St. 34. V Ljubljani, 22. avgusta 1908. Leto IV. r - Izhaja vsako soboto in velja po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K. Posamezne številke po 10 vin. Na naročbe brez denarja se ne oziramo. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani, Breg št. 12. GLASILO KMETSKE STRANKE NA NOTRANJSKEM. j /-s I n s e ra tl se računajo za celo stran 36 K, za a/s strani 25 K, za ‘Is strani 18 K, za Vs strani 9 K, za Vi. strani 5 K, Vso strani 3 K. Pri večkratni objavi primeren po- - ' pust. ===== V _/ Seno in politika. Seno in politika ?! Kako zvezo imata seno in po¬ litika? Kes, že na prvi hip je smešno, da prideta te dve besedi skupaj. In vendar se je to pretekli teden v naši deželi čudežev zgodilo. Saj na Kranjskem že nič več ni ne¬ mogoče ! Kakor znano in povsod uradno razglašeno, se je poverila izvedba pomožne akcije radi pomanjkanja krme odboru, ki je sestavljen iz zastopnikov „Zveze slov. zadrug 1 *, „Kmetijske družbe** in „Gospodarske zveze**. Povsem naravno je to, ker so to glavne kme¬ tijske organizacije. Zaupanje v akcijo bo le tedaj, če so zastopani vsi poklicani činitelji. Več oči, tudi več vidi. Drug drugega nadzira. Kakor smo izvedeli, je v tem odboru vladala lepa sloga, saj ni bilo nič povoda za kak boj. Glavar Šuklje in dež. odbornik Lampe sta glasovala za vse predloge glede izvedbe pomožne akcije. A teden dni pozneje so si gospodje drugače pre¬ mislili. Kar naenkrat jim ni prav, da sodeluje pri akciji tudi „Zveza slovenskih zadrug**. Deželni odbor, ki ni nič drugega kakor podružnica Slovenčevega uredništva, je brž „protestiral“ in sicer pod predsedstvom Šukljeta in na predlog Lampeta, ki sta pri pomožni seji glaso¬ vala za tako izpeljavo, kakor jo je odredila vlada. In zakaj? Pravega vzroka ne povejo. Pravijo naj bi bila izvedba enotna. Saj je lahko enotna in tudi bo, ker se bo storilo le, kar bo ves komite sklenil. Njim pa ne diši, da so v tem komiteju ljudje, ki ne trobijo v klerikalni rog. Oni bi želeli, da bi v komiteju sedela le Šušteršič in Lampe, odločevala o podporah po svojem strankarskem prepričanju ter napravila profite za svojo stranko iz pičle državne podpore. Ta želja se jim to pot ne izpolni. Od tod pa ves krik! Seno naj bi bila strankarska vada sedanjemu deželnemu odboru, ki bi zdaj delal rad tisto, kar je poprej pač po krivem očital dr. Tavčarju: klerikalcem groš, naprednim kmetom pa knof. Politične vesti. Justično ministrstvo razglaša, da je cesar pod¬ pisal pomiloščenje, ki se mu je predložilo. Pomilostil je vse: „veleizdajalce“ in tiste, ki so zaprti radi žalenja veličanstva ali članov cesarske rodbine. Pomilostil je dalje celo vrsto zločincev, ki so po kaznilnicah in končno vse tiste, ki so bili obsojeni le enkrat radi prestopkov pred okrajnim sodiščem. Kdor je bil že predkaznovan, za tega tedaj pomiloščenje ne velja. Na Hrvatskem se preiskava proti uglednim Srbom radi veleizdaje z vso silo nadaljuje. Vsak dan potiskajo nove „zločince“ v ječo in sicer samo več ali manj banu—policaju Kaubu nadležne osebe. Kaj obte- žilnega pa še ni prišlo na dan, le podkupljeni špijon Nastič pripoveduje „storije“, ki si jih sproti izmišljuje. Sicer pa vlada po Hrvatskem mnenje, da ne bi bilo res nič čudnega, če bi ob takih razmerah prišlo komu na misel, da govori o revoluciji. Kajti kakor je videti, je proti banu in tistim, ki so ga poslali, edino sredstvo, ker presvitli cesar ljubi svojega Kauha in na Dunaji po navadi slišijo šele, kadar poči. V Trst so italijanski socijalisti povabili prošlo nedeljo par sto Italijanov iz Milana. Hoteli so ob njih si krepiti upanje, da bodo kmalu vsi združeni pod že¬ zlom italijanskega kralja. Nas bi to pač nič ne brigalo, ker vemo, da Italijani v tem oziru niso resni ljudje. Ker so pa prejšnjo nedeljo napadli naše goste-delavce iz Pulja, so šli Slovenci demonstrirat na kolodvor. Uspeh je bil ta, da je vsa javnost spoznala, da je Trst na pol slovanski. Dopisi. Iz Žirov. Kakor drugod, smo tudi pri nas močno y/ občutili posledice letošnje suše. Krme bo skoraj tretjino manj kakor prejšnja leta, zlasti po suhih travnikih ter senožetih se je večjidel posušila, tudi po njivah, zlasti Stran 270. NOTRANJEC Letnik VI. detelja. Druge košnje bo skoraj polovico manj, kakor bi je bilo pri normalnih razmerah. Tudi drugi pridelki so močno prikrajšani. Tako da vse hudo zadene v prvi vrsti kmeta trpina. Suša je tudi še bolj potrdila resnično potrebo vodovoda na Dobračevi, ker so morali skoro vsi posestniki vasi dovažati iz oddaljenih potokov več mesecev slabo vodo v sodih. Koliko to povzroča truda ter kako slabo vpliva v zdravstvenem oziru, si zamore vsakdo predstavljati. To naj bi odločujoči faktorji pri vladi uvidevali ter uvaževali, tako, da bi privolili pod¬ poro tam, kjer so je v istini potrebni, tako, kakor so jo za vodovod na Dobračevi. Zdaj, ko je pričelo močno deževati ter je vode v vseh vodnjakih dosti, je v nekem oziru še slabše, kajti nad Dobračevsko vasjo je raz¬ prostrto pokopališče iz kojega vro v času deževja hudourniki, ki izpirajo gnila trupla ter prinašajo s sabo škodljive glive in tako zastrupljajo vodnjake, da res ni več vode na Dobračevi, ki bi bila zdravju ljudi ali živini neškodljiva. Tudi v slučaju po¬ žara ni na razpolago vode, kar je lahko usodepolno za celo vas. Drugače bijemo Žirovci stari boj. Naši zavodi, kakor „Hranilnica in posojilnica 11 , mlekarska zadruga na Dobračevi itd. dobro uspevajo. Sokolski dom je dovršen, krasna stavba je to, ki je bila za naše razmere že zdavnaj krvavo potrebna. Ponosni bi lahko bili Žirovci, da imamo tako delavne ter navdušene Sokole med sabo, ki so s svojo izredno požrtvovalnostjo omogočili svetišče naprednih Žirovcev, ki bo služilo v njih vzvišene namene, k napredku ter vsestranski izobrazbi umetnosti in prosveti. Dne 30. avgusta t. 1. se vrši slovesna otvoritev, to bo dan, ki je praznik, kakršnega mi še nismo imeli. Na predvečer dne 29. avgusta 1908 vprizore idrijski igralci lepo narodno igro „Deseti brat 11 . Ves drugi dan se bo vršila slav¬ nost z jako krasnim in zanimivim vsporedom. N a to slavnost se vabijo vsi rodoljubni ter napredni Slovenci, ko j im je v resnici mar napredek in povzdiga slovenskega ljudstva. Kajti podobne slavnosti baje še ni bilo na Slovenskem. Žirovski „sokolski dom 11 je prvi, ki se otvori. Da pa to bode v oči klerikalce se razume. Že zdaj pihajo v onemogli jezi v „Slovencu“ in »Domoljubu 11 ter sploh rujejo na vse mogoče načine, kar pa kaj malo izda. Onih, ki so razumni ter napredni itak ne pridobe, od nazadnjakov pa itak ničesar dobrega ne pričakujemo. Ti naj le opravljajo, kar jim je drago, mi smo jim hvaležni za njihovo umazano gonjo proti nam, ker nam dostikrat služi za reklamo. Torej 29. in 30. avgusta le vsi zavedni naprednjaki v Žire k narodni slavnosti otvoritve prvega sokolskega doma. Sokol. Iz Bača na Pivki. Starši, pazite na otroke! Strašna nesreča se je zgodila 8.tega meseca. Ob 4. uri popoldan je padel v majhen vodnjak 61etni kajžarjev, čevljarjev sin Pavel Kirn. Ker ni bilo nikogar v bližini, je ostal ubogi deček delj časa v vodi. Potegnili so ga še živega iz vode, tako, da je živel še od 4. ure do 9. zvečer. Vsak si more misliti obup in žalost staršev, ko so gledali umirati svojega otroka tako žalostne smrti. Koliko mora uboga mati prestati, predno ga vzgoji do 6. leta. Starši pri taki nesreči ne znajo pomagati, ker so vsi prestrašeni, drugi ljudje pa tudi ne, ker se malokdaj pripeti taka nesreča. Žalostno so gledali starši, odkod bo prišel rešitelj mladega bitja ali žalibog ni ga bilo od nikoder in moralo je umreti, ker imamo pri nas polno dušnih pastirjev, telesnega pa nobenega. Ko bi bil zdravnik v bližini, gotovo ne bi bil danes otrok mrtev. Ali kdo bo šel v taki sili v Postojno 4 ure daleč. Morebiti zdravnika tisti čas ni doma ali naj gre potem v II. Bistrico skoraj 3 ure daleč? Zatorej možje iz gornje Pivke, vkrenimo potrebne korake, da dobimo za naše kraje zdravnika, saj imamo lepe in velike vasi in tudi na dobrem glasu so vasi. Bač, Knežak, Zagorje, vse te vasi so v najlepši legi za zdravnika. Prevdarite koliko stane zdravnik, kadar ga kdo potrebuje in koliko ljudi trpi ker nimajo časa, ker je zdravnik preveč oddaljen. Drugi hirajo in si ne znajo pomagati. Spametujmo se enkrat. Ne trošimo denarja samo za nove zvonove, zvonike itd., ne glejmo samo za dušne pastirje, glejmo, da dobimo tudi telesnih pastirjev, to so zdravniki in učitelji. Vsak se spominja, koliko mladih žena umre pri nas na porodih, ker nimajo zdrav¬ niške pomoči v pravem času. Pri nas je toliko bolj potrebno zdravnika, ker se naše ljudstvo, ki se največ peča s težkimi in nevarnimi deli, lahko ponesreči v gozdu, na cesti ali v parni žagi itd. Tudi telegraf ali telefonska zveza s Sv. Petrom in Knežakom ne bi škodila, ker ni tukaj mogoče objaviti nujnih reči, ker je slaba cesta, posebno če pridejo slaba vremena zlasti pozimi. Tudi za samo pošto bi koristilo, za žandarmarijo in sploh za vse sloje, da ne bi bilo treba za tistih par krajcerjev, ki bi jih plačali za besede, konj goniti po strmi in nevarni cesti. Zatorej brez razlike stanu, vsi si podati roke in složno na delo, ker le s složnostjo se kaj doseže. Mislim, da ga ni nobenega, ki bi mi rekel, da nisem imel prav, ker sem pisal. Moja misel je vedno: Naprej! pa ne nazaj v sedemnajsto stoletje, ker povsod se kultura in omika širi, zakaj bi se ne tudi pri nas Gor. Pivčanih, saj nas je več mož, ki smo že dosti sveta videli in prehodili ter dosti slišali. Prosil bi, da bi vsak po svoji moči delal, da bi se to vresničilo (posebno županstva), ker bi imelo veliko pomena za napredek Gor. Pivke. Zatorej na svidenje! Bačan. Planina pri Vipavi. V 29. štev. „Notranjca“ smo našteli veliko število klerikalnih cvetic, ki so plesale in bile na naprednem plesu v Podragi, kar je naše preljube hinavske prijatelje silno raztogotilo češ, da čez klerikalce se ne sme nič pisati. V vsakem kotu imajo z nami opraviti. Povsod iščejo dopisnika. Enkrat pravijo ta je, potem zopet oni je. Sedaj so se spravili na čisto^nedolžno osebo. A kaj klerikalcu mar, samo da udriha, pa je dobro. To delajo, ker sebe ne vidijo Letnik IV. NOTRANJEC Stran 271. in nočejo videti. Vse hudobije, ki so vam jih doma in v 27. in 31. štev. »Lažiljuba 11 naprtili, so po klerikalno „čisto nedolžne stvari. 11 Mi pa rečemo, lumparije so. Veselico ste nam hoteli uničiti, društvenike bi radi videli obešene ali pa, da bi utonili. Trije klerikalci od vseh so bili tako drzni, da so v 32. štev. „Notranjca“ poslali popravek, da niso bili v Podragi. Kdor jim hoče verjeti, naj jim verjame, mi pa rečemo le, če ni bil Ciril, je bil pa Tone Novakov in še nekteri drugi. Vprašamo še: ali Tone Splacov in kompanija ni tudi v Ajdovščini plesala?! Popravite, če morete?! Veljati hočete za svetnike, pa vam tudi, kakor nam, diši ples; zato je bedasto, da ste tako zoperni našemu društvu. Če bi bili vi molčali, ne bi bilo vračila, tako pa „bot za bot.“ Rečemo vam še, da najprej doma pometite in potem, če imate kaj z nami, povejte. Hoteli ste s su¬ rovostjo nam društvo uničiti, ni šlo, sedaj hočete s hinavsko priliznjenostjo pričeto delo nadaljevati, a zopet ne bo šlo. Podtikali ste nam v „Lažiljubu“ marsikaj, a rečemo, da je vse od prve do zadnje besede laž in pristno katoliško delo. Nas ni treba miriti, smo mirni in ne žugamo, da bo kri tekla, pa tudi rebra, niti zob ne lomimo. Za g. Vugo bi bila še čast, če si upa veliko ljudi umiriti, a nas ni bilo treba miriti, kar lahko vsi udeleženci izpričajo. Vi ste trobili in iskali prilike, a ste se motili, da bi se mi s takimi menili, ki zgago delajo. Tiči pa ste, zato vas pozivamo z županom vred na dan z imenom: Kdo je pisal v 27. in 31. številki podle in neresnične stvari v »Domoljubu 11 , potem se zmenimo. Se skrivate za Žitnikov hrbet, a če ste po¬ šteni in pravični, kakor trdite morate odgovoriti. Župana smo že enkrat pozvali, a mož molči kakor grob in s tem je pritrdil, da je on dopisnik v »Domoljubu 11 , dru¬ gače bi nekomu ne oponašal skorjice kruha, za katero ni nihče vprašal. Tedaj, da ne bo zob za zob — mir in molite, da vas bodo kasneje svetnikom prišteli! Popravkar. Domače vesti. Opekarna g. Avgusta Belleta na Uncu se je otvorila 18. avgusta. Zvedenci jo sodijo jako ugodno. Želimo domačemu podjetju mnogo uspeha. Opozarjamo tudi na inserat. Posebni vlak trgovske zbornice v Prago. Na vprašanja, došla trgovski in obrtniški zbornici, smo naprošeni pojasniti, da je udeležencem posebnega vlaka na povratku dovoljeno vožnjo sicer samo enkrat pre¬ kiniti, to pa poljubno dolgo časa v teku 30 dnevne veljave voznih izkazov. Poleg drugih udobnosti je s tem udeležencem dana ugodna prilika, da se na povratku iz Prage v Ljubljano morejo dalj časa muditi n. pr. na Dunaju ali kakšnem drugem mestu ob progi državnih železnic. Nov vir dohodkov za Notranjsko. Dne 30. avgusta 1.1. se bode vršil v Postojni v »Narodnem hotelu" popoludne ob 1 / 2 4. uri ustanovni shod vrborejske in pletarske zadruge za Postojno in okolico. Na tem shodu predaval bode predvsem gosp. Anton Baran, c. kr. strokovni učitelj v Ljubljani, nato bo ustanovitev zadruge in volitev načelstva. Ker je na Notranjskem, osobito ob Pivki in Nanosčici mnogo zemlje take vrste, ki le malo ali celo nič ne donaša, bode mogoče dotični svet ravno z vrborejo zelo dobička- nosno izkoristiti. Z vrborejo se bode upeljala pletarska šolo in sploh pletarstvo, kar bode služilo vrborejcem in pletarjem gotovo v korist. Kajti vrboreja ne bo ovirala v nobenem delu poljedeljca, ker večina opravkov umne vrboreje se vrši največ takrat, kadar na polju ni mnogo dela. — In pletarstvo bode dalo priliko ubožnejšim ljudem do stalnega postranskega — da celo glavnega zaslužka. Pripravljavni odbor je naročil od c. kr. vzorne delavnice za pletarstvo na Dunaju že letos spomladi nad 500 raznih vrb — sadik — ki izvrstno uspevajo, kar dokazuje, da je svet za vrborejo zelo ugoden. Z nameravano zadrugo ustanovila se bode podlaga važnega in do- bičkanosnega domačega obrta, zato je takorekoč dolžnost ne samo poljedelca temveč sploh vsakega, kdor hoče sebi in svojemu bližnjemu pripomoči do napredka in blagostanja, da pride na ta važen gospo¬ darsko pridobitni shod, da sliši o pomenu vrborejske in pletarske zadruge in o nje dobičkanosnosti iz ust strokovnjaka, ki se bavi na tem polju že nad 30 let. Na tem shodu se bode razgovarjalo tudi o drugih | važnih gospodarskih zadevah našega poljedelca. Družbi sv. Cirila in Metoda je došlo meseca julija od notranjskih rodoljubov iz nabiralnikov: Fr. Arko 10 K 88 h, g. Pikel 9 K 62 h, narodni hotel g. Paternosta 18 K 14 h, Lud. Ditrich 8 K. Moška podruž¬ nica Idrija v gostilni Iv. Grudna 20 K, pl. Premersteina 10 K 40 h, Fr. Božička 3 K 60 h, skupaj 34 K. Val. Vončina Logatec pri Riharju 3 K 72 h, pri Ferjančiču 7 K 24 h, skupaj 10 K 96 h. — Od podružnic. Po¬ stojna moška 100 K, Št Peter na Krasu 100 K, Bistrica ženska 108 K, Št. Peter na Krasu od tarokistov iz Zagorja 2 K. — Razni doneski: Anton Kozlevčar, Rakek nabral 19 K narod, davka, idrijski dijaki 21 K, vesela družba v Brezovici 10 K, g. Miren od društva Ipava za Kres 14 K 80 h, A. Kozlevčar, Rakek nabral 10 K 02 h, katere so darovali A. Kozlevčar, Fr. Žagar ml., A. Domicelj, Miroslava Brinšek, Fran Gornik, Iv. Podboj po 1 K, A. Bele 1 K 50 h, J. Fatur 1 K 2 v, Kobe 50 v, Ulepič 1 K. Rud. Horvat, Zagorje narodni davek Al. Domicelja 1 K, Janko Marnšek, nadzornik narodnih trakov od tistih, ki so bili zasačeni brez na¬ rodnih trakov 5 K. Ivana Rudolf Črni vrh, nabrala pri gostih 13 K. Posojilnica v Postojni 50 K, Milka Širca Unec, nabrala pri g. Beletu 13 K 20 h, M. Mesesnel od vipavskih rodoljubov 3 K 25 h. Bogdan Ferlinc Planina, nabral 11 K. Izobraževalno družtvo Senožeče 2 K. Službeni red in vadbeni predpisi za gasilna društva. Priredil Franc Ks. Trošt. Lična knjižica je namenjena ognjegascem v pouk, v prvi vrsti onim na Stran 272. NOTRANJEC Letnik IV. deželi. Uverjeni smo, da bo ustrezala svojemu namenu, ker je vse jasno in umljivo povedano. Knjižica daje natančno navodilo glede službenega reda in vadbenih predpisov. Jezik je lep, škoda le, da se povelja ne ujemajo s sokolskimi. Knjižico prodaja J. Gerber v Ljubljani. Cena 70 v. Poslano. Prečastitemu g. Škrjancu na Premu. Želimo in zahtevamo, da drugače postopate napram našim dekletom in jim več takega ne očitate, kakor pretečeno nedeljo. Več premskih okoličanov. S Prema. Iz dosedaj malo znanega kraja, imamo prav mnogo poročati. Naš duhovnik gosp. Škerjanc je začel vedno bolj in bolj sitnosti uganjati. Tako je pred nekaj časom ustavil, da bi se brala maša kakor obi¬ čajno ob 10. uri, za kazen, ker nekateri zunaj cerkve stoje med pridigo, misleč, da jih bo s tem prignal v cerkev, pa se je varal. Ljudje so vedno enaki. Kadar opravijo svoje delo, potem hočejo biti prosti, ne pa ubogati in plaziti po kolenih okrog altarja. Pretečeno nedeljo pa je imel mesto cerkvenega govora le zmer¬ janje deklet na jeziku. Rekel jim je vse, kar si more kdo misliti, zato ker so šle v bližnjo vas k veselici. Seveda, kadar bodo napravili klerikalci kakšno veselico v poneumnjenje ljudstva, takrat bodo iz vseh prižnic kričali in vabili ljudi. — Tukajšnje izobraž. društvo prav „izvrstno“ deluje. Predavanje, igre (ljubezen) se vrsti zaporedoma. Iz II. Bistrice se nam poroča : Slučajno sem bil v Dolenjah blizu Jelšan, to je 1 uro do Bistrice in sem tam imel priliko se nagledati, kako znajo povsod enako naši g. duhovni slepiti revno ljudstvo. Tamkajšnji fantje so imeli javen ples, ki pa seveda ni bil po volji Jel- šanskemu kaplanu Peterlinu. Prišel je (bil je namreč pijan) podit fante in dekleta s plesišča „V imenu Njega Veličaustva vam ukazujem, odstranite se!“ tako je z jecljajočim glasom ukazoval, in se jeze jokal, ker ga nihče ni hotel poslušati. Potem je začel dekleta podit in z brevirjem tepsti. Seveda mu je bilo hudo, kakor se je izjavil, da imajo fantje dekleta, a on, ki je tudi fant, pa mora biti sam, ker je kaplan. Prav pametno bi bilo, da bi kdo na prste stopil in pokazal, kaj ima kaplan s postavo ukazovati in v imenu Njega Veličan¬ stva ukazovati? Iz St. Petra. Česar smo se bali vsled preobilnega dežja, to se je zgodilo. Voda Pivka je preplavila ne le travnike temveč tudi obdelane njive, ter povzročila na celi črti velikansko škodo ubogemu kmetovalcu. Čas bi bil že, da bi se Pivka saj toliko uravnala, da bi se nekoliko hitreje odtekala. — Vojaki Bošnjaki kakor tudi lovci so v četrtek odpotovali na Primorsko. Za- more se reči, da so se tukaj bivajoči vojaki ves čas tako dostojno obnašali, da je bilo občinstvo ž njimi popolnoma zadovoljno. Iz trnovske okolice. Nevarno sta se opekle dve dekli pri g. Brinšku v Trnovem. Vzrok so — kakor navadno pri ženskah — lasje, katere sta si s petro¬ lejem mazale. — Pri Kosezah leži nekdo ubit, tako so govorili vsevprek po Trnovem v soboto 15. t. m. Večja družba se je napravila pogledat, ali je res. Toda smola, ko pridejo tja, ne dobijo nikogar mrtvega, pač pa nekega pijanca, ki je gledal, kje da je noč prespal; se¬ veda je bilo obilo smeha. — Avtomobili dirjajo po cesti Reka-Trst s tako divjo naglico, da je nevarno za ondi hodeče in vozeče, ker ne dajejo nobenega zna¬ menja. Posebno nekateri izzivači, ki se vozijo z itali¬ janskimi zastavami so prav podivjani. Ako se ne more voznik tako hitro ogniti, pa vstavijo in začnejo kazati z revolverjem in groziti. Kaj, ali ni nobene postave, da bi branila kmeta-davkoplačevalca! Trnovski „žepan“, velezaslužni g. Terkan in njegov tajnik sta dva „brihtna“ človeka. Vedno le svojo trdita, naj pride tudi sam svitli g. Ravnikar ali kdor hoče. Tako si znata tudi sama postave delati ali pa popravljati. Nekdo je prišel v županijsko pisarno in prosil za neko stvar. Ali g. župan mu reče, da mu dovoli le pod po¬ gojem, ako plača kazen za nekatere druge, čeravno ni bil tisti nič v zvezi z onimi, kateri so imeli kazen plačati. A ker se mu je mudilo in je bila sila, je vprašal, koliko znaša kazen. Zdaj je začel računati prebrisani tajnik in izračunil 3 K 40 v. Kolekov pa je rekel ni potreba, vsaj ima država dosti denarja, ni treba, da bi jo še mi podpirali. Takrat je govoril tudi več drugih neumnosti, katere priobčimo v eni prihodnjih števik pod naslovom: „Cvetke iz trnovske županijske pisarne“; prinesli bomo zastarelo lepotičje na svetlo in po tem bode dosti prahu za otresati. — V Topolcu so imeli pretečeno nedeljo godbo in ples, dasiravno je to jezilo „žlahtovca“ sv. Duha, topolskega Frjana in ne¬ katere druge svetohlince. Fantje se ne dajo tako ko¬ mandirati, kakor Marijine devičice, zato, ker so res fantje. Le pogum, mi gremo naprej, mi ne gremo v temi klerikalizma! Narodno gospodarstvo. Ako te je pičila čebela, osa ali kaka druga žuželka, odstrani najprej želo, nato drgni dotično mesto močno z novo narezano čebulo. To sredstvo olajša bo¬ lečine in zabrani, da rana ne oteče. Madeže črne tintevbelem platnu očistiš, če razgreješ nekoliko limoninega soka in namakaš v njem liso tako dolgo, dokler ne izgine popolnoma. Slednjič pa operi dotično tkanino v vreli vodi ali vrelem mleku. Laneno olje z beljakovino pomešano je izvrstno sredstvo za opekline. Rana se namaže s peresom, potem, se nanjo položi platnen robec, katerega smo zmočili z vodo in dobro ovili. Svinje krmiti z nerazdrobljenim žitom je potratno. Prof. Leman v Getingu je namreč dokazal, da precejšnji del žita ostane neprebavljen, če podajamo cela zrna in sicer ječmena 65, 8 rži in ovsa 48, 8 %• Večkrat opažamo, da pujski pijo gnojnico. Vsled tega se primeri, da zbole ali celo poginejo. Vzrok te razvade je navadno ta, da živalicam primanjkuje Letnik IV. NOTRANJEC Stran 273. apna, ki je potrebno za razvijanje kosti. Kdor se peča s svinjerejo, naj ne pozabi, dajati pujskom primerno množino apna, kojega labko nadomešča tudi s smletimi kostmi. Vina, katera ne vsebujejo mnog-o alkohola, n. pr. jabolčnik, rada cikajo. Treba jih je, kadar čutimo ta okus, hitro izpiti ali pa uporabiti za jesih. Ko je cikanje še neznatno, poskušamo lahko odpraviti napako s pasteriziranjem. Vino segrejemo na 60° C in ga pu¬ stimo pol ure na tej toploti, kisove glivice poginejo, ostane le lahek okus po kuhanji, ki ga pa odpravimo, če vinu prilijemo nekoliko zdravega vina. Pomanjkanje krme na Ogrskem je v nekaterih krajih tako občutno, da ljudje prodajajo svojo živino za vsako ceno. Kmetijska društva se trudijo, kolikor možno, da bi preprečila prodajo, posredujejo pri nakupu krme in bodo 20. avgusta predložila tozadevne predloge poljedeljskemu ministerstvu. V nekaterih komitatih je padla cena živine za polovico, a meso je vedno enako drago. Pomanjkanje krme na Kranjskem. Državne železnice so dovolile, da se z ozirom na pomanjkanje krme na Kranjskem zniža tovornina za najvažnejše vrste krme na vseh njih progah ter na lokalnih progah, ki jih imajo one v skrbi, od 1. avgusta 1908 do 30. junija 1909. Tudi z južno železnico se vrše pogajanja v tem smislu. Živalske in rastlinske kuge. Londonsko vse¬ učilišče je izdalo znamenito delo o škodljivcih naših domačih živalij in rastlin. V knjigi je naštetih 119 vrst „kuge“ in sicer so razdeljene na škodljivce domačih živalij, sadnega drevja, sočivja, hmelja, zelenjadi, cvetic, gozdnega drevja in jestvin. Posebno temeljita je raz¬ prava o zloglasni krvavi uši, katera uničuje sadno drevje po vsej srednji Evropi. Našli so, da krvava uš biva tudi na koreninah in sicer v veliko večji meri, kakor se je do sedaj mislilo. Neuspehi v boju proti tej kugi pripisovati so zlasti dejstvu, da so se do danes premalo ozirali na preganjanje zalege pod zemljo. Kako napraviti dobro vodo v vodnjakih. Kraški svet ima bore malo studencev. Ponekodi imajo vodovod, ponajveč pa imajo ljudje kapnico v zidanih vodnjakih. Voda v teh vodnjakih pa je navadno od slamnate strehe umazanorumena in se v njej zarede tudi neke živalice, tako da je taka voda skrajno ne¬ okusna. Prav z malimi stroški se pa da doseči, da bo voda v vodnjakih čista kakor kristal in brez živalic. Na žleb, tam kjer teče voda v vodnjak, je treba obesiti košaro, v kateri je na dnu plast čistega in ne pre¬ drobnega peska, potem plast lesnega oglja, nato zopet plast peska, nato znova plast nestolčenega oglja itd. Voda mora teči s strehe skozi vse te plasti oglja in peska. Izčisti se popolnoma in postane lepa in čista, kot najboljša studenčnica. Stene košare pa seveda ne smejo biti pletene, marveč samo dno. Sicer bi namreč voda s strani odtekala in bi ne tekla skozi pesek in oglje. V vodnjak je pa treba spustiti cel klobuk (kakih 5 kil) kamenite soli, ki zadostuje za več let in zamori vse živali. Kdor ne more drugega, naj dene v vodnjak vsaj kamenite soli in bo voda tudi čistejša in okusnejša. Iz Belokranjca. Molža. Pomolzti je kravo do čistega, kajti zadnje mleko je vedno boljše, mastnejše in na tolšči bogatejše, s tem se krava ohrani tudi dalj časa pri mlekn. Vsled zanikrne molže mleko kmalu zgubi. Na zanikrne dekle moramo zelo paziti in jih vedno v očeh imeti. Če bi merili namolženo mleko s smetanomerom (kremometrom) in sicer vsak liter posebej, bi videli, da je v prvem litru zelo vodeno, potem pa v vsakem vedno bolje. Vzemimo si vzgled: V prvem litru mleka je smetane 6%, v drugem litru mleka je smetane 8%, v tretjem litru mleka je smetane 11‘5%, v četrtem litru mleka je smetane 13°/ 0 , v petem litru mleka je smetane 15-5%- Če bi še zadnji liter razdelili na več manjših množin, bi videli, da je zadnje mleko skoro sama smetana, oziroma tolšča. Inseriranje. Na Angleškem je smisel za praktično in koristno oglašanje, kot je splošno znano, najbolj razvit, kar je brez dvoma tudi glavni vzrok, da je ovladala angleška trgovina skoro celi svet. Praktični način, kako Angleži oglašajo, popisuje nek angleški list takole: »Angleški trgovec ponovi oglas vsaj desetkrat ter smatra manjše število objav za brez pomena. Ou računa takole: 1. oglasa čitatelj sploh ne vidi, 2. oglas vidi, toda ga ne čita, 3. oglas vidi in čita, pri 4. oglasu se vstavi in pogleda po cenah, pri 5. oglasu si zapomni oglaševateljev naslov, pri 6. oglasu se o oglasovi po¬ nudbi že pogovarja z rodovino ali prijateljem, pri 7. oglasu se že odloči, da stvar kupi, pri 8. oglasu hiti k trgovcu, pri 9. oglasu že pripoveduje o svojem nakupu in pri 10. oglasu pa že kupujejo tisti, katerim je o nakupu pripovedoval". Kmetijska šola na Grmu. Kmetu je treba dandanes na vsak način več iz¬ obrazbe kakor nekdaj. Časi, ko je bilo dosti, da je znal kmet z rokami gospodariti, ali z drugimi besedami rečeno, da je bil vajen vsem gospodarskim delom, ti časi so minuli. Dandanes je treba kmetu nekoliko več znanja in strokovne izobrazbe. Da je res tako, nam kaže vsakdanje življenje. Le poglejte, kdo lažje izhaja na svoji kmetiji, tisti ki se je v mladosti kaj učil ali tisti, ki je ostal doma brez zadostnega poduka. Kmetu je treba pred vsem dobre ljudske šole, treba mu je pa tudi stanovske izobrazbe ravno tako kakor drugim stanovom. Ako si obrtniki danes bolj naprej pomagajo kakor kmetovalci, pripisati je največ temu, ker se za svoj stan bolj pripravljajo in več uče. Za stanovsko izobrazbo kmetovalcev skrbe kme¬ tijski listi kakor »Kmetovalec 11 , dalje popotni učitelji in kmetijske šole. Starejši gospodarji se pa težko iz¬ obražujejo in popolnujejo v svoji stroki, ker jim manjka podlage. Zato je največ vreden poduk, ki se vsaja v Stran 274. NOTRANJEC Letnik IV. mlada srca. Zato vidimo, da so kmetijske šole naj več¬ jega pomena za napredek našega kmetijstva. To so spoznali drugi narodi že zdavno in zato tudi vzdržu¬ jejo vse polno kmetijskih šol. Švica je komaj štirikrat tako velika kakor je naša dežela, pa ima 22 kme¬ tijskih šol. Pri nas imamo samo eno. In če pogledamo na Nemško, na Češko in v druge napredne dežele, naj¬ demo povsod, da je kmetijsko šolstvo veliko bolj raz¬ vito kakor je pri nas, in da je zaraditega tudi kme¬ tijstvo po teh krajih bolj napredovalo kakor pri nas. Kako zelo je potreba pouka našim kmetovalcem, to vidimo vsak čas, pa naj se gre za napravo in ob¬ delovanje novih vinogradov, za pridelovanje krme, za napravo travnikov, za umetna, gnojila ali za kar si že bodi. Povsod je treba poduka. Ravno naprava novih vinogradov bi morala zdramiti naše gospodarje, da je treba kmetu več poduka kakor nekdaj, in da je treba pričeti s tem podukom pri mladini, kakor hitro je ona dosti razvita in zrela za umevanje kmetijskega dela. Treba je pa tudi poduka v drugih stvareh, v računstvu, spisju, knjigovodstvu itd., ker se tega premalo nauče po raznih ljudskih šolah na kmetih. Zato si pa ne moremo kaj, da ne bi na vse to opozorili naše gospodarje in jih vnemali za boljšo izobrazbo svojih kmetijstvu namenjenih sinov. Ravno sedaj razpisuje deželni odbor prosta in plačujoča mesta za učence kmetijske šole na Grmu, za katere je prositi do 5. sept. 1.1. Kdor ima tedaj sina, ki ga je namenil za kmetijo in ki ga hoče za svoj stan bolje izobraziti in pripraviti, naj napravi prošnjo z vsemi potrebnimi spričali in naj jo pošlje do 5. septembra vodstvu šole na Grmu. Za marsikaterega gospodarja je v današnjih časih velika žrtev, poslati svojega sina za dve leti od doma, ali pomisliti je, da je v dobri strokovni izobrazbi iskati sinu boljše bodočnosti in da je nevednost tudi pri kmetu najdražja reč na svetu. Po svetu. Žrtve bučel. V vasi Jezeršanka na Češkem so roji bučel popadli konje, ki so se pasli privezani. Od bolečin prevzeti, so se valjali konji po tleh. Hlapec, ki je šel mimo, je izpustil živali. 12 konj je zbežalo, štirje so bili takoj mrtvi, štirje so pozneje poginili. Čebele so potem popadle gosi, ki so se blizu pasle, da jih je poginilo osem. Tudi več oseb je hudo opikanih, med njimi hlapec, ki je izpustil konje. Mesto na dražbi. 3. oktobra bodo javno dražili ° mesto Jelisavetgrad v Rusiji. Tožil je trgovec Anas iz Odese, ker mu mesto dolguje četrt miljona kron. Ker mesto ne more plačati obresti, je zdaj v konkurzu. Cepelinov zrakoplov bodo zopet zgradili. Koj po strašni katastrofi, začeli so z nabiranjem denarja za nov zrakoplov. Kakor poprej, tako so še sedaj nav¬ dušeni vsi državljani za Cepelina. Že več mesecev se je govorilo vedno o njem, ponosni so bili nanj, povsod so ga slavili. A skazali so se prave prijatelje, prave oboževatelje, slavili so ga, radostili so se ž njim v sreči, a tudi zdaj ga niso zapustili. Država je koj odposlala 500.000 mark in v dveh dneh je svota že narasla na dva miljona. Sprva obupani starček zadobil je zopet prejšnjo moč, prejšnjo energijo, sklenil je se¬ staviti nov zrakoplov, še bolj izpopoljen. Stroški odkritja Amerike. Glasom listin, ki so jih našli v španskih arhivih in ki jih je priobčil neki genoveški list, so bili stroški za Ameriko nastopni: Krištof Kolumb je dobival 1600 lir letne plače, dva kapitana dveh drugih ladij sta dobivala po 900 lir. Mornarji so dobivali na mesec po 12 lir in 25 centis. Oprema ekspedicije je bila vredna 14.000 lir. Vse skupaj zračunjeno je stalo odkritje 36.000 lir. Žabe deževalo. Ko je nedavno v Nev Kastle, Pena, divjal vihar, so pričele v Švenango Tovnšhipu deževati velike in male žabe. Ko so pričele padati iz ozračja, je bilo mnogo žensk na ulicah, katere so pa seveda hitro bežale v veže in prodajalnice, da se tako obvarujejo štirinožcev. Ko je vihar ponehal, so bile vse ulice polne žab, katere so potem pobrali in oddali mestnemu „konjedercu“. Kitajski pregovori. Bolje bogastvo za siro¬ maštvom, kakor pa siromaštvo za bogastvom. — Bodimo v življenju daleč od sodišč, po smrti pa daleč od pekla. — Človek je liki steblo od drevesa; oba sta odvisna od obleke. — Kadar se čaplje in ostrige kregajo, se ribič veseli. — Veter je potihnil, a niso se še pomirili valovi. — Pokrij hiši streho poprej, kakor pride ploha. - Ako je izvir kalen, kalna je vsa reka. — Noč pri¬ kazuje zvezde, skrbi za resnico. — Jezik se ohrani, čeravno je mehak; zobje se drobe, četudi so trdi. — Mlado drevo se more izrovati, a staro se mora izkopati. Balone so rabili Francozi ob času vojne leta 1870 in 1871, ko so Nemci oblegali mesto Pariš. 2,500.000 pisem so tako odposlali, vseh balonov so iz¬ pustili 54. Teža te poštnine je bila 10 tonov. Vsi izmed spuščenih balonov so prišli na svoje mesto razven enega,, o katerem se ni nikdar nič zvedelo in je torej najbrže utonil. Obratno pa so Parižani dobivali pošto po izučenih golobih. Zakaj se jim pošta ni poslala obratno z baloni je umljivo. Zločin in nesreče. Kmet likov iz Lopatinc na ruskem Poljskem je prinesel ženi 100 rubljev, ker je prodal vola. Žena je ravno kopala najmlajšega otroka in je zato položila denar pod blazino. To je videl štiriletni sinček, vzel denar in ga raztrgal. Ilko se je tako raz¬ jezil, da je vzel sekiro in odsekal sinu glavo. Mati se je prestrašila tako, da jo je zadela srčna kap. Najmlajši otrok pa je utonil v vodi. Štirinogati rešitelj. Trileten deček je padel v močno naraslo Bjelo. Slučajno je šla soproga glediškega ravnatelja Vinšeja z bernardincem mimo. Pes je skočil za otrokom, ga prijel na hrbtu za obleko in ga srečno še živega prinesel na breg. Letnik IV. NOTRANJEC Stran 275. Z ježem umoril. Delavca Mihael Karij in Jasko Strian sta grabila seno blizo Tarnopola. Karij je našel ježa in ga vrgel v Striana. Jež je zadel Striana v glavo, da so mu šle igle v kožo. Po dveh urah je moral Strian prenehati z delom. Šel je domu, kjer je izgubil zavest in kmalu potem umrl. 3000 dolarjev za čašo kave. Gospej Lilej je na cesti v Bostonu postalo slabo. Neka ženska je pri¬ tekla iz hiše in ji ponudila čašo kave. Gospa Lilej je miljonarka in je drugi dan poslala dotični ženi 3000 dolarjev v zahvalo. Polž kot hrana. Na Francoskem goje mnogo polžev. Pri nas večina ljudi težko umeje, da spada polž med živalce, ki se jih uživa, ali vendar je to dokazano dejstvo, da se samo v Parizu proda na trgih nad milijon kilogramov teh mehkužcev. Iz tega izhaja, daje v Parizu trgovina s polži povsem dober posel, in ker stane go¬ jenje polžev malo truda in stroška, zato se mnogi po¬ ljedelci bavijo s tem poslom. Zanimivo je, kako oni to delajo. Polžev vrt se obdela v marcu in zanj se določi apneno in vlažno zemljišče, ki se ga ogradi z deskami, da se ne morejo polži razlesti. Na vrtu se zasadi zlasti trava. Ko se prične jesen bližati koncu, se postavi v vrt male kupčke maha in suhega listja; vanje se polži radi zavlečejo in potem zapirajo vhode svojih hiš. Uživa se skoraj vse vrste polžev, zato se v vsakem kraju goji ona vrsta, ki je tam bolj udomačena. Tudi v Italiji pojedo mnogo polžev; tam se mora polža v več krajih smatrati za glavno hrano siromakov, in ko je njegova sezona, ga je dohiti v vsaki krčmi. Za kratek čas. Dvoumno. „Vaš rajni soprog je postal žrtev poklica! 1 ' je zdravnik tolažil vdovo po rajnem soprogu. „Svojega poklica ali vašega, gospod doktor?" vprašala je nesrečna žena. Pri sodniji. Sodnik: „Ali vas ni sram, ukrasti svojemu tovarišu v spanju ves denar?" — Zatoženec: „Izvolite oprostiti, gospod sodnik, ali naj hi ga bil prebudil, ko je tako lepo spal? Meni se je smilil D General svojim vojakom po bitki: „Fantje, dobro ste se držali, bili ste se kakor levi!" — Prostak: „Da, gospod general! Kdo bi pač zamudil priliko, vendar enkrat pošteno pretepati se, ne da bi se mu bilo bati žandarjev in sodnikov." Premeteni Janezek. Mati: „Miš je v mleko padla! Si jo li ven vzel?" — Janezek: „Ne! mačko sem noter vrgel, naj jo ven vzame!" Kaj je trnek? Na to vprašanje je dal neki Anlež strastnemu ribiču tale odgovor: „Trnek je dolga šiba, na kateri je na enem kraju privezan črv, na drugem pa osel, ki ne ve, kako bi s časom gospodaril." Testament. „Nimam ničesar, dolžan sem mnogo, kar še preostaja, zapuščam sorodnikom." Iz gospodarske šole. Učitelj: „Kako ohranimo svinjsko meso najdalje sveže?" — Učenec: „Ako pustimo svinjo živo." Listnica upravništva. Prošnja. Vse č. g. naročnike, ki še niso poravnali letošnje naročnine, prosimo, da to store. Opozarjamo jih na naslovni ovitek, kjer so podčrtana imena naročnikov, ki so še na dolgu. Listnica uredništva. Prejeli smo pesmico: »Šolska mladina o cesarjevem jubileju« v blagohotno oceno. Ker je ne bi mogli blagohotno oceniti, se vzdržujemo vsake kritike. — Še enkrat pripomnimo, da anonimnih dopisov ne sprejemamo, najsi tudi domnevamo, da pri¬ dejo od prijateljske strani. Tudi društvena štampilka ne zadostujejo. Loterijske številke. Trst, 14. avgusta. 65 75 86 19 23 Prag, 19. avgusta*. 74 72 31 45 81 CiSm Anioni«** meščanske ;šole v Slin uljflfits Postojni — se sprejme na stanovanje, hrano in strogo nadzorstvo. Kje pove iz prijaznosti upravništvo „Notranjca". Občni zbor »Mlekarske zadruge" v Zagorju na Pivki se vrši, ker prvič ni bil sklepčen, v nedeljo, dne 23. avgusta z enakim vsporedom. JMaznanilo. Naznanjam slavnemu občinstvu, posebno p. n. gosp. stavbenim podjetnikom, da sem z 18 . avgustom t. I. svojo moderno opekarno s parno delo- vršbo otvoril. Za novo opekarno namenjeno ilovico so veščaki natančno preizkusili, ter dognali, da je za izdelovanje vsakovrstne opeke kakor tudi cevi (Drainrohren) itd. izvrstna. Opekarna je od južne železniške postaje Rakek komaj 15 minut oddaljena, ter pelje do iste dobra vožna pot. Opeka I. vrste bode v vsaki množini v zalogi, in sicer: opeka za zid takoj po 18. avgustu t. L, na¬ vadna strešna opeka (Biberschwanz), zarezna opeka (Falzziegel), žlebaki (Firstziegel), votla opeka (Loch- resp. Hohlziegel) za oboke itd. se bode pa tu lahko dobila od 26. septembra 1.1. naprej. Naročila na opeko posebnih vrst se radovoljno sprejemajo ter se bodo točno in redno izvršila. Priporočam se z odličnim spoštovanjem Avgust Belle. Stran 276. NOTRANJEC Letnik IV. Zahvala. Ob priliki mojega 251etnega službovanja v trgovini g. Fran Kuttina, priredil se mi je častni večer. Zahvaljujem se prirediteljem iskreno za meni izkazano čast. Zahvaljujem se nadalje velecenjeni Kuttinovi rodbini in gospodu Fr. Kuttinu za častni spominski dar. Zahvaljujem se vsem za časti tke od tukaj in od drugih krajev. Hvala tudi vsem kolegom! Postojna, dne 19. avgusta 1908. Na zdar! Fran Lenassi. Žrlnriprnp hanliirp P 1-0 ?* napenjanju, pospešujejo slast do aEIDUEbllE nupiJICE jedi, krepe želodec, olajšujejo želo- dečne bolečine, 1 steklenica 70 v., 6 steklenic 3 K 50 v. Zelodečni prašeft proti slabemu prebavljanju, zgagi itd. 1 K Tinktura proti izpadanju las 1 steklenica z rab. navod. 1 K Zobna in ustna voda 1 steklenica z rabilnim navodilom 1 K Zobno kapljice proti zobobolji, 1 steklenica 40 v., 6 steki. 1 K Esenca za kurja očesa izkušeno sredstvo proti bradavicam, kurjim očesom itd., 1 steki, z rabilnim navodilom 70 v. Boišne kapljice P r °ti golši in debelemu vratu 1 steki. 60 v. priporoča lekarna pri Mariji Pomočnici v Vipavi. Več dijakou se sprejme za prihodnje šolsko leto na dobro hrano in stanovanje ter pod strogo ® • • nadzorstvo. • • • Klavir stoji na razpolago. — Več se poizve pri gospej Josipini Lavrenčičev! Ljubljana, Marije Terezije cesta št. 11. I. nadstropje. Pristni domači malinovec — najboljše vrste =^— po nizki ceni prodajata Brata Kavčič, Dobrepolje, Dolenjsko. Dr. ED. VOLČIČ v Novem mestu (Kranjsko) je uredil ter se dobivajo pri njem in pri vseh knjigotržcih naslednje pravne knjige: 1. Civilnopravdni zakoni (IV. zv. Pravnikove zbirke) z ob. širnim slovenskim in hrvatskim stvarnim kazalom, obsegajoči XII- in 909 strani. 1906. V platno vezana knjiga.K 8'— 2. Odvetniška tarifa ; določila o rabi hrvatskega in sloven¬ skega jezika pred sodišči; sodne pristojbine, s stvarnim kazalom, (20 tabel). 1906. Broširano.K 1-80 3. Zakoni o javnih knjigah, zemljiških itd. (V. zv. Prav¬ nikove zbirke) z vsemi predpisi, ki so z njimi v zvezi, s stvarnim kazalom v hrvatskem in slovenskem jeziku, z vzorci knjižnih pro¬ šenj in vpisov. 1908. Knjiga v 2 delih, skup 618 strani. Mehko vezana knjiga.K 5'60 popolno v platno vezana.K 6’— Ponatisi iz knjige navedene pod točko 3.: 4. Vzgledi predlogov, sklepov in vpisov za zemljiško knjigo; dotična kolkovnina in vpisnina. Broširano ... K 1'— 5. Kolkovnina in vpisnina pri zemljiški knjigi. Stenska tabela na močnem papirju.K —-60 Dalje od „Poljudne pravne knjižnice", ki jo izdaja društvo „Pravnik": Zvezek I. Zakon o dovoljevanju poti za silo, s pojasnili in vzorcem prošnje. 1907. Mehko vezano.K —'40 Zvezek II. in III. Predpisi o železniških in rudniških knjigah. 1908. Cena mehko vezani knjižici .... K —'80 Zvezek IV. in V. Pristojbinske olajšave ob konverziji terjatev. 1908. Knjiga potrebna posebno posojilnicam in denar¬ nim zavodom sploh. Mehko vezana knjiga.K —'80 Zvezek VI,—X. Predpisi o razdelki in uredbi ter o zložbi zemljišč. 1908. Mehko vezano.K 2'— Pripravlja se: Zvezek XI. in XII. Predpisi o poljski okvari. 1908. Mehko vezano . i.K —-80 Ako ni dogovorjeno drugače, se pošiljajo knjige s pošto, proti poštnemu povzetju, tako, da se k navedenim cenam priračunijo le resnični in poštni izdatki; pri naročilih do 2 K je najceneje, ako se pošlje naprej kupnina in 10 vin. poštnine v gotovini ali poštnih znamkah. Notranjska posojilnica v Postojni reglstrovana zadruga z omejenim poroštvom. Posluje vsak torek in petek od 9.—12. ure A Daje posojila proti vknjižbi po 5 1 / 2 % in amortizaciji - dopoludne. - najmanj */ 2 0 /o. na osobni kredit po 6 »/ 0 . & a 0 o Obrestuje hranilne vloge po 4 3 / 4 °/ 9 od dne vloge do dne dviga brez odbitka rentnega davka, katerega plačuje sama. © © © Prošnje za posojila se sprejemajo le ob torkih, posojila se izplačujejo le ob petkih. .-A. Izdajatelj Maks Šeber. — Odgovorni urednik Mihael Rožanec. — Tisk J. Blasnika naslednikov v Ljubljani.