Leto UOL iL 1$
IJtAlJana, ponedeljek tL \aauuatp
Dta
1 znaj a vsak dui popoldne, izvzemal nedelje In praznike. — inserati do 30 petit .•rst a Din 2, do 100 vrst a Din 2.50 od 100 do 300 vrst a Din 3, večji inserati petit vrata Din 4.— Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNIMVO LJUBLJANA,   Knafljeva   ulica   Mev. 5.
Telefon: 31-22, 31-23, 51-24. 31-25 in 31-28
Podružnice: MARIBOR, Strceamaverjeva 3b — NOVO MESTO. Ljubljanska c„ telefon 5t. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Stroeamaverjeva ulica 1. telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova nI. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.391
Dr, Peter Zenkl v Ljubljani:
„Naše bratstvo ni zadeva konjunkture"
„ Oče £eSkoslovaškega socialnega skrbstva " dr* Peter Zenkl se posvetuje z našimi delavskimi organizacijami o poglobitvi medsebojne vzajemnosti na polju socialnega skrbstva
Ljubljana, 18. jtuiuaija Včeraj popoldne je prispel v Ljubljano z dunajskim brzovlakom veliki češki socijalni delavec dr. Peter Zenkl. Na kolodvoru so ga pričakovali številni zastopniki r.aše javnosti in odbor JĆ lige skoraj korporativno. Med zastopniki smo opazili tudi ministra dr. A. Kramerja, poslanca dr. Fuxa in mnoge naše socijalne delavce. Gosta je najprej pozdravil župan dr. J. Ad-lešič v imenu mestne občine, ki je dr. Zenkl njen gost. Dr. Zenkl se je posebej prijateljsko pozdravil s številnimi svojimi znanci, nakar se je odpeljal v Union.
V posebnem prostoru kavarne Uniona je bila že čez dve uri po prihodu gostu delovna konferenca, ki so se je udeležili naši najv. delavci na polju jugoslovansko
češkoslovaške vzajemnosti. V imenu Izvršilnega odbora JČ lig in J C lige v Ljubljani je izrekel gostu iskreno dobrodošlico predsednik dr. E. Stare. Naglasil je. ><ako velikega pomena je obisk tako navdušenega Slovana, voditelja ČJ li£ in znamenitega delavca za Ljubljp.no. Iskreno je pozdravil gosta tudi predsednik češke obce Ryška ter se mu zahvalil v imenu v Ljubljani živečih Cehov, da nas je obiskal in mu žeiel. da bi preživel med nami prijetne oni.
u programu delovne konference je naj • prej   spregovoril   predsednik  dr.   Stare in naglasil, da si je dr. Zenkl želel, da bi njegov obisk pri nas bii ie en sam delovni dan.  Predsedniku dr. Staretu se zdi najvažnejše za poglobitev vzajemnih vezi med nami in  čehoslovaki sprememba deklaracije obeh držav v kulturno konvencijo. Za to so  zavzemajo  lige.   zlasti   pri  nas že delj časa in je  prav za  prav ena izmed glavnih točk njihovega programa. Ker še ni sklenjene kulturno konvencije, vzajemno sodelovanje zelo ovirajo nekatere tež-koče. ki bi jih sicer lahko odpravili. Izkazalo se je. da so bivši praški študenti pri nas n/.jdelavnejši delavci Jč lig. Zlasti Slovenci, ki so prejšnje Čase študirali v večjem  številu  v  Pragi, so najdelavnejši in zaradi tega je delo za poglobitev vzajemnosti med obema državama pri nas najbolje organizirano ter živahno. Pomembno je, da je pri nas organizirana tudi mladina. Prezreti tudi ne smemo, da vlada izredno veliko zanimanje za tečaje češkega jezika in da bi lahko imeli v vsaki sezoni tudi po 1000 učencev, ko bi bilo dovolj učiteljev in denarnih sredstev. V tem pogledu Zagreb in Beograd daleč zaostajata, za Ljubljano. Slovenske lige ne prejemajo od centrale v Beogradu nobenih pobud za svoje delo. Razen tega so naše lige tudi večino v zelo slabem gmotnem stanju. Proračun ljubljanske lige znaša letno le okrog 12.000 D;n. kar že samo pove dovolj. Podpor od oblasti ne prejema, kakor bi si želela in  bi  bilo zelo potrebno.
Stipendije za študij na Češkoslovaškem se doslej niso razdeljevale kakor bi si želeli. O tem so odločali v Beogradu in zaradi tega je bila naša mladina zelo prizadeta. Dogajalo se je, da so štipendije prejemali dijaki, ki prej sploh niso kazali zanimanja za češki jezik in kulturo. Mncgi levni študenti, ki so se posvetili študiju češkega jezika z vso ljubeznijo in ki bi bili najbolj potrebni te štipendije, pa so ostajali brez njih. To je treba vsekakor spremeniti. Govornik se je dotaknil tudi organizacije izmenjave naših šolarjev in čeških otrok, poten ie pa govoril tudi o izmenjavi tehnikov, ki je bila organizirana zadnja leta in ki je rodila obilo lepih uspehov. Dalje je naprosil dr. Zenkla za posredovanje pri čeških založništvih. da bi pošiljale našim knjigarnam v komisijo češke knjige, česar doslej naša solidna podjetja i niso mogla doseči. Prosil je tudi, naj bi dr. |
Zenkl skušal izboljšati odnose med našimi ligami in urednikom slovanskega dela gladila lig, ker doslej naše lige niso mogle plasirati svojih prispevkov v reviji.
Vprašanje podeljevanja štipendije se je dotaknil češkoslovaški konzul inž. S. Mi-rovsky. Slovenski kandidati za štipendije
cslej niso bili dovolj upoštevani v Beogradu, kjer so odločevali o podelitvi štipendij, kakor je povedal že predsednik dr. Stare. Vsekakor je potrebno, da štipendije prejemajo dijaki, ki se v resmei zanimajo za češko kulturo in ki so se vsaj nekoliko ;ičili češkega jezika. To pa doslej pn raz-
ieljevanju štipendij ni odločalo in naši dijaki, ki bi bili predvsem upravičeni do njih, so bili najbolj zapostavljeni. Stipendije niso uvedene samo zaradi kompenzacij, da bi na primer č^šk -slovaška v!ada
tajala štipendije samo zaradi tega. ker jih daje tudi naša Jržavr. temveč da bi v resnici služile svojemu pravemu namenu, tc se pravi, da bi se med mladino vzgajali res pravi delavci za slovansko vzajemnost. Zato bi bilo najbolje. la bi za jugoslovanske študente dajala štipendije češkoslovaška vlada m da bi kandidate za nje določale naše lige. Jugoslovanska v?a-da pa bi naj dajala denar za češkoslovaške študente. Ako bi tega ne mogii doseči v Beogradu je celo 'lolje. da ostane-jO češkoslovaški študenti brez Štipendij, s-ško-slovaška vlada bo pa vsekakor dajala denar za štipendije našim študentom. Govornik je naprosil dr. Zenkla za pos.~e- \o\ anje. da bi bila ta zamisel uresničena. O tej zadevi je izpregovoril tudi vodja tečajev češkega jezika prof. dr. V. Burian ter pokazal na težkoče. ki jih imajo pri prirejanju tečajev in da najboljši učenci navalno nikdar ne dobe nobene štipendije a'i podpore za izpopolnitev svojega jezikovnega  znanja m  Češkoslovaškem.
Dr. V. Murko je naglasi, da bi bilo potrebno organizirati izmenjavo mladine obeh držav na čim širši oanovi. Zato bi bilo tudi potrebno odpraviti nekatere valutne težkoče. ki so po njih oškodovani revni dijaki. Sprožil je več zamisl; za potovanje na Češkoslovaško med počitnicami, ki bi se lahko organizirala tudi tako, da bi šle na pečitnice cele družine. Lahko bi tudi med počitnicami uporabili prasne prostore v Aleksandrovem kolegiju v Pragi. Prav tako bi ,^e lahko med ebojni obiski organizirali med pravniki. Govornik je omenil tudi. da nameravajo naši gospodar stvenJki letos prirediti ekskurzijo na češkoslovaško, da bi proučili gospodarske razmere in razvoj Češkoslovaške industrije. Ekskurzija bo najbrž prirejena o»b času praškega velesejma. Univ. prof. dr. Kral je poprosil dr. Zenkla za po redova-nje. naj bi Češkoslovaška matica tehniška pošiljala £<voje knjige tudi k nam po znižani ceni in ugodnostih, ki jih uživajo češkoslovaški študenti. To bi bilo velikega pomena, ker so naši tehniki navezani pred vsem na nemško literaturo, ki je tudi dražja od standardnih izdaj če&ko>-logaških znanstvenih ustanov.
Končno je spregovoril dr. Zenkl. Zahvalil se je za pozdrave in povabilo. O bratstvu lovanskih narodov je spregovoril realno kakor pač Čehi gledajo ftvanno tudi na to. V uvodu je delil sodeloanje za poglobitev vzajemnih žrtikov obeh narodov v dve etapi. Prva je bila romantična, ki je pa že minila. Nastopil je čas realnega sodelovanja, ko ne gre več le za medsebojne prisege zvestobe in zgolj zunanje manifestacije bratstva. Vendar na naše bratstvo ne smemo gledati 9 k omercijalnega stališča in naglasiti je treba, da ni le zadeva konjunkture. Naše bratstvo temelji v duševnih ter krvnih vezeh, ki ne zavise od trenutnih režimov m politike in ki ostanejo, naj se zgodi kakrkoli. To« - a čas konkret nega vzajemnega sodelovanja zahteva tudi konkretne naloge, ki si jih govornik zamišlja tudi v podeljevanju štipendij in v medsebojnem podpiranju pri socialnih akcijah, kakršna je bila na primer ustanovitev Alekaadrovega kolegija v Pragi. Ne upamo si navajati visokih številk v vsotah ki jih je češkoslovaška vlada izdala za štipendije socialne ustanove itd. v korist rev nin študentov in bolnih otrok, spričo naših razmer, kakor tudi ne moremo navesti vsega, kar so storili Čehoslovaki za naše študente. Govornik se je dotaknil posebej vseh zadev, ki so o njih govorni pred-govomiki, in po njegovi resnosti ter globokem  razumevanju  sa  vse  težkoče, ki
ovirajo pri nas delo za poglobitev vzajemnih stikov med obema državama, smo lahko sprevideli, da se bo zavzel za nas z vsem svojim vplivom in odločnostjo.
Konferenco je zaključil predsednik dr. Stare z zahvalo dr. Zenklu za i-krene be-
sede in pozornost, ki jo je posvetil zadevam naše lige. Končno ga je zagotovil, da bo naš3 lige vodil tudi v naprej pravi lic-vanski ekih in da bodo njihovi delavci v resnici re-soio pojmavali svoje naloge, kakor so jih doslej.
Dr* Korošec o sporazuma z Mačkom
Sporazum je nebogljeno dete • ■ •
Vreraj je bil v umonski kmo-dvorani prvi javni shod JRZ v Ljubljani. Shoda se je udeležil tudi dr, Kolosčc, ki je imel k. a tel: govor, v katerem se je dotakni! pogajanj med dr. Mačkom in JRZ. Med drugim je dejal:
Mi. ki hočemo dobro našemu narodu in državi, smo že od vsega početka našega /opernega političnega življenja z vsemi -ila-im delali na to da pride med narodi do sporazuma. Dolgo časa smo bili odstranjeni od državnega krmila Ko smo zopet krmilo države vzeli v svoje roke- ni bilo atmosfere za sporazum Vladali sta mržnja m nena klonjenost. ne samo proti Hrvatom, tem več proti vsakemu narodnemu pokretu. Ravnopravnost se ni točne izvajala Vse je bilo razdrto in ni bilo praveg:? instrumenta, ki b: delal /a sporazum Zaradi tega smo morali ustvariti instrument za to. Ustvari-
ti smo morali atmosfero za nur med narodi. I itvsrili smo ta instrument v JKZ. M jc laka da lahko govori \ imenu vsega naroda
Začeli  smo delati za sporazum opora zum je kakor mulo dete, ki dela s\<oje prve korake v svet. Tako dete pa <r nt sme pre več vlačiti  *em in  t in. gor/ in doli Tako dett- mora voditi nežna roka v »vet Zaradi tega tudi ni dobro- da se preveč govori o tem spora/umu. Zato mi dovolite  da tudi jaz ne govorim mnogo o tem. St\an se ive-j raj niso pokvarile. <mipak napravili HM) korak naprej. Kakor ste čitah tudi v časopi-) sih, sta oba obraza prišla zadovoljna   v Za-j greb   Zaradi tega je potrebno da sedaj ne vprašujete preveč, kako daleč je še do spo razuma, kakšne <o  težkoče itd   To nežno dete se ne sme preveč nenefno prijemati.
Franeeski tisk o nemških in i tali-janskik načrtih glede Španije
Zavračanje očitkov o boljsevizaciji Francije — Hiisija na strani Londona in Pariza
iriz, IS .januarja, A A. »Petri Parasien« je objavil članek, v katerem pravi med drugim: tz zanesljivega vira se je zvedelo, da se je sovjetska vlada sedaj po nekem kolebanju odloČila za }>oiitiko nevmesavanja \ špansko državljansko vojno ter se postavila ob stran Velike Britanije in Francije. V zvezi s tem smo prejeli informacije, da bo jutri objavljeno besedilo francoskega odgovora na britansko uoto o vprašanju prostovoljcev Ta odgovor pomeni popoln sprejem angle.-Jcega stalila. Francoska vlada izjavlja, da bo odredila določene ukrepe, čim bo o njih dosežen mednarodni sporazum.
»Amj du Peuple« pi^: Zvedelo se je, da nemški in italijanski odgovor ne bo*»:a pomenila brezpogojni -Ja«. pa tudi ne neposrednega »ne«. Angleška nota je zahtevala jasen odgovor, toda oba odgovora bosta pomenila zopet neko zavlačevanje. Oba odgovora si bosta in se bosta glasila tako. da niti Rim niti Berlin ne bo opustil v Španiji pridobljen *ga prestiža in položaja. Da bi se opravičili, bosta obe državi po svojem tisku nadaljevali kampanjo proti dozdevni »boljsevizaciji Francije«. Listi bodo še nadalje razpravljali o »sovjetski republiki v Perpignanu«. Zahtevali bodo nadzorstvo nad francoskimi mejami in tako poniževali
še nadalje Francijo. \a-a vladu bo nazad Dje prisiljena odbiti tako zahtevo. Hitler in Mussolini se vdajata upanju, da bosta vso odgovornost lahko /vrnila na Francijo, Če bi akcija /a ne vmešavanje v španske zadeve ne uspela, obenem pa, d, \ bosta Veliko Britanijo oddaljila od Francije. Ta račun je nepošten. Nadalje r>rav li>t: Nemčija obtožuje na;o državo, da je zapadla boljševizmu, in sicer istočasno, ko njeni listi govore o pric»tku gospodarskih rav.g^ vorov med obema državama Gospodarske težave, s katerimi se bore v Italija, so oči-vidne. Zato bi Italija rada sodelovala pri razdelitvi dobička, ki ga pričakujejo od teh razgovorov.
»Echo de Pariš« poroča med drugim, da bo skušal grof (Jiauo prepričati Nemce, da jc angleško-italijanski pakt sredstvo, s katerim bi bik> mogoče Anglijo pridobiti /a opustitev načela skupne varnosti in nadali njega sodelovanja s Francijo, z drugimi besedami. Anglija naj bi se s tem paktom pridobila ponovno za politiko pakta štirih, toda niti Ang'ija niti Francija ne bosta dopustili, da se Nemci in Italijani vgne-zdijo na točkah Sredozemskega morja, s katerih bi lahko ovirali Hi ogrožali promet teh siL
„ Slovenec " ostane dosledno nedosleden
Med bolezni našega časa spada tuda megalomanija. V zelo akutni obliki je napadla ta bolezen gospode okrog »Slovenca«. Vse domaČe odmeve so rezervirali zadnje čase skoraj izključno za * Slovenski Narod«. Čudno se nam zdi to tem bolj čudno, ker imajo sicer na drug. strani polna usta omalovaževanja kadar govore o našem listu. Toda logika ni bila še nikoli njihova prijateljica.
Včeraj so se zopet silno razkoracHi in nas potipaL* kar v treh domačih odmevih. V prvem namigujejo nekaj na pokojni -Glas Naroda* Morda bo zadostovalo, če jim povemo, da: »Duo quum faciunt idem, non est idem.« Verjamemo pa prav radi, da bi gospodje okrog »Slovencac kar poskočili od veselja če bi mogli spraviti s sveta »Slovenski Narod«, ker jim je že od nekdaj najhujši trn v peti.
V drugem domačem odmevu nam je »Slovenec« zopet ostal dolžan odgovor na naše glavno vprašanje. Mi se prav m*č ne izmotavamo in tudi ^Slovenčeva« gospoda dobro ve, za kaj gre tu. Nič na svetu ni večno, vse mine in minil bo tudi ča~, v katerem je mogoča taka tipajoča polemika na eni in bojevita na dragi strani. »Slovenec« je zapisal, da sta i fašizem i komunizem pro-tikatoliSka. Naj nam vendar ie enkrat odgovori na nase vprašanje, kako se more po tej jasni ugotovitvi navduševati aa španski fašizem ▼ objemu njegovega Italijanskega in nemškega bratca? Samo aa to vprašanje bi radi slišali odgovor,
drugo so za nas riuze. Kako si upa >Slovenec« v istem domačem odmevu zapisati, da se je dosledno obračal i proti faSizmu i proti komunizmu? Obračal se je res proti obema toda samo v toliko in takrat katar mu je to kazalo glede na njegove posebne politične račune. Doslednoati pa v njegovem obračanju plašča po vetru še nikoli nismo videl iin je tudi ne bomo.
Glede tretjega domačega odmeva pa samo tole: Kristus je dejal nekoč: Ce te udari sovražnik po desnem licu, mu nastavi še levo. Njegovi nasledniki pa pravijo: Ce te udari sovražnik po desnem Meti, ga udari ti po obeh in še po giavi.
Pomlad v Newyorku
N^w York, 18. junua.rja. AA. Toplo vreme, kj traja že še**t tednov, je doeecrlo danes svoj maksimum z '20 stoprmami Ceterja.
Po np<wvor?k:h vrtovih cvrt?io drp-ve««.
Nizozemska kraljica na Tirolskem
Haag, 16. jaruarjei. A A. Krni jjica Viljem i na je odpotovala na Tirokko, Ic^er bo ostala nekaj časa na pocita>ioah Potrjuje se veet. da bo kraljieo pri kronanju v Londonu za~ stopala prestolonasledniea Jutfjana v sprem-stva prjnca-eoproga Bernarda.
Sorzna poročila.
INOZEMSKE BORZE • Čarih. rt. jacmarja. Beograd 10.—. Pacat 303375. London 21.385. New Yorfc 435.50. Bi ustij 73-45 Milan 22.985. Anetentam 238.46, Berlin 175,075. Dona i 7&90 — 81.26-Praera 11130. ^ac8a*& 82% M—Bi 3.35.
politični o6$o*nik
Zaceteh pogajanj med JRZ in dr. Mačhom
V soboto muu poroč-ivJi, tia       je uiinb»ti .-%Ui predsednik ur. .Milan StojaduioVK' vrnit iz ftviee iti tla «*e je na poiu  v Beograd
ta vil v Brežicah. Kar aa UhU /.at.nje dni poročali, dn n#» v soboto iti. t. 111. pi«. n<» razgovori meti JRZ m i1r Markom, se je takoj domnevalo, ua gre za soian«k ■ dr. Mačkom.
Dejansko se je ta sestanek \ r*tl v Dubovi v lovski hiši zagrebškega tffgS¥«a D e u t s c h a, ki je bila preje last grofa Atteiusa. Ko se je dr. Stojađinović pripe ljal tjakaj, ga je tam že CaJkal dr. YlmiU( Maček v spremstvu poslancev dr. Ivanu i*eruarja in Djure Kemlulja. Dr. Stojadi-novie in dr. Maček sta takoj odšla \ posebno, za 11ju pripravljeno sobo. Tu sta Uonterirala od pol f'- do pot Iti., na kar •sta se vsak v s»ojem avtu odpeljala v Zagreb. O poteku In vsebini te konferenc* >e ne ve nlčtrsar.
Pisarna dr. Mačka je v soboto r%cčci izdala kratko poročilo, ki se glasi: »Danes se je g. predsednik dr. VLulko Mače i -estal v Brežicah s predsednikom vtad* g. dr. Milanom Sto jati inovičem, s kateriir sta se dolgo razgovarjala. O poteku sante-i^a razgo\ ora ni do sedaj ničesar znanega«.
Ali bodo ti »razgovori« imeli uspeh? Na to vprašanje menda nihče ne more dati točnega odgovora. »Obzor« razmotriva obe možnosti — uspeti In neuspeh in pravi: »NI dvoma, da bi eventualni uspeh teh razgovorov bil velike važnosti, ker bi ta uhjk-It omogočil, da bi se takoj prestopilo na realno polje oži vo tvor jenja sporazuma. Na drugi strani pa ne smemo tajiti, da bi eventualni ueuspeh razgovorov med dr. Mačkom in JKZ otežkočil politično situacijo in da bi nastopili novi moineirti ne samo v odnosa jih med kmetsko-demokrat--ko koalicijo in JKZ, marveč tr.di sploh med glavnimi političnimi formacijami v dv /avi. S kakršnegakoli stališča torej presojamo te razgovore, njihova velika važnost je vidna In že danes lahko pozitivno ugotovimo, da bodo. naj *e končajo ■ ns-pehom ali neuspehom, odločilno upllval) na nadaljnji  razvoj političnega položaja«.
ObčinsUe volitve v avtonomnih ohčinah
Na povratku iz Som bora se je minister za socialno pol it i I -t* in narodno zdravje Dragiša Cvetkov ie ustavil v Novem Sadu in dal novinarjem to-le izjavo:
»Kar se tiče političnega življenja, gre • »110 svojo redno pot in se normalno razvija. V načelu je rečeno, da se izvedo občinske volitve v avtonomnih mestih spomladi, vendar pa datum se ni dolo«-**n . Na vprašanj*', kako je z razgovori med dr. Mačkom in JKZ, je minister odgovoril: Kol politiki se razgovarjamo s politiki. Kar se mene tiče, nisem jaz imel nol»cmli posebnih razgovorov«.
Šhofovsko pastir±k j pismo
Škofje, ki so se udeležiti koalerenee v Zagrebu, so izdali, kakor so na po v edali, posebno pastirsko pismo na vernike »o gospodarski in socialni bedi«. V njem pravijo, da so vsi stanovi zabredli v velike letava in nadloge. Vzrok vsega tega je odpad od Boga ter gospodarski liberalizem in njegove zablode. Ta liberalizem je sprejel privatno lastnino kot temelj gospodarskega reda, pozabil pa je na to, da so s privatno Li-infn« povzame tudi hoc. dolžnosti. V posebnem ]*ogiavju »Zablode komunizma, kolektivizma in socializma« škofje posebno ostro obsojajo komunizem. Govoreč o taktiki komunistov pravijo, da se le-ti u tih o tapija jo v narodne vrste in se postavljajo kot rodoljubi, da bi take mogli Izvesti svoje načrte in cilje. .Va*<t<.pajo kot mirotvorci, kot čuvarji demotrraeije, samo da dosežejo svoj namen. Škofje zahtevajo za vsakogar socialno prav^čaoat in obstajajo brezdušni kapitalizem m brechotei komunizem. Najzanimivejši odstavek pastirskega pisma je poglavje »Stanovska ureditev družb« — korporaci-je«.
V tem poglavju se ftkofje zavzemajo za to, da bi se družba preuredila no načeiih papesldh encikltk »Kerum nn varam« hi »Qoadrige«imo anno«. ter povdarjajo, da papež Pij XI. priporoča stanovsko preureditev drutfce — uvedbo korporacijskoga sistema. Država bi se pod nobenim pogojeni ne sir* la v mešava ti v posle, ki bi jih lahko hi r-<»ije opravljale nižje organizacije.
bi se aiH" Jl%aqfa urejeite nhjnjajaahji i je, 14 bile one .up.-.uu JHLavjii oblasti jamstvo svoliodVa, r^nmrrnitiiwii pa jatnstvo seda. sko,»«os«f Interesov m ased-sebojzte vzajemnosti. — 8a>W}^ ««j pmi-porseajo preureditev drtrtne- na
Stran 2
»SLOVENSKI  NAROD«. ponedeljek. «. jamarja Wl
Ste*. 13
BANOVINSKI TURISTIČNI SVET
Prvo njegovo sejo je otvoril ban dr« Natlačen — Položaj turizma
v Sloveniji
Ljubljana, 18, januarja V sejni dvorani na bacaki upravi se danes vrši važno zasedanja banovinskega turističnega sveta, ki se ga udeležuje nad 50 članov iz vse Slovenije. Dnevni red je obsegal 26 točk, ki se je pa pozneje omejil na 4 obrežne referate, v katerih so bila zapopadena vea važna vprašanja, ki zadevajo pospeševarje tujskega prometa v Sloveniji, zlasti v naših letoviščih in zdraviliških.
Sejo je otvoril kzruaiu po 9 ban dr. M. Natlačen, ki se je uvodoma *Tpominjal dela in uspehov v preteklem letu ter inieija-tiv baoovinskega turističnega sveta iz prejšnjih let. Apeliral je na svet, naj ima vedno pred očmi interese našega tujskega prometa, ki postaja od dne do dne važnejši faktor v našem go podarstvu £«ploh. že-leč da bi razprava prinesla veliko zdravih pobud za pospeševanje turizma in gospodarstva dravske, banovine, je zaključil svoj govor tal podal besedo glavnemu referentu, načelniku oddelka za trgovino in Industrijo dr. Marnu. Iz njegovega obširnega poročila posnemamo:
Položaj tujskega protneta v nafti banovini je dane* precej zadovoijriv, bil bi p-\ lahko veliko boij&L, ko bi vladale nonnuiih* raz-mene. zda« ti v odnosa jih z drugimi država-rod. od koder prihajajo tetov&sesjrjš k naai. Ce ne obstojajo zapreke že v procetkn. Q&~ »»topijo potovo v sredi Bofzone, da stojimo pred dejstvom: dotok novih tujoev so ustavi, odhod pa nenadoma pojaci. Br.š take nepredvidene zapreke nam ptievriejo vse račune in na*le na dobro sezono.
Statistika tajskega prometa v nadi b. novini izkazuje txi leto 193G go^ov 179.287 in prenoeain 9f>9i?00, v letu 1935 )e biLo pa 90&507 gostov iji 1.019.851 prenoenin. To bi na prvi poglod pomenilo nazado v ringa, v resnici jki ni Bfeovdlo inozemskih posetnikov je napram lel^ii 1935 natru slo: iz Avstrijo za 134<\ Danske S. Madžarske 6i7-Nem&je 30G5. Norveške GO. Švi<\e 7C l?u-nnuiije 83. Tiiruije 8. švedske 22, Amerike 56. Anglije lOGi in i/, ostale Evrope l7l* Skupen porast znaša 2159 inozemcev s 13.997 prenočil in aani. Nazadoval pa jo obisk h države za 28.379. BeMie 149, Bolgarije 10$. Češkoslovaške 1578. Francije 459. O-r-elje 79. Ilolandije 254, Italije 1349, Poljske 73. Rusije 3 m rz drugih kontonentov za 671. Statistika za preteklo leto je napram letu 1935 zato nazadovalo, ker jo mora ncLmree- obvezno voditi v banovini le 73 krajev, ki .-o od ministrstva ":i {"sovino in indu^tnijo proglašeni za tujsko pro metne kraje. Lani so navedli Statistiko od 104 krajev, torej letos za 31 manj.. Polejr tora pa je v Sloveniji se okro-jr 1«X> krajev, kamor tudi zahajajo v manjšam števflu tajci, ki pa tu našo vihteti. Prav nič bi se n- zmo-tat, ko l*i vzeli k urdani statistiki še ftretji-no več. Zakaj je zdaj samo 73 krajev pri-zaianiri za turistične, leži v tem. da se leni ji sajni branijo tega prfznavanja. ker se potem z^radarina zrvfša za ves kraj oraromn »a veakega la^tnirka hrk%. T>od :si da ima tujoe ali ne.
Tujski piromtH. so lansko leto zelo ovira Je* vremenske prilike. Zisnskn se7naia ie bila pkoro brez sneera. razen v ^«wifiikfh le-.rah. Poletna sezona je pa imela dez da o kaki predsezoni sploh ni mooooe govorita. Odavna tajska sezona je pri nas še vedno poleti, ker 50 novimi snežno pr3ike zlasti ofcrosr novega leta ko bi bilo največ dotoka frrjcev. v^ako leto neugodne. Glede ovir k! preprečirjejo 7Z\davfAj?Y razvoj tujs1 ?ra prometa, je ^a izmed največjih turistična politika inozemstva, zlasti po irkrepih po-edinih držav Jvi zadržujejo svoj^ drža vi Jane v lastni zemlji, ker wn ne dajejo kreditov za movemetvo. Domačih ovir je taidi mnogo: predvsem so to noše cesto*, ki so zelo slabe, v prvi vn?ta državne«. V času. ko &e je tajski promet tako rekoč rndi moten rearal in ko vozijo v to^bft sezonah »vtotauri. avtomohFH in motoma kolesa ve-Smo tujoev. bi danes dobn? ceste v SBove-rnji silno posr>eševale rnrrzem. Gradu Vi avtoceste Ljubljana — ?uSak je neznansko potrebna in naravnost kri<čn po utcuuicentu "Državna cesta St- Tli — Maribor je kot vhodna cesta v PUovemrrjo In v državo v skrajno slabem ston-Vi itn oplaSi tujca, že pri vstoTm v na^o zemljo.
Tuiris»tTčni kraji se «Ecmt k>t5oto r*r>1no nedontatkov, Id jih bo treba odpravi t L Manjkajo ponavadi vodovodi, kopal'šča, kanalizacije, reguladcl načrti in električna razsvetljava. Hlglencteo sanitarne prilike niso povsod ugodne. Za razvedrilo tujcev gc premalo skrbi. Kot velfk napredek pa moramo zabeležiti, da je država s svojo uredbo o turiaamm uvedla enotno organizacijo tujskega prometa za četo državo. Prejanji mesec je izdel tiudi pravilnik o progiadanju t«rrističnih krajev In načinu pobiram ja ter raadelltve prenočtnliM»kih taks.
Propagando bel to- ln Inozemstvo »ta vrSlli obe tujsko prometni zvezi v Ljubljani in Mariboru, razna druga društva in pa zaeebna podjetja. Basaka uprava je sodelovala pri sikatpmih ojrlaMh ▼ inozemskem časopisju, zlasti na Angleškem. Sploh se je propaganda lansko leto selo namerila na to, da privabimo aztgleske go ste, ker so nastan jako ugodni izgledi za dotok Angležev.
Najbolj plodonosno je bila naložena t>a-novlnska podpora tujsko prometnima zvezama v Ljubljani in Mariboru, ki sta pre-jeH po 60.000 Din. Samo propagandne edicije v nakladi 70.000 Izvodov v tujih jezikih, Id sta jih izdelali zvezi, so veljale več stotisoč dinarjev. Se več je vredna informacijska služba, ki jo vršita zvezi v centralah in podružnicah na meji in v turističnih krajih. Izvedli sta tudi organizacijo tujsko-prometnih druStev, katerih tolmač sta napram banski upravi in centralnim oblastvom. Ako bi država hotela ustvariti tak aparat, kot so tujsko prometne organizacije pri nas, bi morala globoko seči v ftep, toda delovanje ne bi bilo tako uspešno, kot je danes pri teh privatnih zverah In društvih. Obe zvezi bi zasluzili, da se jima sedanja podpora podvoji aH potrojl.
Ostali znesek proračuna so je pocmhil za podpore planinstva, za vzdrževanje in grad njo koč, za vzdrževanje in napravo novih markacij ter potov, za zimsko športne namene, te so služili tujskemu prometu, dalje za pospeševanje in nadzorstvo gostir-stva, za razstave itd. S proračunskim kreditom je banska uprava direktno podpirala tujski promet, za indirektno pospeševanje so pa šli težki milijoni. Ako omenimo samo ceste in higienske naprave, ki so skrajno važen predpogoj za tujski promet, so razumljivi milijonski izdatki. Banska uprava je pokrenila asanacijo Dolenjskih toplic in rimskega vrelca, prilagoditev izdajanja turističnih viz potrebam obmejnega prometa, nujno izdelavo regulacijskih načrtov ter gradbenih osnov za turistične kraje. Priredila je tujsko prometne tečaje v Bohinju. Ljubnem in v Metliki. Posredovala je z neštetimi predlogi na odločujočih mestih, da se turistična ugodnost po § 11 železniške tarife razširi in dosedanji kriterij za priznavanje te ugodnosti revidira, zlasti glede zahteve po nadmorski višini 700 m. Zlasti se je zavzemala za priznanje imenovane ugodnosti za Logarsko dolino, planinske postojanke na Pohorju, Kamnik, Kamniško Bistrico z Veliko planino, Guštanj, šmarješke toplice itd. Uplivala je, da se turistični kraji bolje in pravočasno preskrbe z raznim sadjem in grozdjem, z dobrim naravnim vinom domačega pridelka, brezalkoholnimi sokovi itd. Končno, da se železniški promet in vsa druga prometna sredstva čim bolj prilagode potrebam turizma in gospodarstva vobče. da se izpopolni in izboljša cestno omrežje, da se razširi ali na novo uvede telefonski promet ter da se turistični kraji elektrificirajo. da se gradijo javna kopališča in se kraji oskrbe z dobro pitno vodo.
Glede bodočega dela bo banska uprava s proračunskimi krediti, ki bodo s proračunom 1937/38 nekoliko povečani, razpolagala podobno kakor doslej. Podpore pa se bodo dajale le za konkretne tujsko promet ne ali planinske naprave, in sicer društvom, ki lahko pokažejo na dosedanje uspe-žno delo. V bodoče se mora naša propaganda tehnično zboljšati na ta način, da se v inozemskih listih priobčujojo le kolektivni oglasi ter da se skrbi za pravočasno in pravilno plasiranje propagandnih edicij. Ustvariti moramo nove privlačnosti za tujce: mednarodne tekme, ljubljanski vele-sejem, mariborski teden, ne zadostujejo več. Banska uprava bo posvečala vso skrb zlasti, da se predpogoji že priznanih tujsko prometnih krajev izboljšajo in izpopolnijo. Tu pa naj gredo na delo slasti tudi lokalni faktorji.
Debata
Po referatu dr. Marna je ban otvoril debato. Mariborski podžupan g. že bo t je poudarjal nujno potrebo ureditve vprašanja zgradbe ceste St. Ilj - Maribor - Celje, ki je silno važna v Vprašanja večjega razvoja našega tujskega prometa. Za njun je ravnatelj Putnika dr. Žižek govoril o potrebi subveneijoniranja turističnih ustanov po določilih novo uredbe o pospeševanju turizma. Naglasi! je potrebo, da bi se Badju-rov Vodič prevedel v srbščino in češemo in je prosil, da bi banska uprava v svojem proračunu ta izdatek upoštevala. Dr. De-bevec je sprožil dva predloga glede pose-čanja letoviških krajev. Izda naj se uredba, ki prepoveduje jetičnim, da bi posečali brez predhodnega zdravniškega pregleda in odobrenja letovišča. Tudi v zdraviliških prospektih naj bi bilo navedeno, da zdravilišča niso odprta posetnlkom, ki bolehajo na odprti jetiki. Tajnik tujskoprometnega društva v Kranjski gori g. Pečar je govoril o previsoki zgradarini, ki jo morajo plačevati prebivalci letoviških krajev zaradi tujskega prometa in ki so mnogo večje, kakor pa jih n. pr. plačujejo veiepoeeat-
Cetrte* ŽL;
Red Četrte*. Petak
niki. Direktor Sobic je govoril o razliki, ki jo dela železniška uprava pri upoštevanju turističnih krajev, kakor so navedeni v uredbi, kar stavlja železniška direkcija pri dovolitvi popusta na železnicah za pogoj, da je dotični kraj vsaj 70o m nad morjem ne glede na določilo uredbe. Dr. Gross is Novega mesta se je zavzemal za Dolenjsko in je naglaflal, da je v tujsko p: ometnem pogledu popolnoma zanemarjena. Zlasti bi bilo treba popraviti cesto Straža - Toplice. Ravnatelj Loos je načel vprašanje nnaih cest in je kritiziral njihovo siano vzdrževanje, Navedel je statistiko, pc kateri ima Jugoslavija v Evropi najmanj avtomobilov, po obremenitvi motornih vozil je pa na prvem mestu. Državni kredit za zgradbo ceste Maribor - meja je bil v znesku 6,000.000 Din znatno prenizko določen. — Dr. Pretnar je izrazil želje planincev, da bi jih banska prava bolj upoštevala. SPD namerava izdati knjigo o naši planinski flori, ki bo prav gotovo privabila v naše kraje mnogo tujih znanstvenikov in je prosil za podporo. Naglasil je tudi, da železniška uprava premalo gleda na izletnike in je omenjal neugodne zveze turističnih vlakov. Zavzemal se je tudi za znižanje avtobusnih cen.
Na izvajanja je odgovoril načelnik gradbenega oddelka banske uprave ing. Ska-berne. Banska uprava se dobro zaveda važnosti avtomobilskih cest in je na lastne stroške že izdelala nekatere načrte, drugi so pa v delu. To velja zlasti za cesto od naše severne meje preko Ljubljane do Sušaka, kakor tudi zvezo od Rateč do Ljubljane, dalje od Ljubljane do Planine in pa za cesto Ljubljana - Novo mesio - Zagreb. Debato je zaključil ban, ki je zagotovil, da bo banska uprava storila vse, da bodo te ceste ustrezale sodobnim tehničnim zahtevam. Seveda se bodo pa mogla dela le postopoma izve jati.
Sledila je tretja točka dnevnega reda. O vprašanju ustanovitve in delovanja krajevnih turističnih odborov po vaških občinah je podal obsežen referat upravnik zdravilršča v Rogaški Slatini g. Ivan Grač-ner
Poslovnik
Za delo banovloskega mrističziega sveta je izdal ban naslednji poslovnik te usta nove:
B*novin^ki turistični svet se:tavljata zbor in pa poslovni odbor. Zbor banovm-skega turističnega sveta obsega članstvo po čl. 3 pravilnika o .sestavi organizacij in delokrogu BTS, po potrebi pa se morejo na poedine sej-e povabiti tudi osebe iz vrst tuTističnih strokovnjakov, turi tičnih interesentov ter druge osebe, člani zbora imajo pravico predlagati kr. banski upravi vsak čas- svoje predloge ali podajati mnenja, predloge, namenjene sejam zbora, pa morajo vlagati vi^aj S dni pred vsakokratnim zasedanjem. Na sejah zbora te razpravlja o veeh posrednih in neposrednih zadevah turizma. K^r ima banovinski turistični svet le posvetovalni namen, se o razpravah Zbora ne glasuje. Potek zasedanja razprav se ugotovi z zapi nikom, ki ga podpisujeta predsedujoči delovodja, cn-erita pa overovatelja.
Kr. banska uprava doiloča, katere pobude, predlocri ali mnenja zbora so osvoje odnosno izrooe v pristojno poslovanje- Poslovili on i bor BTS je poelevodeči ossroma smSu-i organ zbora benovinskega turisti-•vnega sveta in štej- 6 do 10 članov. Člane poslovnega odbora, ki morajo bita po pretežna večini iz LjtiNjane, voli zbor BTS iz svoje srede, nj"j> funkcijska doba pa je triletna kakor zboirova. Bano vinski troristioni svet prejema od kr. bsnsfee uprave za lo*it-je režrijeskah stroškov podporo H redn-eca proT^-OTrrra. Pr-or.-ieim in pro<rraim deia sestavi poslovni oilvvr. nrodfciBpa pa zbor BTS kr. banski upravi Računski zaključek pregledajo od zbora. BTS rzvotfjftni pitegledo-v.'3i!e." *ti iTr» ^v'^■ohp,' zbor.
Ob zaključku lista zasedanje še traja in se bo nadaljevalo po opoldanskem odmoru tudi popoldne.
Nov profesor Jisnek
„Na ledeni plošči" z Debevcem — Pozdrav bolnikom
Ljubljana, 18. decembra
Ker je gospod Emil Krali nenadoma zbolel in prestal težko operacijo, ki ga je žal, 1 . „ tiaije časa. od delovanja na odru naše drame, je prevzel v Wernerjevi komediji glavno vlogo Vaclava Junka. srednje-šoiskoga profesorja, gospod režiser Ckril Dobevec.
Prav izredno zanimiva, pereče sodobna igra, ki s svojimi problemi, pa tudi z odlično predstavo privablja naše občinstvo, da polni gledališče kadarkoli jo uprizore, je že marsikoga zamikala po dvakrat in večkrat. Z dvojno zasedbo prof. Junka je predstava na zanimivosti vsekako še pridobila, in v četrtek je bila drama zopet, kakor pravilno, nabito polna. Skoraj bi se bil morai boriti za svoj sedež.
Ta velik; uspeh češke drame, ki se je letos pokazal že z Langerjovo >Konjeniško patrolo* in tudi z dvema Beneševiina operetama, ki jama že te dni sledi še tretja Bene»-
ševa opereta, samo potrjuje pravi most naše, zadnja leta izražene želje, naj bi se repertoar slovenskega gledališča primemo usmeril rudi na češkoslovaško gledališko produkcijo. Pa tudi Karelova opera >Botra Smrt« nas je močno zanimala, saj je prinesla v eno-tičnost opernega sporeda novo. prav simpatiČ no barvo.
Prav posebno probojno zmago pa je prinesla na§i drami Wernerjeva komedija, kf ee od 11. novembra pr. 1. dalje ponavlja s nezmanjšano iskrenostjo od večera do večera. Veseli smo tega nenavadnega uspeha češkoslovaške igre in hvaležni režiserju C. De-bevcu, da je omogočil neprekinjeno uprizarjanje aktualne, miselno in čustveno sodobnih mladih in starih značajev tako bogate kome dije.
Razlika med Kraljevo in Debevčevo kreacijo konservativnega poštenjaka in neoms-deževanega idealista Junka je velika. Kralj jo dajal svojemu, nad vse simpatičnemu starcu bolj značaj komedije, zato je bil včasih ob vsei tragičnostl rodi komičen, skoraj bi
dejal, da je bil včasih celo smešen. Izražal ga je tudi živahneje. v govorici glasneje, v kretnjah viharneje. v celem re-solutneje-
C. Debevec je Junka zajejl globlje, mirneje trpko in tragično v vsej zamisli in v posameznostih, zagrizeno v odporu proti m.i_ terializiuu svojih otrok in pretresljivo v re-signaciji, ki kliče z zlomljenim glasom: SOS; — zavedajoč se. da kliče in prosj zaman. Zelo lepa in zelo zanimiva je ta Debevceva kreacija, vzgiedna po svoji dikciji, ki je orno gočila, da smo čuli, razumeli in doumeli mnogo aforizmov in sršenov, Jd so nam na premierj uaii. Debevčev Jimek je starejši in telesno izčrpanejši kakor Kraljev, a duševno bistre}si, v dikciij rezkejši fn v basovski legi« ki bj si jo želel ie mestoma svetlejšo, patrijarhalnejši. Z nekoliko večjo modulacijo govorice b? kreacija vobče gotovo §e pridobila na simpa'ičnosti.
Kateri Jimek je bolpši? Lahko smo zadovoljni, da imamo dva dobra Junka ixi da gre naaa drama vzlic trojni nesreči l&ko vztrajno in uspešno svojo pot. S sočutjem se spominjam bolnikov gg. Kralja. Lipe ha in Pluta, Jdh toplo pozdravljam j-n želim, da se čem prej zopet vrnejo zdravi na deske, ki so njih svet in naša radost v teh žalostnih dneh. Fr. G,
Nase gledališč?
DRAMA Ponedeljek 18.: Zaprto,
Torek 19.: Zaprto (Gos ovan je v Celju: Ko-
rajia velja). Sreda 20.: Atentat Red Sreda. Četrtek 21. • Dež m vihar. Red B. Petek 22.: ob 10. Krali f neba. Dijaška predstava. Zmdiane cene od 14 Din navzdol. Trren.
OPERA Ponedeljek iS.: Zaprto. Torek 19.: Zaprto. 1 Sreda 20.: Hovans&na. Red A.
ta »Mavliianka«. ki bo v patak 22. u al. za
pramier&kj JJs—Ml To delo uprizarjajo na*, različnejSi odri z nenavadno velikim uspehom. Trenutno dajejo to opereto tudi v Zagrebu. Naeiovno partijo bo pek ga Marica bruinen-Lubejeva Nadalje sodelujejo v glavnih partijah dame Pobeeva in Nabloeka, Jepijsva ter gg. Uoraki. Poeek, Zupan. Dar neš. Sancm, Golo v m, S inorjcie, Burger, Jei-aikar* Vekiko v<logo ima tudi balemi zbor z originalnimi baletnimi vložki. Delo je zrežiral prof. Sest, koreografija je Goiovinova, diragent dustersič.
Koncert čelista Slavka Popova
I4jubljana, 18. januarja.
V petek, dne 15. januarja se je vršil v mali fliliarmonični dvorani koncert bolgarskega čensta Slavka Popova.
Kot prva točka sporeua je bila Beethovnova čelo sonata v A-duru op. 69. To delo je bilo komponirano 1. 1807/1803., ko je bil Beethoven na vrhuncu svojega ustvarjanja: 5. in 6. simfonija, Maša v C-curu, 2 tria za violmo, čelo in klavir spadajo v to dobo. ćelo sonata op. 69 je presenetljiva po svojem vsesKozi vedrem nastrojenju. ki laj. kaže Ze v hatroaLiiih ozjiačban na pri-će tk u posameznih stavkov. Tudi m ndejer mračnih, zamisij enih beethoveiiskih razpoloženj niti ne v izredno kratkem Adagiu, ki attacca prehaja v zadnji stavek, kar mu da povsem prehoden značaj. Ta nenavadna zapostavljenost počasnega stavka v tej sonati se kaže tucii v tem, da je moral svojo tradicionalno drugo mesto v C-klu prepustiti Scherzu.
ćelist g. Popov oie kot interpret Beethovnovega dela absolutno m mogel navdušiti. Njegova silna tehnična dovršenost ga zapeljuje k površnemu podaajnju glasbenih fraz in k brezčzrazneJiiu, toda briljantnemu izvajanju paoaz in tehničnih mest, kar pa je za Beethovna docela nestilno. V splošnem sem pogrešal v interpretaciji Beethovna zanj tako značilnega miru, telinosti in poglobljenosti, kar je brez primere bolje doumel in podal pianist g. proi. M. Lipov-šek na mestih, kjer mu je bula dana možnost samostojnega razmaha.
Mnogo bolj me je navdušila druga točka sporeda: Saint Saensov čcio koncert v A-molu op. 33. Ta sveža, v formi jasna in zaokrožena skladba, bogata na ritmu in melodiji ter polna kontrastov, ne stavlja na izvajalca prevelikih zahtev glede muzi-kalnega izraza; kot pristen francoski skladatelj ne poskuša klasicist Saint Saens v svojih deiih pronikniti do 3krivnih razodetij glasbene umetnosti, težišče njegovega umetniškega ustvarjanja je v estetskem in v formatom oziru v zglednem obLkovanju glasbenih domislekov. Zato zahtevajo njegove skladbe od izvajalca predvsem brezhibno tehniko in lepoto ter barvitost tona kar oboje poseduje g. Popov v nedosegljivi meri Najtežja tehnična mesta v koncertu so bila kljub silno hitremu tempu povsem jasno in idealno čisto zaigrana, v spevnih mestih pa se je razodela vsa lepota umetnikovega naravnost kraljevskega instrumenta.
Ostali del programa je obsegal skladbe, ki so razen Faurejeve >Havanere< brez umetniške vrednosti, ki pa dajejo izvajalcu priložnosti, da pokaže svoje tehnično znanje. In res se je g. Popov izkazal kot fenom enal en in nedosegljiv tehnik, ki mu je v tem pogledu gotovo tudi med svetovnimi čelisti težko najti primere.
Pianist g. prof. M. Lapovšek se je izkazal kot inteligenten in prilagodljiv spremljevalec Kot sem že omenil, je po muzikalnosti solista visoko nadkriljeval. kar se je zelo očitno pc kazalo v sonati. Vendar pa je bil prav v tej skladbi na nekaterih mestih premočan, tako, da je preglasil solista.
Uroš Prevorfcek
SPORT
Kratek športni pregled
Ljubljani a, 18. januarja Smučarji bodo vendarle prišli na svoj račun. 2e v petek Je začel naleta vati fnrh pršič, ki je mahoma pobelil vse mesto in okolico. Bil je sneg, kakršen zapade običajno le v višjih legah in je za smučanje prvovrsrten. žalibog ga je bilo premalo, vendar vse kaže, da ga bo zapadlo Še dovolj, da ne bo treba hoditi v planine in se bomo lahko morda že jutri f«mučali na Golovcu ali kje drugje v bližnji okolici. Čeprav so bila nnežna poročila še dosti ugodna, se je v soboto in nedeljo zjutraj odpeljalo z vlaki le razmeroma malo prijateljev belega sporta. Precej je pa bilo Zagrebčanov, katerih večina se je namenila v Planico, Manj jih je odšlo proti Kamniškim planinam, Še manj pa na dolenjsko stran, ki ima pač še premalo snega. Vse kaže, da se bo pravo ZttnBaztje začelo Sele v začetku februarja, kakor je to že nekaj let.
Sicer je pa bila nedelja razmeroma ravna na športnih prireditvah. V Zagrebu ce je odigrala edina ligina tekma, ki je pa prinesla odloMtev v vprašanju jesenskega prvaka, Gradjaztski je namreč premagal Jugoslavijo s 4 : 2 hi dosegel 13 točk. Preostaja mu edino še srečanje z BSK, ki ga pa tudi v primeru poraza ne more premakniti s prvega mesta v tabeli.
Hokejsko moštvo Ilirije je gostovalo 2 dneva v Celovcu in je na topilo obakrat proti KAC V soboto zvečer je bilo moštvo utrujeno, ker je moralo naravnost z vlaka na igrišče in se Je preobleklo le v vaganih. Čeprav je igralo zelo požrtvovalno, je doživelo visok poraz 12 : 1, Včeraj so se Ljubljančani pokazali v mnogo boljši luci. Nastopili so proti kombiniranemu moštvu in po krasni premooni igri zasluženo zmagali s 3 :1.
Tudi naši beli mušketirji so se na zadnji tekmi v južni Afriki proslavili. Na topili so v Durbanu že tretjič proti reprezentanci južne Afrike m jo premagali, tokrat z 8 : 4. Za Jugoslovan ^i tenis pomeni afriško gostovanje velfk uspeh, saj so Puncec, Pallada, Kukuljovsć in Mitić ko-
0
rakaH od ama*» do sna** na da bi s«
turneji doživeli pora* Naai rapiaoantziirl as bodo Jutri vkrcan na parna** ai J* bo o^temjal v tanovino.
— JZ69 — Sbar tosaJalh uelterjev je na svoji fteu dne 14. L a, skleni^ da osnuje svojo lastno smučarsko aok> pod naslovom: Smuaka ftola JZ&š pod vodstvom Zbora «mu*kih učiteljev v Kranjski gori. Za vodjo šole je določen g. Zore Zdraho, eevezsj sinu ški učitelj. Tudi pomožni učitelji so izpra-kta? n pO JZSSu priznani članj ZSU. Uči se po enotnem načrtu JZSS. šola je razdeljena v začetniške, nadaljevalne in 'urne te čaje in traja do velike noči. Za uspeh ▼ posameznih odd-'..kih jamči ZSU. Prijave in formacije se dobe pri ZSU, Ljubljana. Tyrieva UlV. a k pa direktno pri vodji !■» le g. Zoretu Zdravku, Kranjska gora.
— JZSS (sluiheno). Podiaveze in klube so opozarja, da je državno prvenstvo v Mariboru obenem tudi izbirna tekma za skoke, kombinirano tekmovanje in tek na 18 km, ra tekmovalce, ki pridejo v postev za državno reprezentanco 7,1 inozemcka tekn>* vanj a.
— VHL   balluinske   krre v Jugoslaviji?
Na3a bih.koatletska zveza je zvedela, da se pripravlja odpoved VTTi. ki tokrat! ctskih balkanskih iger. ki bi morale biti icptazi-bra v Bukarešti. Ce bodo llunmni balkanske i£Te res mi povedali bi jih rjriireddfa n*ir-ša lahkoatleTska zveza seveda pod p*^v jem. da bi dol>ila od države primarno r*«^-nom.
KOLEDAR
l>anes; Ponedeljek, IS- januarja katoličani: Vera.
DANAŠNJE PRIREDITVE Kiao Matica: Valovi ljubezni. ZKD: Križarske vojne ob 14.1f> T Mat-.01. krao Ideal; (iarcia. Kino Slosra; R<*^ Mar e. Kino Union"' Veron<fka.
Predavanje dr. Zenkla ob 18 80 v UzttOBIL Predavanje Lukr« Stetohilnea pod oknien
Franrovega kluba v 1I1 mil leiili prostorih na Zaloakj tafti dr»>\ ob <>: Moderna demokracija. ,
DEŽURNE LEKARNE
Daejee: Mr. Leu*»ick. Resl-eva cesta 1, lia-hovec, Konijro^ni trt? 12, Kada K omota r, Via.
TrlaSka renta.
Vremensko poročilo
Zvea^ za tujski promet v Sloveniji, Ljubljana, Tujsko prometne zveze v Mariboru, JZSS in SPl> z dne 18. januarja.
Temperatura \ »od nicio. barouieler poda, v presledkih pada suh, nov sneg. Smuka z.bv sLi v mžJnakih pred ol i h planin sjdno ugodna.
iiohinjcka likstrit-a, dine*: ;>, obl.r 110, •j suhega ca 11) podlage.
Vogel, včeraj: —7, 10 rvp-hanega prsiča na GO podlage.
Pokljuka. vč>rai; 10, obN^no. «S prMra na 30 podlage.
Kranjska gora. danes: meula, —8, 16 pr-- i ča, sankaheče in drsališče uporabno.
Vršič, Kmica. danes: 20 prsila na podlagi.
Rateče^Planica, danes: —6, megla, 15 do 30 pršiča, skakalnic« 15, 39 m W) o ter drsališče uporabno.
Planica, Tamar, danes; 30 do 40 protez.
Zelenica, včeraj: —fi, jasno, 12 prSiča na 60 podlage.
Jezersko, včeraj: —8, enefi, 10 priiea na •JO podlage.
Klopni vrh. danea: —6« traežL
Pohoreki dom, Nlaribomka koča. da-neo: tinežl, 10 suhega novega «mega.
Pesek, Senjorjev dom, dan«*: —8, 30 ndMU ga enega na 36 podlage.
Celjska koče. dane«: —sneži 10 ena.
Logarskr. .CoHn.i, danevv A Knežj k'S na podlago.
Mo7Jraka kooa, danes* <~J$* sikvs 15 na poc* lago.
Maribor, danes: —4, h na podla^cv
Novinarji
pri dr. Zenklv
Ljubljana, 18. januarji* Dr. P. Zenkl je danes dopoldne sprejel ljubljanske poročevalce v Unionu in jlnr posvetil celo uro za razgovor. Poročevalci so ga naprosili, da bi jim opisal nekolik© smernice, ki vodijo češkoslovaško souja'-no politiko ter obrazložil zlasti načela, ki po njih pobijajo slabe posledice nezap-nos ti.
Dr. P. Zenkl je opisal socijalno delo mestne obČLne v zgodovinski zaporednosti in v njenem postopnem razvoju, zlasti glede na pobijanje nezaposlenosti. Poročevalci so sprevideli, da bi delo praske občine moralo biti naai mestni občini v najbolj d zgled, zato je treba naglasiti, da ima Ljubljana veliko srečo, da bo dr. Z< nkl predaval o sooijalnem skrbstvu Prage in I lan opozoril na oster kontrast med našimi in češkimi razmerami.
Izjava dr. Zenkla pa zasluži, da jo objavimo ob drugi priliki.
Za predavanje je bilo v Ljubljani taksno zanimanje, da pa bo predavatelj jutri ponovil.
SOKOL
— Zborovanje sokoldcjh mpnih zdravnikov. Včeraj so zborovali v Beogradu »koliki župni zdravniki, ki so »e posvetovali o zdravniški služb; v sokoktvu. Iz Maribora je prisostvoval ee-;i dr. Rudolf Kac. Sklenjeno je bHo, da ee bodo v bodoče zdravniki Sokoli boli zanimali za fizologijo in higieno telovadbe ter vzdrževali stike z društvenimi in četnim; zdravniki- Saveznj zdravniški od^ek i'zda učno knjigo o /drav-stveno-htgien^ki izobrazbi sokoistva.
— Obrni zbor Sokolskeza društva LJubljana—SiŠka. članstvu javP«nio, da bo tvan sestanek za sestavo kand;datne liste v nedeljo 17. januarja ob 9. dopoldne v Sokolskeni domu. V četrtek 21. januarja pa bo redni letni občni zbor ob pol 30. v veliki dvorani Sk>kolckeca doma z ohi*a!nim dnevnm rc* dom. članstvo vabimo, da se obeh pr redi-tev polnostevilno udeleži. Zdravo! Uprava društva.
tev.
13
»SLOVENSKI NAROD«.
Stran 3
Danes premiera
Pretresljiva zgodba o mladem heroju in njegovi veliki ljubezni.
PO NOVELI T. STORMA »SCHIMMEIJMBBPMUl
Valovi ljubezni
MAKIAN.NE HOPPE IN MATHLAS WIEMANN
Elitni kino Malica
I
DNEVNE VESTI
— I>elav>ke zbornico *a služjlo interesom peščice ljudi. Tako jo izjavil včeraj v Osijeku minisier soc.alne politike in narodnega zdravja C vet kovic na zborovanju Jugosloven t?kc delavske zveze. Dejal je: Notranjega reda m miru ne bomo mogli dosečj 6 policijskimi in žandarskimi ukrepi, temveč z zadovoljstvom in blagostanjem delavskega raz-roda. Ne more sc zahtevati 60cialne reforme v korist delavskega razreda 6 pritiskom od zgoraj ali z zatiranjem delavskega pokreta. (Podpišemo). Sam sem nasprotnik komi-sarijatov, imenovanih od zgoraj, kadar je pa treba rešiti delavske zbornice od pijavk, ki dobivajo mceecno 15.000 Din, z raznimi po tovanjj pa le ve& moramo udariti od zgoraj, le hočemo zapreti pipe, iz katerih jim to teče. Odredil sem anketo v vech delavskih zbornicah in rezultat le ankete bom javno objavil, da bomo videli, kako so tj delavski voditelji delat; za delavski razred. Delavske zbornice so elužfcle peščici ljudi. O vsem tem imam podatke in nihče j h ni ovrgel. Glede zavarovania za primer starosti in onemog krsti je minjs^ter izjavil, da veruje v zdrav instinkt delavca, da se bo odrekel iz možem siva prihajajo?! politiki Ln da bo 6 tem dal ministru močno oporo, da uvede to zavarovani kadar se bo delavstvo odreklo itrter-naeionaMzmu fn vpl-vu od zunaj.
		rs	A
slageropereta sezone! Vsa publika je očarana — navdušena! ROSE MARIE Teauette Mac Donald
TEl.
2124
Premiera! Po romanu sSchiirimelreiter*
VALOVI LJUBEZNI Marianne Hoppe — Mathlas VVieinann
Izredno zabavna burka (nemško: Wien-ausverkauft!) po oderskem komadu VERONIKA Hans Moser, \Villy Eichberger/ Theo Ungen, VValter Jansen, Greti Thaimer,
KilO> Hildebrantlt
Danes odpade  predstava  ob 19.15
_ Tečaj za vinarstvo, kletarstvo Ln sadjarstvo. Banska uprava razglasa: V času od I. marca do 30 novembra bo pri banovinskih trsnicah m drevesnicah v Kapelj p. Slatina Radenci jn v Pekrah p. Limbus pri Mariboru devetmesečni tečaj za vinarstvo kletarstvo in sadjarstvo. V ta tečaj bodo sprejeti dobro razvitj Ln zdravi mladeniči v s arosti od 16 let naprej. Prednost pri sprejemu 'majo sinov kmeck.h posestnikov in vinicarjev. Pouk v tečaju je teoretičen in praktičen. Gojenci Jmajo na zavodih brezplačno stanovanje in hrano. Pridni Ln ubožni učenci do* biio še mesečni prispevek 30 Din za nakup šolskih potreben. Lastnoročno pisane prošnje, ki moraio biti opremljene s kolekom za -o Din je poslati najkasneje do 10. februarja upravi ene^a gornjih dveh zavodov. Prošnji je priložiti: 1. Krstni list. 2. Zadnje šolsko spričevalo. 3. Zdravniško spričevaJo. 4. Nravs veno spričevalo. 5. Izjavo staršev (aLi varuha), da dovoljujejo prosilcu obisk teča, ja Ta izjava mora bfti koLkovarm z 2 Din. Ban Natlačen-
Založba „Modra ptica44
v Ljubljani obvešča vse interesente, da je izšel I  del \VELLSOVE:
SVETOVNE ZGODOVINE.
Naroča se pri založbi »Modri ptici« v Ljubljani. Cesta 29. oktobra (Rimska cesta) 6t. 1/1. nadstropje — dobi se pa tudi lahko v knjigarnah.
— Popravek* V na£; sobotni številki se je v elamek »KJe n8J stoji nova klinčna bol. nrca?« vrinile neljuba tiskarska pomota, ki kar- smisel. V 11. vrstici sedmega odstavka ima namreč stati: >Podnebje je nad vso Slovenijo t?to< in ne ^Podnebje ie nad vso Ljubljano isto-
— Šolska mladina naj goji sport. V Osijeku se je mudil včeraj prosvetni mnister Dobrivoj Stošović. V pogovoru z novinarji je izjavil, da je njegova želja, da bi šolska mladina gojila sport kakor je to v drugih državah. Minister apelira na starše naj tudi s svoje strani delujejo na to, da bo nasa mladina duševno in telesno zdrava in krepka.
— Potovanja z legitimacijami brez kontrolnih kuponov. Ker poedini državni uradi navzlic odredbi o podaljšanju važnosti legitimacij za znižano v ozn ino še niso poskrbeli, da bi pravočasno zaprosili za kontrolne kupone za kontroliranje števila potovanj onih, ki imajo omejeno število potovanj po znižani voznim se niso mogli prizadeti posluževati vozne olajšave, da se omogoči onim, ki še nimajo kontrolnih kuponov znižana voznina, jim je generalna direkcija državnih železnic dovolila 1 rupo vat i vozne lističe po znižani ceni tudi brez kontrolnih kuponov na podlagi legitimacij za leto 1937. tako da jim bo za vsako vožnjo prečrtana ena izmed šestih rubrik v legitimaciji. Pozneje, ko dobi državni urad za nie kontrolne kupone jim bo pa žigosal toliko rubrik na kuponih s svojim žigom, kolikor so jih izkoristili v legitimaciji za tekoče leto.
— Nov grob. V Smartnem pri Litiji je umrl včeraj daleč naokrog znam in priljubljeni posestnik, mesar in gostilničar g-Ivan Robava Pogreb bo jutri ob 15.30 na domačem pokopališču. Bodi mu lahka zemlja, težko prizadetim svojcem naše iskreno so-žaPe!
če se odločite,
da poskusite JAJMNE-PEKATETE, Vas čaka veselo iznenađenje. Prvič, da se ku-hiine ne sprijemljejo, drugič, da se trikrat povečajo, in tretjič, da dajo tri krožnike iz l4 paketa. Pomislite, kake ugodnosti!
Vse te edinstvene prednosti dajo JAJ-
NINAM-PEKATETAM ne le prvovrstna moka in jajca, ampak mnogo bolj jim da pravilna izdelava. Ta je zlasti pri testeninah nad* vse merodajna za dobro kakovost.
— Vrenie. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno vreme, manjše padav.ne. Včeraj je nekoliko snežilo v Ljubljani in Beogradu, fcajvjsja temperatura je znašala v Splitu 7-v Sarajevu kn Skoplju 0.0, v Ljubljani —1-0, v Mariboru —2.0, v Beogradu —3.0 Davi je kazal barometer v Ljubljani 765.H. temperatura je znašala —3.5.
_ Svojega svaka ustrelil. Včeraj dopoldne
so našli v gozdu pri Prekrizju bl.zu Zagre ba v jarku truplo neznanega mladeniča, v
katerem so espoznalj kmeta -uato Koiara Dediča prj šestinah. BU je ustreljen- Policija je začela takoj i^kaii morilca in kmalu ga je naiila v osebj pokojnikovega svaka Drago-tina Božiče. Kolar je baje Božiča težko raz-žairl in prigovarjal mu je. da bi šla skupno krafit. Kolar mu je baje opetovano grozil, da ga bo ubil.
_ Senzacionalni  uboj   v Sarajevu. Včer
raj zjutraj je bil v Sarajevu ustreljen brjvec Josip Bužič. Ustrelil ga je uradnik rudarske direkcije Rudolf Pene. znan v Sarajevu kot posten, miren mladenič V prostor.h neko ga društva crta se Bušič in Pene e--porekla. Bušič je udaril Penca s pestjo po glavi, nakar je slednji potegnil revolver in BuŠiča ustrelil. Vse kaže, da gre za spor zaradi dekleta.
— Samomor mlade frizerke. V soboto zvečer so našii v Zagrebu na ulici onesveseeno 211etno frizerko Drago PelruJevo. Prepeljali eo jo v bolnico, kjer je kmalu umrla. Peiru-ševa je e\koči!a iz drugega nadstropja skozi okno na cesto in sc tako močno pobila, da je poškodbam podlegla. Zapustila je več poslovilnih pisem, ki jih pa policija še ni odprla ;n tako ee Že ne ve, kaj je pognalo deki eui v smrt
Iz Ljubljane
—lj Predavanje dr. Petra Zenkla se bo ponovilo. Ker je za današnje predavanje dr. Petra Zenkla iz Prago pokazalo nase ob čJnstvo toliko zanimanja, da mnogi niso več dobili vstopnic, se je odlični gost sporazumno z mestno občino odločil, da svoje predavanje ponovj v torek od 7. do 9. ure zvečer. Tudi na tem predavanju se bo predvajal film o češkoslovaških socialnih zavodih in napravah. Kinematograf, v katerem bo predavan ie, objavijo jutrišnji jutranji listi.
—lj Predavanje dr. p. Zenkla ob 18.30. Nekateri listi so po pomoti objavili, da bo predavanje ob 19.30. zato posebej opozarjamo, da bo drevi ob 18.30. Vstopnice so ze vee razprodane.
—lj Recjtacijski večer zastopnikov sodobne slovenske proze* Recitaciiski večeri so pri nas redki, čeprav so potrebni prav tako, ks> kor vse druge kulturne prireditve. V sredo se nam pa obeta po daljšem presledku v resnic: zanimiv lilerarni dogodek: pod okriljem Društva absolventov trgovskih Šol bodo v sredo Ob 20 v Delavski zbornici Si tali odlomke iz svojih del pisatelji; Jože Kranjc, Bogomir Magajna. Ludvik Mrzel in Tone Se-
liakar. Prireditev bo nedvomno deJeiaa velikega zanimanja v naai javnosti
—lj Svetoma potnika t Lj*Wjan4. VBoraj ata sbujala pozornost me*6anov na naMh uU-cah svetovna potnika, zakonca Kotutak* si Riga* ki potujeta po svetu od L 1996 z moto-cikiom m sicer is Riga, Kakor trdila ata prevozila doslej ie vseh 5 kontinenta* ss 180.000 km dolgi poti. Potovala sta baje samo letne mesece. Porabila sta 8000 litrov bencina in 30 pnevmatik. Zdaj se ie blils konec njunega potovanja. Pravega smisla njuno potovanje nima, kar sama priznavata, ko pravita« da bosta po potovanju isdals knjigo z naslovom- Prostovoljno kaznenako delo-..
—lj Seznam rf*jfLM*ih predmetov, prijavljenih Upravi policije v Ljubljani on L do 3L decembra L L: 30 Din, 100 Din, 300 Din, 2 banovinska koleka po 100 Din, 1 usnjata denarnica s 4 Din 25 para, 1 rjava usnja ta denarnica v obliki podkve a 154.50 Din, 1 črna damska ročna torbica z 80 Din 25 para, 1 moški zlat poročni prstan, 1 zlat prstan z zelenim kamenčkom, 1 ženska srebrna ura, 1 zlata damska zapeatna ura, 3 nove šerpe rižaste — sive barve, 1 črnoobrobljena očala v etuiju, 2 frizerskih skarij in 1 zavitek srebrne barve, 1 siva volnena konjska odeja, 9 belih moških ovratnikov, 1 mali rjav pes z dolgimi ušesi in presekanim repom. 1 zastavni listek st. 16.676 z dne 29. XTJ. 1936 in 70 kg krompirja. V železniških vozovih so se našli tile predmeti: 35 dežnikov. 4 palice, 13 aktovk z raznimi predmeti, 7 nahrbtnikov, 5 športnih čepic, 2 zračni črpalki, 4 moški suknjiči, 8 parov rokovic, 7 petrov galoš, 4 šali, S klobukov, damski slamnik, moška suknja in otroški kožuh, zavitek krojaških potrebščin, 1 zavitek moškega perila, zavitek kan di to v, 1. zavitek blaga za brisače, zavitek senčnikov, zavitek v njem moška suknja in knjige, 1 torbica in zavitek je-stvin, zavitek copat, zaWtek z jopico in nogavicami, zavitek z damsko jopico in čevlji, igra »domino« in šal, senčnik iz porcelana, torba s tiskovinami, ovoj platnice original, prazna košara, železno dleto, torbica s 500 Din gotovine, denarnica z 8.50 Din. ročna torbica, damski pas, vrč za brano, prazen vre, mizarska ?ii»ja, r>g~ri-njača, damski opasač, moška srajca, par copat, par damskih zimskih čevljev, lovska pelerina, nI klas ta žepna ura, šolska knjiga, odeja, 2 smučarski palici, 2 damska plašča, dežni plašč, zvez praznih vreč, prazen sodček, jerbas s pletenko, denarnica z nekaj gotovine, otroška puška, vreča s škarjami m šilom, pločevinast vrč, ccala in vreča suhe robe, boa.
—lj Vsi, kj se zanimate za igro na klavirju, ne pozabKe. da nastopi v petek, 22. t. m. v velpki filharmonični dvorani eden najslavnejših pianistov sedanje dobe, Aleksander Borovski. Vstopnice dobite v kn:-£arni Gia»
bone Matice.
—lj Vlom v podstrešje. y soboto je bilo najbrž   v   dopoldanedcih   urah,   vlomljeno v
podstrešje hiše št. 16 na Kesljevi cesti, kjer je bil na poslu mlajši, okrog 30 let star moški. Tat je odnesel v h;Si stanujoči Ivani Soršak de ms ki kostum, dva otročka plašča, trj pare sandal, prt \n nekaj odej , v «kup~ ni vrednosti nad 1000 Din. istotam stanujoči Elizabeti Uovar pa je odnesel črn kovčeg, v katerem so bile razne malenkosti.
—lj Služba božja v pravoslavni cerkvi. V torek 19. t. m. na pravoslavni praznik Bo* go-avljenja, bo v tukajšnji pravoslavni parohijski cerkvi eev. Cir.la jn Metoda, ob 10. služba božja, ob 11. urj po službi božji pa procesija (litija) okoli cerkve, nakar se pred cerkvijo izvrši svečano blagoslovljenje vode.
—lj Bloki »Pomoč potrebnim«, ki jih je uvedia mestna občina ljubi,an^ka, eo «>e ob. nesli kot jako dobro sredstvo za podpiranje revežev, ker je vsaka zloraba podpore izključena in dobi revež e kuponom podporo le v živežu. Rad} tega prosi mestna občina vse dobrosrčne Ljubljančane, da si nabavijo bloke »Pomoč potrebnim«, kj se dobe v trafikah.
—lj XII. poljudno-znanstveno predavanje Prirodoslovnega društva. Predaval bo g. dr. J. Olujič, O. F. M. o primeru razvoja živalskih vrst v dalmatinskem terclam.
Predavanje se bo vršilo v torek 19. t, m. ob 18. uri v preda*. amici Mineraloškega instituta univerze (pritličje, glavni vhod Kongre ni trg). Vstopnina 4 in 2 Din.
Iz Kranja
— Tatvine. V petek zvečer sta prišla v hotel : Union« v družbi delavca H. A. iz Kokre, stanujoč na Klancu in Kimovec Janez z Brnikov. stanujoč sedaj na Rupi. Ko sta nekaj časa pila in se zabavala, je Kimovec pri mizi zaspal. Tedaj mu je pa H. izmaknil iz žepa listnico, v kateri so se nahajali trije stotaki. H. je postal koraj-žen, plačeval je drugim s Kimovčevim denarjem. Drugo jutro so prazno denarnico našli na stranišču. Za tatvino je zvedela policija, ki je H. prijela in oddala sodišču. Isti večer je prišla z družbo v > Union t šivilja Novak Mici s Podreče. V veži spodaj je na kolesu pustila zavoj, v katerem se je nahajalo 60 odrezanih srajc po Din 30, skupaj vrednih Din 1800., katere je Novakova dobila v »Iki«, da jih doma zgotovi.
te mmitšm ts* Je
ga odpri, kar mu pa samo nrtrmnn blago al moglo koristiti, je srajca pustil pri stopnicah pod akrtovssm, kjsr so Jih drugo Jutro n&ali. Seveda ss je Novakova radi tatvine slmo prestrašila, ker bi morala krsti škodo,
— Občni sbor >BK Korotanac bo Jutri v torek svseer v klubski garderobi m ne v knjižnici kot je bilo prvotno javljeno. Dolžnost kranjskih športnikov je, da se ga poi-nostevilno udeleže.
— Zelo zanimivo la p^n^rar predavanje je priredila v soboto zvečer agilna kranjska JC liga. Znani slovenski slikar in strokovnjak g. prof. Ivan Vavpotič iz Ljubljane je v gimnazijski telovadnici v izbranem
polodaj modernega in slikarstva. Seznami nas Je s aaja vrsto "*a/*vr-H**» predstavnikov češke upodabljajoče in plastične umetnosti, ki spada med najproduktivnejše in najboljše v Vvrof* ter izpričuj* visok nsvo oseke aaandas, kulture. Predavanje Je rjonasoril s številnimi skioptičnimi slikami Odhčnegu predavatelja je pozdravil in predstavil ravnatelj g. dr. Dolar.
— Zdravstveni dom se bliža dograditvi. Vrte se zadnja notranje dela ln čiščenje. Predvideno je, da se bo ekspozitura O UZD že s 1. februarjem preselila v nove, lep* m večje prostore, z njo vred pa vsi ostali zdravstveni oddelki.
Naši obrtniki znajo biti družabni
Bilanca letošnjega obrtniškega plesa je zelo razveseljiva
Ljubljana, 18. januarja Letošnja pičena sezona f»c je začela v xnaoiLcnju eyalBJ /ma, kar je pofcaassO že na novinarskem plesu, ld je prav za j prav prvi pies sezone. Morda ee tudi ▼ tem kaže vračanje boljših časov, ali vsaj zaupanje vanje. Vendar je treba upoštevati, da dandanes ljudje aa plt*il» in sploh prireditvah veselične.ira značaja ne razmetavajo vsio^ru veeeljnčenja tako zvanih zlatih časov. To jc treba r»či tudi o obrtniškem pl^eu ki je bi! zelo skrbno pri« jen v Kazini v soboto in ki uživa že tradicionalni sloves. Najrlasit-i pa je treba tudi. da je bil letošnji obrtniški rde«, na višini elitne prir^iitvc, čeprav je infceJ <ie-mok i a r ioen zna eaj„
Bilanca    leto^nje/ra    obrtniškega   pl^sa je zelo   razveseljiva.   Letošnja   obrtniška prireditev je bila 12^ bla je pa tako oobro ob-iakanas kakor se doslej nobena. Z.is]uere za aploser uspeh letošnjetra obrtniškega p^eS' je  pa treba seveda  pripisnti  pr**dv?e»m požrtvovalnim   in  ras  sn-retnram prirediteljem.
in sic-ei celo'iiemu odbora Obrtniškega društva v Ljubljani. Pozabiti ne smerno da obrtnikom pomaerajo pri tej njihovi prireditvi vselej njihove iene in da se tuda v tom primeru kaž • re^ni^nost r^ka: Gospodinja podpira pri Hal tri vogala Veseli n^s da je dosegla lotojnjti prireditev tako !cp
uspeh kpT je 5it.t,i dob:-ček vselej namenja plemenitim namenom, rn eticer podi»imji>u onemoglih obrtnikov, n.r.hov:ni vdovam in fondu za rH^pe^evanj.^ obrtnike literature.
Ze zunanji ok\ir prlr^litve je posvečeno ter okusno r>o<lortaval njen značaj. Dvorana je bila okrašena. kako<r da je bilo to delo prepuščeno arhitektu, se pravi to ni b*!a obrtniška delcofael|a v tr^t.em ftbbem pomenu besede, ki jo nekateri tako radi ranijo temveč je bila ki .hib vs-eimu TiTn^tnj-ška Dvorano je okrasi.1 slikarski moj'ster Spelet.ič pmNeme na zaataviosll je on naslikal že pred leti č>ke«s1:iknrski BSljitST Pr:f=tou. Pnre-rlitelte «o po^^st.'!' s pvoiim Onf^TOm  tudi  številni zastopniki na.Se jnv-
nosti.   r>redvsf*m irosr>rdi.pRk^CT žV\>fij.i,
Zolo dob?*! je b>:ln 7>nfs*o.paTia zlrf«ti 79maš-ea zn TOT. in fiicer po paedssdnSEra T. .Te-klfluiu. r^nrevlpednikv BsjaVaa m tataf* toih dr. "Pretnarju. Tv. M^hnrifti rn dr. Plesu, strpana je sastopsj ob^.inski svetnnk stavhmik Zupan, obrtni or1de.Wc imremp občane dr. RriJej. PoTnej^ je mri Sel SS pritre-ditev tndl min^ter dr. X. Krm^. Pnredi-telji so lahko rudi pozdravili v svo>' sredi na^^lnfkn za. trtrovino. ofvrt la Tindiistrij^ na baaaU upravi dr. Marna «n podžupan.? Ravniharja.
Plesalci, ki jih je bt!o od ure do ure več da se Jih >e končno v&e trlo so biffi ce-ufcrudljivi in srodba Soko»La I ni priSla ve* čas do oddaha. Vladalo jc res animirano razpoloženje. Bi] je zbran v resnio> cvet IjaMjanssJh ntcaslk, kar so takoj sprevid-er kaj kmalu tudi coppodje. kd miso «icor ver-p*^-bno prožni in ki s*1 vendar 5e ravvna-rriejo ob pocledu na tako veselo razeribano življenje. Dajne — in reoi |g treba, da je v obrtniškemu starm cvet naSeca meSČain-stva ter Se zdravje doma —, so tekmovalo v kai ostri konkurenca za največje Itevflo načeljnov. Zmagovalka je preWa leno da rilo, dra?ooeTio vazo H brušeneca stekla dar tvrdke AcmoTa. Druer> leno d^r^o jV* rrlo koo dar tvrdke Rat M in bilo je Se neikni daril lepih obrtn^Skah rzde%ov, n pr. ^ Fnjfcilusti s«nke. ve^Sko sr<v> iz lect.« moistra Tušarjn ftd. Darilla so billa razdeljen« m»ed tekTnovaloe pri posebnem t^tk movanjn. I
Kaikor je baV vsa prireditev do*?t^»jna. i> bila tudi dost^ino zakfljuč^na kar je trebn tudi šteti v čast naSim obrtn&om.
general Dodič. prosvetnega ministra in bana je zastopal načelnik dr. Susnlk, rektorja univerze prof. dr. Kos. mestno občino podpredsednik dr. Ranihar, dalje minister dr. Kramer z gospo, pred adnik .«<ta-re^inske organizacije Jadrana direktor Re!j?ner in de mnogo drugih predstavnikov nagega nacionalnega Življenja.
Goste, zlasti pa kraljevega zast05->nlka je pozdravil visokosolec Berber, na kar je godba zs'gTala drža\iio himno. Slav ni »st ne besede je spregovoril se predsednik Jadrana Božo Drnov&ek, ki je h koncu pozval navzoče, da se pok kcv jo pomimi velikega blagopokojnega kralja. Sledil je u-rrnetniiSko izvajan ^la^»beni del večera. Mnogo odobravanja je žel operni pevej ^. Kolacio, nič. manjšega pa violinski virtuoz Uroć Prevoršek. ki je med drugim BfaaV vajal tudi lastno kompozicijo l španski plef«. Operna pevka Olgra Oljdeknpova j« 2^ipela (ive operni arij'.. Soliste sta na K|b> virju £-pre-nljala prof, Upovsok n prof. Gallatia. V.si umetniki so prejeli krasne šopke.
Sledil je zabavni del s pitkom, ki tu otvorila * kraljevim koloni zastopnik Nj. Vel, kralja divizionar Tonič in ga. Anil Kramerjeva. Zavladalo je veselo razpolo-ženje. ki je trajalo do pornih jutranjih ur. Prireditev je v vsakem pogleda uspela.
Slovanski večer
V lepo okrašenih prostorih na Taboru je JNAD Jadram kakor vsako leto, tudi letos priredil v soboto zvečer tradicionalni Slovanski večer pod pokroviteljstvom Nj. Vel. kralja Petra TJ. Prireditvi, ki Šteje med naše najelitnejše, se je oda al o ogromno število občir^tva, ki je vse dvorane napolnilo do zadnjega kotička. Akademska mladina je zla ti toplo pozdravila ob prihodu zastopnika kraljevega pokrovitelja, komandanta divizije generala To-niča. Od drugih odličmikov so bil; navzoči zai(:opcik moaiistra vojske in mornarice
Tradicij onalna
prireditev JS
Ljubljana, 18. januarja Reklamni plakati po mestu oznanjajo, d« priredi krajevni odbor JS 23. t. m. ob 20. na Taboru svoj tradicionalni . Večer v na* rodnih nošah c Ta objava nas ni presenetila. Ker smo pričakovali, da bo tudi leto« priredila Jadranska straža svoj zabavni večer. Čudno se nam pa zdj vrvinje med od« bo miki JS. Vsi pravijo, da se jim mudi, da morajo na sejo. Predsednik je iz^rubA glavo, s tajnikom pa aploh ni mogoče ved govoriti- Će pa zvečer pogledamo v poslopje Kreditne banke, vidimo, da v pisarn/ JS gori luč do pozne noči. Kaj se je zgo»
dilc, kaj obravnavajo na sejah ? Nihče noči nič povedati. Na drugi stran: vidimo oubor-niče ženske sekcije, kako ogledujejo b> ložbe, obiskujejo s polarni trgovine, skoraj dvakrat na teden sejejo v Emoni, se tihe pogovarjajo in priporočajo druga drugi, naj bo tiho. Ce pa kličemo na telefon arhitekta Mesarja, pravijo, da ga ni, da je šel v Jadransko stražo. Ce ga sreča« na cesti, hi* kakor da se mu je kaj zgodilo; Če gi vprašaš kam, ti odgovori: »Pusti me, nimam časa. Jadranska straža, prireditev, grem po lajštrec na velesejem, rabim blago za paviljone, delavce, preproge, ne vem, kje se me glava drži. Skoraj vsak drugi dan prihlti Pio Radonlč, vinski velet rjoveč z nek±m_ vzorci.
Odborniki novinarji tudi molče. Vsaj ds bi pribJJžno povedali, kako namerava JS okrasiti dvorano. Vendar je to reklama m vsaka dobra reklama privabi mnogo ljudi. Spominjamo se dekoracij prejšnjih let. Lani je bila dvorana na Taboru kot notranjost parnika. Na vrhu so vihrale zastavice vseh mogočih barv, spodaj je bilo vse v duhu morja. Predlanskim, ko je JS priredila -filmsko zabavo v Unionu, je bilo tam kakor da al na dalmatinski rivijeri. Sijalo je zimsko aolnce, ljudje so sedeli ob obali in se solnčilL Zadaj je bil Rab, pred njim pa nešteto jadrnic. Res je bilo lepo.
Iz vsega tega vrvenja in razgovotov sklepamo, da se letos pripravlja nekaj posebnega. Radovedni smo. kaj bo.
OČETOVA TOŽBA
— Pol milijona sem žrtvoval za \'Zg<tjo svoje hčerke, zdaj se mi je pa easofffi z uradnikom ki ima 25.000 Din letnih dohod-kov, — potoži oče svojemu pri jat 11 ju.
— No, kaj pa še hočeš, mu odgovori prijatelj, saj imaš pet odstotkov obresti od rvoje investicije. Kaj pa hočeš ic y*eč v teh slabih časih?
PR! ZDRAVNIKU
— Tako, predpisat sem vam zdravilo. Vzemite ga vedno dobre pol irre prof, pred no vas začne boleti glava.
MALI OGLASI
Beseda 50 para. davek Din 3.—. oeseda 1 Din. davek 3 Din
preklici
Za pismene odgovore glede rm*lih oglasov ]e treba priložiti znamko. —  Popustov za maie oglase ne priznamo.
Sveže najfinejše norveško
PRODAM
Bet*eda  50  par.  davek 3 Din Naiman:ši znesek 8 Dtn
TeleS. 205*
Suha drva, đtj^ premog, ^jlC Karbopakete sr ^    dobite pn
1. POGAČNIK
Bohoričeva  uX  SU 6.
RIBJE OLJE
12 lekarne DR.   G .   P ICCOLN A V LJUBLJANI
se priporoča bledim in slabotnim osebam.
Enostanovanjsko hišo
v sredi Kranja, prodam proti gotovini. Ponudbe na upravo sSlov. Naroda t pod ^Gotovina«. 297
RAzno
Beseda 50 par.  davek 3 Din Naimanjšl  znesek  8 Din
SA   VSa ZIMSKA oblačila dajemo 15 do 20% popnsta. Presksr. Sv  Petra e. 14 6-R
STA nO VATI J A
8«eeds 50 par,  davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Din
Enosobno stanovanja
suho in zračno, isoara v Celju ali predmestju Celja za 1. februar. Ponudbe poslati na upravo »Slov. Naroda« pod »Solnčno in prijazno«.
MM
Dvosobno stanovanje oddam takoj za 400 Din. — Mestni trg 13/11. 303
fteseda 50 par. davek 3 Din
Naimaniši  znesek  S Din
Konjski gnoj
mh, vroč. kupimo meseca februarja, marca, aprila. Ceno n   količino  na  opravo pod Gnol<« 275
GLASBA
Beseda 50 par, davek 8 Din Najmanjši znesek 8 Da
PL08CE IN GRAMOFONI bivše    tvrdke A. Sssberger v
največji Izbiri dobite po raz prodajnih cenah, Dalmatinova 10 (nasproti hotela StrukeU). 260
f
Potrta globoke žalosti javljam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da me je po dolgem in mučnem trpljenju za vedno zapustil moj blagi soprog, gospod
IVAN ROBAVS
POSESTNIK, MESAR TS GOSTILNIČAR 937., večkrat previden s t
danes, dne 17. 1 starosti «5 let.
zakramenti, v
Pogreb mojega nepozabnega soproga bo v torek ob pol 4. uri popoldne na tukajšnje farno pokopališče.
ŠMARTNO PRI LITIJI, 17. I. 1037.
žalujoča soproga KAROLINA ROBAVS
Stran 4
SLOVENSKI  11&KOT*.
5tcv. It
(Višji šelstci ttadzortfiC
Ljubljana. 18. januarja
\ -soboto proti večeru je umrl v Ljubljani upokojen; višji šolski nadzornik g. Fran oa-bršek v 81. letu starosti. Pokojnik je bil dobro znana osebnost in kapaciteta med učj-teljsrvom in obče v javnosti med slovenskimi pedagogi, med katerimi ie užival sloves požrtvovalnega delavca za napredek osnovnega šolstva jn prosvete med našim narodom. Njegova dela na tem poprišcu tedanje dobe mu ohraniio med bolniki trajen spomin.
Rojen v »jiiičnem .%xrnu.šk^m okraju na Homcu 1. 1856 se je na vrel že v r«vni mkar do*>ti duha do naravne Lepote. Tu na Homcu in v Mengšu je dobil prvi pouk. V Mengšu se je seznanil in Sprijatelji 1 s pred 14 dnevi umrlim siininazijskrm ravnateljem Fr. Novakom, ki fta bila enake starosti. Od teda; ju je ve/alo vse življenje i«kreno prijateljstvo. In kot prijatelja sta tudi šla drog za drugim v večnost. Pri pogrebu Fran? Novaka, katerega je Še spremljal na zadnji poti, se ie najbrž malo prehlfldil. pra«v trdnega zdravja pre-j ni bil. H oh ti }e plju&moo. kateri jp podlegel.
Po dovršeni nižji gimnaziji m učiteljišču ▼ Ljubljani 1870 »e služboval kratko dobo na
Štajerskem v Braelovčah in na Zidanem mostu, odkoder se je presceH onkraj Save ns Kranjsko v Radeče in naprej v Krško.
Sieer že prej, na svojih prvih sftusbeuih mestih, se je pričel udejeivovati ns šoaako-pedagoSkem m leposlovnem polju, toda pravo njegovo delovanje se je pričeto šeie v Krškem. Tu je ustanovil Pedagoško »Steij-sko društvo, kateremu si bil le vodje po imenu, temveč duša vsega dele. za njegov napredek v svrho izpopolnjevanja učiteljske izobrazbe in sposobnosti pri pouku m ur vensolskem delu. Bil je nad vse marljiv m vesten pri svojem šolsko vzgojnem detu. Zaradi marljivosti in vestnosti pri iznossjevsr nju svojih stanovskih dolžnost* je M se mlad. imenovan okr. *ol. nadzornikom srn ta okraj. Zaradi svojih učiteljskih sposobnosti je po nekaj letih prišel na žensko utHteijt-Sce v Ljiibljano, kjer mn je bfi po^ ispftm za meScanske Sole priznan naslov profesorja. A na tem mestu mu ni ugajalo in ga je zopet zamenjal s mestom narodnega učitelja. Postal ie nadneJteij v Ljubljani, a čez nekaj let že je bil imenovan za okrajnega sokak, nadzornika za ljubljansko okolico, katero mesto je obdržal do konca vojne, ko je postal nadzornik za mariborsko oblast in je to službo opravljal do upokojitve L 19554.
Kakor v Krškem, tako tudi ni počival v Ljubljani. Z veo vnemo se je posveti4 Slov. šol. Matici. Bil je nje odbornik v raznih funkcijah Jn zbimi je gradivo za to važno pedagoško ustanovo. Pri vsem tem se je zanimal še za druga slovanska, češka m roška slovstva.
Osebno, četudi v višjih položajih, je bil podrejenemu nčitelistvn pri vsej svoji natančnosti zelo pravičen Ln dober ter se je odločno potegoval za njegove pravice fn do* brobit. Zelo mn je bil pri srcu kot pravemu rodoljubu napredek slovenskega, jugoakrven-skega rn obče slovanskih narodov.
In ko je stopil v pokoj si ni privoščil počitka. Deloval je do zadnjega pri šoisko-pe-dagoških učiteljskih ter obče humanitarnih ustanovah.
Danes popoldne bo položen k večnemu počitku pri Sv. Križu, Njegova dela ostanejo v vzpodbudo naslednikom. Id pa ohranijo v najboljšem spornimi.
Lepa počastitev
jugoslovenske misli
Proslava 60 letnice Antona Germeka se je ia v spontano narodno manifestacijo
Jezica, 18, januarja V najskroninejsi obliki je bilo zamišljeno včerajšnje 60. godovanje vzor-oCitelja Antona Germeka, razvilo pa se je spontano v vihamo, navdušeno manifestacijo za naprednost m brez kompromisno jngoslo-venstvo. Prostorni SokoLski dom je bil na-iato polu, kakor de nikoli, pokanje možnar-jev, oglušujoči plosk, razigrano petje in izbrani govori neštetih govornikov so glasno poudarili, da povsod preganjani narodni učitelj in budi tel j Anton Germek nikakor ni sam, brez prijateljev in soborcev. Pri vstopu v Sokolski dom je jubilanta pozdravilo številno občinstvo, pojoče viiga-jočo pesem sokolskih legij, nakar ga je kot prva pozdravila učiteljica s. Zora Rapeto-va, čestitajoč vzor-Sokolu, še ne davno najboljšemu vodniku nase šole in izvrstnemu predstojniku. Br. Germeku, soprogi Antoniji in hčerki Vladi je pripela >kranj-ski šopek« rožmarina, roženkravta in nageljnov. Prav iskreno ga je rx) zdravil tudi njegov tovariš v dobrem in zlem, br. Ivo Šmajdek.
Pester spored večera je vodil podsearo-sta Sokola br. Novelli in prečital prisrčne čestitke ljubljanske sokolske župe in matičnega sokolskega društva I/jubljana-Ta-bor. V imenu domačega Sokolskega društva je pozdravil jubilanta br. Kušar Janez, nakar mu je v imenu vseh nacijonal-nih organizacij Jezice čestital br. Kregar Jože. poudarjajoč predvsem zasluge jubilanta Germeka za Sokolski dom, za stremljenje strelskega pokreta in cilje Narodne odbrane. Osebno pošten, značajen in dobričina se je br. Germek možato držal ravne črte in mnogo trp«!, ker je bil — naš. Za 60 letnico je prejel jubilant od Sokola Jezica skromno a od srca dano malo da-
rilce. Po godbenih točkah in treh borbenih deklamacij je nastopil moški zbor pod vodstvom br. Venturinija in ognjevito zapel tri nove, krasne pesmi br. Venturinija: dele šest krisev. . , Zvezde žarijo in TJ jedrn jena domovina. Skupina prijateljev mladinskega časopisa >£fa£a voljae je lepo odigrala enodejanfco >Bajka*-, predstavi ja-
jočo zasužnjen je južnih Slovencev in njih osvoboditev. Med petjem državne himne je mlada igralka rzročGa jobflantn br. Germeku šopek rdečih nagel jev, ki mn jih kot svojemu vzornemu vocmftm poklanja nacijonalna mladina Jezice,
V imenu obl. odb. Narodne odbrane je čestital jubilantu, Sokolu, strelcu in odbran ažu Germeku br. dr. Cepuder, poudarjajoč potrebo strnjenih in pogumnih nad-jonamih vrst, ker nacijonalna misel, misel >sračjih gnezd«, prav gotovo ne bo izgu-
fegscije fc—heji Sokola, pevske Lire
in učiteljstva je čestital br. Peterim-li<tog ki je presenetil jubilanta s krasno prigodno pesmijo. Imenom ZKD in Sokola Vič je čestital br. Borštnik, za Sokola Ljubljana m. m Sočo pa je zgovorno in prisrčno čestital starosta Lojze TJrbančič: jubilant Germek se je vodno drsal poštene vere starih očetov, in nI se bil v Kanosi, nI se izneveril, ni klonil. Prav posebno mu čestita, ker kot učitelj ni bil nikdar hlapec mežnar in ker rasen državiega, veruje tudi v narodno edinstvo Zato naj žrvi v zdravju vse dotlej, da se ujedini z nami tudi naša kri tam preko. Prečrtano je bilo tudi prisrčno pozdravno in priznamo pismo br. dr. Albert Kramer, ki ga je prinesel g. dr. M. Zajec In toplo pismo Sokola br.
Tudi predsednik J. N. A. D. »Jasa nrodnfJe >T?aSe volje« g. Bogdan
boren, pr ss tako tudi ljubljanska narodna poslanca brata dr. Riko Fuks in Bajko M
Vsem čestUcem se je prisrčno zahvalil jubilant, omenjajoč nekaj svojih zanimivih doživetij. Ostaja do zadnjega diha zvest dosedanji smeri, kar je storil dobrega, priporoča, da posnemamo, kar p*, zlegp, naj mu vsi odpuste.
Tako je mineval v svečano okrašeni dvorani Sokolskega doma prisrčen pozdravni večer delavnega narodnega buditelja Toneta Germeka, ki je tudi sedaj prvenstveno mislil na našo mladino, saj se po njegovi želji ves lep gmotni dobiček večera porabi za razširjenje nacijonalnega mladin, tiska. Tako bo odslej še povečano število naročnikov za Našo radost. S okolica ta Kaso vorjo —že.
Moderno orožje
• v državljanski vojni
Zanimiv članek angleškega novinarja —
vedno hrabrost
Ločilna je še
>Da*ly Teiegiaph< priobčuje članek svojega posebnega dopi&njka v Španiji Pem-bro-ka Stephenea o tem, kako se je v španski vojni obneslo moderno orožje- V začetku državljanske vojne od julija do novembra je šlo v bistvu za čisto španske spopade. Pozneje je na dobila državljanska vojna v Španiji že mednarodni značaj. Že v začetku se je pokazalo, da je peščica odtočnih, hrabrih mož več vredna, ne£0 8*0 vojakov brez navdušenja. S ueSSeo karVi-stov je polkovnik Boerloeoi zavzel jriavn© postojanko in presJeprS inriJičnike tako, da so aeMK, da vodi proti njim celo armado. Organizacija in odloonost je delala čudeže meč naoioinaSstn, dofeler &e nista jeli uve-1 javljati tuda ns drugi strani. S tem ee je pričelo drugo razdobje državljanske vojne in saoer v trenutku, ko je bila armada nerada Vareče ustavljena v pvojern prodiranja proti Madridu na reki Mn nranares. Zdaj sta obe armadi dobro preskrbljeni z nn'wlej uiu oioismu
Orvslnemrn nrebrvafetvu je strašna že sama rmsei. da mn bodo bombe n zraka uničile domove. Toda kakšnega vojaškega pomena je to? Letaistvo je neštetokrat poskošato bombardiratn mostove aH imičati ceste * bombami, toda brez uspeha. Bombe padajo vedno več metrov od svojega calja. Nikoli m hBo letalskega napada v zvezi z napadom nehote. Bombarderska letala prelete strelske jarke, vržejo bombe m izrinejo. Čez nekaj minert je v stiretekeni jarku kakor da napada m bdo. Porušene utrdbe m-tso oppravrjo. uničene strojnice naiiorneste z novimi m vse je sonet po starem.
Letafaki napad traja nekaj minut, dodan lahko traja, bombardiranje s topovi več dni Letalski nopcvl se da opazovati, časa je dovorj, da se vojaki poskrijejo aili celo umaknejo druiram. V mestih je večja nevarnost, ker se ruSrjo zidovi, toda listu ki se skrijejo pod z«mžjo a.li pa vsaj ležijo na TŠfrrah, so vami. Pač pa ipra letalstvo važno viogo v oMeiranjn Madrida. Mnocro hffš je bfto že porušenib m nunofro ljiwii ubitih. Vojaškega pomena pa ti napadi nana jo posebnega. V zaćetku ohiepajija je imela ma-dradefea vlada zelo hatra bombarvlerpka le-tasa, ki pa bas zararM svoje h^tro&ti niso mogla dobro metati bomb. Nova ruska bornfcasdRrska. letaka tt^o ve/* tako hitra, pač pa uemtovrtejša- Vlada rabi rmyvrol«-tal za sodelovanje e tonoištvom.
Vojaški izvedenci napovedujejo, da bo v bodoči evropski vojni protiletalska obramba sesire*fla ceJo tretjino MpirtianORa Js-tsistva. V špesnska d<raavljanis!k.i vojni letalstvo ni doživeio tako vo&kih i-ztrub. Proti-letnlskih topov je premalo in zato so preveč v rabo. Morajo pa tudi večkrat menjati svoj položaj, kar škoduje njihovemu preciznemu meiiainirzimi. Vendar je pa bilo se-sireijearlh že mno^ro letaL V špojrfji se rabijo dobro opremljena br trrtf wder«k a letals , s iUrsmS strojnicami. V slabem »temenu mora.jo ostati letala n«. tleh.
Tački se toda niso obnesli trnko. kakor so vojaški roved^rosi v začetku pričakovali Na<aonaiisti rabijo tanke dveib^rf"^ majhne, Bek> ihfftre s posadko dveh nto/ ta lahko strojndoo. dra^re pa. srednje velikosti, ne tako bfttre s posadko dveh mo/. in težjo strojisoo. Mali taak doseže bitrost 30 mđj na uro po cestA in 30 cez )>*wje. Jma šest koles na premrčnih paeo-vilj. j** p?*, tako nizek- da je ta posadko zek> neudoben. Topov! imi skoraj ne morejo do avega, ker &q prefcdtro premika. VJaclnv 6ste so se pa navad-ic kaj hritiro unrr<revat.i taroke f»vo $h namreč v jame.
Vladne čete rabijo taežk^ tanke t Lahkimi avtomatičnimi topovi in strojnicami. Ti raaki imajo po štiri može posadke in lnii-ko prekoračijo tudi jdoboko reko pod vodo. Nekateri tanki so opremljeni rudi z mc-fcaJei plamenov. V črpane ki državijanski vojni so odkriti nov nn<%i urMoevanja tankov. Pogumen dot^rovoljec pride <^" njedra, jra poJije s petrolejem in zaž^e. i'osadka Se v porečem tanku zaduši a-i pa &e mora uda ti Velike izerube posadk so povwoe'ie da se na obeh straneh vojaki upirajo, da nočejo več napadati nasprotJiika kot posadka tankov. Navadno izpuste benom a.ti pokvarijo rnasirterijo. da tartk ne more naprej. V splošnem lahko rečemo, da zmaguje napadalno orožje proti o*>ramhr«eTnTi v zraku na tleh pa nasprotno. ka.Vor je brVo v svetovni vo^ri. §e večino pa odTo^i končno osebna hrabro*** prota orožja, pa noj bo Se tako moderno.
Nov prekop
Moskva—Volga
1. maja ob močen prometu 128 km dolg prekop med Moakvo in Volgo. S tem prekopom bo dosežena zveza Moskve ■ finom in Kaspiškim morjem, dočanu je z ReJim in Baltiškim morjem po prekopah že zv€zana. Tako postane Moskva v pravem pomenu be6ede morsko pristanišče. Prekop bo sfci-ž3 tudi preskrbo vanju ruske presTolTidce x vodo. kajti dosedanji viri postajajo že pre-mčHh. saj se porabi v Moskvi na dan 6 milijonov hI vode.
Zgradil so že 11 jezov. 12 nasipov, od teh 3 betonske, 8 vodarSt elektrarn, 5 6r-paJmih stanar^ 9 mostov. 2 predora in mno-^ro pomožnih naprav. Odkopati so morali 147 milijonov kubičnrh metirov zemjlje, položili so 3.1 milijone ion betona in porabili 36.000 ton kovine. Vsi irradben^ rvrro-Mq bodo znašali 1.500.000.000 rub!> v. Za pritnerjavo naj omenimo, da so odstranili v Sueškem prekopu 75 rnđijonov kurjenih metrov zemlje, v Panainjsk-em pa 160 mSi-jonov. Sueški prekop so irradsa 10 let. Panamski z rgtknadnirnđ deH 30 let. predor meri Moskvo in Volso pa samo 4 leta.
Stava prenasičenih milijonarjev
Med mladimi ameriškimi milijonarji j*» zavladala nedavno prenasičerKist in razočaranje nad življenjem. Bilo je več primerov, da 30 se sinovi milijonarjev s po/a bili do ziočinov. samo da bi vzbudili senzacijo. Ta bolezen se je razširila zdaj tudi na Avstralijo. Sinovi čikaških in newvorski!i milijonarjev so nađi sebe vredna naslednika v Oeorjru Marprolinu in Astairn Por ter ju v Melt-HMrrnu. ki sta med popivanjem sklenila stavo 10.000 funtov šterlingov na najorieri-nateejM samomor. Njuni prijatelji, priče stave so ugovarjali da ne bo komu izplačati stave, če se bosta morala zaradi izpolnitve pobojev oba ubiti.
Marcroiin je prediagal. da bi poiskati v adresar ju slučajnega dotritnika. U«oda je določita nekega mizarja v Melbourzra. Priče 30 na stavo skoraj požalile, ko je naenkrat prtSa rf^t da je Margolin v letalu za žgal na sebi z bencinoen polito obleko in skočii
es ves v liiiiml k letela. Da bi preprečuj dragi —;   so ari teiofonirsli v Porterjevo vito, toda »vardo je prišlo ie prepozno; POrter se je taH ie ustrelil. Naj brž sta »e bila i Margoiinom domenila, kdaj st končata Življenje. Zmagal je Porter. če prav si je Ubral lažjo smrt. Porter je nat»asa! samokres z materinimi briljanti in se ustr«-lil % nabojem, vTednkn več deset tisoč fun tov šterlingov.
Iz Celja
_c Celjski    sre»ki ee^ini odbor je imei
pred dnevi proračunsko sejo, na kateri je bjl soglasno sprejet proračun za l. 19^7-^8, ki izkazuje 2-522.6O0  D»n  dohodkov   m ra\n«> toliko izdtvtkov. Primanjkljaj v znesku 1 milijon 126.200 Dra se bo krfl z lOodstoroo cestno doklado. V proračunu so predvideni sledeči izdatki za nove gradnje, nadaljevanj 1 preureditve čn poprava cest: za preuredi tev banovinske ceste Motnik—Looica V)(»<iii Din. ze preureditev banovinske SSill Ce —-Orobelno med Cei jem in Teharje»n 120000 Din. za preureditev banovinske ceste Ce! ♦* —La^ko 50.000 Din, za nadaljevanui iiradn p bnBOvinske ceste Sv. Jurij pr. Cejju Jakob 120.000 Din. za grudsjo henovinak« rftste VMeasko— Zadržka dolina 50..Mk) 1>. za nadaljevanje pradnje občinske i.'*.'.c V <i nik—.^m^rtmo iiO.OOO Din, za nadaljeva jrradnje o'»čint%ke cecfte Frankolovo   rr d cc 35iMM"» Dia in za grmdukt oMlnske Trnovije — Arclln 25.0(Xl 4)'     ro'ej  U«jj ^» :o   pred viden  prispevek   »  gretku ".'<■■ Din za rej^uiaci'o >av n e.
—r Svojega strica je okratbd   \   ( . bil aretiran 22letni delavec Josip V   i/ Ki t'«ja. ker jo ukradel svojemu ttrfeil M., posestniku na VfSTUlrolB. obleke   n «1«' narja v vrednosti 1200 iMn. Suiiijio. da i 111 F. na vesti reč tatvin.
—c Umrla jc v soboto v l.--a!i stSl M let preužitkarica Loejja Etraoieeva.
—e Proslava sv. Sa^»'.  Sn  dan r^v. Si ho v sredo '27. t. m. ob 9,  riuiba   bol 1 pravoslavni rerkvi sv. Save. Nato bo la procesija v totovsdnroo raestne nsrod • ^e, kjer s«e bo ob io.:io pričele Soiska pro slava I blagoslovitvijo vo<ic in r- n ko.
lača.
—c Xa Ijjiidsken TSeurilj^ru !x» pre I drev^ ob 8. g. dr. Robert Neubaoer« primari zdravilteča  na  Golniku,  o  tem Modema medieina ▼ borbj proti tuberkiilozi    Opo7 ir Muno na to zanimivo, poučno »n selo aktua no predavanje
—c Regrutacija Voglajne. V okviru
nlh del mestne občine za zaposlitev brezposelnih je za prihodnje me.serc predvide« no nadaljevanje regulacije potoka Vej ne. Proračun zrtaSa S30.000 Din. Za ta dela sta doslej prispevati tovarna VVesten sto tisoč Din, Metalno akoionai sko društvo PS 10.000 Din. Ostanek naj bi krile hanrl \ uprava, železniška uprava, ki naj tudi nn Rastne stroSke zavaruje železnici: i čez Vogrlajno, in mestna občina.
Iz Ptuja
—Nočni požar.  V  0v*r • .1-  . d
8. ure »o bali aJarmiruinj ptujski gasHc-i \t požarti na Zabjeku, kjeT j«' '_-<»rL!»t j*»^j*> darsko poaJopje posestnika Ifonoriča, Ptuj« ski grn-'lra so Nli takoj na m«-* u. Imeli t«J ••^o velike te^koče k nr je primanjkovale votle, in so morali lrUo t rj>,« . \ njakov. IVi v^^ein tem delu  iti i. tudi
oviral hud  mraz.    Vrnili  >o    c n 11.   ure  ponođL  G^giodsreko poslof»j< ■io tal pogorelo. do<-.',rt w. rssrlci hišo rs-.r^i. ^koda ee cen-5 oisoli Din 90.000 ko je ocen j nastal, se n*3 vf
— Z živilskega tr«a. Pmn
Ln naš        n* več tako bogat.....efl z
dobrotami. Kuretine je m nI o na trse n se prodaja par pisesjsees <><! 90 do 90 h m u kure no 20 do S0 Dia. Fu I ■ isdja 1 ^ekaj. jabolka, o kivrn. za 1 »in Jajca do-Iri? po 7.'» par komad. Pričela 11 M zona slanine. U jo prodajajo \»> b> I*"* kg.  Rib  zadnji  per<.'k  ni l>dlf» na triru.
— Pletarski tečaj v Ptuju, ki se j l od 9BL XII. do 0. I. na obrta     .    v, pletarstvo,    jo obiskovalo oseuj s6it«ljev. ki so dobid i  v 40 donoNkin^ki]]   ura'i   ris VSS ;<ojme  o obdelovanju   vrbe   ter pletenju. Razen  te?ra  se   je  vršil   rndi   popoldanfil i pouk v teoriji in sicer   20 ur     kjer je predaval nrravitelj ■svoda  .   Ifirko 0<ro relec Tečajniki so s tem pridobili  ne k me  vTO^«i   v   pletarstvo.      rnar\»<    =<.   < • tudi   fteoMnffi z  določbami   mIrofli   <> h dnurah. 1 valutnimi  posli,  meničnim i>n vom in knji^ovodštvoni. Ob iskljtičkit pe jc vrsi-l posstniflll večer v {rostilni Bra t
KRITIKA
— Kako ti jc ugajala današnju roaroftor ba?
— Smešno. Temu pru\'iš rokoborbn? (*e bi se jaz tako ra\*sal doma 7 ženo. hi me otroci l7rvižgali.
Georges Ohnet
18
ZADNJA LJUBEZEN
Roman
Drugi dan ob desetih dopondme je bil major VVaradin namenjen k grofu de Foatenay in bas je odhajal z doma, ko mu je prišel skaga povedat, da bi rada govorila z njim odpoejanca kneza Schwarabiirga. knez Toniz in general grof Oollo-redo. Ves presenečen ju je major sprejel in smeje je poslušal generala, ko mu je povedal, da je namen njunega poseta vprašati ga, kaj mu je dalo povod za žalitev princese Scftwaxzburg. Major ni hotel na dolgo in aSroteo govoriti o tem. Ne da bi omenil starost svojega nasprotnika se je vljudno poklonil, rdkoč: Gospoda, tepec sem! Sporočita gospodu knezu Schwarzburgu, da sem mu na razpolago.
Prihodnje jutro sta izmenjala VVaradin in Mi-nin mož dva strela s pištolami v Pratru Knezova krogla je zdrobila majorjevo roko Waradino-vi priči sta potrdili, da je major streljal, ne da bi meril.
Naslednji dan je dobil grof de Fontenav dopust in vrnil se je v Francijo. Mino je videl šele Čez osemnajst mesecev. BiLa je vdova in prispela je v Pariz, k^er je končala svoje žalovanje. V določenem roftro sta se poročila in skozi deset Ie<t
sta bila zelo srečna do tistega usodnega večera, ko je našla komtesa v Armssjdovi sobi pri kaminu brzojavko s podpisom neznane žene.
m.
Noč, ki je sledila usodnemu odkrit jo koščka modrega papirja, se je zdela komtesi neskončna. Danilo se je že skoraj, ko je komtesa slednjič sklenila leči k počitku. Toda zaspati ni mogla, bila je preveč razburjena. Slišala je udarce vsake ure in zaman je vedno znova iskala meje zagonetke, ki bi ji mogla pojasniti konec njene sreče. Kdo je mogla biti ta žena, ki se je podpisala na brzojavfci >Lucier in ki je govorila tako zaupljivo grofu de Fontenav o smrti svoje tete? Ali ga je poznala tako intimno? Ali ni bilo mogoče, da je bila njegOMa ljubica?
Pri tej misli se je Mirni zdelo, da mora zblazneli. Silna bolest je mučia njeno srce v nočni tišini, zasačila se je. da govori glasno sama s seboj. Najboj jo je zanimalo pomanjkanje dofeazov pred odkritjem. V Armsmdovem vedenju in izrazu njegovega obraza ni bilo ničesar, kar bi moglo vzbuditi le najmanjše aumničenje. Bil je vedno isti. Njegove navade se niso b*e izpremenfle, z doma je odhajal ob istem času kakor prej. Bft je vedno pripravljen spremljati jo, bn je vedno prijazen, pozoren in nasmejan. Mar je bio to vedenje nezvestega moža?
Mračne misli in težke domneve so ji rojile po glavi, ni se mogla iznebki misli, da je imel morda Armand pred poroko z njo otroka, o katerem ■ ni hotel govoriti z njo in za katerega je skrivaj I sJrrbe!. Obupno se je za nekaj trenutkov oldaiila
te misli in našla v njej malo utehe. To dekle brez matere, ta Lucie je gotovo že ve&fca, kajti v brzojavki se je govorilo samo o teti. Zanimala bi se za njo. morda ba se ji rjrikupiJa zaradi njene ljubezni do Armanda. Pripravljena je biLa sprejeti .jo, bdeti nad njo in ravnati z njo tako, kakor da je njen lastni otrok.
Potem so se pa znova oglasili v nji djvomi. Kaj vseh deset let njunega zakonskega življenja bi molčal, om, poosebljena iskrenost m. zaupanje? Otrok nista imera. Ce bi bilo to, kar ji je šinilo v glavo, res, mar bi Armand ne priznal vsega odkrito, mar bi ne prosil svoje žene, naj ubogo makitko pohčeri? Poznal je dovorj dobrote njenega srca, plemenitosti njene drase. Brez oMevarnja bi izpolnila to dolžnost, doprinesla bi mu dokaz svoje udanosti in 1 jobezni. Čemu torej teh deset let licernerstva? Ne, nikatoar ne, tu ni šlo za otroka, temveč za ljubico. Spoznala je to po vročici svoje krvi, po napetosti živcev, po drhtenju svojega telesa — ljubica! Misel, da bi jo mogei Armand varati, jI ni bela še nikoli šinna v glavo. Njena ljubezen je baSa še vedno zmagovita. Ni se bala rivaiinje. Naenkrat je pa začutila strah, v nji so se oglasili dvomi, mučiti jo je jela misel na Armandovo nezvestobo. Kakor človek, ko zagleda v gozehi na ozki stezici gada v travi, tako je začutila tadi ona pekoči pik ljubosumnosti v svojem srcu. Pri masti, da ljubi mož, ki ga obožuje, da drusra sprejema njegove polnuibe, je skoraj zHaznela m v samoti svoje spalnice je široko odprtih oči gledala skozi odsrrnjene zavese padajoče žarke svetlobo in poslušala rihe korake shi-
žinčacfi, pri tem je pa grizJa odejo, da bi ne zakričala v sikni bolesti
Prišla je sobarica in jo zdramila iz mnuiuh misli. Skušala je ostati mirna in posrečilo se ji je preslepiti bistro oko sobarice, ki jo je pozn.V 1 že dvajset let in ki je bila vajena vsa ta leta ■tre-či ji. TY> prvo prikrivan jo resnice se ji je sd io sramotno. Pomislila je, da bo morala prikriva*! resnico tudi svojemu možu, da bo prisiljena govoriti rnirno m veselo, čeprav ji bo divjal v duas najstrašnejši vihar. Ta misel jo je tako žabo1* da je obsedela nepremično bleda in zroč topo }»re 1-se kakor da je težko bolna. Sobirica jo j*1 \ v s&rbeh gledala, stopila je k nji in jo vprnši n
— Ali ste bolni, milostiva?
— Čemu to vprašanje? — je vprašala komtesa razburjeno.
— Ker mJTostiva danes ni take. kikor n-»vai-no.
— Dajte mi ročno zrcalo.
Vzela ga je m opazo\Tala vsa prestrašena iz-premembo, ki so jo bile začrtale ure moralnih muk na njenem obrazu. Poteze njenega obraza po kazale sledove vročice, oči so bile kalne, čelo nagubano ,lasje s srebrnimi vlakni na sencih so bili zdaj sirustrani ir. vse to je kazalo na neizprosno, zmagovito starost. Ta obraz v nezmotljivem zrcalu, to ni bil obraz žene, žene zmasrujoce, ljubljene in srečne. To je bi' samo privid njene mrtve mladoeti, ki je vstajal tu pred njo, groze", mračen, o^nanjuioč žalost in trpMenje rar»uft?c-nost in samoto. So^ze so ji ori+e-kl« iz oči, kani'«* so na zrcalo in njen obraz je izginil.
7hi|is»FIF mm Za »Narodno
— stt v