187. Stralllm. I UMU«, i pM, 17. iffntl NI7. L. lelo. .Slovenski Narod" Tftlt« p* pftttlt a Antio-Ogrsko: za Nemfijo: ćelo leto skupaj naprej . K 30- — cdo leto naprej . . . . k 34 - Cetrt leta * £ • • • 7"50 za Amcrik<> >n vse dru^c dežde: aa mesec „ • - . . 2-50 ćelo leto naprej .... K 40. - Vprašanjem glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. OpraroUtvo (spodaj, dvoriSče levo). Kn alioti ulica 4t. 5, telefon 4t 85. I*fc*i« vsak dlam xv*&»r i^iftjtil a«4«li« ta praztiftke. Inserati se računajo po ix)rab!jenem prostoru ia sicer: I ram visok, ter 63 mm Širok prostor: enkrat po 8 vin., d.akrat pa 7 vla., trikrat po 6 v. Poilano (ena'K prostor) 16 vin., narte in zahvale (wia!c prostor) 10 vio. Prt večjlh tnsercijati po dogovoru. Na pismena naro*ila nriz isto-.l3b.ie vioslatvre nirjčiine se ne Oiira. „Naro&aa tis^araa" U&Zaa št. SS. UpravniŠtvu naj se poiiljaja rurj*.iins, rekla nacije, iaserati I. t, đ., to je administrativne stvari. .Slovenski Narod" velja V Ljablianl dostavljen na dom ali Če se hodi ponj : ćelo leto naprej . . . . K 28*— I Četrt leta „ ..... 7"— pol leta....... H-— | na mesec......9 2*30 Posmm^znz SteviSitt velsa 12 vinarjev. Dopisi na i se frankirajo. Rokopisi se ne vraČajo. 0re 3 bistra: Snafiovi ulica it 3 (v pritličju Ievo>, telefon iL 34. Glavna skrb. Ministrski predsednik dr. Seidler sestavlja uradniško vlado. Najprej je poskusil sestaviti parlamentarno mi-nistrstvo, a njegove ponudbe so od-klonili Cehi in Poljaki, kršćanski socijalisti in Jugoslovani in končno je začela delati sitne obraze tuđi ona družba, ki so jo nemški rojaki krstili za »Ersverbsgenossenschaft«, ki pa se oficijelno imenuje »National-verband«. Parlamentarno ministrstvo je padlo v vodo in dr. Seidler, ki je bil pac slučajna prav do tem neuspehu odlikovan, se je lotil sestave urad-niškega ministrstva. Stvar mu mora delati nekaj težav, ker porod tega ministrstva traja nekam dolgo. Ker so avstrijski narodi tekom let imeli dosti prilike, spoznati kvaliteto urad-niških ministrstev sploh In duha, ki jih vse navdaja, je naravno, da gledajo slovanske stranke prizade-vanja dr. Seidleria z vso primerno nezaupnostjo. Glavna skrb bodočega ministrstva pa nišo ne narodna, ne politična vprašanja, nego proračun, državni dolgovi in novi dav-k i. Zagotoviti vladi većino poslan, zbornice za te zadeve, to je pr/a in rudi naitezja naloga uradni^kega ministrstva. V političnem oziru je ministrski predsednik že pokaza! barvo in jasno je danes, o čem neče nič slišnti, nam-reč o deklaracijah čeških in jugoslovanskih poslan-c e v ter v njih izrečenih zahtevah. Čim je bivši ogrski ministrski predsednik grof Tisza z njemu lastno silo-vitostjo interpeliral sedanieera mini-strskega predsednika grofa Esterha-zvja, zakaj ni odločno protestira! proti deklaracijama Čehov rn Jugo-slovanov in zakaj trpi, da avstrijski ministrski predsednik dr. Seidler ni z naj več jo odločnostjo zavrnil ome-njenih deklaracij, je dr. Seidler da! takoj razglasiti, da je nripr ivljen ščititi in braniti integri-teto ogrske države in da mora biti iz avstrijske politike izločeno vsako po-seganje v državnopravne razmere Ogrske. Zgodovina nas uči, da Madžarom ni bila integriteta Avstrije ni-kdar tako sveta, kakor je zdaj spričo jugoslovanske in češke deklaracije integriteta Ogrske dr. Seidlerju. Madžari so vedno stali na stali?, ču, da smejo jako energično posezati v notranje avstrijske razmere, čim to kaie ogrski interes, dočim se še no-beno avstrijsko ministrstvo ni posta- vilo na tako stališče, najmanj kako uradniško ministrstvo. Pa to je po-stranska stvar, kajti izjava dr. Seid-lerja o b/ambi in ncdotakljivosti Ogrske je jasen dokaz, tla bodoče u r a d n i š 1: o ministrstvo ne prizna načel slovanskih d e k 1 a r a c i;. Ali je spričo tega mogeče, da dobi uradniško ministrstvo za svoje predioge in zlasti za predloge firanč-nega značaja venJarle većino v državnem zboru. Za prcračun.ski provizorij, ki je bil pred kratkim s~»rejet, je vlada Je dobila većino. Resili so stvar PcMaki in Ju^oslovani. A kako bo na jesen? Že v minolih se-jah proračunske^a odseka, pri raz-pra\ i o milijardnih dol^ovih, ki jih je vlada brez parlamenta in popclnoma neustavno napela, se je pokazalo, da vsaj v gospodarskih stvareh parlament ne pozna več šale. Ko je rtoro-čevalec predlagat, naj se komisiji .^a kontrolo državnih dolgov milostno spregleda. da je kršila nst?.vo in se pretres:la proti svojim ustavnim dolžrostim, dovoliv!!«, da je vlada prrclnoma i?rotTi!Stavnn nni-Ma r.a nii!:iar^e do!j?o\\ je nastal vi:iar. Xsi ič cbsojalo nosto^ar.Je krmlsi;e za kontrolo državnih dol^ov, kunlsiji je b:Ia izrcčrn-j r^.Ta:i7Mi;ra in r^arnez-ni posl^nci sr> 7?hteva1: zadoščerje za vedoma storjeno kr?enie ustave in ^Siihre«. Kohčtto bo ta stvrr re^^tiT. 5e!e v prihodnjem zpseoanjti parlamenta. Z r.;o vred pr"dcjr> ra razpravo t«r1i vladni rredioTi o novih da'vkih. Nareier>.2, neustavno naiete do'grove v znesku mnogih mlliiard j-3 namreč treba ohrer.tovati. iz itik izžc-tega. največje poman-k^nr? trpeč~rca prebivalstva bo vlada zahtervala ro-ve in kak^r se že zdaj nazrianja, vc-likanske /rtve. Za tako osre-čenje prebi valstva potrebu j e vlada većino v državnem zboru, pridobitev raznih strank zatakovečfnobo najpo^lavitnejsa skrb nove vlade. A-? bo rradn:c>o m^istr^tvo v stani' izrsA^'Ai to viz^A^ko nalopro? Po ćHveskf prev!<5nr>sti ni misliti, da bo kr-s t^ketris delu. (Giej .Slov. Narod* Stev. 178.) X. Srednjeveška zgodovina Rusije j3 v glavnem pač le 7yc/.lr»v'na kijevrske države, t. \ — Ukrir:'«c. Tn cvetoč^ državo so i??.?č:li Tatarji. iJcjI/ proti zrpadu p? se ;e zor", po-vspei vsaj cn del v ot!'"ki H.?l?čko-Volinjfke koz?.Š.l:e države. I.eta ]•'"4. je bila sklenjena takozvana personalna unija z državo moskovskoga car-ja. Toda kmalu so izgubili Ukrajinci vso samostojnost in vodilno vlogo, postali so poc'aniki moskovske^a carja. — Brezuspcf.no je bilo vse pri-zadevanje niskih vl^d v debi 250 let, da bi Ukrajinci docela opustili svoj separatizam; v?e ^aman, ostali so, kar so bili - in po revoluciji je v.sta-la tuđi Ukraji.ia pomlajena in osveže-na z noviiiii na dami v samostojncjžo bodočnost v okviri^ velike niske ljiidovlaoe. Omcnii seni že, da štelcjo tukaj-šnji ukrajinski vcdiieijl do -!0 milijo-nov tega naroda. Ta je vsekakor previsoko šteto. Bodi a kakorkoli, gotovo je. da je to — dru^i siovaniki nanvl. Obssc: ozcml r znaša do ukrajinskih racu nih '75.00-> stirjaških kiloinetrov, kar ; lore ni:ponovali vsnki — evropski ir;'avi, ;n sicer: \Toli: ija, Pociclija, Kiicv, Kcrzon, ČernifTov, Pol tava, iarkov, sosednji okraji gubernij Kirsk. Voronez, Df>n:*.':a. Jekatcrinc^ava. Tavrija in Kuhan. Vse sama rhdovitna. ravna, bcsnla zen:!ja v \ ^pkcni oziru, prava žitnica ruske države. Pa veri jo velfta većina UI;r?.-jinccv — pravoslavllh (od !eta VSS.}, a :*np'.Jini čc] je ropr;Ji v Ercstu od leta 1596. — irrskOT^n^kega obrede. LT!:rajmr. je tvorila pa priliki šestina evrepske Rusije. tocH ćcAa jcj j2 77 odsfotkov o-ane zemlje, po pri-liki 4." milijonov I^ktariov. Le rri-dclck pšenice. r?S in ječinena so ra-čurali na \T^ mliMonov neter^-kih stotov — rJi tretjino vs:?;a ruc.Kega pric!e^!:a. K"aT\o račnr?;.i."» na Ukra-ji::o ćelo tretJJno r'iske I'i. vne živine, namrrč okro«rlo 30 rnU^orov criav. V l-kraj'^i sr> prk-c?."1? c??!'? n. r". slcrl-kornc pese 80 odstotkov, tobeka 69 oc'siotknv v?c?:a mske^n pridelka. Tud1 k^r rz t:če r'K^iir1- znvzcma zavzcma T^ralina nrvo rror.to n. pr. železo 60^r, $n] 50^o. premoga 70%. — Velika in^'ietni? je dosejrla v Ukrni'Ti najviš.^o stopn'o. Tr^u^trii^ka središča so: Jckaterino^lava. A':k-smdrovF.k. Odesa, .Ie!;7°vrtin.«rn'-!, Niko'n.icvrlc, Hcr 'zdclnjn do 6AT< ?c-Ic^a, ^.^^ jekla. ?!arlkor;.i pa Izcie^a-jo do FO'r vsesra rnskega ?"doika to-vnrne v Kijevu, Hnrkovu, P^d°I!ji in Kerzn^n. Skratka: Bogata dezda in obla-^r-danena z vsemi prei-po^nji za velik nanredek bod'si v pol;-?dcktvn, živirnreji, nalarstvu. Jesni irdtiFtriji in vel'ki ?*:di»si:"iJi vsc!i rrcvr'h vrst. In Ukrajina leži obenem ob Crn cm morju. Taka dožc'a in s t.ikim narodom se h ob!!rJ:!a 7 n:°A'o revdiic?jo v novo življenje. Morcmo li dvomlti le za trenotek, da je tu dovolj vsch predp-Ji^ojev za veliko in srečno bo-doćnost? Preduo nada!jujem svoje poroli- 10 o nadaljnem politiškem razvoju v Ukrajini, ruij podam nekaj izjav časo-pisov in vplivnih mož o priče tem gi-banj" za svobodo in avtonomijo. »R o b i t ii i č a G a z e t a«, ukrajinski list v Kijevu, je pisala: »Proklamacija — to je geslo za ukrajinske mase, ki naj samostojno, ne da opuste detike z demokracijo ostalih na-rodov (v RusMi! ()p. dop.), ustvarijo friiielj: svob^dni Ukrajini. Prepričani smo, da za malo časa doživimo veliko veselje, ko bo svobodna in samoupravna Ukrajina dovršeno delo.« Organ Hru^evskega »Nova Rad a« je piša!: »Centralna Rada — izvoljeni organ v jeziku oblastva, ki zaliteva poslušnost in disciplino, je govorila. Centralna Rada sicer ni-ma oficijelna oblasti, toda njen pcmen sl"'ni na moralni, avtoriteti. Seve-da bodo življi, ki so ukrajinstvu so-vražni, videli v nr:š:m delu udarec proti revoluciji in irorda še druge sirana te, toda mi pejilemo zvesto po pričeti poti.« Mi-.;ukova »R j e č« ni razinnela iikr2VH5kegf£ pokreta in je pisala: »Ukn-jtaci igrajo grdo igro z Rusijo. l:kraj!ii5.1ci politiki zdr.) uresničujejo to, ZrZi kar so delovali Nemci. ko so pcdpisali »Zvezo za osvrobojenje Ukrajine.« — Zahtevala je. naj vlada krepko na^topi proti Ukrajincem.« >3 i r ž e v i j z Vjedomosti« sa pisale, da maivcst »Ukrajinske centralne Rade* — »oozivlja prebi-valstvo Ukrajine na delo. ki spodko-puje tem rije ruske države. Treba dati r.a rrani?est odločen odgovor, kani ta ni nič drugega nego zločin proti državi. Ni se treba ustrašiti nobe;icga sredstva, da se zlomi vpliv tega manifesta.« Tako in enalto so pisali mnogi ruski listi. Odgovorila jim je »Ruska j a V o 1 j a« med drugim tako - le: »Kikakor ni treba boja z Ukraji-no. marveč pogaianja ž r.jo, da dosežemo so^asje v koristih obeh na-rodov. Pri tem pač ni treba kričati: »Na nomeč! Na pomoč!« kskor je to stnrilo Milu-kovo g{r»°.ilo. V doseda- 11 jih čin ih Centralne Rade ne vidimo nevarno;>ti. da bi se Ukrajina odtr-gnla cd Rusije, marveč le proklamacijo njen? samouprave in prve korake za njeno uresničerje. — Ako je Ukrajina samolastno to storila, je kriva le začasna vlada sama, kl je ostala povsem negativna nasproti zahtevam Centralne Radc.<^ »D j e n« pa je pisak »Mi nikakor nismo načelni nasprotniki samoupravne Ukrajine. Mi hoćemo prav odkritosrčno, da Ukrajina dobi vbo-d o č e potrebno svobodo za razvoj vseh narednih sil, ali rudi, da začasna vlada ž e zdaj izpolni najvažnejše narodnostne potrebe ukrajinskega naroda. To sta Rusija in začasna vlada Ukrajincem dGlžna. Vlada naj po-šlje svoje zastopnike v Ukrajino, da se na licu mesta ponče o razmerah in izdelajo program, ki bo ustrezal koristim Ukrajincev.« »R u s k a j a Volja« pa je dne 28. juni ja priobčila o tem vprašanjtt mnenja naslednjih politikov: M i 1 j u k o v (kadet) je izjavil, da je Centralna Rada zagrešila s svojim manifestom velik zločin, ki bodočnosti Ukrajine ne bo mogel biti v prospeh. R o d i č e v (kadet) pa je dejal, da je težko dobiti o pravem položaju pravo sliko, ko čujemo od naše strani le prazne besede brez — dejanj. T. Dan (socijalni demokrat) je izjavil, da ludi Ukrajina ima kakor drugorodne dežele brezdvorrmo pravico do samouprave in ćelo na osa-mosvojitev in federativno zvezo z Rusijo, ako je večina prebivalstva za to. On sam pa smatra, da je nasilno cepljenje v narodnostnih in deželnih vprašanjih škodljivo, dokler nišo za-g"otov1jene pridobitve revolucije. Zato naj bi se prepustilo sele koristitu-anti, da končno uredi ukrajinsko vprašanje in druga podobna gibanja.« A. Goz (socijalni revolucijonar in član izvrševalnega odbora delav-skega in vojaškega sveta), je razu-mel manifest Ukrajinske Centralne Rade tako, da se hoče Ukrajina po-polnoma odcepiti od Rusije, kakor so tolmačili rudi mnogi drugi ruski politiki. Izjavil je, da so Ukrajinci ze-lo pogrešili, ker s tem silno slabe nisko demokracijo. Ali ko je ^ovoril z delegati iz Ukrajine, ki so došli v Pc-trojrrad potem, ko je začasna vlada odklonila ukrajinske zahteve, je dejaf potolažen: »Od ukrajinske delegaci-te nisn^o čuli niti besedice, da bi se hotela Ukrajina odcepiti od Rusije. Zato nam pripravlja ukrajinski manifest neko presenečenje, o čemer se je potreba demeniti.« Iz teh in podobnih glasov je razvidno, kako različno šo umevali v Petrogradu ukrajinsko gibanje, ki je končno določilo tako jasne in lojalne oblike, da je bila ruska Javnost na to stran povsem pomirjerm, kajti drugi največji narod Rusije je ostal povsem zvest c e 1 o t i, zahteval je le svojo avtonomijo na najmodernejši demokratski podlagi. LISTEK. Uzđfli po mttsfl. (Konec.) ^Da, da mladost... Kako lep je Čas mladosti,« je otožno zavzdih-nila gospa Milena, >a kadar mine, kadar čuti človek, da ni več mlad ... Ali si niorete predstavljati, kaj to pomeni?« Svetnik Kobalovec si je živahno pegladil redke sive lase. »Bodite mlada, milostiva, dokler merete.« »To se ne da komandirati.« »Vi ste še sveza in lepa, milostiva, kdor vas pozna, vsak vas ima rad...« »A kaj mi to pomaga. ko nisem več mlada. Ce govore pričo mene o mladosti, me kar zazebe. V tistih le-tih sem, ko ženska ni več brezskrb-no ponosna na svojo lepoto, ne^o jo le skrbi, kako doigo jo še ohrani. Ah, mladost! Mladost je najlepša beseda na svetu!« »V tem oziru ima vsak svrj^ nazore,« je meni! svetnik Kobalovec. »Enemu je rolepša beseda mlado:>t, drugemu Ijubezcn. tretjem.! domovina, četrtemu čast...« »Za nas ženske ie na svetu le ena sama najlepša in na.ipomembncj-Ša besedn, in to je beseda mladost. Kaj je vse obseženo v t^j be^e^i. se še povedati ne da. Če stnnim dnnos pred zrcalo in se spominjani svojih mladih dni. mi postane tako tesno nri srcu, da bi se najraie razjokala. Kje so zakladi, ki so bili nekdai v mojih očeh in v mojem nasmehu? Kako so nekdai moški lovili moje p<-c:lede, kako so hrepeneli, da so mr^Ii z menoj govoriti, kako so drhteli, če so mi na plesu ovili roko okrog pasu ... in kake želje in iluzije sem jaz Imela ... Se pridejo dnevi, ko vstajajo taki spomini... Tak dan je danes, tak trenotek je bil prej, ko je prišlo ono presrckano dekle. Taki spomini so bolest, ki jih tuđi leta ne ozdravilo.« »Kaj se ne pozabi?« »Malo se pozabi. NajlepŠi dnevi mladosti bole na starost najbolj. Ženska je lahko Se tako mirna in zadovoljna, kadar mine čas čnstvenih va- lovanj, kadar so jo leta potisnlla v ozndje. tedri je z?u\o vse Dri kraju; kadar mineta mladost in lepota, ostane ženski le p^sto in dclgočasno eno-stavno življenje.« »A prijateljstvo, milostiva,« se je oglasil svetnik Kobalcvec. »Ah, dragi svetnik, prijateljstvo je za žensko mojih let pravna beseda; moški h\ me le radi LolačUi, ženske pa varale. Vi ne veste, kaj izgine pri ženski z mladostjo — namreč vsako upanje na prihodnj^st. Pri moških je drmrače. Moški zlagajo lahko še do precejsnje starosti vedno nove kuplete večin pesmi o lju-bezni, moški imajo sele potem, kadar jih mine mladost, najboli goreče želje. Lahko vedno še kaj dosežejo ali kaj postanejo. Tega mikajo javne časti, drugega slava, tretjega redovi, četrtega ćenar, vsi imaio kaka upa-nja, kaka hrepeneria. naj so tuđi stari, vsi goje lahko kake iluzije, in če že ne pričakir'eio nič druzega, upajo in žele vsaj lahko, da bodo dolgo ži-veli. 2enska pa ve, naj že ima moža in otroke ali ne, da ie z mladostjo izgubila vse, kar daje nie-nemu življenju pomen in čar; kadar ne more več imeti iluzij, in to neha pri ženski v gotovi starosti, potem ji ostane samo grenka rezignacija.« »Toda. milostiva, vi vendar še niste v tistih letih, da bi smeli že govoriti o rezignaciji. Le pomislite, koliko imate čestilcev in tuđi še res-nih siuibcev.« »Bežite. bežite! Će hočem ohraniti svoja znanja, se moram za to truditi, sicer bi bila kmalu navezana na samo žensko družbo in ta je nekaj neznosnega. Moški. dragi svetnik, ste pač taki, da mora ženska mojih let polagati v svoje besede in v svoje vedenje vedno nekaj zapelji-vosti, sicer jo družabno zapustite. Ste vsi enaki!« »Saj se lahko omožKe, milostiva; poznam dosti kandidatov...« »Mi ni več za možitev. Prav to je dokaz, da me je mladost popeđno-ma minila. Saj me veseli, Če se še kilo vame nekoliko zarjubi, a ne pre-več, le ne preveč. Casih potegne skoz moje srce tuđi kak veter, ki bi rad podrl moje dobre namene in sklepe, a ubranim se ga vselej brez posebnih težav. Hladni razum obvla-duje vsa moja čustvovanja, morda proti moji volji, a obvladuje jih po-polnoma. Nisem več mlada, dragi svetnik, nisem več mlađa.« Vpokojeni svetnik Kobalovec je dolgo časa zamišljeno majal glavo, končno pa rekel energično, l^kor bi razglasil kako sodbo: »Moški smo le na boljšem. Prav kadar ženska spozna, da jo njena ura že odbila, tako med štiridesetim in petdesetim letom, postane moški sele resnično mlad. Kadar mme nora brezurnna mladost, ka-dar smo že ne-hali seiati in začeli žeti, tedaj se sele vzbudi v moškem pravo življensko veselje in pravo razumevanje življenja. Tak starejši človek je Ijubez-njivejši, je galantnejši, pozornejši in zabavnejši od mladih in zna dobro in umno govoriti, njemu je Sele pristop-no, kar polepšava življenje.« In svetnik Kobalovec je s krepko roko prijel kandidata in pesnika Joška Fickarja za ramo, ga močno stresel in mu gromko zaklical: »Da, da, mladi mož, le verjemi-te mi, prava mladost priđe sele z leti.« Stran 2. .SLOVENSKI NAROD-, one 17. ivgusU 1917. 187. ttev. Preko Sereta. Druga velika bitka na Flanderskem. NASE URADNO POROClLO. Dima}, 16. av^usta. (Kor. urad.) Uradno se razglaša: VZHODNO BOJISCE. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- s en a. Vzhodno Marasestija so vndi nem^ki pclki sovrsžnika preko Se-reta nazaj ter pri tem vjcli nad 3500 mož in vplenili 16 topov in nad 50 strojnih pušk. Pri Strao?.n!Jti so se ponesrečiil težKi sovražni napadi, ki so jih podpiraia moćna ojačenja. Armadna fronta g e n e r a 1 -obersta nad v oj. Jcžefa. Ob gorenji Sušiti se je sovražnik umakn'! na visine zapadno od Ra-coase in vzhcdno od Sove Je. Hon-vedski polki so ma izirgaii Munte ResboiiiluL Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarske^ a. Nobenih posebnih do^odkov. ITALUAiNSKO IN JUGOVZHODNO BOJICE. Ničesar paročati. Šef gencralnega štaba. NEA15KO URADNO POROClLO. Berolin, 16. avgusia. (Kcr. urad.) JVolifov un;i poroča: Veliki glavni stan. ZAPADNO BOJISCE. Armadna fronta prestolo- na s 1 c d n i k a Ruprehta Bavarskoga. Na Ffandrskein se Je rszvnela druga velika fckLa. Artl '■' * •■"' '" '--rase! včeraj ob orali , .__:\: „ Deuicm zopet do skrafne sile, se fe čez ncč z nezmanioan3 slio nadalje val in se te stopnievai i:--*-~« ?'" ~a* v bobnajoči ogenj. Za r ;:iflni valovi ie nas topila nato l a inianierija med Đixchootom ai iVyichuetom na firaati 15 km k napadu. V Artoisu so Angđeži že včersj zjutraj nspadli med Iluifuchoin in Lensom s 4 kaaatiskiml đivizijam!. iPo sfloo raočnem strelskem učinko-'▼anju so vdrli v gušo prvo r>eziešlo ter so skušali s trajfnfm đofJCflifanTeni HGvIh s!l po.^ioblt! vrzel na obeh str2neh Loosa. K^kc-r jfe posneti !z najdenih poveli, ie bi! cilj njih nanada 4 km za naše irnnto ložeča vas Ven-din !e V?«!l. V \yMh hofih, ki so trajali ves d?n, so potfsnfle naše čete v protinppadu sovražn&a, M Je fcil ▼dri, tja pre!'O tretje crte ra?3 prve pozže:;e. Fridebilev An^Ieiev je mafhna. V novih napađlh, k! so se do en3?stkrat conovJH. ie skuša! kilavi im^protnik zvečer se enkiat svojo sre!o. SovražrJ napadani valovi so se z!on:K pred našo bolfio crto. Južno od HuUucha *~ ~~nadiio od Lensa smo zavrni'i nr ca, M je na vseh točkah bojlsča irael kar oajtežje Izgube. Pr? St. QuQtitinu so razvijali Francozi popol-ne posebno živahno strelsko delovruije. Posrećilo se Jim je z nekako 30C0 stre'? na notran.fe mesto zež^ati župn?sče. Od tam je posegel cgenj! na katedralo, ki gori od pol 9. zveeer. Armadna fronta nemškega prestolonaslednika. Na srednjem dein Chemln des Damesa ie rftichrto čet ćsm živahno delovanje artlijerlj. 2e zjutraj se }e Ml ponesrečil sunek, zvečer pa so se ■očni francoski napadi med Cemv-|em In rfaric!--oni na fronti kakili 5 kHometrov priceli. Napcdl so se po-navljalf. Tja in sem valoveči boji je đlvjal tja v noč. Ostali smo popolno-raa v posest? svojih pozicif. Brez-HSpeštii napadi so stali nasprotnika mnogo krvi. Na severnl fronti Verduna Ie doMl arliljcriJsKi boj dopoidne zopet veliko silo. S francc?fce sfratii pa se boj ni vrši! z ono silo, kakor dne 12. in 13. avRusta. VZHODNO BOJISCE. 'Armadna fronta general-feldmarš. princa Leopolda Bavarskerra. Položaj Je neizpremenjen. Armadna fronta general-obersta nad v oj. Jožefa. V zas!edovafnlh boflli so rAomVe neicške in avstro - o^rske čete več-krat odoor sovrs&ilb pos'edn}?!i čet v gorovja lažno od doline Trotusul. Armadna fronta general- feldmaršala von Macken- s en a. Severno od Straoanlia in Pan-clnia so zavrnlH pruski in bavarski , poUU U^pi^iiO i>U\iiOjLi U^i>*Ml^ SOBNI- nov in na novo ▼ boj posta ruskih sli. Ob Seretu smo vrgU M-vražnikm, ki ]# $% sUl na mu dam bre^u, v moćnern napadu naših čet preko reke. V)eii smo 54 ćastaAlov, med njimi tuđi fraacoske, fai 1600 mož ter vplenOl 16 topov ta sad 50 strojnih pušk. MAKEDONSKO DOJlSĆE. Ničesar novega. Prvi generalni kvartirtii mojster v. Ludendorlf. NEMŠKO VECERNO POROClLO. Berolin, 16. avRiista. (Kor. ur.) Wolffov urad poroča: Sovražni naval na I* 1 a n d r s ke m, k i sejerazteg-ii i 1 na strani Še do 30 km širine, se je z izgabami ponesrečil. Samo pri Driegra-ehtenu ob kanalu Ysere in pri Langenmarcku si je sovražnik priboril k raje v ne uspeh e. Od St. Juliena ševe r o v z h o d n o od Ypresa do \Varnetona ob Lysi je sovražnik povsod do zadnje-gazavrnje n.V Artoisu inpri Verdunu moćno streljani e. Na vzhodu ničesar bist-v e n e g a. ____________ Iz nemškega g!avne;ra stana poroča \Volffov urad: Na vzhodni fronti so se odigravali samo v jugozapadni Moldaviji pomembni boji. V varstvo armade Avarescu se Rusi in Romuni na visinah vzhodno in se-vorovzhodno od Soveje ljuto ustav-Ijajo. Severno od tam pa smo držali dominirajoče visine gore Resbojului. Med Putno in Susito smo dospeli že do Rezasensce. Med tem pritiskajo zavezniki z juga še naprej. Tuđi na zapadnem bregu Sereta napreduje napad. Pri Panciuju smo vplenili v naglici zapuščeno taborišče neke divizije z neštetim vojnim materijalom in velikimi množinami municije. Iz vojnega poročeval-s k e g a stana. Zapadni breg Sereta tja do vzhodno od Marasestija je očišćen sovražnika. Med 54 častniki, ki so bili včeraj poleg 3500 mož vjeti, sta dva polkovna poveljnika in en francoski major. Zaman je skusal sovražnik prebiti naše crte pri Strao-ani - Serbeštiju, pri čemer ga je pod-pirala močna artiijeri'a. Pri Panci-uju so vplenili zavezniki taborišče čet z mnogim materijalom. Sovraž-nf!\, ki se je urrlka! na obeh strareh doline Sušite, se je ustavil vzhodno od Soveje. Pri zavzetju gore Resbo-wlui smo vjeli mnogo mož in vplenili 3 strnjne puške. O carski rodbini orihajajo preko Berolina različnc vesti. Tako porocaio. da sta bila car in carica prepeljana iz Caskega Sela v To-bolsko v Sibiriji. Kongreskozakov je za-hteval, da se prenese na Komllova atsoltTtna oblast, da se prepovedo politična zberovanja in da se odgodi moskovska konferenca. Provizorična vlada je sklenila sklicati med 25. in 27. t. m. v Moskvo dr/avno konferenco, na kateri naj bi bili zastopani zastopniki javnih, de-mokratičrih, narodnih, pospodarskih, komunalnih in industrijalnih orpra-ni-zacij ter vodilni organ: revolucijo-narn? demokracije. v!sji zastopniki arn*ade, vs3učil!??č in znanstvenih institutom ter elani vseh ^tirih dum, kakor tuđi ?reneralisim in bivši mini-strskt predsednik Lvov. Konferenca se bo vršila v Kremlu in v Nikolajevi palači ter jo bo otvoril ministrsk! predsednik z naceovorom. Minfstrl bodo podali svoje izjave. Konferen-ce se bo udeležilo kakih tisoč oseb. V Kronštatu so baje izbruh-nili novi nemiri. Ruska vladna komisija, k? je b!la poslana tja, da posreduje, se je morala brez uspeha vrr»iti. General Kom ilov ?e posbl kozr^ske polke proti Kronštatu. Uporniki so mesto popolnoma utrdili. Kot minister brez portfelja je bila pozvana v novo rusko vlado gospa Katarina Brestkovska. »Kolnische Ztg.« poroča, da pri-pravljajo nekateri velenosestniki in nekateri častniki na Roskem protl-rcvolucijo v prilog regentstvu kake-ga velike^a kneza. Poskus rkrasti listino, s katero se car odpoveduje prcstolu. se je ponesreči!. RUSKO URADNO POROČILO. 13. avsrusta. Zapadna fronta. Ojrenj pušk in izvidno delovanje. — Roraunska fronta. V pokraiini severozapadno od Sipota je priče! sovražnik do artiljerijski pripravi napadati naše pozicije. Na fronti Očna - Grosesci ves dan silen boj. Proti večeru so romunske Čete, od naših podprte. sovražnika napad-le, pa prepmale iz ćele vrste višin in prodirale naprej. Čez dan smo vjdl nad 600 mož ter vplenili 4 strojne puške. V smeri na Focsani so Nemci tekom 12. t. m. nadalje trdovratno napadli železniško proto Focsani* Adjud. Naše čete so hrmbro branile *yoj£ po^ue. Pe^polk iL 412. i« y moćnim odloćiliMtn prottnapAdn vjii 500 rvstro - ocrtkih vojakov. Ptoti večeru so se naie čete pod hu-dim pritiskom sovražnika umaknile na crto Straskl-Doskect. ROMUNSKO URADNO POROClLO. 12. a v g u s t a. V odseku med Dnjestrom in Trorusom »o ruske čete zjavrnile vse napade. V odseku gorate pokrajine med dolino Doftano in Putno je sovražnik nadalje napa-dal naše pozicije. Med dolinama Oi-toz in Casinu se je odigrai boj na crti, ki poteka 3 km zapadno od vaši Doftane preko vzhodnega roba Slanica do vaši Grozesci in do Magure Casinului. Romunske čete so se so-vražnim napadom lirabro upiraie ter so v energićnem protinapadu zopet zavzele steklamo. Ob Putni se je razvil iz boja v okolici Maresestija največja bitka, ki se je bila početka vojne na romunski fronti. Deset so-vražnih divizij, med njimi 9 nem-ških, je odpor rusko-romunskih čet zadržal ter se je tem. dasiravno so bile siabotnejše, posrečilo držati svoje pozicije. Skoraj povsod so se zlo-mili obupni napadi gostih sovražnih inas tekom štirih dni in štirih noči in s pomočjo številne težke artiljerije pred našimi črtami, ki so jih hrabre ruso-romunske čete ljuto držale. V bližinskem boju in v energičnih proti-napadih so naše čete prizadejale so-vražniku izredne izgube. Ob Seretu in ob Donavi silen ogenj ruske artiljerije. BEG ROMUNSKE VLADE. Lugano, 16. avfcusta. (Kor. ur.) Po brzojavkah iz Odese in Petro-grada hočc romunska vlada zapustiti Jassv, ako bi se položaj poslabšal. Inozemska poslaništva pričakujejo že v Odesi in potujejo najbrže dalje v Jekaterinoslav. Romunska kraljevska dvojica hoče zapustiti Jassy sele v skrajni sili in se preseliti v kako mesto južne Rusije. Amsterdam, 16. avgusta. (K. u.) »Times« porocaio iz Odese: V sobo-to se je odpeljal poseben vlak iz Kijeva v Jassv, da prepelje romunsko kraljevsko družino v Rusijo. Vlak ostane v Jassv. Odhod dvora še ni sklenjen. Kakor se govori, zapustita kralj in kraljica Romunijo samo v skrajni sili in odpotujeta v Kerson, ki jima je odkazan za rezidenco. Artiljeri jski ogenj na ita- I i \ a n s k i fronti. Iz vojnoporoče- ' valskeea stana: Na soški fronti je bila | sovražna artiljerija včeraj zopet živah- 1 neiša. Na Korošketn je bilo vsled . mejile bojno delovanje šibke'še. Na f Tirolskem ie ležal težak artiljerijski I ogenj od časa do časa na višinah na j obeh straneh prelaza Tonale, potem na prostoru pri Rigi in Roveretu. Poincare v Gorici. „Corriere della sera* poroča, da je predsednik franeoske republike Poincare 15. po-poldne odšel iz italijanskega glavnegra slana in se vrača domov. V torek je bilo veliko o^ledovanje čet, ob kateri priliki je Poincare razdelil obilo odlikovani vojakom. Poincarć je obiskal one kraje na fronti, kjer so se odigravali znatni boji. Bil je tuđi v Gorici, kjer je z magistratne^a posiopja imel kratek nagovor in je želei ita-lijanski armadi polno vojno srečo. ITALIJANSKO URADNO POROClLO. 15. avgusta. PonoČi 13. na 14. t. rn. boji izvidnih oddelkov, katerih izid je bil za nas ugoden, v okolišu hriba Piano, pri Špacaoanih in na Fajtjem grebenu. Napad sovražnega oddelka na naše pozicije v gorenjem delu doline Parola, potok Andraz je bil zavrnjenz moćnim bližinskim bojem. 16. a veru st a. Na vsej fronti omejene artiljerijske akcije. Nikakih važnih dogodkov. lU.'ijanski letafei nad Jssenicamt. Italijansko uradno poročilo 15. avgusta: Včeraj zjutraj je izvršila številna letalska skupina, močno eskortirana, vpad na važno železniško stekališče Jesenice v Savski dolini, jugovzhodno Beljaka, da oškodi in prek;ne znaten sovražnikov železniški promet. Druga nič manj močna skupina je ponovila to operacijo'popoldne. Za cilj je imela kovinske tovarne v tem kraju. Rezultati, ki se jih je moglo spročiti, so bili jako zadovoljivi. 6Vi ton bomb srednjega in težkcga kalibra, med njimi vžigalne bombe, so vrgli letalci. Zadeli so več tvomic in vžgali nekatera po-slopja, med temi kolodvor. Vsi naši letalci so se vrnili, ko so končali dobro svoje drzno podjetje, ki je bilo težko vsleđ daljave napadnega predmeta, v naš tabor. Preleteli so zaporni ogenj sovražnika nepoškodovani, v živahnih zračnih boj ih so odbili številne so-vražne aparate, ki so jih zasledovali. Netnško poročilo Wolffovega u rada pravi: Na zapadu se je gene* ralni napad raveinikov na skoraj ce- ) li fronti pričel. Na landrskem so sku- 1 iaii Angleži dne 15. avgusta z mo6- nfmi delnimi napad! vzhodno od Bix-choOta ter južno od Westhoeka iz-boljšati svoje izhodne pozicije. Vse napade smo zavmili. Kmalu po 6. uri je pričela angleika infanterija med Blxchoototn In Oosttaverno % napadom. Boj je v polnem teku. V Artoisu so začeli Angleži že 15. avgusta rano napadati. Tu so na fronti med Hulluchotn In Mćricourtom južno od Lensa postavili v boj celotne svoje štiri kanadske divizije. Z žilavo hrab-rostjo so jurišali Kanadci ves dan proti močnim pozicijam. Severno od Lensa so se kanadski napadalni valovi krvavo zlomili. enako tuđi južno od Hullucha. Na obeh straneh Loosa se jim je posrečilo vdreti v prvo crto, enako kakor na Flandrskem, pa jim tuđi tu ni bilo mogoče začetnih uspehov popolnoma obdržati. Vsa sila mogočnega nemškega protisunka je vrgla Kanadce zopet nazaj ter je Nemcem zopet vmila po većini izdubljeno ozemlje. Do večera je bilo deset napadov zavrnjenih. Malo pred polnočjo so poskusili Angleži zopet po silni artiljerijski pripravi prodreti. Zopet zaman. Vtajajoče jutro je kazalo pred nemškimi pozici-jami polje daleč tja posejano z mrt-vimi. Francozi so z malo sreće napadli na fronti ob Aisni. Ves njihov napor je bil zaman. S protisunkom smo jih povsod zooet do zadnjega vnili nazaj. Pred Verdunom divja artiljerijski boj nadalje. Oslabljena vsled nemškega protiučinkovanja, pa ni mogla franeoska artiljerija zopet doseći učinkov, kakor prejšnje dneve. FRANCOSKO URADNO POROClLO. 15. avgusta popoldne. V Belgiji so naše čete ćutno napredovale. Zapadno od ceste iz Dixmuidna med Hurtebisom in Craonnom pre-cej živahno obstreljevanje naših prvih črt. Nenaden napad na neko našo malo postojanko na visoki planoti Vauclerc se je popolnoma ponesrečil. Artiljerijski boj je trajal zelo živahno vso noć na obeh straneh Mose. Na levem bregu smo zavmili sovražni poskus zapadno od visine 304. Sicer je bila noč povsod mirna. ANOLESKO URADNO POROČILO. 15. avgusta popoldne. Angleži so zjutraj napadli na široki fronti od severozapadnih gorskih iz-rastkov pri Lensu do gozda Hugo. severovzhodno od Loosa. Zavzeli smo prvo nemško obrarnbno crto na vseh točkah ter smo zadovoljivo napredovali. Sovražni protinapad vzhodno od St. Nilie smo popolnoma udušili. Francozi so pridobili po noči zapadno od Bixchoota nadalje tal. Sovraine čete so v šunku včeraj zvečer napadle naše nove pozicije vzhodno od Zillebeka* mi pa smo jih popolnoma zavrnili ter so oni pustili 14 vjetih v naših rokah. Vihamo vre-me traja, Deževalo je močno. Letalska vojna, Berolin. 16. avgusta. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča". Meseca julija so izgubili naši na-sprotniki na vseh frontah v celem 236 letal (od teh 220 na zapadni fron-tO in 34 balanov. Mi pa smo izgubili 60 letal (od teh 52 na zapadni fronti) in nobenega balona. Od sovražnih letal je 98 v naši posesti; 115 letal je padlo, kakor smo videli. onstran naših črt in 23 letal smo prisilili, da se je onstran spustilo na tla. Nobenega miru z NemčUo. »Basler Nachrichten« poročajo z dne 7. t. m. iz Haacra: V Dublinu je iziavil Churchill, da Llovd Oeorgo-va vlada ne bo sklenila niti pod naj-bolj ugodnim! pogoji miru z Nemčijo. Anirlija hoče najprej prepričati vse nevtralne države sveta, da se mora-jo izreci proti Nemčiji, in to bo dosegla v par letih. Sele ko nemška svetovna trgovina ne bo imela prav nohenega izgleda vec\ da se na novo razvije, bo prišel čas za sklepanje miru. Ta zahteva je bila predmet glavnega sklepa pariške konference ter veže enako vse zaveznike. iz-vzemši Ameriko, ki jo pa tuđi še upajo pridobiti. Učinek podmorske vojne. Berolin, 15. avgusta- (Kor. urad.) VVoIffov urad poroča: Vojna podmorskih čolnov kaže jasne sledovc v pristaniščih franeoske zapadne obali. V Rochefort pri-haja samo še vsakih deset dnl en par-nik, dočim sta lani prihajala tja dan na dan do dva parnika. Dosedanja stalna zaloga premoga 500.000 ton je tam že od maja sem porabljena. Tuđi Gironda do Bordeauxa ima skraj-no slab promet. Japonc! v Sredozemskem morju. Berollii, 16. avprusta. (Kor. ur.) VVoIffov urad poroča: Glasom poro-čila iz Londona razglaša tamošnji ja-ponski momariški ataše, da je 22. julija neka japanska vojna ladja, ki je spremljaia angleški transprotni par-Oik v Sredozemskem morju. obstte- ljevala In brez dvoma potopila neki nemški podmorski Čolrt Kakor izve-mo z merodajnega mesta, so vsi v Sredozemskem rrjorju operirajoči nemiki in avstro - ogrskl podmorski čolnl v dobrem stanju in uspešno n» deliL .. Stockholmska konferenca. Dejstvo, da so ententne vlade sklenile zabraniti zastopnikom svojih socijalnodemokratičnih organiza-cij potovanje v Stockholm na mirovno konferenco, je zlasti v skandinavskih deželah vzbudilo veliko nezado-voljnost. Iz Stockholma poročajo, da smatrajo konferenčni krogi ta sklep ententnih vrlad kot povod za boj med delavci in vladami. Tuđi nizozemski odposlanci so tega mnenja, ven-dar upa, da se bodo ententne vlade končno vdale zahtevam delavcev. Glede stališča provizorične ruske vlade napram stockholmski kon-ferenci poroča ruska brzojavna sgen-tura, da provizorična vlada ne misli zabraniti ruskim socijalistom potova-nja v Stockholm, ker smatra za kq-ristno, da se vprašanja o vojni in miru predlože mednarodnemu socija-lističnemu svetu. To stališče je za-vzemala tuđi v pogajanjih z ostalim! ententnimi državami. Vendar pa provizorična vlada eventualnim sklepom take konference ne more priznati ta-kega značaja, da bi bile zavezniSke vlade vezane na te sklepe. Papežovo mirovno prlporo&ilo. Berolin, 16. avgusta. PapeŽeve note vlada za sedaj ne bo razglasila, dokler ne iziđe uradno besedilo v pa-peževem glasilu. O noti se čuje, da prosi papež vlade, naj narede konec krvoprelitju in začno mirovna pogaja-nja. Papež nasvetuje tuđi pogoje, ki naj bodo podlapa mirovnih pogajanj. Temeljni pogoj bodi vladanje pravice nad silo orožja. Dalje priporoča papež dogovor glede razsodišč in utes-nitev oboroževanj, svobodo na morju, opustitev materijelne odškodnine za vojne stroške in vojne škode, povrni-tev vseh zasedenih ozemelj in povr-nitev nemških koionij. Glede Alzacije in Lotaringije ter po Italiji zahtevanih avstrijskih ozemelj izreka papež Ie Željo, naj se poskusi spraviti v soglasje posebne interese posameznih narodov s skupnim blagrom človeške družbe. Glasovi o papeževem mirovnem posredovanju. Lugano, 16. avgusta. Papeževa mirovna nota se ima smatrati za korak, ki ima več upanja na uspeh, kakor dosedaj storjeni koraki. Italijan-ski komentarji so sicer rezervirani ali odločno prijazneišL. kakor so bili komentarji zadnjega Wilsonovega posredovalnega poskusa. Zlasti po-membno je, da je izredni angleški poslanik pri Vatikanu prevzei nalosro, doposlati papeževo noto Ameriki, Franciji in Italiji, ki pri Vatikanu ni-majo zastopnikov. ffaag9 16. avgusta. V vatikanskih krogih opozarjajo, da izhaja iz pape-ževc ponudbe, da si tendence vojsku-jočih se držav nlso več dijametralno nasprotne. — Italijansko Časopis-je meni, da ie spričo previdnostl kurije domnevati, da je najbrž že dose-ženo splošno sporazumljenje o na-čelih mirovnega prizadevanja. Angleška in Amerika odklanjata papeževo mirovao posredovanje. Haag* 16. avgusta. Iz Londona javljajo: Angleško Casopisje proglasa, da je papeževa ponudba za posredovanje za mir Ie nemško - av^ strijska spletka, pri kateri se pozna roka poslanca Erzbergeria. »Daily News« trdi, da je papeževo noto inspirirala Avstrija. Avstrijsk! dvor ni nič prikriva!, da želi mir in nihče ne more prezreti dejstva, da se je ogla-sil papež neposredno po pregnanju Rusov Iz Galicije in iz Bukovine, kjer je Avstro-Ogrska zopet pridobila vse svoje izgubljeno ozemlje. Smatrati smemo, piše list, da se je papež ogla-sil na vzpodbudo Avstro-Ogrske. Na vsak način bodo morali zavezniki ponudbo odkloniti. Brez dvoma bi bil mir v sedanjem času za nas udarec. Roterdam, 16. avgusta. Reuter. prijavlja brzojavko iz Washingtona, da odklanja Amerika mirovno posredovanje papeža. Amerika proti nevtralcem. Stockholm« 16. avgusta. (Kor. urad.) Svenska Telegramm Byran Doroča iz New Yorka, dajeame-riški zunanjiurad sklenil zapreti trgovino znevtral-nimi sosedi NemČije. Urugvaj za Zedlnjene države. Kb'ln, 14. avgusta. »Kolnische Volksztcr.« poroča: »Nobene ameri-ške dežele, ki stoji, da brani svoje pravice, v vojnem stanju z državami kakega drugega dela sveta, ne borno smatrali kot y vojni. Vse proj-šnje določbe, ki stoje s to odločbo v protislovju, se preklicujeio. Vse časopisje v Urugvaju opo-zarja na izredni pomen tega vlA^ne« ga sklepa« 187. §tev. .SLOVENSKI NAROD-, dne 17. avgusta 1917. Stran 3. Kitajska vojna ncpovol / xfek-ingf 17' av«w*ta. (Kor. urad.) /zšlajeproklamactja, pod-pisana od predsednika republike in vseh rninistrov, ki izjavila, da je Kitajska od 14. avgusta ob 10. zjutraj v vojnem stanju z Ncmčijo jnAvstro-Ogrsko. tir ^rMo. 17. avgusta. (Kor. ur.> Vvoinov urad poroča: Do sedaj tu se ni uradnoga potr-dila o proklamaciji pekinške vlade. Ce se vest uresniči, se bodo storili potrebni koraki, da se po možnosti varujejo interesi Nemcev. Nemška posest v Honkongu. Honkong, 16. avgusta. (Kor. ur.) Poslopje »Nemške banke« je bilo na dražbi prodano ter je je kupil sir Faul Chater za 335.0C0 dolarjev. = Neuvidevnost. »Grazer Tag-brott« se bavi z izvajanji našega lista o imenovanju ravnatelia na ljubljanski realki in'o imenovanju notar ja v slovenskom okraju, katero mesto je došle] zavze-mal Nemec in slovesno raz^lasa, da se mora med vojno varovati narodno posestno stanje. List piše prav zavratno, da zahtevamo Slovenci za ljubljansko realko, »die einzige deutsche Reaischule im Lan-de«. slovenskega ravnatelja, dasi je bil uosedanji ravnatelj Nemec. Kar se tičQ Uosedanjcga ravnatelja, je treba omeniti, da je bil po narodnosti Ma'orus, da je pa trofcil v neniški rog, kakor \\>e poino funkcijonarjev, ki obračajo plasC: po vladnem vetru. Bivši ravnatelj bi bil trobil tuđi v vsak drugi rog — vedno v tisu, ki bi se ga bila držala vlada. Kar se tiče rcalke same. vam posebno ugaia vzdih »die einzige deutsche Real-schule i-:i Landa*. Die einzise! Nemcev je na Kranjskem dobrih 25.000 pa imajo dve popolni gimnaziji, za katere iove otroke po vseh romskih kronovinah. ker nirnajo do-volj svojega naraščdja, imajo popol-no realko, meci te.n ko nimajo Slovenci nobene. Pa se se osmelijo pisati »Die einzige deutsche Rcalschu-le«. Taka gorestasnest je res veli-kanska. Seveda ne mislimo polerpjzi-rati z graškim listom, nego samo pri-bijamo, da Nemci na Kranjskem po svojem številu in v primeri s Slo venci na £tajer>kem splch nirnajo pravice do svojih posebnih srednjih sol, najmanj pa reklamirati zase v slovenski deželi ravnateljsko mesto edino domaćemu prebivalstvu name-njene realke. Kar se tiče notarskega mestn, opozarjamo le na eno: Nemci stoje na stališču, ća morajo biti v vseh nemških okrajih vsi javni funk-cijonarji Nemci. Nikdar se ni šc zgodilo, da bi bil pestal kak Siovan notar v kakem nemškem okraju in po ČIovcški previdnosti sodeČ. se to tuđi nikoli ne zgodi. Vlada ie slovenskim okrajem storifa vselej krivico, ce je postavila nemškega notarja. Taka nemška notarska mesta v slovenskih okrajih so krivično priđob-Ijena, nekako uzurpirana in samo pravica zahteva, da se naredi konec takim razmeram. Mnenie, da imajo Nemci pravico ohraniti vse, kar so jiiii dale Slovencem naspretne vlade, je popolnoma napačno in že obsoje-no s ponovnimi slovesnimi priznanji o pravicah narodov. Prej ali slej bo to načelo čisto gotovo obveljalo! = Odstop vod e voinorradzoro-valne ^a ura da. Dunaj, 16. avgusta. „Strefileurs Militarblatf javlja: Cesar je odredil, da je feldcajgmajstra Leo-polda Sdileverja pl. Pontemalghers, sokcijskega šefa v vojnem minisirstvu, odpustiti s tega mesta in ga postaviti na dispozicijo armadnemu poveljstvu. Zaero mu je bil podeljen red železne krone prve vrste z vojno dekoracijo. = Pol iična cenzura. Tiskovni odsek poslanske zbornice je imel včerai svojo prvo sejo, v kateri je razpravljal o odpravi politične cenzure. Poročevalec posl. Zenker je predlagal: 1. Naj se politična cenzura odpravi in naj tiskovni zakon takoj zopet v ve-ljavo stopi; 2. vlada se pozivija, naj predloži nacrt za postavno uredbo vo-jaške cenzure. A^inlster notranjih del je trdil, da ima poslovanje cenzure postavno podlago m da je cenzura potrebna z ozirom na vojaške in zu- j nanjepotitične Interese, dočim je cen- | zura v notranjepolitičnih vprašanjih ' omejena in posluje le, kadar to zshte-vajo oziri na inozemstvo. Formelno je ininistrstvo notranjih dei odgovorno za cenzuro, uvaževati pa mora Željo drugih resortnih mest. = Poštanske legitimacije. Češki poslanec Prunar se je obrnil do predsednika poslanske zbornice z željo, naj izda tuđi češke poslanske legitimacije za češke poslance. Dr. Gross je to odklonil. :r\ to se je posl. Prunar obrnil do r redsednika Roman-čika in mu irr. , da zaćne rned ne-nemškimi poslano potrebno akcijo, če se do sestanka državnega zbora ne preurede poslanske legitimacije. Tuđi je Prunar s posebno pismeno vlogo zahteval od prezidenta, naj poskrbi, da se bodo izdale izkljućno ćcike gla-sovnice in druge tiskovine. Tuđi to je dr. Gross odklonil. = Zakasnelo kesanje. V vele-oficijozni reviji čitamo bridko priznanje* da so a v s t r i j s k e v 1 a d e storile lastni državi in lasmernu pre-lMvalstvu ogromno škodo, ker so v dolgih letih miru dopuščale chioggiottno ribarjenje v avstrijskem teritorijalne ni m o r j u. \zamemo na znanje to zakasnelo kesanje in z njim zaru-ženo priznanje, da je bilo s tem privilegijem avstrijsko gospodarstvo oškodovano za milijone vsa-ko leto. zadržan razvoj av-strijskega ribarstva in v silni meri oškodovana a v s t r i j s k a aprovizacija. To priznanje ima svojo posebno vrednost. Treba je namreč vedeti, da so siovan-ski poslan ci iz Primorja celih trideset let vse vlade in vse pristojne ćuvarje javnih koristi opozarjali na to škodo, a vsi ti sijajno plaćani ministri in vsi ti nevredni primorski n a -niestniki se nišo nikoli hoteli z a v z e t i za stvar. Pmo. Rinaidini. Goess in kakor so se že pisali ti brezvcstr.i nio^jc, ki so na-mestnikovali v Trstu, so dobro ve-deli, da bi slovensko ribarstvo čudovito v z c v e t e 1 o i n o b o g a t c I o d e f e I o. čc bi bil ustavljen privilegij Chiosjsriottov, a ni jih bilo zganit;. Sedanje priznanje o tej stvari, je »lepa^ ilustracija, kako so različni ministri in tržaški namest-niki znali varovati avstrijsko in slovensko korist. ■= Polem'ka zaradi poslanca dr. Šmerala. Podali smo na kratko pojasnilo, s katerim ss ic poslanec dr. Soukup oglasil za poslanca dr. žme-rala ter zavmii kot popolnoma neosnovana vsa proti njemu izrečena očitanja. Povedali smo tuđi na kratko, kako izjavo je podal poslanec dr. bmersl s£*m. Zdaj so se v tej stvari oglasili tuđi češ-ki listi. »Venkov« izjavlja z ozirom na očitanje, da ie dr. bmerala primerjal ruskemu revo-Incijon2nu Leninu, ravno ko je bil Lenin obdolžen, da je od nemške vlade podkupljen, da je rabil svojo primero le zaradi dr. Šmeralovega ^roznega avtoritarstva ter v obče želi. naj se c^Ia zadeva pnjasnf. »Nar. Listv« inenijo, da naj se napadenemu dr. Mneralu pomaga do rehabilitacije in pozivija dr. Soukupa. naj pove, kdo je dotični žurnalist in kdo je dotični visSki uradnik, ki sta obdolžila dr. Smerala, da je policijski kon-rident. = Odstop ogrsksga rainistrske-ga predsednika. Iz Budimpešte, 16. avgusta. V političnih krogih trde z vso zanesljivostio, da odstopi mini-strski predsednik grof Estsrhazv tekom prihodnjega tedna v namen, da gre na daljŠi dopust in bo p^rofu Apponvju kot najstarejšemu ministru poverjeno zastopstvo n:inistrskega predsednika. Glasilo grofa Andras-svia konstatira, da bi odstop grofa rZstcrhazyja ne pcmenil premembe kurza. = Madžari in Slovaki. ATar. List\r« javljajo, da je poslala ogrska vlada nekaj uradnikov iz ministrstva notraniili dsl v zapadne in severne slovaške pokrajine z naročitom, podučiti slovaško prebivalstvo o hla-gonaklonjenosti ogrskih oblasti. Tuđi imajo naročilo poizvedeti, kako smer imajo slovačke narodne želje ter slo-vaskemu prebivalstvu naznaniti, da je ogrska vlada pripravljena dati Slovakom neko avtonomijo z obno-vitvijo kneževine Nitre. kateri kneževini bi se morali seveda pridružiti tuđi slovaški okraji sosedne Moravske. = »Kie nam .ie leose. aJi tukaj v zvezi z Ogrsko. aii Istri in Dalmaciii v zvezi z AvstrlJo?« Zagrcbškc »Novosti« pišejo: Ves čas Indemnitetne razprave ni bilo s stran! večine no-bens besede o reševanju kakega spornega vprašanja z Ogrsko in se je strogo proizvajal oni sporazum, da se v spore državnopravne^a značaja sedaj ne kaže vtikati. Stari unionisti so se posebno izkazali s svojo važ-nostjo, slasti podban Nikolić, ki je vprašal, kje nam je sedaj lepše, ali tu kaj v zvezi z Ogrsko. ali Istri in Dalmaciji v zvezi z Avstrijo? Za-inan. tradicije in nauki mladih đni se ne pozabijo. Tako so nekoć vprašc-vali Khuenovi poslanci volilce, kjc je lepše. ali z vlado ali % opozicijo, z vlado, ki daje ceste, podpore, stipendije in službe, ali z opozicijo, ki v najboijšem slučaju prinese — pre-ganjanje. Taka stališča delujejo na slabe mozgove »verbififfend«, ali ne morejo biti mcnlo pri presojevanju velikih političnih narodnih ciljev. Gospodu baronu gotovo ni hudo v Ogrski, ali on drugih ne razume ... = >Extra Hungariam non est v!ta«r. »Vilag* piše pod tem naslo-JCA0: Ta rek i« vdjal z ozirom na I Madžarska doslej le iziemoma. Sedaj pa treha gledati, kako da se obistini za Široke narodove sloje. Madžarska politika bo samo takrat res madžarska, narodna in za državo re-šiina, ako osigura vsakemu madžar-»kernu državljanu tako življenje, da bo mogel reci iz srca: »Extra Hun-gariam non est vita, si est, non est ita.« ilzven Madžarske ni življenja, ako pa je, ni tako.) Z dobrega mad-žarskega stališ^a je hvale vredna samo tista politika, ki pripravi drugo-jezičnim narodom take življenske po-gojc, da bodo v resnici čutili, da iz-ven Madžarske ni življenja. Treba boijsih šol, boljše javne uprave, bolj-šega sodstva, več pravio in ugodnosti kakor jih je izven Marzarske. Ba-ron Nikolić je v hrvatskem saboru ob omenitvi zaključkov avstrijskega jugoslovarskega kluba do hrvatski državnopravni opoziciji rekel: Kaj hoćete? P*j kjc je bolje? Ali je tako v Kranjski, Istri, Dalmaciji, Bosni? V tem vprašanju tiči odgovor. Sabor in I njim večina hrvatskega naroda je priznala s tem, da je tukaj bolje. V deželah krone sv. i>tefana je bolje nego v Kranjski, Istri, Bosni in Dalmaciji. Treba se pobrigati, da bo tukaj bolje, nego je v Rusiji, R^>munski, Češki, Srbiji in Italiji. >>Si est vita non est ita« mora postati resnica. To je jedina možnost narodnostne politike. --- Zatvoritev roinun-kih učite-ajisč. \z Budimpešie poročajo, da se je grof Albert Apponvi zopet oprijel madžarizirajoče bolske politike, kakor jo je že izvajal. Sedaj je ta šol-ska politika obmjena proti Romu-nom. Ukazal je zatvoriti vsa romun-ska učitcHišča, mošlca in ženska, ^= Madžarska kaša. r,A!kotma-ny« se imenuje ortfan madžarske klerikalne ljudske stranke. Strašno se je razsrdil ta list, pa piše slede jugoslovanskjh zahtev: Mi prebivamo na blagoslovljenih madžarskih tleh v ljubezni in miru z našimi slo-vaškimi, saškirni, srbskimi in romun-skimi br?.ti. To ne gre, da bi kateri izrncd njih bolj ljubil kako drugo de-želo kakor madžarsko. Kdor pa ven-darle zaide, tejra mora madžarska država z močnimi rokami stisniti v kašo. = Meje naših kronovin so se v teku časa že večkrat spremenilc. H Kranjski kronovini ie pripadal že velik del Goriškc, gornja Istra in Reka. „Banat" je bil že samostojna vojvo-dinja, ravno tako ločena je bila Se-dmograška od Ogrrske. Ilirija ki io ;e ustanovil Napoleon, tuđi ž njim ni za-zaspala. V Meyerjevem wHandIexikon* čitamo: „Auch von Osterreich wurde 1816 der Narne KOnigreich lllyrien fiir die Provinzen Karnten, Krain, Gorz, Gradiška und Istrien eingefUhrt und bis zur neuen Reichseinteilung (1856) beibehalten. Dieses Konigreich zu erneuern ist noch heute das Ziel der Stidslaven". Tako so Nemci pisali I. 1878. Avstrijski vladar ima med drugimi tuđi naslov „kralja Ilirije". Zopetna združitev naših dežel ima torej že trdno zgodovinsko podlago. Nemci seveda se ji upirajo trdeč, da bi se s tem zrahljala zveza s celoto. Kako trdne so pa take zveze, vidijo pa sami pri nemškcm cesarstvu, ki je sestavljeno iz 26 samostojnih državic in vendar potreba teh državic ni tako utemeljena kakor bi bila v Avstriji po narodnostih. Da so države ustanovljene na taki podiagi jako krepke, nam pa pričata švica in Severna Amerika. = Jovo Matano^jć, bivši crnogorski minister, je umri 8. t. m. v nekem dunajskem sanatoriju, star 43 1. Ko je Avstrija zasedla Črnogoro, je imenovala njega in Jova Popovića za delegata, da bi se dogovarjala o miru. Ali do pogajanj ni prišlo, ker je kralj Nikita takrat že odšel iz Črnegore, po crnogorski ustavi pa more dati tak mandat samo kralj. Vsled znanih ne-mi'ov je bilo več Ćrnogorcev v Avstriji interniranih in konfiniranih, med njimi tuđi Jovo Matanović. Pokojnik je bil visoko izobražen Človek, šolal se je največ v Franciji. = (talijanski socijalisti ne do-bijo petnih listin za Stockholm. „Agenzia Stefani" poroča, da itali-janski socijalisti ne dobijo za pot na stockholmsko konferenco potnih listin. = MEvviva \m republica11. Lu-ganski listi poročajo, da so prispeli v Iseo železniški vozovi z lepaki: »Evviva la republica!" V poslednjem času se širi republikansko gibanje po Italiji v vedno večji meri in list „Sera" bo služil odslej, odkar je prešel v roke radikalcem, republikanski propagandi. = It^lijanl v Albaniji. Italija je iztegnila roke, da se polasci ključa do ćele Adrije in za zdaj vresniči stari nacrt, da naj postane Adrija za avstrijsko mornarico butiljka, katere zamašek ima Italija v rokah. Očl-vidno je namen Italije, ustvaritf pri ožini Otranto nov Gibraltar. Italija je Valono v Albaniji in iako važni otok Saseno vojaško silno moćno utrdila, zaradila v južni Albaniji vojaške ceste in se za zdaj imenovala za liio-Cuvaaice Albanije. C* bi pri 1 tem ostalo, bi bila avstrijska veljava na Adrlji v največii meri ogrožena. = Italija se prfpravlja za prihod-njost. Italija dela rned vojno velikan-ske napore, da poveća svoje trgov-sko brodovje. V to svrho pospešuje pred vsem zgradbo novih ladij, vrh tega pa je ustanovila novo veliko pa-robrodno družbo »Societa Nazionale di Navigazione« s kapitalom 110 mi-lijonov lir ter z njo združila veliko parobrodno družbo »Transatlantica ltaliana«. Za zdaj zgradita ti dve družbi 16 tovomih parnikov, katerih vsak bo obsegal 8000 ton, povrh gra-dita družbi še mnogo jadrnic, kate-rili vsaka bo obsegala 2000 ton in bo imela vgrajene pomožne motorje. Tuđi so ladjedelnice, brodarske družbe in železarske industrije sklenile med seboj trust, ki sam razpolaga z 22 največjimi podjetji. To pa ni smatrati za vojnoustavno mrzlico, nego za izraz dobro prevdarjenega, res velikopoteznega dela za prihodnjost. = Še vedno potsdamska konfe-renca 1914. Iz Nove ga Jorka poročajo, da v VVashingtonu vlada veliko ogorčenje radi oporekanja poročilu »Timesa« o potsdainski konferenci v juliju 1914. Ameriška vlada ima v rokah materijal, ki priča, da je prej-?nji nemški državni ta&ik zunanjega ur^da Zimerman v času razgovora z ameriškim diplomatom rekel o ul-timatu Srbiji: »Da, jaz priznavani, da smo imeli v rokah teden eksem-plar tega ultimata štirinajst dni po-prej, nego je bil poslan v Srbijo. Ali kaj je to pomagalo? Bilo je že prekasno, da se kaj stori. Kocka je pad-la. Ni bilo več mogoče, zadržati vojno.« Dnevne vesti. — Cesarjev rolstni dan. V proslavo cesarjevega rojstnega dne je razobešeno v Ljubljani vse polno za-stav. Sinoči je priredila vojaška god-ba ob mnogoštevilni udeležbi občin-stva, mirozov, danes zjutraj pa budnico. V stolni cerkvi je bila masa, katere so se udeležili zastopniki oblasti in raznih korporacij ter mnogo dragih ljudi. — Odlikovanje. Signum Iaudis z n:eči sta dobila poročnika 2. strelske-ga polka Ivan A n d o 1 j 5 e k in Si-mon Žitko. Zlati zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje je dobil med. akcesist Teodor Orati i š n i k v Ljubljani. Zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje je dobil enol. prost, korporal Ivan Prijatelj 1/. pp. — Odlikovanje. Jern?j Van-tierger, doma iz Cerkelj, sedaj desetnik pri 17. pešpolku, je odlikovan s srebrno hrabrostno svetinjo 1. vrste. — Pohvalno priznanje je bilo izrečeno višjemu zdravniku pri na-domestnem bataljonu pešpolka št. 17. dr. Antonu Jamarju. — Z južn. bojffšča pošiljamo pod-pisani srčne pozdrave vsem možem. fantom in dekletom: desetnik Anton Orazar iz Tihoboja, Sv. Križ pri Li-tiji, Dolenjsko; desetnik Franc Schnabl. Tržič pri Kraniu. OorenJ-sko: poddesetnik Franc Masterle, Crni grrob pri Skofji Loki, Oorenjsko: pešec Franc Klein, Selo pri Ljubljani, pešec Anton Zerjav. Borovnica pri Ljubljanii^pešec Ivan Repsel, Raz-drto pri St. Jerneju, Dolenjsko; pešec Martin Novljan, Mala Loka pri Višnji gori. Dolenjsko; Franc Mar-Kovič, peSec, Cegrelnlca pri Novem mestu. poddes€tnik Edvard Ošaben, Ljubljana: Franc Turk. pešec, doma z Žlebnv pri Med vodah. Gorenjsko; pešec Franc Zima, Gorenjsko; Anton Berčič iz Stare Loke, na Dovjem, Gorenjsko. — Iz firastnika se nam piše: Z veseljem smo gledali Slovenci v pri-liodnjost, ko smo čitali, kako složno in marljivo delujejo naši slovenski poslanci za našojiarodno svobodo in enakopravnost. Še bolj nas je veselilo čitati, da naš novi mladi vladar (beta, da hoče biti vsem svojim narodom pravičen. A sedaj se je naie veselje zopet nekoliko ohladilo, ko vidimo, kako postopa južna ž e -1 e z n i c a proti nam: Na tukajšnji postaji smo imeli žc desetletja urad-nike Slovence, ali vsaj uradnike, zmožne slovenskega jezika. Sedaj nam pa naenkrat posije ista dva uradnika* ki ne znata ali nočeta znati slovenski, in tako trpinčita s svojo nemščino naše uboi?o ljudstvo! Urad-nike-Slovence pošiljajo v nemške kraje, nas trpinčijo z Nemci, ne-zmožnimi našega jezika- Ali ni tako postopanje krivično? Prosimo naše gospode poslance. naj nekoliko po-dregajo v to gnilo sršenovo gnezdo! — Obraćamo se do onih, ki ra-zumejo! Ali ne pritiče tuđi otrokom državnih uslužbencev, ki so stari nad 1S let in država za nje ne da nikakih doklad. begunska podpora? Od ni-kjer nič! Država se ne zmeni žanje. Đegunske podpore tuđi ne dobe, češ, otroci uslnžbencev dobe tam, kjer gtarši. Kako naj žive? Nekateri so tres Absoiventi katerekoU šoic j čakajo na milost, da jih kdo sprejme v službo in so brez vsakega sr«i-stva. Ali naj ti slone na ramah že tako ubogih uslužbencev, ki se sami s svojim i nianjšimi otroci komaj pre-življajo? Pravica za vse! Oni morajo tuđi živeti in so tuđi begunci, ki so v tujini in nimajo strehe nad seboj. — Tu pridejo posebno v poštev otroci železniških uslužbencev. —« Prosimo pojasnila! — »Slovenska Matica«, Na naš poziv gg. poverjenikom se jih je že mnogo oglasilo. Nadejamo se, da jim slede skoro še mnogi drugi. Gg. po-verjeniki naj blagovolijo vzeti na znanje in povedati članom, da izda »Matica« za I. 1914 od knjig, name-njenih za to leto, tište, kl so že popol-iioma ali vsaj skoro dotiskane. Te knjige prejmejo vsi ma-tičarji, ld so plaćali članarino že tekom 1914. leta, aii ki so jo že plaćali, ali jo bodo plaćali letos za 1914- leto. Knjige pa, ki jih izda »Matica« na novo in jih dobe člani na novi račun, bo odbor Sele določil. — Spremni proti toploil občutljl-vih živil na postajati c. kr. drž. želez> nic tuđi izven uradnih ur. Da se prepreci poškodovanje proti toploti ob-čutljivih živih kakor slanine, masla, masti itd. pri dovozu na železnico v vročini, sprejemajo odslej postaje v območju c. kr. ravnateljstva državnih železnic Trst take pošiljatve tu-< di izven uradnih ur, dokler se posluje na postajah. Treba je naznaniti nar meravano oddajo do 5. ure popoldnei postajnem uradu proti izkazu tovor-nega lista; ako se pa označi težo in če je plaćati pristojbine že pri od-daji, tuđi proti plačilu dotičnih to^ vornih pristojbin. — Zdravstveno stan}e mestne občine ljubljanske. V času od 5. do 11. avgusta se je rodilo 13 otrok, mrtvorojena sta bila 2, umrlo je 21, oseb, od teh 15 domaČinov. Za jetiko je umrlo 8 oseb. Oboleli so: za tifu-zom 131 vojakov, za grižo 2 doinaČi-na in 47 vojakov in za vratico 2 domaćina in 1 tujec. Rešitev iz smrtne nevarnostf. Vtopila se je že skoraj, v nedeljo 15. t. m. begunka Pavletič Emau V sre-; dini Krke je omagala ter se začela pogrezati v vodi. V kritičnem trenot-ku so hitro skočili v Krko gospodje Bertold Jare, Egon Koštjal ter Ferd. Avsec V zadnjem trenotku so s hitrim plavanjem še resili jo ter nar breg pripeljali. Vsa Čast požrtvoval-nim gospodom, ki so z lastno nevar-nostjo bližnjemu življenju resili! Letalski napad na Goreniskem. Dne 14. t m. so laški letalci napadli Koroško Belo na OorenjsK'era. Po 7. uri zjutraj so pripluli prvič in začeci metati bombe pri Završnici na neki vlak, ne da bi ga bili zadeli. Popol-dne po 1. uri so prišli letalci zopet in metali bombe na Koroško Belo, ki jo je požar skoro popolnoma unlčfl. Na Javorniku so bombe porušile hi-še, ki jih je pred kratkim kupila vdo-va Terezija Špendal. Ublta sta bfla 12letni šolar Aloizlj Mencinger in 361etni delavec Ivan Pesjak, ranjene pa so bile štiri osebe. Tuđi na Savi so padle bombe, a nlso napravile škode. Posebno ljut je bil drugi laški napad in naravno je, da je med pre-bivalstvom zavladal velik trah. V Bukovju pri Postofnl so priredila dne 22. in 29. julija bukovska dekleta pod vodstvom ondotne učiteljice gdč. J. Meyer in bogoslovca g.1 Čirila Lekšana, prireditev v korist slovenskim slepim vojakom, nalia-jajočim se v zavodu v Gradcu. Za uspeh se imamo pač tuđi zahvaliti g. štabnemu zdravniku div. sanit. kol. 48., ki je poslal godbo in zahvaljujemo se nadalje gosp. nadporočniku Kukliku, ki je vsestransko pomagala dekletom, ki so se na nesebičen na-' čin žrtvovale za ta namen, vsem cenj. darovalcem vstopnine, ld so jo blagovolili podariti, dasi neudeleženi, vsem ki so pripomogli na katerikoli način in cenjenemu občlnstvu, da se je v tako obilnem številu od blizu in daleč udeležilo predstave, ter pripo-moglo, da znaša čisti dobiček 257 K. še enkrat — najsrčnejša hvala vsem! Velika cesarska si a vn ost v Mariboru. Vse rodoljubne Slovenke in Slovence še enkrat vabimo, da se udeležijo v nedeljo, dne 19. avgusta popoldne slavnosti povodom rojstne-ga dne cesarja Karla, ki se vrši vjj mariborskem Narodnem domu. Ntf; sporedu: slavnostni govor dr. Med*; veda, pet je velik ega pevskega zbora,! godba 14 mož, velika tombola z bo-j^atimi dobitki. Iz mariborske okolice, se obeta obilna udeležba. Radi ugodne zveze se slavnosti lahko udeležl-l jo rudi Slovenci in Slovenke iz dru-* gih krajev. Naš cesar v filmu. Pri današnji slavnostni predstavi se predvaja y/ Kino Idealu lep film iz življenja nav šega cesarja. Poleg tega izborea1 nordijski spored z zanfmivo dramo »Kdo je bil kriv?« ter sijajna veselo-igra »Gospodična detektivka« z Evo Speier. V soboto »Kartuziianec« iz nove ogrske filmske tovanie. Strin *. " .SLOVENSKI nakUL>\ dne i/, avgusta 19!/. • *&« stev- Aprovizacija. -f- Razdelitev mes<* na rdeče Izkaznice. V soboto, dne 18. avgusta popoludne bo razdeljevala mestna aprovizacija iz svojega sklađišea v cerkvi sv. Jožefa na rdeče izkaznice goveje meso po naslednjem redu : od pol 2. do 2. St. 1 do 200, od 2. do pol 3. št. 201 do 400, od pol 3. do 3. št. 401 do 600, od 3. do pol 4. št. 601 do 800, od pol 4. do 4, št. 801 do konca. Družine do 3 oseb dobe 1/s kg, s 4 in 5 osebami 3 * kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 ose-bami 1V« kg. Prinestt je s seboj na-kaznice za meso. -f- Razdelitev mesa na urad nl&ke skupine. V soboto, dne 1S. avgusta 1917 bo razdeljevala mestna aprovizacija iz svojega skladišča v cerkvi sv. Jožefa vsem uradniškim sku-pinam meso, po naslednjem redu: od pol 5. do pol 6. ure I. skurina, od pol 6. do 6. II. skupina, od 6. do pol 7. III. skupina, od pol 7. do 7. IV. skupina. Družine do 3 oseb dobe \t kg, s 4 in 5 osebami * * kg, s 6 in 7 osebami 1 kg, z več kot 7 osebami 1V4 kg. Prinesti je s seboj tuđi na-kaznice za meso. -f- Mestna aprovizacija naznanja, da nima več v zalog: jaje. Strankam se torej ni treba radi njih zglašati. Sezija žanje je minila. Kar bi jih bilo tnogoče še dobiti, bi niti za bolnice ne zadoščalo. -f- Moka In žito. Urad za ljudsko pfrehrano je izdal novo naredbo glede porabe žita in moke. V maju mesećn zaukazano zmanjšanje množin, ki se smejo porabiti, je razveljav-ljeno in veljajo za čas od 16. avgusta t. 1. zopet one določbe, ki so ve-ljale pred mesecem majem. Dobivali bodo delavci, ki opravljajo težka dela, 300 gramov moke, kmetijski samo-pridelovalci 300 gramov žita, deiavci, ki opravljajo težka kmeiijska dela 366 gramov žita, drugo prebivalstvo pa "ŽOO gramov moke za osebo. Za otroke do dopo!njenega tretjega leta se bo dajalo kolikor bo mogoče pšeničnoga zdroba in otročje ovsene moke. Pod posebnimi pegoji, ki jih določijo de-želna politična oblastva, bodo težko bolni ljudje dobivali boljšo raoko. Naredba določa dalje, da je dopustno zlasti ljudem, ki tefko delajo in uložnim ljućem dajati poleg žita oziroma raoke tuđi četrt kilograma zdroba, jeČmena, ovsenega riža in testenin. Vse to se bo dobivalo na posebna nakarila. Rečeni priboljški se bodo nakazovali sele od začetka oktobra. Naredba se ozira tuđi na nosne žene m doječe matere, ki bodo do desetega meseca otroka dobivale na teden pol kilograma priboljška, a to le v večjih mestih in v industrijalnih krajih. Za potujoČe osebe bodo izdana posebna nakazila. -\- Premog. Vodja ministrstva javnih del je razglasil, da izda vlada v kratkem več naredb, po katerih bodo deželni Sefi uredili porabo vsaki de-žeH določenega premoga. Posebno se bo skfbelo za srednjepremožne in ne-premožne kroge in za obrte ter apro-vizadjske obrte. Omogočeno ceno bo to vsled povećanja produkcije, kaiti po velftod usnem ukazu cesarja bodo premogarji oproščeni vojaške službe. Dovoz premoga iz Nemčije, v kolikor ga je ondotna vlada dovolila, je za-gotovljen. Poskrbelo se bo pa tuđi za varčevanje s premogom. Odpravljeno bo razsvetljevanje za luksus in za reklamo, gostilne ' in kavarne bodo morale svOj lokal prej za pirati, a na obrti, ki prodajajo živila, se bo jemal poseben ozir. Kuhanje s plinom ne bo omejeno. -f- Prepoved irđelovania žganja iz sadja. Da se sadje letošnje letine kolikor le mogoče zagotovi za neposredni človeški užitek, določuje v dr-žavnem zakoniku dne 4. avgusta t. 1. razgiašeni ukaz c kr. urada za pre-hranjevanje ljudi, da se ne smejo po-rabljati marelice, breskve, hruške, češ-plje in jabolka, potem odpadki sadja teh vrst, konečno sadni izdelld vseh vrst za iadelovanje žganja v svrho na-daljne prodaje. Izjeme dovoljuje urad za prehranjevanje ljudi le za sadje, ki je nesposobno za ČloveSki užitek, za sušenje ali za izdelovanje marmelade. To velja pod enakimi pogoji tuđi za sadne izdelke in za sadne odpadke. Prošnje za podelitev takih izjemnih dovolil se morajo vložiti potom zavoda za sočivje in sadje na Dunaju I., Plankengasse 4. 4- Sadne cene na deželi. Vedno bolj se množe pritožbe, da se klatijo po dežeii neopravičeni prekupci, ki delajo reelni trgovini na razne načine velike škode. Baš ti naravnost onemo-gočajo, da bi se moglo oddajati kon- | sumentu sadje po " uradno določenib ! maksimalnih cenah, če tuđi so te pre- j cej visoke. Ukrenjeno je vse potrebno, ! da se bo z vso energijo zasledovalo take škodljivce. Kdor bo nakupoval sadje brez legitimacije ali kdor ga bo dražii, se ga bo izročiio prvi Žendar-merijski postaji, razven tega pa ga caka Še najrtrožja kazen v za pora, ; jtlntftiiffr z denamo globo. Kakof • znano namerava mestna aprovizacija preskrbeti ljubljansko prebivalstvo s precejšno množino sadja. Pridobila je po ceh deželi večje število nakupcev t sadja, ki se bodo točno držali pri pla- i čevanju tega blaga uradno določenih ! maksimalnih cen. Uradno določene maksimalne cene so tako za producenta, kakor za veletrgovino prikrojene čisto drugim razmeram, kakor našim I domaćini. Pri nas kmet ne pozna ne-štetih vrst sadja in se tuđi ne peča s takim sortiranjem, kakor to delajo po drugih deželah veleposestniki. Vsled te^a tuđi iitiša veletrgovina ne oJ lija tako soniran^ga sadja, kakoi>nega prodajajo dunajski, budimpeštanski ali drugi veletrgovci. Kakor je našim raz-meram primerno, bodo na primer na-kupci oddajali mestni aprovizaciji le 2 poglavitni vrsti jabolk. Otresena in obrana. V smislu ministrske nareJbe bodo nakupci plačevali kmetom otresena, za trg sposobna jabolka na domu do K 44*—za 100, kg obra na j in prebrana, trpežna, povprečni letini j odgovarajoča zimska jabolka pa po | povprečni ceni K 70'— za 100 kg. j Prvovrstne, obrane česplie bodo pla- j čevali do K 60*— za lCO k£. j ~ Ječrran za pivo. OJslej so ječmen većinom a zinbli za moko in jo porabili za k-uh, zdaj liočejo 4000 vagonov ječmena dati pivovarnam. j tužne stussfl. * Lažnj.va vee* o srbskf^ efe-klei?h. Bolgars!:a brzojavna agentura i dernen+:ra kategorično od ar^'cškh 1 =tov reproducirano izjavo srbckega ; ministrskega predseinika Pašiča, da ] so 3o:-ari SOC'O srUl:ih deklet v sta- ; rosti 10 do 11 let priv!ek!i v Carigrad v harane in jo cznača za brezobr^zno in tendenciozno, ki je seveda brez vsake podlace. * ! -A ** e% m t« *\ f-- « ■. J* Tlff fc vHiMi\l y ImUn^ v 1 w Sožolnans iMfficu. 7c in 9. 2¥&i@r r i___________________________________________________________________ m b£ ^^ MM J^ SR ^M Bft ^b ^B 1 W "* đ^ ĐulivfuuP vi 191P <*.<> naravne veltWo3tif kakor tuđi oljnate portrete na platno izvikuje u'netaiško po vsaki ioto- Eavorln Ro¥šek prvi fotografski in povečevalni zavod v Ijnblian?, Kslo^vorska ni. 34 s. Za obilne dokaze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli povodom smrti naše nenadomestljive in nepozabne sestre odnosno svakinje in tete, gospodične izrekamo vsem na5o najiskrenejšo zahvalo. . m m Zias*i se zahvaljujemo veieCasiti duhovščini v Gorenuvasi in Škofji Loki, posebej Se vcleC. g- v->j. kjr.itu Jos. Nodzynskeinu in veleč. gosp. voj. kuratu Tom. Pasztor-ju za časteče spremstvo Prav posebno pa nas veže dolžnost zahvaliti se velecenjeni rodbini Franc J-Iovxanovi in gič Frcncki Regen v Gorenjivasi, ki ste se neumorno in požrtvovnim) trudili in ji zadnje bridke ure s človekoljubn-.mi dejanji iaišali Icakor tuđi z unemo skrbe!i na§o hudo b6l s potrpežliivostjo pre-naSati. Zahvalo smo tuđi do:2r»i velec. gosp. nadučitelju Jos. Ptpjn-u za pozorno odr-dbo, di se je bolska mladina udeležila pogreba. Naj-iskrenejšo zahvalo izrekamo tuđi vsem darovateljem krasnifi cvetk, ki jih je ranjka naša Dorj tako zelo ljubila. Tem in sploh vsem, ki so jo na nje zadnji poti spremljali in deliji na§o neizmarno bol z nami bodi Vam še enkrat mjsrčr.ejSa zahvala in Bog naj Vam povrne stotfero; na5o Dori pa prosimo, ohranite v najblažem spominu! t aUiJ«« ostali • 2711 R»4Mni Klofeovs - Sutitlk. Hrana in stanovanje | u taical m iUB mm dtre gospodični. . Ponuibe na upravn. »Slov. Naroda« pod „tflrna 2706". 2706 na preslovoljni javni dražbi. Proda se ea Bleđu tik pod k<$-lođv^ront vila fcrevnik. Prostora in a IO opremljenih -ob (uprava se ^ razvidi Iz invf ntarvt), 2 J;»h nji.shramhe f in kieti. Zravea spada 1 čao gospodar- j sko pcslopje in prodajalna ur^. Vrt je ograien z živo mejo in n eri 1700 m2. Cenjeno je skupno na 47 000 K SUlicna cena (namižji pooadek) 38 000 K Na- ; d.il]e se proda zraven U'žeća stavbena parcela c-njena na 1000 K. Najnižji , ponudek 8CO K. Dr^žbeni pokoji so v » vpogled na dan dražb<\ katera se vrši \ v sredo. dne 22. avgusta r. I. ob 10. uri j na leu mesta. j Pojasn/.l-i dai^ pusestoik J. 2i- ; rovaik ▼ GorSah- 27G3 j ■ —■—■——————————— , Z lastne izkušnje morem kar naj-I bolje priporoČati \ cremo. Deluje jako dobro na polt in j j ohrani jo nežno in prozno. i ,• E-"e7£n5na Karlova j i Članica opere na Kral. Vinogradih j 1 ; I Izdeluj«: Lslioraiori! Hera, Praos- i Vrsovice, Helels. ui. 35, tel. 64^3. | ; Vetiki lončeV 3 K, sred: ji K 150, za f pos'Kiišnjo 60 vsn — PoSilja se po j , pošti proti vroslatvi znezka z dodat- j i kom 60 vinarjev za porto. i i ' ! Zaloga v L iubljani: Lekamc j U. Pl. Tmoczy. 3084-XIII. i I Nešto družabnlce ali pomoć pri gospofHcfsfru, Iž6e mlafSa gosps« samo pri najodličnejSih rocibmah, brez plačila. Ponudbe nni se pošiljko na uprav. «SI. Nar.' pod „N