kajti mo-, ral bi ostati celota, in to tudi osta-neS, vendar ne veS, katera. In avtobus pelje dalje. GledaS kazalce na uri, njunega minimalnega, a stalnega premikanja se ne zavedaš, in zagledaš izza umazanih stekel črne madeže na zidovih, ki se oblikujejo v žaljive napise. Tvoj italijanski del se Se bolj osramoti in skoraj se prepričaš, da si Slovenec, ko zagledaš fašistične, rasistične ali nepomembne napise. Kot omamljen gledaš nevidno podobo rasizma pred sabo, ko prideS do trga, ki predstavlja tvoj cilj. Zagledaš temnopolte osebe, ki s sprehajajo v novembru z afriškimi Ray Bani, a veS, da je od tistih očal odvisno življenje teh oseb. In spomniš se na slike, na stare slike tega mesta, bivSega kozmopolitskega mesta. Noge vedo, kam morajo iti, in kakor avtom se nenadoma znajdeš v zeleno barvnem avtobusu, ki se odbija od sivine mestnega trga. Po kratkem premiku kazalca na uri avtobus pristane pred stavbo, kjer boS preživel naslednjih Sest ur svojega brezcilnjega življenja. Podzavestno veS, da moraS izstopiti, in tvoje oči začrtajo najkrajšo pot do Šolskih vrat med gnečo ljudi in avtomobilov. PriSel si v razred in pozdraviš soSolce z diplomatskim »čau«, če jih sploh pozdraviš. Pouk se začne. VeS, da nimaS naloge, a se ob profesorjevem retoričnem vprašanju iz da S, pove S, da ti ni uspelo napisati spisa. Zavedaš se, da bodisi ti kakor profesor vesta resnico, da nisi delal nič doma, a igra se nadaljuje in ti nadaljuješ dialog s kakim neumnim vprašanjem v zvezi z nalogo, ki je nisi naredil. Rad bi se pogreznil v
zemljo s svojimi lažmi, a ti ni dovoljeno, zato si izmisliš kako neumnost, le da bi se izmuznil iz tega vročega stanja. Naenkrat se figure na Šahovnici uravnajo. Nekdo je sprožil debato o narodnosti. Nisi gotov svojega položaja, zato molčiš, a kmalu moraS napraviti prvi korak. Spet vprašanje, ki je mučilo tvoje možgane med potovanjem, kaj si? Zdi se, da v tvoji lobanji ne obstaja nič drugega razen vprašanja - kaj si? Slovenski del možganov prevlada in doda pogovoru tvojo misel o narodnosti. RečeS, da si »fifty-fifty«, in srečaS le čudne poglede, ki buljijo vate. V tistem trenutku, se čutiš kakor tisti pljunec pri avtobusni postaji, ki si ga slučajno zagledal zaradi nenavadnega položaja na steni, nad fašističnim napisom. Trenutek mine in zavedaš se, da si storil to, kar si mislil, zato nimaS kaj pripomniti ali se opravičevati. V ozadju pa čujeS sarkastični g/as, ki ponovi tvojo trditev in te skoraj prepriča, da si izjavil največjo kozlarijo, odkar si na tem svetu. VeS, da drugi ne razumejo tvojega položaja, vendar se moraS zavedati, da v tebi sodelujeta v simbiozi dva jezika, dva načina življenja, dve različni kulturi, ki lahko le obogatita tvojo osebo. Zavedaš se, da v tebi belo in črno nimata pomembne vloge, da se razbije zrcalo, v katerem si se razdelil na dva dela, in ostaneS ti, ostaneS celota. Ni važno, kaj si, ampak to, kar čutiš. In ko bo minil dan in bos once zaSlo za morje, ko bo noč pričela neskončni beg pred dnevom, tedaj se boS zavedal, da so narodnost, jezik, barva kože in vse druge razlike nepomembne, in se bos zavedal, koliko je važno tvoje življenje.
Tržaški Kristus
Ivo Krze, 3.C Zn. lic. Fr. Prešeren
Pogled mu zre v tiste običajne, v rute ovite figure, kako vstopajo v mrzli objem cerkvenega marmorja.
Tal se oprijema usedlina omamnega vonja po kadilu. Med eno kolono in drugo si sledijo na zidovih stranskih ladij prizori križevega pota in življenja kakega svetnika: projekcije (sreče in blaženosti) monumentalnega formata, ki v polmraku te plosko-vite arhitekture zakrknejo v sivi neizraznosti. Svetloba, ki pronica skozi zamazana okna glavne ladje, je siva, brez svežine, nema.
NiC življenja ni po klopeh, samo stare kosti se vlečejo po njih v obredni telovadbi: sedi, vstani, poklekni, vstani, sedi, hop, hop, ob mrmranju magičnih formul, ki se končajo z amen v strahu pred smrtjo.
Razplet na križu zre On v to klavrno posnemanje tistega zadnjega obeda pred dva tisoč leti, predno so ga pribili na križ, v zlato, na oltar. Gleda te vodene oCi v okvirih iz nagubane kože, raztresene po klopeh glavne ladje. Stare, slepe oCi, ki Njega, Človeka niso nikoli razumele, videle so le nek idol v prikupni geometrični obliki križa, o katerem pravijo da, Ce ga Častiš, te bo odrešil smrti.
Maša se konca. Stare kosti odstopicajo proti vratom. Pod ruticami že rajajo misli na družabno srečanje po maši, na kavico, na otekle noge. Kristus ne bo zbežal: zaprt je v solidnem ogrodju cerkve, mumificiran pod plastjo zlata. Nobeden ne more zbežati iz takega po-
ložaja. Ni nam treba skrbeti zanj, imamo ga v pesti! Sedaj so na vrsti pomašne aktivnosti.
Ko jo te rutice mahajo iz cerkve k zanimivejšim opravkom, se On zagleda skozi glavna cerkvena vrata, ki so se ravnokar na stežaj odprla. Kadilo izpuhava skozi to odprtino in se razblinja v jasnem jutru. V cerkev zadiha svežina sonca. Mestni zrak, kljub onesnaženosti, osvobajajoče dahne v cerkveno marmornato praznino. Avto zah-rešCi v zmagoslavnem kriku relanosti. Pred njim se razkrije življenje v vseh svojih odtenkih, polno radovednosti, napak, lepote: popolno, kot se ga spominja izpred dveh tisočletij.
V ta Čudoviti zaslon pa plane še nekaj bolj Čudovitega, ki prevzame Križanega s hrepenenjem po tem, da bi skočil iz onega zlatega okvira, da bi šel v resnično življenje oznanjat resnico, kot je to storil pred tolikim Časom. Zagledal je namreC hrupno skupinico mladih, ki v jeansih prihaja cerkvi naproti. Tržaška mladina, iskalka resnice, prihaja k Njemu?
Zlati oklep se raztrešči, prebodene noge se spustijo na marmor in se v eksploziji sreCe napotijo proti mladi skupinici.
Ni jih veC. Hrupni najstniki stopajo na mestni avtobus. Nadaljujejo svoj izlet po progah nesmisla.
Vrata se zapro.
Samoto in tišino znova prepoji vonj po kadilu. Križanega znova oklepajo težka vrata in zidovi cerkve.
Rene
Erika Kraljic, 4. r. ped. l. A.M. Slomšek
Rene je stala nejevolno v kotu tihe sobe. Ravnokar sem hotela vstopiti, a videla sem jo izredno zamišljeno in raje sem počakala pred vrati, da bi je ne motila. Soba je ponavadi svetla, a vendar se mi je zdela tistega dne posebno mračna in odtujena. Pisalni stroj, vhisky in nekaj ogorkov cigaret na tleh. Fotografije na stenah so takrat pridobile grozljivo podobo, Čeprav sem jih vedno oboževala, saj je bila Rene odličen fotograf. V kotu ob oknu je bilo stojalo in na njem pritrjeno platno, ki je ostalo belo že nekaj mesecev.
Ona je Čepela v kotu, zaprta v svojih mislih, sama, daleC od realnosti. Kaj je Rene občutila v tistih trenutkih, ne vem. Njen po-
gled je bil nem in oCi niso imele tiste posebne luči, bile so mrtve, kakor je zgleda-la mrtva njena suha podoba.
Naenkrat je Rene vstala. Stopala je po izbi počasi. Tedaj sem se bala, da me zapazi. Njene bose noge so se odločno dvigale; prižgala si je cigareto in stopila k platnu.
Prišel je trenutek. Neverjetno, sem si mislila. Nihče ni videl Rene pri ustvarjanju; nikoli ni pustila, da bi jo kdo gledal. Zakaj, takrat nisem še razumela, toda vedno sem upoštevala njeno željo. Takrat pa se nisem mogla odreci lastni radovednosti. Ostala sem tam in negibno sledila nepričakovanemu dogodku.
Vzela je barve. Namočila
je CopiC in od daleC upodabljala Čudne figure, ki jih nisem dobro razločevala. Tako je počenjala nekaj Časa, toda naenkrat se je ustavila in njen obraz se je spremenil. Se nikoli je nisem videla take. Oci je imela moCno odprte in polastila se jo je neka posebna sila. Naenkrat je pomočila roke v sveže barve in z velikim nagonom mazala po platnu. Bila je umazana od nog do glave, gibala se je na poseben naCin in njene kretnje so bile skoraj nečloveške. Nato je prijela že na pol pokajeno cigareto in jo z veliko jezo in razburjenjem v sebi pritrdila na platno.
Kar sem doživela, je bilo enkratno. Iz svojega zornega kot nisem videla umet-
niškega izdelka in v tistem trenutku me to sploh ni motilo. Doživela sem redkost. Videla sem Človeka, ki je pvodeal s platnom, kar občuti, kar ga teži. Ali ni to edinstveno? To je prava umetnost, pogovor med umetnikom in platnom, odnos med dvema dimenzijama.
Nikoli nisem povedala Rene, da sem jo takrat opazovala, ker ne bi mi tega najbrž odpustila, toda prav tisto sliko mi je dve leti kasneje podarila kot da bi slutila mojo prisotnost.
Sedaj, ko Rene ni veC toliko let, ker jo je strup pokončal, visi njena umetnina sredi dnevne sobe. Tam visi sedaj del nje, del njenega doživljanja in mogoče tudi smrti.
Slovenci ne bomo izumrli, ker se bomo prej potujčili
Tanja Coua in Valentina Gojca, 5.A TTZ Žiga Zois
Kdo ve, kaj nas Čaka na poti v bodočnost? Morda bo naš jezik izbrisal Cas, morda. In ali nismo mi Slovenci že od nekdaj prodirali skozi Cas z istim dvomom, z istim strahom, z istim vprašanjem v srcu: kdaj nas bo konec, kdaj bomo prenehali biti Slovenci?
Leto za leto, dan za dnem, šepeta skozi špranje kraškega kamenja glas, en sam glas zavesti: »Ostani to, kar si, ostani Slovenec!« In iz druge strani našega sveta se tiho, a vztrajno razliva nevarnost, ki pronica vsepovsod in nas poCasi potaplja. Ta navamost, ta možnost se lepi na naša telesa in prodira v našo dušo. Dan za dnem živi v nas strah, da se bomo iz trenutka v trenutek potujčili in dan za dnem zatrepetamo v tem Čutu nezu-stavljivega propada in neizbežne pogube. Morda pretiravamo.
»Samo milijon nas je...«, pravi Kajuh v svoj poeziji polni zaupanja v človekove moči in polne zavesti ter prepričanja,
da bo jutrišnji dan lepši in boljši. In res nas je malo, malo v primerjavi z vsemi tujci, ki nas obkrožajo. In zdi se nam, da se število »preživelih« vseskozi krci in krci, zato tudi pozorno opazujemo izbire mladih, poslušamo njih jezik in ga čistimo tujk. Slovenski jezik pa ne bo izomrl jutri, Čeprav je nevarnost vseskozi prisotna predvsem na mejah slovenskega sveta, torej med nami, ki smo manjšina v italijanski državi. Tudi v nas je strah pred bodočnostjo, zato se najraje obračamo v preteklost, predvsem v bližjo preteklost. Pred našimi oCmi vihra še ogenj obdobja druge svetovne vojne in medvojnega obdobja tik pred njo, ko se je sovražnik utelesil in zaCel mahati nad našimi glavami. In v nas je še živ občutek dušenja, oCutek, ki ga ima človek, ko mu nekdo postavi roko na usta, zato da mu prepreči izgovoriti misel v svojem jeziku. Jezik nam je zato svet. La tako kot je med nami slovenski jezik še živ, tako
živijo v nas tudi naši običaji in navade. A predvsem tu, med nami, se strah iz dneva v dan uteleša in ravno tako se uteleša znova in znova sovražnik. Italijanski nacionalisti nas kritično presojajo, nas napadajo, Čakajo na naš konec.
In tudi mi sami klonimo. PoCasi. Nevidno. Včasih uporabljamo eno samo tujo besedo, izraz in nato še nam spodrsne. Pogovarjamo se med sabo v tujem jeziku. A vse to je samo trenutek, je opozorilo, je znak, ki nas ponovno prek-liCe v nas same, v svoj jezik, v svojo kulturo. Je znak meje, ki prodira skozi nas in nas bogati. Mi smo ljudje na meji, zato smo tudi drugačni od vseh ostalih in tudi od Slovencev v domovini. Skozi nas prodira nevarnost in iz nas spregovori tudi dan za dnem zavednost, da smo Slovenci in da ne moremo postati kaj drugega. Slovenci bomo zato še vedno ohranili svoj jezik, svojo kulturo in zgodovino.
Sneg. Sneži. Zunaj je vse belo. Tako tiho. Tako mimo. Tako samotna je pokrajina. Strehe so bele. Beli so zvoniki, bele so ceste. Snežinke padajo. Belina radosti. Belina bolesti.
Moje bolesti.
Nebo. Sivo nebo. In pod njim mesto. Sivo mesto, prekrito z belim prtom, kot pripravljeno za svatbo.
Za pogreb.
Ivan se je opiral na zid. Glavo je nagnil nazaj, srepo se je zazrl v strop. Praznina. Oči so ga bolele, v glavi mu je bučalo. Preveč sem spil. Stopil je počasi naprej. Nobenega smisla ni imelo odlašati dalje. Krepkeje je stisnil k sebi aktovko. Kar prijetno mu je bilo v toplem plašču. Korak za korakom je stopal, gazil je po snegu. Upal je. Se vedno je upal. Vsako jutro, ko je vstal, ko je zbral misli in pozabil na večerno pričevanje, je upal. Danes bo bolje, danes bo bolje.
Ivan je potrkal na težka lesena vrata. Založba Sodobna knjiga. Tu bom našel srečo.
»Dober dan, gospodična. Z glavnim urednikom imam zmenek«.
»Samo trenutek, prosim... ste vi gospod Kocjan?«
»Da, gospodična.«
»Torejprosim, kar izvolite!«
Stopil je do vrat. Potrkal. Jih odprl.
»Gospod urednik...«
»Gospod...Kocjan, ne?« Sedite, prosim. S čim vam lahko ustrežem?«
»Gospod urednik, želel bi, da bi prebrali tole. Ze več let pišem take črtice, sedaj...no, saj veste...rad bi katero objavil.«
»Hm, hm.«
S suho kretnjo je vzel urednik Ivanu papirje iz rok, jih prelistal, jih potehtal.
»Kaj samo tole imate?«
»Ne, ne, nikakor ne. Toda ta črtica je najboljša, najlepša... Ko bi vam bila všeč, bi vam prinesel še ostale...«
Urednik ga ni poslušal do konca. Lotil se je branja. Hitro je prebral prvo in drugo stran. Z naglico je goltal
Matejka Grgič, 3. kl. l. Fr. Prešeren
vrstice. Iskal je tisto, tisto... Nenadoma se mu je obraz spačil. Prebledel je. Začel se je tresti in poteze, prej tako uglajene in mirne, so se sedaj naglo spremenile.
»Ttto...nnne...nne, tegga ne mmo-remo obbjaviti...«, skušal se je vsaj nekoliko zbrati. Oprijel se je roba mize, kot da bi klical na pomoč še zadnje svoje moči.
»Gospod urednik...«
»Ven! je dahnil čisto tiho. Ven!« je ponovil glasneje.
»Ven!« je siknil skozi zobe
»Kaj želite, da vam prinesem svoj rokopis, morda...«
»Ne... ne!« Pojdite ven!«, je panično ponavljal urednik.
»Odnesite ven to zadevo...oh, za božjo voljo, ali vas ni strah?«
»Ne, gospod urednik.«
»Pojdite ven!«, je še poslednjikrat zakričal. Ko je Ivan odšel, se je sključil, se prijel za trebuh in za glavo. Nemo je kriknil in iz njega so bruhnile solze, mrzle kot led.
Ivan je odvihral na cesto. Ze zopet. Prav tako kot včeraj, ko je bil pri založbi Delavski tisk. Prav tako kot predvčerajšnjim, ko je bil v uredništvu Kluba mladih intelektualcev, in predpredvčerajšnjim in dan prej tudi! Kako je tu zunaj mrzlo, kakšen hlad se ti ulije po kosteh! Ze zopet, že zopet ta hlad, pa je bilo danes zjutraj tako prijetno! Ze zopet ta strah v njihovih očeh. Le čemu ta strah, ta groza? Le čemu, čemu? Gazil je po snegu. Zakaj? Gazil je po snegu. Kam sed,aj? Gazil je po snegu. Kaj bo z menoj? Gazil je in gazil. Blodil je in blodil. Od daleč je veter prinašal v to mesto mraz in ga s svojo nadčloveško močjo zarival ljudem globoko v kosti. Ivan je pozvonil na druga vtrata. Se tu bom poskusil danes.
»Kaj želiš, otrok?«
»Gospod župnik, nekaj bi imel za naše župnijsko glasilo.«
»Pokaži, pokaži, otrok.«
Izročil mu je sveženj. Vedno z isto kretnjo, ki jo je ponavljal že od pam-tiveka. Župnik ga je vzel, ga poravnal, si nadel očala in začel brati. Dolgo časa je prebiral, se včasih za-
mislil, pogledal skozi okno. S prstom je sledil besedam, stavkom, vrsticam. A naenkrat je roka obstala, kot bi bila iz kamna izklesana. Ni se tresla, le omahovala je, kot bi bil med eno besedo in drugo prepad, kot bi se bala naprej. Da, oh da, bala se je.
»Otrok, pojdi, pojdi z bogom...«, je končno izustil župnik. Skoraj miren je bil, a v vsaki mišici njegovega telesa je bilo zaslutiti napetost, krhkost.
»Hočete, da vam pustim liste...veste«
»Ne,! Ne, ne bo treba... kar pojdi.«
Ivan je izginil za vrati. Župnik se je sesul na stol, nato je zlezel na kolena in molil, molil.
Ti črtica! Kričijo, ko te pogledajo, osupnejo, otrpnejo. Oh, črtica! Le kaj jim praviš, kaj? In zakaj meni prinašaš tako nesrečo? Kdo te je poslal, ti madež na belem papirju? Zakaj se te hočejo vsi znebiti, ko pa si tako lepa! Moja si. Morda si grozna, ko se me tako krčevito oklepaš, a moja si in imam te rad. Morda si strašna, da se te vsi bojijo in trepetajo pred teboj, a vendar si tako kristalno Cista, tako preprosto naivna. Kaj prinašaš ti za sabo, hčerka moje misli, mojega peresa? Ni mi dano, da bi imel otroke, ki bi peli in se razigrano podili med snežnimi možmi. Tebe, zlata moja hčerka, se boji ves svet. Glej: bil sem pri preprostih ljudeh, pa so me nagnali, bil sem pri umetnikih, pa so me spodili. Bil sem pri politikih, ki so se me zbali, in pri župniku, a vsi so me nagnali proč. In to zaradi tebe, hčerkica nesrečna. Kot da si grda, pa sem te lepo oblekel. Ne, nisi grda. Tudi srce imaš dobro. Tvoj obrazek je mil. Ne, ne morem govoriti s tabo kot nežna mati, a sem kot oče še kar razumevajoč, ne?
Kako naj te potolažim? In kako naj potolažiš ti mene, ki sem te dal na svet? In vate zapisal resnico, ki se je vsi bojijo.
Ti moraš ostati, hčerkica, morda ti bo kdo le pogledal v oči. In prebral bo, če bo dovolj pogumen, resnico, ki jo nosiš v sebi: Ljubezni ni.
ŠOLSTVO / PROTI PRIKLJUČITVI UČITELJIŠČA LICEJU
KNJIŽNICA / TRETJE LITERARNO PREDAVANJE
NOVICE
Danes protestna stavka v vseh slovenskih šolah
Izjave SKGZ, Svet. slovenskega kongresa in SSk
Juru Pauk - Marko Marinčič
Vest, da namerava ministrstvo za Šolstvo združiti učiteljišče Simon Gregorčič s klasic-. nim licejem Primož Tru-nnr, je sprožila takojšen oster protest slovenskih dijakov omenjenih Sol, m so že vCeraj stavkali. Zaskrbljenost za usodo slovenskih Sol je izredno Velika. Včeraj se je sestal na izredni seji odbor Sindikata slovenske Sole, ki j6 pod vodstvom prof. Leopol(ja Devetaka sklenil takoj ukrepati. Za danes so oklicali stavko v Vseh Šolah s slovenskim 9cnim jezikom. Učitelji m vzgojitelji v vrtcih in osnovnih šolah in profe-Sorji na nižji srednji se Pouka vzdržijo, ostanejo Pa v Šolah, da zagotovijo Varstvo otrok.
Sindikat je mnenja, da )e na ministrski odlok heba izredno ostro odgovoriti in predvsem pokazati na njegovo neupravičenost in škodo, ki jo Prinaša vsej slovenski mansini v Italiji. Zato so sklenili, da se danes sku-Pai s predstavniki dijakov ob 9. uri v sol-akem centru sestanejo s 'dnevnimi politiki in jih Seznanijo s svojimi teža-varni. Po sestanku se bo delegacija SSS odpravila Oa Sols^Q skrbništvo. Slovenski dijaki pa so 6 VCeraj delili dvojezic-ne letake, na katerih po-2lvajo k stavki proti Združitvi dveh sol, kaj-h»ta proces lahko privede do postopnega ukinjanja slovenskih sol«. Istočasno so dijaki omenjenih šol dali se Uradno izjavo, v kateri Pravijo, da»je povod za združitev le finančna kri-Za v Italiji. Ob tem so Prizadeti predvsem vz-§ojni zavodi, kar je za državo ponižujoče. Izvedba tega sklepa bo privedla do znatne izgube Ua kulturni ravni in bo Prizadela celotno slovensko skupnost v Italiji«.
Boris Lutman nam je Lot predstavnik dijakov Masicnega liceja dej ah» To HUsamo pro-lem naših'dveh šol, am-Pak predvsem problem slovenske manjšine, fko nam bodo sčasoma Ukinili vse slovenske šo-e- Za stavko smo se od-°Cili soglasno, ker nočemo, da bi prišlo do ure-suicitve odloka brez vsakega odpora, kot se je ° že včasih zgodilo! «. ereza Lacapra z uCi-eljiSCa pa je še doda-a:»Nasa šola izgubi s em vse, od tradicije do Ravnateljstva. Postali bi e fie sekcija in kot taki Uesarnostojni. Smo za to,
da ostane vse tako, kot je sedaj«. Ravnateljica učiteljišča Majda Corsi Sfiligoj pa je izrazila izredno zaskrbljenost tudi zaradi tega, ker v vseh dosedanjih načrtih Šolskega skrbništva sploh ni bilo govora o kaki združitvi in še dodala, da bi se z združitvijo obeh Sol naredila strašna Skoda učiteljišču, saj bi se tako uničil eksperimentalni pouk, v katerega je uCno osebje v zadnjih letih vložilo ogromno dela in naporov.
Napoved združitve šol je že odjeknila tudi izven šolskega okolja. SKGZ Gorica je predsinoci v posebni	izjavi
izrazila»resno zaskrbljenost ob sporočilu, da ministrstvo za Šolstvo, v sklopu vsedržavnega racio-nalizacijskega projekta, priključuje pedagoški licej Simon Gregorčič klasični gimn.-liceju Primož Trubar. Ukinitev javne in samostojne izobraževalne institucije ne upošteva manjšinske specifike in siromaši celotno slovensko skupnost v Italiji, zato je absolutno nesprejemljiva. SKGZ Gorica poziva vse strokovne in politične dejavnike in celotno javnost k odločnemu nastopu«.
Enak poziv naSi javno-
šolniki se dogovarjajo o protestnih pobudah (foto SR)
sti in njenim uradnim predstavnikom»k akciji in učinkovitemu odgovo-ru«vsebuje tudi izjava deželnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa,	ki
ugotavlja:»Le takojšen skupen in odločen nastop vseh Slovencev v Italiji bo namreč ustrezno pojasnil oblastem, da so takšne zamisli popolnoma izven duha novega Časa [...]. Očitno bo pot v novo Evropo še dolga in težka, dokler ne bomo prav vsi ustvarili pogoje, da bo vsenarodna enakopravnost resnično zaživela.«
Stranka Slovenske skupnosti v Gorici izraža
prav tako globoko zaskrbljenost in v katki izjavi za tisk ugotavlja, da»je nujno storiti vse za kar najuCinkovitejši nastop manjšinskih predstavnikov pri odgovarjajočih oblasteh.«Deželna SSk pa je proti združitvi dveh goriških šol protestirala z brzojavko Šolski ministrici Rosi Russo Jer-volino. Deželni tajnik Ivo Jevnikar je pri tem poudaril, da gre za šoli povsem različne vrste, bistveno pa je vprašanje, da ima slovenska manjšina pravico do neokrnjenega, celovitega šolskega sistema, zato bi moralo ministrstvo preklicati ukrep o združevanju.
Prodoma analiza Rebulovih romanov
Dr. Aleksander Skaza kritično predstavil teme in značilnosti proze tržaškega pisatelja
Neva Klanjšček
Na tretjem dobro obiskanem predavanju o slovenski književnosti v priredbi knjižnice Damir Feigel je dr. Aleksander Skaza iz ljubljanske filozofske fakultete govoril na temo Romani Alojza Rebule.
Roman je najvišji estetski izraz pripovedne besede; je, po Yoyce-vem mnenju, tehtanje Človeka, njegovih moralnih naCel in vrednot, ne glede na Cas in prostor, v katerih živi. In prav v romanih Seneni ples, V Sibilinem vetru, Zeleno izgnanstvo se je Rebula izkazal kot literarni ustvarjalec, ki oblikuje človeka v vrtincu najrazličnejših kulturnih in zgodovinskih trenutkov, soočenj in protislovij, pri tem pa vedno išče stik s sodobnostjo, tudi ko poteka dogajanje njegovega junaka v zelo oddaljeni preteklosti. Rebula vpleta v svoje romane teme in dogodke, ki jih večkrat Črpa iz zgodovine; svoje bogato znanje zna vključiti v literarne metafore in pripovedi, zato je za njegov ustvarjalni opus značilen izreden intelektuali-zem je pojasnil prof. Skaza. Rebulov intelek-tualizem, eden izmed temeljev, ki kroji njegove romane, je sicer pogoje-
valo prizadevanje, da bi v svojih delih presegel osebno in narodno negotovost in utesnjenost ter se tako posvetil univerzalnim problematikam Človeškega obstoja na svetu.
V vseh svojih delih Rebula vsekakor izhaja iz osebnih doživetij, tudi ko se teme nanašajo na preteklost; avtor namreč vzpostavlja romaneskni soodnos med preteklostjo in sodobnostjo. Osrednji literarni lik v vseh treh romanih je pisatelj-ustvarjalec, ki spreminja svojo podobo v smislu Dantejeve triade, iz pekla v raj, iz pogubljenja v rešitev. Tako Seneni ples kaže še realno situacijo Človeka, ki se ne zapira v Cisto duhovnost, ampak ostaja v vsakdanjem svetu, kjer je Človek živ, problematičen, tostranski. Glavni junak Silvan Kantor pade ob koncu romana v temo, v kristalni človeški brezup; Nemezijan, protagonist romana v Sibilinem vetru, prehodi pot od poganstva do krščanstva in prav odkritje nove vere je zanj rešitev v višjo, boljšo realnost. V Zelenem izgnanstvu pa zaživi z likom Eneje Silvija Piccolominija neka abstraktnost, neživljenj-
SEVERNA ÖETRT / NOVOST
Jutri prvič tržnica na Trgu Catterini
Rajonski svet prireja konec tedna tudi 1. praznik severne mestne če-
Rajonski svet za Pla-^na prireditvenem prosto-cuto in Svetogorsko Četrt ru v Ul. Brolo slikarski pripravlja v soboto in nedeljo vrsto kulturnih, športnih in rekreacijskih prireditev. Se pred tem rajonskim praznikom, ki ga letos prirejajo prvič, pa bo jutri ob 10. uri na Catterinijevem trgu otvoritev tedenske rajonske tržnice, za odprtje katere rse je močno zavzemal prav rajonski svet, Četudi je večji del prebivalcev v bližnjih ulicah temu nasprotoval. Tržnico naj bi oblikovalo nekaj desetin stojnic, sodelovanje na njej pa je omejeno na kramarje iz naSe pokrjaine. Na jutrišnji otvoritvi bo spregovoril prav njihov predsednik v okviru zveze Ascom Alessandro Pitta.
V soboto popoldne bo
ex tempore za uCence in dijake osnovnih in srednjih šol, ki bodo risali značilne vedute na območju rajona, zveCer pa bo ples. Nedeljski program predvideva tekmovanje z gorskimi kolesi, nastop godbe na pihala, podelitev priznanj in nagrad udeležencem slikarskega ex tempore.
Poseben pečat pa bo prazniku dala podelitev nagrade zaslužnemu krajanu. Nagrado bodo izročili športnemu novinarju Mauriziu Calligari-su. Namen prirediteljev je, da bi med prebivalci rajona pospeševali poznavanje in prijateljstvo, kar je bistvenega pomena tudi pri reševanju vsakodnevnih zadev.
SOVODNJE / PROMETNA VZGOJA
Učenci spoznali vse predpise za varnost na cesti
V sodelovanju med občinsko upravo, učitelji, posojilnico v Sovodnjah ter s pomočjo poveljstva mestnih redarjev Gorici, so v prejšnjih dneh v Sovodnjah izpeljali teCaj prometne vzgoje za uCen-ce osnovne šole. UCenci višje stopnje, to je Četrtih in petih razredov, so polagali tudi izpit, najprej v pisni obliki potem pa tudi v obliki praktične preizkušnje. Opravili so jo prejšnjo soboto v centru Lenassi v Gorici, kjer je bila dobrodošla pomoč goriških mestnih redarjev, ki so na igrišCu uredili ulice v malem s križišči, prometnimi znaki in vsem, kar najdemo na mestnih ulicah.
UCence je predvsem o pomenu prometne vzgoje, ki ne pomeni samo
prispevek k varnejši poti v Solo, ampak pomeni tudi osnovo kasnejšega omikanega obnašanja v okolju, poučeval občinski redar g. Damjan Fajt.
Tečaj je bil seveda prikrojen starosti in stopnji dojemanja otrok. Poleg poznavanja osnovnih prometnih znakov in pravil obnašanja pešcev in kolesarjev na cesti so veliko pozornosti namenili tudi drugim aspektom varnosti, n.pr. primerni opremljenosti koles.
V končni preizkušnji se je pomerilo devetnajst uCencev, šestnajst iz Sovodenj in trije z Vrha. Tri, ki so se najbolje odrezali, bodo predvidoma nagradili. V nagradni sklad sta prispevali Občina in Sovodenjska posojilnica.
Ronke: prepir z nožem
Dva ranjena,. tretji aretiran
Karabinjerji so predsinoci v Ronkah aretirali 30-letnega Vittoria Buttignona, ki je med prepirom v nekem baru v Ul. Redipuglia potegnil na dan nož in ranil dve osebi. Ranjena sta bila 31-letni O.Z. iz Ronk, ki so ga zaradi težjega vboda v hrbet pridržali v kirurškem oddelku tržiske bolnice, in 34-letni S.M., ki je dobil le prasko po nosu. Buttignon bo moral odgovarjati zaradi povzročitve telesnih poškodb in zaradi nedovoljene nošnje orožja v javnem prostoru.
XgH / TRADICIONALNA 'SLOVESNOST OBLJUB GORIŠKIH SKAVTOV
Skavti na Jurjevanju sprejeli nove člane
Letos se je skavtom pridružilo 8 novih volčičev in volkuljic ter 22 izvidnikov in vodnic
Dne l. maja so slovenski goriski skavti, elani ^atnejske skavtske orga-ft'zacije, praznovab Jurje-Vanje na vrhu Na ta dan Novinke in novinci oblju-0lJo, da bodo “zvesti Bo-§u in domovini”, da bo-. 0 Pomagali bližnjemu 'n da bodo izpolnjevali skavtske zakone. Starejši skavti pa ob tej priložno-sd obnovijo svoje oblju-
Obred obljub je po-ekal med mašo, ki jo je aroval g. Marjan Markežic. V skavtsko družino je letos vstopilo volčičev in voljkuljic inajmlajsa starostna
veja), za njimi pa še 22 izvidnikov in vodnic (srednja starostna veja). Velja omeniti, da je letos vstopilo v skavtsko organizacijo kar sedem deklet iz Doberdoba, ki sedaj sestavljajo ponovno oživeli vod fazank. Prav tako je po enoletnem premoru spet prisoten dekliški skavtizem v Standrežu z vodom tašCic. Letošnje Jurjevanje na Vrhu se je zaključilo v prijetnem vzdušju s skavtsko paštašu-to in s tabornim ognjem.
Na sliki: skavtska druščina med le-tosnjimm Jurjevanjem na Vrhu
GORICA / ŽUPAN POJASNJUJE
Zakaj dela v Ulici Ascoli trajajo že toliko mesecev
Goriški župan Ermi-nio Tuzzi nam je poslal tiskovno sporočilo, v katerem pojasnuje težave, ki so občinski upravi doslej onemogočile pravočasno izvedbo in zaključek javnih del v ulicah Ascoli, Malta in v Ulici sv. Ivana. Kot je zlasti tamkajšnjim stanovalcem in trgovcem dobro znano, se ta dela vleCejo že v nedogled in to je izzvalo že nemalo ostrih protestov, predvsem s strani trgovcev in obrtnikov, ki so zaradi tega močno oškodovani. Župan Tuzzi v tiskovnem sporočilu poudarja,
da bi se morala dela v teh ulicah konCati najkasneje v dveh mesecih. Nadalje pojasnuje, da so se dela zavlekla dosti dlje, ker mestna uprava ni hotela zapreti za ves promet teh ulic in tudi zapreti vode, plina in niti izključiti električnega toka, ker bi s tem povzročili Se večjo škodo prebivalcem, trgovcem ter obrtnikom. Tako bodo ulice ostale še nekaj Časa razkopane, ker, kot navaja Tuzzi, občinska uprava tudi nima na voljo številnejše delovne sile, ki bi dela lahko pospešila.
dr, Aleksander Skaza
skost, duhovnost, ki odraža pravzapav odmikanje pisatelja od sodobnosti ter vzpostavlja vrednostno distanco, ki absolutizira vrednote iz preteklosti, izniči pa vsako vrednoto sedanjosti. Prav zato je zeleno, prostovoljno izgnanstvo dobro, pozitivno izgnanstvo v celost narave in duha, umik iz sodobnosti, ki se odkrije necelostna, tuja, je pojasnil dr. Skaza.
V vseh Rebulovih romanih je številno odmevov iz literature, iz filozofske in religiozne klasike, je Se poudaril dr. Skaza v svojem prodornem in svojevrstnem predavanju.
_____________KINO
GORICA
VITTORIA Gorica ki-nema: 20.45 »Kafka«. Rež. S. Soderbergh, igrata J. Irons in T. Russell.
CORSO 18.00-20.00-22.15 »Proposta inde-cente«. Prepovedan mladini pod 14. letom.
VERDI 20.00-22.00 »Singles, 1’ amore e un gioco«.
TR2JC
COMUNALE Ni predstave.
EXCELSIOR 17.30-22.00 »Pornoprestazioni di infermiere disposte a tutto«. Prepovedan mladini pod 18. letom.
J PRIREDITVE
SKRD JADRO priredi nocoj ob 20.30 srečanje s prof. Katjo Kalc iz Trsta. Prikazala bo barvne diapozitive s popotovanja po Islandiji. Srečanje bo na društvenem sedežu v Romjanu.
□ OBVESTILA
KD OTON ZUPANČIČ
organizira “2. BEACH VOLLEY“ za ženske in moške ekipe, na plošči K.D. “A. Budal” v Standrežu. Vpisovanje do 18. maja 93 na tel. 521053 (Tanja) in 21841 (Erika).
UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA IN CGIL obveščajo, da bo zbiranje podatkov za izpolnitev davCne prijave 740 v Četrtek, 13., in v ponedeljek, 17. t.m., od 16. do 18. ure, na sedežu društva Jezero v Doberdobu.
TABORNIKI RMV -
Nazaj v taborniški raj 93 - sporočajo, da je rok za prijave podaljšan do konca junija. Prijavnice so na razpolago v ulici Malta, v knjižnici D. Feigel ter pri elanih.
ZDRUŽENJE ŠPORTNIH RIBIČEV VIPAVA organizira v nedeljo, 16. t.m., morski ribolov s Čolnom. Prijave in infor-
Soderberghov Kafka nocoj v kinu Vittoria
Filmska sezona Gorica kinema, ki jo prireja Ki-noatelje, predstavlja nocoj ob 20.45 v kinu Viotto-ria film “Kafka” režiserja Stevena Soderbergha. Praga, 1919: mladi Kafka bi rad pisal, sicer pa je uradnik. Nenadoma se zaradi skrivnostnega izginotja sodelavca znajde v središču nepojasnljivih in nepričakovanih dogodkov, ki postanejo vedno bolj zapletena in temačna kriminalka. Vtisi, ki jih ob tej priložnosti doživi, se bodo prenesli tudi v njegova dela. V glavnih vlogah filma nastopata Je-remy Irons in Theresa Russell.
Jutri na gradu praznik policije
Jutri bodo po vsej državi obeležili Praznik pripadnikov policijskega zbora. Slovesnost bo tokrat pri nas potekala precej drugaCe kor v prejšnjih letih.
V	Gorici bo uradno praznovanje namreč prvič izven vojašnice, kamor je bil dostop vsekakor omejen. Priredili jo bodo ob 10.30 na ploščadi Se-ghizzi na gradu, udeleži pa se je lahko vsakdo. Kvestor dr. Davini prosi za razumevanje, Ce bo zaradi slovesnosti nekaj težav in omejitev v prometu, občane pa vabi na srečanje, ki naj bi potrdilo povezanost med policijo in prebivalstvom
Predstavitev kandidatov SSk
Slovenska skupnost bo predstavila danes zvečer ob 19. uri v konferenčni dvorani hotela “Palace” v Gorici svoje kandidate za bližnje deželne in pokrajinske volitve. Nosilec liste Slovenske skupnosti za deželne volitve je v goriškem okrožju Ivo Jevnikar, za pokrajinske volitve pa Damijan Terpin, ki kandidira na mesto predsednika Pokrajine.
V	Tržiču oproščen trgovec obtožen kraje elektrike Enelu
Na preturi so včeraj oprostili 53-letnega tržiskega trgovca z lesom in bivšega predsednika zveze ASCOM Pierbruna Rossoja, ki je bil obtožen poskusa goljufije na škodo družbe ENEL. Rosso naj bi v svojem podjetju naravnal števce za nezakonito črpanje večje količine električne energije. Pre-tor ga je oprostil, ker da ni zagrešil kaznivega dejanja.
Ukradel je osebno izkaznico
Policija je predsinoci v Gorici aretirala 33-letnega hrvaškega državljana Anteja PavCiCa. Mož se je malo pred tem zadrževal v baru na vogalu Verdijevega korza in Ul. sv. Klare, pred odhodom pa je lastniku izmaknil osebno izkaznico, ki je bila zraven blagajne. Lastnik se je kraje dokumenta zavedal že kmalu in poklical policijo, ki je izsledila PavCiCa. Poleg kraje bo moral odgovarjati še zaradi drugega prekska: proti njemu je namreč že bil izdan odlok o izgonu, ki pa ga Hrvat ni spoštoval.
OBVESTILO IZLETNIKOM
Cenjene bralce, ki so se prijavili za izlet v Umbrijo, prosimo, da poravnajo zadnji obrok vpisnine v ponedeljek, 17. t. m., na upravi našega dnevnika v Drevoredu XXIV maja I - Gorica, in sicer samo zjutraj, od 9. do 12. ure.
macije do jutri, 14. t.m., na sedežu društva v gostilni Rubijski grad v Sovodnjah.
DRUŠTVO SLOVENSKIH UPOKOJENCEV
obveSCa elane, da dobijo vse informacije za 12-dnevno bivanje v zdravilišču Dobrna od 15. do 27. junija letos ob sredah na sedežu društva med 10. in 11. uro.
OBČINA DOBERDOB je razpisala javni natečaj na podlagi naslovov in izpitov za eno mesto uradnika, 5. stopnje po funkcionalni lestvici predvideni z DPR 333/90. Med pogoji se zahteva pisno in ustno znanje slovenščine. Rok za predložitev prošenj zapade 16. maja letos. Podrobnejše informacije nudijo interesentom na občini.
SINDIKAT UPOKOJENCEV CGEL - sekcija v Doberdobu prireja od 16. do 19. junija izlet v Cin-queterre in San Marino. Vpisovanje do 15. maja 1993 pri Mili (tel. 78072).
OBČINA DOBERDOB
namerava pogodbeno poveriti nalogo sprejema davčnih prijav 1993 ter prijav ICI. Interesenti lahko predložijo prošnjo na prostem papirju na občini do 10. ure 17.5.93. Obvezno mora biti priložena overovljena kopija višješolske diplome, v prošnji pa je ovezna izjava o znanju slovenščine.
SKUPNOST ARCO-BALENO obveSCa, da deluje na sedežu v Ul. sv. Mihaela 38, tel. 22012 šiviljska delavnica, ki je na voljo strankam vsak ponedeljek, sredo in petek od 15. do 17. ure.
C 3 LEKARNE
DEŽURNA LEKARNA
V	GORICI
AL GIARDINO (Baldi-ni), Korzo Verdi 57, tel. 531879
DEŽURNA LEKARNA
V	TRŽIČU
ALLA SALUTE (Fa-bris), Ul. Cosulich 117, tel. 711315
POGREBI
Danes v Gorici ob 11. uri Ivan Figelj iz mrliške veže sploSne bolnišnice v cerkev in na pokoplaiSCe v Pevmi.
Draga Nežka, s tabo želimo deliti ta trenutek tišine in bolesti. Tebi, mami in bratcu izražamo najgloblje sočustvovanje.
UCenci in učitelji OS
Josip Abram v Pevmi
Sožalju se pridružuje Se gospa ravnateljica.
SZ Dom izreka globoko sožalje svoji rit-micarki Nežki in družini ob prerani izgubi očeta in moža Ivana Figlja.
Člani PD Nas prapor izrekajo iskreno sožalje Majdi, Nežki in Mateju ob prerani izgubi moža in oCeta Ivana.
NOVICE
STRASBOURG / GLASOVANJE O SPREJEMU SLOVENIJE
Srečanje zunanjih ministrov ES in zalivskih držav
BRUSELJ - Zunanji ministri ES in zalivskih dr-Zav na pogovorih o sodelovanju v torek niso dosegli soglasja o uvedbi davka na energijo, ki ga želi ES uvesti zato, da bi zmanjšala onesnaženost z ogljikovim dioksidom v Evropi, kar naj bi povzročilo zmanjšanje porabe nafte, ki je glavni izvozni artikel zalivskih držav. Te so mnenja, da so davki že zdaj previsoki, njihovo zvišanje pa bi resno ogrozilo mednarodno trgovanje in odnose z ES. (STA, APP)
Napad na rusko oporišče v Gruziji
TBILISI - V torkovem napadu na rusko vojaško oporišče v Kitajsi na zahodu Gruzije je bilo ubitih šest uporniških Gruzincev. Na kraj nesreče je odpotoval predsednik Sevamadze, ki provokacijo obžaluje in meni, da gre za poskus vnašanja spora med Rusijo in Gruzijo še pred njegovim petkovim srečanjem z ruskim predsednikom Borisom Jelcinom. V. Gruziji je še vedno blizu 20.000 pripadnikov ruske vojske, ki naj bi se umaknile do leta 1995. (Reuter)
Ruski veto na resolucijo o Cipru
NEW YORK - Ruski veleposlanik v ZN je po devetih letih v VS dal veto na resolucijo, ki finančno zavezuje države članice ZN v misiji Unficyp na Cipru, ki traja že od leta 1964. Osnutek resolucije, ki ga je predložila Velika Britanija, obvezuje Rusijo, da za misijo nameni 1,9 milijona dolarjev. Rusija je zadnjič dala veto v VS februarja 1984, ko je delegacija nekdanje SZ blokirala francoski predlog o napotitvi modrih čelad v Libanon. (Reuter)
Napad na afganistansko prestolnico
KABUL - Prebivalce afganistanskega glavnega mesta je v sredo zjutraj prebudilo kar 300 eksplozij. Uporniki, ki napadajo v hribih jugozahodno od Kabula, so z obstreljevanjem nadaljevali ves dan. Po neuradnih podatkih je umrlo 15 ljudi, več kot 200 pa je ranjenih. Iz Kabula, ki je še lanskega aprila Stelo 1,5 milijona prebivalcev, je zbežala že tretjina ljudi. (Reuter)
Stavkovni val zajel vso Nemčijo
HAMBURG, BERLIN - Več deset tisoč članov sindikatov je v sredo z opozorilno stavko in demonstracijami v vzhodnem in zahodnem delu Nemčije protestiralo proti tarifni politiki delodajalcev kovinsko-predelovalne industrije. V Wolfsburgu je 20 tisoč delavcev tovarne avtomobilov v znamenje protesta začasno ustavilo stroje. Stavke z izrazi solidarnosti so potekale tudi v zahodni Nemčiji. (STA, DPA)
Naj vstopi!
\/ razpravi v Parlamentarni skupščini Sveta Evrope na Slovenijo ni padla senca dvoma
Ana Kovač / Strasbourg
STRASBOURG - Sprejem Slovenije v Svet Evrope je zgodovinski dogodek, ki so mu čustveno obarvani govori poslancev skupščine Sveta Evrope pridali še nadih velike družine, ki medse sprejema novega, dobrodošlega člana. Najprej so se zvrstila poročila treh poslancev: Francoza Bau-mla, Madžara Hörcsika in Francoza Seitlingerja.
Baumel, ki deluje v odboru za politične zadeve, je dejal, da je Slovenija v izredno kratkem času razvila vse lastnosti normalne demokracije. »V tem času je tudi povsem
normalno vrgla vlado, ki jo je, spet povsem v skladu z demokratičnimi načeli, zamenjala nova,« je s kančkom humorja poročal Baumel. Slovensko gospodarstvo je opisal kot ekonomijo, ki se je vedno nagibala bolj k zahodu kot vzhodu ali jugu.
Mardžar Hörcsik, poročevalec odbora za pravna vprašanja in človekove pravice, je svoj govor začel z besedami: »Ko del nekdanje Jugoslavije postane polnopraven član Sveta Evrope, je to zgodo-
vinski dogodek za vse nas.«
Tretji poročevalec, Sei-tlinger, član odbora za odnose z državami nečlanicami Sveta Evrope, je dejal, da se je Slovenija spretno izognila konfliktom, ki so dežele, od Slovenije oddaljene le nekaj kilometrov, pahnili v tako kruto vojno.
Kot prvi v vrsti razpra-vljalcev se je oglasil avstrijski poslanec König, ki je navzoče opozoril, da je bila Slovenija prva žrtev agresije srbskih generalov
in njihove politike. Kljub temu, je dejal König, se je Slovenija pogajala z Beogradom, vendar brez uspeha.
Italijanski poslanec Foschi se je lotil problema italijanske manjšine. Priznal je, da je italijanska manjšina v Sloveniji priznana in spoštovana, da pa bi ji morali odpreti tudi možnosti gospodarskih pobud. Narahlo se je dotaknil tudi repatriacije, vendar je hkrati izrazil prepričanje, da bodo te težave skupaj rešile Slovenija, Hrvaška in Italija.
Švicar Miihleman je izrazil svoje občudovanje, da si je Slovenija tako hitro utrla pot v tržno ekonomijo. Svet Evrope je opisal kot silo duha, in ne oborožene moči, kakršna je Nato, niti denarja, s katerim razpolaga Evropska skupnost v Bruslju.
Sir Dudley Smith, član evropskih demokratov, je Slovenijo opisal kot prvo državo, ki je srečno ušla iz umetne tvorbe, imenovane Jugoslavija. »Slovenija je majhna, a resonan-tna država, ki bo postala pomemben član evropske družine,« je dejal.
Avstrijski poslanec Probst je izluščil motiv Slovenije za odcepitev kot Zeljo, da bi lahko sami obirali sadove svoje žetve. Spregovoril je tudi o nemško govoreči manjšini, ki je razpršena po
Sloveniji in si želi, da bi se z njo pogovarjali kot s priznano manjšino. »Slovenija ne potrebuje pomoči, temveč zanesljive sosede in dobre gospodarske partnerje,« je dejal in poudaril, da je potrebno Slovenijo opomniti, da je zdaj na lastnih nogah in da mora sama reševati svoje težave.
V skupščini sveta Evrope na koncu diskusije za mnenje povprašajo Se predsednike strokovnih odborov. Lord Kirk-hill, predsednik odbora za pravne zadeve in človekove pravice je zavrnil italijanskega in avstrijskega poslanca in poudaril, da so to majhni problemi, ki jih bodo rešili dobra
volja in skupni dogovori prizadetih strani.
Francoski poslanec Baumel je na koncu dodal» da ima sprejem Slovenijo v Svet Evrope na predvečer zahtevne diskusije o Bosni tudi veliko simbolno noto. Potem so se pO" slanci enoglasno izreku za sprejem Slovenije v Svet Evrope.
Zlobec, Pahor in Rigelnik pred evropskimi poslanci (Foto: Tomi Lombar / TRIO)

P I S M O IZ LONDONA
Najbolj nepriljubljena vlada v vsej zgodovini
Aua Kosak
LONDON - »Ena najve-čjih politikovih sposobnosti je, da ve, kdaj mora popustiti. Strategijo oziroma smer vodenja je mogoče spremeniti zlepa in neopazno ali pa s predrzno odkritostjo. In če so spremembe potrebne, je s politično umetnostjo treba najti najboljšo in najmanj škodljivo pot, tudi ce ta pot prizadene kakšno ugledno osebo. John Major pa je po vsem videzu tej skrivnostni umetnosti vodenja posvetil vse premalo pozornosti. Privolil je že v toliko vsiljenih obratov, da zdaj trmasto odklanja spremembo smeri, ta kombinacija dogodkov in značaja pa ga lahko pogubi.« Tako v zbom s številnimi drugimi britanskimi časopisi svari v najnovejšem komentarju dnevnik The Times. To pa je tudi le eden od množice nasvetov, ki jih britanski komentatorji »zlivajo« na vlado, po velikem porazu konservativne in s tem vladajoče stranke na nadomestnih in lokalnih volitvah prejšnji teden.
Kritika leti predvsem na premiera Majorja, ki zaenkrat vsaj javno zavrača zahteve po spremembah. Komentatorji menijo, da tako ravna tudi zato, ker noče pokazati, da ga lahko tisk ali nekateri prestrašeni poslanci lastne stranke prisilijo k ukrepanju. Toda tudi konservativni tisk je neprizanesljiv in ga opozarja, da je laže zametavati novinarje kot pa volilce. Prav volilci so očitno in nedvomno sporočili, da je sedanja vlada najbolj nepriljubljena od vseh britanskih vlad po drugi svetovni vojni. Prejšnji četrtek so v Newburyju, kjer je konservativna stranka držala poslansko mesto z 12.000 glasovi večine, volilci na nadomestnih volitvah izredno odločno zaupali to mesto liberalnim
demokratom, in to kar z 20.000 glasovi večine, kar je rekorden, več kot 28-od-stotni premnik. Poleg tega pa so na lokalnih volitvah konservatovci izgubili večino v 15 okrajnih svetih. Tako so obdržali večino le v enem svetu, kar je najslabši rezultat v zadnjih dvajsetih letih. In da je mera polna, tudi najnovejša javnomnenjska raziskava (Gallup) sporoča, da 81 odstotkov vprašanih vladi ne zaupa več.
Komentator William Rees-Mogg našteva celo vrsto premierovih pomanjkljivosti in zatrjuje, da Major po naravi ni voditelj, ni govornik in ima
tudi slab ministrstki svet, pri čemer je vse ministre v tem svetu izbral sam. Poleg tega mu manjka samozavesti, nima smisla za strategijo in celo v odnosu do ES se ne zavzema za nobeno veliko stvar, ampak se celo pretvarja, da sporazum iz Maastrichta ni sporazum za federalno zvezo. Zato se z mnogimi drugimi sprašuje, ali vlada lahko obnovi zaupanje pri volilcih pod Johnom Majorjem, ne da bi spremenila politiko. William Rees Mogg tudi opominja, da je v politiki tako kot v zakonu: izgubljeno zaupanje je redkokdaj mogoče obnoviti.
In medtem ko Številni pristaši konservativne stranke ocenjujejo premiera Majorja kot »slabotnega, suhoparnega, neodločnega in nesposobnega« voditelja, se vrača prijaznejši spomin na nekdanjo premierko Thacherjevo, za katero si vse številnejši volilci želijo, da bi se vrnila. Čeprav so ji prej očitali, da je oblastna, nespravljiva in prevzetna, si mnogi zdaj želijo, da bi jih njena trdna roka spet vodila.
Morda po naključju, morda tudi ne, pa dnevnik The Times prav te dni v nadaljevanjih objavlja izvlečke iz spominov sira Ronalda Millarja (knjiga z naslovom Pogled izza kulis je pravkar izšla), ki je pisal govore Margareth Thatcher, ko je bila premierka. Izvlečki, napovedani kot »intimna pripoved člana notranjega kroga Margareth Thatcher« pa osebnost nekdanje premierke odkrivajo z veliko naklonjenostjo in opisujejo tudi nežno stran železne gospe in njeno sočutje do ljudi v nesreči ter pripravljenost, da jim pomaga. To pa je tista stran njene osebnosti, ki je javnost v času njenega vladanja ni dovolj poznala ah hotela poznati. Sir Millar jo zdaj predstavlja z njeno železno voljo, sposobnostjo trezne presoje in možate odločnosti, ki je ni odvračala od začrtane poti. Opisuje jo kot odločno voditeljico z vizijo, ki pa je vsakokrat, ko je bilo treba, uporabila tudi svoj ženski šarm.
Res je, da je to izpoved prijatelja, objavljena pa prav v času, kot da bi hotela poudarjati očitno nasprotje med dvema voditeljema z opominom kon-servartivni stranki (in vo-lilcem na splošno): imeli ste odločno voditeljico, pa ste jo na krut način in po kratkem postopku zavrgli.
Buchinghamska palača v Londonu (Foto: T. H.)
HRVAŠKA / PO SPREJEMU SLOVENIJE V SVET EVROPE
SEVERNA KOREJA
Čestitke iz Zagreba “m n sung gwa
w	vsemu svetu
\/ zunanjem ministrstvu pričakujejo, da bo	w	w w
Slovenija podprla hrvaški vstop v Svet Evrope Zavrača resolucijo VS OZN
ZAGREB - V hrvaškem zunanjem ministrstvu so pozdravili novico o sprejemu Slovenije v Svet Evrope. Ministrski svetnik Vladimir Matek je iskrenim čestitkam severnim sosedom dodal, da pričakujejo slovensko pomoč pri sprejemanju Hrvaške v to pomembno evropsko telo.
Po mnenju hrvaškega zunanjega ministrstva so glavni razlogi, da so hrvaško vlogo za sprejem zavrnili, prepozna vloga prošnje, zapleti v BiH in nekaj težav s svobodo medijev in s spoštovanjem človekovih pravic. Priznavajo, da so nekateri od razlogov za zavrnitev resnični, še vedno pa prevladuje mnenje, da je zavrnitev Hrvaške le ena od oblik pritiska za rešitev bosan-
Gojko Marinkovič
sko-hercegovske krize in se pojavlja zaradi bližnjih razgovorov o'podaljšanju mandata Unproforju. Menijo celo, da je Hrvaška žrtveno jagnje, ki mu hočejo pripisati odgovornost za stanje v Bosni. Enako razlagajo tudi nedavno lekcijo Evropske skupnosti in napoved sankcij, pri tem pa nihče ne vidi dejstva, da Unprofor za izvajanje Vance-Ownovega načrta ni storil skoraj nič.
Ocenjujejo, da je Hrvaška zaradi zavrnitve sprejema v Svet Evrope utrpela škodo v višini več deset milijonov dolarjev, pričakujejo pa, da bo sprejetje prinesla umiritev položaja v Bosni, če pa miru še ne bo kmalu, bo pet opazo-
valcev, ki pred sprejetjem vselej obiščejo vsako potencialno novo članico, počakalo z obiskom.
Svet republike Hrvaške za obrambo in nacionalno varnost je ponovno pozval vse hrvaške in muslimanske enote, naj takoj prenehajo s sovražnostmi, ki koristijo le srbsko-črno-gorskemu napadalcu, zaradi njih pa so ponovno odložili ustanovitev enotnega poveljstva Vojske BiH in HVO.
Preseneča, da so HVO proglasili za paravojaško formacijo.
Hrvaška stran bo naredila vse, da bo z delom takoj začela hrvaško-turška vladna misija dobre volje za BiH, zato so že predlagali sestanek državnih delegacij Hrvaške in BiH v Mostarju.
TOKIO - Severnokorejski predsednik je zavrnil resolucijo OZN, se preden so jo v torek izglasovali z mislijo, da njegova osamljena država ne bo nikoli pristala na to, da bi jedrski inšpektorji vstopili na dve sumljivi vojaški oporišči. Kirn Il-Sung je poslal osupljivo poročilo svetovni skupnosti, da je Severna Koreja pripravljena odgovoriti na kakršnokoli vmešavanje v njeno suverenost. »Ce je že kdo tako nepreviden, da od nas terja nespametne reči, se bo pač srečal z zasluženim protiudarcem našega ljudstva, saj to pomeni vmešavanje v naSo suverenost in v našo republiko,« je izjavil v torek zvečer v Pjongjangu.
Nekaj ur zatem je VS OZN izglasoval resolucijo, ki od Kima zahteva, da do-
voli prihod inšpektorjev v dve tajni vojaški oporišči. 81-letnega »velikega vodjo« je pozvala, naj znova razmisli o svoji odločitvi, da se bo umaknil iz sporazuma o neširjenju jedrskega orožja. Resolucija je zapisana izjemno skrbno, kot odgovor na kitajsko zaskrbljenost, da bi utegnil biti kakršen-koli pritisk na Severno Korejo dejanje z nepredvidljivimi posledicami. »Imperialisti in reakcionarji neprestano manevrhajo v želji» da bi tako ah drugače osamili in zaduših našo republiko, medtem ko zganjajo hrup o domnevnem ‘razvoju nuklearne oborožitve,« je povedal Kirn na banketu ob obisku predsednika Roberta Mugabeja iz Zimbabveja. Ostro je napadel ZDA, češ da vplivajo na odločitve VS. (Roger Crabb/Reuter)
RUSIJA / POLITIČNA PARTIJA ŠAHA
Vse več privržencev predsednika Borisa Jelcina prestopa na stran opozicije, ki pripravlja svojo veizijo nove mske ustave
MOSKVA - Ruski predsednik Boris Jelcin je povzročil kratek stik v kongresu, v tem najvišjem, podedovanem zakonodajnem telesu, ter svoje nasprotnike izzval tako, da je za 5. junij sklical ustanovno skupščino, ki se bo morala dokončno opredeliti do njegovega načrta predsedniške ustave. V odloku, ki ga je podpisal v sredo, je Jelcin zapisal, da bodo to skupščino sestavljali po dva predstavnika iz 88 republik in avtonomnih pokrajin, predstavniki predsednika Ruske federacije in predstavniki različnih strank narodnih poslancev
Rusije. »Dokončno bo ta načrt sprejet ob upoštevanju predlogov državnih organov oblasti, političnih strank, sindikatov in državljanov,« pojasnjuje Jelcin, ki se v svojem najnovejšem predlogu sklicuje na »legitimnost«, pridobljeno z referendumsko zmago.
Ta korak, ki so ga priča-kovari že več tednov, priča o Jelcinovi odločnosti, da stopi na prste obstrukciji, ki je nemoteno delovala več kot leto dni in obvladovala skupščino iz vrst opozicije. Vendar je predsednik še vseeno pustil odprta vrata, saj ni oprede-hl, ah naj ustanovna skup-
Paola Messana / AFP
ščina sama sprejme dokončno besedilo ah naj o njem glasuje še katera od zakonodajnih instanc. »O tem vprašanju se bo izrekla sama ustanovna skupščina,« meni predsedstvo. »Osmi in deveti kongres ljudskih poslancev je marca letos preprečil izvedbo nacionalnega referenduma o novi ustavi,« poudarja predsednik, ko kritizira sistematični obstrukcioni-zem kongresne opozicije.
Na protiudarec predsednikovi pobudi ni bilo treba dolgo čakah. Ze v sredo
je Ruslan Hasbulatov, ki je predsedoval sestanku zakonodajnih organov iz republik in avtonomnih pokrajin, opozoril na »past«, ki jo je nastavil Jelcin s svojo ustanovno skupščino. »Prizadevali smo si, da bi pri vseh kočljivih zadevah sodelovali člani federacije,« je opomnil Hasbulatov, preden je izjavil, da »sme ustavo sprejeti edinole vrhovni sovjet, bodoči vrhovni zakonodajni organ«. Hasbulatov ni omenil kongresa, hkrah pa tudi ni povedal, kako naj bi ga pri sprejemanju nove ustave nadomestil vrhovni sovjet. V tej skrajno kočlji-
vi partiji šaha, ki poteka med ruskimi politiki, je predsednik ustavnega sodišča Valerij Zorkin v sredo prestopil na stran opozicije.
Poudaril je, da rezultati referenduma ruskem11 predsedniku ne dajejo pm'
vice do institucionalne
oblasti. Ko je s prstom p°' kazal na »tiste, ki si danes prizadevajo popeljati državo v novo svetlo prihodnost in se pri tem ravnajo po nasvetih iz tujine«, j® trenutni položaj označn kot »manipulacijo z javnim mnenjem«, ki je predpriprava na sprejem »avtoritarne ustave«.
BALKAN / REPORTAŽA Z DRUGE STRANI
Prvič pomanjkanje tudi na Palah
Embargo proti Beogradu jih doslej ni prizadel
PALE - Bosanski Srbi si prizadevajo zmanjšati svojo potrošnjo zaradi embarga, ki jim ga je prej-Snji teden vsilila ZR Jugoslavija in katerega posle-mce za njihovo gospodarstvo so »skrajno skrb zbujajoče«, kot je izjavila na Palah Petra Markovič, »finančna ministrica« samozvane Republike srbske. *a embargo je »gospodar-sko nelogičen« in »ne bo ntogel trajati dolgo«, je prepričan eden od predstavnikov bosanskih Sr-d°v. V vmesnem obdobju P° srbska vlada v Bosni [znala bone v prvi vrsti za bencin, katerega »porabo s° že posredno zmanjšali, sa) ga zagotavljajo predvsem vojski, policiji in anministraciji, prebival-Cein pa samo, kar ostane«. Bosanski Srbi so si nted letom ustvarili nekaj zaloge goriv in energentov, vendar Petra Marko-jjto ni povedala, za kolik-ne zaloge gre. »Ce vojna ne bo divjala v takšnem obsegu, kot divja zdaj, njegnejo te rezerve trajati jje, tembolj, ker je konec zime in Ler je setev že opravljena,« je izjavila in oilala, da »ob racionalni Porabi lahko zaloge trajalo vsaj do zime«. Na tistih območjih, ki so pod sr-skim nadzorom, imajo a Voljo tudi precejšnje at°ge hrane, lanskoletna Povprečna žetev pa naj bi a8otovila dovolj žita za Potrebe prebivalstva. Em-
Helene Despic-Popovic / AFP
bargo bo pustil zelo hude posledice v industriji, ki že zdaj obratuje s 15 odstotki svoje zmogljivosti. Srbi v Bosni imajo predvsem lahko industrijo, ki je zaradi polproizvodov surovin in rezervnih delov zelo odvisna od Jugoslavije. Kot je povedala ministrica za finance, bodo morale številne trgovine zapreti svoja vrata in povečati število brezposelnih.
Po besedah Petre Markovič je eden od razlogov, zaradi katerih bosanski Srbi ne morejo sprejeti Vance-Ownovega načrta, v tem, da so začrtane meje provinc dodelile glavno bazično industrijo in ves energetski potencial Hrvatom in Muslimanom. Vseeno je prepričana, da je še prezgodaj, da bi ocenjevali vse posledice, zlasti še, ker zaradi embarga določena področja, kot je finančno, »zaenkrat« še niso prizadeta.
Kot navaja dnevnik Vecernje novosti, je ZR Jugoslavija v letu 1992 za pomoč Srbom v Bosni in Hrvaški namenila 30 odstotkov svojega BNP, in sicer v višini pet milijard nemških mark. Ministrica pa je vseeno ogorčena zaradi besedice »pomoč«. Zagotavlja, da so bosanski Srbi prejeli »minimalno podporo« v primerjavi
s pomočjo beguncem. Po njenem odnosi z ZR Jugoslavijo temeljijo na »trgovski osnovi«, saj bosanski Srbi izvažajo les, tekstil in živino v zameno za konCne industrijske in prehrambene izdelke. Petra Markovič je tudi prepričana, da blokada ZR Jugoslavije »ne bo vplivala« na srbsko vojsko v Bosni, ki ima na voljo svoje
lastne rezerve orožja in goriva.
Med negativne posledice embarga prištevajo vodje bosanskih Srbov tudi strah, da se utegne povečati tihotapstvo, zlasti pa bo narasel vsakovrstni promet z nedovoljenim blagom. »Ti ukrepi utegnejo zlahka povzročiti kaos,« trdi Petra Markovič in poudarja, da to ne velja samo za srbska ozemlja v Bosni, ampak tudi za ZR Jugoslavijo.
Sarajevčani se ob vse večjem pomanjkanju zatekajo na smetišča (Foto: AP)
Bosanski Srbi, ki so kraljevali v Beogradu, so trmasti
BEOGRAD - Bosanski Srbi, ki so se zatekli v Beograd - po neuradnih podatkih jih je od 10 do 15.000 -, so po vsej verjetnosti trdno odločeni, da ne bodo popustili pritiskom srbskega predsednika Slobodana Miloševiča. Precej besa in grenkobe izlivajo nanj, posebej Ce pomislimo na naklonjenost, ki so mu jo izkazovali takrat, ko jih je Beograd kot njihov zaveznik še vsestransko podpiral. Kakor hitro je samozvani bosansko-srbski »parlament« zavrnil Vance-Ownov naCrt, pa je prejšnji Četrtek jugoslovanska vlada sklenila, da bo uvedla zoper Srbe v Bosni embargo, iz katerega so izvzeta samo živila in zdravila. »MiloševiCeva odločitev nas je osupnila. Zelo nas je ponižal. Težko je verjeti, da so tak ukrep sprejeli Srbi, ko so vendar naši bratje,« meni Dobrinka, novinarka agencije bosanskih Srbov Srna v Beogradu. Ker dela v jugoslovanski prestolnici, prosi, naj ne
objavimo njenega imena, saj je njena družina še zmeraj deloma v Sarajevu, ki je pod nadzorom Muslimanov. »Referendum 15. in 16. maja bo brez kakršnegakoli dvoma potrdil zavrnitev Vance-Ownovega naCrta. Embargo, ki ga je uvedel Beograd, tega ne bo spremenil,« je prepričana njena kolegica Biljana Dutina. »Policija je bosanskim Srbom preprečila nakupe v Jugoslaviji in našim vodjem zdaj celo prepovedala vstop v Jugoslavijo,« je ogorčena Dobrinka. Omenja tudi, da so srbsko-bosanskega »ministra« za zunanje zadeve spustili v Beograd samo zato, ker ga policija na prvem mejnem prehodu ni prepoznala. Se bolj se je ogorčenje razplamtelo potem, ko je Politika v torek razkrila, da je v Beograd pripotoval brez kakršnihkoli težav na kratek obisk celo hrvaški general Martin Spegelj, nekdanji beograjski sovražnik številka ena.
Kljub temu Beograd svojim sonarodnjakom ni povsem odrekel tehnične pomoči: bosanski Srbi imajo v Beogradu še vedno svojo vilo v najbolj elitni Četrti prestolnice in v njej še vedno delujejo vse posebne telefonske linije, ki jih je srbska pošta dala na voljo za povezavo s Palami, prestolnico bosanskih Srbov, 20 kilometrov oddaljeno od Sarajeva.
»Sprejemamo številne izraze podpore, ki nam jo izrekajo tisti Srbi, ki se sramujejo odločitev, kakršne so sprejeli njihovi voditelji,« zagotavlja Dobrinka, ki je hkrati prepričana, da se sovraštvo Srbov iz Bosne ne bi moglo obrniti proti Beogradu. »V tem hipu je edina zunanja maniretacija bosanskih Srbov nekaj pesmic z ne preveč laskavimi refreni za Slobodana Miloševiča, jugoslovanskega predsednika Dobrico CosiCa in Črnogorca Momira BulatoviCa,« poroCa Biljana Dutina.
(Nicolas Miletitch / AFP)
NOVICE
Odnosi med Hrvaško in Črno Goro stabilni
PODGORICA - Črnogorski minister za notranje zadeve Nikola PejakoviC je v sredo med obiskom vladne delegacije v Hercegnovem izjavil, da so »razmere na meji s Hrvaško stabilne«. Dodal je še, da ni nikakršne bojazni, da bi bil ogrožen mir na tem območju, poroča hrvaška tiskovna agencija Hina, ki se sklicuje na Črnogorski radio. (STA)
Hrvati zaplenili prmoženje Srbov iz Livna
MOSTAR - Hrvaški obrambni zbor hercegovskega mesta Livno je sklenil, da prebivalci srbske narodnosti, ki so zapustili Livno, ter tisti z območja tako imenovane Hrvaške skupnosti Herceg-Bosna, ne morejo prodati svojih nepremičnin, hkrati pa prepoveduje vsakršno zamenjavo nepremičnin.
Sklep so sprejeli na podlagi domneve, da so Srbi, ki so zapustili ta območja in odšli v tista * pod srbskim nadzorom, brezplačno dobili nepremičnine izgnanih Hrvatov in Muslimanov. Sklep je začasen in bo veljal, dokler ne bodo sprejeti ustrezni državni zakoni. (STA)
Na Hrvaškem zaposlenih samo milijon ljudi
ZAGREB - Državni zavod za statistiko je sporočil, da je bilo na Hrvaškem marca letos zaposlenih samo 1.081.594 ljudi, kar je 0,4 odstotka manj kot februarja letos.
V primerjavi z marcem 1992 je število zaposlenih v letošnjem marcu manjše za 6,7 odstotka, medtem ko je število zaposlenih prvega trimesečja letos v primerjavi z lanskim padlo kar za 7,2 odstotka. (STA, Hina)
Določeni mejni prehodi z Zvezno republiko Jugoslavijo
BEOGRAD - Komite Združenih narodov za sankcije proti Zvezni republiki Jugoslaviji je v torek zveCer določil cestne in železniške mejne prehode med Zvezno republiko Jugoslavijo in Bolgarijo, Romunijo, Madžarsko in Hrvaško, prek katerih je dovoljen promet z blagom, ki je izvzeto iz sankcij.
Dovoljene so tudi diplomatske pošiljke. Na meji z Bolgarijo so določili cestne mejne prehode pri Katorinu in Bregovu ter železniški pri Dragoma-nu. Na meji z Madžarsko so odprti cestni prehodi Tompa in Roške ter železniški Kalebija, v Romuniji mešana mejna prehoda Vimbolija in Sa-mora-Moravica, s Hrvaško pa samo cestni prehod Debeli Brijeg. (STA)
ZDRUŽENE DRŽAVE AMERIKE / O VOJNI V BOSNI
KNIN / NESOGLASJA MED SRBI
Načrti v »popravilu«
Ameriški kongres je evropske zaveznice sicer obtožil za neodločnost vendar bodo svoje načrte za rešitev krize vseeno ponovno pregledali
»Vsesibska skupščina« je Miloševičeva ukana
Tudi kninski Srbi nočejo več ukazov iz Beograda
titanske enote ZN v Vitezu (Foto: AP)
NEW YORK - Spremembe so v politiki vsakodneven pojav, zato navadno ne presenečajo preveč, vseeno pa je brez pre-cedensa hitrost, s katero je Bela hiša postavila »balkansko pobudo« na trdna tla; kaže pa se tudi pomanjkanje zunanjepolitičnih izkušenj novega ameriškega predsednika, kar v prvih mesecih mandata lahko zelo škodi njegovi priljubljenosti in ugledu. Rešitev problema je predsednik Clinton še pred štirimi dnevi videl v kombinaciji letalskih napadov na položaje srbskega topništva in poostrenih sankcijah proti Srbiji in Jugoslaviji, po vrnitvi državnega sekretarja Warrena
STOCKHOLM
Tudi Skandivaci se pripravljajo na morebitno mednarodno akcijo v Bosni
STOCKHOLM - Sved-3 vlada je pripravljena Poslati vojaške enote v Kviru enot združenih na-odov v Bosno. Bataljon, v ato[em bo tisoč mož, naj J^oil usposobljen za akti-o varovanje miru, torej a bojevanje. Doslej so vedske mirovne sile so-elovale na Cipru, v Libanonu in v Makedoniji, kjer so bili neposredno vojno ogroženi. Tisti, ki bodo so-ootovali v enotah OZN, ouo morah za nekaj me-ecov na dodatno šolanje, "ojake, ki naj bi jih vedska poslala na Bal-bodo pazljivo izbrali, °2ne kandidate, pripa-
Jasna Kuhar Karlen
dnike druge generacije priseljencev iz nekdanje Jugoslavije pa bodo uporabi-li le za tolmače in vodice.
Čeprav so švedski politični in vojaški krogi pripravljeni na takojšnje sodelovanje, pa le niso razrešili najvažnejšega vprašanja namreč finansiranja te operacije.
Zunanje ministrstvo se vsote 100.000.000 DEM, kolikor naj bi' švedski bataljon v Bosni stal, na vso moC otepa in eden izmed višjih uradnikov v ministrstvu je postavi javnosti re-
torično vprašanje, Ceš koliko diplomatskih predstavništev bi morali ukiniti, da bi zbrali dovolj denarja za švedsko enoto v Bosni.
Na sodelovanje v vojni v BiH so pripravljene tudi druge skandivanske države. Norveška, ki ima svoje enote v silah Nata, bo zastopana z nekaj sto vojaki.
Finska namerava premestiti svoje enote v katerih je 350 inžinercev iz Hrvaške v Bosno, novih sil pa nimajo namena poslati, kajti finska ustava prepoveduje sodelovanje finskih vojakov v borbenih enotah OZN.
Zoran Kurtovič / New York
Christopherja ob koncu tedna pa je postalo jasno, da se evropske zaveznice ne strinjajo s kavbojskim stilom vpada v kotel, poln neznank, dilem in morebitnih novih spopadov, zato je potrebno v razmerah, ki jih krojijo nacionalno-ver-ske strasti, natančno pre-misliti in preučiti vsak nadaljnji korak.
Ameriški naCrt, ki ni navdušil Evropejcev, je zdaj v generalnem remontu, Čeprav so s torkove seje ameriškega kongresa evropskim zaveznicam naprtili zelo težke obtožbe, pri katerih je šel najdlje senator Joseph Bayden, ki meni, da evropska politika temelji na neodločnosti in hinavstvu. Tudi v kongresu pa je vse veC ljudi, ki podpirajo odločitev predsednika Clintona, da bo začasno umaknil predlog o vojaškem posredovanju, saj vse bolj prevladuje mnenje, da bo »v bosansko vojno zelo lahko vstopiti, vražje težko pa izstopiti«. Ravno zato veliko pričakujejo od sestanka državnega sekretarja Christopherja z generalnim sekretarjem Združenih narodov Butrosom Galijem, ki se bosta pogovarjala o najnovejših ameriških pobudah za pošiljanje vojske v Makedonijo. O tem je včeraj po sestanku s skupino senatorjev, ki so nedavno obiskali Bosno, spregovoril tudi predsednik Clinton.
Senator Richard Luger je povedal, da je po njegovih ocenah pošiljanje vojske v Makedonijo neizogibno, Ce hočejo preprečiti nove spopade na Balkanu,
senator Sam Nunn, predsednik vojaškega komiteja senata, pa meni, da bi morale Združene države poleg vojske poslati tudi posebne opazovalce, ki bi nadzorovali promet med Srbijo in Bosno, in s tem preverjali napoved Slobodana Miloševiča, da bo ustavil oskrbovanje bosanskih Srbov in jih tako prisilil k sprejetju mirovnega naCrta.
Zaskrbljenost pa zbuja tudi zaostritev med Muslimani in Hrvati, saj se Američani upravičeno bojijo, da lahko zaplet razširi balkansko vojno do neslu-tenih razsežnosti, čeprav vodilni in najvplivnejši mediji o tem poročajo zelo redko in površno. Po izgonu muslimanskega prebivalstva iz Mostarja pa ostaja jasno, da Cmo-belo slikanje vojne ne daje resnične podobe o bosanski vojaški drami. The New York Times je citiral nekega zahodnoevropskega diplomata iz Zagreba, ki je povedal, da dogodki v Mostarju »dokazujejo, da je Bosna ozemlje, kjer vsakdo uživa v tem, da napada in ubija, in da se zato Zahod v nerešljiva nasprotja ne bi smel vmešavati«.
Uradnega komentarja predloga Evropske skupnosti, naj se ameriški vojaki pridružijo mirovnim silam Združenih narodov v Bosni, ni. The Wall Street Journal je zapisal le, da bo Amerika poslala veC sto vojakov v Makedonijo, kjer bodo okrepili vrste modrih Čelad, Bela hiša pa novice še ni uradno potrdila.
Petar Damjanič / Knin
KNIN - V petek, 14. maja, se bo v beograjskem centru Sava, dan pred referendumom bosanskih Srbov, odvijala vsesrbska skupščina, ki naj bi se je udeležili poslanci iz Srbije, Cme Gore, Republike srbske in Republike srbske krajine. Glavni razlog za sklic parlamenta sveh Srbov, sodec po izjavah predstavnikov oblasti v Beogradu, je zadnji poskus Miloševiceve-ga režima, da prepreči referendum, na katerem bodo bosanski Srbi odločali o usodi Vance-Ownovega naCrta o ozemeljski razdeh-tvi Bosne in Hercegovine. Organizatorji skupščine vseh Srbov predvidevajo, da bodo odločitve, ki jih bodo sprejeli v petek zvečer v Beogradu, obvezujoče za vse. Odločitev o sklicu vsesrbske skupščine je bila
sprejeta v torek na tajnem sestanku Slobodana Miloševiča in Dobriče CosiCa s predstavniki Srbov iz Republike srbske krajine, Goranom Hadžičem, Milom Paspaljem in Dordem Bje-goviCem. Prve reakcije med bosanskimi Srbi se gibljejo od skrajne rezerviranosti do popolnega zavračanja takega političnega manevra, v katerem mnogi vidijo še eno podtikanje Slobodana Miloševiča.
Prva je reagirala Kara-džiCeva Srbska demokratska stranka Republike srbske, ki je sporočila, da bodo referendum izpeljali ne glede na to, kaj bodo odločili na tej skupščini, in da njene odločitve nikakor ne morejo biti obvezujoče za
Srbe v Republiki srbski.
Prav tako negativno stališče ima do skupščine stranka Milana Babica v kninski Krajini. Babic zatrjuje, da je Miloševič pripravljen na vse, samo da bi ohranil oblast. »Sklic skupščine je še en njegov izum, ki naj bi bosanske Srbe pre-
pričal, da podpišejo Vance-Ownov mirovni naCrt brez poprejšnjega referenduma,« pravi Babic.
Tudi Srbi iz drugih pokrajin beograjski predlog in v celoti podpirajo skupščino Republike srbske. Tako se Babičeva stranka, Srbska radikalna stranka ter poslanci iz Banije in Korduna ne bodo udeležili vsesrbske skupščine.
Kninski borci v stalni pripravljenosti (Foto: N. D.)
DŽAKARTA / SREČANJE REVNEGA JUGA
Članice gibanja neuvrščenih so se sporekle tudi o predstavitvi svojih problemov bogatim v Tokiu
Predsednik Suharto (Foto: AP)
NUSU DUA (Indonezija) - Neuvrščene države so podprle predlog indonezijskega predsednika Suharta o pogovorih s predsedniki vodilnih industrijskih držav, nekaj delegatov pa je menilo, da predlog pomeni skrenitev iz začrtane smeri.
Suharto, ki je tudi predsedujoči gibanja neuvrščenih, si prizadeva predstaviti problematiko sveta v razvoju najrazvitejšim državam na julijskem srečanju držav G7 v Tokiu. Države G7 so predlog sprejele z mlačnim odzivom.
Srečanje ministrov, kjer je Indonezija predstavila svojo pobudo, naj bi tesne-
Jeremy Wagstaff / Reuter
je povezalo bogate in revne in izboljšalo odnose med Članicami gibanja, saj sodeluje veC kot 60 držav iz Afrike, Azije, Amerike, Evrope in Srednjega vzhoda. Indonezijski minister Alatas je zavrnil obtožbe, da se hoCe Indonezija uveljaviti na raCun gibanja. Povedal je, da je razgovor z G7 (Kanado, Združenimi državami, Francijo, Veliko Britanijo, Japonsko, Nemčijo in Italijo) le začetek dialoga. »Ne gre samo za Indonezijo, ampak za celotno gibanje,« je povedal.
Predstavniki držav so na razpravi o' predlogu za udeležbo na srečanju G7 ugotovili, da morajo poskrbeti, da sodelovanje ne bo propadlo tako, kot je propadel naCrt za ekonomsko sodelovanje, ki ga je pokopalo pomanjkanje denarja.
»V tem pogledu je NAM podoben Združenim narodom. Združenje bi morale denarno podpirati države Članice, ki pa ne izpolnjujejo svojih denarnih obveznosti,« je povedal neki predstavnik.
»Eden od problemov našega združenja je, da se ne pogovarjamo o denarju.« (Reuter)

KOMISIJA ZA NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA VARNOSTNIH IN OBVEŠČEVALNIH SLUŽB
Janez Širše se seje kljub povabilu ni udeležil - Sejo komisije so zaprli zo javnost v trenutku, ko je Miho Brejc ponovno pojasnjeval, zakaj ni želel izročiti dokumentov nikomur drugemu, razen parlamentarni komisiji - Kdo je povezan z udbo?
LJUBLJANA - Ali je dosedanji predstojnik Var-nostno-informativne službe Miha Brejc ravnal zakonito, ker ni takoj izročil zaupnega gradiva o aferi Hit in Casino svojemu nasledniku ob primopredaji poslov, oziroma ali je kršil zakon s tem, da je omenjene dokumente zadržal? To naj bi bila tema včerajšnjega nadaljevanja seje komisije državnega zbora za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb, kot jo je v uvodu napovedal njen predsednik France BuCar. Dobri dve uri je potem v bistvu trajalo javno zasliševanje Mihe Brejca, ki se ga kljub povabilu na sejo ni udeležil sedanji direktor Visa Janez Širše. Sledila so vprašanja in odgovori: France BuCar: »Gospod Brejc, vladna komisija vam
je neposredno očitala, da gradiva niste pravočasno izročili svojemu nasledniku, Lojze Peterle pa je še dejal, da ste izročili gradivo predsedniku komisije, ki pa je demokrat. Kaj pravite na to?«
Brejc: »Napisal sem štirinajst strani dolg odgovor na to vladno poročilo, v katerem sem tudi zapisal, da gradiva nisem odtujil, da ga nisem odnesel in da tudi ni izginilo. Bilo je paC od prvega trenutka, ko smo ocenih, da lahko pride do razkritja naše skrivnosti v zvezi s tem, na posebni lokaciji. Nismo želeli, da bi do njega prišle nepooblaščene osebe, oziroma da se zgodi to, kar se dogaja danes, ko sem gradivo predal parlamentu, od tukaj pa zadeve prihajajo v javnost. Sicer sem na SDV prišel šele novembra leta 1990.
Čeprav je bilo na včerajšnjem odprtem delu seje Komisije za nadzor nad zakonitostjo dela varnostnih in obveščevalnih služb nekajkrat zastavljeno vprašanje, zakaj se seje ni udeležil sedanji direktor Visa Janez Širše, saj bi bilo prenekatero vprašanje v soočanju z Mihom Brejcem mogoče takoj razčistiti, pa je France BuCar večkrat zatrdil, da je na sejo vsekakor bil povabljen. Janez Širše pa je v sinočnji izjavi za Repu-bliko dejal, da je prek svoje tajnice dobil sporočilo, naj se te seje ne udeleži. Podobnega obvestila so bili včeraj deležni tudi vsi trije ministri, elani vladne komisije za nadzor nad delom Visa Ivan Bizjak, Miha Kozinc in Rado Bohinc. Zato tudi njih tokrat na sejo ni bilo. Ob tem velja omeniti dejstvo, da je bilon na prvotnem vabilu na sejo, ki je bila najprej sklicana za 11. maj, jasno zapisano, da so vsi štirje povabljeni, v obvestilu za preložitev seje na včeraj, pa njihovih imen ni bilo vec mogoče zaslediti.
Ivanka Mihelčič
Tam nisem nikogar poznal. Ta služba je bila osovražena in tudi sam sem jo imel v želodcu. Spraševal sem se, komu zaupati? Kriterije sem si ustvaril šele s Časom. Eden od kriterijev je bila agresija na Slovenijo.
Vprašanje: »Ah je to bil edini »depo« za Hit?«
Brejc: »To je bilo tajno skladišče samo za to zadevo.«
Vprašanje: »Kdo je imel nadzor nad tem skladiščem?«
Brejc: »Nadzora nisem imel jaz, temveč moj operativec.«
Vprašanje: »Ah je kakšno
zagotovilo, da ti dokumenti niso nastah naknadno?«
Brejc: »Gradivo je celovito in pristno.«
Vprašanje: »Za te tajne lokacije novi direktor Visa očitno ne ve. Ali to pomeni, da se gradi ali da obstaja neka vzporedna tajna služba?«
Brejc: »Vsaka tajna služba ima tudi tajne lokacije, za katere šef ve. Med agresijo na Slovenijo smo določili nekaj tajnih lokacij in te za Ministrstvo za notranje zadeve paC niso tajne.
Za posamezne tajne vrste gradiva (ki jih je bilo treba hraniti zlasti v vojnem Času) pa poiščemo druge tajne lokacije, ki'niso zapisane v knjigovodstvu ministrstva.«
Vprašanje Zmaga Jelinčiča: »Kako lahko vi še vedno dajete ukaze operativcu, ki ga omenjate, Ce niste veC šef te službe?«
Brejc: »Operativec pripada Visu in jaz z njim ne razpolagam. Kako pa vi veste, kaj sedanji direktor Visa ve!?«
Odgovori: »Iz Časopisov ...« In vprašanje naprej: »-Ah so te tajne lokacije morebiti bila kakšna tajna stanovanja?«
Brejc: »Vprašanja tajne policije in njenih »depojev« ne moremo obravnavati v tako širokem krogu, ko so navzoči tudi novinarji. Tega nisem pripravljen povedati pred komisijo, sem pa pripravljen povedati Siršetu.«
Vprašanje: »Zakaj mu tega že doslej niste povedali?«
Brejc: »Zato, ker me ni vprašal.«
Vprašanje: »Ah vi imate še kakšno gradivo, oziroma ali lahko pričakujemo od vas še kakšen podoben paket ...?«
Brajc: »Nobenega gradiva v zvezi v Visom nimam.«
Vprašanje: »Ah ste upo-rabljah tudi parlament kot tajni »depo« za tajne dokumente?«
Brejc: »Tega gradiva nisem hranil v parlamentu. Mislim, da zgradba parlamenta ne služi kot Visov »depo«...«
V nadaljevanju seje so
Miha Brejc: Mislim, da zgradba parlamenta ne služi kot Visov »depo« (Foto: Aleš Pavletic/TRIO)
se zvrstila še številna druga vprašanja, Miha Brejc je med drugim pojasnjeval, da Vis ni imel tajnih pravilnikov o delovanju tajne službe kot bivša SDV, znova pa je opozoril, da so akcijo okrog Hita pričeli pravzaprav v portoroškem Casinu. Pred tem pa mu je BavCar predal dokument o igralniških dejavnostih in financiranju SDV. Nato je pojasnjeval, da mu je bilo ves Cas delovanja težko ugotoviti, kdo so bivši sodelavci Udbe v sedanjem Visu, oziroma, po njegovih besedah, da bi, »Ce bi bilo mogoče ločiti zrno od plevela, to storil že prvi dan ali prvo leto delovanja v tej službi«. Da pa je vendarle ukrepal, pa naj bi bilo razvidno tudi iz vec kot sto odločb o administrativnih upokojitvah, ki so jih izdali maja leta 1991, ko je
bila SDV reorganizirana in preimenovana v Vis. »Tajna služba paC ni javno podjetje; je fina mrežica, ki se plete zelo poCasi ...« je ob tem še dejal Miha Brejc.
Sejo komisije pa so včeraj zaprli za javnost v trenutku, ko je Miha Brejc p°j novno pojasnjeval, zakaj pravzaprav ni želel izročiti dokumentov nikomur drugemu razen parlamentarni komisiji. Govoril je, da so povsod posamezniki’ strankarski veljaki, omenjal pa je tudi povezanost teh posameznikov z udbo. Na izrecno vprašanje Franceta BuCarja: »Kdo je povezan z udbo,« pa je Brejc odgovoril, da »tiste določene osebe, ki so na vašem seznamu posameznikov, pa jih ne bom imenoval...« Zaradi tega so sejo komisije nato zaprh.
Na vprašanje, zakaj Miha Brejc ni predal tajnih dokumentov o Hitu in Casinu parlamentarni komisiji že februarja, takoj po njeni ustanovitvi, je Brejc odgovoril s protivprašanjem, zakaj BuCar ni pro) sklical seje. Ob »tveganju«, da si prisluži se eno zamero parlamentarcev, kot je sam dejal, pa je na to vprašal navzoče, kaj je sploh poCel državni zbor od svoje ustanovitve dalje, saj do aprilskega sklica matične komisije, nihče pravzaprav ni nadzoroval zakonitosti dela Visa, Voma pa, kot je opozoril, tako ali tako niso nadzorovah niti v prejšnjem sklicu. Zanj je to paC vprašanje dvojne morale, je še dodal, France BuCar pa mu je le odgovoril, da »na to vprašanje ne bo dobil odgovora...« Nekoliko kasneje pa je BuCar pojasnil, da seje ni sklical prej, ker mu vlada ni poslala zahtevanega gradiva. Zdaj ga je menda dobil, toda vlada hkrati ni odobrila, da z njim lahko seznani tudi druge elane komisije.

AFERA HIT-VIS
SLOVENSKO-HRVAŠKI ODNOSI
ZAMRZNJENI ODNOSI Z ITALIJO
Politična ozadja še vedno niso jasna
Po javnih izjavah bi lahko sklepali, da so bili vpleteni poslanci prejšnje skupščine - Odstopi visijo vzroku
LJUBLJANA - Z odločitvijo parlamentarne komisije, da na prvo pričevanje povabi Danila Kovačiča, se afera vrača v svoje izhodišče - komisija, ki naj bi sicer preiskovala vpletenost politikov v poslovanje igralnice, se je v prvi vrsti lotila raziskovanja sumov o gospodarskem kriminalu, ki naj bi jih bilo v znameniti dokumentaciji Visa, pa tudi v poročilih drugih služb (SDK) kar precej. Gre za (kot pravi Ivo Hvalica) »super utemeljene« sume pranja denarja, korupcije, podkupovanja, izsiljevanja, grabeža - vse to pa naj bi se dogajalo prek »povezav« v tujini (posojilne družbe), posebej v Italiji. S to dimenzijo afere se ukvarjajo tudi krimi-nahsti, ki so, kot je povedal Ivo Bizjak, že vložili 13 ovadb, in seveda sodstvo. Utemeljeno lahko torej pričakujemo, da se bodo gospodarske mahinacije slejkoprej premaknile z ravni govoric in Časopisnih opravljanj in dobile tudi sodni epilog.
Nekoliko bolj zapleteno je očitno raziskovanje političnih ozadij, do katerih bo očitno komisija prihajala »vzporedno«. Ce izhajamo iz javnh izjav, da je »vmešana polovica slovenske politike« in da »je šlo za lobiranje, posebej ob zakonu o igrah na sreCo«, bi lahko sklepali, da gre za vrsto poslancev skupščine prejšnjega sklica, ki so za to, da so »zruših« zakon o igrah na sreCo, dobivali določene »usluge« (podkupnine?) novogoriškega Hita. In Ce sklepamo naprej -po logiki stvari bi si igralnica verjetno skušala na podoben naCin pridobiti tudi katerega od uradnikov
Tanja Starič
Janez Širše (Foto: TRIO)
v Ministrstvu za finance, kar pa še vedno ne dokazuje, da je v afero vpleten »ožji« vrh slovenske politike. Tisti, ki so brali strogo zaupno Visovo dokumentacijo, trdijo, da bi moral odstopiti tudi kakšen Clan vlade, javno pa sta bili doslej izrečeni dve imeni -Miha Kozinc in Janez Širše. Prvi je svojo »vlogo«, ki očitno ni povezana s Hi-
tom, že pojasnil (sojenje Vinku Levstiku leta ’82), ime drugega pa se ponavlja v različnih zvezah. Miha Brejc ga omenja kot »enega od vpletenih« v zadevi Hit, elani preiskovalne komisije pa kot pričevalca (-kot predstojnika Visa in tudi kot enega od »udeležencev«). Zanimivo je, da je sekretar LDS Gregor Golobic na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal, da bodo v primem vseh, ki so vpleteni v Hit, potegnili ustrezne konsekvence in da obenem vlada pripravlja projekt reorganizacije Visa. Ah lahko to razumemo kot namig, da Širše ne bo veC dolgo predstojnik službe in da se to morda lahko zgodi že na današnji seji vlade? Včerajšnja nenavadno povečana nervoza in »politična aktivnost« v vladnih krogih bi takšno razmišljanje lahko potrdila, kar bi tudi pomenilo, da bodo v aferi Hit »padale« pohtiCne žrtve, vendar na nižjih ravneh, kot je sprva kazalo.
Člani vlade bodo na današnji seji kabineta razpravljali tudi o predlogih za reorganizacijo Vamostno-in-formativne službe (VIS). Ministri bodo ustrezna gradiva prejeli na seji, razprava pa bo - kot so nam povedali -potekala za bolj zaprtimi vrati, kot je običajno za seje vlade. Na vprašanje, ali bodo pod to točko dnevnega reda elani vlade razpravljali zgolj o reorganizaciji Visa ah pa še o kakšnih drugih zadevah v zvezi s tem, nismo dobili odgovora... Opazovalci sodijo, da naj bi se odnos vlade do VIS po današnji seji temeljito spremenil.
Obsežnejše gradivo za razpravo je vladi posredovala Varnostno-informativna služba. Zdi se, da je pri tem najpomembnejši zakon o VIS. Njegov temeljni namen naj bi bil, da zapolni pravno praznino na tem področju in da določi delovanje službe po tem, ko se je ta izločila iz sestave notranjega ministrstva. Zakon naj bi službi omogočil, da uporablja svoje metode in sredstva »v skladu s sodobnimi trendi v svetu«, z njim pa naj bi Vis postal krovna slovenska obveščevalna služba. Predvidoma naj bi vlada ob tem razpravljala tudi o programskih nalogah VIS. (M. J. L.)
Protest zaradi gradnje hrvaških objektov v Sečovljah
Slovenija predlaga takojšnjo ustavitev gradnje
LJUBLJANA - Ministrstvo za zunanje zadeve R Slovenije je poslalo noto hrvaškemu ministrstvu za zunanje zadeve, v kateri protestira proti začetku gradnje hrvaških objektov mejne kontrole na slovenskem ozemlju v Sečovljah. V skladu z dogovorom, ki sta ga dosegla na OtoCcu 3. februarja letos ministra za zunanje zadeve RS in RH, Lojze Peterle in dr. Zdenko Skraba-lo, se v noti predlaga takojšnja zaustavitev gradnje na ozemlju, ki po ravnanju hrvaške strani oCitno sodi med nejasnosti na skupni meji med državama. Ministrstvo v noti pripominja, da o poteku državne meje na tem območju nista razpravljali niti strokovni skupini in da bi nadaljevanje gradnje lahko zelo negativno vplivalo na potek nemotenega mednarodnega prometa v prihodnjem obdobju.
Note v Zagrebu ne komentirajo
ZAGREB - Hrvati že dva tedna pospešeno gradijo mednarodni mejni prehod Plo-vanija-Secovlje na slovensko-hrvaški meji. Note slovenskega ministrstva za zunanje zadeve, poslane hrvaškemu veleposlaništvu v Ljubljani, ni v Zagrebu nihče uradno komentiral. Na hrvaškem ministrstvu za zunanje zadeve smo dobili pojasnilo, da je veleposlanik Miljenko Žagar že nekaj Časa v Zagrebu, iz veleposlaništva Republike Hrvaške v Ljubljani pa ni do dr. Zdenka Skra-bala prišlo nikakršno uradno obvestilo.
Kot je bilo nedavno slišati na seji saborske komisije za mednarodne odnose, graditev prehodov s Slovenijo ne prejudicira mejne Črte. Delovne skupine obeh držav so uskladile predlog cestnih mejnih prehodov, sporazum o tem pa naj bi bil podpisan še pred turistično sezono. Po dogovoru naj bi bilo med državama petnajst mednarodnih in enajst meddržavnih mejnih prehodov. Prehod Plovanija-Secovlje naj bi bil skupaj s Pasjakom glavni vhod za turiste iz
Slovenije in Italije v Istro in na Kvamer.
Mejni prehod Plovanija-Secovlje gradijo kar se da hitro, saj nameravajo Hrvati dokončati delo do 10. junija. Prehod bo imel predvidoma šest vstopnih pasov. Zaradi obsega del, katerih vrednost znaša 650 tisoč nemških mark, delajo gradbeniki noC in dan. Mejni prehod bo obsegal okoli pet tisoč kvadratnih metrov. Po razlagah Hrvaške naj bi potekala meja na tem območju po stari strugi reke Dragonje, in ne 300 metrov južneje po kanalu Sv. Odorike, kjer se Dragonja izliva v morje, kot zahtevajo Slovenci. Meddržavna komisija za določanje hrva-ško-slovenske meje je razdelila območje na enajst sektorjev. Državna meja v Istri spada v enajstega. O tem najbolj zahtevnem mejnem območju bodo strokovnjaki dveh držav šele razpravljali. Dr. Davorin Rudolf, vodilni hrvaški strokovnjak za meje, meni, da bi bilo treba prepustiti določitev meje mednarodni arbitraži, Ce bodo dogovori med državama še vedno neuspešni. (G.M.)
ODBOR ZA NOTRANJO POLITIKO / DVOJNO DRŽAVLJANSTVO
Proti predlogu SLS
Majda Vukelič
LJUBLJANA - Dvojno državljanstvo je izjemno občutljivo vprašanje. Zato se večina držav izogiba možnosti, da bi imeli njeni državljani še državljanstvo katerekoli druge države, to pa predvsem zato, ker bi se lahko v izogib obveznosti do ene države sklicevali na državljanstvo druge države. Slovensko državljanstvo je po enostavnejših pogojih 40. Člena zakona o državljanstvu od 25. junija 1991 do 12. januarja 1993 dobilo 160.994 ljudi. Po prepričanju Slovenske ljudske stranke imajo ti še vedno tudi državljan-
stvo drugih republik nekdanje SFRJ. Zato se ljudska stranka zavzema za spremembe zakona o državljanstvu, s katerimi naj bi vsaj deloma preprečili dvojno državljanstvo. To naj bi dosegli tako, da bi moral vsak, »ki prihaja iz držav, ki so nastale na ozemlju bivše SFRJ, ob prošnji za dodelitev državljanstva predložiti odpust iz prejšnjega državljanstva ali izkazati, da ga bo dobil, ce bo sprejet v slovensko državljanstvo«.
Vlada nasprotuje takšnim spremembam, saj so v nasprotju z zakonom, ker spreminjajo temeljne pogoje za pridobitev slovenskega državljanstva. Meni, da je mogoče vprašanje dvojnega državljanstva rešiti le s spremembami tistega dela zakona, ki govori o dvojnem državljanstvu. Sicer pa vlada že pripravlja poseben zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva. Z njim naj bi vsem osebam, ki so pridobile slovensko državljanstvo brez pred-
hodnega prenehanja prejšnjega državljanstva, naložili, naj v določenem roku predložijo dokaz o prenehanju prejšnjega državljanstva.
Mnenje vlade je na včerajšnji seji podprl tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje, ki se je med drugim ukvarjal s predlogom ljudske stranke. Presodil je, da predlog SLS ob vseh pravnofor-malnih pomanjkljivostih ne bi rešil vprašanja dvojnega državljanstva, zato naj vlada do konca junija pripravi poseben zakon o preprečevanju dvojnega državljanstva.
Prenos padlih italijanskih vojakov
Zgodovinska komisija o temnih in svetlih straneh zgodovine
Bogo Samsa
LJUBLJANA - Po vsej verjetnosti še ta teden, zanesljivo pa v kratkem, bosta zunanji ministrstvi Slovenije in Italije imenovali komisijo zgodovinarjev in kulturnikov, ki bo preučevala dogodke v tem stoletju: temačne in svetle strani sožitja. Takšen je vsebinski predlog italijanskega zunanjega ministrstva, ki v bistvu razvija slovenske zamisli, da je treba obravnavati celoto, pri Čemer naj izsledki komisije prispevajo k sožitju in sodelovanju.
Slovenska stran že pripravlja skupino priznanih zgodovinarjev, ki so se že doslej ukvarjali z zgodovino primorskih Slovencev, kot so Milica Kacin, Ferenc, Marušič, Gombač, duhovnik, viden strokovnjak za zgodovino slovenske cerkve, ki je toliko trpela med fašizmom, in še kdo.
V teh dneh se začenja tudi dvostranski razgovor o urejanju grobišč in o pietetnem prekopu italijanskih vojakov, padlih med drugo svetovno vojno. Grobišča vojakov, žrtev prve svetovne vojne, so vzorno urejena in vzdrževana, za padle med drugo vojno pa ni niti natančnih seznamov, grobišča niso urejena, Čeprav vse do danes ni bilo s slovenske strani nikoli nobenih težav ali pomislekov. Pričakujejo odgovornega visokega oficirja iz
Italije, ki naj bi začel s prekopom padlih Itah' janov na Trnovem, koder so na skrajno primitiven naCin Z® skušali pretihotapit1 posmrtne ostanke.
Vendar pa se pri r®" Sevanju vseh drugih bistvenih dvostranskih
vprašanj nie ne premi' ka. Mešana slovensko-italijanska komisija se je sestala prvič na gr®' du Strmol, nato v Rimu, do 6. junija pa pogovori niso v naCrtm Do konca volitev v de' želi Fulaniji-Julijsh1 krajini ne bo sestankov gospodaskih komisi); zamrznjeno pa je tudi reševanje vseh problemov, tudi tako p°' membnih, kot sta spo- j razum o zavarovanji) naložb ali o odpravi dvojnega obdavčevanja.
Ne rešujejo nobenega spornega vprašanja’ ne gradijo osimskih cest, za katere je denai
načelno zagotovljen« pogosto italijanska stran ustvarja nerazumljive in nerazumne težave, kot v primeru Sveta Evrope. Lani ]e | trgovska izmenjava dosegla milijardo in p01 dolarjev, kar je za Slovenijo kot majhno državo življenjskega p°J mena, za Italijo pa m nezamerljivo. OCitn0 Italija podlega pritiski) nacionalistov, pa tud) Slovenija z raznijM
škandali, nespametnim
odnosom do italijanskih bank in še Cim ne krepi pogojev za razvoj sodelovanja.
AVSTRIJA /POPIS 1991
672.000 brez vere
78 odstotkov katoličanov
DUNAJ - Statistični centralni urad na Dunaju )e predstavil dokončne Podatke ljudskega šteja leta 1991 v Avsriji. Iz teh Podatkov se da marsikaj razbrati - med drugim tudi to, da je vedno veC Avstrijcev, ki ne pripadajo nobeni verski skupnosti.
Avstrijcev ”brez veroizpovedi” je 672.000; za katoličani (vec ko sest milijonov) je to druga najvecja skupina v avstrijskem prebivalstvu.
H katoliški Cerkvi se priznava 78 odstotkov nvstrijskega prebivalstva mi Sest odstotkov manj kakor pri popisu leta tösi. Pri protestantski Cerkvi se je število elanov zmanjšalo za okrog 8 odstotkov ali 34.000 elanov na samo še 389.000 oseb.
Število starokatolica-nov je ostalo približno onako (19.000 elanov), Število pripadnikov drugih verskih skupnosti pa
je povzpelo za pri-oližno 200.000 oseb, pri tem gre pretežno za pripadnike vzhodno- in južnoevropskih pravoslavnih Cerkva.
7.300 oseb je navedlo da pripadajo Izraelitski PogoCastni občini. Po-VeCal pa se je pomen islama, h kateremu se v Av-striji priznava skoraj tßO.Qoo oseb - to je okrog ?ya odstotka vsega pre-
hmalstva.
Pri deležu katoličanov
AVSTRIJA
Delež SPÖ pri Narodni banki Delavski zbornici
DUNAJ - Zdaj naj bi končno prišlo do prodaje večkrat kritiziranega socialdemokratskega deleža pri Avstrijski narodni banki. SP O je (preko 'Socialistične založbe’) v posesti paketa delnic Narodne banke z nominalno vrednostjo 6, 4 milijonov šilingov, ki Pn hoče prodati za približno 100 milijonov ši-hngov.
Dunajska delavska zbornica (AK) je v ponedeljek s socialdemokratsko glasovno večino ?n proti glasovom de-Jpjemalske organizacije ljudske stranke, ÖAAB, sprejela sklep o pre-Vzemu ene tretjine delnic. Za ostali dve tretji-di se zanimata nižje-avstrijska in gornje-aVstrijska delavska zbornica.
pelavske zbornice si s Pridobitvijo deleža pri Narodni banki pri-cakujejo večji vpliv na Pridobitvijo deleža pri Narodni banki. Hkrati Pa pričakujejo tudi večji vpliv na gospodarske in monetarne odločitve, socialdemokratska stranka pa bo lahko s Prodajno vsoto zamašila občutljive strankarske dolgove.
Predstavniki ljudske stranke so ob odločitvi mrazili mnenje, da je Prodaja socialdemokratskih delnic delavki ^bornici prikrito strankarsko financiranje, saj se zbornica financira iz Javnih sredstev, vrhu te-§a pa bi delež kljub temu ostal pod kontrolo lv zbornici večinsko zastopanih) socialdemokratov. (I.S.)
se kaže jasna razlika med mestom in deželo: medtem ko se v mnogih podeželskih okrajih pogosto veC kot 90 odstotkov prebivalstva priznava h katoliški Cerkvi, je delež v mestih mnogo manjši.
Na Dunaju na prima znaša delež katoličanov samo še 58 odstotkov, v Salzburgu 62 odstotkov, v Linzu 66 odstotkov, v Gradcu 71 odstotkov, v Innsbrucku ter Celovcu 73 odstotkov.
Iz popisa leta 1991 je tudi razvidno, da je od vsega skupaj 7,796.000 prebivalcev Avstrije 1, 357.000 oseb pod 15 leti. Potemtakem znaša delež otrok v Avstriji 17, 4 odstotka (v primerjavi z letom 1981 za 154.000 ali 10,2 odstotka manj), hkrati pa se je delež oseb, starih nad 60 let, povečal na skoraj 20 odstotkov.
Po dokončnih podatkih ljudskega štetja 1991 je 3, 534.000 oseb poročenih, to je okrog 55 odstotkov celotnega prebivalstva. Leta 1981 jih je bilo še 57 odstotkov. Povečalo pa se je število samskih (nad 15 let). Medtem ko se 1981.leta 1, 666.000 oseb označilo za samske, jih je bilo leta 1991 že 1, 892.000. Povečalo se je tudi število ločenih: od 116.000 leta 1981 je število naraslo na skupaj 386.000 oseb leta 1991.
AVSTRIJA / NORICUM
Petrikova razbremenila visoke politike
Očitki menedžerjem
Igor Schellander
DUNAJ - V nadaljevanju sodne obravnave tako imenovane afere Noricum je včeraj nastopila Ingrid Pe-trik, upokojena predsednica Avstrijskega upravnega sodišča, v letu 1985 pa v notranjem ministrstvu odgovorna referentka za odobritev izvozov orožja. Petrikova je bila v sodni obravnavi proti menedžerjem državne industrije, ki so bili involvirani v ilegalno prodajo orožja Iranu, zaradi krive izpovedbe priCe pravnomočno obsojena.
Tako je tudi na včerajšnji obravnavi izkoristila pravico, da na nekatera vprašanja ne odgovarja. V ostalem pa je nekdanja sodnica skušala razbremeniti zdaj obtoženega notranjega ministra Karla Blecho.
Odgovorni menedžerji državne industrije naj bi bili v zvezi s prepovedano prodajo orožja zavestno prevarali pristojne politike, je pred sodiščem izjavila Petrikova, ki se vrhu tega ne spominja, da bi leta 1985 kakršenkoli vidik utemeljeval sumničenje o informiranosti notranjega ministra.
»Ako bi Blecha hotel prikriti zadevo, bi to prav gotovo zmogel«, brani bivša referentka v notranjem ministrstvu bivšega ministra. »Mislim pa, da je le hotel razčistiti zadevo«, je Petrikova še dodala. Trditev menedžerjev Noricuma in VÖESTa o tihem privoljenju politikov ne ocenjuje le kot obrambno strategijo prizadetih, temveč kot zlonameren poskus naknadnega kompromitiranja politikov.
Priča je v nadaljnjem opisala potek dogodkov v letu 1985. Ko so postale znane prve špekulacije o možni dostavi orožja v Iran, je takoj zaukazala ustavitev dostave orožja Libiji, katera je uradno bila prejemnik. Sele ko sta tako zunanje ministrstvo kot tudi ustavni urad zveznega kanclerja potrdila neoporečnost posla, je svojo odredbo spet razveljavila. Opozorila spornega iranskega trgovca z orožjem Hadžija Daja, ki jih je posredoval ambasador Amry, Ceš orožje je namenjeno Iranu, so v ministrstvu ocenjevali kot Hadži Dajevo potegavščino.
AVSTRIJA / REAKCIJE IN ZAHTEVE
Poziv k ustavitvi elektrarne Krško
Koroško prebivalstvo vznemirjeno
Ivan Lukan
CELOVEC - Najnovejša ustavitev jedrske elektrarne v Krškem (zaradi okvare v hladilnem sistemu) na Koroškem ni samo povzročilo vznemirjenje, marveč tudi ponovno zahtevo po zaprtju elektrarne. Zastopniki vseh strank so se pridružili zahtevi koroškega deželnega glavarja Zernatta, ki je po seji deželne vlade menil, da jedrsko elektrarno Krško medtem že skoraj dva do trikrat na leto ustavijo, kar samo potrjuje, kako pomanjkljiva je jedrska tehnologija.
Zernatto je napovedal, da bo ponovno in odločno posredoval pri zvezni vladi na Dunaju, da se le-ta v bilateralnih pogovorih s pristojnimi v Sloveniji zavzema za zaprtje JE Krško. Pri tem je zagotovil vso podporo iskanju strategij za izstop, kot jih je pred nekaj tedni predlagal referent za zaščito okolja pri koroški deželni vladi, deželni svetnik Herbert Schiller. Kot smo poročali, je Schiller predlagal, naj bi na deželni ravni še v tem letu izdelali srednjeročne programe za izstop iz jedrske energije.
Socialdemokratski deželni poslancec Peter Kaiser pa je včeraj v ti-
AVSTRIJA / RAZSTAVI ANDREJE IN METKE DOLINAR
Turneja sester
Velik interes publike na Dunaju in v Tinjah
DUNAJ- Otvoritev razstave Andreje in Marjetke Dolinar pred nekaj dnevi na Dunaju, je ob koncertu ansambla za staro glasbo Ramovš Consort doživela številen obisk slovenske publike. Razstava v Kulturnem centru Korotan na Dunaju predstavlja dve argentinski Slovenki, ki - razdvojeni med dvema domovinama - išCeta harmonije v slikarstvu.
Andreja Dolinar, rojena v Buenos Airesu, je med leti 1970 in 1974 študirala na Escuela Na-cional de Bellas Artes Manuel Belgrano. Po uspešnem zaključku se je izpopolnjevala v ateljeju Florencia Ca-ravaglia, na Estimula de
Bellas Artes, pa tudi pri slikarju Luisu Villar-melu in slovenskem kiparju Francetu Ahčinu. Sedaj ustvarja sama in skupaj s svojo sestro Marjetko Dolinar, prav tako rojeno v Jluenos Airesu, razstave v Argentini, Braziliji in po Sloveniji.
Marjetka Dolinar je doštudirala risanje, slikarstvo in umetnostno zgodovino na Višji katoliški šoli. Izpopolnjevala se je prav tako pri slikarju Villarruelu in kiparju Francetu Ahčinu, od 1984 do 1988 pa na inštitutu španske kulture. Pre-iskusila se je tudi v ateljeju slikarja Ricarda Martina Grosa. Sedaj pa pouCuje na Akademiji
umetnosti v Buenos Airesu. Obe ustvarjata v delavnici Heliosa Ga-gliardija.
Slike obeh sestra se na prvi pogled ne razlikujejo, polne so in globoke. Toda, Ce si jih ogledamo pozorno, nas različnost njunih interpretacij prepriča prav v nasprotno: tihožitja Andreje Dolinar so bolj vroča, nekako argentinska, medtem, ko se zdijo tista Marjetke bolj mrzla. Skrivnost je v barvah: Andreja uporablja vec rdeCe, temno plave, zelene; njene barve so jasne in žive. Marjetka pa uporablja veC vijoličaste, svetlo modre, njene barve so kremne, veliko pa uporablja tudi bele. Prav
tako se sestri razlikujeta v potezi.
Tehnika nanosa barve, ki ga uporablja Marjetka je bolj viharna, okrogla. Izbor Marjet-kinih kremnih barv in istočasno njenih viharnih potez tako vsekakor odkriva globoko umetnico polno nasproti.
Andrejine poteze so bolj geometrične in globoke, ter zaživijo v sami sliki po dolgem opazovanju. Pomemben element močne barve pa jih nekako omehča. Naslednji postanek sester je Dom v Tinjah (otvoritev je bila pravkar), turneja pa se zaključi v Kristalni dvorani hotela Palace v Portorožu 21.maja 1993 ob 20.30 uri. (Tamara Deu).
KOROŠKA
Potujoča
informacija
BOROVLJE - Osrednja deželna priredtiev ob letošnjem tednu zaščite okolja je bila v Borovljah. Deželni svetnik za okolje Herbert Schiller je ob tej priliki mesto Borovlje imenoval za »lokomotivo« pri reševanju ekoloških vprašanj in koroškim občinam predal prvi »avtobus zaščite okolja«. Gre za dobro opremljeno mobilno informacijsko postajo za vsa vprašanja in probleme v zvezi z varstvom okolja. Slovesnost ob tednu zaščite okolja so sooblikovali boroveljski šolarji.
skovni izjavi predlagal pregradnjo krške nuklearke v termocentralo na plinski pogon, kot so to že predlagali strokovnjaki.
Po Kaiserjevem mnenju bi bila taka rešitev tudi v smislu Slovenije, saj bi s tem bila zagotovljena oskrba z električno energijo, za Avstrijo pa bi tak korak pomenil pomirljiv znak na področju varnosti.
Deželni poslanec je dalje predlagal ponoven bilateralni vrh o JE Krško, sodelovali pa naj bi strokovnjaki kot tudi politiki iz obeh strani.
Osnova za sklic takega vrha bi morala biti na eni strani načelna izjava Slovenije, da se v določenem Časovnem roku odpove jedrski energiji, na drugi pa pripravljenost Koroške oz. Avstrije, da Sloveniji učinkovito pomaga pri izstopu iz jedsrke energije-
Začudenje pa je na Koroškem kot na Dunaju povzročilo dejstvo, da sta tako avstrijsko notranje ministrstvo kot tudi Mednarodna agencija za jedrsko energijo o okvari izvedli šele po 24 urah.
r .111''1
fre/ m tfooKm/ageft * UftŽ titöfnstih floppy Uftcuoia' cfetac/eoL
SIS
p
Nasprotniki jedrske energije so že napovedali nove demonstracije proti jedrski elektrarni v Krškem
AVSTRIJA / LETALSKI PROMET
Z združitvijo AUA s Swissair, KLM in SAS verjetno ne bo nič
Streicher govoril o alternativah
DUNAJ. Iz načrtovane združitvijo avstrijske letalske družbe Austrian Airlines (AUA) s Swissair, nizozemsko KLM in skandinavsko SAS - vsaj na kapitalnem sektorju -predvidoma ne bo nie!
To je postalo znano po zaključku pogovorov pogajalske skupine prej omenjenih letalskih družb, ki so potekali zadnji vikend v nižje-avstrijskem Cars am Kampu. Tako naj bi prišlo samo še do načrtovanega skupnega holdinga v menedžmentu, ne pa tudi do združitve kapitala zračnih linij sredi 90-ih let. Vzrok za to naj bi pri ostalih zračnih linijah bili podobni politični pomisleki in pridržki proti združitvi, kot so
nastopili že v Avstriji v zvezi z AUA.
Novo izvoljeni predsednik nadzornega odbora Rudolf Streicher je v intervjuju za avstrijsko televizijo namignil, da novo vodstvo avstrijske nacionalne letalske družbe zdaj razmišlja tudi o drugih alternativah in se ne počuti vezano na pogovore v preteklosti. Dejal je, da bo odločitev o dokončni kooperacijski obliki oz. strategiji padla v prihodnjih štirih do petih tednih.
Streicherjeve izjave so že pozitivno odmevale tudi pri ljudski stranki. Njen predstavnik Maier je dejal, da gre pri tem vprašanju konec koncem tudi za »ohranitev avstrijske identitete letalske družbe AUA«.
NOVICE
Vencelj se sestal z zastopniki koroških Slovencev
CELOVEC - Državni sekretar za Slovence v zamejstvu in po svetu Peter Vencelj se je vCeraj popoldne v prostorih generalnega konzulata Republike Slovenije sestal na delovni pogovor s predstavniki koroških Slovencev. Večurnega pogovora so se poleg zastopnikov obeh osrednjih političnih organizacij koroških Slovencev, NSKS in ZSO, udeležili še predstavniki drugih večjih slovenskih organizacij. Državni sekretar Vencelj je po razgovoru glede finančne podpore Slovenije slovenski manjšini na Koroškem dejal, da celotna sredstva ne misli zmanjšati, pac pa bo prišlo do prerazporeditve sredstev, predvsem v smer zmanjšanja sredstev političnim organizacijam, »tako da bo večji del denarja davkoplačevalčev iz Slovenije šel v tisto, kar bolj podpira slovensko bit, torej slovenski kulturi, šolstvu, športu itd.« V pogovoru za Republiko je državni sekretar v zunanjem ministrstvu dalje poudaril, da bo slovenska vlada nad sredstvih, ki jih slovenska država daje koroškim Slovencem, v prihodnje vršila tudi kontrolo, »tako glede finančnega kot tudi vsebinskega ravnanja«. Detaljni predlog za novo razporeditev sredstev Republike Slovenije za slovensko manjšino na Koroškem bo izdelan v naslednjih tednih, je dodal Vencelj.
Slovaška obljubila spremembe v manjšinski politiki
BRATISLAVA/DUNAJ - Avstrijski zunanji minister Alois Mock se je včeraj v okviru svojega prvega uradnega obiska na Slovaškem sestal s svojim kolegom MoravCikom. Na sporedu so bili pogovori o slovaških prizadevanjih za vstop v Svet Evrope, gospodarsko sodelovanje Avstrije s Slovaško ter vprašanje slovaških obmejnih jedrskih elektrarn, proti katerim obstajajo tehtni avstrijski pomisleki. Pri obisku je beseda tekla tudi o problematični politike slovaške države do svoje madžarske narodnostne skupnosti, ki je med drugim vzrok za pridržke raznih evropskih držav pri sprejemu Slovaške v Svet Evrope. MoravCik je avstrijskemu zunanjemu ministru - le-ta bo jutri prevzel predsestvo v SE - zagotovil, da bo Slovaška svojo manjšinsko politiko prilagodila evropskim standardom. Do bistvenih in pozitivnih sprememb za Mažare na Slovaškem naj bi prišlo zlasti na šolskem področju, Moravcik pa je tudi napovedal, da bodo spet postavili dvojezične krajevne napise.
Povečanje deficita v avstrijski zunanjetrgovinski bilanci
DUNAJ - Primankljaj v avstrijski zunanjetrgovinski bilanci se je v prvih dveh mesecih leta 1993 povečal na 13, 4 milijarde šilingov, to je za vec kot dve milijardi šilingov veC kot v primerjalnem obdobju lanskega leta. Posabšanje bilance je v prvi vrsti posledica nazadovanja izvoza končnih izdelkov. Zlasti izvoz v Zvezno Republiko Nemčijo se je v preteklih mesecih zmanjšal za kar 10 odstotkov. Negativen rezultata je občutno omilila pozitivna bilanca v turizmu.
Zveza industrijalcev za referendum, toda proti prazniku
CELOVEC - Razprava o razglasitvi 10. oktobra za dela prost praznik se je na Koroškem tudi vCeraj nadaljevala. K predlogu deželnega glavarja Zernatta ter njegovega namestnika Ambrozyja, naj o tem na referendumu odloča koroško prebivalstvo, se je oglasila Zveza avstrijskih industrijalcev. V tiskovni izjavi se je stanovno zastopstvo izreklo za izvedbo referenduma, hkrati pa Zveza industrijalcev meni, da se bo koroško prebivalstvo večinsko iz gospodarskih razlogov izreklo proti dodatnemu prazniku. Razglasitev 10. oktobra (dan koroškega plebiscita leta 1920 - op. ured.) za deželni praznik sta vCeraj ponovno oklonila gospodarsko krilo ljudske stranke tako na zvezni kot tudi na deželni ravni.
Svobodnjaki popustili
CELOVEC - Svobodnjaška frakcija v koroškem deželnem zboru ne bo uresničila napoved, da bo razpravo o gospodarskem paketu v deželnem parlamentu zadržala za toliko Časa, dokler socialdemokrati ne bodo pripravljeni razpravljati tudi o odpravi pokojnin za deželne politike. Klubski predsednik FPÖ in predsednik finančnega pododbora Martin Strutz je vCeraj v zadnjem trenutku uvrstil gospodarski paket na dnevni red naslednje seje pododbora, ki se bo sestal že prihodnji torek. Strutz je s tem očitno popustil močnemu pritisku tako socialdemokratske kot tudi ljudske stranke, ki sta obe zagrozila s sklicom izrednje seje deželnega parlamenta še prihodnji teden.
Referent za okolje Schiller z boroveljsko mladino pred »avtobusom zašCite okolja«.
r AVSTRIJA /ZAOSTRILI KRITERIJE ZA RAZDAJO POSOJIL -i
Nad 460 milijard šilingov zasebnih kreditov: okoli 100.000 avstrijskih gospodinjstev zrelih za konkuiz.,
DUNAJ - Okoli 466 milijard šilingov znaša kreditni dolg avstrijskih zasebnikov pri bankah in velepro-dajalnicah v letu 1992. Okoli 100.000 avstrijskih gospodinjstev - v veC kot polovici primerov gre za družine z otroci - je prezadolženih, vračanje kreditov domala že nemogoče. Tudi število letnih eksekucij že presega en milijon, povprečna zadolženost prizadetih gospodinjstev pa medtem znaša 415.000 šilingov.
Medtem ko so banke po tozadevnih zahtevah strokovnjakov za zaščito potrošnikov že reagirale in zaostrile kriterje za razdajo posojil, so zdaj bile tarča kritike predvsem razpošijalske trgovske hiše. Pri njih je (pre)zadolženih kar 62 odstotkov prizadetih avstrijskih gospodinjstev.
Kot vzroki za nenadne prezadolžitve zaščitniki potrošnikov navajajo v prvi vrsti lastno krivdo in vabljive posebne ponudbe trgovskih hiš, a tudi nepredvidljive spremembe v
življenju prizadetih, kot na primer nenadno bolezen, brezposelnost, razvezo zakona, ipd.
Kriva pa je tudi reklama, ki svoje vabljivo sporočila usmerja »v trebuh in ne* v glavo«, izpostavljajo strokovnjaki.
Na Dunaju so zato pod občinskim okriljem ustanovili posebno svetovalnico za prezadolžene zasebnike, ki je v prvih mesecih letošnjega leta zabeležila kar za Četrtino veC 'obiskovalcev'.
Svetovalci zdaj zah-
tevajo, da naj tudi trgovske hiše prav tako kot banke skrbneje preverijo boniteto strank, osebe brez osebnega dohodka naj ne bi smele prevzeti poroštva za posojila, zlasti pa svetovalci zahtevajo Čimprejšnji sprejem že dalj Časa diskutiranega zakona o zasebnem konkurzu.
Tudi na Koroškem je na zaskrbljujoče stanje že reagirala Delavska zbornica in ustanovila poseben oddelek za informacijo konzu-mentov, predvsem na pravnem področju.
KULTURA
Četrtek, 13. maja 1993
ŽIVLJENJE METROPOL - LJUBLJANA (11)
Povzpetnišlvo
Bratko Bibič
Prazniki pomembno zaznamujejo življenje v mestih: so ali hočejo biti prelom v toku ponavljanja rutinskih opravil, s katerimi mestnjani množično živimo utrip življenja doma, v 'službah ter v tistih mestnih medprostorih in medCasjih, ki jih mimogrede najdemp med tema vsakdanjima »usodama« popoldne, zvečer ali ob koncu tedna.
V prestolnici Slovenije se serija majskih praznovanj zaCne že pred koledarskim nastopom enega najlepSih mesecev. V Ljubljani, pod Rožnikom v Rožni dolini, stoji vila, v kateri se je pred dobrimi petdesetimi leti zgodilo nekaj, kar se v Sloveniji ponavlja vsakega 27. aprila tekočega leta. Temu je bilo tako, ko je bila Slovenija Se Socialistična republika Slovenija v sestavu bratskih republik Socialistične federativne republike Jugoslavije, temu je tako letos, ko se je z vsem skupaj prvič v zgodovini spremenilo tudi ime tega praznika.
Verovanje v moc imena, poimenovanja in preimenovanja, v moC besede kot imena, kot vpoklica (uCeno rečeno: interpelacije v subjekt) ni tako mlado in nedolžno, da bi smeh preimenovanja praznikov, Se bolj pa inflacijsko preimenovanje cest in ulic v Ljubljani poenostaviti v prekrSCevanje. Prešeren je temu procesu postavil romantični nacionalni spomenik v Krstu
pri Savici. Ce stopimo korak bliže okoliščinam, ki so pripeljale do 27. aprila 1941: nacistična mobilizacijska množična propaganda je med drugim (na primer psihoprincipi takratne ameriške ekonomske propagande) navezovala na simbole in ravnanja socialističnih oziroma socialdemokratskih izročil v weimarski Nemčiji ter jih predelala v skladu z lastnimi horizonti. Socia-listicne razmere so v Sloveniji pripustile praznovanje vseh svetih v obliki dneva mrtvih (1. november). Ce stopimo še korak bliže okoliščinam, ki so omogočile preimenovane-je praznovanja 27. aprila samega: legendama plakatna subverzija Novega kolektivizma, katere srž je bila nemara v tem, da so odločujoči politični gre-miji sprejeli na podlagi nacističnega plakata rear-tikulirano podobo, v kateri so si bih sami všeC, za katero pa so bih pred odkritjem njenega porekla prepričani, da jim je absolutno nasprotna, sovražna.
Nekaj dni po 27. aprilu in malo više na hribu, poimenovanem po piscu, katerega rojstvo praznujemo potem, ko se je pravkar izteklo okoli Ljubljane krožno tekoče praznovanje dneva zmage, poteka v Ljubljani vsakoletno praznovanje prvega maja. Cankarjev vrh postane enonocno prizorišče praznovanja, ki ni vec tisto, kar je bilo pred tem, ko je predzadnja kitica Prešer-
nove Zdravljice postala ustavna kategorija. Pisec ima v hiši nasproh gostilne na Rožniku, v kateri je rade volje prebijal svoj posvetni in večnim filistrom nič kaj povšeCni del Iju-bljansko-rožniškega življenja, urejeno skromno spominsko sobo.
Njeno nebogljenost, Ce jo primerjamo z monumentalnostjo in vase zaprtostjo Cankarjevega doma, v katerem se ob letošnji priložnosti aktualni literati sprašujejo o cankarjanski materi, domovini in bogu, odtehta prostranost in odprtost hriba, ki prav tako nosi njegovo ime. Na prvomajski praznik, ob koncih tedna in ob drugih priložnostih sedenja za mizami pred gostilno ter pod oknom Cankarjeve sobe, tj. takrat, ko s kozarcem vina ah piva z obema imenovanima literatoma posmrtno občujemo v enem od njunih pritlehnih, toda življenjsko pomembnih elementov, prideta do besede (do svojega pojma, bi rekel Hegel) prva in zadnja kitica Zdravljice.
Zaenkrat - upamo lahko, da nikoli - se nam ni treba soočati s podobami vdora državotvornosti v okajene družbe, ki bi od petju predzadnje kitice Zdravljice vstajale pokonci zato, ker bi drugačno ravnanje škodilo njihovemu vzpenjanju v oCeh sosedov. Zaenkrat zadošCa, da se iz mesta povzpnejo na hrib. Pa najsi bo ta hrib Srnama gora.
KULTURA ŽIVLJENJA / PONATIS SMREKARJEVEGA TAROKA
Karte za suvereniado
Mladinska knjiga jih na trg daje danes
Tone D. Vrhovnik
Tik pred ali ob začetku prve svetovne vojne je veliki slovenski slikar in najveCji ilustrator Hinko Smrekar (1883-1942) zasnoval Slovanski tarok, prvi in po znanih podatkih eden redkih kompletov kart slovenske izdelave, ki ga poznamo. Med vojno, avgusta 1916, so prav
omenjene karte, ki jih ob spominu na petdesetletnico Smrekarjeve smrti te dni znova ponatiskuje Mladinska knjiga, sprožile prvo konkretno uveljavitev avstrijskega »dr-žavnocenzorskega« zakona, saj so ljubljanski
listi objavili naslednje besedilo:
»C. kr. policijsko ravnateljstvo v Ljubljani je z odlokom z dne 14. avgusta 1916 št. 965/1 Präs, na podlagi $7, lit.a) zakona z dne 5. maja 1869 drž. zakona št. 66, nadaljnje razširjanje igralnih kart - Slava, Primorka in Slovanski tarok - izdanih od Prve slovanske tovarne igralnih kart d.z.o.z. v Ljubljani, ustavilo.« Tako je bilo, kot sledi iz nadaljnje obrazložitve, zato, ker bi s panslovanskimi motivi na tarokih utegnila demoralizirati avstrijske vojake, prvikrat pod avstroogrsko monarhijo uradno prepovedana slovenska ustvarjalnost.
Etnološko izjemno bogate motive za svoj tarok, ki ga je izdala Prva slovanska tovarna igralnih kart (1910-1925, sedež je imela na Wolfovi ulici 12), je Smrekar očitno povzel po bogati monografiji Die österreichisch-ungarische Monarchie in Wort und Bild (Dunaj, 1887-1901) in hkrati obsežnem študiju, saj so bile ilustracije v omenjeni knjigi Cmo-be-le. Tako na kartah - Helena Ložar-Podlogar je motive na tarokih in podobah obdelala v natančni etnološki študiji -
najdemo vrsto zanimivih običajev, ki segajo od Češke in Rusije prek držav nekdanje Jugoslavije vse do Bolgarije in Romunije. Panslavizem, dandanes kar nekako uradno pozabljen, je bil od zaCetka stoletja do konca prve svetovne vojne paC ena od legitimnih oblik boja Slovencev proti ponemčevanju znotraj avstroogrske monarhije in konec koncev sta velika slovenska umetnika tega Časa -Hinko Smrekar in Ivan Cankar - svoje heretične ideje plačala tudi z dokaj dolgima zapornima kaznima: Smrekar je tako prijateljem, predvsem Ferdu Veselu in Ivanu Cankarju, iz različnih zaporov pisal jedke misli o anonimnem ovaduhu (sumil je neko žensko), ki ga je oblastem zatožil, da je kot srbo- in rusofil klevetal pogumne avstrijske oficirje in zdravnike. Menda je javno izrekal, da so »vsi oficirji od prvega generala do zadnjega stotnika osli in niso niti toliko vredni, da bi se jih pustilo stradati ob kruhu in vodi...« Da bi taisti oficirji prijemali in uporabljali karte, ki jih je zasnoval tako neljubeč umetnik, seveda ni šlo.
Toliko o zgodovini Slovanskega taroka. Kartam je v izdaji Mladinske knjige dodana knjiži-
Linhartovo
srečanje
MURSKA SOBOTA, PTUJ - 2e tradicionalno Linhartovo srečanje, letos že šesto po vrsti, naj bi potekalo konec maja in v začetku junija v Murski soboti in na Ptuju. Srečanje je letos razdeljeno v dva loCena festivala; Srečanje otroških gledališč, ki bo kombinirano z otroškim gledališkim in lutkovnim taborom, bo potekalo od 27. do 30. maja v Murski Soboti, Mladinski gledališki in lutkovni festival pa se bo odvijal na Ptuju od 4. do 6. junija. Na razpis za Srečanje otroških gledališč, ki združuje gledališke skupine večinoma iz osnovnih sol, se je prijavilo štirinštirideset gledališč, med njimi pa je selektor Blaž Lukan z selektorsko skupino (Marija Vogelnik, Uroš Trefalt, Igor Štromajer in Sašo Jovanovič) po pregledu videokaset izbral enajst predstav, ki bodo prikazane na festivalu. Festival ima znaCaj delovnega srečanja, ob večernih pa pripravljajo tematske pogovore z mentorji, ki jih bodo vodih selektorji festivala. Mladinski gledališki in lutkovni festival, ki združuje predvsem gimnazijske gledališke in lutkovne skupine, bo predstavil trinajst gledaliških skupin. Pregled mladega gledališča, je zapisal selektor Blaž Lukan, ki ga ponuja letošnje gledališko srečanje, je sestavljen kot reprezentativen izbor različnih žanrskih manifestacij. Zato vključuje različne »primerke«, pri Čemer je daleč najmočneje zastopano gledališče absurda v različnih variantah, nie manj pa niso zanimivi tudi primeri variacije na klasično temo, poskusi na polju abstraktnega etičnega in neverbalnega gledališča. Na festivalu bodo podelih posameznikom tudi Linhartove značke tako za igralske dosežke kot tudi za scenografijo. (M. T.)
RECENZIJA / PREDSTAVA DRAME SNG LJUBLJANA
Razkrinkani
zapeljivec
Matej Bogataj
Drama SNG Ljubljana: Max Frisch: Don Juan ali Ljubezen do geometrije. Prevod in režija Barbara Hieng Samobor, dramaturgija Mojca Kranjc, scenografija Andrej Erjavec, kostumografija Andreja Jambrek, komponist Uroš Fürst, koreografija Andrija Laboš. Igrajo Igor Samobor, Boris Juh, Zvezdana Mlakar, Lojze Rozman, Marijana Brecelj, Nataša Italijan, Andrej Nahtigal, Zvone Hribar, Jette Ostan Vejrup, Marko Okorn, Gregor Bakovič in drugi.
Premiera je bila 9. maja 1993.
Dejstvo, da se mita o don Juanu slovenski režiserji v zadnjem Času obilo lotevajo, kaže, da je mit o zapeljivcu naravnost pisan na kožo našemu použivajo-Cemu, plitvemu, lažnemu in na videzu temelječem odnosu do sve-* ta, ki seveda zahteva nenehno menjavo atrakcij - tudi žensk. Očitno je donjuanska kratka zaljubljenost oziroma zaljubljenost brez objekta še kako sodoben sentiment v Času napredujoče shizoi-dnosti. Frischeva predelava zgodbe o zapeljivcu, ki so jo uprizorili v ljubljanski Drami, pa je že prefrigano upoštevala, da je don Juan bolj mit kot verjetna oseba, zato se je dramatik lotil Juana v
mladosti, nedolžnosti, še preden se je konstituiral kot zapeljivec. Novo pri Frischu je tudi to, da ni veC kazni za izzivanje neba in sklepanje lažnih »pogodb« z gospodičnami, za trgovanje z videzi, še veC; Juan se lahko iz »vloge«, v katero je zabredel, reši le, Ce o sebi sproducira mit in se umakne v varno in dolgočasno zasebnost. Don Juan ne izziva veC neba, saj ve, da bo kazen prišla sama od sebe, z leti in zmanjšanimi telesnimi sposobnostmi - oziroma z zakonsko rutino. In prav v slednjo ga pomoči Frisch in ga poroči, resda s kurbo, kar je vCasih malce bolj zabavno, pa vseeno. Frischeva igra torej s tem, ko prikazuje Juanovo mladost in starost, kar sicer ni običajno, razbije mit o zapeljivcu in kaznovanju neba, donjuanstvo pa s tem postane vmesna faza med dvema deze-rotiziranima in precej dolgočasnima obdobjema.
Barbara Hieng Samobor se je besedila lotila »kompilacijsko« - in v tem ji je sledila koreografija - torej tako, da je različne prizore kodirala z različnimi in prepoznavnimi prijemi, ki so nihali od potujevanja, na pri-
mer s platnom, na katerega so projicirani mednaslovi in komentarji, do prevzemanja monumentalnih »pan-durjevskih« masovk v razkošnih kostumih in z za žanr obveznimi živalmi ali burlesknega, napol artikuliranega brezglavega podenja po odru. Najbolj drzna intervencija je bila gotovo vnos žive glasbe, ki jo izvaja simpatičen fantovski trio, tudi sicer vključen v predstavo, vendar pa glasba kljub lahkotnosti in imenitnim pevskim vložkom Jette Ostan Vejrup ni legla v tudi sicer heterogen režijski koncept, ker je dodatno razbijala in zavirala dogajanje. Nasploh je režiserki uspelo v predstavo vnesti nekaj imenitnih komičnih prizorov, pa tudi nekaj nepreciznosti.
Drzna in inovativna je bila tudi scenografija; velik travnat kucelj na sredini, spolzka zelena polkrogla na začetku, ki se kasneje razpre in razcveti v na-špicene geometrijske like, je omogočal zanimive kompozicije, vendar je precej omejeval gibanje. Kostumi so bili razkošni, historični na začetku in posodobljeni v centralnem delu.
Ob odlignem Igorju Samoboru v naslovni vlogi so bili zrelo dobri skoraj vsi nastopajoči.
Novo slovensko gledališče
LJUBLJANA - V soboto se bo občinstvu prvič predstavilo novo ustanovljeno ljubljansko gledališče Bombolini s komedijo o nastajanju predstave z naslovom Svetovno gledališče Kandrše avtorjev Zorana Moreta in Igorja Sancina. Gledališče Bombolini (ime si je nadelo po vlogi Itala Bambollini-ja, ki ga je upodobil A. Quin, z njim pa izraža zahtevo po totalnem igralcu, tj. takem, ki enakovre, in ne moralizirati, gledališče, ki s tem, ko zabava druge, zabava tudi samo sebe in tako pomaga odraslim, ki so se pozabili igrati.
Komedija s podnaslovom »zelo Čudna komedija«, nas popelje v zakulisje Svetovnega gledališča iz vasi Kandrše, ki je pričelo kot vsako drugo vaško gledališče in se na koncu deklariralo kot svetovno, v medsebojne spore, umore in samomore ter peripetije med nastopajočimi, ki usodno vplivajo na predstavo. Besedilo te nikakor banalne in posplošene komedije je nastajalo postopoma, deloma se je izoblikovalo skozi igralske improvizacije, kar hkrati narekuje tudi usmeritev gledališča, ki temelji na principu commedie del-Tarte, ta pa dopušča delček improvizacije. Pred-
stavo je režiral Zoran More, ki se mu je ideja o ustanovitvi gledališča Bambolini porodila že med študijem na AGRFT, ogledate pa si jo lahko v Lutkovnem gledališču Ljubljana, ki je nastopajočim, Bariči Blenkuš, Igorju Sancinu in Zoranu Moretu odstopilo dvorano. (M.T.)
Svetovno prvenstvo v tekmovalnih plesih
STUTTGART - 30. aprila je v Stuttgartu v Nemčiji potekalo svetovno prvenstvo v standardnih plesih. Slovenijo so zastopali Peter Uplaznik in Lea Sunaric kot državna prvaka in Matjaž Brinovec z Barbaro Jager. Med 50 plesnimi pari sta se oba naša plesna para uvrstila v Četrtfinale.
Dan kasneje so imeli v Calwu v Nemčiji na svetovnem prvenstvu v latinskoameriških plesih slovenskih plesalci vec uspeha. Med 58 pari iz 32 držav sta Miha Rabič in Polona Rogel zasedla visoko 9. mesto, kar je prva polfinalna uvrstitev slovenskega para in naša najboljša uvrstitev med starejšimi mladinci na svetovnem prvenstvu nasploh. Na svetovnem prvenstvusta Slovenijo zastopala še Matjaž Možina in Jasna Stojiljko-vic, ki pa sta imela manj športne sreče in sta se uvrstila na še vedno odlično 17. mesto oziroma v Četrtfinale.
Svetovni primat so od Norvežanov na obeh najboljših mestih prevzeli Danci. Nova svetovna prvaka sta Klaus Jensen in Mette Georgio, druga pa (kot lani na SP) Jesper Bir-kehoj in Charlotte Eg-strand. Preostali štirje finalni pari so iz Nemčije (3. mesto), Avstralije (4. mesto), Anglije (5. m.) in Italije (6. m.).
Konkurenca je bila zelo izenačena in ocene mednarodne sodniške žirije zato dokaj pestre, tako da bi lahko z malce vec športne sreCe naša para pristala tudi za krog višje. (P. R.)
Plesna šola praznuje
LJUBLJANA - Letos mineva 45 let od ustanovitve Državne baletne šole v Ljubljani. Letošnji javni nastop Baletne šole iz Ljubljane, ki bo 21. in 22. maja 1993 na odru Linhartove dvorane Cankarjevega doma v Ljubljani, bo posvečen temu jubileju.
Na začetku se bodo predstavile deklice iz pripravnice s plesom lutk, ki sta ga pripravili Jelena Markovič in Tanja Leskovšek. Devetdeset uCenk in uCencev nižje stopnje bo zaplesalo na Griegovo glasbo Simfonični plesi v koreografiji Henrika Neubauerja. V drugem delu bo srednja stopnja predstavila zgodbo Peter in volk na glasbo Prokofjeva; koreografija je delo Henrika Neubauerja.
V spomin na nedavno umrlo pedagoginjo Lidijo Wisiak bo obnovljena tudi njena koreografija Pas de deux na Chopinovo glasbo. V preprosti simfoniji Benjamina Brittna pa bodo v koreografiji Vlasta Dedovica zaplesali uCen-ci srednje baletne šole. Letos Četrtega, diplomskega razreda ni.
Ob tej priložnosti bo izšla še brošura Baletna šola v Ljubljani 1948-1993. V knjižici bodo zajeti podatki o nastajanju šole, njenem razvoju in o njeni današnji podobi. S svojo vsebino bo pripomogla k boljšemu poznavanju baletnega šolanja pri nas. Pri njenem nastanku so sodelovali Henrik Neubauer, Pino Mlakar in Alenka Tomc. Oblikoval jo je Zlato Rudolf. (P. R.)
ca s prispevki Milcka Komelja, Helene Ložar-Podlogar, Petra Vodopivca, Jasne Horvat in Lade Zei, v katerih se bomo še podrobneje poučili o Smrekarju, njegovih kartah, ljubljanski tovarni in zgodovini kvartopirstva v svetu in pri nas. Lada Zei ob podrobni predstavitvi pravil igre (ki pa so po mnenju prvih »mojstrov«, ki so knjižico prebrali, vsaj delno pomanjkljiva, saj določene variante pripisuje le igri za tri, nekatere pa tisti za štiri igralce) sproža še zanimivo vprašanje, ali ni morda prav tarok »avtohtona« slovenska igra in znanost? Po Zeievi namreč tarok poznajo Madžari, Av-
strijci, Francozi in Bavarci, vendar vsi razen Avstrijcev in Slovencev pri igri uporabljajo drugačne karte, hkrati pa tudi med »rabo« naših severnih sosedov in Slovencev obstajajo tako mogočne razlike - po primerjavi sodec, bi slovenski kvartopirec označil igro avstrijskih kolegov za na smrt dolgočasno - da se bomo pri skupni igri zagotovo sporekli. Izdaja Smrekarjevega taroka tako sproža tudi zanimivo podv-prašanje slovenske identitete, saj smo - glede na pravila - edini na svetu, ki s štiriinpetdesetimi kartami operiramo povsem samostojno in suvereno!
Taras Kermauner o dramatiki slovenske politične emigracije
LJUBLJANA - V prostorih SAZU je bilo vCeraj javno predavanje Tarasa Kermaunerja, enega naj-pomebnejših poznavalcev slovenske dramatike 20.stoletja, bojevnika za ustvarjalno svobodo in pravico do drugačnega mišljenja, z naslovom Dramatika slovenske pohtiCne emigracije. Dr. Taras Kermauner se je pred Časom vrnil s polletnega študijskega bivanja v Argentini, svoja opažanja in poglede na SPE pa je strnil v pričujočem predavanju. Menil je, da bi se Slovenci morali zavzeti za knjižne izdaje del dramatikov slovenske pohtiCne emigracije, H zal ostaja prepuščena sama sebi, Čeprav je del splošnega zgodovinskega in literarnega spomina, krivda za tak mačehovski odnos pa je po njegovem mnenju v fenomenu samozadostnosti in samozaprtosti slovenstva, ki poleg domovinske zgodovine ne priznava delovanja in zgodovine SPE, ki je njen integralni del. Predavanje, tokrat ne bojevniško, paC pa poročevalsko in nekritiško v raziskovanju te dramatike, je poskušalo navzočim predstaviti dramske avtorje in njihova najpomembnejša dela, saj je prav dramatika kot žanr najbolj eksplicitna in tako globlje in globalneje zajema problematiko in zgodovino SPE kot pa veliko število politično obarvah zapisov in člankov, ki se ukvarjajo s to problematiko. Literarno snovanje SPE, ki je svoj vrhunec doživelo konec štiridesetih in v petdesetih letih, danes pojenjuje, zato je po mnenju Tarasa Kermaunerja Cas, da izidejo njihova dela tudi pri nas, saj se je za mnogimi njihovimi dramami že izgubila sled. Med dramatiki, ki jih je predstavil predavatelj, naštejmo samo nekatere: Vombergar (umrl leta 1980) in JeloCnik z dramami Napad, Vstajenje kralja Matjaža, Razval, Slepilo, Samo eno je potrebno, Marjan Vilenbart in njegovi izvrstni igri Vnučka in Zadnji krajec, Zorko Simčič in drami Ta dolgi mesec avgust in Zgodaj dopolnjena mladost, Branko Rozman s tremi dramami Človek, ki je ubil boga, Obsodili so Kristusa in Roka za steno. Predavanje Tarasa Kermaunerja je hkrati izzvenelo kot apel vsem kulturnim ustanovam zoper njihovo asocialno obnašanje do litera- ! tov SPE, saj so podatki o uprizoritvah teh dram med agentinskimi Slovenci znani, z njihovo objavo pa bi lahko obogatih slovenski polpretekli literarni in zgodovinski spomin. Prav tako pa je dr. Taras Kermauner apeliral na umetniške vodje slovenskih gledališč - žal med navzočimi ni bilo nikogar izmed njih -, da je Cas, da v svoje repertoarje uvrstijo tudi katero izmed del dramatikov slovenske pohtiCne emigracije. (M. T., foto: S. S./TRIO)
LITERATURA / POGOVORI Z AVTORJI PESMI ŠTIRIH (4)
Trta, ta razkošnica, ta roža, ki ne obuboža, je kot veiz
fone Pavček: »Pesem je milostjo imaš oli nimaš, ali živiš z njo oli ne, ali ti je dano ali ne.«
Ha, v Pesmi Štirih sem bil zadnji v zbirki... kot melodija, ki je vlekla Oazaj v nostalgijo do-®tijske zemlje, v roman-lcnost, murnovsko šti-, mungo.
Poslednji med Štirimi sem bil tudi drugače. Zadnji sem izdal samostojno knjigo, dobil Prešernovo nagrado, tudi ritika je bila z mano manj prijazna (vendar mi to nekako ni slo pre-VeC do živega) in ni mag, da bom morda po logiki, da bodo zadnji Prvi> prvi sel s tega sve-a- Ne bi pa rad!« je primi TONE PAVČEK, ekdaj novinar, ure-oik, gledališki ravna-mlj, predsednik DSP, si-aer diplomirani pravnik. es Cas pa pesnik in
Pmvajalec.
Seča. Kamnito bivali-ae, potopljeno med tri Sledno negovane vinograde in oljke, tudi mla-e- Mir za bogove. Doli mrtve soline. Sicer pa, le do bi skusal ukrotiti map?! Zato to ne more rti navaden pogovor I PraSanja - odgovori), anko je le mozaik tem, apisanih s prošnjo To-detu Pavčku, da jih ube-Sedi. In jih je:

Kljubovalnost >n poezija
'‘Pil sem mnogokaj in
mmkaj. Počenjal sem > ., lvljenju stvari, ki so mm včasih tudi v na-.Pmjju. z mano. Sel sem radirat pravo in ga ničeln nikoli potreboval, llkvarjal sem se s politiko in hkrati bežal od dje. Vendar, Ce zdaj po-gledam celo to življenjsko dobo, se mi zdi, da so v njej doslednost, lo-gika in tudi svoj smisel, la je ne samo v tem, da sem osmišljal svoje življenje s poezijo, z ver-Zoni, ampak tudi, da sem ves cas hotel klju-°vati in se na javno mnenje nisem kaj veliko oziral. Tako mi je na Primer še zdaj v Čast, da ■Sem kot edini poslanec v nekdanjem parlamen-u glasoval zoper neumne amandmaje k usta-
. Kljubovalna linija pa le po drugi strani spremljana (že v nižji gi-
mnaziji) z lirično, nežno noto, s poezijo.
Dolžnosti
pesniškega poklica
Pesnik ni nie dolžan in je hkrati vse dolžan. V smislu, da mora pesnik to in to - bodisi da bi to zahtevali od njega ideologija ali Cas, družba, znanci ali kdor koli - ni nie dolžan. Pesnik je dolžan živeti po svoji vesti, pesniški govorici, po svojem ritmu. Dolžan si živeti tudi z verzom Časa, tako kot si sam vezan na svoj ritem, z utripom duha Časa in tudi slovenske poezije.
Pesmi štirih (pogled)
Zdi se mi, da je moj pogled na to zbirko nekako še najbolj Čudno kritičen. Nekateri, tudi prijatelji, mi očitajo, da sem prestrog. Toda, Ce se zdaj ozrem nanjo, moram reci, da je bila to naivna, lepa, avanturistična in spontana gesta, ki je po naključju rodila dober sad; da je bila sreča na strani te poezije, da je nastala taka v tistem Času, Čeprav je v svoji naivnosti in tudi v intimizmu, pesniškem izrazu, sorazmerno šibka. Morda je bila sreča v tem, da je Cas to zbirko potrdil.
Res je, da smo jo potrdili tudi sami z vsemi naslednjimi knjigami. Morda je bila sreCa, da smo zaceli s prostodušno, naivno preprostostjo verza, ki je bil bolj zapisan Moderni kot pa moderni. Je pa res, da ti je, kot vsak začetek, nekako drag. Drago mi je, da je zbirka preživela, da je po štirih desetletjih ostala neko pričevanje...
»Prva violina« mojih zbirk
To je Dediščina, ki je po moje temeljna zbirka, iz katere sem kasneje gradil Goličavo. Ti dve knjigi držita in od tu naprej bi se šlo, Ce se lahko kam gre.
Pesem je milost - jo imaS ali je nimaš, ali živiš z njo ali ne, ali ti je dana ali ne. Res pa je, da si ne znam predstavljati
Marjan Kunej
Tone PavCek
Iz obletniških sonetov, drugi sonet
Marta, Marta, mnogo se prizadevaš, a le eno je potrebno; Marija je izbrala boljši del...
Marija je izbrala boljši del: umivala je noge, že umite,
Kristu, a jaz tako, kot sem se vnel nekoč za Marto, njene temne kite,
sem spet izbral, kar ni poraz ne zmaga: sol zemeljsko in temno težko prst.
A Ce zaliska noga, ženska, naga, se kje za bregom kakor mlada brst,
se razcvete spomin v zrcalu časa in takšen dan mi je neskončno ljub.
Takrat je dobro. Ljuljke ali klasa
ne išCem veC, a zemlja mi iz jame vsejemajoCe topel dom postane, saj polje polje kot deviška grud.
življenja brez tega, da bi besedo oblikoval...
Otroška lirika
Ko sem pred osmimi leti (bil sem že blizu šestdesetih) pisal Prave in neprave pesmi, sem bil strašno začuden, kako je sploh mogoCe, da pišem otroške pesmi. Tedaj sem samo hotel ujeti nekaj, kar je težko -kratko pesem, ki bi bila hkrati za otroke in za odrasle... Otroška poezija mi je bila vedno isti navdih, obveznost in odgovornost do vsakega verza kot odrasla. Sicer pa je tako, da ne moreš pisati otroške pesmi z mislijo, da jo pišeš za otroka ali o otroku. Samo otrok, ki je v tebi, mora peti, drugače je fuc. Spasno je, da sem iz zadnje knjige (Ta majhen dober dan, ki je izšla decembra lani) bral pesmi odraslim in niso pogruntali, da so pisane za otroke.
O nemirnosti duha
Ta nemir je nezado-SCenost, po svoje pa kljubovalnost do stvari, ki so okrog mene in jih hočeš nekako tudi spreminjati. Leta 1963 sem Sel v Mladinsko gledališče, ki je
bilo na prelomu, da bi dokazali, da bomo obstali in naredili gledališče. Sel sem v politiko, recimo v DSP, dokazat, da društvo lahko živi - in mora živeti - popolnoma zunaj politike. Ne da bi koga spraševal, sem rekel, kako je naša dolžnost skrbeti za žive in za dostojen spomin mrtvih pisateljev, za slovensko besedo in jezik. To me je pripeljalo do tega, da je bilo treba braniti skupna jedra, pa slovensko misel v skupščini in kasneje seveda tudi do tega, da človek gre in bere na prepovedanem mitingu Majniško deklaracijo.
Kasneje, po volitvah, mi je bilo popolnoma jasno, da je z zmago Demosa moralna funkcija literature kot politične sile opravljena. Do takrat je bila to moralna dolžnost slovenskega pisatelja do slovenske kulture, zgodovine in naroda.
Odkar je bil izvoljen pluralizem, pa naj se ukvarja s tem politika, literat pa s pisanjem. Bil sem prvi, ki sem to barko zapustil, kar zdaj veselo delajo tudi drugi. In ravno ti so me pregovarjali, naj ostanem. Hva-
labogu jih nisem poslušal. Kajti: pesnik je veC ali manj zapisan pesmi, ki spon, kakršnih koli, ne prenese.
Erotika
Ljubezenskih pesmi imam sorazmerno malo, in to so mi nekoC očitali celo otroci na neki šoli. Nekaj je hrepenenjskih, sicer pa je nekaj tega strastnega pljusnilo v druge verze in nekaj erotike se razgublja tudi v Pesmi o zemlji - zadnjih, ki sem jih pisal. Erotika ni zgolj tisto, kar je napisano kot dvogovor moškega in ženske. Ta eros, ki je v človeku - v meni ga je ogromno, nabit sem s to energijo - pljuska tudi drugam. Tako sem z isto, lahko bi rekel celo erotično, zagnanostjo, šel in govoril kjerkoli o stvareh, ki seveda nimajo nie z ljubeznijo...
Smisel življenja, skrivnost rojstva in smrti
Rojstvo mi je bilo zmerom nekaj najlepšega na tem svetu. NajveCji Čudež, ko otrok v prate-mi, polni prihodnjih lu-Ci, Čaka, da stopi na piano, zasveti. Potem se nekdo rodi in nastane. Kot Štruca kruha pride iz maminega trebuha in re-Ce »Tu sem in bom!« Je enkraten, neponovljiv in je nov, da mi je ta Čudež neskončno velik, svet. V tem smislu cenim življenje. Ne samo rojstvo otroka... In kot se z mnogimi stvarmi Tineta Hribarja ne strinjam, moram reci, da se z njegovo teorijo o svetosti življenja, s tistim, kar je skušal vnesti tudi v slovensko ustavo, globoko strinjam.
Ob tem pa je na drugi strani uganka, skrivnost smrti, kot protipol, kot tisto, kamor greš, in se enemu izteče normalno, lepo, smiselno, kot se reka izlije v morje.
Ce je to nasilno pretrgano, je pa seveda nasilje, ki puSCa tudi rane in ki je samo po sebi groza. In v tem življenju, smrti in smislu je tisto, kar me Se vedno neskončno žene, to, Ce bi znal, zmogel, Ce bi mogel vsaj koga na Slovenskem navdušiti za
življenje. Da bi Slovenci, ki so kar naprej tudi cagavi, žalostni, obupajoci, radi živeli. Zato tudi s strašnim veseljem hodim po šolah med tistimi majhnimi sonci, da bi jih navdušil za to, da bi radi živeli.
Dober prevod...
...je dobra slovenska pesem tujega avtorja. Prevajalec je kot vrvobo-dec. Hodiš po žici in je nevarnost, da padeš na eno stran, iz svojega jezika, ali da padeš iz izvirnika. Sam sem prevajal res veliko. Minilo je že veC kot 40 let od prvih prevodov Jesenina in Bloka. Kasneje sem prevedel večino velikih ruskih pesnikov tega stoletja. Imel sem posebno zadovoljstvo s to poezijo, pri kateri sem se strašno veliko tudi naučil.
Poezija na Slovenskem danes
Mnogo je je. Se veC se je objavlja, kot je je. Prednost je v različnih poe-tikah, ki živijo normalno druga ob drugi - od starejše generacije do naj-mlajših. Težava pa je vendar v tem, da zadnjih že kar mnogo let, razen kakšnega Zupana, po Ihanu recimo, ni razpoznavnih pisav, ki bi bile svojske. Je pa res, da je ta vseprisotnost vseh mogočih ravni in stilov pod-stat za to, da bi se lahko čez Cas pojavil spet kakšen imeniten pesnik. Morda... Včasih pa bi bilo celo boljše, ko bi bilo veC bralcev kot pesnikov!
Prihodnost knjige (založništva)
Skoraj vsako leto pišem o knjigi in sem nekako zateleban vanjo s tisto devizo, da Ce ne bomo brali, nas bo pobralo. Zdaj pa pravim: Ce bomo brali, se bomo pobrali tudi iz teh stisk. Res pa je, da je za knjigo že nekaj Časa sedem suhih paš. Deficit sedanjega založništva je - kljub novi zbirki Sto romanov - moderna prevodna literatura, sodobna filozofska misel, esejistika, je sprotno seznanjanje s tem. Ce bomo krnili to, se bo kr-
Tone Pavček: Ljubljana je klošter veselih čednosti Foto: AieS Pavletič / TRIO
nil jezik. In kar naenkrat bomo imeli nekakšen jezik za plebs, drugega, recimo nemščino, pa bodo govorile vodstvene strukture na Slovenskem.
Lani na jesen sem bil po vseh dvojezičnih Šolah na avstrijskem Koroškem in sem z grozo ugotavljal, da ti otroci »der-didasajo«, da melodije slovenskega stavka, besede sploh ne razumejo, da jezikovni cut in vedenje usihata in padata itd. To je katastrofa. V tem smislu imajo slovenske založbe, pisatelji idr. še ogromno delo. Tudi slovensko Primorje kar zija od duhovnih praznin.
Društvo slovenskih pisateljev pet let po ustavnem gibanju
Zadnjic, ko sem poslušal vrle prijatelje, s katerimi sem to tudi sam počenjal, da so razočarani itd., nisem imel lepega občutka ne zanje ne za situacijo. Ta je takšna, kakršna je, in jo je treba spreminjati, jamrarija pa je tudi pri pisateljih od-
več. Tisti, ki so jamrali, so šli v politiko. Ce pa si v politiki, spremeni stvar ali pa se ne pojdi politike in poskušaj stvari spreminjati drugače. Z drugo besedo, ne s politično.
Društvo je seveda izgubilo pomen, ki ga je imelo v Času priprav na osamosvojitev. Sedaj bi moralo skrbeti za utrjevanje slovenske književnosti doma in v tujini, za - poleg stanovskih stvari - utrjevanje knjige, tu in zunaj, in podobno. Drugo so seveda elani DSP kot samostojne osebnosti ipd. Društvo pa bi moralo ostati instrument civilne družbe, tako kot slovenski kulturni zbor.
Preseljevanja
V Ljubljani sem bil -razen prvih sedem let, pa dve leti med vojno sem bil tudi na Dolenjskem -vse svoje življenje, vendar to ni moje mesto. Ljubljana je klošter veselih Čednosti. Meni je to mesto tuje. Iz Ljubljane sem vedno bežal na Do-
lenjsko, v svet otroštva in fantovstva. In kadarkoli lepo mislim, mislim o Dolenjski. Zame je ta zemlja pobožnica in pohotnica, je posvetnica in svetnica, vse hkrati - to je nekaj, kar se ti odpira in kar mi diši. To je tudi vonj, je ritem, ki je z dolenjske pokrajine prešel vame. Jaz sem uglašen na ritem Dolenjske, zato o Primorski nisem pisal nie. Primorska je zame svet, kjer misel ne valovi, temveč se zaleti v kamen, Čeprav mi je po drugi strani strašno všeC, da na Primorskem kot Dolenjec sadim oljke...
Spregledana tema
Moram reci, da imam skoraj podobno občutljivost in ljubezen do verza in do trte. In da mi je trta, ta razkošnica, ta roža, ki ne obuboža, kot verz, Ce jo prav gojiš, enako ljuba kot dobra beseda. Tu doli sem se ujel na trte in na istrski dimnik. S te plati pa mi je Primorska bolj všeC.
Konec serije
Žarko Petan odmeven tudi v Avstriji
UNAJ - Žarko Petan Je 29. aprila v kulturam centru Akzent na unaju predstavil dve "Higi v nemškem jezi-u' Gre za prevod knjige aforizmov Prete-lost (Vergangenheit) Pri celovški Mohorjevi založbi v prevodu Ka-ethe Grah in Rosi Šušteršič, avstrijska zalo-f i Styria Pa je objavi-a knjigo Das herrliche E?°en des Josip Broz . o (Čudovito življe-nJe Josipa Broza Tita) v Prevodu Birgit Volcan-ek - Babic, ki je v slo-venskem jeziku še ne «toremo prebrati. Ka-°r pravi Petan, gre za tarso v prozi. To je že esta knjiga, ki jo je Pe-an izdal pri tej založbi
in hkrati njegova osemnajsta knjiga v nemškem jeziku. Vse knjige pozorno spremlja avstrijski tisk in tudi zadnja je že uspešnica, za katero se zanimata tudi založnika iz Češke in Romunije. Kljub temu da je Mestno gledališče iz Ljubljane odpovedalo gostovanje Petanove predstave Don Juan in Leporella, ki naj bi pospremilo predstavitev (po mnenju gostitelja se je namreč avstrijsko občinstvo obrnilo zoper gledališča, ki prihajajo z Vzhoda in je bil predpraznični Cas neprimeren, da bi napolnili dvorano), je nemški igralec Johannes Pump, Clan Hamburškega gledališča, ki v tej predstavi nastopa, s svojo interpretacijo Petanovih aforizmov zelo navdušil. Interpretiral je predvsem tiste o vojni in njeni nesmiselnosti ter tako želel opozoriti na dogajanje v Bosni in Hercegovini.
V teh dneh se Petan udeležuje okrogle mize Zločin in kazen, ki jo na Dunaju organizira Iniciativa za hrvaško-musliman-sko-srbski dialog, financira pa jo Avstrijsko društvo za kulturno politiko. Med povabljenimi
so še Bogdan Bogdanovič, Predrag Palavestra, Slobodan SeleniC, Sla-venka DrakuliC, Dubravka UgrešiC, Predrag Ma-tvejeviC, Mate Matevski, Tome Momirovski, Dže-vad Karahasan, Mile Stojič, Asem Shkrelli in drugi. (T. D., P. R.)
Spisi Petra Mlakarja v nemščini
DUNAJ - Pri avstrijski založbi Verlag Turia & Kant, sicer uveljavljeni publicistični hiši za družboslovne spise, je izšla knjiga govorov in filozofskih razprav Petra Mlaka-
Naši na tujem
rja, nastalih med leti 1987 in 1992. Založba knjigo promovira z napisom »Prologi v koncerte skupine Laibach«. Prevedla sta jih Miriam Jeglic-Bitenc in Alfred Leskovec. To je tudi prva publikacija, k izidu katere je prispevala Fondacija Trubar - sklad za promocijo slovenske književnosti v tujini, ki so ga skupaj ustanovili Sklad Vladimirja Bartola, Društvo slovenskih pisateljev in Slovenski center PEN, njegovo delovanje pa omogoča Ministrstvo za kulturo.Zanimivost: knjigo je natisnila tiskarna Korošec v Ljubljani. (V. L.)
Ivo Mršnik na mednarodnem grafičnem natečaju v Gradcu
GRADEC - Prejšnji torek so v kongresni dvorani v Gradcu podelili nagrade za najboljše grafike, ki jih je izbrala mednarodna žirija grafičnih izvedencev
dr. Laszla Beke iz Budimpešte, dr. Jirija SevCi-ka iz Prage in Christiana Kravagna z Dunaja izmed udeležencev natečaja Ostblick - Westblick (Pogled z Vzhoda in pogled z Zahoda).
Slikar in grafik Ivo Mršnik iz Ljubljane je prejel prvo nagrado skupaj s hrvaškim avtorjem Ivanom KožariCem iz Zagreba. Tekmovanje grafikov so priredili v okviru Evropskega meseca kulture 1993 v Gradcu, udeležilo pa se ga je dvestoenain-šestdeset umetnikov iz dvainštiridesetih evropskih mest oziroma dvanajstih držav. Žirija je za razstavo, ki so jo odprli minuli petek, izbrala dela enainpetdesetih avtorjev.
Prvonagrajenec Ivo Mršnik se edini predstavlja s svojimi petimi deli - ciklom grafik z naslovom Zapis, od slovenskih avtorjev pa je žirija izbrala za razstavo tudi dela Lojzeta Logarja, Zdenka Huzjana, Samuela Grajfonerja in Mire LiCen- Kr-
mpotiC. Razstava je postavljena v likovnem salonu baročnega Minoritskega samostana na Mariahilfer platzu. (J.P.T.)
Leon Zakrajšek na Japonskem
KOCHI-KEN - Med 1452 umetniki iz 63 držav, ki so poslali svoja dela za drugo mednarodno razstavo grafik (The Second Kochi International Tri-ennial Exhibition of Prints), je posebna žirija izbrala 190 avtorjev, med katerimi je bil tudi Leon Zakrajšek kot edini slovenski predstavnik. Leta 1990 je Kochi Prefecture
začel s sponzoriranjem umetniških del, ki prihajajo z različnih koncev sveta, letošnja udeležba različnih dežel pa je pokazala, da je projekt postal znan po vsem svetu. Sodelovanje slovenskega umetnika na tako pomembni razstavi je gotovo pomembno tako za promocijo Slovenije kot tudi za uveljavljanje naše umetnosti v svetu. (V. S.)
Slovenski fotografi dobro začeli
DRIEBERGEN - Na 22. bienalu enobarvne fotografije Mednarodne zveze za fotografsko umetnost (FI-AP oziroma MZFU) je Slovenija osvojila bronasto medaljo. V skladu z bienalnimi pravili je sodelovalo deset fotografov. Vsak je lahko prispeval samo eno fotografijo. Največ je k uspehu kolekcije Fotografske zveze Slovenije prispeval Celjan Vinko Skale s fotografijo V objemu, ki je bila nadpovprečno visoko ocenje-
na. Drugi avtoji so: Marjan Bažato, Boris Farič, Boštjan GunCar, Janko Krmelj, Edo Marušič, Marko Mladovan, Tihomir Pintar, Rafael Podobnik in Jože Vre. Na bienalu je sodelovalo 39 držav. Svetovni pokal MZFU je osvojila Italija z zlato medaljo, Španija in Vietnam pa sta prejela srebrno. Fotografska zveza Slovenije je formalno elan MZFU od sprejema Slovenije v OZN. Uradno bo sprejeta na 22. kongresu, ki bo od 30. maja do 5. junija 1993 v Driebergenu na Nizozemskem. Ker bo bienale odprt med kongresom MZFU, so slovenski fotografi imenitno poskrbeli, da v mednarodno zvezo ne bodo sprejeti kot anonimneži. (P. R.)
Koreodrama gostuje v tujini
LJUBLJANA - V sredo, 12. maja 1993, bo v Celovcu gostovala predstava Prihajajo, ki jo je režiral Damir Zlatar Frey, lani pa je nastala v koprodukciji Koreodrame Ljubljana in Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana. Prihajajo je Freyeva interpretacija Ionescovih Stolov, nastala v kontekstu njego-
ve specifične avtorske poetike; gre za »izjemno intenziven in sugestiven teater skrajne režiserjeve samodiscipline, igralske askeze in premišljene redukcije igralskih sredstev. Rezultat je predstava, ki izrisuje psihofizične razsežnosti tistega dramatičnega finala, ki ga Človek kot smrtno bitje podzavestno doživlja.« (Jernej Novak) Prihajajo je ena od predstav, ki si jo bo letos v celovški podzemni jami, imenovani Felsentheater Kreu-zberl, mogoCe ogledati na festivalu giba in plesa Movements. Na festivalu bodo gostovali tudi: Theatre Danse Grotesque, japonska skupina, ustanovljena leta 1987 v Berlinu, ki japonski butoh ples kombinira z nemškim izraznim plesom dvajsetih let, ekspresivno erotično gledališče Editte Braun in Jeana Yvesa Ginouxa iz Salzburga in Pariza s predstavo Collision in pa Matjaž Pograjc s predstavo Za vsako besedo cekin gledališča Betontanc in Glej Ljubljana. (P. R.)
1 4 Četrtek, 13. maja 1993
ZNANJE
NOVICE
Orjaška bakterija
LONDON - Epulopiscium fishelsoni je mikroorganizem, ki parazitsko živi v Črevesu neke ribe v Rdečem morju. Ker meri skoraj milimeter v dolžino (natančno 600 mikrometrov), so doslej menili, da sodi med praživalce. Elektronska mikroskopija pa je pobudila sum, da to ne drži. Da bi dokazali resn-eno poreklo tega bitja, so genetsko analizirali de-dnino v njenih ribozomih (rRNA), ki je celo pri Človeških rasah najzanesljivejši kazalec Biogenetske sorodnosti. Izkazalo se je, da je »pražival« v resnici orjaška bakterija, milijonkrat večja kot na primer vsakomur znana E. coli.
Naravno zdravilstvo na tehtnici Omark
BONN - V Nemčiji je moC kupiti v lekarnah 126.000 različnih zdravil, od tega jih je 90.000 razvrščenih med »naravna«. Tretjina domačih zdravnikov ta naravna zdravila predpisuje in mnoge med njimi plaCuje zdravstveno zavarovanje. Ker je po združitvi obeh NemCij mošnja vlade vse tanjša, se je Ministrstvo za raziskave odločilo, da si te razmeroma drage metode zdravljenja ogleda pobližje. Namenilo je 10 milijonov DEM za raziskave raznih homeopatskih, naravnih in zeliščnih zdravil, pa tudi akupunkture in knajpanja, kar je vse med Nemci močno priljubljeno. Na razpis Ministrstva se že pri-glašajo raziskovalne skupine iz vse dežele. Večino teh domnevnih zdravil je mogoče ovrednotiti z ustaljenimi metodami kliničnega raziskovanja, vendar ne vseh. Nekateri zdravilski prijemi delujejo le pri nekaterih ljudeh in zanje bo treba nacrtati raziskave drugače. Ugotoviti bo tudi treba, Ce so nekateri ljudje nasplošno dovzetnejši za naravno zdravljenje, tako kot je bilo na primer ugotovljeno za radiacijsko terapijo. Ministrstvo meni, naj država plaCa, Ce zdravilo pomaga, sicer pa je to le nepotrebno razsipavanje denarja.
Celična terapija gre naprej
PASADENA - PoroCali smo že o presajanju celic Človeških zarodkov v možgane bolnikov s Parkinsonovo boleznijo, kjer naj bi le-te izločale manjkajoč dopamin. Številne etične in tehnične ovire, ki ovirajo take poskuse pa so preskočili raziskovalci družbe CytoTherapeutics iz ZDA z uporabo podobnih celic iz možgan podgan, ki jih je v izobilju. Probleme s pričakovano zavmitveno reakcijo so obšli in vsajajo pravzaprav plastične kapsule napolnjene s podganjimi celicami. Stene kapsul imajo pore, ki so odmerjene tako, da prosto prepuščajo majhne molekule dopamina v okolišnjo možganovino, zelo velike molekule protiteles, ki bi hitro uničile tuje tkivo, pa skozi pore v kapsulo ne morjeo. Novi pristop so najprej preiskusih na ostarelih podganah samih - s praznimi in polnimi kapsulami. Popolni uspeh tega koraka so ponoviti še na opicah, ki so jim Parkinsonovo bolezen povzročiti umetno. Slediti bodo zdaj tudi poskusi na ljudeh, vendar bodo najprej presajati podganje inzulame celice za zdravljenje sladkorne bolezni, nato še celice, ki izločajo endorfine, za ublažitev neznosnih bolečin, dopaminske celice pa bodo menda sledile šele kasneje. Celice zaprte v presaditvenih kapsulah preživjo, ker se prehranjujejo s kisikom, sladkorjem in drugimi nizkomoleku-lamimi snovmi, ki prav tako gladko prehajajo do njih skozi membranske pore.
letalska podpora pticam selivkam
OMAHA - Letošnje vaje letalcev - razervistov v Nebraski, ZDA, so izkoristiti ornitologi ameriške Službe za ribe in divjačino. Skušajo namec raziskati jate pešCinskih žerjavov, ki med svojo spomladansko selitvijo z južnih prezimovališč proti gnezdiščem v Kanadi in Sibiriji mesec dni počivajo v dolini reke Platte. Na dnevnih posnetkih z zraka ptic zaradi neprestanega gibanja rti mogoCe prešteti, zato so že pred 4 leti zaprositi vojaške obisti, naj jih s svojimi občutljivimi infrardečimi senzorji slikajo ponoči med spanjem. Take fotografije pa so bile doslej stroga tajnost in so letalci za svoje vaje raje šteti avtomobile in krave. Letos so biti biologi le uslišani in rezervisti so jim za svojo vajo napraviti in prepustili noCne posnetke doline, ki so jih napravili iz svojih letal vrste Phantom. Ta so letela na višini 300 metrov in s hitrostjo vsega 550 km/h. Ornitologi so biti nad posnetki navdušeni, saj so na njih jasno videti vsako speCo ptico in lahko celo ločiti žerjave od rac. Izkazalo se je, da ob reki počiva pol milijona, skoraj 80 odstotkov vseh teh ptic, ki v bližnjem močvirnem pasu najde dovolj hrane za svoje potrebe. Posnetki bodo podpriti prizadevanja, da se ta močvirja ohranijo v neokrnjenem obsegu.
Robert Gallo je lagal
BOSTON - Ameriški virolog dr. Robert Gallo se je proslavil v zgodnjih ’80 letih z odkritjem virusa, Id povzroča AIDS. Poimenoval ga je takrat HTLV-IIIB. Njegovo slavo pa so kmalu pričele senčiti razne umazane podrobnosti, od katerih je bila najhujša trditev francoskih virologov, da so mu virus poslati oni, seveda v dobri veri za skupne raziskave. Gallo je takrat zapisal, da pariškega virusa z imeom LAV sploh ni bilo mogoCe niti goniti, niti raziskati. Kasneje se je izkazalo, da to ne drži in priznanje za odkritje sta si dolgo delila Francoz Luc Montagnard in American Robert Gallo, virus pa je dobil novo ime LHV-l. Francozi pa so vrtali naprej in dosegli, da so lani ameriške oblasti priznale, da je Gallo ravnal »v svojo korist«, za nesporazum pa naj bi bil kriv soavtor prve Gallove objave Mikulas Popovič, ki je zapisal neresnico, da virusa LAV ni bilo moC gojiti. Škandala to ni pogasilo in preiskava se je nadaljevala. Ameriško ministrstvo za zdravstvo (HHS) je letos končno razsodilo, da je leta 1984 Gallo lagal svojiim kolegom in oblastem. Virus LAV je bilo mogoCe gojiti. S tem je zavestno zavedel mnogo raziskav na napačno pot in zagrešil »znanstveno nespodobnost«. Oprana je tudi Čast nejgovea sodelavca Popoviča, ki je v prvotnem rokopisu inkriminiranega članka pošteno priznal, da so francoski LAV gojiti naprej. Gallo je odstavke prečrtal in to možnost zanikal. Dokazov, da je Gallo francoski virus naravnost ukradel in ga plasiral kot svojega, ta Cas ni in raziskovalna komisija se je zadovoljila s Gallovim pojasnilom, da je prišlo do laboratorijske napake, zaradi katere se je francoski vzorec okužil. V ozadju tega dolgoletnega natezanja ni samo Čast obeh raziskovalcev, ampak tudi kupi denarja iz prodaje patentov. (M. E.)
■
■


11
■
:
s/ ■ •
Sl
!!
i
■
:
NOVA PARADIGMA 6 / MERILNI INSTRUMENT JE ZGOLJ SPECIFIČEN PREDMET
Problem relacije meritev - merjenec
Bojan Rauter Kosič
Escher, Balcony, litografija 1945
Individualni um mora v procesu nastajanja nove paradigme razčistiti s številnimi nejasnostmi, ki jih vsebujejo metode oblikovanja starih miselnih modelov oziroma znanstvenih teorij, opravi pa tudi s številnimi površnostmi, kakršne je mogoCe najti v teoretičnih interpretacijah in formulacijah dejstvenih podatkov, dobljenih v znanstveno-ra-ziskovalnem delu. S tem obenem loCuje izkustveno zrno od spekulativnega plevela, pa tudi spoznava, Cisti in izpopolnjuje spoznavne (perceptivne in miselne) procese, ki sooblikujejo novo sliko sveta.
Eno takih razčiščevanj se dotika problematike odnosa med merjencem in merilnim instrumentom. Znanstveniki - ati vsaj tisti, ki smo s posredovanjem šolskih in drugih ustanov sprejeti rezultate njihovega dela in si z njimi zgradili svojo sliko sveta - verjamejo, da z različnimi merilnimi instrumenti spoznavajo (merijo) objektivno obstoječe lastnosti predmetov: s tehtnico na primer tehtajo dejansko težo predmeta, z merilno palico merijo njegovo dejansko velikost, s termometrom njegovo dejansko temperaturo, z am-permetrom dejansko jakost električnega toka, z ohm-metrom dejansko upornost predmeta na pretok elektronov ipd.
Znanost verjame, da s takim pristopom prihaja do dvoje vrst podatkov: dopolnjuje popis energij, sil in lastnosti, ki sestavljajo objektivno stvarnost, in jo s tem spoznava oziroma izpopolnjuje znanstveno sliko sveta; in drugič, s podatki, ki jih odcituje z merilnih instrumentov, določa kvantitativne lastnosti objektov in izračunava matematične re-lacije med posameznimi pojavi. Skratka, instrument je za znanost orodje, s katerim precizno zaznava tiste objektivne lastnosti predmetov, ki jih s svojimi grobimi in varljivimi Čutili sploh ne opaža ati jih ocenjuje premalo natančno. Instrument kot zgolj orodje pa pri gradnji teoretične podobe sveta seveda ostane izvzet (kakor tudi percepcija in miselni procesi, Id jo sooblikujejo) in je v znanstvenih elaboratih omenjan zgolj kot metodični pripomoček za njeno oblikovanje.
Medtem ko je tak pogled na vlogo merilnega instrumenta za večino znanstvenikov nekaj povsem logičnega, pa nekaterim znanstvenim umom vendarle ni tako zelo samo po sebi umeven. Na njegovo problematičnost je na primer glasno opozarjal Albert Einstein. Za teorijo relativnosti je bil iskreno prepričan, da
pomeni tisto enotno teoretično podlago, ki vsebuje najsplošnejše elementarne zakonitosti narave in s katero bo zato mogoCe po deduktivni poti pojasniti prav vse naravne pojave, vldjuCno z življenjem. Ampak v isti sapi je pripominjal, da teorija relativnosti »vsebuje dve vrsti fizikalnih dejstev, tj. prvič: merilne palice in ure, in drugič: vse drugo, tj. elektromagnetno polje, materialno točko itd. - kar pa je v nekem smislu, neskladno; strogo rečeno, merilne palice in ure bi morale biti predstavljene z rešitvami osnovnih enačb...« (Avtobiografski zapisi)
Univerzalna paradigma, samorefleksivno izpeljana iz celote izkustvenih dejstev, obravnava vsa dejstva enakovredno; nobenemu
ne daje prednosti, nobeno dejstvo ni primarno ah sekundarno glede na druga dejstva in nobeno ni zgolj nekakšen nosilec nekega drugega dejstva. Tako se tudi merilni instrument ne obravnava kot zgolj nekakšno sredstvo za ugotavljanje lastnosti drugih predmetov, temveč kot specifičen predmet, enakovredno
soobstojeC med drugimi predmeti, pri Čemer nobeden od njiju ne pove ničesar o drugem, marveč je mogoCe ugotavljati le njune medsebojne vzročno- posledične vezi oziroma spremembe, ki jih »doživljata« v situacijah vzajemnega delovanja.
Tako za instrument nikakor ni mogoCe reci, da bi meril lastnosti merjenega predmeta, oziroma da je to, kar pokaže instrument, zvest odraz stanja merjen-ca. Merilni instrument je zgolj specifičen predmet, konstruiran paC tako, da na določen pojav reagira bur-neje in očitneje kot na neki drugačen pojav. Zato za podatek, ki ga odčitamo z
merilne skale, lahko rečemo kvečjemu to, da je učinek delovanja nekega objekta (imenovanega merjenec) na neki drugi objekt (imenovan merilni instrument) v specifičnih objektivnih razmerah (ki jih lahko obravnavamo kot tretji objekt), nikakor pa odčitana vrednost ni neposreden pokazatelj nekakšne dejan-
ske lastnosti predmeta, torej lastnosti, ki bi jo predmet imel tudi tedaj, kadar ni v stiku z merilnim instrumentom, ali celo v vseh drugih možnih razmerah.
Zgornjo kritiko je mogoCe najlepše ilustrirati na primeru tako imenovane teže. Verjamemo, da tedaj, kadar stopimo na tehtnico in odčitamo s skale številko, pri kateri se ustavi kazalec, zvemo za svojo dejansko tezo, torej za neko našo naravno inherentno lastnost, ki jo imamo v vseh možnih razmerah. Ampak Ce na taisto tehtnico stopimo na vrhu Triglava, bomo videli, da se kazalec ne povzpne tako visoko, medtem ko se v medzvezdnem prostoru sploh ne bi premaknil. Smo torej
vrh Triglava lažji, v vesolju pa teže sploh nimamo? Ne, kajti Česa takega, kot je teža, nimamo v nobenih razmerah. Kazalec na tehtnici namreč ne pokaže neke naše lastnosti, imenovane teža, paC pa pokaže kvečjemu učinek mase našega telesa na vzmet tehtnice v določenih prostorskih razmerah, recimo v določeni
plasti gravitacijskega polja. V različnih plasteh je ta učinek različen, kajti masi našega telesa in masa tehtnice (oziroma specifične mase, oblikovane v vzmet) delujeta druga na drugo z različnim težnostnim pritiskom. Velika površnost je torej, Ce učinek telesa A (naše telo) na telo B (tehtnica) pojmujemo kot nekakšno lastnost predmeta A, predmet B pa obravnavamo kot zgolj nekakšen za-znavalec te lastnosti, kot njen merilec, nakar operiramo zgolj z domnevno lastnostjo predmeta A (ki je pravzaprav dosti očitneje lastnost predmeta B), predmet B pa izločimo iz nadaljnje obravnave kot nekaj sekundarnega, pomembnega zgolj v instrumentalnem, pogojnem, sredstve-
nem smislu. Tako se izognemo spoznanju neCesa zelo bistvenega: dejstva, da so tako imenovane lastnosti predmetov relativne, da torej kot take niso predmetom inherentne, objektivno obstoječe v vseh možnih razmerah, marveč variirajo v skladu z vsakokratnim razmerjem z drugimi predmeti - da torej sploh niso
nikakršne individualne »lastnosti«, temveč relacijske (in relativne) spremembe vsaj dveh objektov, ki sta v interakciji.
O tem, da imajo predmeti tudi nekakšne individualne inherentne lastnosti, ki ostajajo enake ali vsaj bistveno nespremenjene v širokem spektru interakcij in zunanjih razmer, v svetu togih predmetov, neradi podvomimo. Take lastnosti naj bi bile masa telesa in iljen energetski potencial. Ampak o pravi naravi takih inherentnih lastnostih lahko kvečjemu domnevamo, kajti kot takih jih ni mogoCe zaznati ali spoznati - ko jih namreč želimo »izmeriti«, opažamo kvečjemu učinek teh lastnosti na neki drug predmet, teh učinkov pa vendar ne moremo ločiti od celote, v katerih in zgolj v katerih se pojavljajo, ter jih pritakniti kot inherentno lastnost zgolj enemu od sodelujočih predmetov, recimo prvemu. V svetu venomer opažamo samo spremembe, ki so izraz specifične odzivnosti nekih inherentnih lastnosti na »dotik« inherentnih lastnosti drugih predmetov, pri Čemer doživita spremembo oba predmeta, eden večjo in za opazovalca očitnejšo (npr. merilni instrument), drugi manjšo in manj očitno (npr. merjenec), paC odvisno od narave njunih inherentnih lastnosti. Posamezna bit pa je v svoji individualni inherentnosti spoznatna zgolj sama zase in sama sebi; Ce bi hoteli spoznati inherentno lastnost nekega drevesa, bi morah to drevo »biti«.
Enako kot lahko različni predmeti z različnimi inhe-rentnimi lastnostmi (recimo različnimi masami in energetskimi potenciali) delujejo na določen predmet (na primer merilni instrument) različno (torej povzročajo na njem drastično različne spremembe), prav tako lahko bistveno isti predmet s svojimi inhe-rentnimi lastnostmi deluje na različne predmete drastično različno. To pomeni, da lahko en in isti predmet z enakimi oziroma zanemarljivo spremenjenimi in-herentnimi lastnostmi (npr. enaka masa in enak energetski potencial, ki bi
bil morda v primeru, Ce bi ga lahko opažali neposredno, videti povsem pr8' prost), ki deluje na različne predmete različnih mas in energetskih stanj, povzroči na njih drastično različne, očitno drugačne spremembe - paC spremembe, katerih specifičnost je pogojena s specifičnostjo njihovih inherentnih lastnosti, ki določajo specifično obliko in intenziteto odzivnosti na objektivno bistveno enak dražljaj. (Ce recimo mečem isti kamen z enako močjo v različne snovi, bodo posledice zelo različne)' Ce torej postavimo neki predmet (pojav) ob razlicn8 merilne instrumente (recimo tehtnico, ampermeter,
termometer...), bomo na njih zaznali specifične spremembe, ampak to se zdaleč ne pomeni, da so ti učinki odraz nekakšnih specifičnih, drastično različnih lastnosti predmeta A, enako kot ne pomeni, da ima kamen toliko različnih lastnosti, kolikor jih je povzročil njegov padec na različne snovi. In kot ne morem reci, da sem odkril novo lastnost kamna, Ce sem ga vrgel na neko povsem novo snov, ki je na udarec reagirala na povsem nov naCin (se je recimo zasvetila), prav tako ne morem reci, da sem odkril neko novo energijo oziroma novo inherentno lastnost predmeta, Ce sem nanj priključil neki nov merilni instru-met. Iz različnih učinkov pojava A na pojave B, C, D ni mogoče sklepati na bogastvo pojava A.
Enotne teorije, ki bo enakovredno obravnavala in pojasnjevala vsa dejstva sveta (torej tudi tako ime-novne merilne instrumente), torej ni mogoCe izpeljati iz podatkov, dobljenih z merilnimi instrumenti, Se zlasti, Ce le-te pojmujejo kot lastnost merjenca, dejstvo instrumenta, ki je prispevalo k odčitani vrednosti vsaj v enaki meri, pa zanemarimo. MogoCe pa jo je izpeljati iz vseh dejstev enakovredno, pri Čemer upoštevamo (pogojno oz. metodično) omejitev, da ni mogoCe spoznavati inherentnih lastnosti objektov, marveC zgolj učinke njihovih medsebojnih interakcij v sklopu univerzalne prepletenosti in sopogojenosti.
Farmacija - usmeritve, raziskave in razvoj
PORTOROŽ - Ministrstvo za znanost in tehnologijo prireja raziskovalno in poslovno srečanje »Farmacija - usmeritve, raziskave in razvoj«, ki bo potekalo v sodelovanju s Krko - Tovarno zdravil iz Novega mesta, Lekom - Tovarno farmacevtskih in kemičnih izdelokov, Kemijskim institutom, Institutom Jožef Stefan, •FNT-jem - Oddelkom za kemijo in kemijsko tehnologijo, Oddelkom za farmacijo, Medicinsko fakulteto in GZS-jem - Združenjem za kemično in gumarsko industrijo. Srečanje se bo zaCelo v petek, 14. maja letos ob 12.00 uri v prostorih portorožkega Avditorija, z nagovorom ministra za znanost in tehnologijo Rada Bohinca. Udeleženci bodo razpravljali o naslednjih temah: pregled raziskovalnih in razvojnih projektov, ki potekajo na področju farmacije; predlogi raziskovalnih projektov, ki so aktualni za slovensko farmacevtsko industrijo in jih je pripravljena (so) financirati; ponudba raziskovalnih in razvojnih možnosti v letu 1993 in naslednjih letih, kakršno omogočajo raziskovalne organizacije; in panelna razprava o opredelitvah osnovnih poslovnih usmeritev slovenske farmacevtske industrije do leta 2000, vplivih svetovne farmacevtske industrije in transnacionalnih družb na slovensko tržišče, refleksijah lastninjenja podjetij in raziskovalne sfere na razvojno politiko in o opredelitvah osnovnih predkonku-renCnih raziskavah. (MZT)
Teorija naravnosti in jezikovno spreminjanje
MARIBOR - Danes se je zaCelo znanstveno srečanje »Teorija naravnosti in jezikovno spreminjanje«, ki ga prireja Oddelek za germanistiko Pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, pod pokroviteljstvom Znanstvenega sveta Rektorske konference Alpe-Jadran. Na tem srečanju sodeluje veC kot sedemdeset domaCih in tujih strokovnjakov za jezikoslovje, ki bodo v treh dneh obravnavali štirideset posamičnih strokovnih tem s področja germanistike. (PFM)
NAJAVE PRIREDITEV
Četrtek, 13. maja 1993
GLEDALIŠČA
SLOVENIJA
Ljubljana
DRAMA SNG (061/221-511) B. Friel: PLES V AVGUSTU (danes, 13. 5., ob 19.30 uri). Za abonma Dijaški 4 večerni in izven.
B- Friel: PLES V AVGUSTU (petek, 14. 5- ob 19.30 uri) Za izven in konto.
M. Frisch: DON JUAN ALI LJUBEZEN DO GEOMETRIJE (sobota, 15. 5. ob 19.30) Za abonma Sobota in izven (konto). Režija : Barbara Hieng- Samobor.
Mala drama (061/221-511)
Ivan Cankar: PISMA ANI (danes, 13. 5. ob 20. uri). Za izven in konto.
W. Allen: ZAIGRAJ SE ENKRAT, SAM (petek, 14. 5., ob 17. in 20. uri). Za izven. Večerna predstava je razprodana, za popoldansko je na voljo Se nekaj
vstopnic.
A. Nicolaj: PRVA KLASA (sobota, 15. A ob 20 uri) Za izven in konto. Komedija o starejši generaciji za vse generacije.
OPERA (061/331-945)
Giacomo Puccini: TRIPTIH- PLASC, SESTRA ANGELIKA, GIANNI SCHIC-GHI (sobota, 15. 5., ob 19. uri, PRE-
pRVA KLASA - D. Benedičič, J. Souček, I. Zupančič (foto I. Stojko)
MIERA). Dirigent Loris Voltolini, režiser Kresimir DolenCič, scenograf Dali-cor Laginja, kostumograf Goran Lelas, koreograf Matjaž Farič.
Mestno gledališče ljubljan-
SK0 (061/210-852)
A- Dorfman: DEKLICA IN SMRT (danes, 13. 5., ob 19.30 uri). Za abonma Četrtek in izven..
J.B.P. Moliere: AMFITRION (petek, 14. 5. ob 19.30 uri). Za abonma Petek in izven.
L. Jagodic, M. Pokorn, B. Tadel: KLINIKA TIVOLI D.O.O. (petek, 14. 5. ob 22 mi) Za izven in konto.
E. Flisar: KAJ PA LEONARDO (sobota, 15. 5. ob 19.30) Za Izven in konto. Zadnja ponovitev v tej sezoni!
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
GLEDALIŠČE ANE MONRO - VARIETE (danes, 13. 5. ob 22 uri).
ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE (061/312-860)
Z. Petan: ZMAGOSLAV SLOVEN, DIKTATOR DE LUXE, (danes, 13. 5. ob 16.30 uri). Režija: Žarko Petan O. Scheinpflugova: FILM SE MU JE UTRGAL (OKENCE) (sobota, 15. 5. ob 19.30. uri; PREMIERA. Za abonma red Premierski in izven, nedelja, 16.5. ob 16. uri za abonma Nedeljski popoldanski in za izven). Zadnja premiera v tej sezoni! Veseloigra v Štirih dejanjih. Nastopajo: Sonja Pavčič, Jasmina Pečar, Irena Mrak, Bojan Visterm in drugi; igro je pripravil Peter Ovsec.
KD SPANSKI BORCI (061/448-920)
SHOW ANSAMBEL MUSICAL, musi-cal iz Zagreba (petek, 14. 5., ob 20. uri).
MARIBOR
DRAMA SNG (062/221-206)
D. Alighieri: LA DIVINA COMMEDIA - INFERNO (danes, 13. 5., ob 19.30 uri) Predstava je za red Petek 2.
OPERA
G. Verdi: LA TRAVLATA (petek, 14. 5., ob 17. uri). Režiser Waslaw Orlikow-sky, dirigent Stane Jurgec. Za izven.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE (063/25-332)
Ionesco: KRALJ UMIRA (sobota 15. 5. Ob 19.3o) Režiser Matjaž Latin. Gostovanje AGRFT iz Ljubljane. Za izven.
KRANJ
PREŠERNOVO GLEDALIŠČE (064/222-701)
Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedija (danes, 13. 5. ob 20.30 uri). Gostovanje v Novi Gorici.
Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, komedija (danes, 13. 5. ob 20. uri). Gostuje Moje gledališče iz Ljubljane (Španski borci) za abonma Rumeni, konto in izven.
Ray Cooney: ZBEZI OD ŽENE, komedija (petek, 14. 5. ob 20.30 uri). Gostovanje v Novi Gorici.
Miro Gavran: MOZ MOJE ŽENE, komedija (petek 14. 5. ob 20.oo uri) Gostuje Moje gledališče iz Ljubljane (Španski borci). Za abonma Petek II.,Konto in izven.
NOVA GORICA
PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE (065/25-326)
R. Cooney: ZBEZI OD ŽENE (danes,
13.	5. ob 20.30. uri v Solkanu). Gostovanje PG Kranj. Za red Četrtek in izven.
R. Cooney : ZBEZI OD ŽENE ( petek,
14.	5. ob 20.30 uri v Solkanu). Gostovanje PG Kranj za red Petek-A in izven.
furlanija-julijska krajina
irst
KULTURNI dom
Danes, 13. t. m., ob 14. uri - Cehov »Češnjev vrt«. Režija Boris Kobal.
Jutri, 14. t. m., ob 10.00 in ob 10.45 -Recital za Sole - GLAS KORENIN. Sporočilnost kulture med mejami. Pripra-vrl Filibert BenedetiC z odlomki iz del ^•Gradnika, B.Pahorja, M. Košute, M. Mijot, I. Grudna, O. Zupančiča in S. Kosovela.
dvorana tripcovich
Operna sezona in Baleti 1992/93
Danes, 13. t. m., ob 20. uri (red E) - J. B- Bach »Kaffee - Kantate« in J. Brahms »Rinaldo». Dirigent Charles rarcombe. Režija Ivan Stefanutti. Cetr-ponovitev v soboto, 15. t. m., ob 17. nri (red S).
Predprodaja vstopnic za baletne predstave »Trieste danza«: »Ma mere t oye« M. Ravela in »La giara« A. Cas-seile, v sodelovanju s stalnim gleda-hSCem Furlanije-Julijske krajine je že v teku pri blagajni Dvorane Tripcovich: y‘12, 16-19 (zaprto ob ponedeljkih).
[koroška
GLEDALIŠČE ROSSETTI
V ponedeljek, 17. t. m., bo nastopila baletna skupina iz Toskane. Predprodaja vstopnic je v teku, posebni popusti za abonente gledališča Rossetti in Verdi.
Od 19. do 30. t. m. gostovanje gledališke skupine Teatro di Roma z Goldonijevo »La bottega del caffe«. Režija Mario Missiroli. Predstava v abonmaju: odrezek St. 11. Predprodaja vstopnic pri blagajni v Pasaži Protti in v gledališču Rossetti.
GLEDALIŠČE CRISTALLO LA CONTRADA
Od 19. do 23. maja bodo v sodelovanju z občinskim gledališčem G. Verdi na sporedu predstave izven abonmaja z naslovom »L’amore e un treno». Prisluhnili bomo ariam najslavnejših operet z D. Mazzucato, Max Renee Cosot-tijem. Režija Francesco Macedonio in glasbena oprema G. Gori, klavirska spremljava Livio Cecchelin.
Sezona La Contrade se bo zaključila s predstavami »Dentro e fuori mura» -gledališče v narečju. Predstave bodo na sporedu od 24. ao 30. maja.
CELOVEC
Mestno gledališče
s^nv!	t9-30 bo na sporedu »Je-
Us Christ Superstar» - rockopera Andrews
Lloyda Webberja. Ponovitev v soboto, 15. t. m., ob 19.30.
Jutri, 14. t. m., ob 19.30 Gaetano Donizetti »Ljubezenski napoj«.
JA NAJMLAJŠE
[SLOVENIJA
Maribor
LUTKOVNO GLEDALIŠČE (062/26-748)
(• Synkova: MALA ČAROVNICA ( danes, 13.
°b 8.30 in 10.30 uri) Predstava je za OS Martin Košak.
CEUE
SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE
G. A. Buerger: LAŽNIVI KLJUKEC (danes, 13. 5., ob 9.30 in 11. uri, gostovanje v Sežani). Režija Eka Vogelnik.
L. F. Baum: ČAROVNIK IZ OZA (danes, 13. 5., ob 11. in 17. uri). Režija Franci Križaj.
V ljubljanski Mali galeriji je danes, 13. maja ob 19. uri otvoritev razstave Franza Westa, slovitega dunajskega umetnika, ki je poleg Številnih osebnih razstav v vodilnih galerijah po svetu sodeloval tudi na pomembnih mednarodnih likovnih prireditvah.
»Skulpture Franza IVesta spadajo v neki nekje, ki ne obstaja, razen v izgubljenih trenutkih. Ta nekje je tam, kjer gledalec občuti, da je v popku sveta - ne svojega sveta, temveč sveta - in obenem priznava, da je mnogo drugih popkov, na primer skulptura, s katero se srečuje.« (Iz spremnega kataloga, kjer je umetnika predstavil Bart De Büre, eden od Štirih selektorjev lanskoletne Documente). Razstava sodi v ciklus Velika imena sodobne svetovne umetnosti in so jo postavili s sodelovanjem Ambasade republike Avstrije v Ljubljani.
RAZNE PRIREDITVE
SLOVENIJA
UUBUANA
FILOZOFSKA FAKULTETA (061/150-001)
Predavanje tržaškega zgodovinarja GIAM-PAOLA VALDEVITA (danes.13. 5., ob 18. uri, predavalnica 102). Predavanje bo v angleščini.
HALA TIVOLI
HARE KRISHNA FESTIVAL (15. 5. ob 20 uri). Programske točke: Koncert bhajan glasbe; Multivizijski show; Reinkarnacija; Predavanje iz modrosti indijskih ved; Manira Rock Dance.
KLUB K 4 (061/113-282)
IRISCH FOLK PARTI (danes, 13. 5. ob 22. uri).
VODNIKOVA DOMAČIJA
Pomladni literarni veCer ob izidu novitet novogoriških avtoric: VIDE MOKRIN - PAUER in MARIJE MRCINA (danes, 13. 5., ob 20. uri).
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Letni koncert mešanega zbora ANTON FOERSTER (danes, 13. 5. ob 19.30 uri, Velika dvorana).
KRANJ
GIMNAZIJA
Srečanje ženskih, moških in mešanih pevskih zborov. (14. in 15. 5. ob 19.30 uri).
POSTOJNA
MESTNA KNJIŽNICA
Ciril RIBIČIČ bo danes, 13. 5. ob 19. uri v Čitalnici predstavil svojo knjigo RAD SEM JIH IMEL. Avtorja bo predstavil Peter BekeS.
VELENJE
KNJIŽNICA VELENJE
Pogovor z Dragom Jančarjem (danes, 13. 5., ob 20. uri).
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
NABREŽINA
KD Igo Gruden
Jutri, 14. t. m., ob 20.30 srečanje s pisateljem Alojzem Rebulo in predstavitev italijanskega prevoda knjige »V Sibilinem vetru«. Pisatelja bo predstavil Miran Košuta, odlomke iz knjige pa bosta brali Miranda Caharija in Pa-trizia Vascotto.
TRST
GLEDALIŠČE MIELA
Od 17. do 19. t. m. bo na sporedu ciklus filmov v angleščini z naslovom Remembering, ki ga prirejajo British Film Club, La Cappella Underground, Zadruga Bonawentura in Ita-lijansko-amerisko združenje.
GLASBA
SLOVENIJA
UUBUANA
SLOVENSKA FILHARMONIJA
Koncert otroških in mladinskih pevskih zborov (danes, 13. 5., ob 17. uri).
KUD FRANCE PREŠEREN (061/332-288)
Promocija ob izidu CD plošče DEMOLITION GROUP (petek, 14. 5., ob 20. uri), ene najizrazitejsih zasedb slovenskega alter rocka.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA
IBS!
GLEDALIŠČE MIELA
Danes, 13. t.m., ob 20.30 bo na sporedu koncert Cembalistke Lie Levi Minzi.Na programu Frober-ger, Couperino, Bach in Rameau. Koncert organizira tržaška sekcija Glasbene mladine Italije. ZATTERE ALLA DERTVA: jutri, 14. maja, ob 21. uri koncert Jin Hi Kima; v petek, 28. maja, ob 21.30 bo na sporedu koncert skupine The Nudes (Amy Denio, Wädi Gysi, Chris Cutler). Koncert prireja Zadruga Bonawentura, gledališče Miela in s sodelovanjem Združenja More Musič.
TELOVADNICA GINNASTICA TREESTTNA
>
V soboto, 15. t. m., ob 21. uri koncert orkestra Verdi sinfonietta. Na programu Mozart, Prokofiev. Direktor C. Vandelli.
TRŽIČ
OBČINSKO GLEDALIŠČE
V ponedeljek, 17. maja, ob 20.30 niz Danubio -Una civiltä musicale.- koncert pianista Louisa Lortieja. Izvajal bo Ludwig van Beethovnove skladbe.
S DANIELE (VIDEM)
Danes, 13. t.m., ob 21. uri Spomladanski koncert. Nastopil boVidemski filharmonični orkester. Koncerte organizirata videmska pokrajina in odbornistvo za kulturo.
Naslednji koncerti bodo: jutri, 14. t.m., ob 21. uri v TolmeCu in v soboto, 15. t.m., ob 21. uri v Huminu (Venzone).
STADION FRIULI
12. junija koncert Vasca Rossija. Predprodaja vstopnic je 2e v teku pri Utat v Pasaži Protti.
RAZSTAVE
SLOVENIJA
UUBUANA
CANKARJEV DOM
Na ogled je razstava OSKARJA KOKOSCHKA - Skice s potovanj. Razstavo si lahko ogledate v Galeriji CD do 6. junija.
V Mali dvorani CD je razstava slik slikarja TONETA LAPAJNETA.
MALA GALERIJA
Otvoritev razstave FRANZA WESTA, slovitega dunajskega umetnika (danes, 13. 5. ob 19 uri).
NARODNI MJJZEJ
Razstava ROJSTVO ČIPKE.
KULTURNO-INFORMACIJSKI CENTER KRIŽANKE
Razstava RIHARD JAKOPIČ - To sem jaz, umetnik... Iz življenja in dela velikega slikarja.
MESTNA GALERIJA
Do 22. maja je na ogled razstava izbranih del iz retrospektive avstrijskega umetnika HANSA BISCHOFFSHAUSNA.
CEKINOV GRAD (Muzej novejše zgodovine, 061/323-968)
Do konca maja razstava MENJAVE DENARJA V 20. STOLETJU V SLOVENIJI in razstava JANINA KLEMENČIČA - Popotna fotografija.
GALERIJA KOMPAS
Razstava slikarja iz Sibirije NIKOLAIA RYBAKOVA.
GALERIJA INSULA
Na ogled je razstav grafik akademske slikarke MIRE LIČEN KRMPOTIC.
LEKOVA GALERIJA (Verovskova 57)
Do 11. junija si lahko ogledate razstavo grafik VENA DOLENCA.
LIKOVNO RAZSTAVIŠČE RIHARD JAKOPIČ
Do 29. maja je na ogled razstava elanov Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov.
GALERIJA ASTER- HOTEL HOLEDAY INN
Na ogled so dela iz keramike SNEŽANE SOTLAR.
GALERIJA ILIRIJA
Otvoritev razstave slik IRENE POLANEC (danes, 13. 5. ob 18. uri.
MARIBOR
NOVINARSKI KLUB (062/222-251)
Na ogled je razstava slikarja ZLATKA GNEZDA.
V Četrtek, 13. maja ob 21. uri otvoritev razstave del TOMA VRANA.
GALERIJA MEDIA NOX
Na ogled je razstav modnega nakita LORE BOHINC na fotografijah in videu.
BLED
HOTEL ASTORIA
Razstavlja akademska slikarka KLEMENTINA GOLIJ A.
CEUE
LIKOVNI SALON
Do 15. maja je na ogled razstava likovnih del TUGA SUSNIKA.
HOTEL MERX
Do 30. maja razstava slik JOŽETA PERCICA-JUSKINA.
KAMNIK
ARBORETUM - VOLČJI POTOK
Razstava SKULPTURE V NARAVI ak. kiparja Draga Tršarja (27 skulptur, postavljenih v sozvočju z naravnim okoljem) je podaljšana do 16. maja.
MOZIRJE
Otvoritev razstave akademskega slikarja DUŠANA LIPOVCA.(14. 5. ob 18 uri v Galeriji Mozirje).
MURSKA SOBOTA
POKRAJINSKI MUZEJ (prostori muzeja Grad 2. nadstropje)
Na ogled je razstava SKAVTI IN GOZDOVNIKI NA SLOVENSKEM.
NOVA GORICA
SPODNJI PROSTORI OBČINE
V soboto, 15. maja ob 20. uri otvoritev RAZSTAVE MLADIH AKADEMSKIH SLIKARJEV (M. Cencic, Giga de Bree in B. Vrčona) in koncert ENZO FABIANI z gosti.
ŠKOFJA LOKA
GALERIJA FARA
Na ogled je razstava fotografij MARKA NEDZBALA, arhitekta iz ZDA. Razstava bo odprta do 3. junija.
VELENJE
BELA DVORANA OB SKALSKEM JEZERU
Na ogled je razstava Narava - divjad.
FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA'
TRST
TK GALERIJA
Na ogled je fotografska razstava Martina Rauchenwalda (Avstrija), Maurizia Frulla-nija (Italija) in Rajka Bizjaka (Slovenija).
GALERIJA CARTESIUS
Do 23. t. m. razstavlja slikar Pino Ferfoglia. Urnik ogleda: 11-12.30, 16.30-19.30, ob praznikih 11-13 (ob ponedeljkih zaprto). GALERIJA BASSANESE Do 20. maja je na ogled razstava Paola Patel-lija. Urnik: samo ob delavnikih od 17. do 20. ure.
MUZEJ ZIDOVSKE SKUPNOSTI CARLO IN VERA WAGNER
Na ogled je razstava Srebrnine in sakralne opreme židovske liturgije. Umik ogledov: ob nedeljah od 17. do 20. ure, ob torkih od 16. do 18. ure, ob Četrtkih od 10. do 13. ure.
TRGOVSKI CENTER IL GIULIA
BIVŠA PIVOVARNA DREHER Do 6. junija razstavljajo Salvatore Fiume, Michele Cascella in Norberte. Otvoritev jutri, ob 19. uri.
MIRAMARSKI GRAD Zgodovinski muzej
Stalna razstava »Načrti za Miramar».
MUZEJ REVOLTELLA
Na ogled je stalna razstava »Da Canova a Burri«. V organizaciji Tržaške letoviSCar-ske ustanove se vsako soboto ob 10.30 vršijo vodeni brezplačni ogledi Muzeja Revoltella.
JULIET
Do 25. maja razstavlja Enrico De Par. Na ogled samo ob torkih od 18. do 21. ure.
ART LIGHT HALL
Do 28. maja bo na ogled razstava avstrijske slikarje Gabriele Schurian.
LABORATORIJ P - Park bivše umobolnice pri Sv. Ivanu
Se danes je na ogled razstava Onofria Catac-chia.
BANI rOPČINE)
OVČARJEVA HIŠA
Do 23. maja je na ogled razstava z naslovom »Ondile Cez Stari vrh - Bani: Zgodovina kraSkega naselja skozi stare katastrske mape, listine in pricevanja.Urnik: ponedeljek, pd-tek in sobota - od 18. do 21. ure; nedelja - od 10. do 13. ter od 16. do 21. ure.
GORICA
GORIŠKI GRAD
Do 16. maja bo na ogled razstava »Beneški odtenki» slikarja Vanje Franka.
GRADIŠČE
GALERIJA L. SPAZZAPAN
Na ogled je razstava o goriskem likovnem zavodu »Max Fabiani».
ČEDAD
OBČINSKI PROSTORI - BORGO PIAVE
Se danes je na ogled razstava o Nosi in oblačilni kulturi v Ziljski dolini. Razstavo sta organizirala KD Ivan Trinko in Krščanska kulturna zveza iz Celovca. Urnik: 10-12, 16-19.
SPETER
BENEŠKA GALERIJA
Do 31. t. m. je na ogled razstava Nandeta Rupnika »Idrija od tukaj in tam«. Razstavo si lahko ogledate vsak dan, razen ob nedeljah, od 17. do 19. ure.
VIDEM
PALAČA SAVORGNAN
Do oktobra je na ogled razstava o arheoloških najdbah v Vidmu z naslovom »Zgodovina pod mestom«.
' KOROŠKA
CELOVEC
GALERIJA CARINTHIA Alter Pl. 30
Do 30. avgusta 1993 je na ogled razstava Hansa Staudacherja.
Do 5. junija na ogled je razstava Jürgena Brodwolfa.
KNJIGARNA MOHORJEVE
Se danes in jutri je na ogled je razstava fo-tokrozka Koroške dijaške zveze.
KOROŠKA DEŽELNA GALERIJA, Burgg. 8
Na ogled je razstava Suse Krawagna, Michael Keinzer..
KAVARNA UMETNIKOV, Goethepark 1
Do 29. t. m. je na ogled razstava Gabriele Schurian.
MESTNA HIŠA - MALA GALERIJA, Theaterpl.
Do 22. t. m. je na ogled razstava Brigitte Haid, Herbert Achternbusch.
BEUAK
GALERIJA HOLZER, Widmanng. 7
Do 31. t. m. je na ogled razstava Heralda Gangla.
ROŽEK
GALERIJA ROZEK Semislavce 13
Do 16. maja razstavlja Ivo Prančič.
PLIBERK
GALERIJA FALKE in KUHN
Do 29. t.m.razstavlja svoja dela Mario Reis.
TEČAJI
Četrtek, 13. maja 1993
MENJALNIŠKI TEČAJI
12. maj 1993
menjalnica	Nemška marka (tečaj za 1 DEM)		Avstrijski šiling (tečaj za 1 ATS)		Italijanska lira (tečaj za 100ITL)	
	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni	nakupni	prodajni
A Banka	70,10	71,90	9,90	10,10	7,52	7,81
Atelje 92 Idrija	70,55	71,60	9,80	10,00	7,42	7,65
Avtohiša*	70,45	71,20	9,75	10,00	7,45	7,80
Ažur Grosuplje	70,50	71,80	9,90	10,18	7,50	7,78
Banka Vipa	70,60	71,65	10,05	10,15	7,49	7,68
Bela vrtnica	70,80	72,50	9,90	10,30	7,50	7,85
Bobr Trzin in Fužine	70,60	71,50	9,95	10,40	7,50	7,85
BTC Terminal Sežana	70,30	71,30	9,80	10,00	7,55	7,70
BTCd.d. Ljubljana*	70,20	71,50	9,80	10,20	7,40	7,70
Come 2 us	70,50	71,50	9,85	10,30	7,45	7,80
Dom na trgu	70,55	71,20	9,97	10,09	7,65	7,74
Emona Globtour*	69,50	71,50	9,80	9,98	7,37	7,60
Eros Ljubljana	70,90	72,00	10,00	11,00	7,60	7,75
Eros Kranj	70,80	72,00	10,00	11,00	7,60	7,75
Feniks Koper*	70,55	72,30	9,80	10,20	7,54	7,75
Feniks Markovec Koper*	70,50	72,30	9,78	10,20	7,55	7,75
Feniks Portorož*	70,50	72,30	9,80	10,20	7,55	7,75
Fiba Koper	70,50	71,90	9,80	10,00	7,54	7,68
Firadas	71,00	72,00	9,85	10,05	7,40	7,65
Galileo Kozina	70,50	71,80	9,65	9,80	7,55	7,70
Golfturist Domžale	70,50	71,30	9,65	9,98	7,40	7,60
Golfturist Ljubljana	71,00	72,10	9,95	10,20	7,50	7,77
Hida*	71,85	72,00	10,05	10,10	7,66	7,72
Hipotekarna banka Koper	70,15	72,30	9,75	9,95	7,50	7,90
Hram Rožice Mengeš	71,60	71,90	10,05	10,18	7,75	7,85
Hranilno kreditna služba	70,50	71,50	9,88	10,20	7,55	7,85
Idila Sečovlje	71,20	72,40	9,95	10,30	7,65	7,90
llirika Ilirska Bistrica	69,70	71,70	9,71	9,99	7,44	7,70
llirika Slovenj Gradec	70,50	71,59	9,94	10,07	7,51	7,72
llirika Postojna	69,80	71,90	9,71	9,99	7,50	7,69
llirika Sežana	70,60	71,59	9,90	10,07	7,59	7,69
Italdesign Nova Gorica*	70,60	71,90	9,95	10,08	7,58	7,70
Klub Slovenijales	70,80	71,90	9,90	10,30	7,55	7,75
Komercialna banka Triglav d.d	70,02	71,75	9,84	10,16	7,45	7,71
Kompas Hertz Celje*	70,50-	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Velenje*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Idrija*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Tolmin*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Novo Mesto*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Krško*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Hertz Bled*	70,50	71,40	9,90	10,30	7,40	7,70
Kompas Fintrade	70,70	71,69	9,90	10,19	7,50	7,79
Kompas Holidays	71,40	71,80	9,90	10,15	7,60	7,80
Libertas Koper*	70,70	71,80	9,88	10,05	7,57	7,76
Ljubljanska banka d.d.	69,30	72,70	9,80	10,33	7,37	7,85
LB Banka Zasavje d.d. Trbovlje	69,40	71,40	9,86	10,15	7,20	7,71
LB Dolenjska banka NM	69,40	72,50	9,80	10,10	7,50	7,80
LB Komercialna banka NG*	68,60	71,60	9,51	10,08	7,01	7,69
LB Kreditna banka MB d.d.*	69,50	71,90	9,84	10,20	7,20	7,76
LB Splošna banka Celje	70,00	72,50	9,57	10,30	7,27	7,82
LB Splošna banka Koper*	69,13	72,52	9,44	9,91	7,18	7,64
MaVIr	71,00	71,90	9,90	10,30	7,50	7,90
Madai Nova Gorica*	71,00	72,00	9,95	10,15	7,62	7,70
Madai Šempeter*	71,00	72,00	9,95	10,15	7,62	7,70
Media*	71,50	72,20	10,00	12,00	7,75	8,00
Niprom 1*	71,00	72,00	10,00	10,20	7,64	7,78
Nlprom II*	71,00	72,00	10,00	10,20	7,64	7,78
Otok Bled	70,80	71,80	9,96	10,07	7,41	7,64
Optimizem Lož*	70,30	72,30	9,82	10,25	7,45	7,80
Optimizem Postojna*	69,75	72,20	9,70	9,90	7,53	7,69
Petrol*	71,90	72,10	10,00	10,20	7,65	7,75
Pigal Solkan*	70,60	71,70	10,00	10,15	7,59	7,72
Pigal Kobarid*	70,60	71,70	10,00	10,15	7,59	7,72
Pigal Obutek*	70,60	71,70	10,00	10,15	7,59	7,72
Pigal Diskont*	70,60	71,70	10,00	10,15	7,59	7,72
Poštna banka Slovenije*	70,20	71,50	9,85	10,20	7,30	7,70
Probanka Maribor	69,45	71,90	9,85	10,20	7,40	7,75
Publikum Ljubljana	71,00	71,09	10,05	10,18	7,70	7,79
Publikum Celje	70,90	71,75	10,00	10,29	7,50	7,74
Publikum Dobova	70,30	71,50	9,61	10,80	7,05	7,60
Publikum Kostanjevica	70,30	71,50	9,61	10,80	7,05	7,60
Publikum Krško	70,30	71,50	9,61	10,80	7,05	7,60
Publikum Maribor	70,45	71,59	9,95	10,09	7,35	7,69
Publikum Metlika	70,00	72,00	9,90	10,10	7,50	7,70
Publikum Mozirje	70,40	71,60	9,95	10,38	7,40	7,69
Publikum Novo Mesto	70,00	72,00	9,90	10,10	7,50	7,70
Publikum Piran	70,40	71,95	9,85	10,05	7,58	7,79
Publikum Tolmin	70,60	71,59	9,95	10,07	7,59	7,74
Publikum Sevnica	70,60	71,70	9,91	10,20	7,40	7,65
Publikum Šentilj	70,30	71,65	9,92	10,24	7,35	7,69
Publikum Šentjur pri Celju	70,90	71,79	9,97	10,15	7,50	7,69
Publikum Trebnje	70,10	72,40	9,90	10,10	7,50	7,72
Publikum Zagorje	70,80	71,39	9,90	10,10	7,40	7,69
Publikum Žalec	71,00	71,75	9,98	10,29	7,50	7,75
Roja	71,50	72,20	9,91	10,10	7,65	7,75
Sit - on	70,80	71,75	9,95	10,16	7,60	7,85
SKB d.d. Ljubljana* **	70,80	71,80	10,06	10,20	7,65	7,75
Slovenijaturist Ljubljana	71,40	72,00	10,50	11,50	7,58	7,80
Slovenijaturist žel. p. Ljubljana*	71,20	72,05	9,95	10,15	7,50	7,77
Slovenijaturist žel. p. Maribor*	70,00	72,00	9,90	10,00	7,00	7,50
Sl. hran. in posojilnica Kranj	70,50	71,80	9,90	10,10	7,40	7,60
Slovenska investicijska banka*	70,40	71,60	9,80	10,10	7,50	7,78
Sonce	70,80	71,50	9,98	10,10	7,50	7,80
SZKB d.d. Ljubljana	70,50	71,50	9,88	10,20	7,55	7,85
Tartarus Postojna	69,52	72,10	9,61	9,93	7,41	7,68
Tentours Domžale	71,00	71,90	9,80	10,10	7,50	7,90
Tori*	70,70	71,70	9,80	10,30	• 7,45	8,00
Upimo	71,70	71,90	10,05	10,10	7,70	7,80
Tečaj velja danes: * Zaracunavajc	provizijo:	*' Menjc	Inice niso	poslale pc	I 1 1 _	
rvitnlj/vlivic:/v hio/v
Pokrita tržnica Ljubljana MENJAMO TUDI LIRE, DOLARJE, FRANKE, KRONE, FUNTE IN GULDNE VEDNO NA ZALOGI TUDI HRVAŠKI DINARJI
Delovni Cas: "7.00 do 19.00 Tel.: 061/126-111, 127-273
BANKA SLOVENIJE
Tečajna lista št. 91 z dne 12. maja 1993 — Tečaji veljajo od 13.5.1993 od 00.00 ure dalje
ZA DEVIZE
država	šifra	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstralija	036	avstr, dolar	1	75,7014	75,9292	76,1570
Avstrija	040	šiling	100	954,9172	957,7906	960,6640
Belgija	056	frank	100	326,6132	327,5960	328,5788
Kanada	124	dolar	1	84,7971	85,0523	85,3075
Danska	208	krona	100	1741,8925	1747,1339	1752,3753
Finska	246	marka	100	1952,8275	1958,7036	1964,5797
Francija	250	frank	100	1991,7900	1997,7833	2003,7766
Nemčija	280	marka	100	6717,6727	6737,8864	6758,1001
Grčija	300	drahma	100	—	49,6919	49,8410
Irska	372	funt	1	—	163,7980	164,2894
Italija	380	lira	100	7,2853	7,3072	7,3291
Rep. Hrvaška	385	hrv. dinar	100	—	5,4000	—
Japonska	392	jen	100	96,6673	96,9582	97,2491
Nizozemska	528	gulden	100	5986,7900	6004,8044	6022,8188
Norveška	578	krona	100	1587,7220	1592,4995	1597,2770
Portugalska	620	escudo	100	72,2150	72,4323	72,6496
Švedska	752	krona	100	1460,7597	1465,1534	1469,5489
Švica	756	frank	100	7407,5777	7429,8673	7452,1569
Velika Britanija	826	funt Sterling	1	166,3967	166,8974	167,3981
ZDA	840	dolar	1	108,1814	108,5069	108,8324
Evropska Skupnost	955	ECU	1	131,2835	131,6785	132,0735
Španija	995	peseta	100	91,4947	91,7700	92,0453
Opomba: TeCaj hrvaškega dinarja se uporablja za izkazovanje rezultatov iz poslovanja z Republiko Hrvaško, kjer je omenjena valuta plačilno sredstvo.
Cena za vpis v odstotkih in tekoča nominalna vrednost dvodelnih blagajniških zapisov
Banke Slovenije na dan 13. MAJA 1993
št. dni do zapadlosti	veljavni srednji teCaj BS za 1 DEM	cena za vpis v % od nominalne vrednosti (tečaj)			tekoča nominalna vrednost za APOEN (v SIT)			
		(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj	APOEN	(A) tolarski del	(B) devizni del	skupaj
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI. IZPLAČLJIVI 10. JUNIJA 1993:					1,000,000	642,515	669,822	1,312,338
28		128,5031%	133,9645%	131,2338%	100,000	64,252	66,982	131,234
1) BLAGAJNIŠKI ZAPISI, IZPLAČLJIVI 5. OKTOBRA 1993:					1,300,000	636,624	655,920	1,292,543
145		97,9421%	100,9107%	99,4264%	130,000	63,662	65,592	129,254
MENJALNI TEČAJ ZA HRD
12. MAJ 1993	v SLT za 100 HRD	
menjalnica	nakupni	prodajni
Ažur Grosuplje	5,00	6,00
Fiba Koper	4,80	6,30
Hida*	4,00	6,00
Idila Sečovlje	5,00	6,50
Italdesign	4,50	7,00
Libertas Koper*	4,70	6,50
Niprom 1 in II*	5,00	6,20
Otok Bled	3,96	6,02
Slovenijaturist Zel. p. Lj.*	-	6,00
Tentours Domžale	4,50	8,00
Tori	5,00	8,00
Tečaj velja danes:*		
		
12. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1465,00	1510,00
nemška marka	917,00	937,00
francoski frank	270,00	279,50
holandski gulden	815,00	841,00
belgijski frank	45,00	46,00
funt Sterling	2265,00	2330,00
irski Sterling	2222,00	2290,00
danska krona	236,50	245,00
grška drahma	6,50	7,10
kanadski dolar	1155,00	1192,00
japonski jen	12,90	13,70
švicarski frank	1010,00	1033,00
avstrijski šiling	129,50	134,00
norveška krona	215,00	223,00
švedska krona	198,50	205,50
portugalski escudo	9,60	10,40
španska pezeta	12,30	12,90
avstralski dolar	1030,00	1065,00
madžarski florint	10,00	15,00
slovenski tolar	12,75	13,50
hrvaški dinar	0,50	0,80
		
12. MAJ 1993	v ŠILINGIH	
valuta	nakupni	prodajnii
ameriški dolar	11,1000	11,6000
kanadski dolar	8,7000	9,1000
funt Sterling	17,1000	17,9000
švicarski frank	759,5000	789,500
belgijski frank	33,6500	34,9500
francoski frank	205,0000	213,0000
holandski gulden	614,0000	638,0000
nemška marka	689,5000	715,5000
italijanska lira	0,7450	0,7850
danska krona	179,5000	186,5000
norveška krona	163,5000	170,5000
švedska krona	150,0000	157,0000
finska marka	200,5000	210,5000
portugalski escudo	7,4500	7,8500
španska peseta	9,4000	9,9000
japonski jen	9,9000	10,3000
slovenski tolar	9,8000	10,4000
hrvaški dinar	0,0400	0,0700
Tečaj velja za 100 enot, pri prvih treh pa za 1 enoto valute. Vir: Zveza slovenskih bank v Celovcu.		
		
12. MAJ 1993	v LIRAH	
valuta	nakupni	prodajni
ameriški dolar	1472,00	1517,00
nemška marka	917,00	941,00
francoski frank	270,00	285,00
holandski gulden	812,00	832,00
belgijski frank	44,00	46,00
funt Sterling	2258,00	2310,00
irski Sterling	2210,00	2260,00
danska krona	236,00	246,00
grška drahma	6,50	7,50
kanadski dolar	1150,00	1190,00
švicarski frank	1008,00	1028,00
avstrijski šiling	129,70	134,30
slovenski tolar	12,70	13,40
				
Tečajna lista Ljubljanske banke d.d. za obračun deviznih prilivov in odlivov podjetij Tečaji veljajo od 13. maja 1993 od 00.00 ure dalje				
			ZA DEVIZE	J	
država	valuta	enota	nakupni	prodajni
Avstrija Francija Nemčija Italija V.Britanija ZDA Opomba: Tečaji sc glede na trenutne	šiling frank marka lira funt dolar i okvirni. Pri tečaje na	100 100 100 100 1 1 konkre trgu de	985,2417 2055,0415 6931,0000 7,5167 171,6809 111,6168 itnih poslih je mo; viz oz. poseben c	989,5062 2063,9365 6961,0000 7,5492 172,4240 112,0999 !no odstopanje iogovor.
banka	valuta	nakupni	prodajni^
Probanka Maribor SKB Banka d.d. Tečaii so okvirni. Pri konkretnih dos	lij	69,80 69,64 o odstooanif	69,89
Tečajna lista za odkup in prodajo deviz podjetij
Tečaj velja dne 13. maja 1993 od 00.00 do 24. ure
banka	valuta	nakupni	prodajni
Creditanstait- Nova banka	DEM	69,90	70,35
Bank Austria	DEM	70,15	70,65
UBK banka	DEM	70,00	70,35
SZKB	DEM	69,70	70,15
Devizni tečaji za USD, ATS, LIT in CHF so določeni na podlagi srednjih tečajev po trenutno veljavni tečajnici Banke Slovenije, pri drugih valutah pa je razmerje Banke Slovenije povečano oziroma zmanjšano za 0,25-odstotne točke. Tečaji veljajo za odkup prilivov in prodajo deviz do ECU = 30.000 na dan. Pri večjih prilivih in nakupih se tečaj določi v sporazumu.
• Banke, ki objavljamo tečaje, se zavezujemo kupovati in prodajati tujo valuto po objavljenem tečaju in v skladu s tekstom, ki dopolnjuje pogoje nakupa ali prodaje,
			
12. MAJ 1993	v LIRAH	J		
valuta C)	nakupni	srednji	prodajni^
ameriški dolar	_	1482,290	_
ECU	—	1798,760	—
nemška marka	—	920,560	—
francoski frank	—	273,010	—
funt Sterling	—	2281,240	
holandski gulden	—	820,400	—
belgijski frank	—	44,750	—
španska pezeta	—	12,531	—
danska krona	—	238,890	—
irski funt	—	2238,850	—
grška drahma	—	6,785	—
portugalski escudo	—	9,895	—
kanadski dolar	—	1161,210	—
japonski jen	—	13,252	—
švicarski frank	—	1014,920	—
avstrijski šiling	—	130,850	—
norveška krona	—	217,630	—
švedska krona	—	200,120	—
finska marka	—	268,000	—
avstralski dolar	—	1037,160	
			
12. MAJ 1993	v DEM	J		
valuta	nakupni	srednji	prodajni
ameriški dolar	WKKtKi	ÜB 1,610	-
francoski frank	-	29,650	-
nizozemski gulden	MM—	89,120	■—BI
belgijski frank	-	4,862	-
španska peseta	-	1,362	-
danska krona	■hh	25,930	-
kanadski dolar	. mm	1,262	■hhmi
japonski jen	-	1,439	MMl
švicarski frank	-	110,270	-
avstrijski šiling	-	■■>,215	-
italijanska lira	-	1,084	—MM
švedska krona	... -	21,745	-
———				—				—					
					
11. MAJ 1993		Z7	L DEVIZE	J		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	17744,6622	17798,0564	17851,4506
Kanada	dolar	1	1561,4284	1566,1268	1570,8252
Francija	frank	100	37029,4079	37140,8304	37252,2529
Nemčija	marka	100	124824,4000	125200,0000	125575,6000
Italija	lira	100	135,9338	136,3428	136,7518
Japonska	jen	100	1795,0997	1800,5012	1805,9027
Švica	frank	100	138481,3128	138898,(»68	139314,7008
Velika Britanija	funt	1	3088,1557	3097,4480	3106,7403
Slovenija	tolar	100		1836,0000	
ZDA	dolar	1	1979,5902	1985,5468	1991,5034
| Tečaj HRD velja za obračun carin in starega deviznega varčevanja.					
			
12. MAJ 1993			
država	banka	nakupni	prodajni
Avstrija	Posojilnica Pliberk	11,00	12,00
Avstrija	Posojilnica Železna Kapla	10,30	11,30.
Avstrija	Posojilnica Borovlje	9,50	10,65
Avstrija	Posojilnica Šentjakob	9,80	10,60
Avstrija	Posojilnica Ločilo	10,00	10,80
Italija	Kmečka banka Gorica	12,70	13,40
Italija	Tržaška kreditna banka	12,75	13,50
—^	—	—										
					
8. FEBRUAR 1993				ZA DEVIZE	
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	1074,69	1108,02	1142,34
Kanada	dolar	1	1024,21	1027,32	1030,40
Francija	frank	100	23099,54	23169,14	23238,65
Nemčija	marka	100	78144,93	78380,07	78515,20
Italija	lira	100	84,63	84,88	85,14
Švica	frank	100	84591,88	84846,42	85100,96
R. Hrvaška	dinar	100	—	197,03	—
Jugoslavija	dinar	100	—	25,00	—
R. Slovenija	tolar	100	—	1231,45	—
ZDA	dolar	1	1291,73	1295,62	1299,50
					
12. MAJ 1993			ZA DEVIZE		
država	valuta	enota	nakupni	srednji	prodajni
Avstrija	šiling	100	618100	620000	621900
Francija	frank	100	1289900	1293800	1297700
Nemčija	marka	100	4347300	4360400	4373500
Italija	lira	100	4714	4728	4742
Švica	frank	100	4798400	4812800	4827200
ZDA	dolar	1	69936	70146	70356
V.Britanija	funt	1	107415	107738	108061
1 Opomba: povzeto po Reuterju					
GOSPODARSTVO
Četrtek, 13. maja 1993
HRVAŠKA / POMANJKANJE ELEKTRIČNE ENERGIJE
EVROPSKA SKUPNOST / MEDVALUTNA RAZMERJA
NOVICE
Temo bodo preganjali z italijansko elektriko
Območje od Dubrovnika do Paga je povprečno osem ur na dan brez elektrike, redukcije pa naj bi kmalu odpravili
Goran Moravcek
REKA - Primanjkljaj elektrike iz krške nukle-arke je Hrvaška nadomestila s takojšnjim uvozom iz Italije na podlagi t- i- »pomoči ob okvari». Kot je izjavil Božidar Kolega, direktor sektorja za upravljanje elektroe-
nergetskega sistema hrvaškega elektrogospodarstva, znova obratujeta termoelektrarni na Reki in v Sisku, kjer so končali remont, njuna
moC okoli 350 megavatov pa je dovolj, da pokrije dnevni primanjkljaj 7, 5 milijonov kilovatnih ur električne energije iz JE Krško.
Kljub temu pa položaj na Hrvaškem ni idiličen, saj precejšen del države vsak dan občuti posledice elektroenergetske suše. V Dalmaciji ima območje od Dubrovnika do otoka Paga poprečno osem ur na dan električne redukcije, to pa traja s presledki že štirideset dni. Težave so se zaCele ob koncu januarja, ko so Srbi, ki so se umikali z območja Peru-Ce, minirali jez. Srbski uporniki so minirali tudi daljnovode v srednji Dalmaciji, zaradi vojaških operacij pa Dalmacija ni povezana z elektroenergetskim sistemom Hrvaške. Elektriko je prejemala na podlagi sporazuma z BiH iz te države, odkar pa so izbruhnili spopadi med Hrvati in Muslimani v osrednji Bosni in Mostarju, tudi iz tega vira elektrike ni več. Po dogovoru naj bi prejemala Dalmacija odtod dnevno okoli dva milijona kilovatnih ur. Odgovorni v hrvaškem elektrogospodarstvu trdijo, da so namesto dobav iz BiH sosednji državi poslali veC
kot 4, 3 milijona kilovatnih ur in so se odločili, da tega ne bodo veC počeli, ker se naglo prazni akumulacija Buško blato, izpraznitev le-te pa bi lahko pahnilo Dalmacijo v popolno temo.
Vojaški spopadi med Hrvati in Muslimani so vplivali na to, da sta se elektroenergetska sistema Hrvaške in BiH ločila. Tukaj trdijo, da je prišlo do tega zato, ker elektrarne v porečju Cetine proizvajajo dovolj elektrike za reducirano porabo v Dalmaciji, ni pa je dovolj še za sosedno državo. Na hrvaško vlado letijo hude kritike zaradi redukcij v Dalmaciji. Kratkoročno skušajo pomanjkanje ublažiti z generatorji in ladjami elektrarnami, dolgoročno pa računajo na podmorski električni kabel od Reke do Dalmacije. Razen tega so napovedali graditev večje termoelektrarne v Dalmaciji, tukajšnji jedrski lobi pa še vedno vztraja pri zamisli o graditvi nuklearke. Javnost takšnim načrtom nasprotuje, zato še vedno ni jasno, kako bo Hrvaška dolgoročno stabilizirala elektroenergetski položaj. Premier Nikica Valentič je napovedal, da bo redukcij kmalu konec tudi v Dalmaciji, vendar teh svojih obljub ni natančneje pojasnil.
Sistem ne potrebuje večjih popravkov
Poročilo denarnega odbora ugotavlja, da bi morale države le spoštovati pravila
Marka vztraja v evropskem sistemu medvalutnih razmerij
BRUSELJ - Zahteve za celovito preoblikovanje mehanizma medvalutnih razmerij Evropske skupnosti ( ES) bo njen denarni komite v poročilu, ki bo po pričakovanjih dokončano v torek, najbrž zavrnil, pravijo monetarni viri.-Kljub pritožbam, ki jih je bilo slišati iz Velike Britanije in Irske, da potrebuje medvalu-tni mehanizem temeljito reformo, pa poročilo pravi, da v bistvu brezhibno deluje. Poročilo, ki ga bo komite dokončno izoblikoval na svoji redni mesečni seji v torek, naj bi posredovali finančnim ministrom ES na sestanku na Danskem 21. maja.
Izdelavo poročila so naročili lani jeseni, na vrhuncu valutne krize, ki je britanski funt in italijansko liro izvrgla iz sistema, portu-
galski eskudo, špansko pe-zeto in irski funt pa prisilila v devalvacijo.
Komite sestavljajo namestniki guvernerjev centralnih bank in predstavniki zakladnic iz dvanajstih držav Članic. Svoje delo so praktično dokončali že prejšnji mesec in monetarni viri pravijo, da bo torkov sestanek le formalnost.
Udeleženci pogovorov prejšnji mesec pravijo, da poročilo ugotavlja, da mehanizem medvalutnih razmerij ne potrebuje večjih popravkov. Priporočajo le, naj bi ga v veCji meri spoštovali pri uporabi sedanjih pravil in izboljšali medsebojno sodelovanje med državami Članicami. To se skoraj v celoh ujema s stališčem komiteja guvernerjev centralnih bank ES, ki so svoje poročilo o isti
zadevi že dokončali.
Obe poročili podprla tudi Mednarodnegi dename-gi sklad in Skupina desetih industrijskih držav. Tudi ti dve poročili preprosto ugotavljata, da države, ki se želijo ubraniti napadov valutnih špekulatorjev, nimajo druge izbire, kot da pravočasno spravijo v red svoje gospodarstvo in svojo politiko.
Vsa poročila poudarjajo, da ob dnevnem pretoku kapitala v tujih valutah v vrednosti 880 milijard dolarjev, države paC ne morejo upati, da bi mogle vsaka zase premagati pritiske denarnih trgov, Ce pa bi nastopale družno, bi se lahko nadejale uspeha. Države naj umaknejo politiko iz medvalutnih razmerij, priporoča omenjeno poročilo. (Reuter)
Denar za gospodarske reforme
SOFIJA - Bolgarska delegacija, ki jo vodi namestnik premierja Valentin Karabaše, je v obiskala Bruselj, kjer naj bi poiskala denar za naložbe v gospodarske reforme svoje dežele. Delegacija bo nastopila s prošnjo za financiranje kakih petdeset bolgarskih projektov za modernizacijo energetskega sistema, telekomunikacij in kmetijstva, kakor tudi za potrebe privatizacije. Za vse skupaj bi potrebovali devetsto milijonov dolarjev. Projekte bodo predstavili predstavnikom Svetovne banke, Mednarodnega denarnega sklada, Evropske skupnosti, Evropske banke za obnovo in razvoj ter skupini 24 najrazvitejših držav. (Reuter) k
1
|
Mehaniki imajo najraje Chevrolet
WASHINGTON - Po ugotovitvah ankete, ki jo je pripravilo ameriško združenje menedžerjev, bi si najboljši ameriški avtomobilski mehaniki za lastno uporabo izbrali Chevrolet, zlasti corvetto.Ra-ziskavo sta opravila proizvajalec maziv Valvoli-ne in nacionalni inštitut za kakovost avtomobilskih storitev. Rezultati kažejo, da so se v zadnjih petih letih precej izboljšale kakovost, tehnologija in zanesljivost ameriških avtomobilov. Poročilo je bila razveseljiva novica za korporacijo General Motors, ki se že nekaj Časa trudi povrniti sijaj svoji zarjaveli podobi na avtomobilskem trgu. Tretjina anketirancev je uvrstila proizvode General Motorsa med najbolj dodelane, 24 odstotkov se je odločilo za družbo Ford, 22 odstotkov pa za korporacijo Chrysler. Predsednik že omenjenega inštituta je na tiskovni konferenci dejal, da po anketnih ugotovitvah 85 odstotkov mehanikov meni, da so domači avtomobili po kakovosti danes boljši kot pred petimi leti. Omenili so izboljšanje celotne kakovosti in tehnologije, večjo vzdržljivost in zanesljivost. (Reuter)
Američan bo pomagal Tatri
KOPRIVNICE, CESKA - Nekdanji vrhunski izvršilni strokovnjak pri korporaciji Chrysler, Gerald Greenwald, je prevzel predsedovanje v upravnem odboru bolehnega Češkega proizvajalca avtomobilov in tovornjakov Tatra. »Vodilni delničarji, uprava in predstavniki sindikata so nas povabili, naj pomagamo oživiti nekdaj zgledno avtomobilsko tovarno,« je dejal Greenwald. »Najprej bomo skušali zagotoviti kontrolo kakovosti in servisiranje prodanih proizvodov ter razširiti prodajo po vsem svetu.« Greenwald in skupina menedžerjev, ki jih je pripeljal s seboj, prejemajo fiksno letno plačilo, katerega zneska niso želeli objaviti, in imajo petnajstodstotni delež v družbi. Približno sedemdeset odstotkov delnic Tatre ima Češki investicijski sklad, ki vodi privatizacijo. (Reuter)
SRBIJA / SIVA EKONOMIJA
EVROPA / PIVOVARSKA INDUSTRIJA ISCE NOVE PIVCE
Nujnost preživetja
Lani je delež sive ekonomije v družbenem proizvodu ZRJ znašal 29,4 odstotka - Veriga dinar-devize-nepremičnine
Beograd - Po ura-
dttih ocenah se je obseg sive ekonomije v prime-kVi.z registriranim družbenim proizvodom v ZR .Ugoslaviji v desetih letih i°d leta 1981 do 1991) Povečal za veC kot 10 odstotkov in se nato samo v etu 1992 spet povišal za to odstotkov oziroma na 7 odstotka, kar pome-b, da je na 100 dinarjev registriranega družbenega Proizvoda ustvarjenih 41, dinarja neregistriranega oružbenega proizvoda. Bbos lahko pričakujemo udi več kot 50-odstotno realizacijo v sivi ekono-biji, ki se kaže skoraj v Vseh oblikah gospodar-skih dejavnosti. Ti odsto-99 so prav tako podprti z lz)avami »izvedencev« crne borze, ki ne govorijo zarnan: »Danes je najbolj
donosno, Ce denar spreminjate v devize, devize pa pretapljate v blago in nepremičnine.«
V registriranem in celotnem družbenem proizvodu ZRJ je znašal delež sive ekonomije v letu 1991 23, 7 odstotka, lani pa 29, 4 odstotka. Poleg Črnega deviznega tržišCa ter nelegalnega uvoza in izvoza obsegajo dejavnosti sive ekonomije predvsem tihotapljenje vseh različnih vrst blaga, ki ga primanjkuje; delo na Cmo v obrtnih, prometnih, gradbeniških in drugih dejavnostih; izrabljanje delovnega Časa, materiala in opreme družbenih podjetij v zasebne namene; zadrževanje blaga v pričakovanju podražitev in njegov plasman na Črno tržišče; Crne gradnje; pro-
tizakonito prilaščanje skupnih prostorov v stanovanjskih zgradbah in njihova adaptacija za osebno rabo; protizakonito zadrževanje gotovine, zunaj kanalov plačilnega prometa, in to zaradi špekulativnega nakupa in prodaje deviz.
Ena od vidnih oblik sive ekonomije je tudi prodaja različnega blaga na zelenih tržnicah. V strogem središču Beograda kar Četrtino tržnice Zeleni venac vsak dan zasedajo preprodajalci vseh narodnosti, begunci, do nedavnega pa tudi ruski in romunski »turisti«. V zadnjem Času takšna prodaja dobiva konkurenco v zasebnih prodajalnah, kjer je mogoče odkriti izdelke, katerih cene so nižje od družbenih.
Skoraj vsak petek na tržnici ponujajo tudi izdelke iz paketov Unproforja. Skladno s potrebami je mogoCe v teh "menjalnicah” po oderuško nizkih tečajih zamenjati tudi druge vzhodnoevropske valute, kot so zloti, krone in levi. Promet na Črni devizni borzi pa vseeno usiha, saj državljani prodajajo le po 10 do 50 nemških mark. Eden izmed njih pravi; »Minili so Časi, ko sem lahko odprl menjalnico” in dal v prodajo nekaj 10.000 nemških mark. Danes tvegam že z 2000 markami, saj nimam nobenega zagotovila, da bom zvečer za prejeti denar še lahko dobil svojega nazaj. Z dinarji seveda ne smem pričakati jutra.«
(Z.H.)
Zadnje upanje so ženske
Evropski pivovarji plačujejo drage reklamne akcije, da bi povečali prodajo, ki očitno pada - Prihodnost vidijo v posebnih vrstah piva brez alkohola
Hans de Jongh / Reuter
AMSTERDAM - Evropska pivovarska industrija se sooCa z upadanjem tradicionalnega števila pivcev piva po vrsti let, ko je bila poraba stabilna. Upa, da ji bodo marketinške kampanje zavarovale njene dobičke. Delež mladih pivcev piva, ki so tradicionalni porabniki te pijače, v evropskem prebivalstvu upada, zato se pivovarji obračajo k ženski populaciji, ki jo v številnih reklamnih kampanjah želijo nagovoriti, naj vendar pije pivo, ki da je eksotična pijaCa po zadnji modi.
Statistični urad ES v Luksemburgu - Eurostat -predvideva, da se bo skupina moških med 15 in 30 letom v prebivalstvu Članic ES zmanjšala na 32, 8 milijonov v letu 2000 z nekdanjih 39, 1 milijona, kolikor jih je bilo leta 1990. John Wakely, analitik pri posredniški hiši Lehman Bros. v Londonu, omenja prav to kot poglavitni razlog, zaradi katerega bi se utegnila poraba piva v Evropi zmanjševati za odstotek ali dva vsako leto. »Prvič po drugi svetovni vojni se soočamo z manjšo prodajo. To zdaj ne kaže veC na zrelost pivovarske industrije, pač pa na njeno usihanje,« zatrjuje. V spopadu s temi skrb zbujajočimi perspektivami plačujejo pivovarji drage reklamne kampanje, ki naj bi spodbudile prodajo posebnih vrst, ki so seveda vse najbolj privlačne, imajo boljši okus in so bolj osvežujoče kot pijače njihovih tekmecev. »Trženje bo za-
gotovo postalo veliko bolj napadalno,« je prepričan analitik John Spicer pri S. G. Warburgs iz Londona.
Zadnja oglaševalna kampanja najvecjega evropskega pivovarja, nizozemske družbe Heine-ken NV, kaže prizor s pomanjkljivo oblečeno žensko, ki se renCe plazi po pultu, da bi se dokopala do svojega vrčka, v katerem se peni brezalkoholno Buclderjevo pivo. Ciljna skupina za prodajo teh brezalkoholnih piv so nedvomno postale ženske. Poskusi, da bi jih nagovorili, naj pijejo veC piva, pa spadajo med običajne prijeme v pivovarski industriji.
Industrijski analitiki so prepričani, da bo upadanje števila tradicionalnih potrošnikov piva po vsej verjetnosti pripeljalo do konsolidacije te industrije, vendar hkrati pripominjajo, da bo ta proces počasen ter da v njem ni pričakovati večjih združevanj med poglavitnimi igralci.
Pivovarji, ki nimajo tako vrhunske tržne podobe, tvegajo, da bodo izgubili svoj delež na tržišču ali vsaj zmanjšali svoje zaslužke. »Tudi zelo velike družbe, ki imajo dobro utrjen položaj v srednjem segmentu tržišča piva, utegnejo postati žrtve,«
meni Wakely. Drugi in tretji najvecji evropski proizvajalec piva, danski Carlsberg in francoski BSN, utegneta biti v tem smislu precej ranljiva pri zmanjševanju tržišCa, opozarja Wakely. »Dobički sicer ne bodo izpuhte-
Pivovarji se bojijo, da bo zmanjkalo pivcev piva (FotoTomi Lombar/TRIO) •
li Cez noC, utegnejo pa biti precej manjši,« napoveduje.
Ob potegovanju za najbolj uveljavljeno znamko v Zahodni Evropi, se pi-vovamarji ozirajo tudi na Vzhod, kjer njihove možnosti naraščajo. Tudi številni veliki pivovarji, ki so že vložili svoja sredstva na Daljnjem Vzhodu,
zdaj iščejo svoje možnosti za nadaljnjo rast v Vzhodni Evropi. Analitiki omenjajo govorice, da si britanski Bass Pic. in francoski BSN že utirata pot v Vzhodno Evropo. Heine-ken, ki svoje pivo že prodaja na Madžarskem, pa je že napovedal, da se bo širil še naprej, na Poljsko, Češko, Slovaško, v Bolga-
rijo in Romunijo. »Zaenkrat proučujemo možnosti, da bi zaceli s pivovarnami v manjših krajih,« je izjavil predsednik Heine-kena, Ge van Schaik. Prepričan je tudi, »da položaj v Zahodni Evropi stagnira brez kakršne koli verjetnosti, da bi v kratkem Času prišlo do bistvenega izboljšanja.«
VAŠ STIK S SVETOM TISKA
/
/
/
!•
//
/
DISTRIBUCIJA MEDNARODNEGA TISKA PO EVROPI NAROČNINE NA MEDNARODNE DNEVNIKE, REVIJE, KNJIGE
ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA DISTRIEST
NAROČILA SPREJEMAMO TUDI PO TELEFONU IN FAKSU
TRST
TEL 040/7796666 FAKS 040/7796402
SEŽANA
TEL 067/73373
FAKS 067/31202
GRAFICENTEI
RADIO TV
Četrtek, 13. maja 1993
i
SLOVENSKI PROGRAMI
IT SLOVENIJA 1
10.40
11.30
12.00
13.00
14.50
15.50
17.00
17.10
18.00
18.45
19.30
20.10
20.35
21.35 22.15
22.45
01.00
Zgodbe iz Školjke
Slovenska ljudska glasbila in godci: Beltinska banda, ponovitev
Videomeh, ponovitev Poročila
Pro & Contra, ponovitev Oci kritike, ponovitev TV dnevnik 1 - slovenska kronika Oscar Junior
Regionalni studio Maribor Štiri v vrsto, tv-igrica TV dnevnik 2, vreme, šport Zarisce
Glasba, show in cirkus: Arena klovnov, VPS 2035 Tednik, VPS 2135 TV dnevnik 3, vreme, VPS 2215
Sova
Ona in on: Tresoča kolena, 9/13 del ameriške humoristične nanizanke, VPS 2245
Jezdeci zore, 3/5 del Španske nadaljevanke, VPS 2310 Video strani
^ RAI 1
	Aktualno: Unomatti-na, vmes dnevnik
	Film: La legione dei dannati (vojni, ’69); vmes (11,00) dnevnik
	Vremenska napoved
	Variete: Buona fortuna
	Dnevnik 1
	La signora in giallo
	Dnevnik in Tri minute
	Fatti, misfatti e...
	Tenis: 50. mednarodni turnir Italije (M)
	V Parlamentu in vesti
	Kviz: Patente da cam-pioni (vodi D. Mura)
	Dok.: Kvarkov svet
	Vreme, dnevnik, šport
	Variete: Saluti e baci dalPoperetta
	Dnevnik 1
	Aktualno: A carte sco-perte
	Dnevnik in vreme
	Danes v Parlamentu
	Rubrika opolnoči
	Film: I ragazzi del sa-bato sera (kom., ZDA 79, i. Bill Adler)
© RETE 4
Nanizanke
Nad.: General Hospital, Marilena, Ines, Amanda, (9.30) vesti II pranzo e servito Nad.: Celeste TG 4 vesti
Nad.: Sentieri, 15.15 Grecia, 16.00 Anche i ricchi piangono Aktualno: Lui lei l’al-tro, nato (17.30) vesti Aktualno: C’ eravamo tanto amati
Kviz: II nuovo gioco
delle coppie
TG4 vesti in nad.: La
20.30
signora in rosa Filma: Una donna in carriera (kom., ZDA ’88,), 22.30 Runaway (pust., ZDA ’84), vmes (23.30) vesti
CANALE 5
tf SLOVENIJA 2
RAI 2
15.30
17.20
18.45
19.30
20.00
20.10
20.35
71.25
22.20
Film tedna, ponovitev:
Dnevnik za mojega oCeta in mamo, madžarski barvni film
Sova, ponovitev
V športnem duhu (Good Sports), 6/15 del ameriške humoristične nanizanke
Jezdeci zore (Los Jinetes del Alba), 2/5 del Španske nadaljevanke 2e veste?
Tv dnevnik 2, vreme, šport Poslovna borza
Znanost, 18. odaja (V Cem je razlika med živim in neživim? To vprašanje je dolgo vznemirjalo znanstvenike in predvsem filozofe po vsem svetu. Čeprav je Se vedno nemogoče ustvariti življenje v laboratoriju, pa je znanje, ki smo ga tekom stoletij pridobili o tem neverjetnem naravnem pojavu, iz dneva v dan bogatejše...)
Dokumentarec meseca
Zgodba o belem konju, fotografija, scenarij in režija: Slavko Vajd Resnični Rembrandt Video strani
Otroški variete Jutranji dnevnik Rubrika o vrtnarstvu Film: Accadde al com-missariato (kom., ’54) Nan.: Doogie Howser Kratke vesti Segreti per voi... Variete: I fatti vostri Dnevnik, gospodarstvo, Nonsolonero Nad.: Quando si ama, 14.50 Santa Barbara Film: Gli uomini delle altre (kom., ZDA ’89) Vesti in iz Parlamenta Nan.:	Hill Street,
18.20 Miami Vice, vmes (18.10) šport Nad.: Beautiful Dnevnik in šport Variete: Ventieventi Film: Missione di giu-
Na prvi strani Nanizanka, nato Mau-rizio Costanzo Show Variete: ore 12 Dnevnik TG 5 Sgarbi quotidiani Aktualno:	Forum,
14.35 Agenzia matrimoniale, 15.00 Ti amo parliamone,15.30 L’ar-ca di Noe - Itinerari Otroški variete TG 5 Flash - vesti Kviz: OK il prezzo b giusto, 19.00 La mota della fortuna Dnevnik TG 5 Striscia la notizia Kviz: Tutti per uno Aktualno: La leggenda dell’oro
Variete: Maurizio Costanzo Show, vesti
ITALIA 1
A KANALA
09.00 09.50
11.00 20.00 20.15 20.30 21.20
21.35 22.05
23.35 00.20 00.40 01.00
RIS, risanke in spoti Astrološka napoved
Drugačen svet, ponovitev 158. dela am. nadaljevanke Risanka
Dnevnoinformativni program in vreme DrugaCen svet, 159. del ameriške nadaljevanke Kulinarični kotiček, ponovitev oddaje Dance Session, 28. oddaja o plesu Dekleta za zabavo, ameriški barvni film Dnevno informativni program Astrološka napoved MCM
Video strani
22.20
23.15
23.55
stizia (krim., ’92) Aktualno: Rock cafe TG 2 - Pegaz NoCni dnevnik
m. RAI 3
6.45
12.15
13.45 14.00 14.20
14.50
15.15
15.45
17.30
18.50
19.30
Jutranja oddaja: L’al-trarete, vmes vesti Pogled na umetnost Znanstveni dnevnik Deželne vesti Popoldanski dnevnik TGR - Dežela 7 Sola se posodablja Samo za šport: balinanje, hokej, Derby Tenis: 50. mednarodni turnir Italije (M)
Sport, vreme, dnevnik Deželne vesti
6.30
9.15
12.45
13.05
13.45
14.15
16.05
17.05
17.55
18.05
19.30
20.00
20.30
22.30
23.00
Otroški variete Nanizanke Odprti studio, vreme Otroški variete Nan.: Dieci sono pochi Varieteja: Non h la RAI, 16.00 Unomania Nan.: 21 Jumpstreet Varieteja: Twin Clips, 17.30 Mitico Studio šport Nan.: Baywatch, 19.00 Tarzan
Variete: Ma mi faccia il piacere Variete: Karaoke Film: Commando (pust., ZDA ’85, i. A. Schwarzenegger) Variete: Mai dire TV Film: Non ballate con il diavolo (srh. ’89), vmes Odprti studio
KOPER
BlobCartoon, nato Blob in Una Cartolina Aktualno: Il rosso e il nero (vodi M. Santoro)
# TELE 4
			Dnevnik in Omnibus	
			Dnevnik, pregled ti-	
	Primorski forum		ska, kultura in vreme Variete: Fuori orario	
Lastne oddaje: Kronika in komentar Dogodki in odmevi
§U Koper	Hrvaška 1
	Mannix, ameriška tv		Dobro jutro. Hrvaška
	nanizanka		Poročila
	Dnevi sreCe, it. kome-		Zgodbe iz Monticella,
	dija		125. del
	NoCni sodnik, am. tv		Poročila
	nanizanka		TV sola
	N.Y.P.D., serija		Nemščina, 17. lekcija
	Novice		Naj bo igra!, 1/4 del
	Čarobna svetilka		mladinske dok. serije
	Sprehod po moderni		Poročila
	umetnosti, it. dok. se-		Ko se svet vrti, 124.
	rija		del ameriške nadalje-
	Stripy, risanke		vanke
	Bersaglio, ponovitev		Monofon
	Arhitektovi nasveti		Poročila
	Primorski forum		Notranji glasovi, po-
	Primorska kronika		novitev 3/4 dela ame-
	TV dnevnik		riške nadaljevanke
	Mannix, ameriška tv		Afternoon Report
	nanizanka		Poročila
	Nočni sodnik, ameri-		Učimo se o Hrvaški:
	ška nanizanka		Stensko slikarstvo, 1.
	Meridiani, aktualna		del
	tema		Mala vizi j a
	Prvenci: Martin Scor-		Poročila
	sese, am. dok. serija		Danes v Saboju
	TV dnevnik		Santa Barbara, 402.
	Juke box, vodi: Alex		del ameriške nad.
	Bini		Dnevnik 1
			Spekter
			Glasbeno zapeljevanje:
			
			Zaradi tvojega imena
			Ekran brez okvirja
imw Avstrija 1			Dnevnik 2 Poročila
	Čas v sliki		
	Družinske vezi, pono-		
11	vitev Sinha Moča, 154. del	0*0 Hrvaška 2	
IlJh	Antični junaki in bo-		
	govi: Enej in pot v Rim		Tv koledar
	Jaz in ti, otroški spo-		Ko se svet vrti, 124.
	red		del ameriške nadaljev.
	Tao Tao: Krokodilji		Drevo za obešanje,
	kralj		pon. am. vesterna
njo	Alfred J. Kwak: Popla-		Dnevnik 1
	va		Zvonili ste, milord,
	Cas v sliki		2/6 del angleške hum.
	Družinske vezi: Vse		nanizanke
	moje hiške		Notranji glasovi, 4.,
Ujm	Kopališki mojstri iz		zadnji del ameriške
	Malibuja		nadaljevanke
	Opojnost planin in pr-		Marlboro Musič Show
	šic, 7. del		Nebesa	morajo
	Ambo terno, svet šte-		počakati, 1/32 del
RH	vilk		dok, serije
	Zlomljena pušCica,		Pepsi DJ Mag
	ameriški vestern		Horoskop
	Nanou, brit./francoski		
	film		
(mtv) Madžarska
uiiiw1 Avstrija 2	i			
			
			Čez dan
		[jMOl	Draga Celine, 3. del
	Tisoč mojstrovin		francoske serije
	Požgana zemlja, dok. o		Očetova majhna posta-
	grozotah povojnega		va, tv film
	Časa	mr»]	Igra
	Nogomet, kvalifikacij-	IWn]	Poročila
	ska tekma za SP		Pregled dogodkov
	Domače reportaže		dneva
	Za ljubitelje filma		Northwood, kanadska
	Pozor, kultura!		serija, 26. del
	Literarni kvartet, jubi-		Svet denarja
	lejna 25. oddaja		Čez dan
	Namišljeni svet Alfre-		Večerna pravljica
	da Schnittkeja, portret		Igra Barkochba
	ruskega skladatelja		Upanje zanamcev
	Hello Austria Hello		Dnevnik
	Vienna, ponovitev		Sosedje, 158. del serije
	Poročila		Aktualno
	TisoC mojstrovin		Johnny Griffin, jazz glasbenik
			Dnevnik/Dnevnik BBC
____TV SLOVENIJA 2 / 21.25_
Umetniški večer:
TV SLOVENIJA 1	20.35
ARENA KLOVNOV, glasba, show in cirkus
RETE 4
DELOVNO DEKLE, ameriški film
20.30
Resnični
Rembrandt
|j Upoštevanja vredna je §§ sporna okoliščina, katera dela z oznako Rembrandt resnično spadajo v Ustvarjalni opus tega znamenitega slikarja. Velja 0cena, da je delalo v slika-rjevem ateljeju dvajset ljubi» ki so se učili tako obrti
tehnik, kakor tudi posne-manja-kopiranja njegovega stila. Obstaja okoli sto portretov z oznako Rembrandt, 93 portretov nosi njegov Podpis. Za 38 portretov je v najnovejšem času ugoto-Ujeno, da niso njegovo delo.
Avtentičnosti slik so OSotavljali izvedenci: trgov-CL zbiralci in umetnostni
zgodovinarji.. Ko so Rembrandtova dela z leti pridobivala vrednost, so začela
krožiti številna dela, ki naj bi bila domnevno njegova: vec kot 900 jih je. V zadnjih petdesetih letih se je razvil znanstven pristop k verifikaciji umetniških del.
Nocojšnja oddaja Resnični Rembrandt analizira najnovejše tehnike ugotavljanja verodostojnosti, ki vključujejo tkanje niti, lastnost platna, analizo barve, glazure, lesa in rentgensko slikanje.
Po vseh teh klinično natančnih raziskavah lahko ugotovijo, katera dela je ustvaril mojster in katera njegovi uCenci.
Oddaja je fascinantna študija tehnik moderne znanosti in obsežen umet-nostno-zgodovinski pogled na Rembrandtovo delo mnogo let po njegovi smrti ter ponovna reafirmacija njegove genialnosti.
Vabimo vas pod cirkuško kupolo, kjer si boste lahko ogledali najboljše klovne zadnjih dvajsetih let. Oddaja je posvečena jubilejni obletnici burkaštva.
Klovn - kralj cirkusa, vam bo pomagal, da boste za hip pozabili na čas - le prepustiti se mu morate.
Postanite spet otrok in skupaj se bomo smejali očarljivemu svetu, kjer kraljuje klovn s svojo mimiko, gibi, obleko, masko in neštetimi drugimi spretnostmi.
RA SLOVENIJA 3	10.05
HIŠA NA KONCU MAVRICE, komedija G. Blacketta
Film Delovno delo (Working girl) je leta 1988 zrežiral Mike Nichols, ameriški filmski in gledališki režiser, igralec in producent nemško-ži-dovskega porekla.Gledali smo že nekaj njegovih odličnih filmov, kot so Diplomiranec, Catch 22,
Dan delfinov ...V nocojšnjem filmu med drugimi igrata Melanie Griffith in Harrison Ford (na sliki).
SAT 1
MAD MAX III, avstralski film
22.15
Posebnost te vešče napisane kriminalke je, da prikazuje kriminalna dejanja, ki jih stori detektiv. Središče dogajanja je stara hiša, v kateri je nekoč ropar skril denar, zdaj pa v njej živi zakonski par, ki o tej skrivnosti nič ne ve, mora pa se iz dneva v dan soočati s presenetljivimi dogodki, ki jih skrivaj režira vztrajni iskalec skritega denarja.
Igro je prevedel Dušan Tomše, igrajo: Janez Hočevar-Rifle, Jerica Mrzel, Jurij Souček, Kristijan Muck, Janez Albreht, Aleksander Valič in Vinko Podgoršek; dramaturg: Pavel Lužan, režija: Sonja Stopar.
V Bartetownu, podzemeljskem mestu, v katerem je vse odvisno od energije, ki jo proizvajajo iz prašičjih iztrebkov, vlada Aunty Entity (Tina Turner). Upre se ji seveda Mad Max (Mel Gibson), ki po raznih napetih dogodivščinah uniči mesto, zatem pa v gozdu sreča skupino čudnih otrok, ki mislijo, da je bog. Zgodba se odvija po že utečenih tirnicah, vendar so glavne prednosti filma odlična scenografija, delo Grahama Greena, presenetljiva montaža in dobra glasba. Omembe vreden je predvsem zračni dvoboj med glavnima junakoma. Film je leta 1985 zrežiral Leigh Jason.
r
1T\
RADIO
■ L
Slovenija 1
(UKV 88,5; 90,0; 91,8; 92,9; 94,1; 96,4 ; MHz, od 16.00 SV 918 kHz)
4.30,	5.00, 6.00, 6.30, 7.30,
8.00,	9.00, 10.00, 11.00,
12.00,	14.00, 18.00, 21.00,
23.00	Porodila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Radio plus; 11.30 Pregled tiska;
12.05	Na današnji dan;
12.30	Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 13.45 Iz tujega tiska;
14.05	Poslovne informacije; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 17.05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila;
19.45	Lahko noč, otroci;
20.00	Četrtkov večer;
21.05	Literarni večer; 22.30 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno.
Slovenija 2
(UKV 87,8; 92,4; 93,5;95,3; 96,9;97,7; 98,9; 99,9; MHz)
6.30.7.30,	8.30, 9.30, 10.30,
11.30,	12.30, 14.30, 16.30,
17.30	Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Jutranja kronika;
8.30	Dopoldne na valu 202; 8.40 Koledar prireditev; 10.35 Kompasovo turistično oko; 10.50 Primorski val; 11.15 Izjava tedna;
12.00	Opoldne; 12.40 Štajerski val; 13.00 Danes do 13-ih; 14.00 Drobtinice; 15.10 Prenos 1. progr.;
15.30	Dogodki in odmevi;
16.00	Glasba; 17.00 Teme; 17.50 Šport; 19.30 Jazz;
21.00	Vi izbirate-jaz izberem; 22.20 Rock Underground.
Slovenija 3
(UKV 96,5; 101,4; 102,0; 103,9; MHz, od 19.30 88,6; 93,1; 100,3; 100,6; do 16.00 SV 918 kHz)
9.00,	10.00, 11.00, 12.00,
13.00,	14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.10 Dobro jutro;
9.05	Matineja; 10.05 Komedija; 11.05 Lahka glasba; 12.05 Pojemo in igramo; 13.05 Mehurčki; 14.05 Izobraževalni program;
15.00	Jezik naš vsakdanji; 15.10 Na ljudsko temo; 15.30 Dogodki in odmevi;
16.05	Operni umetniki;
16.45	Radijska univerza;
17.00	Glasb, umetnost;
18.05	Zunanjepolitični feljton; 18.30 Koncert; 19.35 Koncert slov. filgarmonije;
22.05	Večerni logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek.
Radio Koper
(slovenski program)
(SV 549 kHz, UKV 88,5 - 93,8 - 100,3 - 100,6 - 104,3 -107,6 MHz)
8.30,	9.30, 10.30, 13.30,
14.30,	Poročila; 19.00 Dnevnik; 6.00 Glasba in koledar; 6.30 Jutranjik in osmrtnice; 7.00 Jutranja kronika; 7.30 Pregled tisl$a;
f 4
7.45 Evergreen; 8.00 Modri val; 8,45 Servisne informacije; 9.00 Pesem tedna; 9.35 Amerika; 10.30 Primorski val; 11.00 Hladno-toplo-vroče; 13.00 Jagode in podoknice; 15.00 Hit Nova Gorica; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasbeni desert; 16.30 Minute za avto; 17,00 Glasba po željah;
17.30	Osmrtnice; 18.00 Mladim poslušalcem;
19.00	Dnevnik; 19.30 Prenos RS.
Radio Koper
(italijanski program)
6.15, 8.30, 9.30, 10.30,
13.30,	14.30, 16.30, 17.30,
18.30	Poročila; 7.15, 12.30,
15.30,	19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 6,20 Drobci;
7.00	Dober dan otroci;
7.45	Prireditve; 8.00 Ura je 8; 8.05 Horoskop, slovarček; 8.25 Val RK; 8.35 Popevka tedna; 9.00 Ulica velikih vrtov; 9.35 Ugibajmo skupaj; 9.50 Glasba po izbiri; 10.00 Pregled tiska; 10.05 Zema dneva; 11.00 Kam na počitnice; 12.00 Glasbeni desert; 13.00 Glasba po željah; 14.45 Glasbene novosti in recenzije z Angelom Baigue-ro; 16.00 Ob štirih; 16.20 Prireditve; 16.35 Boutique Gallus; 17.20 Single tedna; 17.50 Priredbe uspešnic;
18.00	Souvenir d'ltaly;
18.45	Jazz.
Radio Trst A
7.00,	13.00, 19.00 Dnevnik;
8.00,	10.00 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8,00 Deželna kronika; 8,10 Obtoženci 2. tržaškega procesa; 8.50 Slovenska lahka glasba;
9.30	Revival; 10.00 Poročila; 10.10 Stereofonski koncert; 11.30 Odprta knjiga: Podobe iz sanj (I. Cankar, pripoveduje Mira Sardoč);
11.45	New Age; 12.00 Moja srečanja z ljudmi v stiski; 12.20 Potpuri; 12.40 Primorska poje; 12.50 Orkestri; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Dvignjena zavesa; 15.00 Kantavtorji in šansonieji; 15.30 Mladi val;
17.00	Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem 92 - Ljubljanski madrigalisti; 18.00 četrtkova srečanja: Vaš Pepi in popači (prof. Kosovel piše iz zapora); 18.30 Blues; 19.20 Napovednik.
Radio Opčine
11.30,	15.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost;
18.30	Revolution rock.
Radio Koroška
Od 18.10-19.00 Rož-Podju-na-Zila.
_________________________J

IZBOR IZ SATELITOV
MUSIČ TELEVISION
07.00	Awake on the wild side, vodi R. de Ruvo; 10.00 Video, vodi Paul King; 13.00 Video, vodi Simone Engelen; 16.00 Greatest Hits, vodi Paul King;
17.00	Coca Cola Report, vodi Kristiane Bäcker; 17.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 18.00 Simone's danes party; 22.00 Greatest Hits; 23.00 Coca Cola Report; 23.15 MTV v kinu, vodi Pip Dann; 00.00 Party zone; 03.00 NoCni video
SKY ONE
07.00	DJ Kat Show; 09.40 Lamb chop's play-a-long; 09.55 Risanke; 10.30 The pyramid game; 12.00 Drzni in lepi; 12,30 Sokolov greben; 13.30 E Street; 14.00 Drugačen svet; 14.45 Santa Barbara; 15.15 Sally Jessy Raphael; 16.15 Different Strokes; 18.00 Star Trek: The next generati-on; 19.30 E Street: 21.00 Mel-rose place; 23.00 W.K.R.P. in Cincinnatti; 23.30 Star Trek: The next generation; 00.30 Studs
PRO 7
05.10 Serije, ponovitve; 09.25 Bluegrass, 2., zadnji del ameriške serije; 11,20 Ulice San Francisca, pon.; 12.20 Show B. Cosbyja, pon.: 12.50 Vegas; 13.40 Pustolovščine treh mušketirjev, fr./it, film; 16.19 Risanke, 18.35 Show Billa Cosbyja. 151. del; 19.05 Ulice San Francisca, 135. del; 20.15 Sunset Limousine, am. tv komedija; 22.15 TJ. Hooker, serija, 23.10 Mandingov sin, ameriška kriminalka, 1.55 Mindga-mes
PREMIERE
07.00	Romeo; 14.15 Jean Florette, francoski film; 16.15 Koncert skupine Rolling Sto-nes; 17.15 Mesto hazarderjev, 2. del am. tv filma,
19.00	Kino; 20.15 Odločitev iz ljubezni, am, film; 22.05 Ur-ga, sovj./fr. film; 01.30 Čar Venere, angleški film; 03.30 Harley Davidson and the Maribora Man, ameriški film
EUROSPORT
8.30	Aerobika; 9.00 Golf;
10.00	Snooker. ponovitev;
12.00	Nogomet: evropski pokal; 14.00 Košarka: NBA;
16.00	Rokoborba; 17.00 EP v karateju; 18.00 Borilne veščine, nove športne panoge;
19.30	Športne novice; 20.00 Hokej na ledu: NHL; 22.00 Nogomet; 01.00 Športne novice
3SAT
17.00	Divje živali, s kamero po divjini, 19, del; Barbarska poroka, belgijsko/francoska drama
SAT 1
22.15 Mad Max 3, avstralski akcijski film z Mel Gibsonom
RTL
9. 00 Serije, 12.30 Springfieldo-va zgodba, 1706. del; 13.20 Kalifornijski klan, 1029. del; 19.45 Dobri Časi, slabi Časi, 253 del; 00.00 Zakon v Los Angelesu: Primer za stare gospode
SUPER CHANNEL
23.00	Daniel Boone - Trail Blazer, ameriški vestern
________________________J
ŠPORT
20
Četrtek, 13. maja 1993
planinski svet
NOGOMET / PRO GORIZIA
NAMIZNI TENIS / V SAINT VINCENTU
Tedenski pohod na Gran Sasso
V tržaški planinski javnosti se je naglo raznesel glas, da je SPDT delno spremenilo izletniški program in sklenilo preložiti napovedani enotedenski pohod v Abruce z vzponom na skoraj 3000 metrov visok Como Grande na območju Gran Sassa, na konec avgusta. Posledica tega je bila, da so kar deževale telefonske prijave za udeležbo na tem zanimivem in dolgem izletu. Udeleženci bodo potovali v Abruce z avtobusom z odhodom v soboto, 21. avgusta in povratkom v soboto, 28. avgusta.
Prvi dan se bodo ustavili v kraju Isola Gran Sasso. Naslednjega dne bodo obiskali kraj Castelli s cvetočo keramično obrtjo, se potem podali pod severno steno gore Camicia in nadaljevali pot v Aquilo, kjer bodo prespali tri noči. V naslednjih treh dneh se bodo povzpeli na goro Camicia, na Como Grande in si ogledali mesto Aquila. Odtod jih bo vodila pot v kraj Pescasseroli, v osrčje abruškega narodnega parka, kjer bodo sledili ogledu in pohodu do kraja Scanno. V Pescasseroli bodo prespali dve noči, eno noč pa v Sulmoni, kjer si bodo ogledali razne zgodovinske in naravne zanimivosti pod gorovjem Maielle, zadnji, osmi dan, pa se bodo, po ogledu Chietija, vračali domov.
Podroben program izleta z vzponi in turističnimi ogledi bodo udeleženci dobili pravočasno, pred samim odhodom pa je predviden sestanek za vsa morebitna pojasnila. Tisti, ki so se za izlet prijavili telefonsko, morajo na ZSSDI, v Ul. sv. Frančiška 20, najkasneje do konca maja vplačati
100.000	lir na račun, ostali znesek pa bodo morali poravnati mesec dni pred odhodom. Prireditelj predvideva, da bo končna cena izleta za prevoz in spanje približno 250.000 It.
Ce mislite s SPDT potovati v Abruce, na zanimiv in zahteven pohod v Srednjo Italijo, pohitite z vplačilom predujma, ker so prostori omejeni.
Nočni pohod na Slavnik
SPDT vabi svoje člane in prijatelje na tradicionalni nočni pohod na Slavnik, ki bo letos že tet ji. Tržaški planinci se bodo zbrali v soboto, 22. maja, ob 21. uri na Krvavem potoku, na slovenski stani meje na Pesku, odkoder se bo začel pohod prot Slavniku po običajni, znani pot mimo Mihel in Prešnice do vrha tega zadnjega tsočaka ob morju.
Po svoji poti bodo šli na Slavnik planinci iz Mačkolj, in prav tako bodo svojo pot ubrali planinci iz Kopra.
Srečanje bo v Tumovi koči na Slavniku predvidoma okrog dveh ponoči. Povratek bo naslednji dan, v nedeljo, 23. maja in poskrbljeno bo za prevoz do avtomobilov na meji pri Krvavem potoku.
Šolarji gredo na Sv. Lenart
Treba je skrbeti tudi za naraščaj in za vzgojo najmlajših, v pravem planinskem duhu, da bodo vzljubili gore in naravne lepote in jih znali cenit in vrednott...
Po uspelem obisku dveh kraških jam, pripravlja sedaj Mladinski odsek SPDT izlet za šolarje - planince, ki se bodo povzpeli na Sv. Lenart, na 400 metov visoko vzpetno nad Samatorco. Izlet, ki spada v program sodelovanja med SPDT in Športno šolo, je veljaven za podelitev planinskih značk in za končno točkovanje na osnovnošolski olimpiadi, zato naj mladi planinci ne pozabijo planinskih knjižic.
Zbirališče izletnikov bo v nedeljo, 16. maja, ob
9.00	uri pri gostim Suban v Trnovci, povratek pa je predviden ob 17. uri pri spomeniku NOB v Sa-matorci. Solarji, pridite v čimvečjem številu. Poleg vzpona na Sv. Lenart, bo tudi poligon-na večjem tavniku.
Srečanje planincev
Ze sedaj so v polnem teku priprave za 22. srečanje obmejnih planinskih društev, ki bo 13. junija v Zgoniku. Gre za staro zamisel planinskih navdušencev, ki se obnavlja vsako leto v prtedbi zamejskih planinskih društev in planinskega društva z Jesenic. Letos je kot organizator srečanja slovenskih planincev na vrst SPDT. Udeleženci srečanja bodo v dopoldanskih urah imeli na voljo možnost, da se udeležijo kratkega pohoda na Vol-nik, popoldne pa bo pred Županstvom v Zgoniku, oziroma v občinski telovadnici v primeru slabega vremena, pravo srečanje, obogateno s kulturnim programom.
Na Sv. Trojici
Množica tžaških in ljubljanskih planincev se je prejšnjo nedeljo vila po senčni gozdnat pot prot Sv. Trojici, 1123 metov visokemu, golemu vrhu nad Postojno.
Uresničila se je tako zamisel neformalnega srečanja med pobratenimi planinci SPDT in društva "Integral” iz Ljubljane, ki so se dobili sredi pot in jo v nedeljskem jutru mahnili na nezahtevno goro, ki je bila do pred kratkim s togo zaprto vojaško področje in zato prepovedana za dostop planincem. Tržaški in ljubljanski planinci pa so se podali v osvojitev tega lepega gorskega sveta, ki je bil sedaj ves v spomladanskem cvetju. Šestdeset jih je korakalo po zložni poti v redkem gozdu prot vrhu Sv. Trojice, na kateri stoji kamnita ptamida, v spremstvu vodičev iz Postojne, kajti markacij na tem predelu skoraj ni, ali pa so močno obledele. Pa se je kar zavleklo. Do vrha so izletniki pešačili skoraj štiri ure, trud pa se je izplačal.
Z vrha se je odpiral prelep razgled prot Premu, Vremščici in Nanosu, prot severu pa prot Javornikom. Pa še vreme je bilo ugodno, sicer oblačno, tako, da se rt bilo teba pott. Le malo je poškropilo na povratku v Postojno, kjer so se pridni pla- * ninci poslovili in se vrnili vsak na svoj konec.
Alpinistični tečaj SPDT
Uspešno se nadaljuje tečaj, ki ga je za mlade navdušence, željne drznih podvigov v stenah, priredil alpinistčni odsek SPDT.
Prejšnjo soboto in nedeljo so tečajniki v teh skupinah plezali v Glinščici in v stenah na Napoleonski cest pri Proseku. Juti pa je na vrst predavanje o zgodovini alpinizma. (L.A.)
Napredovanje brez veselja
Igralcem Pro Gorizie je v prvem poskusu uspel povratek v elitno amatersko ligo. Dogodek so proslavili, sicer v nekoliko manj prazničnem tonu kot bi lahko pričakovali po zadnjem prvenstvenem srečanju, ko so goriski nogometaši z visokim izidom 5:0 nadigrali Serenissimo in potrdili, da so bili res za razred boljši od ostalih nasprotnikov.
Ce natančno analiziramo letošnje prvenstvo, lahko brez težav zapišemo, da je goriška vrsta naletela na določene težave samo v zeCetnem delu. Igralci se sprva niso znašli v nižji ligi in ko so že začele letati prve kritike na raCun ekipe, so se Corosejevi varovanci vendarle sprostili in v pravem zmagoslavnem ritmu zaceli nizati zmago za zmago. VeC kol pred koncem prvenstva je bilo že povsem jasno, da je prvo mesto oddano Goričanom. Pro Gorizia je v 30 tekmah zbrala kar 50 točk, prednost pred drugouvrščenim Tamaiem pa je na koncu znašala kar 7 točk.
Kljub zmagoslavnemu prvenstvu pa ni opaziti med odborniki prekomernega navdušenja. Ekipa ni namreč »vžgala«, saj se med prvenstvom na tribunah na Roj-cah ni zbiralo veliko gle-
dalcev. Se najbolj razočaran pa je predsednik Vosca bil prav v nedeljo, ko je pričakoval pravi naval navijačev na zaključno praznovanje, le-ti pa so raje posvetili lepo popoldne običajnim družinskim nedeljskim izletom. Vse to jasno kaže, da nogomet ni preveč priljubljen med Goričani, ki od vedno raje sledijo košarkarskim tekmam. Se tisti pristni.
Odnos Goričanov do nogometa pa je od vedno zelo sporen. Košarka je namreč uspela priklicati večje zanimanje gledalcev, še tisti pravi nogometni privrženci pa se raje od Časa do Časa odpravijo v Videm na ogled prvoligaške predstave, kot da bi spremljali domaCe društvo, ki životari v nižjih amaterskih ligah.
Nekaj veC zanimanja za nogomet smo lahko opazili pred petimi leti. Takrat je sicer celo že vse kazalo, da bo društvo razpadlo, ker nihče od domačih finančnih mogotcev ni bil pripravljen prevzeti ekipe na svoja ramena. Breme si je v celoti naprtil prav nekaj dni pred iztekom roka za vpis v prvenstvo videmski industrijec Giancarlo Pozzo, Cigar brat je predsednik Udi-neseja. Svojo temperamentnost in trgovsko žil-co je Pozzo prenesel v
klub, ki ga je vodil z izredno zagnanostjo in odločnostjo. V par dnevih je nakupil celo serijo igralcev, dal je povsem prebarvati in okrasiti tribune stadiona, tako da se je med prvenstvom, ki ga je ekipa zaključila na drugem mestu, zaCelo zbirati na domačih tekmah veC kot tisoC - tisoC-petsto navijačev. Nepričakovana nogometna mrzlica je sicer trajala nekaj let, ni pa privedla do tako zaželenega napredovanja v C-2 ligo. Sam Pozzo je, ko je ugotovil, da je vsa njegova vnema odveč, pred dvema letoma prepustil vodstvo kluba novinarju Vosci.
Tudi slednji je baje v razmeroma kratkem obdobju že spoznal, da v Gorici ni pravega posluha za elitno italijansko športno panogo. Tudi večjih možnosti za radikalne spremembe ni opaziti. Ker ni na vidiku priliva novega kapitala v društveno blagajno, se bodo morali, po sili razmer paC, Goričani sprijazniti z nastopanjem svojih varovancev na tem tekmovalnem nivoju. O C ligi se sploh veC ne govori, tako da-brez večjih težav lahko sklepamo, da tudi v prihodnjem prvenstvu tribune goriškega stadiona ne bodo bolj polne, kot so bile letos, (mal)
Krašovci uspešni v absolutni kategoriji
No društveni lestvici ŠK Kras zbral največ točk
Na zadnjem turnirju absolutnih kategorij so igralke in igralci Krasa v vseh disciplinah uspeli osvojiti po eno medaljo.
Najvecje prijetno presenečenje je pripravil Cristi-an Mersi v 2. kategoriji z zmago v finalu proti Luci Cossia (Parma) z rezultatom 2:1 (-19, 18, 11). Po vrsti je nizal zmage, igral z velikim zaupanjem vase ter v polfinalu premagal Testiero (Lecce) po dramatičnem odločilnem setu, ko je že izgubljal 16:8. Pri tem rezultatu je igral zelo mirno in zbrano ga ujel pri 20:20 ter uspel rezultat obrniti v svojo korist 23:21.
Drugi moški predstavnik Igor Milic se je v kvalifikacijski' skupini uvrstil na drugo mesto ter nato izgubil proti Orni (Sassa-ri) z 2:1. To je tudi prvič, da se je uspel prebiti iz kvalifikacijske skupine, kar pomeni, da se le počasi prebija proti vrhu 2. kategorije.
Pri ženskah sta Ana Bersan in Monika Radovič v skupini zasedle prvo mesto, Biserka Simoneta pa tretje mesto, presenetila je Marina Conccauro (PA), ki je zasedla prvo mesto v tej skupini in na koncu zasedla drugo mesto.
Ana Bersan je nato premagala Francesco Crespi (Angera) z rezultatom 19:21, 21:14, 21:17, ter v polfinalu izgubila proti
Marini Conccauro 21:17, 21:19, prav tako je Monika Radovič v Četrtfinalu premagala Giussiani z 21:15, 21:15 ter v polfinalu izgubila proti Barbari Semen-zaz21:18,17:21, 21:17.
V tekmovanju dvojic druge kategorije je ženska dvojica Radovic-Bersan osvojila po izredno lepi igri prvo mesto, kjer je v finalu premagala Andro-ni-Crespi (Angera) z rezultatom 16:21, 21:19, 21:19. Moška dvojica Mersi-I.Mi-lic pa je v finalu klonila proti Marzocchi-Iozzi 21:14, 21:15.
Drugi dan tekmovanja sta imeli pravico nastopa v 1. kategoriji za ženske posamezno Monika Radovič in Ana Bersan, med moškimi pa Mersi.
Tukaj velja poudariti ponoven prodor Ane Ber-
san na tretje mesto v absolutni kategoriji. V kvalifikacijah je premagala Avessani (Verona) z 2:0 ter uspešno pot končala v polfinalu, kjer je izgubila proti Cristini Semenza z 3:0 (14, 15, 7). Manj uspešno je igrala Monika Radovič, ki je izgubila vse tekme v skupim.
V dvojicah moški par ni uspel premagati dvojice Del Tomba-Cossia, tako da sta pristala na koncu na 3. mestu, ženski par Radovic-Bersan pa je za uvrstitev med najboljše štiri izgubili s C. Semen-za-B. Semenza z 2:0.
Športno društvo Kras je bilo na koncu proglašeno za najuspešnejše z 77 točkami pred drugouvrščenim Castelgofredom s 33 točkami.
(Matjaž Šercer)
Uspel nastop K. Mezgec v Ljubljani
Mednarodnega tekmovanja v športno-ritmiCni gimnastiki, ki je potekalo pred kratkim v Ljubljani ob udeležbi 90 tekmovalk iz 11 držav, se je udeležila tudi Borova gimna-stiCarka Karin Mezgec. Nastopila je v kategoriji najmlajših telovadk. V tako močni mednarodni konkurenci, seveda, ni mogla računati na kako vidnejšo uvrstitev, njena osnovna naloga pa je bila nabiranje izkušenj tudi na tako zahtevnem tekmovanju in doseči cim manjši točkovni zaostanek.
Karin je povsem izpolnila pričakovanja vodstva Borova gimnastične sekcije, saj je opravila enega svojih doslej najboljših nastopov in tudi zaostanek v točkah je bil sorazmerno majhen. Njeno celotno izvajanje je bilo zelo dobro, elegantno in dinamično. -boj-
BTP
BUONI DEL TESORO POLIENNALI Z DESETLETNO ZAPADLOSTJO
■	BTP so obveznice s koriščenjem 1. marca 1993 in zapadlostjo 1. marca 2003.
■	Obveznice dajejo letno 11,50% bruto obresti izplačljive v dveh posticipiranih šestmesečnih obrokih.
■	Obveznice so dodeljene z dražbo, ki je rezervirana za banke in druge pooblaščene operaterje.
■	Dejanski letni donos BTP znaša 10,32%, če bodo obveznice prodane po ponujeni ceni.
■	Cena, ki bo iznešena na dražbi in efektivni donos bosta objavljena v časopisju.
■	Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca dTtalia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 14. maja.
■	Obveznice BTP se koristijo s 1. marcem; ob vplačilu (19. maja) bo treba plačati poleg cene, iznešene na dražbi, tudi do takrat dozorele obresti. Te bodo zasebniku izplačane ob prvem šestmesečnem obroku.
■	Za rezervacijo in nakup obveznic ni predvidena nikakršna provizija.
■	Obveznice so v ponudbi v svežnjih po najmanj 5 milijonov lir.
■	Podrobnejše informacije nudijo banke.
Mladinske igre:
odbojkarji »Trinka« danes v Rovigu
Odbojkarji nižje srednje šole »Ivan Trinko« iz Gorice se bodo v okviru meddeželne faze Mladinskih iger danes v Rovigu (priCetekmob 16.30) pomerili z dijaki šole »De Gasperis« iz Trenta. Trento je šele prva ovira na poti do uvrstitve v državni finale. V primeru zmage jih Čakata namreč še dva nastopa, ki bosta 19. in 20. maja vedno v Rovigu.
Obvestila
SZ JADRAN
obveSCa, da bo jutri , 14. t.m. v mali dvorani Prosvetnega doma na Opčinah ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju redni občni zbor. Dnevni red: 1. predsedniško in tajniško poročilo, 2. blagajniško poročilo, 3. diskusija, 4. volitve novega odbora, 5. razno.
SMUČARSKI KLUB BRDINA organizira drugi kraški Bike slalom in Vzporedni bike slalom trofeja Lea Motorbike v nedeljo, 16. t. m. v Repnu s pričetkom ob 10. uri. Vpisovanje na sedežu kluba Proseška ul. 131 na Opčinah 12. in 13. t. m. od 20. do 21. ure.
ZSSDI
obvešCa, da bo danes, 13. t. m., ob 20.30 na Stadionu 1. maj v Trstu seja nogometne komisije.
JKCUPA
vabi svoje elane, da se polnoštevilno udeležijo !• regate za meddruštveno prvenstvo za kajutne jadrnice ”Due fiumi”, ki bo v nedeljo, 16. t.m.. Vpisovanje in navodila na sedežu društva.
JKCUPA
obvešCa, da je v teku vpisovanje v jadralne tečaje za optimiste za otroke od 8. do 14. leta starosti. TeCaji se bodo vršili v naslednjih izmenah: od 21.6 do 2.7., od 5.7 do 16.7. ter od 19.7 do 30.7. Vpisovanje na sedežu društva ob sobotah od 14-do 16. ure, tel. št. 299858.
JKCUPA
vabi elane, da se udeležijo celodnevne delovne akcije za urejevanje društvenega sedeža, ki bo v soboto, 15. t. m.
SD BREG - KOŠARKARSKI ODSEK obvešCa, da bo v ponedeljek, 17. t.m., s pričetkom ob 21. uri občni zbor košarkarskega odseka s sledečim dnevnim redom: 1. pregled sezone 1992-93; 2. volitve novega odbora odseka; 3. razno. Vabimo k udeležbi vse tekmovalce in starše nepolnoletnih tekmovalcev. Občni zbor bo potekal v telovadnici-
JAMARSKI ODSEK SD GRMADA vabi v nedeljo, 16. t. m. na ogled vsem dostopne jame Pejca na Grmadi, ki bo ob priložnosti primerno opremljena in razstvetljena.Poti iz vasi Ce-rovlje do jame bodo označene s smerokazi. Društveni jamarji vam bodo na razpolago med 10 in 17, uro. Za informacije tel. na št. 299442.
ŠPORT
Četrtek, 13. maja 1993
FINALE POKALA POKALNIH ZMAGOVALCEV / PROTI ANTWERPNU NA WEMBLEYU
Zasluženo slavje nogometašev Parme
Parma - Antwerpen 3:1 (2:1)
Strelci: Minotti v 8., Severeyns v 11., Melli v 30. in Cuoghi v 84. minuti.
PARMA: Ballotta, Be-narrivo, Di Chiara, Minotti, Ajpolloni, Grun, Melli, Zoratto (Pin), Osio (Pizzi), Cuoghi, Brolin.
ANTWERPEN: Stojanovič, Kiekens, Broecka-ert, Taeymans, Smidts, Jakovljevič (Van Veir-deghem), Van Rethy, Se-gers(Moukrim), Severeyns, Lenhoff, Czerniatvnski.
Sodnik: Assenmacher (Nemčija).
LONDON - V svojem drugem nastopu v evropskih pokalih je enajsterica Parme osvojila pokal evropskih pokalnih prvakov. Nasprotnik v včerajšnjem finalu na slovitem Wembleyu v Londonu je bil belgijski Pokalni	prvak
Antwerpen, ki pa ni mogel nič proti razigranim igralcem Parme. Ce so morali navijači Parme praktično do tretjega gola trepetati za uspeh svojih ljubljencev, je treba »krivdo« pripisati napadalcem Parme, ki so Igrali izredno, vendar pa s° na začetku drugega Polčasa zapravili več stoodstotnih priložnosti. Pri tem je imel največ smole ®helec drugega gola Melli. ki se je trikrat sam
znašel pred vratrjem Stojanovičem, vendar je vedno streljal mimo gola.
Najbrž odločilni za zmago Parme so bili neustavljivi prodori branilcev Benarriva v prvem in Di Chiare v drugem polčasu. Iz teh akcij so se rojevale priložnosti, po predložkih s strani pa sta padla tudi prva dva gola. Pri obeh ima nekaj »zaslug« tudi nekdanji vratar Crvene zvezde Stojanovič, ki je v obeh primerih slabo posredoval.
Prvi gol je padel v 8. minuti po predlozku s kota. Stojanovič si je privoščil »izlet« v prazno, Minotti pa je z lepim volleyem povedel Parmo v vodstvo. Toda na izenačenje ni bilo treba dolgo čakati. 2e tri minute kasneje je Severeyns izkoristil nepazljivost obrambe Parme in premagal Ballotto.
To pa je bilo tudi vse, kar je Antwerpen pokazal. Od takrat dalje je na igrišču dejansko obstajala ena sama ekipa, Parma, ki je valila napad za napadom in si ustvarila vrsto priložnosti, od katerih pa je izkoristila le dve. Najprej je Melli z glavo premagal Stojanoviča, v drugem delu pa je Cuoghi po protinapadu dosegel tretji gol in s tem pokopal vse upe Antwerpna, da bi morda Se izenačil rezultat.
Veselje Belgijcev po izenačenju Severeynsa je bilo kratko (Telefoto AP)
TENIS / V OSMINI FINALA V RIMU
Ivaniševič proti Rossetu
Švicar izločil Musterja
NHL / STANLEYEV POKAL
Vsi četrtfinalni dvoboji v znamenju izenačenosti
\/ najboljšem položaju so losangeleški »kralji«, ki šesto tekmo z Vancouvrom (pri vodstvu s 3:2) igrajo doma
MM - Se Goran Ivaniševič vrača v formo? V 2. kolu foškega dela mednarodnega teniškega prvenstva Ita-3e je hrvaški tenisač brez večjega naprezanja premagal Ustafssona, enega od tolikih predstavnikov renomira-116 ^vedske šole. V osmini finala se bo srečal s Svi-carjem Marcom Rossetom, ki je po treh izenačenih se-
odpravil Avstrijca Thomasa Musterja, specialista za na peščenih površinah. Med Ivaniševičem in Ros-setom bo bržkone slo za dvoboj v znaku, kdo bo servi-ai močneje. S servisom prek 200 km na uro se je na oru Italicu predstavil tudi Noszaly. Nepoznanemu ^adžaru je presenečeni 3. nosilec Becker prepustil pr-'a dve igri, nato pa do konca dvoboja le Se druge tri. Ta as prvi igralec na svetu Sampras je proti 19-letnemu Pancu Corretji izgubil devet iger, ne pa seta, kar se je aasprotno zgodilo Jimu Courieru (na sliki AP) , ki je proti Nizozemcu Haarhuisu »predal« drugi niz, a totjega dobil s 6:0.
' Rezultati 2. kola moškega teniškega turnirja v Ri-Ivaniševič (Hrv, 4) - Gustafsson (Sve) 6:3, 6:4, Sie-aierink (Niz) - Karbacher (Nem) 6:1, 6:4, Medvedev j^kr. 8) - Carlsen (Dan) 6:2, 6:2, Courier (ZDA, 2) -aarhuis (Niz) 6:3, 2:6, 6:0, Santoro (Era) - Mattar ^ m) 3:6, 6:3, 6:4, Bergström (Sve) - Costa (Spa, 15) •2, 6:7 (7:3), 6:3, Steeb (Nem) - Pistolesi (Ita) 6:1, 6:1, ^uguera (Spa, 7) - Clavet (Spa) 6:3, 6:0, Rosset (Fra) -Muster (Avs, 13), 7:6 (7:4), 4:6, 6:4, Sampras (ZDA, 1) Corretja (Spa) 6:4, 7:5, Novaček (Ceš, 10) - Kulti ^ ve) 6:3, 6:2, Santoro (Fra, 16) - Mattar (Bra) 3:6, 6:3, •4, Becker (Nem, 3) - Noszaly (Madž) 6:3, 6:2, Pioline T ra> 34) - Cesnokov (Rus) 6:7, 6:3, 6:0), Filippini l ru) - Raoux (Fra) 3:6, 7:6, 7:6, Perez Roldan (Arg) -B°etsch (Fra) 6:3, 7:5.
NEW YORK - V četrtfinalu tekmovanja za Stanleyev pokal so vsa moštva precej izenačena. Izjema je le Montreal Ca-nadiens, ki je s štirimi zmagami izločil Buffalo Sabres. Montreal je tako postal prvak Adamsove divizije in se bo za naslov prvaka Walesove konference pomeril z zmagovalcem dvoboja med Pittsburgh Pengu-ins in New York Isländers, v katerem se slednji presenetljivo upira. Moštva v končnici prvenstva igrajo na štiri zmage, in sicer prvi dve srečanji doma, nato dvakrat gostujejo, potem eno tekmo igrajo doma, naslednjo na tujem in sedmo spet doma. Prvo tekmo na domačem ledu je Pittsburgh izgubil, na
drugi pa zmagal. Na tretji tekmi, ko so prvič gostovali, so zmagali, na naslednjem gostovanju pa tesno izgubili. Na peti tekmi doma so zmagali s 6:3 in tako v zmagah vodijo s 3:2. Napet boj je tudi za prvaka Norrisove divizije, v kateri je Toronto Maple Leafs na prvi tekmi proti St. Louis Blues zmagal. Drugo tekmo doma in tretjo v gosteh je izgubil, nato pa prepričljivo zmagal v četrti in peti, s 4:1 v gosteh in s 5:1 doma. V zmagah torej vodi Toronto s 3:2. V finalu Smytheove divizije pa se Los Angeles Kings otepa z Vancouver Canucks. Prvo tekmo je dobil Vancouver, drugo pa Los Angeles. Ko je potem Los Angeles igral doma, je na prvi tekmi
zmagal s 7:4, drugo pa visoko, s 7:2, izgubil. Na peti tekmi je spet zmagal v gosteh s 4:3 in ima od vseh četrtfinalistov najboljše izhodišče, saj pri vodstvu 3:2 v zmagah edini igra doma. Pittsburgh Penguins in Toronto Maple Leafs, ki prav tako vodita s 3:2, na naslednjih tekmah namreč gostujeta. Najbolj zanesljivo moštvo končnice prventva je Montreal, ki je poleg osmih zmag utrpel le dva poraza. Dobro gre tudi Pittsburghu s 7 zmagami in 3 porazi, slabša sta St. Louis in Toronto, prvi z rezultatom 6:3, drugi pa 7:4, medtem ko se Vancouver, Los Angeles in New York »zelo radi spotikajo«. (M. J)
NBA / POLFINALE KONČNICE
Chicago Bulls in Phoenix Suns že vodita z 1:0
Michael Jordan 43 točk
Vanja Jogan
V	končnici NBA prvenstva so odigrali Se ostali dve prvi polfinalni tekmi, po predvidevanju pa sta Chicago in Phoenix doma premagala Cleveland oziroma San Antonio, naslednjo tekmo pa bosta spet igrala pred lastnim občinstvom.
V	Chicagu je za zmago Bullsov spet poskrbel v prvi osebi Michael Jordan, ki je ob koncu tudi prejel priznanje za MVP tekme. Najboljši košarkar na svetu je1 dosegel kar 43 točk (16:30 pri metu iz igre in 11:11 pri prostih metih). Ob njem je bil presenetljivo soliden Williams, ki je dobro zamenjal centra Granta, ki je zaradi poškodbe zapustil igrišče že po dveh minutah, medtem ko Scottie Pippen tudi tokrat ni igral najboljše.
V	prvih dveh četrtinah je Cleveland stalno vodil, zlasti po zaslugi Daughertya, Wilkinsa in Priceja, Cava-liersom pa ni uspelo povišati razlike in prav ob koncu druge četrtine so domači košarkarji znižali zaostanek na eno samo točko. V tretjem delu je Jordan poskrbel za odločilni »break« in v nadaljevanju tekme so Bullsi le obdržali prednost desetih točk.
IZIDA: Vzhod: Chicago Bulls - Cleveland Cavaliers 91:84; Zahod: Phoenix Suns - San Antonio 98:89.
»NBA NEWS«
Kaj pomeni NBA v ZDA, je težko opisati, oranžna žoga pa je bližnja sorodnica čmobeli, ki v Italiji vzbuja neverjetne »psihološke motnje« vsakič, ko zatrese mrežo na kakem nogometnem igrišču. Dovolj zgovoren je že podatek, da se v nekaterih ameriških športnih dvoranah zbere tudi po 35.000 - 40.000 in več gledalcev, čeprav se iz najbolj oddaljenih mest skoraj ne da prepoznati igralcev v kratkih hlačkah.
KONEC KARIERE? Eden izmed glavnih razlogov za presenetljivo izločitev Bostona v četrtfinalni tekmi z novoustanovljeno ekipo Charlotte je prav gotovo odsotnost najboljšega posameznika Celticsov, ki se je na prvi tekmi s Hornetsi nenadoma zrušil na tla. 27-letni Reggie Lewis, zunanji igralec z odličnim metom iz razdalje in izredno učinkovit v protinapadih, ki je po umiku Larrya Birda postal pravi leader ekipe, najbrž ne bo mogel več igrati košarke, saj je imel srčni napad in po mnogih izvidih, zdravnikom Se vedno ni jasno, kako je z njegovim zdravjem.
39 TOČK Z ENO NOGO! O tem, da je Michael Jordan igralec z drugega planeta pričajo tudi neverjetni dogodki. V tretji tekmi prvega kroga končnice prvenstva proti Atlanti si je Jordan močno zvil gleženj že v prvi četrtini, sam pa je odločil, da se spet vrne na igrišče in z 39 točkami takorekoč z eno nogo popeljal svojo ekipo do odločilne zmage.
3x3 JE ... 90: Na 3. tekmi Indiana - New York so za zmago Pacersov poskrbeli le trije: Miller, Schrempf in Smits so skupno dosegli 90 točk, ostalih 9 igralcev Indiane pa poprečno ni doseglo niti 3 točke.
TOP »SCORERS«: V četrtfinalnih tekmah so bili kot običajno najuspešnejši Michael Jordan (Chi, 39 in 29), Dominique Wilkins (Ati, 37 in 29), Reggie Miller (Ind, 36 in 33), Alonzo Mouming (Cha, 33) ter Hakeem Olajuwon (Hou, 32 in 31).
Reggie Lewis (Boston) najbrž ne bo veb Igral košarke
FORMULA INDY / PRED DIRKO 500 MILJ INDIANAPOLISA
Nigel na »sprejemnem izpitu
INDIANAPOLIS - Na znameniti 500-milj dolgi dirki na ovalnem dirkališču v Indianapolisu ne more nastopiti vsak. Novinci morajo prestati namreč testiranje. Izjema ni niti svetovni prvak formule ena Nigel Mansell, ki od letos prvič nastopa v formuli indy. Veliko je bilo ugibanj o tem, ali bo britanski dirkač sploh pripotoval v Indianapolis, potem ko je pred kratkim prestal operacijo hrbta. Govorilo se je, da bo njegovo mesto v moštvu Newman Haas prevzel Michael Andretti, Sennov tovariš pri
Mclarnu. No, naposled je Mansell včeraj le prispel na dirkališče, kjer ga je sprejel prav Michaelov oče Mario (na sliki AP), veteran vsemogočih dirk po ZDA in v Evropi. Ce bo dobil soglasje zdravnikov, bo torej Mansell danes ali najkasneje jutri opravil »sprejemni izpit«, uradni treningi pa so na sporedu v soboto in nedeljo.
Brazilec Nelson Piquet se je na torkovem treningu pri hitrosti 300 km na uro zaletel v zid na ovinku številka dva, ostal pa je neposkodo-
NOVICE
Slovenija še neporažena
GÖTEBORG - Na svetovnem prvenstvu v namiznem tenisu so slovenski igralci v torek » zvečer s 3:0 premagali Se Gano, včeraj so bili prosti, igralke pa so v včerajšnjem popoldanskem dvoboju premagale Čile brez izgubljene partije. Sinoči so se pomerile še z Belorusijo. Fantje bodo danes igrali z Gruzijo, dekleta pa z Nizozemsko in Sri Lanko.
Rezultati - moški: 1. kolo - skupina A: Belgija -ZDA 3:0, Japonska - Belgija 3:2, Kitajska - ZDA 3:1, Anglija - Avstrija 3:2, J. Koreja - Poljska 3:1; skupina B: Francija - Ceska 3:1, Kanada - Rusija 3:1, S. Koreja - Nemčija 3:1, Švedska - Italija 3:0, Švedska - Rusija 3:1, Francija - Kanada 3:1, S. Koreja - Češka 3:1, Nemčija - Italija 3:1; skupina C: Madžarska - Bahrein 3:0, Tajska - Uzbekistan 3:1, Wales - Bahrein 3:1, Madžarska - Uzbekistan 3:0; skupina D: Mehika - Litva 3:2, Nizozemska - Turkmenistan 3:0, Turkmenistan - Ciper 3:1, Izrael - Kazahstan 3:2; skupina E: Belorusija - Slovaška 3:2, Nizozemska - Litva 3:0; skupina F: Tajvan - Armenija 3:0, Škotska - Kuvajt 3:0; skupina G: Ukrajina - Portugalska 3:0, Brazilija - Uganda 3:0; skupina M: Indija - Latvija 3:0, Grčija - BiH 3:1, Latvija - Gvatemala 3:1, Indija - BiH 3:2; skupina P: Finska - JAR 3:0, Pakistan - Sri Lanka 3:0; skupina Q: Hrvaška - Kolumbija 3:0 skupina R: Irska - Alžirija 3:0, Indonezija - Sudan 3:0; skupina S: Izrael -Nizozemski Antili 3:0, Estonija - Norveška 3:0; skupina T: Slovenija - Gana 3:0.
Zenske: 1. kolo - skupina A: Kitajska - Danska 3:0, Švedska - ZDA 3:0, Nemčija - Romunija 3:0, S. Koreja - Madžarska 3:0, S. Koreja - Danska 3:0, Kitajska - Nemčija 3:0, Romunija - Švedska 3:0, Madžarska - ZDA 3:0; skupina B: Japonska -Rusija 3:1, J. Koreja - Anglija 3:0, Hong Kong -Slovaška 3:0, Francija - Finska 3:1; skupina C: Španija- Islandija 3:0, Mehika -Islandija 3:0; skupina D; Tajvan - Kazahstan 3:0, Irska - Malta 3:1, Nigerija - Barbados 3:0, Barbados - Malta 3:0, Tajvan - Irska 3:0; skupina E: Peru - Sri Lanka 3:1, Italija - Belorusija 3:1, Nizozemska -Čile 3:0, Nizozemska - Peru 3:0, Slovenija - Čile 3:0, Belorusija - Sri Lanka 3:0; skupina F: Češka
-	Ekvador 3:0, Turčija - Nova Zelandija 3:0, Kanada - Latvija 3:1, Latvija - Nova Zelandija 3:0, Ceska - Turčija 3:0; skupina G: JAR - Kolumbija 3:0, Avstralija - Trinidad in Tobago 3:1, Brazilija
-	Uzbekistan 3:1; skupina H: Armenija - Poljska 3:2, Wales - Uganda 3:0, Indonezija - Namibija 3:0; skupina J: Švica - Estonija 3:0, Indija - Estonija 3:0, Turkmenistan - Avstrija 3:1; skupina K: Belgija - BiH 3:0; Ukrajina - Pakistan 3:0; BiH -Luksemburg 3:2, Litva - Belgija 3:2.
Olympique izločen iz pokala
SAINT’ETIENNE - Marseillski Olympique, Milanov nasprotnik v finalu nogometnega pokala prvakov (26. maja), je bil izločen v četrtini finala francoskega pokala. Z 2:1 ga je po podaljških premagalo moštvo Sain’Etienne. Odločilni zade-‘ tek je v 104. minuti dosegel Slovak Moravčik. Saint’Etienne je povedel že v 19. minuti z golom Passija. V drugem polčasu je trener Olym-piquea Göthals poslal na igrišče Sauzeeja in Boksiča, da bi okrepil napadalno vrsto, v 63. minuti pa je izenačil Nemec Völler.
Umrl Ženo Colo
PIŠTOLA - V starosti 73 let je po daljši bolezni umrl bivši italijanski smučarski Šampion Ženo Colo. V letih od 1941 do 1955 je osvojil 21 naslovov italijanskega prvaka, leta 1950 je na svetovnem prvenstvu v Aspnu osvojil zlati medalji v smuku in veleslalomu, v slalomu pa je bil drugi. Leta 1952 je na olimpijskih igrah v Oslu osvojil zlato medaljo v smuku. Poskusil se je tudi v hitrostnem smučanju in na 1 km je leta 1947 postavil tudi svetovni rekord.
Ženo Colo pa je znan tudi po tem, da je bil eden prvih smučarjev, ki so ga diskvalificirali (leta 1954), ker je svoje ime »posodil« smučarskim čevljem in vetrovki.
Baseballske lige
NEW YORK - Rezultati baseballskih lig - ameriška liga: Cleveland - Kansas City 6:7, New York - Milwaukee 5:1, Baltimore - Boston 0:4, Toronto - Detroit 7:12, California - Minnesota 5:3, Oakland - Texas 6:0, Seattle - Chicago 4:3; nacionalna liga: Cincinnati - San Diego 4:2, Houston - Atlanta 4:5, St. Louis - New York 7:4, Colorado - San Francisco 3:5.
Tudi jahači na preglede krvi
LONDON - V britanskih jahalnih krogih se govori o rednem pregledovanju krvi jahačev zaradi incidenta, ki se je zgodil ta teden. Vodilnemu jahaču Frankieju Dettoriju je policija zasegla manjšo količino kokaina, zaradi česar se sedaj tudi v Jockey Clubu pogovarjajo o krvnem testu, vendar samo v soglasju z jahači.
15.000 dolarjev za olimpijsko zlato
COLORADO SPRINGS - Ameriški športniki bodo za osvojeno zlato kolajno na olimpijskih igrah prihodnje leto v Lillehammerju prejeli po 15.000 ameriških dolarjev. Za srebrno kolajno bodo športniki prejeli po 10.000 dolarjev, za bronasto 7.500, za nehvaležno četrto mesto pa po 5.000 dolarjev. To je danes v Colorado Springsu sporočil Olimpijski komite ZDA.
V ta namen je ameriški Olimpijski komite za naslednja Štiri leta že določil 7,6 milijona dolarjev. Za povečanje so se ameriški funcionarji odločili potem, ko so tudi v nekaterih drugih državah precej zvišali »premije« za osvojitev olimpijskih medalj.
Plačilna kartica FC Barcelone
BARCELONA - Špansko nogometno moštvo FC Barcelona in banka Banca Catalana bosta v septembru izdala plačilno kartico z imenom Visa Barca.
Z njo bodo člani kluba in navijači imeli popust pri vstopnicah, možno pa jo bo uporabiti tudi pri običajnem nakupovanju.
f
22
Četrtek, 13. maja 1993
KRONIKA - RUBRIKE
ČRNA KRONIKA
Usodno drevo
LJUBLJANA - V ponedeljek je za posledicami poškodb umrl 44-letni moški iz Idrije. Poškodbe - pre-sekanina na Čelu, pretres možganov in možganska * krvavitev - je dobil 29. aprila, ko je mu je - kaže, da je šlo za družinski prepir - 40-letna ženska v stanovanjski hiši na Ulici Nikolaja Pirnata v Idriji v glavo vrgla okrasno drevo, ki je bilo na okrasnem podstavku. Zenska je tako osumljena umora, policisti so jo namreč ovadili javnemu tožilcu.
Sicer pa so samo ljubljanski policisti v prvih treh mesecih letošnjega leta obravnavali (in razreših) tri umore (lani v istem obdobju 1) in tri poskuse umora. VeC je tudi prepirov in pretepov, pri katerih je bilo z orožjem ah najrazličnejšim nevarnim orodjem ogroženo življenje; povečanje je kar 95-odstotno. Letos so namreč zabeležili 78 takih primerov, lani pa »samo« 40.
Stoenka na pol
MARIBOR - V torek popoldne je 35-letni Jože Korošec iz ApaC na križišču neprevidno zapeljal na magistralno cesto. Po njej pa je ravno v tem trenutku iz smeri Hajdina pripeljal Zagrebčan z večjim in močnejšim beemvejem. BMW je trčil v boCno stran sto-enke, ki je zaradi tega dobesedno »razpadla« na pol. Korošec je umrl že na mestu nesreče, Zagrebčan in njegova sopotnica pa sta bila le laze ranjena.
Tega dne se je na območju mariborske UNZ zgodilo 22 prometnih nesreč, v katerih je umrla ena oseba (Korošec), en Človek je bil huje ranjen, pri drugih nesrečah pa je šlo le za lažje poškodbe in materialno škodo.
Še eno pivsko »prijateljevanje«
LJUBLJANA - Jurij. S., 36-letni Skofjeločan, je v torek popoldne »zabijal« odvečne minutke v bifeju ljubljanske železniške postaje. Družbo mu je delal mlajši moški, ki ga je Jurij sicer navidez poznal. Ko se je tako v nekem trenutku najprej olajšal na po-stajniškem stranišču, je Skofjeločan spet stopil na peron... Tu pa ga je napadel pivski sodrug in mu vzel torbico z dokumenti, 1000 tolarjev in zlato verižico. Jurij se je pritožil policistom, ki »fantoma s postaje« zdaj išCejo.
Ne bo vam uspelo...
LJUBLJANA - Okna sicer niso bila iz Jelovice, bila pa so prestreljena. V torek zjutraj je stanovalka iz Tesni-kove ulice policiji prijavila, da ima v svoji hiši razbito okensko steklo, med Črepinjami pa je našla kroglo kalibra 7, 62 milimetra - kakor so ugotovili pozneje. Policisti so še ugotovili, da je te noCi krogla priletela iz smeri Vižmarje, prebila plastično ruleto in dvojno steklo ter obtičala med stekloma termopanskega' okna. V pogovorih z okoličani so še ugotovih, da so iste noči okoli pol tretje ure slišali streljanje iz KleC.
Kdo in zakaj je streljal, kriminalisti še raziskujejo.
________IZ SODNIH DVORAN__
Ubit zaradi najemnine
Izvedenec: Morilec je bolj »boječ človek«
Brane Piano
CELJE - Pred sodnim senatom, ki ga vodi sodnik Miran Pritekelj, se je včeraj na tukajšnjem temeljnem sodišču nadaljeval proces proti Marjanu SošteriCu, ki je obtožen, da je 17. julija 1991 pred ženino trgovino Obuti maček v Zagati v starem delu Celja s streli iz pištole umoril švicarskega državljana Rolanda Koelleja in poskusil umoriti še njegovo soprogo Jolando Ko-elle.
Nadaljevanja glavne obravnave se je kot priča udeležil tudi Gorazd L., ki pa ni mogel nadrobneje osvetliti odnosov med Koellejevima in So-šteriCavimi pred usodnim dnem. Izpovedal je le, da je nekaj mesecev pred streljanjem prevajal pogovor med Rolandom Koellejem in Francem Mihelinom. Mihelin je skušal Švicarja nagovoriti, da bi se pobotal z Marjanom So-šteriCem, ob koncu pogovora pa Jolandi Koelle izrekel nekaj ostrih besed, zaradi Cesar naj bi le-ta odhitela iz bistroja, v katerem so sedeli, nato pa padla v nezavest.
Sodnik je včeraj v sodni spis vložil tudi
izvedensko mnenje prof. dr. Jožeta Lokarja o osebnosti Marjana So-šterica in - kot smo neuradno izvedeli - v njem potrdil, da je So-šteric bolj »boječ človek«. S tem naj bi Lokar potril S.oštericev zagovor, da se je švicarskega Francoza Rolanda Koelleja bal in da je nanj in na njegovo ženo streljal v obrambi in v strahu za svojo soprogo, s katero sta se zakonca prerivala ob vhodu v trgovino Obuti maCek. Toda namestnica tožilca Alenka Mežnar je včeraj Lokarjevemu mnenju pisno ugovarjala, k temu pa priložila tudi dopisnico, ki je lani jeseni priromala na tožilstvo. V njej - tudi to so neuradne informacije - naj bi stanovalci ulice Zagata pisali, da jim je SošteriC celo potem, ko so organi pregona proti njemu uvedli postopek, večkrat grozil. Sklepamo torej lahko, da hoče Mežnarjeva s tem postaviti pod vprašaj neoporečnost Lokarjevega strokovnega mnenja. SošteriCev zagovornik Drago Demšar je najprej protestiral, ker je tožilstvo šele
po devetih mesecih pokazalo omenjeno dopisnico, nato pa ponovno predlagal, naj ljubljanski inštitut za sodno medicino oceni, ali je bilo zdravljenje Rolanda Koelleja v bolnišnici, kjer je umrl dobra dva tedna po tistem, ko je bil ranjen, ustrezno.
Kolikor je doslej znanega, je bilo bistvo spora med SošteriCem in zakoncema Koelle, ki je kasneje privedlo do strelov v Zagati, v tem, da Koellejeva nista pravočasno plačala najemnine za lokal, ki jima ga je SošteriC oddal v najem in v katerem sta si uredila bistro. Zato je spomladi leta 1991 SošteriC ponoči odpeljal inventar in zalogo pijač.
Zorana SišmanoviCa in še nekaterih prič, tako obtožnice kot obrambe, vCeraj ni bilo na sodišče. Zato je sodnik Pritekelj nadaljevanje obravnave preložil na 27. maj. Ves Cas sojenja je vCeraj brez besed v dvorani sedela tudi soproga pokojnega Koelleja Jolanda, ki je bila ob predlanskem streljanju tako ranjena, da bo verjetno za vselej ostala invalidka.
BUSINESS
Vse več direktorjev zlorablja svoj položaj
LJUBLJANA - V začetku meseca so ljubljanski krimi-nalisti javnemu tožilstvu posredovali še eno »cvetko« iz vrst naših novodobnih poslovnežev. Pred Časom so namreč dobili anonimno »opozorilo« o poslovanju podjetja Atelje Zlatarstvo iz Ljubljane in zasebnega podjetja Juvel, ki se (seveda) ukvarja s sorodno dejavnostjo. In glej, direktor družbenega podjetja Atelje Zlatarstvo, ki je nastalo leta 1990 z odcepitvijo tozda Zlatarne Celje, je tudi direktor in lastnik podjetja Juvel. V poslovne poteze tega direktorja, 55-letnega M.O., pa se je vključil še 53-letni A.V. iz Trbovelj. Tudi on je direktor, in sicer mešanega podjetja Zlatarstvo Trbovlje, in lastnik podjetja Orniks,
Vlado Kadunec
d.o.o. Kombinacija sorodnih podjetij je bila res idealna in kriminalisti so se lotili svojega dela. Na dan je prišlo, da je M.O. od julija 1992 do januarja letos šestkrat uvozil drage kamne (predvsem diamante) in nekaj kilogramov zlatih verižic ter še nekaj »malenkosh«, ki jih pri svojem delu uporabljajo zlatarska podjetja. Ker je bil M.O. paC direktor, je to izkoristil in pristavil svoj lonCek k uvoznim poslom za družbeno podjetje. Zakaj bi namreč posli šli neposredno v družbeno podjetje Atelje Zlatarstvo, Ce lahko zasluži tudi kakšno manjše zasebno podjetje, na primer njegovo. Uvozni posel je izgledal ne-
kako takole: zasebni Juvel je (za Zlatarstvo Trbovlje) uvozil blago in predložil potrdilo tega mešanega trboveljskega podjetja, da bodo uvoženo blago uporabljali kot reprodukcijski material, nato pa mu je seveda (Zlatarstvu Trbovlje) robo tudi »prodal«. Pri tem je treba povedati, da je reprodukcijski material oproščen carine in prometnega davka. In ker je potem Zlatarstvo Trbovlje družbenemu Ateljeju Zlatarstvo vse skupaj prodalo, seveda po znatno višji ceni, saj so vračunali tudi »carino in prometni davek«, je M.O. zaslužil 2.799.844 tolarjev. Toliko je namreC »prihranil« pri (ne) plačilu carine in davka, ko je s svojim zasebnim podjetjem robo uvažal. Trboveljski direktor si je seveda zaračunal petodstotno provizijo. Direktorja se bosta morala na sodišču zagovarjati zaradi zlorabe položaja in pravic (odločanja o poslih) odgovorne osebe.
V prvih treh mesecih letošnjega leta so ljubljanski kriminalisti od 220 kaznivih dejanj gospodarskega kriminala uspešno raziskali 199 dejanj, kar je dobrih 90 odstotkov. Pri tem je v našem gospodarstvu nastalo za 161.373.422 tolarjev škode. Zloraba vodstvenega položaja je med direktorji v teh treh mesecih glede na lansko leto narasla za 21 odstotkov.
14. maja leta 1948 je britanski visoki komisar za Palestino, Sir Alan Curmingham, zapustil to deželo in še isti dan sta Judovski nacionalni svet in Generalni sionistični svet v Tel Avivu razglasila ustanovitev judovske države Izrael in ustanovila začasno vlado. David Ben Gurion je bil imenovan za predsednika vlade, 16. maja pa je bil Chaim Weizmann izvoljen za predsednika začasnega sveta.
Združene države so nemudoma de facto priznale novo državo, de iure pa jo je priznala 17. maja tudi Sovjetska zveza. Sosednje arabske države so takoj javno objavile, da bodo vojaško posredovale in, kot so zatrjevale, vzpostavile red. Združeni narodi so za posrednika imenovali Folkeja Bema-dotteja, ki je že 17. septembra istega leta padel kot žrtev židovskih teroristov. Njegov naslednik je postal Ralph Bunche.
Židje so spretno izigravali ne preveč natančno kontrolo OZN in počasi zasedali vse veC ozemlja.
Nasprotja med židovsko državo in Arabci so se vedno znova stopnjevala v prave vojne spodpade, v katerih so Židje vedno poželi uspeh. Najtežji problem so Palestinci na zasedenih ozemljih in begunci. Trenutno potekajo med Izraelci in Palestinci pogovori. So najbolj obetavni od vseh doslej, pa še ti so zadnje dni zašli v krizo.
Z izdatno podporo ameriškega židovskega lobija si Izrael vztrajno utrjuje položaj.
NARODNI PARKI ZDA (4)
Matjaž Potokar
Zion, mormonski raj m Zemlji
Na samem jugozahodnem robu puščavske mormonske države Utah zagledamo eno od Čudes ameriškega Srednjega zahoda, narodni park Zion. Šaljivci pravijo, da je od petih kanjonskih parkov v Utahu ta edini, ki si ga je mogoče ogledati iz avtomobila. Za kaj pravzaprav gre? Park Bryce si na primer ogledujete iz ptičje perspektive, v primeru Zio-na pa je perspektiva ravno nasprotna, torej žabja.
Narodni park Zion je posledica delovanja Deviške reke (Virgin River) in njenih pritokov v 225 milijonih let. Kanjon, ki ga Devica pili v apnenec in peščenec, je tako
imenovana Četrta stopnica velikega klifnega stopnišča, ki se vleče vse do Velikega kanjona (Grand Canyon). Geologi ji pravijo beli klif. To pa seveda ne pomeni, da so izjemne oblike skal, platojev, pristav, miz, naravnih mostov, igel in panojev bele barve. Nasprotno! Vse te monumentalne oblike, ki s svojo nenavadnostjo vzbujajo začudenje in spoštljivost, so obarvane v sivordeCe, vijolično škrlatno in v neštete odtenke barvne palete, odvisno paC od letnega Časa in dela dneva.
V park lahko pridete z vzhodne in južne strani. Pri južnem vhodu vas na desni
varuje 1995 m visoki Paznik (Watchman), na levi pa Zahodni tempelj (West Tempel) z 2380 m in 2288 m visoki Oltar križanja (Alter of Sacrifice). Dobrih devetsto sto metrov niže se začne ka-njon z dvema tuneloma, izdolbenima v živo skalo, na vrsti pa je tudi prvi šok. Naš avtodom zaradi velikosti in širine zahteva posebno ran-gersko spremstvo, saj je prvi tunel nekajkrat zavit in zahteva natančno vožnjo po sredini ceste. Vse to seveda ni zastonj, vendar je ozka, temačna in nevarna vhodna pot hitro pozabljena.
Zion je pravi kraj za romantike, melanholike in pe-
snike. Kot preostale znamenitosti Utaha so ga odkrili mormoni, nekateri pa so se v njem tudi naselili, mislec, da so našli raj. Clarence E. Dutton je leta 1880 napisal prve poetične opise divje, neugnane pokrajine platojev in kanjonov. Javnost sprva ni verjela ne opisom ne fotografijam, kasneje pa je Zion postal priljubljen, še posebej po tem, ko ga je leta 1930 cesta povezala s preostalim svetom. V tistih Časih je bila gradnja ceste pravi podvig, ki je vključeval tudi vrtanje večjega, skoraj dvakilometrskega tunela. Imena tod okoli izdajajo navezanost na biblijo, še posebej na staro zavezo, in so seveda mormonska. Kanjon se je pred tem imenoval Dolina Mukuntuweap (Mukuntuweap Valley). Delilo si ga je nekaj plemen severnoameriških Indijancev, predvsem plemena Anasazi, Pueblo in Paiute.
Leta 1861 se je seveda vse spremenilo. Imena kot Gorska katedrala (Chatedral Mountain), Vzhodni tempelj (East Tempel) in Angelsko pristajališCe (Angel’s Landing) so tu nekaj povsem normalnega in navadnega.
Za prvim tunelom se po
kanjonu pritoka Deviške reke vije ozka, dobrih deset kilometrov dolga cesta, ki se kmalu po drugem, daljšem tunelu združi z vpadnico južnega vhoda in se pri Templju Sinawave (Temple of Sinawava) preprosto vrne sama vase. Med razgledno vožnjo lahko na obeh straneh ceste opazujete monumentalne skulpture, ki jih kleše narava. Pogledu se odpirajo ogromne skupine in osamelci v Čudežnih pastelnih odtenkih. Sončna gora (Mountain of the Sun), Stražnik (Sentinel) in Veliki beli prestol (Great White Tho-rone) so nekatere izmed najbolj znanih in priljubljenih točk. Gre za skupine ali posamezne monolite, ki s svojo obliko in barvnimi odtenki osupnejo vsakega. Pokrajina se po prečkanju drugega, manjšega tunela popolnoma spremeni. Ozek kanjon se razpre v spodobno dolino. Predvsem v zgodnjem jesenskem Času, ko se plamteče javorjeve barve izjemno slikovito zlivajo z odtenki rdečih in vijoličnih kamnin, medtem ko tiha, šumljajoCa reka Devica prede svojo strugo, se obiskovalcu zazdi, da so imeli prvi mormonski naseljenci
prav, ko so menili, da so v raju.
Napisi ob cesti vas sproti opozarjajo, da ne bi spregledali kakšne zionske posebnosti. Do nekaterih se je treba odpraviti še nekaj korakov peš, vendar kljub premagovanju višinske razlike napora nikomur ni mar. Omeniti velja še dve izjemni točki Ziona. Približno na sredini glavne kanjonske poti se na desni strani vzpnemo do Smaragdnih jezer (Emerald Pools). To so jezerca s smaragdno zeleno vodo, ki imajo na eni strani spodjedeno podlago in se prepadno spušCajo v dolino. Voda, ki odteka iz Smaragdnih jezer, ustvarja slapove, ki slikoviti pokrajini vdihnejo svojskost in živahnost. Malo naprej stoji znamenita Jokajoča skala (-Weeping Rock). Skalni kompleks je svoje ime dobil seveda po vodnem izviru, ki pogleda na dan iz žive skale in ustvarja vtis, kot da skala joka.
Narodni park Zion je sicer manj znan kot preostali parki v Utahu, vendar ne upravičeno. Predvsem jeseni je park pravi rajski vrt, ki si zasluži veC kot le hiter enodnevni ogled.
JEDILNIK
paradižnik s sirom teletina, nadevana z rižem rdeča pesa v solati kupa z jagodami
Slavko Adamlie
\ ?
.
4
Teletina, nadevana z rižem
SESTAVINE:
60 dag telečjega stegna (kot velik telečji zrezek), 20 dag riža, 10 dag klobase, 7 dag masla, 5 dag nastrganega parmezana, majhna Čebula, vejica rožmarina, Šopek peteršilja, kozarec suhega vina, približno 11 juhe, olje, sol, poper CAS PRIPRAVE: 180 minut
Čebulo sesekljamo skupaj s klobaso in prepražimo na maslu. Nato dodamo riž in čez nekaj časa malo juhe. Ko to povre, dodamo še juhe in tako ponavljamo, 'dokler se riž ne skuha. Preden ga odstavimo z ognja, dodamo sesekljan peteršilj, pol kozarca vina, in ko le-to izhlapi, še parmezan. Meso solimo, popramo, premažemo s pripravljenim rižem, dobro zvijemo, zašijemo robove in povežemo z vrvico. Vanj zataknemo vejico rožmarina in ga zapečemo na preostalem maslu in olju. Nato postavimo pečenko v pečico, jo večkrat obrnemo in čez približno 30 minut polijemo s preostalim vinom. Ko je pečenka gotova, jo narežemo na rezine in oblijemo z omako, ki je nastala pri pečenju.
VEGETARIJANSKI JEDILNIK
Neva Miklavčič Preran
artičoke po goriško hrenova omaka dušen krompir s peteršiljem solata ledenka
Artičoke po grško
SESTAVINE:
4 artičoke, sok 1/2 limone, 2 krompirja, 100 g zelene, 2 korenčka, koper, poper, sol
Artičokam odstranimo zunanje trde liste, jih očistimo, operemo in jih natremo z limono. Nato jih 40 do 50 minut kuhamo v osoljeni vodi. Medtem pripravimo zelenjavo: zeleno narežemo na kocke, krompir na rezine, velike približno dva kvadratna centimetra, korenje pa na kolobarje. Vso zelenjavo dušimo na olivnem olju z malo vode in jo proti koncu kuhanja začinimo. Kuhane artičoke zložimo na sredo ogretega pladnja, okoli njih pa razporedimo dušeno zelenjavo.
LJUDJE IN DOGODKI
Četrtek, 13. maja 1993
BANGKOK / SE NEPOJASNJENI VZROKI TRAGEDIJE
PEKING / ŠE VIŠJE
NOVICE
V tajski tovarni igrač je bilo 209 smrtnih žrtev
Hongkonški lastniki tovarne ne bodo imeli izgub
Andrew Roche / Reuter
Bangkok - Hong-konski lastniki tajske tovarne igraC, kjer je vsaj 209 delavcev, večinoma mladih žensk, umrlo v velikem požaru, so v sredo izjavili, da katastrofa rje bo imela večjih finančnih posledic za podjetje.
Kader Holdings Company Limited, ki ima 40 odstotni delež v bang-koski tovarni smrti, je Naglasilo v nekem po-r°cilu, ki ga je objavil neki hongkonški list, da Podjetje obžaluje, da je Prišlo do požara in je izrazilo svoje sožalje družinam umrlih. Izja-
vilo je tudi, da nesreča no bo imela večjih finančnih posledic, saj je bil doprinos tajskega podjetja za družbo v zadnjih letih neznaten. Sporočilo ni sploh omenjalo odškodnine prizadetim družinam.
Kljub nesreči se je v torek in sredo dvignila vrednost delnic družbe na hongkonški borzi, istočasno pa je Kader Holdings izdala obvestilo, da se pogaja z morebitnim kupcem.
Neki starejši uslužbe-
nec družbe, ki je želel ostati neimenovan, je priznal, da so v mnogih tovarnah, last hong-konških podjetijh, varnostni ukrepi zelo pomanjkljivi. Pristavil je, da temu botruje korupcija, saj ljudje raje plačajo podkupnino kot da bi poskrbeli za zavarovanje in protipožarne naprave.
Tajsko notranje ministrstvo je sporočilo, da je žrtev 209. Preiskovalci so izjavili, da je ogenj mogoCe izbruhnil žara-
Bajna vsota
NEW YORK - »Tihožitje z jabolkami«, ki ga je Paul Cezanne narisal med leti 1890 in 1894 so v New Yorku na dražbi Sotheby’s prodali za 28,6 milijona dolarjev (veC kot 45 milijard lir). To je prva prodaja, ki je prekoračila znesek 20 milijonov dolarjev v zadnjih treh letih, in je dala novega kisika temu sektorju, ki preživlja hudo krizo. Med dražbo so prodali še 56 del Renoirja, Braquea in Matis-sea za skupnih 76 milijonov dolarjev. Imena kupca Cezannovega Tihožitja z jabolkami niso sporočili. (Telefoto AP)
di nepazljivosti, morda pa gre celo za pod-tanjen požar. Izključili so možnost, da bi požar povzročila okvara na električni napeljavi. Ugotovili so namreč, da je najprej zagorelo v pritličju, v škatli lepenke za paketiranje igraC.
Chariya Konsanga, ena od 28 paznikov, ki so jih najeli, da bi nadzirali tovarno, je povedala, da je podjetje naročilo paznikom, naj zaklenejo enega od obeh vhodov na vsakem nadstropju štirih poslopij, potem ko so prišlUv službo vsi delavci. S tem so nameravali preprečiti, da bi uslužbenci kradli igraCe.
Ko je izbruhnil požar, so bili pazniki preveč pretreseni, da bi se spomnili odkleniti vrata. Preživele so reševalcem povedale, da so se vsi delavci stekli na stopnišče, tu pa so jih skušali ustaviti vodje oddelkov, ki so jim celo grozili z odpustom. Ko so ljudje spoznali, da so vrata zaklenjena, so se skušali rešiti, tako da so skočili skozi okno, tudi iz tretjega oziroma četrtega nadstropja.
Tragedija je sprožila afero, zaradi katere je prvi minister ukazal preiskavo, da se preverijo protipožarni ukrepi v tajskih tovarnah.
Britanskemu kaskaderju Eddiju Kiddu je uspel dokaj nenavaden podvig: s svojim motornim kolesom je preskočil nič manj kot slovit kitajski zid (Telefoto AP)
Tajna služba Ml 5 je spet v ospredju
LONDON - Bulvarski dnevnik Sun je poskrbel, da se je britanska tajnoobvešCevalna služba MI 5 ponovno znašla v vrtincu obtožb in polemik, saj je objavil magnetofonski zapis nekega telefonskega pogovoram med prestolonaslednikom Charlesom in njegovo ženo Diana pred njuno zakonsko ločitvijo. Sim trdi, da so pogovor posneli agenti MI 5, kar pa je notranji minister Kenneth Clarke že ocenil za »nonsenz«, a je le redke prepričal. V Veliki Britaniji številni trdijo, da se je MI 5 po koncu hladne vojne preusmerila v manj »patriotsko dejavnost«, vključno v prisluškovanje kraljevske družine.
Rusija izstrelila 6 satelitov kozmos
MOSKVA - V torek je Rusija z raketo tipa ciklon izstrelila v zemeljsko orbito šest satelitov kozmos. Vest je včeraj posredovala agencija Iter-Tass, ki je navedla tudi podatke orbite, a ne namena šestih satelitov. Doslej so večino takih satelitov uporabili v vojaške namene, tokrat pa bi lahko posnetke zemeljskega površja prodali za konvertibilno valuto. S torkovo izstrelitvijo so dosedaj v zemeljsko orbito izstrelili že 2250 satelitov tipa kozmos.
Zaskrbljujoča anketa o vzhodnonemških študentih
BONN - Včerajšnji bonski General-Anzeiger je objavil presenetljive podatke ankete, ki jih je potsdamska univerza izvedla med brandenburškimi študenti, bonska fondacija Friedrich-Ebert pa med širšo študentsko populacijo. Eden od petih obiskuje šolo oborožen, ena tretjina se je že udeležila nasilnih dejanj proti tujcem, 10% študentov je izjavilo, da bi se v svojo korist poslužili tudi nasilja, medtem ko 19% tega ne izključuje. Kar 6% anketirancev je prepričanih, da se bo nemške družbene težave rešilo le z nasiljem in terorizmom. Presenetljiv je tudi podatek, da kar 10% študentov, ki se nasilno vedejo, sploh ne vedo zakaj, nasilje je zanje le nova oblika zabave. Nie kaj spodbuden ni niti podatek, da kar 60% anketirancev trdi, da je podajanje snovi na šolah preveč dolgočasno.
Močan potresni sunek na filipinskem Mindanau
MANILA - Včeraj ob 2.26 po krajevnem Času je potresni sunek 6,6 stopnje po Richterjevi jakostni lestvici prizadel območje pri mestu Davao na filipinskem otoku Mindanao. Seizmološki izvedenec pri manilskem observatoriju Enrico Mangao je navedel, da ne izključuje žrtev in gmotne škode na prizadetem območju.
EKVADOR / PO ZEMELJSKEM PLAZU
V Nambiji 64 tmpel 150 oseb pogrešajo
QUITO - Reševalci so I v ekvadorski Nambiji iz-P°d blata in kamenja do I
sedaj odkopali 64 trupel, __
oseb pogrešajo, 29 i Pa jih je bilo ranjenih.
Reševalna akcija v Nam-™ji> ki je oddaljena 750 kilometrov od Quita, le s težavo napreduje, saj se ttadaljujejo tropski nali-Vl> ki so ob potresnem sunku botrovali katastro-äluemu zemeljskemu Piazu. Sef ekvadorske ci-Vlme zaščite general Ed-8är Vasconez je sporočil, na so s prizadetega ob-aiocja že izselili 100 rudarskih družin, vseh rudarjev pa niso prepričali, da bi vsaj začasno zapustili to prekleto območje, ti Čakajo, da se vreme
uekolikom izboljša, tako--------
da bi nadaljevali z is- Razdejanje, ki ga je zemeljski plaz povzročil v Nambiji, je nepopisno, iskanje pone-kanjem zlata.	srečencev pa zaradi stalnih nalivov nevarno, saj grozijo novi plazovi (Telefoto AP)
NASA / OMEJITVE BODO NEKOLIKO PRIZADELE TUDI EVROPSKE IN JAPONSKE NAČRTE
Clinton reže izdatke za raziskavo Hudi časi za vesoljsko postajo ZDA
Zaradi klestenja sredstev bodo ameriške načrte močno omejili
Pier Antonio Lacqua / ANSA
WASHINGTON - Vesoljski postaji “Freedom”, ki je sad ameriškega sodelovanja z Japonsko in Evropo, grozijo hudi Časi. Ali je še mogoče izpeljati naCrt kljub občutno manjšim finančnim sredstvom, ki jih je nakazala Clintonova administracija? Do 7.junija bo morala ameriška vesoljska agencija Nasa predložiti Beli hiši tri alternativne naCrte, ki bodo tudi različno stali, za sedaj pa je vprašanj veliko, odgovorov pa malo.
V prejšnjih dneh je komite »dvajsetih modrecev« - med temi tudi profesor Luciano Guerriero, predsednik italijanske vesoljske agencije Asi - razpravljal o sedanjem stanju na konferenci v Washing-tonu in ob tej priložnosti tudi pregledal delo 60 strokovnjakov, ki že od polovice marca mrzlično raziskujejo tri možne različice naCrta. Prva bi stala pet, druga sedem, tretja pa devet milijard dolarjev.
Do danes je ameriška vesoljska ustanova že potrošila 8, 5 milijarde dolarjev pri tem načrtu, tako da sploh ni dvoma, da
bo treba sedaj varčevati. NaCrt, ki ga je Clinton Črtal v sklopu ukrepov za zmanjšanje deficita, je predvideval še vsaj 14 milijard od danes do leta 1998, ko bi vesoljsko postajo poslali v vesolje.
Na vrhu »dvajsetih modrecev« je načelnik raziskovalne skupine Joseph Shea izrazil velike pomisleke glede tega, ali je mogoCe zgraditi zadovoljivo vesoljsko postajo s Clintonovo politiko varčevanja. S svojim mnenjem je sprožil afero. Nekaj ur zatem je Shea, ki je bil na konferenci res videti šibek in bolan, izgubil delo iz zdravstvenih razlogov. Upravnik Nase Daniel Goldin ga je nadomestil z bivšim astronavtom Bryanom O’Con-norjem.
Italija, ki jo v raziskovalni skupini zastopa inženir Giovanni Rum, v preteklih tednih ni skrivala svoje zaskrbljenosti zaradi negotove prihodnosti vesoljske postaje. To je razumljivo, saj bi morala v načrt vložiti - preko evropske vesoljske agencije Esa in zaradi dvostranskih spo-
razumov z ZDA - približno 2000 milijard lir. Nasa je Italiji zagotovila, da bo italijanska vesoljska agencija skupaj z evropsko agencijo, Japonsko in Kanado soudeležena pri reviziji naCrta “Freedom” in da bo upoštevala njen »izredno pomembni« prispevek.
Profesor Guerriero je izrazil svoje zadovoljstvo, ker bo Italija baje kljub vsemu izdelala dostavno komoro, ki je strateški element bistvene važnosti za celoten podvig. To je vrhunec tesnega sodelovanja z Naso, ki traja že veC kot deset let.
Katere pa bodo posledice ameriškega varčevanja za Japonsko in Evropo? Profesor Guerriero je mnenja, da bi slednji lahko izkoristili priložnost in dosegli večjo enakopravnost z Naso.
NaCrtu so se medtem pridružili pred kakim tednom tudi Rusi. Ti bi lahko po zelo nizki ceni prodali nekaj tehnologije; njihove rakete “Energija” bi bile uporabne za vesoljsko prevažanje opreme, ki je potrebna vesoljski postaji.
Pkipravlia: Silvo Kovač
1	2	3		4	5	6	7	
8			9					10
11				•	12			
13				•	14			
15				16	•	17		
			18		19			
20	21	22						
23			•	24		25	26	27
28			29	•	30			
31				•	32			
33				34				
	35					36		
Vodoravno:
1. nadležna žuželka, 4. vrsta socvetja, 8. katoliška misijonska združba, ki jo je ustanovil Vincencij Pavelski, 11. ime srbskega filmskega režiserja Halilija, 12. spojina amoniaka, 13. vdolbina na strmem pobočju, kjer se utrga zemlja in zdrsne navzdol, 14. majhna deklica, 15. sredogorje na Madžarskem, 17. zahodnoevropski veletok, 18. spisek napak na koncu knjige, 20. originalni naziv pokrajine v zgornjem Porenju z glavnim mestom Strasbourg, 23. del teniške igre, (naša pisava), 24. okrasni kamen, 28. koralni otok, 30. zadnje predivo (iz Crk reto), 31. slovenski nogometaš, elan državne reprezentance (Jani), 32. prebivalec evropske otoške države, 33. nauk o električnih pojavih, 35. človek, ki orje, rataj, 36. drugo ime za brest.
Navpično:
1. kadeča se žveplena kislina, 2. slovenska pesnica (Maksa) (iz Crk Assam), 3. zaničljiv naziv za prebivalca najveCjega kontinenta, 4. avtomobilska oznaka gorenjske metropole, 5. ime ameriškega filmskega igralca Neesona (iz Crk Mali), 6. glavno mesto afriške države ob Rdečem morju, najmlajše države na svetu, 7. kratko bodalce s trikotnim rezilom, 9. ime genovskega admirala Dorie, 10. sumerska boginja, 16. glasbena oznaka za igranje z lokom, 19. francoski impresionistični slikar (Pierre Auguste), 20. bratovski, ljubezenski obed, 21. avion, 22. namen, 25. redka kovina z znakom Y, 26. Črna žolna, 27. sistem barvne televizije, 29. sin zadnjega albanskega kralja Zoguja, 34. začetnici slovenskega pisatelja Čufarja.
•uie( ‘3ejo ‘mpipjoja ‘oaij ‘ajej ‘aijo ‘joje 'sqiuo ‘mati ‘aoesjv ‘ejexia ‘uoy ‘BijejAj ‘bjbui ‘pesn ‘umre ‘uiuig ‘psirezej ‘sepj ‘eso :ouABJopo/y
A3XIS3H
8	H	£
7 B	4'’.	t t»
5	s !mm W
4	s 't /	m
3	
2	fi	a iti:
1	• s»
	a b c d e f g h
^ Naloga 153 Naloga 154
Šahovska naloga št.: 153 Larsen - LjubojeviC / Milano 1975
Napadena Črna trdnjava trenutno nima dobrega polja za umik. LjubojeviC vse svoje možnosti protiigre gradi na lovskem paru, ki ob pomoči Črne dame ogroža belega kralja. Kako je Črnemu, ki je na potezi, uspelo prelisičiti belega in ga v nadaljevanju prisiliti k predaji?
Šahovska naloga št.:154 Lobazov - Gornjak / Kalinin 1964
Črne figure delujejo boj usklajeno in so nevarnejše osamljenemu belemu kralju, medtem ko je Črni kralj v varnem zavetju. Pomembnega aduta ima Črni tudi v kmetu na liniji c. Naloga reševalcev je, da poiščejo kombinacijo, po kateri bo Črni, ki je na potezi, dosegel dobljeno pozicijo!
Rešitev naloge St: 151
Velemojster Talj je s potezo l.fß!! začasno Žrtvoval figuro in zaostril pozicijo. l...Te2: Na l...gf6 2, g7 Tg2 3.Lg5! Tg5: 4.Dg5: De2: S.Dgl! in beli zmaga. 2.fg7 Td2: 3.Ld2: Po Žrtvi dame je beli kralj na varnem, kmet na g7 pa se bo spremenil v damo. Materialna prednost belega je odločilna, zato se je Črni po 3...De2 4.Kcl tudi vdal!
Rešitev naloge St: 152
Povezana bela kmeta je črni razorožil z nenavadno potezo trdnjave l...Tc6H 2.bc6. Beli mora sprejeti žrtev, saj po 2.Ka7 Kc7! 3.bc6 g5! odločijo črni kmetje na kraljevem krilu, 2...g5! 3.a7 f5 4.c7 Na 4.h4 g4! 4...f4 5.h4 g4! 6.h5 h6! Beli nima več potez in prodor črnih kmetov odloči, zato se beli vda. Poučen razplet!
VREME - ZANIMIVOSTI - NOVICE
Četrtek, 13. maja 1993
EVPOPA / NA 7AHODIIOBI A^NO
ALPE JADRAN / POPOLDNE NEVIHTE
Vremenska slika:
Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo. Popoldne bodo posamezne plohe ali nevihte. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, najvisje dnevne od 19 do 25°C.
C A
središče srediiče ciklona anticiklona
OBLAČNOSTI DEŽ/SNEG mm na dan
4 *
pod 10% pod 5
10-30%	5-10
iirn|nni-Tn)iiiriiiiMpr»f)HMii)iiiir^
444 ***
30-50%	10-30
4444****
50-80%
nad 80%
VETER
30-60
444	***
444	***
nad 60
NEVIHTE
t
5-10 m/s
r
nad 10 m/s
TEMPERATURE ALPE JADRAN
včeraj ob 7. in ob 13. uri
LJUBLJANA.....	12/22
TRST....... 17/20
CELOVEC.......	10/20
BRNIK...... 12/20
MARIBOR.......	13/23
CEUE........ 9/23
NOVO MESTO....	10/23
NOVA GORICA..	14/20
MUR. SOBOTA...	11/24
PORTOROŽ......	14/20
POSTOJNA......	12/18
ILIRSKA BISTRICA.	-/21
KOČEVJE......	8/2 T
CRNOMEU.......-	11/23
SLOV. GRADEC..	8/22
BOVEC...... 12/19
RATEČE.......	8/15
VOGEL...:.....-	9/9
KREDARICA....	0/1
VIDEM...... 18/22
GRADEC........	12/22
MONOŠTER.....	13/-
ZAGREB........	14/23
REKA....... 19/20
TEMPERATURE PO EVROPI
včeraj ob 8. in ob 14. uri
HELSINKI.......... 4/20
STOCKHOLM.....	6/21
K0BENHAVN.....	9/20
MOSKVA........	10/24
BERLIN........... 14/26
VARŠAVA.......	13/26
LONDON........	11/25
AMSTERDAM.....	14/25
BRUSELJ.......... 13/27
PARIZ............ 11/25
DUNAJ............. 8/24
MÜNCHEN.......	11/24
ZÜRICH........... 12/24
ŽENEVA........... 11/23
RIM.............. 12/22
MILAN............ 14/18
BEOGRAD.......	8/24
BARCELONA.....	14/19
BUKAREŠTA.....	7/23
ISTAMBUL......	10/16
MADRID............ 7/19
LIZBONA.......... 14/19
ATENE............ 11/20
TUNIS............ 17/27
MALTA............ 17/25
KAIRO............. -/26
DOLŽINA DNEVA
Sonce bo danes vzšlo ob 05.33 in zašlo ob 20.25. Dan bo dolg 14 ur in 52 minut. Luna bo vzšla ob 01.37 in zašla ob 12.26.
SETVENI KOLEDAR
Luna je v znamenju Vodnarja, element zrak. Menjava lune -zadnji krajec ob 14.20. Dan je primeren za sevetev, presajanje in nego vrtnega, okrasnega in balkonskega cvetja.
TEMPERATURE JEZER, REK IN MORJA
lezera: Blejsko NP, Bohinjsko NP.
Tadransko morje: Portorož NP, Trst NP, GradeZ NP, Crik-venica NP, Pulj NP, Lošinj NP, Split 18,0°C, Hvar 15,5°C, Vis 18,3°C, Hvar 18,0°C.
Reke: Mura (G. Radgona) 11,6°C, Sava (RadeCe) 14,6°C, Savinja (Laško) 12°C, Ljubljanica (Moste) 12,1°C, Bistrica (Sodražica) 10,5°C, Paka (Šoštanj) NP, Sora (Suha) 10,9°C, GradašCica (Dvor) 9,4°C, Iška (Iška) 9,80C.
PLIMOVANJE
Danes: ob 5.31 najnižje -57 cm, ob 11.56 najvišje 27 cm, ob 17.09 najnižje -17 cm, ob 23.09 najvišje 47 cm lutri: ob 6.05 najnižje -54, ob 12.38 najvišje 24 cm, ob 17.45 najnižje -11 cm, ob 23.40 najvišje 41 cm
Slovenija:
Delno jasno bo, popoldne posamezne plohe ali nevihte. Najvisje dnevne temperature bodo od 19 do 25° C.
Sosednje pokrajine: Delno jasno bo s spremenljivo oblačnostjo, predvsem v Italiji in Alpah bodo krajevne plohe ali nevihte.
V	Sloveniji	Obeti
V	petek bo spremenljivo V soboto bo delno jasno, do pretežno oblačno s pa- popoldne bodo krajevne davinami, deloma plohai plohe ali nevihte.
ali nevihtami.
RAZMERE NA CESTAH V SLOVENIJI Ceste so večinoma suhe in normalno prevozne. Promet v no-tranjosti in na mejnih prehodih se odvija brez zastojev.
UČINKI MORSKE KLIME NA LJUDI
Zdravilni učinki morske klime
Tanja Cegnar
Vlažnost zraka ob obali je bistveno odvisna od smeri, iz katere piha veter. Veter z morja prinaša vlažen zrak. Nasprotno pa je za burjo značilen poleg hladnega tudi razmeroma suh zrak. Velike in hitre spremembe vlažnosti zraka ob obali so posledica sprememb smeri, iz katere piha veter.
Megla ob naši obali lahko pozimi vztraja tudi po več dni skupaj. Razprostira se nad Padsko nižino in severnim Jadranom in se razkroji Sele ob prihodu hladne fronte. Ob obali je v povprečju 33 dni letno z meglo, večinoma pozimi.
Kadar piha veter z morja, vsebuje zrak na obali tudi morski aerosol. Koncentracija morskih aerosolov z oddaljenostjo od morja zelo hitro upada. Morski aerosol je v zraku predvsem takrat, ko piha veter z morja na kopno, sestavljajo ga morska voda, ioni in soli. Aerosol ustvarja veter in lomljenje valov, Se posebej na skalnati obali. Aerosol s premerom pod 0.1 mikron, ki vsebuje soli natrija, magnezija, joda in broma, se pod vplivom ultravijoličnih žarkov ionizira.
Zime ob morju so praviloma brez snega in tudi kadar sneg zapade, zelo hitro skopni.
Morsko klimo priporočamo zdravim ljudem za oddih in rekreacijo od vsakdanjih naporov. Poleg tega ima morska klima še nekaj tradicionalnih zdravilnih učihnkov. 2e v preteklosti so cenili zdravilne vplive morske kline na otroške bolezni. Omenimo le kronične, alergijske in vnetne bolezni dihal, alergijske kožne in nalezljive bolezni. Včasih, ko sta se rahitis in poliomelitis še pojavljala, so otroke s tema boleznima pošiljali v
obmorska klimatska zdravilišča.
Ugodni so učinki morske klime pri Starejših osebah s kroničimi boleznimi dihal. Predvsem hielioterapija posebej ugodno učinkuje na mnoge kožne bolezni kot je na primer psori-aza. Dobre rezultate so dosegali tudi pri nekaterih motnjah delovanja endokrinih žlez in pri okrevanju po tuberkulozi, če organizem le ni bil prehudo oslabel.
V klimatski terapiji v zdravilni morski klimi izrabljamo zrak na prostem, morski aerosol, helioterapijo, kopeli v morski vodi. Izogibamo se močnim vetrovom, vročini in pretirano suhemu zraku.
Klasične kontraindikacije morske klime so akutna tuberkuloza, huda oslabelost, huda anemija, nefropatija z znaki odpovedovanja ledvic, zelo povišan krvni tlak in nekompenzira-na kardiopatija.
Da bi kär najbolje izkoristili zdravilne učinke morske klime, bi moralo bivanje v tej klimi trajati vsaj tri ali Štiri tedne. Zal trajanje klimatske kure pogosto skrajšajo le na 14 dni. Za izrabo zdravilnih učinkov morske klime sta priporočljivi dve obdobji: spomladansko, ki traja od februarja do sredine junija in jesensko, ki traja od septembra do sredine novembra.
Poletje zaradi vročine in soparnosti za izrabo učinkov morske klime v zdravilne namene ni priporočljivo. Predvsem ga odsvetujemo Starejšim bolnikom. Vročina pogojuje obnavljanje in razvoj infekcij. Pogostost zapletov med terapijo je največja prav poleti.
Poletje ob obali priporočamo turistom, ki želijo uživati morsko klimo in njene učinke, vendar pretirano sončenje odsvetujemo.
Horoskop
piše
Aleksandra Zorc Berce
OVEN 21-3/2D4: V središču dogajanja boste in zaradi oči, ki so uprte v vas, se boste zadovoljno odločali. Spet so vam zaupali vodilno vlogo in potrudili se boste, da opravičite zaupanje.
BIK 21-4/20-5 : Pred vami je težka odločitev, ki ne bo vplivala samo na vaše dogodke, ampak tudi na bližnjo okolico. Upoštevajte vse okoliščine, ki bi nanjo negativno vplivale.
DVOJČKA 21-5/21-6: V službi ste pred kratkim dobili zeleno luč za spremembe vi pa že razmišljate o novih. Nadrejeni se tokrat verjetno ne bodo strinjali z vami. Počakajte!
RAK 22-6/22-7 : Vse, kar želite in bi tudi morali opraviti danes, ne boste zmogli sami, zato del odgovornosti le poguirmo prenesite na druge sodelujoče, ki se delu izogibajo.
LEV 23-7/23-8 : 2e nekaj časa odlašate z opravilom, ki bi že zdavnaj moralo biti narejeno. Ce zadeve ne boste uredili takoj, najboljše, da opustite misel nanjo.
DEVICA 24-6/229: Vaše ideje so včasih le nekoliko preveč drzne, Se posebno, če pričakujete, da boste pri drugih imeli stoodstotno podporo. Ne bodite presenečeni, če vas bodo zavmih.
TEHTNICA 23-9/22-10 : Poskusite pozabiti spor s partnerjem na temo dom-služba in se vsaj
v	službi toliko zberite, da boste sploh lahko sodelovali s sodelavci.
ŠKORPIJON 23-10/22-11 : Včasih vam je žal
za hitro izrečenimi in nepremišljenimi besedami na račun sodelavcev. Pravilno, kajti na vse gledate le s svojega zornega kota, ki ni vedno pravi.
STRELEC 23-11/21-12 : Končno ste razrešili problem, ki je dolgo časa videl nad vami kot temen oblak. Sedaj se lahko posvetite vsemu tistemu, za kar vam je zmanjkovalo časa,
KOZOROG 22-12/20-1 : Vse, kar se vam bo
danes posrečilo, vzemite za popoln čudež, kajti tako mešanih čustev niste imeli že dolgo. Tudi okolica vas ne pozna tako nezbranega.
VODNAR 21-1/19-2 : Danes vam bo končno uspelo dokazati, kaj je tisto, kar vas pri delu moti in zaradi česar ne morete biti tako uspešni kot si
vi	in vaši nadrejeni žebjo.
RIBI 20-2/203 : Lotili se boste številnih stvari, ki jih vztrajno prelagate, ter končno počistili svojo mizo. Poskušajte sproti narediti tudi zoprna opravila, sicer se boste kmalu znašli v enaki situaciji.
TRST / ODPRLI EXPOMODEL, RAZSTAVO MODELARSTVA IN ZBIRATELJSTVA
Rdeča kraljica iz leta 1929
No ogled no stotine minioturnih modelov ovtomobilov, lodij, letol, tonkov, jodrnic, vlokov
TRST - Ognjeno rdeča Isotta Fraschini tipa 8A iz leta 1929 je nekronana kraljica letošnje četrte razstave modelarstva in zbirateljstva Expomodel, ki so jo včeraj popoldne odprli v prostorih tržaškega velesejma. Ob več kot šest metrov dolgem svetlečem se gasilskem vozilu, ki ima spredaj vgrajeno brizgalno napravo, v prtljažniku pa lepo zavito nekaj desetin metrov dolgo gasilsko cev, se je že prvi dan kar trlo ljudi. Avtomobil, ki ga poganja osemvaljni motor s 7.370 kubičnimi centimetri in je dosegal hitrost do 140 km na uro, je prava redkost, saj so ga izdelali le v vsega 950 primerkih. Leta 1926 je stal 125.000 takratnih italijanskih lir, sedaj je vsaj po mnenju gasilca, ki mu je poverjeno upravljanje, »brez cene«.
Rdeča Isotta Fraschini vabi gledalce v drugem privzdignjenem delu razstave, tistemu namenjenemu zbirateljstvu. Poleg nje je tu na ogled cela vrsta starih gasilskih vozil, od angleškega gasilskega kolesa z vgrajeno gasilsko cevjo iz leta 1905 do av-tolestve sodobnejše, a Se vedno dokaj stare proizvodnje. Na desni strani hreščijo stari gramofoni, tisti s trobentastimi odmevniki in kot žebelj debelimi iglami. Nekaj jih je kar izjemnih. Eden od teh, največji, je »silni« nemški Mammouth Ho-mocard iz leta 1907, ki je kratil čas obiskoval-
Marjan Kemperle
cem javnih lokalov. Dovolj je bilo, da si vtaknil vanj žeton, in že je ta predhodnik juke-boxa zaigral svojo pesem v 78 obratih.
Sredi razstave se razteza 28 metrov dolga Štiripasovna proga za avto-modelizem. Privlačna je predvsem za najmlajse, saj jim je dovoljeno, da s prstkom pritisnjenim na gumb in očesom, prikovanem na ferrariju, be-nettonu ali mclarnu, preizkusijo svoje psev-do-dirkaliSčne veščine.
Spodnji, vhodni del je namenjen modelarstvu in mehaničnim modelom. Tu je na ogled nekaj sto modelov, miniaturnih kopij letal, la-
dij, avtomobilov, tankov, helikopterjev, podmornic, jadrnic, jaht, vesoljskih ladij. Nekateri so res do detajla natančni. Proga openskega tramvaja (delo Alessandra Lanzilottija in Davida Rasenija) je pravcata umetnina. Podobno velja za miniaturno kopijo Goriškega gradu v razmerju 1:80. Mario Damilano jo je izdelal z 52.300 lesenimi kockami, 4.280 strešniki, 176 tramovi. Za izdelavo je »žrtvoval« 1216 ur svojega prostega časa. Zanimanje, ki ga je Goriški grad vzbudil med obiskovalci, kaže, da se je »žrtev« izplačala...
Isotta Fraschini iz leta 1929, rdeča »gasilska« kraljica četrte razstave Expomodel v Trstu (foto Ferrari/KROMA)
Miniaturni Goriški grad -1216 ur natančnega ljubiteljskega dela Maria Damilana (foto Ferrari/KROMA)
Proga openskega tramvaja, kot v resnici (foto Ferrari)