13. številka.
LjiMjuM, v petek 17. januvarja 1902.
XXXV. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimfti nedelje in prasniks, ter ralja ao p osa prajeman aa avatro-ofralca delele aa Tae lato K K, aa pol lata 13 K, am Ca trt lata 6 K 60 h, aa jeden meaec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom am vae leto aa K. aa pol leta 11 K, aa četrt leta 6 K 60 h, aa jeden meaec 1 K 90 h. Za pošiljanje a« dom računa aa aa vaa leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor znaša poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naročbo bran istodobne vpoailjatve naročnine ae ne ozira, — Za oznanila plačuje aa od Stiriatopne petitvrste po 12 h, če se oznanilo jedankrat tiska, po 10 h de se dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopiai saj ae isvole" frankovati. — Rokopiai ae ne vrasajo. — Uredništvo in upravnlštvo je na Kongresnem trgu St. 12. Upravnistvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oananila, t. j. vae administrativne stvari. — Thod v uredništvo je iz Vegove ulice St. 2, vhod v upravniatvo pa a Kongresnega trga st.
„Slovenski Narod1' telefon it 34. — „Narodna tiskarna" telefon it. 85.
12.
Okrajne blagajne.
Z dežele, 15. januvarja. Pri okr. glavarstvih na Kranjskem se bode dne 25. t. m. določevali proračuni okr. blagajn. Župani imajo -pri tem ne samo posvetovalen, ampak odločilen glas, a so se ga doslej le v najredkejših slučajih, posluževali. Navadno so zadovoljni z vsem, kar poreče gospod okrajni glavar, ki seveda uradni pavšal kar mogoče varuj-e, ter podpišejo vse, kar se jim predloži, ne da bi se dosti brigali za posamezne točke.
In vendar bi kazalo gospodom vladnim uradnikom gledati nekoliko — če se smemo tako izraziti — na prste, posebno če se pomisli, kaj vse mnogokrat zaradi komoditete odvale na občine, ki morajo na to plačevati še doklade.
Pri vsakem okrajnem glavarstvu je več slug, ki so plačani iz okrajne blagajne ter dobivajo po 80 K na mesec, opravljajo pa samo dela uradnih slug in njihova pota ali prepisujejo itd. namesto, da bi izvrševali svojo pravo nalogo, to je dostavljanje. Ti ljudje ne store nič za okraj, ki jih plačuje. Mej tem, ko na pr. člen 4 izvršilnega predpisa k zakonu *; dne 25. oktobra 1896., tičoč se neposredne osebne dohodarine določa, da morajo dostavljanje pozivov, odlokov, odredb in razsodb ter zlasti plačilnih nalogov v prvi vrsti opravljati oblastveni organi, se ravno v tem oairu občine od oblastev za odmer-jenje davkov n-ečuveno obremenjajo, in se jim odkazujejo celi tovori toli priljubljenih naročil, očitek (teh zasmehovanj vsake davčne morale) itd. s kategoričnim ukazom: »tekom treh dni« — »takoj« ali celo s pretenjem kazni!! Čemu pa imajo potem okrajna glavarstva svoje uradne pavšale,   ako morajo občine zanje delati?
V proračunih okrajnih blagajen so še drage znatne postavke, mej drugimi take za vojaške zadeve (zapiske tistih, ki pridejo na novačenje, ki imajo plačevati vojaško takso in tistih, ki spadajo v črno vojsko), dasi tudi te posle občine opravljajo in ima referent samo dobljene izkaze
sestavljati. Ravno tako bi morali uradni organi političnih oblastev izdelati operate o vojaških taksah in bi se stroški morali plačati iz zaklada vojaških taks, saj ima ta od njih dobičsk, a vzlic temu se je tudi to zvalilo na občine.
Takemu svojevoljnemu, največ lamo iz komoditete vladnih organov izvirajo-Čemu krivičnemu obremenjenju naj se občine odločno zoperstavijo in naj se bolje, kakor doslej, poslužujejo svojih pravic, zlasti tudi pravice, da sme vsak davkoplačevalec pregledati proračune okrajnih blagajn, in proti tem proračunom ugovarjati.
Novo sistemizovanje višjih sodnih uradnikov.
Pod tem naslovom je priobčil »S 1 o-venski Pravnik« v zadnjem zvezku naslednji aktuvalni članek:
Kakor je čitati, je pravosodno ministrstvo ustanovilo pri zbornih sodiščih I. stopinje več mest v V., VI. in VII. činov-nem razredu. Postavilo je namreč: a) šest mest višjih državnih pravdnikov v V. čin; b) 40 svetnikov v VI. čin -{višji dež. sodni svetniki^ c) 42 drž. pravdnikov v VT. čin; d) po 6 namestnikov višjih državnih in državnih pravdnikov v VII. Nasprotno pa se opusti 19 svetniških mest pri ibornih sodiščih II. stopinje, med temi dvoje pri višjem dež. sodišču v Gradcu.
V okrožju nadsodišča graškega, ki se nas najbolj tika, pridejo v V. čin višji drž. pravdnik v Gradcu, in v VI. čin. drž. pravdniki v Gradcu, Celovcu, Ljubnem in Ljubljani, po en svetnik v Gradcu, Ljubnem in Celovcu ter dva svetnika v Ljubljani, v VII. čin pa namestnik višjega drž. pravdnika in en namestnik drž. pravdnika v Gradcu.
Tu se je torej zopet pozlatilo par zrn, mesto da bi se narezalo tečnega hleba! Pa tudi samo par letet pozlačenih zrn odskočilo je v naše kraj*', — neprimerna večina je ostala na severu »bližje Gradca«! To nam pokaže  pregled sodnih mest VI.
in VII. čina, ustanovljenih doslej v okrožju grašksga nadsodišča.
Pri zbornih sodiščih I. stopinje omenjenega nadsodišča in dotičnih pravdni-štvih je sedaj ustanovljenih, razen predsednikov istih sodišč, 21 mest VI. in 76 mest VII. čina; obojnih mest je torej pri lično 21% v VI. činu. Tako je približno tudi v drugih sodnih okrožjih. To razmerje pa se čudovito razlikuje, ako preštejemo justične uradnike VI čina v slovenskem in nemškem delu grašksga okrožja. K nemškemu dolu štejemo razun ibornih sodišč v Gradci in Ljubnem tudi •dež. sodišče v Celovci, ki je v resnici samo ob sebi, kakor tudi z neznatnimi izjemami s podrejenimi okrajnimi sodišči domena zgolj nemških sodnikov. Pri omenjenih "3 zbornih sodiščih in drž. pravdništvih je torej 17 uradnikov v VI. činu (v VII. in VI. skup jih je 53), pri štirih, ki se štejejo vsaj še večjidel na slovenski zemlji, to je v Celju, Mariboru, Ljubljani in Novem mestu so pa — štirje. Na prvih treh krajih je torej od uradnikov VII. in VI. čina v slednjem činu 32%, na ostalih štirih krajih jih je pa — 9%.
To različno merilo se v službenih razmerah nikakor ne da opravičiti. Znano je, da je pri istih treh tako milostno ob-senčenih zbornih sodiščih justično delo primerno najpičlejše in najjednostavnejše. Korošec in gorenji Štajerec se ne prav-data, ako izvzamemo nekaj graških trgovcev, ter niti o kazenskem niti civilnem senatu v Ljubnem ni slišati nikoli posebnega ne v kvantitativnem, ne kvalitativnem oziru. Resnico te trditve je posneti že iz števila konceptnih uradnikov, ki je ustanovljeno za okrajna sodišča v prvih treh in pa v slednjih štirih okrožjih.
V okrožjih graškem, ljubenskem in celovškem je 69 okrajnih sodišč s 127 kon-ceptnimi uradniki, v okrožjih ostalih štirih zbornih sodišč pa samo 47 okrajnih sodišč s tudi 117 konceptnimi uradniki,*) a pri tem velja povdarjati, da imajo uradniki v slovenskih krajih, posebno na Kranjskem, vendar neprimerno več posla, nego li v nemških, da bi moralo torej v slovenskih
krajih biti nameščenih primerno več uradnikov. — Posebnost okrajnih sodišč v okrožju ljubenskem je n. pr. pač ta, da večini razun voditelja ni treba nobene konceptne moči, to velja pri 13 izmed 21ih! Jako Čudno je torej, da je pri okrožnem sodišču v Ljubnem razun predsednika in pri pravdništvu ondi treba troje velmož v VI. činu, da pa pri okrožnih sodiščih v Celju, Mariboru in Novem mestu ni treba prav nobenega.
"Početkom navedena ustanovna naredba sicer pravi, da se mesto, ki je sedaj za gotovo zborno sodišče ustanovljeno, kasneje lahko prestavi tudi k drugemu zbornemu sodišču, toda slučaj, da bi se tako mesto vzelo Ljubnu ali Gradcu ter dalo južnim zbornim sodiščem je pač izključen — saj nas o tem uči preteklost. Pa tudi, če bi se to čudo kedaj dogodilo in ko bi vsa sedaj v tem okrožju ustanovljena višja mesta naklonili 4 južnim zbornim sodiščem, bi ta okolnost ne izpreme-nila mnogo na zgoraj označenem odstotnem razmerju: 32 proti — 9!
Severni kraji so bili na korist že pred reorganizacijo 1. 1897., a stanje se jim je še zboljšalo kasnejo pred najnovejšo naredbo kar na tihem. Leto tiho imenovanje se je namreč zvršilo 20. januvarja 1900 kar za šest svetnikov graškega deželnega sodišča, ki so črez noč poskočili v VL čin. Prej že so bili severni kraji na boljšem nasproti južnim tudi zaradi primerno višjega števila okrajnih sodišč, tedaj tudi večjega števila okrajnih sodnikov in s tem vsled zakona z dne 3. junija 1894. leta tudi deželnih sodnih svetnikov.
Ne oziraje se na posebna narodna svojstva in prometne okolnosti, katere smo prej omenili, je tudi obilico pravnega dela soditi po številu prebivalstva. Pod okrajna sodišča treh severnih zbornih sodišč  (Ljubno,  Gradec  in Celovec) spada
*) Kaj to pomeni, je razvidno iz tega, da je leta 1801 priSel v okrožji graSkega nadsodišča v VII. plačilni razred eden sam okrajni sodnik, da je sedaj na vrsti sodnik v slovenskem okraji, za njim pa osem sodnikov v nemških okrajih!
Uredništvo.
LISTEK.
Devica Orleanska.
Zgodovinska Crtica.
(Konec.)
Vitezi so se ji spočetka porogljivo smejali, dame pa so se skandalizirale nad nad njeno moško obleko. Emancipirank namreč takrat ae niso poznali! Večina dvornikov je celo mislila, da je Jeanne res čarovnioa in hudičeva priležnica. Dve častiti dami, gospe Gaucourt in Treves, sta jo natančno telesno preiskali in ne-ovržno dognali, da je Jeanne res — dekle in tudi res še čista — devica . . .
A to še ni bilo dosti! Profesorji in doktorji univerze v Poitiers so imeli z Jeanne najstrožjo skušnjo ter so šele po dolgotrajnem in temeljitem eksamenu konstatirali, da je Jeanne d' Are res dobra katoličanka.
Izredna, čudovita devica je na to z živo besedo navdušila dvor za vojno z Angleži in pregovorila strahopetnega kralja, da ji je dal 6—7 tisoč vojšČakov.
Romantična magika, izhajajoča iz bitja lepe deklice, je tedaj že delovala na fantazijo francoskega viteštva.   Vse je
strmelo in občudovalo junaško devico, ki je z vso samozavestjo dauphinu obljubila, da prav gotovo osvobodi oblegani Orlčans ter da popelje potem Karla v Rem, kjer bo kronan francoskim kraljem.
Ognjevita ljubezen preproste deklice do domovino in njena neukrotljiva zmagovita bojaželjnost je napolnila mahom tudi bojazljivce s pogumom in navdušenjem.
27. aprila 1429 je odjezdila na ognjevitem konju s 6—7 tisoči vojšČakov pred Orleans, premagala opetovano Angleže in s triumfom zavzela Orleans. Jeanne se je zdela tedaj Francozom »angelj neba«, Angležem pa »izrodek pekla«.
Potem je premagala še več angleških izkušenih vojskovodij ter postala leta 1429 vrhovna poveljnica vseh vojev. 17. julija je pripeljala duševno in telesno lenega dauphina zmagovito in med velikanskim slavljem res v Rem, kjer je bil dauphin maziljen in kronan kraljem Karlom VII. S tem je dosegla Jeanne svoj cilj, stala je na vrhuncu slave, vsa Fran cija in ves avet je bil poln njenega imena.
Toda Jeanne je hotela Angleže docela izpoditi iz Francije, osvojiti Pariz in osvoboditi domovino poslednjega sovražnika.
Duša moluska, pohabljenega kralja pa je bila že povsem zadovoljna. O vojni ni hotel slišati več, nego je začel iznova svoje razuzdano življenje.
Tedaj pa se je Jeanne iztrgala dvoru, kjer ae je tratil dragoceni čas le z uživanjem, ter je v marcu 1. 1430 z majhno četo hitela na pomoč mestu Campiegne. Premoč Angležev pa je ostala to pot zmagovita. Bastard \Vandounski jo je ujel, jo izročil svojemu gospodu, grofu de Lignj,
ta pa jo je za 10.000 frankov--prodal
Angležem. V decembru je bila Jeanne ie v grajski ječi v Rouen. Angleži so sklenili takoj, da jo usmrte. Mislili so, da umre z Jeanne tudi narodna probujenost Francozov in njih iz groba vstala moč. Jeanne je bila obtožena, da je bogotajka in čarovnica. Pariški vseučiliški juristi so vodili preiskavo, in 19. aprila 1431. je podal vseučiliški rektor Hebert izjavo, da je Jeanne res nevernica, saj nosi — kratko-strižene lase in moško obleko. Da bi bila hudičeva priležnica, ti podli inkvizitorji, servilni sluge Anglije, na svojo žalost niso mogli reči, saj se je gospa de Bedford, soproga vojvode Bedfordskega, na telesu Jeanne sama docela prepričala, da je obtoženka »virgo«.
Ker pa je posvetno sčdišče spoznalo,
da js Jeanne krivoverka in apostatka, je prišla nedolžna žrtva še pred drugo sodišče — pred duhovniški inkvizicijski tri-bunal. Za predsedstvo tega sodišča se je z vso silo in z uspehom poganjal škof iz Beauvais, strasten pristaš Angležev. Bil je za božjo čast tako vnet, da je obljubil, Jeanne spraviti na grmado, ako mu dajo Angleži nadškofijo rounsko. Pierre Cau chon — tako je polno ime tega koristo-lovnega fanatika katoliške vere — je imel za tovariše ie: dominikanca Grave-renta, profesorja bogoslovja na pariški univerzi in velikega inkvizitorja francoskega, priorja dominikanskega samostana saint-Jacques v Rouen, Jeana Lemaitre ter besnega preganjalca čarovnic, kanonika d'Estiveta, ki je bil blazno strasten generalni prokurator in se je kmalu po smrti device orleanske sam usmrtil, skočivši v umazano lužo . . .
Tribunal je začel poslovati febru-varja L 1431. Obtožnica je kričeča slika neumnega verskega fanatizma in strastnega političnega sovraštva. Tožitelj in sodnik sta nakupičila na glavo nedolžne junaške device najgrše dolžitve in najbolj bedasta podtikanja. Jeanne je bila tožena, da je bogokletnioa, krivoverka, čarovnica in hudičeva ljubica, ki je s pomočjo pekla
750 tisoč, pod ona štirih južnih zbornih sodišč pa 602 tisoča prebivalcev. V severu je 69 okrajnih sodišč, na jugu bi jih moralo torej biti 55, v resnici jih je pa, kakor rečeno — 47. Jug je torej oškodovan proti severu pri zbornih in okrajnih sodiščih, kar bi morali naši zastopniki poudarjati pri vsaki priliki, kajti tu ni upoštevati želj kakega posameznega birokrata, temveč tu se odločuje za pošten obstanek in napredek cele vrste domačinov, ki prihodke in moči zopet puste v domovini, kajti med Nemce ne pridejo, saj imajo prednost nasproti njih pravnikom, da znajo uradovi»ti tudi v slovenskem jeziku ! Gotovi nemški krogi skrbijo sistematično za kruh svojih rojakov, naši odločilni možje pa se le premalo brigajo za jednaka trdna tla, misleč, da ne spadajo v njih vzvišeni delokrog.
Kakor smo videli, je torej početkom navedena naredba le nekoliko peska v oči in ne ustreza dejanskim potrebam. Kar se tiče posebno naših krajev je število uradniških, pred to naredbe na severu ustanovljenih mest VI. čina popolnoma zadostovalo, — poslej naj bi se gotovo število mest VI. in VII. rada pri vsakem zbornem sodišču in drž. pravd-ništvu oddajalo zmožnim konceptnim uradnikom po njih službenih letih, pa naj službujejo v Ljubnu ali pa v Celji. Vsako drugačno sistemizovanje ni pravično, ne sploh in ne za južne pokrajine posebe, kakor je prav izvedeno v člankih, ki so bili pred kratkim priobčeni v »Slovenskem Pravniku« in nekaterih dnevnikih. Ne-čemo nikakih prednosti našim uradnikom, a hoteti moramo pravično uravnavo plače in avancement vseh, posebno pa justičnih uradnikov, ki jim je soditi o najvitainejših potrebah in vprašanjih.
Naši zastopniki naj torej na pristojnem mestu zahtevajo pojasnil, kako se zlaga s pravico eksekutive, da se vsled zborničnega pooblastila 1. 1897. še sedaj naredbenim potom ustanavlja, oziroma opušča toliko uradnih mest, ter kedaj bode konec istemu pooblastilu. Dalje pa naj zahtevajo, in tu ne bodo osamljeni, da se avancement vseh sodnih uradnikov, ne samo okrajnih sodnikov, iz VIII. v VII. čin uredi tako kakor je ravno za okrajne sodnike urejen z zakonom leta 1894. Kar bodo storili za pravico, bodo tudi za korist svojega naroda.
V JLJu.bfJa.Kll, 16. januvarja. K položaju.
Bivši državnozborski podpredsednik Prade je imenom nemško nacionalne stranke izjavil dr. Korberju, da tekoče spravne konference niso umestne, ker bi se morale vršiti po njegovem mnenju po rešitvi budgeta in v dobi, ko bi ne zboroval niti parlament niti noben deželni zbor. Prade meni, da konference ne bodo imele  vspeha.   Glede  češkega uradnega
vodila Francoze do zmage. Jeanne se je branila lepo in mirno ter zanikala vse. Peljali so jo v shrambo mučil ter ji zagrozili z najstrašnejšimi mukami. A Jeanne se ni udala. Niso ji mogli ničesar dokazati, dasi so jo strašili z rabljem. Cerkev jo je na to izobčila. Spričo pritiskanja in dokazovanja duhovništva, da ni možno, da bi se ji bili resnično prikazali svetniki in Mati božja, je Jeanne končno po dolgem in mučnem priganjanju in najgršem terorizmu izjavila, da se je morda res glede prikazni] motila.
Škof Beauvaiski je na to izobčenje preklical, a Jeanne je bila, mesto na smrt, obsojena v dosmrtno ječo. Jeanne je morala moško obleko odložiti ter obleči zopet žensko krilo. Tako so jo vrgli v ječo, a vendar ji bojnega oblačila niso vzeli. Hoteli so jo menda skušati in zapeljati, da se zopet obleče moško.
V ječi so bili pri Jeanne trije angleški stražniki.
Že tretjega dne pa se je škofu javilo, da je Jeanne zopet v oklepu in moškem oblačilu. Škofu Cauchonu je ujetnica povedala, da bo nosila moško obleko tako dolgo, dokler ne odpravijo stražnikov in drugih nadležnih moških posetnikov. Preiskava je na to dognala, da je poskušal Jeanne posiliti neki angleški stražnik ter da je hotel tudi neki »visok angleški lord« šiloma onečastiti jo.
Hkratu pa je Jeanne preklicala vse, kar je izpovedala 24. maja ter zopet iz*
jezika je Prade zahteval definicije tega pojma ter jasnih predlogov vlade, kako naj se reši jezikovno vprašanje. Državni zbor se snide menda 28. t. m., in bo dotlej budgetni odsek dovršil svojo nalogo le v toliko, da se bo početkom februvarja vršilo že drugo čitanje proračuna. Prva točka dnevnega reda državnega zbora bo predloga glede vojaških novincev.
Wolf izvoljen.
V Trutnovskem volilnem okraju se je boj med Bachmannom in Wolfom končal s tem, da je bil \Volf izvoljen s 1875 glasovi. To je bilo pričakovati, kajti nemški radikalci so najspret-nejši in najbrezobzirnejši agitatorji, in \Volf sam je porabil zase skrajnje sredstvo, izjavivši, da se ustreli, če ne bo voljen. Pravzaprav pa so povzročili izvolitev Wolfa - Cehi. Že prvič, 1. 1897 so pripomogli Wolfu do zmage proti liberalcu dr. Hallwichu. Ako bi bili sedaj volili Bachmanna, bi bila potrebna ožja vo litev, in bržčas bi bil zmagal Bachmann. Vzlic temu je dobil Wolf le 85 glasov nad absolutno večino ter 299 glasov manje kot lani, Bachmann pa 167 več. Nemški liberalci so bili tudi to pol leni in nerodni, saj niso imeli sami dosti upanja na zmago. \Volf je torej lahko zmagal, a ta zmaga mu je rešila sicer telesno življenje, političnega pa mu ni mogla dati. Morda sploh ne pride v parlament in se mandatu odpove, gotovo je, da bo v parlamentu osamljen, saj ga niti vsenemški klub ne mara v svojo sredo. Zmaga Wolfova je hkratu poraz SchOnererja, ki je Wolfa iz svojega kluba izključil in mu vzel mandat. Osebni boj med Wolfom in Schonererjem postane še usoden za vsenemško stranko. »Durch Reinheit zur Einheit« je glasilo te stranke, a sedaj sta izgubljeni »Reinheit«  in  tudi »Einheit«.
Vojna v Južni Afriki.
Angleži so dosegli »zopet velik vspeh !a Bivšemu afričanskemu farmerju in sedanjemu generalu B. Hamiltonu se je posrečilo — tako je sporočil sam ge-neralissimus Kitchener — približati se Louis Bothi do razdalje jedva 3 angleških milj. Seveda se je Botha naglo umaknil in izginil. Ali že to je vspeh za Angleže! Postali so res že čudovito skromni. V Johannesburgu so zasledili Angleži zopet zaroto. Do nedavna so smeli redarji hoditi po mestnih ulicah ponoči le po dva in dva skupaj, sicer so bili napadeni. Te dni je bila neka straža umorjena ter ji je bila odvzeta puška. Sedaj so dobili vsi častniki povelje, da morajo biti vedno oboroženi. Baje so Angleži zaroti že na sledu. A to kaže, da niti v zasedenem-in mirnem mestu niso varni. Kakor znano, se je mnogo Burov in Holandcev izselilo v nemško južnozahodno Afriko. Ker se guverner boji, da bi se ustanovila državica v državi,   zahteva,   da morajo prise-
javila, da je res videla Marijo, angelje in svetnice. Rekla je, da je zatajila resnico le iz strahu pred grmado, da pa hoče sedaj rajši umreti, kakor lagati in živeti še dalje sredi moških živalij . . .
Inkvizicija je čula dovelj! Žrtev je bila sedaj izgubljena, smrti ni mogla uiti več. Ko so zapuščali inkvizitorji ječo, je dejal prečastitf in prevzvišeni škof Cau-chon mnogoštevilno zbranim Angležem smehljaje: »Veselite se! Izgubljena je! Dober tek!«
Cerkev je Jeanne iznova izobčila, tribunal pa jo je obsodil na grmado. Vendar pa je škof dovolil, da se Jeanne iz-pov6 in obhaja!
30. maja je morala umreti. Junakinja je trepetala pred smrtjo, a milosti ni prosila.
Ob desetih zjutraj so v sami srajci jo peljali angleški rablji na grdem vozu na dvorni trg, kjer so bili zbrani prelati, nešteti duhovniki, plemenitaši, vojaki in Angležem udani Francozi.
Najprej je imel duhovnik pridigo, ki se je končala z besedami: »Umri v miru! Cerkev te ne more braniti več!« Nato je začel čitati škof Cauchon dolgo obsodbo. Toda poslušalcem je bilo čitanje predolgo. Mudilo se jim je k obedu, zato so sami zgrabili Jeanne, jo vrgli na grmado in kričali: »Rabelj, stori svojo dolžnost!«
In v strašnem hipu, ko so jo privezovali z verigami na kol sredi grmade,
ljenci odslužiti vojaščino med nemškimi četami ter da je jezik v šolah nemški. Nemci hočejo torej Bure takoj germani-zirati. Iz Lindleva poročajo, da je Devvet ondi. Kralj Edvard je pri neki inspekciji novih prostovolcev izrazil nado, da bo vojne kmalu konec.
Izpred sodišča.
Pri c. kr. deželni sodniji vršile so se dne 16. t. m. le prizivne obravnave. Bolj lanimive so le sledeče:
1. „Meksikajner" in njegova
Ženo. Tožencu Janezu Grilu, 66 let staremu posestniku v Razpokah, in njegovi 531etni ženi Marjeti so dali hudi jeziki »tadel« »Meksikajnerji«. Tožena zakonca je našel pastir Tonček Fajdiga baje, ko sta posekala v »gmajni« priče Matevža Bizila borovca. Radi tega je okrajni sodnik na Brdu radi tatvine obsodil Janeza na 10 dnij, Marjetico pa na 7 dnij. Glede krivde je deželna sodnija priziv zavrgla, kazen pa je spremenila v 3 dnij za Janeza »Meksikajnerja« in v 24 ur za njegovo ženo.
2. Nekdanji lovski paznik graj-ščine Šneperg, večkrat predkaznovani, leta 1852. rojeni Jože Sterle, je bil od okrajnega sodišča oproščen od prestopka tatvine, ker se ni dalo dokazati, da je brez pravice streljal srne. Državni pravdnik se je pritožil, a se mu pri današnji razpravi ni ugodilo. Ravno tako je bil radi sokrivde toženi,48 let stari Jernej Sedmark oproščen.
3. »Čudežni zdravnik" pod Šmarno goro. Francka, 11 letna hčerka Ivana in Marije Jeras, nekaznovanih po-aastnikov, je ležala težko bolna na akutnem črevnem kataru. Mesto, da bi stariši šli po pametnega zdravnika, obrnili so se na slavnoznanega »VVunderdoktorja«, uči telja Milnerja pod Šmarno goro. Ta neprecenljivi mož je baje že »kuriral« ljudi, katerim ni znal noben »doktor« pomagati; menda jih je kuriral po receptu dr. Eisen-barta. Pri tem slučaju pa je imel tudi on smolo. Zapisal je bolni Francki neke črne »arcnije« in belo »štupo« ter jo 8 tem kuriral — na drugi svet. Čudežni doktor je imel pri okrajni sodniji znamenit zagovor, katerega refren je kakor pri njegovem prizivnom spisu: Če jaz ne bom pomagal, potem se sploh ne da ničesar storiti. Vidi se, mož je jako samozavesten in tudi v tem slučaju so njegova zdravila pomagala, kakor zatrjuje Marija Jeras. »Pomagale so, ja«, pravi mati, in kot dokaz te trditve nadaljuje: »Francka ni preje nič jedla; arcnije pa so tako nucale, da je štruklje jedla; nucale so, ja — sicer je umrla, a štruklje je pa le jedla«. Okrajni sodnik je obsodil stariše umrlega otroka na 24 ur zapora. Dvignjeni priziv obsojenih je deželna sodnija zavrgla in potrdila prvo sodbo.
4. Slabost starega aristokrata. V dvorano stopi z majestatnimi
je ječala Jeanne: »Ali moram res umreti?!« Potem pa se je ohrabrila ter prosila iz-povednika Ladvenu, naj drži sv. razpelo tako visoko, da ga bo mogla videti ves čas skozi dim. Nato je bila mirna in tiho je molila . . . Pogled nanjo, idealno lepo in milo mučenico, pa je ganil celo sovražnike. Mnogo jih je jokalo!
Plameni pa so švigali višje in višje, dim je zavil trpinko in z vsklikom: »Jezus!« je izdihnila svojo dušo.
Gledalcev se je polotila groza; mnogo jih je bežalo jokaje domov ter bilo prepričano, da je bila sežgana devica svetnica ...--
24 let pozneje pa je novo sodišče preiskalo obtožnico zoper Jeanne iznova, in sam papež Kalikst III. je 1 1495. po rehabilitacijski proceduri slovesno preklical obsodbo ter proglasil Jeanne za nedolžno *) . . .
Čudovita kmetska deklica francoska, ta najidealnejša zastopnica verske romantike 15. stoletja in poosebljenost zmagovite narodne ideje, je dala s svojo ganljivo tragično usodo snov premnogim najboljšim svetovnim poetom in dramatikom. Med prvimi je bil Friderik S c h i 11 e r, čegar žaloigra »Devica Orleanska« se vprizori sedaj tudi na slovenskem odru. _ L.
*) Vira: Joh. Scherr: Menschlicbe Tragi-komddie: Jeanne d' Are. — Jales Quicherat: Proces de condamnation et de rehabilitation de Jeanne d' Are dite la pueelle . . .
koraki Viktor grof Lichtenberg. Grof Viktor je 65 let star. Grof Viktor je tudi predkaznovan radi par plebejskih malenkosti). In Viktor grof Lichtenberg je bil zopet obsojen. Okrajna sodnija ga je obsodila na 50 K, gospod grof pa rekurira. — Z globoko resnimi obrazi prečitajo sodniki obtožnico: Bilo je tužnega meseca novembra p. 1., ko je sedel Viktor grof Lichtenberg v »Narodni kavarni«. Razven tega je sedel tudi v uniformi »Oberstleit-nanta«. Imel je častniški plašč, častniško čepico, imel tudi sabljo in vrh tega por-tepe »rot und gold«. Ah, in tudi »sporne« je imel! In ko je grof Viktor tako »mit Siibel und mit Sporn« sedel, pride neki nadporočnik in se mu hoče predstaviti. Grof pa vzame čepico iz glave in prosi, naj ga ne naznani. Sodnik: »Kaj pa imate, gospod grof, za parado? Ali imate čelado ali federpuš?« — »Ne«, zagrmi grofov glas, »vedno kapo«. — Radi novih poiz-vedeb se preloži obravnava. Viktor grof Lichtenberg odide z majestatnimi koraki iz dvorane. Kakor znano, nosi grof Lichtenberg navadno svojo fantastično uniformo.
5. Razjarjen župnik. Saj veste, ljudje, župniki so semtertja nervozni možje . . . Tako tudi Anton Mežek, župnik v Pod-kraju na Vipavskem. Ta mož je očital njemu neljubemu županu g. Trtmanu, da isti za občinsko tajništvo večjo svoto dobi nego jo izda. Naravno, da župan tega ni molče pozabil. Pri neki priliki je v »Jur-čkovi krčmi« omenil, da dela župnik tudi lahko z mašami svoj »kšeft«, in sicer na ta način, da si jih pusti plačati po 1 gld. in jih potem naprej da po 60 kr. Za ta odgovor je razjarjeni župnik tekel k sodniji. Oh, sodnija v Vipavi je obsodila župana na 60 K globe. Deželna sodnija pa je rešila od obeh strani došli priziv v tem smislu, da je povečala globo na 100 K. Zdaj bode Vaša nervoznost pač minila, g. fajmošter Anton?
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 17. januvarja.
— Repertoir slovenskega gledališča. Jutri, v soboto se uprizori velika romantična žaloigra Friderika Schillerja »Devica Orleanska«, ki se na slovenskem odru še ni igrala. Jeanne d' Are igra gdč. Riickova, grofa Dunois gosp. rež. Dobrovolnj, kralja Karola VII. g. Deyl, Talbota g. rež. Verovšek, Isabeau g. Danilova, burgunskega princa g. Draguti-nović in NežoSorel g. Lounska. Pri tej žaioigri sodeluje vse dramsko osebje in tudi zbor. Radi melodramskih prizorov in bojnih scen igra pri tej drami izjemoma tudi vojaška godba. — Prihodnja predstava je v torek, 21. t. m. in sicer se bo  pela opera »Rigoletto«.
— Major Terbuhović f- Danes je na svoji grajščini pri Veliki Loki umrl umirovljeni major g. Marko Terbuhović pl. Schlachtschwert. Major Terbuhović, mož veselega in ljubeznivega značaja, pravi graničar in navdušen Slovan, je bil daleč na okoli znan in spoštovan. Truplo se prepelje v Zagreb. Bodi vrlemu možu časten spomin.
— Slavni češki filharmoniki v Ljubljani ! Orkester češke filharmonijo v Pragi, obstoječ iz 70 članov, samih glasbenih umetnikov, koncertovatlfo pod vod-atvom svojega dirigenta Čelanskega, v ponedeljek, dne 20. januvarja t. 1. v Ljubljani v »Narodnem domu«. Ljubljanskemu občinstvu se bo podal s tem velikim koncertom, ki bo za Ljubljano nekaj velikanskega na umetnostnem polju, tak glasben užitek, kakoršnega pri obstoječih orkestralnih razmerah slovenskih do sedaj ljubljansko občinstvo še nikdar v nobenem slovenskem koncertu ni dobiti moglo. Češki filharmoniki koncertujejo v nedeljo, 19. t. m. v Zagrebu, pridejo v ponedeljek, 20. t. m. v Ljubljano in se potem odpeljejo naprej v Reko. Po danes nam priposlanem programu izvajal bo veliki orkester v Ljubljani Smetanovo ouvertmro k »Prodani nevesti«, Dvor ako vo simfonijo v i)-duru. Fibichovo orkestralno akladbo, selanko »V p od večer«, Smetanovo simfonično basen , Vita va' in Dvofakovo ouverturo ,Carneval(.
— Gdč. Jaromila Gerbićeva, hčerka g. ravnatelja Fr. Gerbića, ki po-seča praški glasbeni konservatorij II. leto
je nastopila Se v dveh javnih glasbenih večerih in sicer na konservatoriju in v klubu A. Naprstkove. Dosegla je najlepši vspeh. Listi pišejo o njenem nastopu, korektnem petju in ljubeznivi dekliški osebnosti jako laskavo. Gdč. Gerbičeva je imela tako priznanje, da je morala dodati še eno pesem ter je zapela Gerbić evo »Sklepala roke si bele«. Dobila je tudi mnogo cvetnih daril. 27. t. m. nastopi v koncertu Jugoslovan, akad. društva »Šu-madije«, na katerem bo pela veliko arijo iz opere »Libuša« in več pesmij. Lepo napredovanje gdč. Gerbićeve vzbuja naj-1-pše nade.
— Na Sjubljanskih ljudskih šolah, zaprtih vsled bolezni med otroci, se je danes zopet začel redni pouk.
— Prostovoljnemu gasilnemu društvu v Št. Rupertu je cesar iz svoje zasebne blagajne daroval 100 K.
— Prva žrebljarska in železo-obrtna zadruga v Kropi je postavila prve stroje za izdelovanje žreb-ljev (kladuc) itd., da zamore ustreči vsem modernim napravam žrebljarskega obrta in bode z ozirom na to v sredo dne 22. t. m. slavnostna otvoritev in blago-slovljenje novih strojev, kateri naj pripomorejo mali slovenski industriji do večje veljave, gorenjskemu kovarju pa olajšajo težavno delo.
— V bolnici usmiljenih bratov v Kandiji pri Novem mestu je bilo v minolem letu oskrbovanih 1522 bolnikov, med katerimi jih je bilo 1331 iz Kranjske. Bolnico je zapustilo ozdravljenih 1102, tboljšanih 271, neozdravljenih pa 38. Umrlo jih je 38, v oskrbovanju pa jih je ostalo 73. Operiranih je bilo 418 oseb. Bolnica posluje od 1. 1894. in je bilo v tem času sprejetih  7153 bolnikov.
— Iz Prihove na Štajerskem se nam piše: V naši lepi fari, v kateri nas je lani osrečil že znani kaplan Zorko z govori za konsumno društvo, še vedno ni miru. Bolezen, ki je trla »desetega brata«, lotila se je tudi našega zmerno spoštovanega starega župnika. Ta se prej ni menil ne za politiko, ne za knjige in časopise, sedaj pa se je začel na leci prav nedostojno zaganjati v vrle napredne liste. Ta »žehta« bo preklicano maio pomagala. Zakaj pa so stari gospod tako hudi na napredne liste? I, no, ker je »Slovenski Narod« župnika in nadučitelja malo potipal zaradi »deseti brat« imenovanega kaplana, ki je šolo tako zanemarjal, da kar po 14 dni ni prišel otrokom razlagat krščanskega nauka in mu je bila njegova kramarija v Rečici ljubša, kakor njegov poklic. To je vzrok, da so župnik hudi. No, možiček stari, mi Vam želimo dobro in zato Vam svetujemo: Nikar se tako ne hudujte, ampak odpustite, saj je vendar Izveličar učil: Odpusti nam naše grehe kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom. Ce pa že ne morete odpustiti, pa vsaj pomislite, da se Vam ni zgodila nikaka krivica, in da je jeza zdravju škodljiva. — Napreden kmetic.
— V gledališču v Mariboru je včeraj popoldne začelo goreti, a Sin gledališkega sluge je ogenj zapazil in poklical očeta, ki je potem s pomočjo dru-zega sluge požar pogasil. Škode je le kacih 300 K. Kako je ogenj nastal, še ni znano.
— Občinske volitve v Konjicah so razveljavljene v vseh treh razredih.
— Poskusen   ubeg.    Iz ječe okrožnega sodišča v Celju je hotel pobeg niti neki mladi fant.   Tekel je z odprtim nožem po Celju, a ujeli so ga in ga zopet spravili v ječo.
— V prostiji v Tinju na Koroškem je bilo zadnji čas prostu Serajniku ukradenih 2400 K. Izkazalo se je, da je tatvino izvršil učiteljski kandidat Mihael Stolz, pri katerem so našli vetrihe in ki je svoje dejanje tudi priznal.
— Ljubavna tragedija v Trstu.
Včeraj se je zgodil v Trstu umor. Bivši gledališki igralec Tomaž Martucci je zaklal svojo izvoljenko, ker mu je ta dala slovo. Martucci se je v času, ko je bil v Trstu angažiran, seznanil z neko Ofelijo Komar. Mati tega dekleta se je tej ljubezni zoperstavljala, a brez uspeha. Necega dne sta Martucci in Ofelija pobegnila, na kar se je mati udala in privolila, da se zaljubljenca poročita, kadar si Martucci pridobi kako eksistenco.. Martucciju se je po dolgih
prizadevanjih posrečilo, dobiti skromen zaslužek kot prodajalec kravat. Mej tem pa je vdova Komar pregovorila svojo hčer, naj da Martucciju slovo. Martucci je opazil, da ga čaka odslovljenje. Kupil si je nož in šel h Komarjevim zahtevat razjasnil. Ko je izvedel, da ga d»kle več ne mara, je planil nanjo in jej zabodel nož v srce. Dekle je takoj umrlo, morilec pa je šel na italijanski konzulat in se je aam ovadil, na kar je bil izročen sodišču.
— „Hrvatska opozicija". Takozvani koalirani hrv. opozicijonalni stranki (obzoraška in domovinaška) sta se združili v jedno samo stranko, ki se imenuje »Hrvatska opozicija«.
— Poskusen samomor. Izidor Wei8s, knjigovodja pri Mojzesu Neuwirthu na Dunajski cesti štev. 4, stanujoč Pred škofijo št. 20: je skočil danes »b uri zjutraj na železniškem prelazu v Hradec-kega vasi pred osebni vlak in ga je stroj podrl in kakih 6 metrov rinil pred seboj naprej, potem pa ga vrgel v stran. Vlak se je na to ustavil, in so železniški uslužbenci prenesli \Veissa s tira na travo, kjer je ležal, dokler ni prišel zdravnik in ga za silo obvezal. Poškodbe ima na glavi, na rokah in na životu. Prepeljali so ga z rešilnim vozom v deželno bolnico. V pismu je naznanil, da se je hotel usmrtiti, ker je čez svoje razmere živel in ker je neozdravljivo bolan. Govori se, da je svojemu go spodarju poneveril denar. Poškodbe samo-morilčeve so sicer nevarne, a je upanje, da se ga ohrani pri življenju.
— Pobegnil je predvčerajšnjim 28 let stari prisiljenec Nikolaj Hudorovac, ki je delal pri Froelichovi zalogi piva v Slomškovih ulicah.
* Ruski car doma. Car živi jako priprosto in le nerad nastopa uradno kot car. Najraje je pri svojih otrokih, s katerimi se igra ter se ž njimi šali, kakor vsak oče. Carico obožava in je odgovoril z nekako nevoljo radovedni Francozinji ob zadnjem svojem posetu Francije, ko ga je vprašala, katere ženske mu bolj ugajajo, ali belolaske in bledolične, ali črnolaske in zagorelkaste. »V tej zadevi sem popolen barbar; za mene nimajo pomena ne te, ne one, jaz vidim le svojo ženo in nobene druge«.
* Brzojavljanje brez žice. Kakor poročajo iz New-Yorka, ima sedaj že 70 ladij, mej njimi 37 angleških in 12 italijanskih, popolne aparate za brzojavljanje brez žice. Na Angleškem je že več nego 20 postaj. Gotovo je, da se bode vporabljal v kratkem brzojav brez žice ter bode možno brzojavljati preko morja celo za prav nizko ceno.
' Župnik in kaplan. V vasi Mu-sala v Kalabriji sta se 14. t. m. 421etni župnik Jos. Santagati in njegov 241etni kaplan v cerkvi stepla in je kaplan župnika z nožem ranil, potem pa pohegnii.
Žena zavdajalka ustreljena.
Kmetica Singelia Nikoličeva iz občine Zvazdara na Srbskem je otrovala svojega moža, da more ljubimkati z 18-letnim mladeničem. Sodnija jo jo obsodila na smrt in obsodba je bila te dni izvršena na njej v okrajnem mestu Ubu. Ker se pa še ni zgodilo doslej, da bi bila žena ustreljena za kazen, se je zbralo veliko občinstva h krvavemu prizoru. Zavdajalka je šla na kraj svoje smrti brez strahu in ko je zagledala orožnike s puškami je jim dejala : »Fantje, le prav meritf, toda ne v glavo, želim iti v grob z nespačenim telesom«, btiri puške so počile — in kmetica se je zgrudila mrtva na tla.
* Dvojni samomor. V Varšavi sta prišla te dni v neki hotel 23-letni vitez Strzezkovski, sin tovarnarja in veleposestnika ter njegova ljubica operetna pevka Vitkovska. Čez nekaj ur pa so našli oba mrtva. Ustrelila sta se, ker stariši niso dovolili, da bi se poročila.
* Umetnost, doseči visoko starost. Ta mesec bo Legouve, član pariške akademije, 95 let star. Legouvč je vsak dan telovadil, zlasti v borilski umetnosti je pravi mojster, igral na biljarju, jako zmerno živel in zadnji čas pije mleko namesto vina. Z vso zgovornostjo zagovarja dober francoski pregovor: »On ne meurt pas, on se tue« — »ljudje ne mrejo, temveč se sami ubijajo«. Ubijajo se — z nezmernostjo. _
Društva.
— Splošno slovensko žensko društvo priredi v n e d e 1 j o , ob '/,7. uri zvečer v veliki dvorani »Mestnega doma« javno predavanje in sicer bo predaval gosp. dr. Ivan Tavčar o predmetu »Žena in javnost«.
— Narodno čitalnica v Ljubljani opozarja svoje p. i. člane na »Plesni
večer«, kateri se bode vršil v soboto dne 18. t. m. v veliki dvorani »Narodnega doma« s sodelovanjem meščanske godbe. Pričetek ob polu deveti uri zvečer.
— Velika maskarada „Na obali Adrije" pevskega društva »Ljubljana«. Zajedno z drugimi sku pinami kakor tudi posameznimi kostimi-ranci prijavila sta se tudi dva izborna klovvna iz cirkusa Barnum & Bavlej, koji se mudi na otoku Borneo. — Izven klow novih produkcij, produciral se bo eden izmej istih pred očmi občinstva v njega izbornem ribolovstvu, kakor tudi raznih školk in druzih morskih živali. Nadalje skupina »Ilirašev«, invalid z njegovo lajno, igrajoč staroslovenske bojne in druge na-peve, tržaški fakini, koji bodo občinstvu na vsakoršno razpolago različnih zanimih razkazovanj itd. Da bo dvorana ukusno in dovelj okrašena, najeti si je moral od bor glede na-to celo dve vrtnarski tvrdki in sicer Šimenc in Tomšič, koja bosta sigurno svoje delo častno dogotovila. Razun običajnih plesov plesala se bode v ljubljanskih krogih sploh prvič poleg »Češke Besede« tudi krasna »češka narodna čet vorka«. Vstopnice prodajale se bodo v nedeljo od 8. do 12. in od 2. do 6. ure v društveni sobi I. nadstropje desno. -— Danes ob 9. uri zvečer je v Sokolovi dvorani glavna skušnja z orkestrom za »češko besedo« in »Češko narodno četvorko« na kar se gospodične plesalke in gg. plesalci vljudno vabijo na polnošte-vilno udeležbo.
— Zaključni vsnček plesne šole pevskega društva ,,Slavec"
vršil se je pretečeno soboto v mali dvorani »Narodnega doma«, ob prav obili vdeležbi gojencev šole, društvenikov in povabljenih gostov. Društveni predaednik je v pozdravu zlasti povdarjal, da segajo »Slavčeve« plesne šole dolgovrsto let nazaj, ter so bile nekako prve v društvenem življenji, tako da so začela tudi druga društva po tem vzoru prirejati v svojih krogih jednake zabave. Gojenkam šole vročeni so bili lepi sveži šopki kot plesno darilo, iste pa so po primeini zahvali izročile plesovodji gosp. I. Zirkelbachu krasen srebrn tintnik kot skromen znak zahvale za njegov požrtvovalen trud pri plesnih vajah. Tako je trajala animirana zabava do pozne ure v noč.
— Člane trgovskega društva „Merkur" vabi odbor na sestanek, ki bo jutri, v soboto zvečer ob * 49. uro v društvenih prostorih v »Narodnem domu«. Na dnevnem redu so jako važni razgovori glede na II. redni občni zbor, ki bo v nedeljo dne 26. t. m. ob 2. uri pop. v društvenih prostorih. Želeti je zategadelj kar največje udeležbe.
— Bolniško in podporno društvo pomočnih in zasebnih uradnikov za Kranjsko. Ker se aa dne 12. t. m. sklic* ni občni zbor vsled preslabe udeležbe društvenikov po društvenih pravilih ni 'mogel vršiti, obvešča podpisani odbor vse p. n. člane, da se bo redni občni zbor vršil v soboto dne 18. t. m. ob 8. uri zvečer v gostilni »Miramar«. Vspo-red ostane isti, ki je bil določen za dne 12. t. m.
— Občni zbor bralnega društva v Knežaku bode v nedeljo 19. t. m. ob 4. uri popoldne v bralni sobi. Na to zborovanje so prijazno povabljeni vsi p. n. člani in prijatel|i tega društva.
— Narodna čitalnica v Vipavi priredi na sveČnico, dne 2. februvarja, v svojih prostorih »Vodnikov večer« s plesnim venčkom, pri katerem bode sviral oddelek (12 mož) vojaške godbe na lok 47. peš polka v Gorici. Vabila se pozneje razpošljejo. Narodnjaki — pridite v obilnem številu, da pokažete, da nismo še tako pri kraju, kakor bi nekateri prav radi videli.
— Občni zbor „Narodne Čitalnice" v Vipavi izbral si je za leto 1902 sledeči odbor: Predsednik: g. Fran Nosan, c. kr. deželnosodni svetnik; na mestnik: g. Jurij Hus, lekarničar; blagajnik: g. Anton Skala, šolski vodja; tajnik: er. Am. Kotlušek, učiteljica; odborniki: g. Karel Maver, grajščak, g. Anton Hrovatin, župan, in g. Franc Punčuh, učitelj. Iz blagajnikovoga poročila se posname, da je imela Čitalnica leta 1901 dohodkov 426 K 79 h, troškov 392 K 29 h, torej koncem leta prebitka: 34 K 50 h.
— Mariborske čitalnice ples, ki se vrši dne 2. februvarja, obeta biti zelo lep. Mnogo najodličnejših rodbin je obljubilo svojo udeležitev. Plesnemu odseku se je posrečilo, dobiti za ta večer vojaško godbo.
— Učiteljsko društvo za ormoški okraj si je izvolilo na občnem zboru dne 5. t. m. sledeči odbor : Predsednik: g. Ernest Slane, nadučitelj pri  Sv. Bolfanku.  Namestnik:  g. Anton
Porekar, nadučitelj na Humu. Tajnik : g. Adolf Rosina, učitelj okoliške šole ormoške. Blagajnik: g. Josip Rajšp, šolski voditelj okoliške iole ormoške. Odbornika: g. Ivan Košar, nadučitelj pri Nedelji in g. Miha Vauhnik, nadučitelj pri Svetinjah. Pevovodja g. Domicijan Serajnik, učitelj okoliške šole ormoške. Poverjenik šolske matice ostane g. Josip Rajšp; poverjenik društva v brambo uČiteljstva pa se je izvolil gosp. Ivan Tomažič, učitelj pri Sv. Miklavžu.
— Jugoslovanski klub „Slo< vanske   Besede"   na   Dunaju (I.
Braeunerstrasse 7) priredi zabavo s plesom v soboto 18. t. m.
Telefonska in brzojavna poročila.
Lvov 17. januvarja. Nakateri listi hočejo vedeti, da je pozicija namestnika grofa Pininskega omajana, češ, Pininski je imel ukaz, preprečiti vsako izjavo o vrzesenskih dogodkih v gali-škem dež. zboru, pa tega ni mogel doseči. V obče se sodi, da so te vesti neresnične.
Heb 17. januvarja. Schonerer je imel tukaj shod vsenemških zaupnikov, na katerem je naznanil, da se hoče od VVolfa ločiti. Wolf ne bo sprejet v vsenemški klub.
London 17. januvarja. Včeraj je bilo z veliko slovesnostjo otvorjeno novo zasedanje parlamenta. Kralj je sam či-tal prestolni nagovor, ki pravi, da je razmerje mej Angleško in drugimi državami prijateljsko, v Južni Afriki, kamor pridejo v kratkem novi oddelki vojaštva iz Kanade, Avstralije in Nove Zelandije, pa da se je obrnilo na bolje, in se je vojni teren v zadnjem času znatno utesnil. V perski zbornici je lord Roseberv hvalil Chamberlainov zadnji govor in priznavajoč, da Angleška še ni bila nikdar tako sovražena, kakor sedaj, povdarjal, da za politiko »sijajnega izoliranja" je potrebna drugačna vojna organizacija, kakor jo ima Angleška sedaj. Ministrski predsednik lord Salisburv je rekel, da, če bi se južnoafriška vojna končala za Angleže nečastno, bi to imelo posledice, ki bi pretresle ves svet
Poslano."1
Goapodu F. Klemenelču v Trstu.
V „Edinosti" od I*, decembra p. t. objavil je g. Franjo Kiemenčič proti moji osebi naperjeno „Poslano". Nisem hotel odgovsrjati na to izjavo •likanega literata, kajti barabski ton omenjenega pamfleta pač ni vreden reanega odgovora Mislil sem si le: Uboga urednica Jranka! Pričakoval sem pa obenem, da bode .Slovenka" tolika lojalna in objavila izjavo gdč. Zofie Kveder. katera izjava bi zadostno pojasnila celo afero. „Slovenka" pa nima napram svoji dolgoletni prvi sotrudnici. katero je na nizki način globoko žalila, toliko lojalnosti in radi tega se mi zdi potrebno, da pridem Se enkrat na to stvar nazaj.
Na vse Klemenčiče^e umazane fraze ne bodem odgovarjal; vso sv jo modrost je vanje nane-8el, a da ne pride do druzega resultata, kakor do navadnih gostilniških psovk, je presnačilno ravno zanj. Odgovarjati hočem lo na tisto, kar bi me moglo po Klemenčevi iskreni želji umazati pred ljudmi.
Najprvo kar se tiče „Splošnega ženskega društva.. V mojem članka v „Dokumente der Frauen" *em izrazil svoj pesimizem gleda tega društva. To je bil smrtni greh! In ker sem na — to bodete priznali, ga Jvanka! — precej neku-lantne napade v „Slove >ki" odgovarjal s tem da sem pojasnil moj nazor glede tega drušlva. govori g Kiemenčič že o mojem .potu v Kanoso". Jsa nisem svojega nazora o dru'tvuprav nič sprme nil in tem še danes prepričan, da bede le tedaj doseglo svoj namen če vrže vse tiste fraze od sebe, s katerimi nastopajo razni Klemenčiči tako tsatraličnc Kje je torej kako retriranje?
G. Kiemenčič mi groai" naj odneham s „krvoločnim!" svojimi .napadi", sicer bode .na vsako ceno" našel način, da se jih ubrani. Človeka spreleti strah in groza, če sliši tako nevarno pretenje V klub temu pa hočem se par strani povedati in radoveden sem, kak odgovor dobim.
„Slovenka* je očitala v svojem odgovoru na moj članek v „Dokumente" Zofki Kvedrovi brezznačajnost. Obenem pa se ni sramovala, skli-cavati se na isto Z >fko Kvedrovo. Kajti — da se razumemo! — Zofka je priporočala v „Dokumente ; in v „Času" „Slovenko", in ta je takrat pisarila: Glejte, kako sodi nemški list o nas! Takrat še aiso bili „Dokumente" tako „silno moderni", kaj ?
Potem: Zofka Kvedr>>vo je bila do sadnjega časa skoraj edina sotrudnica in pod imenom „Utva~, ,Lsda" e tutti quanti je objavljal g. Kiemenčič svoje stvari, isti Kiemenčič, kateri zna tako lepo o poštenosti besedariti. Tako se je čitatelje farbalo in delalo umetni renome" listu, katerega sta fabricirala dva človeka. Zdaj je se Zofka odstopila in g. Kiemenčič, Vi si lahko izumite nova imena; svetujem Vam n. pr.: „Franjo Psovka4 aH pa „Tišti, ki ima maslo na glavi."
Tako stoje šanse, g. Franjo! Drugi ljudje, kateri razumejo tudi žurnalistično dostojnost, naj sodijo, kje da tiči umazanost te cele afere. Ja* se Vam tudi sanaprej le smejem, kajti v istini spadam k ljudem, kateri stojijo na stališča, ne samo „des Lebens", temveč tudi »der Leute Dn-verstand mit Wollust su geniesen . .
V Ljubljani, prosinca 1902.
Linhart K.
*) Za vsebino tega spisa je uredništvo od* govorno le tolika, kolikor določa zakon.
Velika maskarada Ja obali Adrije" JSp
v nedeljo, dne 19. januvarja 1902, v „Sokolovi" dvorani »Narodnega doma".
Priznanje
iz krop velespošt. domačega ženstva!
Gg. Žnideršič & Valenčič
Ilir. Bistrica.
Ne dam mnogo na pretiravana časnikarska hvalisanja blaga, a vendar sem vsled Vašega inserata poskusila s testeninami Vaše tovarne, če tudi skrajno nezaupljivo.
Resnici na ljubo pa Vam moram iz javiti, da so Vaše testenine zares izborne ter presezajo po kakovosti druge enake izdelke.
Nezaupljivost, katero se ima do testenin druzih tovarn, nikakor tedaj ne velja za Vaše izdelke.
S spoštovanjem
J. Črnagoj
(2830— 4) nadučiteljeva žena.
L j ubij a na-Barj e, 28. nov. 1901.
ProSnja tvrdke: Prosimo, pazite na naše prave testenine, ker se skuša druge izdelke za naše prodajati; slučajev in pritožb imamo obilo.
Naše testenine so vzlic neznatno višji ceni cenejše kot druge, ker so kuhane dva do trikrat večje in se jih zaradi tega potrebuje znatno manj od drugih.
Dež. gledališče v Ljubljani.
Stev. 57. Dr. pr. 1166
V soboto, 18. januvarja 1902.
* o vi trta! Prvič: urovlieta!
Devica Orleanska.
Romantična tragedija. Spiaal Pr. pi. Schiller. Prevedel Etbin Kristan.   Režiser Anton Verovsek.
t::v-jn>t» >• o«»r» *b 7. ari. — Z*4«t«k ob ' ,i. vi. — l*t»* tk M. ari.
Pri pridstivl s ■ i e I u j s orkutir si. c. m kr. pek. polka Leepili II. it. 27.
Prihodnja predstava bo v torek, 21. januvarja 1802 „ R i g o 1 • 11 o ".
Umrli so v Ljubljani:
Dne 13. januvarja: Marija Sedej, paznikova vdova. 78 let, Karlovska cesta Bt. 6, vnetje sopilnih organov. — Leopoldina Valenta pl. Marchthurn, vladnega svetnika soproga, 72 let, Francovo nabrežje št. 7, rak.
Meteorologično poročilo.
Vitima nad morja« SOC-l aa. Sradnji aračni tlak 736-0 mm.
Stanje| gy Čas opa- baro- j g, > zovanja ■ metra; g •«
16.
17.
9. svečar, 735 7
7. rjutraj j 737 9 2. popol.   <39 4
09
56
Vetrovi
Nebo
p. m.jzah. sr. jug
jasno
jasno
10-6 isr. jvzhodjde". oblač.
Srednja včerajšnja temperatura —07#, nor-mal«: — 2 5V
Dunajska borza
dne" 17. januvarja 1902. Skupni državni dolg v notah   .   .   . . Skupni državni dolg v srebru .   .   . .
Avstrijska zlata renta.......
Avstrijska kronska renta •"/»   .   .   . .
Ogrska zlata renta 4*/,.......
Ogrska kronska renta 4*/,.....
Avstro-ogrske bančne delnice ....
Kreditna delnice.........
London vista..........
Nemški državni bankovci za 100 mark
20 mark............
20 frankov ,  ,  . .
Italijanski bankovci........
C. kr. cekini...........
100 25 lf-015 120 40 96 70 11970 95 30 1605— 646 — 239 20 117 17 23 44 1903 93 50 1130
Zahvala.
Za mnogobrojne in tolažilne dokaze iskrenega sočutja ob bridki izgubi naSega ljublienega soproga in očeta, gospoga
Jakoba Kremžar-ja
za darovane venca in za mnogobrojno udeležbo pri sprevodn izrekajo gg. uradnikom, njegovim kolegom, pevskemu društvu „Krilato kolo" in vsem drugim, kateri so spremili dragega očeta k večnemu počitku svojo najiskrenejšo ia naj-prisrčnejso zahvalo
(150) žalujoči ostali.
K
domaći plesni veselici
katera bode
v nedeljo, dne 19. januvarja 1902
v gostilni ,pri malem slonu'
v Vodmatu.
Začetek ob <4. uri popoldne.
Vstop prost. • ♦
K mnogobrojni udeležbi vabi (163—1) a vsem spoštovanjem
Jo s. Hutter.
(1912-39)
Št 46059.
(93-2)
Dstanova za invalide.
Pri mestnem magistratu ljubljanskem izpraznjena so
4 mesta ustanove za kranjske invalide, vsako po 63 K na leto.
Pravico do teh ustanov imajo bivši vojaki, ki so vsled vojaške službe za delo nesposobni postali in so ubogi in pa lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest vlagati je s potrebnimi dokazili o stanu, starosti, uboštvu, vedenji in vojaškem službovanju do 10. februvarja pri podpisanem mestnem magistratu aH pa pri pristojnem c. kr. okrajnem glavarstvu.
Mestni magistrat ljubljanski
dne 2. januvarja 1902.
Izvid iz vaziega reda
veljaven aa de* 1. aktekra lfol. Ista. Oakta lz Ljmsljaat jui. kal. Prtfa ioz Trsti.
Oa 19. uri 94 h p* noći ošabni vlak v Traii, Beljak, CelovM, Fr&nzeaafeate, Ia«nt«aa, aUa&k*T«, Ljaka« , ees Se lat h* 1 v Aaasee, Salaagraa, *m Klela-leitlae: v Stevr, v Liae na Daaaj via AasfteMaa. — Ob 7. mu 5 at sjutraj ottba vlak v Trakt, Feataeel, Beljak, Celava«, Franzeaafeate, Ljuba«, Daaaj, čez Sebrtkal v Salaojrrad, Inom«et, ie* Aaaaeee.— aa Daaaj. — Ob 11. «*i M m desalaae osaaai vlak v Trkia, Poa-takel, Belj&Jt Gelove«, Ljaeae, Sebrtkal, Daaaj. — Ob S. ari 50 m pojoida« osabai vlak v Trkis, Beljak, Cetav««, Franzeaefeete, Ia«at««t, M«aak«v«, Ljaaa«, čez Selztbal v S^inejraa, Lsad-OaaUut, Zeil »k jesena, le*ta«at, Brege««, Caria, Q«at«v«, Paria, čea Klei« rUatiag v Stevr, Lia«, Ba««j«vi««, Plzea, Marijin« vare, Hea, Fraaz«ve vare, Karleve vare, Prag«, (airektai vas I. ia II. razreda), Lisaka, Daaaj via Aaaatettea. — Ob lt. uri zvečer «*ebai vlak v Trsta, Bttijak, Fraaaeaafeste, Ia«m«st, M«aak«v«. (Trst-M«aak«vo airektai voz« Ti I ia II. raare««.) — Prage V Nov* mašto ia v 2ečevje. Oe«h« vlaki: Ob 7. on 17 n zjatraj, ob 1. ari 5 m p«»eladae, ob 6. ari 55 ca zvečer. ?rih«d V Ljubljane jai. kol. Prt Ja is Trblia. Ob 3. uri 25 m zjsaraj oaebai vlak z Dunaja v n Ainstetten, MonakoTega, IaoaaesU, Fraazeas-feata, Solnograda, Linca, Stejra, Anasnea, Ljaba«, Celutca, Beljaka, (M«nak«v«-Trst direktni vezovi I. in II. razreda) — Ob 7. uri 12 m zjatraj oaebai vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri IGn doaoludue oa«bni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih var«v, Heba, Marijieik ?arov, Plzaa, Prage, direktni vezavi I. in II. razreda , Budejevic, Solnojrais, Linca, Stejra. Pariza, Geneve, Curiba, Bregenca, Ieoatosta ZeLIa ob jezeru, LeDd-OaateiEa, Ljabna, Celovca, Št. Mo h«rja, Pontabla. — Ob 4. uri 44 m popoludat osobni vlak z Dunaja, Ljea-na, Selzthala, Beljaka. Celovca, Monakoveja, Inomosta, Franz«aaieste, Pontabla. — Ob 8. ari 61 na zvečer oa«bai vlak z Dn-naja Ljubna, Beljaka. Celovca, Pontabla. — Pragfc ls Novega m« it a in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. ari in 44 m zjatraj, ob 2. uri 32 m popoiudne in ob 8. uri 35 m zvečer. — Odhol lz Ljtibljaae drž. koL v Kamnik. MeJani vlaki: Ob 7. uri 2o m zjutraj, ob 2. uri 5 m popoiudne, ob 6. uri 50 m zvečer, ob 10 uri 25 m le ob nedeljah in praznikih v oktobra, poslednji vlak le ob nedeljah in prazaikih i« sam« v oktobra. — Prihod v Ljubljane drl. kol. i* IT^TumV*. Mesaai vlaki: Ob 6. uri 43 m zjutraj, ob 11. uri 6 as dopoludne, ob 6. uri 10 nt zvečer in ob 9 uri 55 m zvečer, poslednji vlak 1« ob nedeljah in praznikih ia samo v oktobru. (1)
Bottger-ja podganska smrt
za popolno pokončanje vseh podgan, strapa prosta za ljudi in domače šivali, a 40 kr. in 60 kr.,
se dobiva samo v deželni lekarni ..pri Tlariji pomagaj" II. Lrustrk-a in v lekarn i Ibald
pl, Trnkoezy-J» v I^JublJaanl.
Z uspehom podgana*e smrti sem bil jako zadovoljen. Po prvem nastavljenju sem nafiel 18 podgan mrtvih in torej lahko vsakomur priporočam to sredstvo.
Schwoinfurt, dne" 11. februvarja 1809. (2605—8) tj. lireo, mlekarija.
Pred ponarejanjem zavarovano z vzorcem in znamko. ~ZZ
Sot za želodec
Julija Schaumann-a, deželnega lekarnarja v Štokeravi
jo pri pe>lfvaarjeneita prrbnvljAaiJii in zeper žrl«dene liolr/al ir.«3 -w«sl.aLk«> lzpi«16an ell«itctl«^«M« pripomoček.
Dobiva se v vseh renomiranih lekarnah avstrijske države.
BafT OorLS. 1 zavitku Icr. "«1 (2755—1)
Po poŠti se razpoiilja, če se naročita vsaj najmanj 2 škatljici, po postnem povzetju.
Glavna zaloga: Deželna lekarna Julja Schaumann-a v Štokeravi.
Alojzij Kraut
uljudno naznanja ot\oritev svoje odvetniške
pisarne
v Kamniku v hiši gosp. Kende
kjer je poprej bila pisarna ranjkega dra.
Temnikerja. (27_3)
V Kamniku, dne 1. prosinca 1902.
Učenca
s primerno Šolsko izobrazbo, poštenih sta-rišev, ki bi si lahko  osigural  dobro pri-hodnjost, sprejme v uk
trgovina Dragotina Hribar-ja Šelenburgove ulice it. 3. (146—2)
Izurjen žagovodja
z mesečno plačo 20 K in z vso preskrbo se sprejme takoj pri prebl. g. Vladimirju pl. Halpep-jus c. kr. komorniku in vladnem zastopniku itd v Zajezdi, pošta Budinačina, Hrvatsko. (155—2)
Išče ae spretna
prodajalka
event. tudi kot (149—2)
korespondentinja
za takoj.
Ponudbe na upravniStvo .Slov. Naroda".
blagajnik aH magaciner
išče službe bivši trgovec, vseskozi poštenega predživljenja, ki založi tudi potrebno varščino.
Cenjene ponudbe dopošljejo naj se pod „F." upravništvu tega lista, katero daje tudi daljno pojasnilo. Ujs—3)
V restavraciji Vospernig
v Gospodskih ulicah št. 3
bo
v soboto, dne 18. in v nedeljo, dne 19. januvarja 1902
nač
Začetak ob 8. uri zvečer. Vstopnina 15 kr.
K tema veselicama vabita uljudno vse svoje cenjene goste in prijatelje (161—1)
Jakob in Marija Vospsraig.
Štev. 46.066.
a29-2)
Ustanova za gimnazijalce.
Od prvega semestra tekočega šolskega leta naprej ste izpraznjeni dve mesti Jernej Sallocherjeve «11-jaske ustanove po tO O kron na, leto.
Pravico do te ustanove imajo dijaki na ljubljanskih gimnazijah, ki so na Kranj-akem rojeni, ubogi, pridni in pa lepega vedenja.
Prošnje za podelitev teh ustanovnih mest morajo biti opremljene s krstnim listom, z ubožnim listom ter s šolskim spričevalom zadnjega semestra in jih je vložiti do Konca teajtt meseca pri pristojnem šolskem ravnateljstvu.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane,
dne 3. januvarja 1902.
Podpisanec si dovoljujem cenjenim damam najuljudneje naznanjati, da izdelujem najflarjee
promenadne in plesne ter žalne toalete <«-»
bluze, jopce, plaSče, kakor tudi raznovrstne otročje obleke.
Priporočam se v izdelovanje
perila za gospode in dame
ter celih nevestnih oprav, katere izvrSim solidno, trpežno in po zmerni ceni. Na željo pridem tudi na dom vmerjati.
Z odličnim spoštovanjem
Josip Bedenk c
kro)at> za danit*
i Marije Terezije cesta št.!
III. nadstr.
Izdajatelj in odgovorni uradnik: Valentin Kopitar.
Laatnina in tisk »Narodna tiskarna«.