GL Leto IX. štev. 31 (460) DELO Ì1 TRST - SOBOTA, 7. SEPTEMBRA 1957 E K, P. L Posamezna štev. 25 Lir Sl: f . Silili :.SIS und. 5R U, Ml fan, H Zala Zala 'rene. mica Klerikalna občinska uprava v Trstu je ponovno padla rojna ier A< na prir' n Bri1 .887. sateli ; leta na usn’ ča, V1 O JE ■tijs* m» 13.3« Izjava komunistične skupine Ob javi jamo glasovalno lzjat'o, J;i jo jr v imenu komunistične skupine po dol na seji občinskega sve-t(i, ki je bila v torek, 3. septembra 1957 svetovalec l'ino Burlo. Eèinski svet se je sestal ('n mesec potem, ko je SloV*barvni občinski odbor ostal pj-ejManjšini. Obstaja vlis, da >jertf* ^ed tem časom mnogo de-'omij 'ilo za to, da bi se seja ob-3 '^ga sveta zavlekla čimda *n da bi se potom raznih e*k in manevrov naredilo O ^ar je mogoče za podaljša-•una' ? življenja poraženemu ob-ne. ' skenm odboru, ki je — kot ie ^ ŽQano - nastal s podporo 1 b p '^0v in monarhistov, kar ian iJhSUvlja za Trst’ ki j* bil ipr^’: °van z zlato kolajno za 2$ ^ižanske zasluge, zlasti pa 2, / takoimenovano večinsko 1^'iko neizbrisno sramoto. ižev» 3Ški 'Uiašnja seja je bila sklica--*• 1 namenom, da občinski svet ^ j odstop župana in ob-^30 jkega odbora, ki sta — i Zdi1 !'■ i drugi - nepriljubljena Ujel* °bčanih, saj sta se ožigosa-lille' s politiko obljub, ki jih ni-r l držala in s politiko akcij-Oeprožnosti, ki se ne kaže i :i/ .9# zadnji občinski upravi V- tudi v njenih predhod. ko so obstajali v Trstu roKe ,'aski odbori sestavljeni iz PoV* Otavnikov štiristrankarske, . histrankarske vladne koa-Eji Vsi dosedanji občinski cel'1 ,6 ti so predstavljali resno o. rj5 ■ _ Pri reševanju perečih vpra. Miti 'i za naše mesto, kot so pro-ijO "ti deželne avtonomije, ob-kul Janja trgovinske mornarice 8 • "todnarodnega prometa, ki je 'd i(‘ j ^'°nalen v našem mestu. r3jjji, ^ dosedanje občinske upra-. . , v°dile aktivno in borbeno cgfi , 'bko na tem področju, bi to 0 VFlike koristi za naše lo4,s'o. Tako politiko bi bile zel1® ° vejile tudi zato, ker so nP1j'ic razne rimske vlade sestav-titA 7*e vedno iz predstavnikov _ j i " političnih skupin kot pa j ltlska uprava v Trstu. Zla-; i('j j Petrebna je bila politika, ki - j .j""dila takojšnje izboljšanje i*’ ; Zaja delavskega razreda, ki ! ! Ujezila izseljevanje, omili->,1jl j, fezposclnost, odpravila di-1 jjj ^ifiinaeije pri zaposlitvi 1 . Pf'-vila naraščanje cen živ- pgf lf hkini potrebščinam. Toda j i tega, bodisi takoimenova ."fediuske občinske uprave, k “f tudi zadnja enobarvna :dhor se je v svoji kratkotrajni poslovni dobi odlikoval s proti-Ijudskimi ukrepi. Ta odbor je uveljavil na našem področju zakon 703, je povišal tarife AČLGAT in prišlo je do najbolj kričečih diskriminacij, kar je bilo v polnem navzkrižju z danimi obljubami in obveznostmi, ki so jih sprejeli predstavniki raznih strank in skupin, ki so zastopane v občinskem svetu. Tudi v tej dobi se niso mogli reševati problemi, ki so zelo važni za naše mesto, kot sta n. pr. ustanovitev proste cone in uveljavitev deželne avtonomije. Vse to zaradi ovir, ki so jih predstavljale tristrankarske ali enobarvna občinska uprava, zlasti pa zaradi ovir, ki jih je postavljala Krščanska demo. kracija. Zaradi vsega lega so ohčani razočarani, zlasti pa so razočarani delovni ljudje, ki nikakor ne morejo razumeti, kako je bilo mogoče toliko let delovati proti koristim našega mesta in interesu monopolov Confin-dustrie. Toda kljub vsemu, kljub temu, da so vedno nasprotovali takim občinskim odborom, kot bili dosedanji in so vedno želeli ustanovitev širokega demokratičnega odbora so komu- ® 7 ik pred padcem je župan zavrnil zahtevo po izboljšanju mezd nameščencem Acegat S Monarhisti in fašisti so skušali rešiti Bartolija @ Trst mora dobiti tako občinsko upravo, ki ho delovala za koristi širokih ljudskih množic ■pv cmokristjanka občinska uprava v Trstu je ponovno padla. Na seji občinskega sveta, ki je bil v torek, je bila z večino glasov sprejeta ostavka žu pana in ožjega odbora. Na tej seji je bilo navzočih 59 svetovalcev, glasovanja so se vzdržali: župan, 16 odbornikov in 9 fašističnih svetovalcev ; 4 de-mokristjanski svetovalci, 1 lihe- -- ral ec in 1 monarhist so glaso- žaj v že omenjenem občinskem vali proti ostavki župana in odbora 28 svetovalcev in sicer sve. tovalei KPJ, PSI, NSZ, UP, PSBI, SDZ, PRI in svetovalka Gruber Bcncova, je glasovalo za sprejem ostavke. Kot je znano je prišlo do krize v občinskem svetu zaradi občinskega proračuna, ki ga je večina svetovalcev zavrnila. Tako je torej padla občinska uprava, ki so jo sestavljali sami demokristjani, kateri so bili deležni nesebične podpore misinskih fašistov. 5e preden se je začela razprava o ostavki župana in odbora je naš' svetovalec tovariš Muslin predlagal, naj bi občinski svet takoj sprejel sklep o izboljšanju mezd uslužbencev ACEGAT. Svoj predlog je podprl s trditvijo, da je tak sklep pravno možen, ker ostavka še ni bila sprejeta. Tov. Muslin je predlog utemeljil z dejstvom, l llVa, niso delale, pač pa so ifp I [ Sfilale najrcakcionarnejše ret>e. I r°blemi, ki so temeljnega ,riena za naše mesto se niso ab na demokratičen na-!, ®em spada davčna politika, 1 h] u skrbstvo, vprašanje V*sko.stanovanjskih hiš itd. Z strani so stranke, ki so na čelu tržaške občine , ( 110 pazile na to, da ne 1' I,. nobene kontrole nad | |fr‘llskimi podjetji in drugimi A’vnimi ustanovami. Isto se », 0» „u * < itU ..C , “gajalo tudi v takoimeno-g[i> ; 1 posebnih upravah, kjer č Iii|fr<:' dogajala nezakonita de-V ’ ki so v polnem naspro-# j(v.f obstoječo občinsko ure-9(? rl{ T'- Vse to se je dogajalo več ; I tj 1 eset let. Ves ta čas občin-V j8'6* n' bil ločno obveščen jj' \ ' 'ovanju. Občinske uprave h, Se omejevale le na to, da d* ^tedlagale nekatere prora-hi obračune občinskemu Ji C v odobritev. Toda dejan-il t'i|j stanja ni bilo mogoče ni-f, ljs Ugotoviti. Do razkritij teh > tCv je prišlo šele tedaj, ko \f 1,^ r,idsiavnik večine, ki je bil 1 na tekočem o vseh teh li razkrinkal stvari in i l jij '1 nepravilnosti v poslova. T'rave ter s tem postavil J' odbor in razne odbor- i1’ ‘|. ,, Pred težko odgovornost, sO. bile v tem pogledu že •tv. ri|zna, lahko rečemo, o- id. It bili naklonjeni ustanovitvi tla je zelo pereč sedanji polo-tfkega odbora, kot so ga predlagali republikanci. To so konkretno dokazali tudi pri prejšnjih volitvah tržaškega župana, na kalerih so oddali svoje glasove za prof. Dulci j a, ki je bil ludi izvoljen, a se je odrekel te. n,u mestu. Krščanska demokracija izjavlja, da nima namena spremeni li svoje politike. Njenim nekdanjim zaveznikom, ki so bili že pred časom nesramno zavrnjeni, kakor tudi fašističnim zaveznikom ne preostaja nič drugega nego, da sprejmejo na znanje istavko občinskega odbora in župana. V nasprotnem primeru KD raje vidi razpust občinskega sveta, imenovanje prefektu rnega komisarja in razpis novih volitev. Toda obstaja še neko drugo dejstvo, ki ga hočemo obsoditi. To je manever monarhističnega svetovalca, ki poskuša doseči, da hi ločeno glasovali, o odstopu župana in o odstopu odbornikov. S tem, tako se ztli, bi hoteli doseči, da bi odstopi’ odbor, župan pa bi še nadalje ostal ing. Bartoli. Tako bi se seja lahko nadaljevala in župan bi lahko predstavil nov e-nobarvni občinski odbor, kakršen je bil dosedanji in ki bi bil podprt od fašistov. Čc bi se to uresničilo, potem bi bila to prava neumna šala na račun Tržačanov. Vsem je znano naše nasproto. vanje prihodu prefeturnega ko. misarja. Prihod lega komisarja bi pomenil prihod novega Pala m a re tudi na občino. To bi pomenilo pravo nesrečo za naše mesto. Toda če je to neizbežno, m to raje sp rj me m o kot kleri-kalno-fašistični odbor, bomo zahtevali takojšen razpis novih volitev, na katerih bodo občani lahko svobodno izrekli svojo sodbo o strankah in o njihovih ljudeh. Mi se ne bojimo izida novih volitev, kajti naše roke so čiste podjetju. Z rešitvijo tega problema pa bi bile odstranjene posledice nadaljnje borbe, ki otegne v gotovem trenutku privesti do ponovne stavke nameščencev in do drugih akcij. Ta predlog je župan zavrnil, kar še enkrat potrjuje, koliko veljajo obljube, ki jih dajejo klc. likalei ob raznih prilikah. V razpravo o odstopu župana in občinskega odbora so posegli predstavniki vseh v občinskem svetu zastopanih političnih skupin. Stališče naše partije do občinske uprave j c obrazložil svetovalec Pino Burlo (Vsebino njegovega govora priobčamo na drugem mestu). Svetovalec UP dr. Pincherle je dejal, tla z zadovoljstvom sprejema na znanje odstop Bartoli ja in njegove skupine, ki jo podpirajo fašisti. Predlagal je, naj bi se izvolil odbor široke demokratične koncentracije, ki bi užival podporo takoimenova-ne «male levice ». Svetovalce MEN, od v. Caravelii je poudaril, da j c prišlo do krize v občinskem svetu, ker dosedanja občinska uprava ni bila izraz teženj tržaškega ljudstva v pogledu gospodarstva našega me- ' sta in «finir,>h vprašanj tukajšnjega prebivalstva. Svetovalka Gruber Bcncova je ostro napadla Krščansko demokracijo, ker je od zadnjih volitev dalje izdajala vsako stranko, ki sc je z njo povezala v upravi občine. Dosedanji odbor je zrastel le s podporo fašistov. Svetovalec PSDI prof. Lonza je ostro kritiziral K L) in zlasti Bartolija. Očital jim je razne nepravilnosti, zaradi katerih je prišlo do ostrega prerekanja v sejni dvorani. Med drugim je govoril o tajnih sporazumih med KD in MSI, Prav tako ostra je bila polemika med klerikalci in svetovalcem PSI Teinerjcm. Slednji je očital demokri-tjanom, da so izdali socialni program De Gasperija in da istočasno romajo na njegov gioii. Predstavnik NSZ dr. Dekleva je izjavil, da je stališče njegove skupine do občinske u-prave že znano in Ja je ta skupina vedno nasprotovala enobarvnem občinskem odboru. NSZ želi, da bi prišlo do ustanovitve demokratičnega odbora. . Svetovalci desnice so na razne načine skušali zavijali z namenom, da hi ohranili pri življenju dosedanji Sbčinski odbor z županom Bartolijem na čelu. Toda njih manevri niso uspeli tudi zaradi prevelikih nasprotstev bodisi v njih vrstah, kakor tudi v vrstah Krščanske demokracije, kjer so ljudje, ki ostro nasprotujejo sodelovanju s fašisti. ODBOR ZA PROSLAVO BAZOVIŠKIH JUNAKOV vabi vse demokrate in antifašiste na svečano proslavo, ki bo v nedeljo, 8. septembra ob 15. uri na strelišču pri Bazovici Govorila bosta Arturo Calabria in Leo Kralj Na sporedu so tudi recitacije in nastop okoliških pevskih zborov MESEC TISKA [lllll[ll[|llllll[ll!!li!lll|j|||il!illl|[||[||||||llilll[Illllillj|[jlii||||j||j||!||!!lli|||||i||[||[|||||]||!||||]||lilj||!l|||||I||!||||[]|[j|I!|||||[||||i;|[j|lj||j|| S podporo komunističnemu tisku, podpiramo stvar resnice, miru in stvar delavskega razreda TT ampanja za naš tisk se na-J al ju je. Številne sekcije in celice so pod vzele razne pobude za to. da bi naš tisk čim bolje popularizirale, da bi izboljšale razprodajo in nabrale čim več prispevkov za tiskovni sklad. Dosedanje pobude in uspehi nekaterih sekcij in celic naj bodo v vzpodbudo drugim, ki niso tl o sl e j še nič naredile v ta namen. Z dobro voljo je mogoče doseči marsikaj. Če se bomo pravilno zavedali pomena, ki ga ima naš tisk. potem, nam ne bo nobena naloga pretežka. Izpolnili jo bomo v zavesti, da koristimo stvari miru, resnice; stvari delavskega razreda. Že neštetokrat smo trdili, da komunističnega liska nc podpirajo razne monopolistične blagajne. Sredstva za izdajanje našega tiska prihajajo iz žepov delovnih ljudi. Zato je naloga komunistov, da se približajo lem ljudem, tem našim banki- Osrednji praznik tiska v 7rstu 7 J T » „ Zadeva 1 revisan še vedno odprto vprašanje ^ Orodje za antikomunistično gonjo ^ Propadli manevri ^ Naj se obsodi povzročitelje zlorab ^ Potrebna, je reforma kazenskega zakonika V nedeljo je bil na sedežu na=e federacije v ul. Madonnina osrednji praznik komunističnega tiska. Prostorno dvorišče je bilo napolnjeno do zadnjega kotička. O pomenu tiska so govorili tovariši Pietro Ingrao iz Rima, Vittorio Vid ali in Marija Bernetič. Poročilo o prazniku objavljamo na drugi strani lista T> roces «Trcvisan» je končan. Dva največja «krivca» — tov. Bruno B ra ini in Lucijan Rapo tee — sta bila oproščena po 31 mesecih trpljenja v zaporu. Izpuščena sta bila iz zapora. Ob izhodu so ju jetniški čuvaji pozdravili, želeč jima lahko-noč. Torej, kot da bi bila na počitnicah v kakem počitniškem okrevališču na rivieri. Za njiju, kot za Sergija Fontanota, Marcela Beliča in Karla Deri-na je porotno sodišče določilo popolno oproščen je zaradi pomanjkanja dokazov v zvezi s trojnim umorom v Šentjernej-ski dolini. Isto sodišče pa jc določilo 10 let ječe zadnjim trem obtožencem (Fontano! in Deri n sta bila pomiloščena za šest let in Belič za tri leta) zaradi poskusa umora Trevisana Kako je «zadeva Trevisani) postala predmet časopisne kronike in še kaj več, je vsem znano. Zadnje dni januarja 1955 so policisti oboroženi z brzostrelkami pridrveli v Milj-sčino. Zdelo se je, eia gre za akcije, o katerih smo toliko citali za časa bandita Giuliana n i Siciliji. Te aj je bilo aretiranih sedemnajst oseb. Aretirance so prepeljali na sedež kvesture v Trst, kjer so bili de- KPF zahteva nove volitve V Franciji čedalje obstajajo težke gospodarske prilike To ni sicer nič čudnega saj zah. te va j o vojni pohodi njene, voj-in naša vest je povsem mirna! gke v Severni Afriki velike tz razlogov, ki smo jih navedli, komunistična skupina v občinskem svetti sprejema odstop župana in občinskega odbora. e e • oirija V", opravičila. 'Mi; ^ prejšnji takoimenovani ‘»'Ao levičarski občinski Iz Moskve poročajo, da vest o obisku Hruščcva in Rulgani-na v Siriji ni bila resnična. Res pa je, da bo v to državo v kratkem odšla sovjetska gospodarska delegacija, kateri bo vsote denarja. Ravno te dni se vrši v pariškem parlamentu precej razgreta borba za ozdravitev nevzdržnega stanja. Social-no-republikanski parlamentarci su zahtevali od vlade, naj spremeni predvsem program politike. ki jo vodi na kmetijskem področju. Kot je znano je vlada devalutirala frank za 20% V zvezi s tem je znižala tudi cene raznim kmetijskim pridelkom, vendar pa s tem ni uravnovesila položaja, temveč ga je še bolj zaostrila. Komunistična skupina poslancev pa je načeloval podpredsednik od- j zahtevala od predsednika par-bora za gospodarske stike s tu- j lamenta, naj razpiše nove par jino Nikitina. lamentarne volitve. Vodilni komite tržaške federacije KPI o borbah delavcev O L., avgusta je bila seja Vodilnega komiteja Avtonomne tržaške federacije KPI. Predsedoval je tovariš Vidali. Tovariš Bonomo Tominez je poročal o razvoju borb delavcev, s posebnim ozirom na kovinarje in na agitacijo, ki dozoreva v ACEGAT. Vodilni komite je po diskusiji številnih tovarišev zagotovil posebno podporo delavcem, obvezujoč tovariše naj bodo ak. livnejši v akcijah in v solidarnosti s strokami, ki se borijo za izboljšanje življenjskih pogojev. Nadalje je Vodilni komite sklenil, da bo predlagal Federalnemu komiteju, naj po-j stavi na dnevni red seje, ki bo 21. septembra razpravo o de- I partije v pogledu važnih vpra-lovanju komunistov v tovarnah | šanj. Vodilni komite je v celoti v zvezi z zborovanjem, ki bo oktobra. Vodilni komite je nato raz-previjal o poročilu, ki ga je podal tovariš Kolenc o poteku kampanje za «Mesec tiska». Po. novil je poziv tovarišem, naj okrepijo širjenje našega tiska zlasti širjenje listov «Unità», «Delo« in «Lavoratore», kakor tudi kampanjo za nabiranje prispevkov za tisk. Podčrtana je bila važnost zborovanj in shodov po rajonih in vaseh, katere naj sekcije, zlasti v času «Meseca tiska» še povečajo, zato, da seznanijo prebivalstvo s stališčem naše odobril načrt, ki ga je predložil tovariš Pescatori glede pri-prav organizacijske konference Zveze komunistične mladine, ki je sklicana za 6. oktober. O razvoju občinske krize je poročal tovariš Pogassi. Vodilni komite je odobril politiko, ki jo vodi naša skupina občinskih svetovalcev in naša parti, ja na splošno in je nakazal smernice za prihodnjo sejo občinskega sveta. (Opomba uredništva : Gori omenjena seja občinskega sveta v Trstu se je medtem, že vršila. O njej poročamo na drugem mestu). ležni «ravnanja», ki ga je neki funkcionar označil kot «ravnanje recipročne prisrčnosti». 2 februarja istega leta je tiskovni urad kvesture objavil vest, da so bili morilci Trevisana in dveh žensk aretirani. Tedaj je poveljeval leteči policiji dr. Groppone. Neki policijski funkcionar je ob isti priliki preciziral, da je preiskavo vodil osebno kvestor Marrano. Isti funkcionar je tudi zagotovil, da je postalo jasno vse kar se je dogodilo v Šentjernejski dolini in zagotovil, da se je izkazala pravica. Isti funkcionar je tudi zagotovil, da so zločine izpovedali obtoženci sami. Po tej klamorozni novici je sledila še druga. V neki ko-ronejski celici je obtoženec Brailli poskušal napraviti samomor iz strahu, da bi ponovno padel v roke policije. Rešili so ga pravočasno. Iz strogo zastraženega Coronea se je izvedelo, da so obtoženci izpovedali, da so zagrešili zločin potem, ko so bili strahovito mučeni od policije. To so obtoženci naredili kljub temu. da so nedolžni. Poteklo je 31 mesecev7 pred-no se je pričela sodna razprava pred porotnim sodiščem. Na razpravi je pet največjih obtožencev7 izpovedalo svojo nedolžnost. Pred sodnim zborom in pred javnostjo so povedali, da je policija izsilila priznanje, kljub temu, da so nedolžni Odveč bi bilo na tem mestu rekonstruirati potek sodne razprave. Dovolj je, ako rečemo, dtt so obtožbe popolnoma propadle. Z vsemi možnimi in ne-možnimi sredstvi se je skušalo dati procesu politični pečat. To se je delalo tudi zato, da bi se v zadevo zapletlo našo partijo in njene voditelje v Miljah. Toda vsa prizadevanja so kla. vino propadla. Rekli smo, da se je proces pred porotnim sodiščem zaključil. Toda 7. njim se nikakor ni zaključila «zadeva Trevisan» Sodišče samo je ovrglo izpovedi, ki so jih obtoženci dali na policiji. To potrjuje, da so bila priznanja izsiljena. Nekdo, torej, je odgovoren za vse to. «Proces Trevisan — je dejal poslanec Pietro Ingrao v nedeljo, ko je govoril v Trstu — je dokazal kako sc izraža antikomunizem in kakšnih sredstev se ta poslužuje». Evo, torej, zakaj je «zadeva Trevisan» še vedno odprta. Spričo takih epizod, ki žalijo svobodo državljanov, ki so protiustavne, je treba reagirati, je treba poizvedovati, odkriti povzročitelje zlorab in jih obsoditi. Nikakor ni mogoče, da hi stvar ostala odprta. In prav tu se urinja problem potrebe po reformi, kazenskega zakonika. Poedinee ko je aretiran zaradi katerega koli dejanja, ima p ra. vico, do pravnikove ali sodnikove zaščite. Nedavna razsodba porotnega sodišča, ki čeravno bi morala priznati popolno oprostitev, je izpodbila še eno «briliantno o-peracijo» bivšega kvestorja Marzana, ki je smatral naše mesto kot džunglo, kjer naj bi via. dal kriminal in kot kraj, kjer je treba napraviti red in vrniti zakonitost. V ozračju take «sanacije» je marsikateri državljan prišel v zapore. Obdolžen je bil raznih dejanj, ki jih' ni zakrivil. Kdo se ne spominja «ubijalca» Sosiča, ki naj bi po mnenju Marzana leta 1915 ubil dva finančna stražnika a ga je sodišče priznalo za nedolžnega in je bil izpuščen na svobodo po 16 mesecih ječe. To je le en primer kot listi, katerega žrtev so postali tov. Braini in njegovi tovariši v nesreči, ka- ljeni, da jim prikažejo naš položaj in jih seznanijo s potrebami našega liska. Če se bodo tovariši potrudili, so lahko pre. pričani, da njih trud ne bo zaman. Osrednja uprava naše federacije je doslej prejela sledeče prispevke (drugi seznam) : Corazza Emilia 1.000 lir, družina Del Rosso Rossi 2.000, tov. Libero Segnani 3.000, P. 3.800. Slovenci/ “Deio“ je vaš list. Zato je potrebno, da ga širite in finančno podpirate. tov. F ontano t 1.000, tov. Belan. ger 500, tovariši raznašalci iz Carpi (Modena) 8.111 lir. Ta teden pa je osrednja u-prava prejela naslednje prispevke ; Sekcija Skedenj 15.000 lir; sekcija Kolonkovec 5.000 lir ; (5.000 so prispevali člani sekcijskega komiteja) ; tovariši montažnega oddelka Tovarne strojev 5.000 ; Hrvatič in Zuljan Ljudmila 1.500 ; Polvere Rossa 5.000 ; Na osredi jem prazniku tisk a pa je bilo nabranih 48.000 lir. Naprej, tovariši in tovarišice, da dosežemo cilj, ki ga je po-slavila naša federacija, t. j. da naberemo 2 milijona liri Demonstracije proti obvezni vojaški službi j-w ahodnomenška mladina pro. testira proti uvajanju vojaške obveznosti. Ta teden je prišlo do velike demonstracije in zborovanja mladincev v Frankfurtu. kjer se je zbrala mladina iz raznih predelov Zahodne Nemčije. Zborovanje in demon, stranjo so imenovali «Protimi-litaristična akcija 1957». Na zborovanju so poudarili odločne zahteve po ukinitvi obvezne vojaške službe in prenehanju tekmovanja v oboroževanju. Kaže, da tudi v Zahodni Nemčiji se mladina prebuja, zavedajoč se velikanskega gorja, ki sta ga povzročila oboroževanje in vojna pustolovščina terim mora prizivno porotno ; za časa prve in druge svetovne sodišče izkazati pravico ! j vojne. Pohvale policistom za aretacije nedožnih F obletnice ustanovitve korpusa javne varnosti ( PS), ki se je vršila 18. oktobra 1955 v vojaščini Duca d'Aosta pri Sv. Ivanu v Trstu, je major «terso — izražajoč duh okrožnice ministrstva za notranje zadeve — pohvalil nekatere člane leteče skupine («Mobile»), Ena izmed številnih pohval se je glasila dobesedno: «Partecipava con Delegacija poljske partije obišče FLRJ rv elegacija Združene delavske U partije Poljske bo obiskala Jugoslavijo. To vest je povedal sam ministrski predsednik Girankijevič na zborovanju, ki ga je imel pred dnevi v Vroclavu. Girankijevič je poudaril, da ta obisk ustreza željam narodov obeli držav in da bo prav gotovo pripomogel k poglobit' vi medsebojnega prijateljstva in omogočil izmenjavo izkušenj in mnenj med obema socialističnima državama. intelligenza, capacità tecnica, alto senso di dovere a laboriose e difficili indagini di polizia giudiziaria conclusasi con l'arresto degli autori materiali di un duplice omicidio a scopo di rapinai>. To hi se po naše glasilo nekako tako-le: «udeležil se je s spretnostjo, tehnično sposobnostjo, visokim čutom dolžnosti, trudapolnih in težkih poizvedovanj sodne policije, ki so se zaključila z aretacijo krivcev dvojnega umora z namenom ropanja». Ta krivca ali, kakor je dejal major A versa ((autori materiali» naj bi bila železničar Mario Flego in dr. Alojz Sosič. Vrvi je bil popolnoma ( con j or-mula piena) oproščen že v pre. isk ovalni fazi, ker ni zagrešil dejanja (((per non aver partecipalo al fatto») štiri mesece predrto je major Aversa pohvalil policiste: drugega doz. devnega «krivca» je porotno so-d išče po šestnajstih mesecih zapora priznalo za nekrivega («non col pe v o le » ). Navajamo to paradoksno epizodo z namenom, da nudimo gradivo tistim, ki bi želeli voditi preiskavo o metodah policije na škodo aretirancev zura-di dejanj v dolini Sv. Jerneja. POLITIKA IN GOSPODARSTVO Velik uspeh osrednjega praznika komunističnega tiska Na prazniku je govoril tov.Ingrao, član tajništva KPI Razstave knjig in slik iz SZ nità», «Delo» in «Lavoratore» so glasila, ki se vztraj- no borijo za koristi slovenske, ga in italijanskega prebivalstva teh krajev. In okrog teh glasil so se v nedeljo strnili slovenski in italijanski delovni ljudje iz mesta in podeželja, ki so v izredno velikem številu prihiteli na osrednji praznik koinuni- to je podal kratek pregled političnih dogodkov v našem mestu ter še enkrat povedal stališče tržaških komunistov glede občinskega odbora, ki je bil izvoljen s podporo fašistov in monarhistov. Poudaril je, da bodo komunisti na prihodnji seji glasovali proti enobarvnemu odboru, ker hočejo da dobi Trst stičnega liska, katerega je naša j končno demokratično upravo, federacija organizirala na ‘ vrtu j ki bo sposobna upoštevati so- ga govori je tov. Ingrao povedal, da so do sedaj nabrali za komunistični lisk že 155 milijonov lir, čeprav se je «mesec» šele začel. To je najboljši odgovor vsem prerokom «komunistične krize. Kriza res obstaja, toda v vrstah takozvanega centra, ki se skuša danes otresti vseh odgovornosti za deset let slabega vladanja. Ko je iška-la zaslombe pri desnici, kar je filava sramota, sc je D C sedaj obrnila do socialistov, ki jih skuša izsiljevati na protikomunistični podlagi. Fanfani in njegovi prijatelji sc namreč boje bodočih političnih volitev in za- Slava bazoviškim žrtvam ' ............. (Nadaljevanje na 4. strani) 1 «JE_________ Včeraj, 6. septembra je potekla 27. obletnica junaške smrti štirih bazoviških mučenikov: Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča, ki so jih fašistični krvniki ustrelili na ta dan ne bazovskem strelišču. Zločin proslulega režima je bolestno odjeknil ne samo pri nas, v srcih vseh antifašistov, marveč je iuleJ svoj odmev tudi v svetu. Fašistični režim je mislil, da bo s tem zločinom ustrahoval naše ljudstvo, toda zmotil se je. Iz krvi bazovskih mučenikov so zrasle nove sile, zrasla je osvobodilna borba proti nacifašizmu, ki se je zmagovito zaključila 1945. Partija je vrhovna • e organizacija delavskega razreda V. današnjo številko začnemo objavljati govor tov. ITOnofria o «Novemu statutu in obnovi partije)), ki na preprost in pouči j iv način obravnava probleme de. mokrarije in življenja par. ti je na podlagi zaključkov Vlil. kongresa KPI. Ta ma-terial bo služil tovarišem za študij in ideološko vzgo. jo ter za boljše spoznavanje partije. V prvem delu konference, ki ga objavljamo tokrat se obravnava tema: «Partija je vrhovna or-ganizacija delavskega razreda)). Navedeno konfe. renco je imel tovariš D’0-nofrio maja in junija letos v Milanu, Rimu. Livornu in Prato ♦ Prvi del konference tov. D’Onofria o temi: “Novi statut in obnovitev partij no definicijo Komunistične partije. Toda elementi take definicije se lahko in se najdejo v mnenjih, ki se tu pa tam izražajo o partiji. V tej definiciji je bilo rečeno, da se K P po svoji disciplini lahko primerja vojski, čeprav ni vojska ; po svoji veri v marksizem se lahko primerja verski sekti« ne da bi bila to sekta ; čut požrtvovalnosti njenih članov se lahko primerja organizaciji misjonarjev, tudi če je ne sestavljajo misjo-narji in ni organizacija te vrste. Ljudskega doma v ul. Madonnina. Predno preidemo na potek praznika, moramo pohvaliti organizatorje, ki so dali vrtu Ljudskega doma res prijazno obličje. Novost so bili letos balončki privezani na mize in o-grajo okrog vrla, ki so vzbujali veliko pozornost prav posebno otrok. Vrt je bil okrašen z velikimi rdečimi zastavami, dočim so v središču že od daleč blesteli transparenti z naslovi naših gla-sil «Unità», «Lavoratura» in «Dela». Prisotne je ves popoldan zabavala godba «Rinaldi». Tudi mladina se je dobro odrezala s svojo razstavo slik s festivala in Sovjetske zveze v splošnem. Razstavljena so bila tudi darila, ki so jih prejeli v Moskvi naši mladinci. Okrog 19. ure je stopil pred mikrofon sekretar naše federacije tov. V id ali, ki je predsedoval in v svojem govoru podčrtal važnost kampanje tiska. Na. cialne težnje prebivalstva in ne bo delala nobenih diskriminaciji. Če tega ni mogoče doseči, raj se razpišejo nove volitve. Tov. Vi d ali se je dotaknil tudi procesa Tre viša n ter pripomnil, da je bil njegov zaključek dejansko udarec za protikomunistično špekulacijo. V slovenščini je nato o pomenu našega tiska govorila tov. Berne tičeva. Podčrtala je pomen borb, ki jih vodi komunistični tisk v obrambo pravic Slovencev ter nato razkrinkala nizkotno diskriminacijo stare Delavske zbornice-CISL do slovenskih listov, ki niso bili povabljeni na tiskovno konfe- 0 moskovskem festivalu in vtisih, ki jih je odnesla naša delegacija, je spregovorila tov. Liliana Crevatin. Nato je stopil na govorniški oder tov. Pietro Ingrao, član tajništva KPI, ki ga je množj? ca prisotnih pozdravila z dolgim aplavzom. V uvodu svoje- Kako je treba pripraviti kongres sekcije »Izkušnje sekcije Barriera TT) rejšnji teden je imela sekcija Barriera svoj prvi sckcijski kongres z dobro udeležbo delegatov, ki so bili izvoljeni v celicah sekcije. Prisotna sta bila tovariša Vidali za tajništvo in Di Lenardo za federalno kontrolno komisijo. Po izvolitvi predsedstva in volilne ter komisije za overovljen je mandatov, je bilo preči ta no poročilo odstopajočega sekcijskega komiteja ki se deli na tri dele. V prvem delu se razvijajo Priprave za tovarniških sestanek delavcev elavski razred, ki najde svoj cilj splošne borbe v okviru italijanske poti v socializem, je v ofenzivi tudi v borbah, ki so se posebno gospodarskega značaja in za delavske zahteve. Zadnje agitacije in tiste, ki so v teku kažejo, da se delavci nikakor ne morejo prilagoditi vedno večjemu izkoriščanju. Delavci hočejo pravičnejšo raz-delitev sadu njihovega dela. Zaradi tega, namesto da bi bili v defenzivi za ohranitev pridobitev, ki so jih dosegli za ceno težkih borb, so delavci v ofenzivi za dosego človeških pogojev življenja v republiki, kot je italijanska, ki — kot pravi ustava — «sloni na delu». CGIL je bila vedno vzpod-bujevalka in organizatorka teh borb. Naša partija je bila, preko svojih članov organiziranih v CGIL in s svojimi pobudami zelo važen čini tel j v akcijah delavskega razreda. Zato je danes potrebno, da se v bodoče zagotovijo večji uspehi delavskim in ljudskim borbam, okrepitev ter splošna in posebna utrditev enotnega sindikata in naše partije v slehernem podjetju, prav posebno v velikih tovar-nah, toda tudi v srednjih in malih podjetjih. V ta namen bomo organizirali verjetno meseca oktobra sestanek delavcev iz tovarn našega področja. Organizacijska sekcija naše I predhodni debati, na drugem federacije je sklicala sestanek skupnem sestanku vodilnih ko-lovarišev iz tajništev tovarni- j mi lejev tovarniških celic, ki bo škili celic. Na tem sestanku se sklican v septembru. je nakazala usmeritev za pripravo sestanka tovarniških delavcev s katero se strinjajo vsi tovariši. Nakazane so bile tudi teme, ki jih je treba proučevati na predhodnih sestankih tajništva in celic. Evo nekaj izmed tem : kako vrši svoje samostojne pobude partija v teku borb? V kakšni meri uspe celica razviti vso politiko partije? Kako se vrši socialistična propaganda? Kako se koordinira delovanje komunistov v množičnih organizacijah? Kako se vrši politično življenje celice? Kakšen je položaj, kakšne so perspektive in predlogi za korenit preokret v izgradnji partije novega tipa? Predpostavljajoč, da mora organizacija partije v tovarni o-slati, napredovati in se razvijati, kako naj se reši problem pomožnih članov in delovanja v terenskih sekcijah, kjer bivajo tovariši iz tovarn? Kakšni morajo biti odnosi s terensko sekcijo. federalnim komitejem itd. To so leme, katerim je treba dodati še posebne teme vsakega podjetja in pozitivne ter negativne izkušnje, ki jih bodo prinesli tovariši ; in to bo podlaga sestanka tovarniških delavcev. Te probleme se bo poglobilo v Treba pa se je izogniti, da bi sestanek tovarniških delavcev imel karakteristiko zasedanja, ki analizira izvršeno delo. Namen tega sestanka je namreč, da se iznesejo predlogi za nove oblike delovanja, da se najdejo metode za aktiviziranje vse partije, da se pomaga mobilizira-nju sindikalnih aktivistov, z eno besedo povedano, da gremo naprej. Zato se bo lahko sklicevalo na nekatere plati izvršenega delovanja, toda to z namenom, da se svetuje pozitivno izkušnjo ali predlaga novo usmeritev v primeru, da je izkušnja negativna. Sestanek tovarniških delavcev je — po našem VI. kongresu -- najvažnejša stvar, ki jo naša federacija izvrši letos. Nahajamo se pred volitvami in prebivalstvo pričakuje, da bodo dale tovarne velik doprinos delovanja in uspehov. Zato mora la sestanek zelo dobro uspeli. Pripravimo ga skrbno, kot politično dejanje in ne kot bi šlo za stvar vsakodnevnega delovanja. V tem sestanku morajo delavci videti dejanje, ki bo zajamčilo večje uspehe v borbah za delavsko emancipacijo. ELIO GIACOMIN pojmi, ki jih vsebuje politična resolucija VI. kongresa partije, prav posebno glede na velike dogodke, ki so prišli v zadnjem b lu v ospredje na svetovnem pozorišču in glede na temeljno važnost zaključkov XX. kongresa KP SZ, nakazujoč trža škim komunistom potrebo, da se borijo za gospodarsko obnovo Trsta v okviru italijanske poti v socializem. V drugem delu poročila je kritična in samokritična analiza dela, ki ga je v zadnjem letu o-pravila sekcija. Obračun je brez dvoma pozitiven, bodisi kar se tiče volilne zmage, kot glede kampanje za pridobivanje novih članov, širjenje tiska in nabiranje prispevkov. V zadnjtim delu obravnava poročilo naloge vseh komunistov, posebno kar se tiče ustvaritve množične partije, tesno povezane z množicami okraja in proizvajalnimi sloji, Po poročilu je kongres sekcije sklenil, da se volitve za vodilne organe vršijo s tajnim glasovanjem. Diskusije, ki je nato sledila, se je udeležilo kakih deset tovarišev. Načela so se najbolj pereča vprašanja, kot delavske borbe, ki so v teku, širjenje tiska, potreba po finančni osamosvojitvi v bodoči volilni kampanji, večja pripravnost naše propagande ter še druga vprašanja. Brez dvoma bi bilo kongresu zelo olajšano delo, če bi se bilo poslalo celicam pravočasno izvod poročila sekcijskega komiteja. To bi bilo treba storiti, ker bi se s tem pomagalo poglobiti diskusijo. Sicer se je to sklenilo ob zaključku zasedanja tako, da bodo vse celice dobile izvod politične resolucije za boljšo usmeritev dela. Po diskusiji je kongres prešel na izvolitev, nato pa je volilna komisija — po poročilu komisije za overovljenje mandatov — začela šteti glasove. Medtem je spregovoril sekretar federacije tov. Vidali, ki je prinesel tovarišem pozdrave federacije ter jih vzpodbudil za bodoče delo. Potrebno je podčrtati, da je lieba sekcijske kongrese organizirati v vzdušju navdušenja in istočasno svečanosti. To so nam. reč osnovne etape za partijce določenega okraja. Dobro je tu- di, da se na čast kongresa or-gani z ira ljudska veselica, na katero se povabi simpatizerje in prijatelje, ki bi se lahko udeležili tudi zasedanja kongresa kol povabljenci. Kongres sekcije mora biti dejansko politična manifestacija, ki naj ima svoj odmev v vsem okraju tako, da bo vse prebivalstvo okraja vedelo o tem dogodku in o vprašanjih, ki jih bodo obravnavali komunisti. Ne bo odveč če se ob zaključku razdeli vsem članom sekcije izvod politične resolucije. Vpra-sanja, ki jih resolucija obravnava bi se lahko še razvila v posebnem letaku, ki bi se ga razdelilo v tisoče izvodih med prebivalce okraja. CLAUDIO TONEL ni cina mojega govora je : demokracija v KPI. Gre za terno, ki ni in noče biti splošna in abstraktna, ker je že od svoje napovedi povezana z novim statutom KPI, ki je bil odobren na VIII. kongresu, kateri se je vršil v Rimu v decembru 1956. Govor je komentar k novemu statutu in zato razlaga pravila, ki urejajo življenje in delovanje partije. Statut, ki ga je odobril VIII. kongres vsebuje zakon, ki vlada Komunistični partiji v njeni splošni obliki in njenih posebnih in konkretnih plateh. Poznati ta zakon, poznati kako živi v partiji in kako se via-da veliki množici komunistov, pomeni v resnici poznati demo. krači j o, ki obstoja v partiji. Prešli bomo zato takoj na argument. In vprašajmo se : kaj je KPI? Člen 1. statuta pravi dobesedno : «Avantgardni italijanski delavci, delovni ljudje in intelektualci, ki dosledno delujejo za socialistično obnovo itali jan. ske družbe, sestavljajo organizacijo borbe, prostovoljno in demokratično : KOMUNISTI- ČNO PARTIJO ITALIJE». Iz čilanja tega člena se dobijo nekateri elementi ocene, ki takoj usmerijo. In sicer : KPI je prostovoljna organizaci-ja, v katero se pristopi in se iz nje izstopi na podlagi proste osebne odločitve ; je to demokratična organizacija, v kateri kdor je pristopil, bodisi delavec ali umski delavec, je udeležen pri določanju sklei>ov ; in ni organizacija vojaškega tipa, kot je bila n. pr. stranka prejšnjega režima, v kateri je bil vsak pristaš vojak in je moral samo verjeti, ubogati in se boriti ; nadalje je organizacija borbe in ne bratovščina, ne akademija filozofov ali občudovalcev. Tega ne omenjamo slučajno. Imeli smo priliko čitati v neki knjigi precej čudno, bolj propagandistično kot pa znanstve- Za dosledno socialistično obnovo Taka definicija nas ne more zadovoljiti in ne sme zadovoljiti nobenega tovariša, čeprav vsebuje sentimentalno prilizovanje. Naša partija je proizvod zgodovine in proučiti jo je treba v zgodovini ; je proizvod razredne borbe in proučiti jo je treba v zvezi delavskega razreda ; je partija politične borbe in proučiti jo je treba konkretno ter na znanstveni podlagi, v zvezi s politično borbo delavskega in socialističnega gibanja v svetu in naši deželi. Dejali smo : KP je partija borbe. Borbe za kaj? za kakšen cilj? Besedilo statuta nam pove z vso jasnostjo : KP si zadaja nalogo, da se bori do-sledno za socialistično obnovo italijanske družbe. To je prvo. KPI se bori za socializem in za to borbo zadolžuje vse svoje člane ; za to borbo se tudi sama zadolžuje v svojem kompleksu, kar svečano izjavlja že s prvim členom svoje ustanovne listine ; ta obveza dosledne borbe za socializem predstavlja zato prvo o-snovno pravilo življenja in akcije partije. V to partijo (pravi člen 2. statuta) «se lahko vpišejo vsi državljani neglede na raso, veroizpoved in filozofska prepričanja le da sprejmejo politični program partije in se ob-vežejo, da bodo delovali za njegovo uresničitev, da bodo spoštovali statut in delovali v eni izmed partijskih organizaciji, da bodo redno plačevali izkaznico in članarino». V drugem členu statuta se postavljajo, ob spoštovanju rase, vere in filozofskih pojmovanj, nekateri pogoji tistemu, ki hoče pristopiti v KPI. Pogoji so trije : sprejem političnega programa partije in borba za njegovo uresničitev; ude- ležba člana v eni izmed partijskih organizaciji; plačevanje izkaznice in partijske članarine. Ti pogoji so povsem naravni za milijone komunistov, ki dajo svoj pristanek partiji in za vse Liste, ki imajo moderne in demokratične pojme o politični stranki. Toda ni bilo vedno tako. Ni se vedno pojmovalo partijo kot pravo in resnično organizacijo ; ni se vedno pojmovalo komunistično partijo kot jo danes pojmujejo : vrhovna organizacija delavskega razreda. Predno so obstojali v delavskem gibanju današnji pojmi o komunistični partiji, je prišlo do polemik in zagrizenih borb ; zato se o teh členih statuta lahko upravičeno govori kol o pravih političnih in ideoloških pridobitvah. Nekoč se je ideji o sprejemu političnega programa partije pridruževalo tudi idejo o sprejemu kot pogoja — filozofske doktrine markiszma-lenini-zma. Danes, čeprav je jasno, da se partija v svoji celoti pri borbo 1 (*°]°čanju svoje politike in ak-‘ cije navdihuje po marksizmu-lcninizmu, je sprejemanje nauka marksizma-leninizma za vsa. kega komunista moralna in politična dolžnost, potreba izpopolnjevanja in sredstvo za ojačanje borbe za socializem. To je prenovitev do katere je prišlo pred kratkim. Druge so iz prejšnjih časov. Kdo se ne spominja borbe, ki jo je začel Lenin po II. kongresu Delavske socialistične stranke Rusije (julija 1903) proti inen-ševikom in takratnim reformatorjem o vprašanju, ali se pripadniki partije lahko omejijo na samo sprejemanje programa, toda brez da bi bili udeleženi v terenski organizaciji par tijc? To je bila velika teoretska in politična borba, s katero je — koncem koncev — povezan ves nadaljnji organiza. eijski razvoj delavskega in socialističnega gibanja v svetu. forma to rji in takratni Si lovci pa so trdili, da p nost eni izmed terenskih nizaciji partije ni bila pot pogoj, da se je lahko član lije. To je: član partije tudi ni bil materialno v pi’1 eni izmed partijskih orga' eiji. Mislili in trdili so. da je lija lahko sestavljena iz čl ki so udeleženi v organi partije in članov, ki so izven organizacije partije, ne discipline, njenih obv< sti. njene konkretne borbe-rej dva razreda socialiste’ komunistov. Eden efekti’ borcev in aktivistov ; d ruj vidnejših osebnosti, priv’ rančev, navadnih pristaševi tc rili nikoli nihče ne vpra* bračuna o njihovem delo' in kateri niso dolžni sode!1 za skupno stvar. lil Enotnost volje. akcije in discipline d 28. gusti Seveda je ta teza menše'1 zn nas čudna in absurdna-smemo misliti, da je p° letih od takrat popolnon**1 ginila iz vrst socialistične^ ^tiih banja in iz vrst naše p11*1 kiev \7 Ali nismo imeli pred krati*1 ^ naši partiji primere tak oz'5 važnih oseb, ki so nam V > buržoaznih listov povedal^ so zapustile partijo, doči** že leta niso udeležile pie**11 ^fllžb Kaj je Lenin učil Zato je vredno, da se tega spomnimo in pri tem zadržimo. Takrat je bil v diskusiji člen 1. statuta Delavske stranke Rusije. Lenin je vztrajal na tem, da je lahko član partije vsak, ki sprejme njen program, ga materialno podpira in je udeležen v eni izmed terenskih organizaciji partije: to je formulacija — skoro dobesedna kot jo imamo v členu 2. našega sedanjega statuta. Menševiki, re- celice ali sekcije, ali celo sploh dvignile izkaznice? s0 pri fes 'ajo \ ,ru i in j nismo imeli primer tistegi / pr^e šega senatorja, katerega P ir|| .^ nje v partiji je že več stojalo v tem, da je vsakih 'Urina naist mesecev poslal sekre* Va svoje federacije poštno nal’ iì; j co za izkaznico in letno rino, misleč da je s tein *? ^ nil svoje dolžnosti kot član f ^nJ lije? l{*li Ali nimamo danes še **' 'onda primere tovarišev, ki dv$ n in izkaznico partije in mislij0’ ^lj0 so že s tem izpolnili svojo ^ j$iv u nost kot komunisti in ne 1 |0o.^ bajajo na celične sestanki udeležujejo se borb partij6» ^ roma kot komunisti život* /Darj< spijo, ker njihova idej h sre« pripadnosti Komunistični * ^ijan liji ni ideja člana, marvei' Odprl padnika brez obveznosti in 'lUrni discipline? /0y. \ j % Toda povrnimo se k laragatovcem pred 50 leti* ^ Al lista in to javno proglaša- dilli ko smatra ali ga je trebaj 'itje ,| (Nadaljevanje na 4. strtH111 Anie !vslvi Ob desetletnici "Litostroja” v Ljubljani Is nedeljske «Ljudske pravice» povzemamo čla. nek, ki ga je objavila ob desetletnici ustanovitve ve. like strojne tovarne «Litostroj» v Ljubljani. tt stanovitev strojne tovarne U Titovih zavodov «Litostroj» v Ljubljani sega v leto 1946, s prvo proizvodnjo pa je podjetje začelo dne L septembra 1947, točno pred desetimi leti Od takrat se je «Litostroj» v skladu in s potrebami našega gospodarskega razvoja razvijal in. se tako povzpel na sedanjo raven. Počasi dobiva tudi kolektiv svojo fiziognomijo, obliko, svoj svojstveni duh. Ljudi, zbrane z vseh strani naše ožje in širše domovine, ki tvorijo kolektiv, je življenje tako pri-legnilo, da se ne morejo in nočejo več ločiti od Litostroja. To dokazuje 200 delavcev, ki letos hkrati z desetletnico podjetja praznujejo deset let neprekinjenega dela v «Litostroju». Čeprav je Litostroj podjetje kratkega veka, se v proizvodnji turbin naslanja na predhodnike daleč nazaj, ki so bili mojstri v prozvodnji vodnih strojev še v sredini devetnajstega stoletja. Železarna dvor pri Žužemberku je že takrat izdelovala vodna kolesa in takratne tipe vodnih turbin. Ta proizvodnja je imela v Sloveniji glede na njeno konfiguracijo in vodne sile kaj ugodno podlago. Podobno kot v vseh alpskih deželah, je tudi v Sloveniji zraslo nekaj tovarn turbin, po prvi svetovni vojni pa Strojne tovarne- v Ljubljani in podjetje Schnei-ter v Škofiji Loki, ki je izdelovalo izključno turbine in regulacije. Potemtakem se Litostroj naslanja na močno tradicijo in je v začetku tudi kadre za svojo turbinsko proizvodnjo črpal prav iz ljubljanske in škofjeloške tovarne. Prva je , bila dograjena livarna sive litine, ki je dala prve odlitke 1. septembra 1947, pred cniin desetletjem. Leta 1949 je slekla obdelovalnica, leta 1950 so dogradili centralno skladišče, kovačnico in kompresorsko postajo, leta 1951 kotlarno, leta 1952 pa jeklolivarno. Tega leta so začeli graditi tudi pločevi-narno, ki pa še sedaj ni povsem opremljena. Zaradi zmanjšanja kreditov za strojegradnjo v letu 1954 se je spremenil tudi položaj za Litostroj in prizadel zlasti pločevinarno. Pred enim desetletjem je bil Litostroj tovarna sredi polj in travnikov ob gorenjski progi, ki je štela 629 delavcev in nameščencev. Sedaj jih je 2300. Hkrati s širjenjem tovarne se je zviševalo tudi število delav- i metov, ki bi ustrezali zahtevam cev. Seveda so morali kadre sa- in potrebam domačega in zlasti mi vzgajati v industrijski šoli podjetja, ki tudi slavi desetletnico, in na raznih tečajih. S prilivom delavcev, večinoma iz drugih krajev izven Ljubljani^, je kaj hitro vzniknil nov stanovanjski problem. Kaj bi tovarna brez ljudi, treba se je lotiti gradnje stanovanj. Sedaj je v litostrojskih blokih 357 družinskih in L29 samskih stanovanj, v katerih stanuje kakih 40 odst. vseh članov kolektiva. Delovna sila pa zmerom prihaja in tako je še vedno aktualen oziroma eden osnovnih problemov prav stanovanjski. Še vedno imajo več kot 300 nerešenih prošenj za stanovanja, medtem ko 190 družin stanuje vse prej kot v primernih stanovanjih. Litostroju je zato nujno treba s krediti omogočiti postopno gradnjo stanovanjskega sklada. Do letošnjega leta je povpre-čno polovico celotne blagovne proizvodnje odpadlo na turbine. Da bi bolje izkoriščali obstoječe kapacitete, so že pred 2 letoma spričo spremembe splošne investicijske politike in delnega zmanjšanja vlaganja sredstev za hidrocentrale, bili prisiljeni dobro razmotriti svoj proizvodni program in se preusmeriti na proizvodnjo pred- tujega tržišča. Litostroj je grajen za individualno proizvodnjo, zato serijska ali množična proizvodnja ne bi bila rentabilna. Zato so pri programu upoštevali manjše serije predmetov, ki jih na svojih univerzalnih strojih lahko rentabilno obdelajo Izpopolnili so predvsem asortiman že obstoječega programa, to je izdelavo črpalk, dvigal in drugega, začeli pa so uvajati tudi nove izdelke, ki jih bodo tudi v najkrajšem času postavili na trg. Kot prvi izmed novih izdelkov bo prišel na trg viličar, to je vrsta prevoznih dvigal, popolnoma lastne konstrukcije in z motorjem, ki ga je izdelala tovarna «Torpedo» na Reki. Litostroj se namerava specializirati predvsem v proizvodnji posebnih transportnih sredstev. Litostroj je letos šel na pol sodelovanja z drugimi slovenskimi in jugoslovanskimi podjetji. Česar ne zmore eno, zmoreta dva, tri podjetja, če z razumevanjem sprejemajo ponujeno roko za sodelovanje. Če kje, so v strojni industriji velike možnosti za kooperacijo, premagati pa bo še treba zapiranje podjetij vase, oklevanje in nezaupanje, pa ho več uspehov. Letos se je Litostroj že povezal z la- djedelnico v Pulju, s katefl' I združno izdeloval manjše prol motorje, razpravlja pa tu® 7ete j proizvodnji Diesel lokom®1 .Oteliš železnico. Prvi korak je st"f' v Z izvozno dejavnostjo r> n tostroj začel leta 1953, y 1 dobil naročilo za večje ^ mostnih žerjavov za tovar**1’ lezniških vagonov v Indij*’ '^Tll bro obratovanje poslanih vov v splošno zadovoljstvi ročnikov Litostrojevi**1/ticozj rjavo m odprli vrata na laz j imi izdelki prodrl v Azij^y^*2 Iriko, Južno Ameriko in st’j, te ir v no tržišče. Litostroj je ’ AzijH qJlzl tudi v Evropo. Druga p° fcna postavka v izvozu )e tošnja dobava treh vod n* K. \ Sin ■ bin za hidrocentralo v Pa> im v skupni teži 500 ton- (] ^ stroj je dobavil turbine ,, | ‘l,' e - ’ ■ • ’ '~i ‘r tr; v ^ilo s '‘tnve' se tu Wiii Ml; Mih Mih lar j z ] štii 'tv >ašF Turčiji, tako da je doslej ( j trža zil turbin v teži 635 ton- j M vov pa več kot 900 ton. " V 3yez rjave ima spet nova nartA ^ Indijo, vseh naročil pa f i J I Sftlo nutno za okrog milijon ^ • i> ^cir rJev- ..nf>al;Ze Litostroj je doslej izdel/ ' ’tz 800.000 KM turbin, ki (j jMm vse v pogonu. ^ ’ 1 §j še niso vse v pogonu. u domačih hidrocentral je„ )! Vspj mil dravske centrale. R ' J Med’A8 1 pri Žirovnici, Mavrovo, Zvomik, Vrlo, Jajce in druge. Jan* t>v °8a NEPOZABNI FESTIVAL V MOSKVI velik praznik mladine vsega sveta Mir in prijateljstvo med narodi d! je, ne n-c’1 urdnS' je P" linoni1 tičneZ1 še p»(l li kratki' takoZ<11, lam p' vedala dočii» Vi, svetovni festival mladine in študentov v Moskvi je bil veličastna tttanifestacija miru in prijateljstva med narodi vsega sveta. Mladinci in mladinke vseh ras in skoro vseh narodnosti, političnih ter nazorskih prepričanj ali veroizpovedi je v tesno strnjeni, bratski skupnosti svečano manifestirala za te cilje. Moskva je bila v resnici prestolnica mladine, prestolnica bratstva mladine in narodov vsega sveta. Sovjetski ljudje so ob tej slovesni priliki se enkrat pred vsem svetom izpričali željo navezati prijateljske stike in sodelovati z vsemi narodi sveta o nak1 j. ■Ino d d 28. julija do 11. avgusta je bilo v Moskvi mili preko 30.000 mlajev iz vseh dežel sveta, *o prihiteli na VI. sveli festival, da titanifero voljo mladine po ^ in prijateljstvu. «Mir pie»1 družba» (prijateljstvo) celo 1 bil0 samo geslo festiva-;nice?t '‘tnvep klic, ki je resnici'1 in tujih delegatov. akih ‘Nirinajst dni je bita sekre" 'sk va podobna babilo ljudje vseh ras in tem ver’ političnih pre-t član I l Hoč EL- Ža- ne ,ek.ini Gitosi voc ti j jeet Na osrednjem prazniku tiska, ki je Lil v nedeljo, je poleg drugih privlačnosti vzbudila veliko zanimanje obiskovalcev tudi pestra in bogata razstava italijnaskih in slovenskih knjig ter raznih revij. Ob tej priliki je bilo prodano lepo število knjig, kar predstavlja viden uspeli za posrečeno pobudo Sekcij a na prvem v “Mesecu Milje mestu tiska. m ovariši iz sekcije -*- so v letošnjem Iz naše vasi imajo otroci do šole nad 3 km daleč. Če je slabo vreme morajo izostati in tako izgubijo pouk. Zaradi veli-kega prometa po cesti otrok ni mogoče pustiti, da bi hodili tako daleč sami. VAŠČAN Miljah a Mesecu liska» na prvem mestu v širjenju «Lavoratora» in so obenem zelo aktivni tudi v drugih pobudah. Zato zaslužijo, da jih postavimo za vzgled drugim sekcijam. V nedeljo je bil praznik tiska v Griži. Udeležba je bila nadvse zadovoljiva. Pozdrav na. še federacije ie prinesel tovariš Sema. () vtisih s svetovnega mladinskega festivala je govoril tov. Rcnkaiser. Na prazniku tiska je bil tudi tov. Bruno Braini, ki se je prejšnji teden vrnil iz ječe, kjer je po nedolžnem presedel 31 mesecev. Z ganljivimi besedami je tov. Brailli pozdravil vse prisotne ter se zahvalil za splošno soli-dormisi, ki mu je bila izkazana. Sekcija v Miljah beleži še druge dobre rezultate v okviru «Meseca» : 11 novih naročnikov za revijo «Rinascita», ki jo vodi tov. Togliatti. Tovariši iz Žavelj so povišali razprodajo «Lavoratora» od 15 na 30 izvodov. V ladjedelnici Felzse-gi prodajo sedaj po zaslugi tov Plazzerja 75 izvodov «Realtà sovietica» namesto 25. Tudi v nabiranju prispevkov so Milj-čani na prvem mestu. Za boljši razvoj dela v okvi-ru kampanje tiska so imeli voditelji miljske sekcije poseben sestanek z voditelji celic in raznašale! tiska. Za tovariše, ki Jutri prazniki tiska sekcije Magdalena in Acegat sc še posebno odlikujejo v ši- , jem Trsta pol za rešitev gospo-rjenju našega tiska je sekcija ‘ darske krize, ki obstoja v mo-organizirala kot nagrado izlet v Furlanijo. Jutri bosta dva praznika tiska in sicer v Ljudskem domu pri Magdaleni in v Ljudskem domu v ul. Madonnina 19. kjer ga organizira sekcija Acegat Pri Magdaleni bosta prinesla pozdrav federacije tov. Hrene-tičeva in Spadaro. Udeležencem praznika sekcije Acegat pa bo prinesel pozdrav tov. Muslin. Na obeli veselicah tiska bodo spregovorili tudi nekateri izmed delegatov, ki so bili na festivalu v Moskvi. ŠOLSKE VESTI biliziranju vsega mesta. Tudi tov. Ingrao se je v svojem govoru dotaknil procesa Trevisan. Ostro je nato kritizi- j ral vlado zaradi zadnjih poviškov cen tobaka. Nato se je govornik dotaknil tudi važnejših mednarodnih dogodkov ter podčrtal važnost borbe za mir kot tudi važnost širjenja komunističnega tiska. Po govorih je sledil ples z izvolitvijo «Miss Vie Nuove». Izvoljena je bila Liliana Pos-sega iz Videle Farneto št. 318. Ravnateljstvo Drž. nižje industrijske strokovne šole s slo. venskim učnim jezikom v Trstu (Rojan, ul. Montorsino, 8, III.) obvešča starše, da se bo vršilo vpisovanje za I., II. in III razred za šolsko leto 1957-1958 od 1. vključno 25. septem. bra t. 1. vsak delovnik od 10. do 12. ure. Istočasno opozarja učence in učenke, ki so bili p ri puščeni k popravnim izpitom v jesenskem roku, da se prično nižji tečajni in razredni izpiti v ponedeljek, dne 9. septembra t. 1. ob 8.30. Podroben razpored in urnik posameznih izpitov sta na vzpo. gled na razglasni deski šole. far j ki SOBOTA: 12. Po trzaš* N» količi: «Opčine in okoliCThfin 12.35 Folklorni ansambel ... senik - 16. Radijska univ6; j , Psihologija živali: «Kokoš /. hierarhija pri živalih» - 1■ k Oddaja za najmlajše: Aioli 'tiske der Marodič: IZGUBlJ ze j NA MORJU: «Gunarjev ' Onjegin», opera v 3 delibala PONEDELJEK: 12. O ' i» Vrhovna organizacija delavskega razreda (Nadaljevanje z 2. strani) »Iva za člana partije? Zakaj bi se vsak stavkajoči, vsak dela-tiati že samo zaradi tega dej-vec, ki se udeleži manifestaciji svoje stroke, ne smel smatrati zaradi te svoje jasne razredne akcije za člana partije? Ali se ne veselimo mi stališča profesorja in stavkajočega? Če se tega veselimo, kaj še čakamo, da jih smatramo za člane partije? Diskusija se je razširila in postala tako važna, da je Lenin o tej temi napisal celo knjigo za naslovom : Korak naprej dva koraka nazaj ruske socialne demokracije. Kdo je bil lahko član partije? Kakšen je moral biti sestav partije? Kako je morala biti organizirana partija? To so bila vprašanja, ki so se postavila v diskusiji. In Lenin je raz. ložil, da je partija bila partija razreda, proletariata ; in morala je biti revolucionarna in re reformatorska ; morala je biti oddelek prednje straže delavskega razreda in ne oddelek v zadnjih vrstah ; in da je bila lahko prednja straža delavskega razreda in ga vodila v borbi, je morala biti dobro orga- nizirana in vodena na osnovi marksističnega nauka, ki razla. ga borbo delavskega razreda in jo osvetljuje. Tistim, ki so hoteli biti neorganizirani člani partije in ne vključeni v partijskih sekcijah, je Lenin odgovoril, da partija, kot politična prednja straža razreda «mora biti čimbolj organizirana stvar» in zato mora sprejeti partija v svoje vrste «samo elemente, ki imajo vsaj minimalni smisel za organizacijo». Drugače — je de. jal — ne bomo imeli partije, marveč kaos, zmedo, anarhijo. «Če bi partija — je rečeno v zgodovini KP SZ in sicer v točki, ki se nanaša na polemiko Lenina proti menševikom — ne bila organiziran oddelek delavskega razreda in ne sistem organizacije, marveč navadna vsota ljudi, ki se sami proglašajo za člane partije, ne da bi j bili v eni izmed njenih organi-z.aciji in zaradi tega niso organizirani in niso zato dolžni se podvreči sklepom partije, par. lija bi nikoli ne imela ene same volje, ne bi mogla nikoli Uresničit enotnosti akcije nje. nih članov in kot posledica tega, bi ji bilo nemogoče voditi borbo delavskega razreda. Partija praktično lahko vodi borbo delavskega razreda in jo usmeri v en sam namen, samo če so vsi njeni člani organizirani v enem samem skupnem oddelku, ki ga veže skupaj enotnost volje, enotnost akcije, enotnost discipline». Prav tako je bilo za Lenina zgrešeno smatrati vsakega stavkajočega za pripadajočega člana in ne organiziranega v partiji. Lenin je odločno razgalil to tezo ; kdor jo je podpiral je zamenjal razredno politično stranko z razrednim sindikatom ; sindikalno borbo iz gospo, darskih in razlogov stroke, z borbo za socializem ; tip preproste in začetne borbe delavskega razreda, kot je sindikalna, s tipom borbe na višji ravni in bolj zapleteni, kot je politična borba ; zamenjal je politično prednjo stražo razreda, ki ima nalogo voditi delovne ljudi, s sindikati, ki jih pa morajo politično navdihovati najbolj kvalificirani in z ave d. ni elementi. «Naloga partije — je dejal Lenin — ne obstoja v tem, da zniža svojo raven na raven vsakega stavkajočega, marveč v tem, da dviga delav- ske množice, da dviga vsakega stavkajočega na raven partije», [n zaključil je : pustimo naj vsak delavec, ki razume potre, bo združitve s svojimi stanovskimi tovariši v sindikatu, da se bori proti delodajalcu, naj to napraavi. Pustimo naj ima sindikat življenje zase. Namen I je sestavljena iz najboljših eie-meentov razreda, ker je oborožena s teorijo prednje straže, s poznavanjem zakonov razredne borbe in izkušnjami revolucionarnega gibanja». Partija je po svoji naravi, vlogi in borbi del delavskega razreda in je pove. zana z nepreglidnimi sindikata ne bi bil dosežen, če j žjcami delovnih ljudi ; živi in bi ne uspel organizirati v svo- |ahko živi, ker jo podpira de- jih vrstah vse delovne ljudi, ki imajo za skupno vsaj to stopnjo preprostega razumevanja, to je: če bi sindikat ne Lil zelo široka organizacija, mnogo bolj široka od partije. «Toda dajati vsem članom sindikata pravico, da se proglašajo za člane partije, bi bil odkrit absurd in obstojala bi nevarnost dvojne škode : po eni strani bi se skr. čilo področje sindikalnega gibanja, po drugi pa bi se odprlo vrata partije zmedi in negotovosti». Za Lenina politična stranka delavskega razreda, ne samo da je in mora biti organizirana v vseh svojih članih, marveč je vrhovna oblika organizacije delavskega razreda, ki je določena da vodi, navdihuje z akcijo svojih ljudi «vse ostale organizacije delavskega razreda, ker lavski razred. To je nauk, ki nam prihaja od Lenina : to je izkušnja, ki nam prihaja od zgodovine delavskega in socialističnega gibanja. To je tudi splošna, politična in ideološka vsebina členov 1. in 2. našega statuta. Prva in najbolj preprosta naša naloga je. da delujemo v eni izmed partijskih organizaciji in da se borimo skupno z vsemi tovariši, z vso partijo za izvajanje našega socialističnega programa. «Proletariat — je dejal Lenin - ima v svoji bor. bi za socializem samo eno orožje : organizacijo». Naj vsak izmed nas da politični organizaciji proletariata svoj doprinos. In da naj ga tako, kot e leninistično nakazano v statutu. (Nadaljevanje prihodnjič) Osrednji praznik tiska (Nadaljevanje s 2. strani) to skušajo razbiti demokratično opozicijo. Toda tudi ta poskus bo propadel. Nato je tov. Ingrao izrazil prizna je tržaškim delavcem za njihove vztrajne borbe. Te borbe postavljajo tržaške delavec v prve vrste italijanskega delavskega razreda in nakazujejo obenem proizvodnim slo- V spomin ALBERTA SIRKA, slikarja našega morja, ob 10. obletnici smrti. V nedeljo, 8. sept. ob 17. uri v dvorani Ljudske, ga doma v Sv. Križu KONCERT UČITELJSKEGA PEVSKEGA ZBORA «E. ADAMIČ» iz Ljubljane, ob vrnitvi z mednarodnega pevskega festivala v Arezzu. Prosvetni društvi «Vesna in «A. Sirk» Urnik avtobusov Bazovica - Padriče - Gropada Trebče (Odhodi s postaje na trgu Libertà in Largo B. Vecchia) Ob delavnikih: 7.30, 8.15, 9.30, 10.15, 11, 12, 13.10, 14, 15, 16, 16.50, 17.30, 18, 18.50, 19.50, 20.40, 22.40. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30 13.10. 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30, 18, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30, 24. Blok Emetici (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.30, 10.15, 13.10. 15, 18.55. Ob praznikih: 7.25, 8.30, 10, 11, 12.30, 13.10, 13.50, 14.30, 15, 15.30, 16, 16.30, 17, 17.30. 1-8, 18.30, 19, 19.45, 20.30, 22.30. Blok Pesek (odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 7.45, 13.10, 17.30, Ob praznikih: 11.30, 17.30. Kozina - Herpelje Odhod s postaje na trgu Libertà ob 7.30 in 13.10. Obhod s Herpelj o-b 9 in 14.30. Vožnje vsako soboto. Domjo - Boljunec - Dolina Prebeneg (Odhodi s poistaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.35, 7 25, 10.20*, 12.05, 13.05’, 16.35, 17.05«, 18.06, 18.35, 19.20, 20.45, 22.35. Ob praznikih: 9.05, 10.35, 12.35*, 14.35, 16.05, 17.05 18.15, 19.35, 20.40, 22.05. N.B. *) Samo te vožnje gredo do Prebenega, ostale se u-stavijo v Dolini. Tornio - Ricmanje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 7.35, 10.35, 12.20, 13.35, 18.05, 19.20. Ob praznikih: 9.35, 14.05 16.20, 19.35, 22.50. Adamič - Mačkovlje (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 11, 13.30 Ob praznikih: 13. 22.30. Osp - Mačkovlje (Odhodi s postaje na trgu Libertà) Ob delavnikih: 18.15. Ob praznikih: 18.30. Podlonjer - Lonjer (Odhodi s postaje Largo Barriera Vecchia) Ob delavnikih: 6.20, 6.40**, 7, 7.22*, 7.40, 8.07**, 8.25, 8.52, 9.02, 9.30**, 9.40, 10.15, 10.30*, 11.02, 11.20**, 11.40, 12.02, 12.20, 12.40, 13, 13.20**, 13.40, 14.15*, 14.45*, 15.16*, 15.45*, -16, 16.20, 16.40, 17 17.20, 17.40**, 18, 18.30**, Ì8.50, 19.20**, 1-9.4C, 20.05**, 20.30, 20.52, 21.10, 21.40, 22.15*. 22.45*. 23.20. Ob praznikih: 8 8.31, 9.01, 9.31, 10.01, 10.31, 11.01, 11.42, 12, nato odhodi vsake četrt ure. N.B. *) odhod s trga Sv. Frančiška. — **) Vožnje do Lonje-rja, ostale do Fodlonjerja. Ravnateljstvo slovenske nižje siednje šole v Trstu sporoča, da je čas za vpisovanje do 20. t. m. Vpisati se morajo vsi - tisti, ki so že obiskovali šolo in tudi tisti, ki so opravili sprejemni izpit v poletnem roku. Navodila glede vpisa dobile v tajništvu šole, Via delle Scuole Nuove 14, vsak dan od 10. do 12. ure. Na Višji reulni gimnaziji s slovenskim učnim jezikom v 'Trstu, ki ima poleg razredov z realnim učnim načrtom tudi popolne razrede s klasičnim učnim načrtom se vrši vpisovanje za šolsko leto 1957/1958 od 1 septembra do vključno 25. septembra vsaki dan od 10. do 12. ure v tajništvu zavoda v ul. Lazzaretto vecchio 9/TL Navodila glede vpisovanja so razvidna na zavodovi oglasni deski. * » * Vpisovanje v slovensko držav, no učiteljišče v Trstu (Piazzale Gioberti 4) se je začelo 2. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Uradne ure so vsak dan od 9 do 13. * * * Ravnateljstvo industrijskega strokovnega tečaja s slovenskim učnim jezikom v Dolini sporoča, da se je začelo vpisovanje za šolsko leto 1957/58 dne 1. septembra in se bo zaključilo 25. septembra. Podrobna navodila za vpis dobijo prosilci v tajništvu zavoda vsak dan od 9. do 12. ure. Popravni izpiti za I. in II. razred so se začeli včeraj, 6. septembra. Razpored izpitov je objavljen na šolskih vratih. Vilni prehrani: «Frehra^fo raznih starostnih debel' i' 12155 Orkester Cergoii * Schumann: Kvintet v Es-0' tilis °P. 44 - 19.15 Radijska UD* )p,u] za: Državljan in javna U; v va: «Bo-doči razvoj javnč prave» - 21. Znanost in & Ul ka: «Morski pes proti - H ku» - 22. Izbrani listi iz t s vens-ke književnosti: Jan«2 .o dina: «Netèk» - 22.15 -Str3' -!e ski: Praznik pomladi } H TOREK: 12. Pisani To «Sprehod po Varšavi» - J t]av >ore Glasba po željah - 19.15 niški vedež - 20.30 Konce1