Posamezna itevfl-ka t Din mesečno, t» «• (prejema Hrt T uprmi. naročnina 4 Din, na dom is po polti dostavljen Ust 5 Din. . Celoletna naročnina {• 50 Din, polletna 25 Din, četrtletna 13 Din. Cene insa-ratom po dogovora Uredništvo: Kopitarjeva uL št. 6/111. Teleion št. 40 01, 40-4T2, 40-03. 40-04 m 40-05. List izha* ja vsak poncdelieK Uprava: Kojiilar-jeva ulica štev. (J. Poštni ček račun. Ljubljana lii(i"0, Teleion štev. 4001. Mogočen narodni tabor v Šoštanju 8000 glava množica navdušeno pozdravlja svojega voditelja dr, Korošca, slovesno manilesiira za močno jugoslovansko državo in izjavlja udanost kraljevski rodbini Šoštanj, 31. julija. Danes zjutraj je oživela vsa Gornjcsavinjska, Šaleška in Mislinjska dolina. Ceste so hile polne okrašenih vozov, avtov in kolesarjev, izza gozdovi porastlih gričev so se zlivale množice in med žitnimi polji hitele na velik narodni tabor v Šoštanj. Danes sc je zbral v Šoštanju slovenski narod od Celja do Solčavo in Mežice, da slovesno proslavi 20. obletnico rojstva svobodne Jugoslavije. Kmalu po osmih so se začele zbirati množice pri jiostaji. V posebne skupine so se zbrali konjeniki, fantje na okrašenih kolesih, slovenski fantje in dekleta v krojih ter gasilci, du sprejmejo še goste, ki se pripeljejo z vlaki. Celjski vlak je pri-vozil_ na postajo. Godba je zaigrala v pozdrav, množica se je vsula na cesto in se zbirala v skupine. Komaj so se množice, ki so prispele šc z vlakom iz Dravograda razporedile, že da znak avtomobil in med množico završi: dr. Korošcc pride. Sprejem dr. Korošca in dr. Kreka Ob četrt na 10 se ustavi na Irgu pri postaji avto in g. minister dr. Korošec ves nasmejan odzdravlja množici, ki ga navdušeno pozdravlja in mu vzklika brez konca in kraja. Z velikim navdušenjem je jiozdravila tudi ministra g. dr. Kreka, ki je prispel istočasno z dr. Korošcem. Pred slavolokom, na katerem je blestel napis: Voditelj naš, ves narod je tvojk, je predsednik pripravljalnega odbora g. Ivan Mole jxizdravil g. ministra, sc mu zahvalil za njegov obisk in mu želel najprisrčnejšo dobrodošlico v inelro|>oli šaleške doline, šoštanjski župan g. Ivan Novak je g. ministru dr. Korošcu s|>oročil, da ga jc šošlanj-ski občinski odbyor v znak hvaležnosti za njegove zaslugo za slovenski narod imenoval za častnega občana in mu v znak udanosti poklonil lejio srebrno plaketo, ki predstavlja zgoraj grb mesta Šoštanja, spodaj pa tribarvnico s posvetilnim besedilom. G. ministra dr. Korošca jc pozdravila še mala Terezika Rotnik in mu izročila slovenski šopek. G. minister se ji je za njen pozdrav zahvalil in rekel, da ji siccr ne odgovarja v verzih kakor ona, ampak s srcem kakor ona. Terezikina sestrioa Anica pa je izročila slovenski šopek s pozdravno deklamarijo g. ministru dr. Kreku. G. minister dr. Korošec, se jc pozdravil z navzočimi odličniki in občinskimi odborniki ter sprejel ra-port častne čete gasilcev in častne čete slovenskih fantov. Sprevod Po prisrčnem sprejemu obeh ministrov se je razvil sprevod na Trg kralja Petra, kjer je bil narodni talior. Na čelu je bila rudarska godba iz Velenja, za njo pa sta šla gg. ministra, ki ju jc ljudstvo ves čas burno pozdravljalo. Za njima so šli šo oslali gostje. Že oddaleč je blestel na lepo okrašenem Irgu velik napis na slavoloku: 1018 — Jugoslavija — 1938*. Za gosti so korakali slovenski fantje z zastavami v krojih, za njimi močna skupina slovenskih deklet in mladenk v krojih. Skupino slovenske mladine je zaključila izredno dolga kolona fantov na okrašenih kolesih in pa močan oddelek konjenikov v narodnih nošah. Pred šoštanjsko godbo so so zvrstile številne narodne noše, za njo pa so korakali gasilci pod svojimi zastavami. Na čelu ostalega ljudstva sla bili dve zastavi mladinske Kmečke zveze, za njima pa so se sijiale na trg nepregledne množice slovenskega ljudstva, ki jc do kraja napolnilo trg po vsej dolžini in širini. Cerkveni del prireditve Pred Marijinim sjiomenikoni je bil lično prirejen oltar in pa velika tribuna za goste. Ves trg je bil jioln okrašenih mlajev in z vseh hiš so vihralo taboru v pozdrav zastave. Cerkveno opravilo je opravil šoštanjski g. župnik Pavel liril, ki je imel med sv. mašo cerkven nagovor, v katerem jc poudarjal, da je globoko versko življenje najboljše poroštvo za zdravo narodno in urejeno državno življenje. Tabor Po končanem cerkvenem opravilu jc pričel g. Ivan M e I e narodni tabor, ki je bil sklican, dn slovenski narod |>od Sveto Uršljo, zelenim Smrekovcem in na lepih šaleških gričih proslavi 20. obletnico obstoja svobodne Jugoslavije. Ko je pozdravljal ustanovitelja naše velike Jugoslavije in voditelja našega naroda, notranjega ministra g. dr. Korošca, je vsa tisočglava množica več minut navdušeno pozdravljala svojega voditelja. Ko jc pozdravil še ostale odličnikc, ki so sc tabora udeležili, med njimi zlasti g. ministra dr. Miha Kreka, jc predlagal udauostne brzojavke Nj. Vel. kralju Petru. Nj. kr. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki jih jp vsa množica med burnim vzkli-kanjem kraljevskemu domu sprejela. S tabora so brzojavno pozdravili ludi predsednika vlade dr. Stojadinoviča in bana dr. Natlačena. V sjiomin preminulega kralja Aleksandra I. Zedinitelja je vsa množica zaklicala trikratni »Slava!«, Nj. Vol. kraljici Mariji j>a je poslala ob smrti njene kraljevske matere sožalno brzojavko. Navdušeno pozdravljen, kakor zna pozdravljati samo slovenski narod svojega voditelja, je spregovoril g. minister dr. Korošec. Voditelj dr. Korošec govori Le za kratek čas sem prihitel v vaš lepi kraj. da vas zopet enkrat vidim in da se z vami prijateljski pozdravim. Danes slavite 20-letnico obstoja našo narodne države kraljevine Jugoslavije, katero vladajo hrabri Karadjordjcviči. Kakor val gre to navdušeno slavje, od kraja do kraja, od tabora do tabora, cela Slovenija odmeva to leto v navdušenih manifestacijah za. našo narodno državo in našo narodno dinastijo. Ponosen sem, da sto ravno vi, moji vedno zvesti prijatelji, zanetili ta ogenj v celi Sloveniji, da odmeva iz doline v dolino, od gore do gore klic: Živio kralj Peter II., ž.ivio knez-namestnik Pavle, živela Jugoslavija! Sami dobro veste, kako rada nas je gruča ljudi spremljala korak za korakom in nosila s seboj veliki toplomer, da meri toploto našega domoljubnega čustvovanja. Visoko je dvigala svoj nos, čeravno ni nič delala za narod, katerega nikdar ni marala, in glodala, samo ob onih, ki so delovali aktivno za narod in državo. Sedaj so se ti toplomeri kot črni krti poskrili pod zemljo, ker uvi-devajo, da so služili samo laži in natolcevanju. Mi pa ostanemo, kakor smo bili, vedno verni Bogu, domovini in državi. Ker mi je čas bivanja med vami Ic na kratko odmerjen, vežejo me še tudi drugo obljube — zato samo nekaj besedi šc o politiki. Več vam bo itak o tem povedal moj prijatelj minister gospod dr. Krek. Kaj jc novega v politiki? V notranji politiki trenutno ni nič novega, pač pa vidimo vsi, ki inamo brati, poslušati in gledati, da se nekaj novega pripravlja v notranji politiki. Vi vidite, da se politični voditelji opozicije neprestano sestajajo v sedaj večjem, sedaj manjšem številu, sedaj v Belgradu, sedaj v Zagrebu, sedaj v Vrnjački Banji, sedaj v Kupincu, da mladi doktorji iz najrazličnejših krajev naše domovine letajo iz kraja v kraj, kjer sploh morejo najti kako osebnost, ki sc bavi s politiko, in neprestano prenašajo poro Kakor sem rekel, vam bo več menda o političnih zadevah povedal minister dr. Krek. Meni pa dovolite, da se vam šc enkrat zahvalim za prijazen sprejem, ki ste mi ga priredili, in vam čestitam na današnji vaši nacionalni in pa-triotični slavnosti. Po govoru se jo g. minister oprostil in jx>-slovil, ker jc moral še naprej v Komendo. Množica ga jc ves čas, ko jc odhajal na avlo. navdušeno pozdravljala in mu vzklikala, dokler ni avto izginil za cestnim ovinkom. Po pesmi »llej Slovani«, ki jo je intonirala godba, pela pa vsa zbrana množica, jc spregovoril g. minister dr. Miha Krek. Govor ministra dr. Kreka Proslava dvajsetletnice Jugoslavije na slovenski zapadno štajerski in koroški meji je kakor slovenska pesem: čudovito lepa, srce in dušo objemajoča, vendar o trpljenju, hrepenenju in bolečinah našega življenja poje. Med vriskajočimi vzkliki veselja in jionosa se prelivajo najievi mehke slovenske duše, ki dobrote in pravičnosti išče. Med krepke glasove korajžnih fantov naših gora poje slovenska mali mili napev te prelepe zemlje in usode rodu, ki mu je življenje dala. Današnji tabor je sfioniin na liste dni — kakor je to pri Sv. Trojici tako točno označil naš voditelj — ko so vadljali za našo zemljo. Danes na posebno slovesen način hvalo dajemo vsem, ki so v usodni uri bili na mrtvi straži za našo severno zapadno mejo. Pozdravljamo in slavimo koroške in Majstrove borce, voditelje, zastopnike in diplomate, ki so takrat, ko se jo, delal nov zemljevid Evrope, branili korist in uveljavljali željo teli krajev. Posebno podčrtamo, danes, da so in bodo ti naši kraji večne priče jugoslovanskega bratstva, ki ga je pred dvajsetimi leti s svojim odločnim ravnanjem izpričala takratna srbska vojska. Če- čila, mišljenja, prepričanja, informacijo itd. itd. ( prav izmučena in izkrvavljena v bojih za svobodo Zakaj ta vznemirjenost, ta nervoznost, to letanje iz kraja v kraj? Vse je nemirno pri naših nepri-jateljih, celo g. Peter Živkovič se nemirno preseljuje iz kopališča v kopališče, da bi bil bližje dogodkom. Kaj je to? Kaj bo vendar tn? Iz Zagreba so pripravlja vlak za Belgrad. Hrvatje sc bodo peljali v Bejgrad, da si od osebe do osebe pogledajo opozicijo. Dan odhoda tega vlaka pa šc ni točen, ker v Zagrebu nc vedo, kaj bi peljali v Belgrad, a v Belgradu nc. kaj jim bodo pripeljali iz Zagreba. Vlakovndja ho tokrat sam dr. Maček, To je zelo zanimivo. Mislim samo, da dr. Maček, nc bo ustavil svojega vlaka na pravi postaji. Toda začetek je storjen. Upam, da sc ho vlak v doglediiem času ustavil na pravi postaji, kjer ga bo čakala večina Srbov, večina Slovencev in večina muslimanov. To jo pravi« družba za Hrvate, po mojem mnenju vsat in obnovo Srbije, je brez obotavljanja prišla |x>-niagat in branit novo Jugoslavijo na skrajni severni slovenski meji. Njena jiožrtvovalnost in hrabrost ni imela meja, njeni cilji so bili tam, kjer snmujc poslednja slovenska koča. O to so bili prelepi dnevi. Strašni, ker so usodo odločali; težki, ker je bilo vso na kocki; a veliki, ker so dokazali, da je ves naš narod vzdržal, oslal in takrat vstal in tirjal svojo pravico in svobodo. Mogočni so tisti dogodki naše zgodovine, ker so potrdili in zapečatili jugoslovansko misel, da lioco hiti, je in ostane vsak Slovenec, Srb in Hrvat r.a vedno brat in brat. (Viharno odobravanje.) Predrage sestre in bratje! Od blizu in daleč, z vseh teh brd in dolin ste cianes prišli. V svečane narodne noše ste se oblekli, z. venci in zastavami ste se opremili. S pesmijo kažeto svoje navdu- šenje, godbe spremljajo naše veselje. Lahko rečemo, ves narod od Celja z vseli dolin in hribov tja do državne meje je tu zbran, navdušen in srečen. Kako ne bi, ko pa je med nami tudi listi, ki za vse Slovence jiomeni poosebljenost narodnostnih bojev in zmag, našega trpljenju iu našega vstajenja. Vsa družina je zbrana in oče io med nami, da se sam prepriča o uspehu in sadu svojega živ Ijenskcga dela. Z zgledom in delom nas je učil slovensko zemljo ljubiti. Naj ve, da smo danes zavedni, ponosni in odločni Slovenci in Slovenke, Bogu in domovini zvesti, pa nikomur hlapci. On nas je učil in prepričeval, da je Jugoslavija naša mati in naša rešitev. Naj >lisi danes. di ves slovenski rod s slehernim vlal.cnccm svojega srca ljubi svojo domovino Jugoslavijo, zanjo živi, zanjo žrtvuje vse kar lin njena sreča in napredek zahtevala od njega. On jc obhodil vse te kraje, v lepem in grdem, med nevarnostmi in sovražnostmi. da nam jo pridigal evangelij skupnosti in ljubezni. Glejte, danes po dvajsetih letih smo prišli, da se mu pokažemo, kako smo se združili v vseh različnih prosvetnih, gospodarskih iu političnih združenjih, da strnjeni vse združene narodne sile popolnoma stavimo v službo logu, kralju, narodu in domovini. (Dolgotrajno vzklikanje voditelju dr. Korošcu.) Združenja naše mladine, fantov in deklet, pa ludi mož in žena so nepremagljiva brana za čuvanje svetinj naših očetov, so življenska sila preko katere ne sme in ne Ik> mogla nobena tujska sovražna propaganda. Prikrili iu neprikriti sovražniki našega naroda in naše Jugoslavije naj vedo, da jih bo korajžno, navdušeno iu vztrajno delo naših združenih mladih sil izbrisalo s le naše svete zemlje. (Nepopisno navdušenje — vzklikanje.) Ves ta narod od Celja do Solčave in Mule je končno prišel, da izkaže svojemu voditelju svojo ljubezen. Mislim, da v Vašem imenu lahko govorim. N'aj ve naš voditelj, da smo vsi njegovi, naj d vodstvom dr. Korošca. (Živio dr. Korošcc! se razlega j>o taboru.) Ko čujemo in čitamo, kako narod triumfalno sprejema predsednika kraljevske vlade in šefa naše skupne stranke Jugoslovanske radikalne zajednice, smo srečni. Slavnostni sprevod, ki se vije vzdolž obale Jadranskega morja od Sllšaka doli do Dubrovnika in še naprej nam je nov dokaz, da so ludi drugi bratje, kakor mi, prepričani da je vodstvo domovine v dobrih in izkušenih rokah. (Živel dr. Stojadinovič! Živela vlada!) Ko Srbi in Hrvatje soglasno priznavajo in poudarjajo, kolik napredek je napravilo vse socialno in javno življenje v zadnjih treh letih naše vlade, sc jim stoodstotno pridružujemo tudi Slovenci, ki smo pod strahotnim pritiskom prejšnjega režima mnogo, mnogo trpeli in zato tembolj cenimo današnje izboljšanje. Vsem bratom širnm domovino povemo in zatrjujemo, da imajo voditelji, med katerimi jc tudi naš dr. Korošcc, najiskrcnejšo Zeljo in samo ta cilj. da brez potresov in brez škode v skupni in nedeljivi domovini uvedejo in uveljavijo pravičnost in enakopravnost. Hočemo, ila ho vsak dobil, kar mu skupna domovina dati more, da jo bomo vsi ljubili. Hočemo, da bo Jugoslavija zgled Pred 100 leti je A. M. Slomšek tako govorit Slovencem L. 1838 je prišel takratni spiritual celovškega bogoslovja in poznejši škof Anton Martin Sloni-šek v Blalograd, kjer je župnikova! Urban .1 a r-nik. Pri tej priloZnosti je imel v cerkvi, kjer danes ui več sledu o slovenščini, pridigo, v kateri je zapustil Slovencem sledeče sporočilo: »Kdor svoj ninterni jezik zuvrze ter ga pozabi in za|iiisii, je podoben zmedenemu pijancu, ki zlato v prah potepta in ne ve. koliko škodo si dela. Slovenski starši, ki slovensko znajo, pa svo jih o I rok slovenskega jezika ne naučijo, so nehvaležni hišniki, ki svojim otrokom zapravljajo drago domačo svetinjo, slovenski jezik, ki so ga jim dali njihovi dedi. Podobni so laki očetje in matere slabim gospodarjem, ki svojo očctiin gospodarstvo prodajo, drugo pohištvo kupujejo, poslediijič pn večjidel herasko palico najdejo. Kar je oče dobrega oil svojih starih sprejel, mora svojemu sinu zapustili. Kar se je mati od svoje matere hvalevrednega naučila, lin zapustila svoji hčerki. Malerni jezik je velika dola, ki smo jo »d sv o j. h staršev sprejeli. Dolžni sn.....interno besedo ...........hranili, lepšati in svojim mlajšim zapustiti. O ljubi, lepi iu pošteni slovenski jezik, s katerim sem prvič svojo mamo in dobrega ateja klical, v katerem so me moja mati učili llogn »poznavati. v katerem sem |irvokral svojega Stvarnika častil! Tebe hočem kakor najdražji spomin svojih rajnih sturišev hvaležno spoštovati, le ohranili, za tvojii čast iu lepoto |in pameti, kolikor prt-imi-reni, skrbeti. V slovenskem jeziku liom svoje ljube brale in sestre Slovence najrajši učil in želim kol hvaležni sin svoje ljube matere, ila. kakor je moja prva beseda slovenska, bila. naj ludi moja poslednja beseda slovenska ho! bratske ljubezni v slovanski družini, zgled dejanske. glolmke. slovanske v zajcu......ti. (Dolgotrajno odobravali je.) Ko prehajamo v drugo dvajsetletnico obsloja in življenja kraljevine Jugoslavije, Slovenci od Celju do Solčave in Mule izpovedujemo in obljubljamo, da bomo živeli in delali kot najboljši sinovi svojega narodu in države. Nobenih težav in ovir se ne I kuho ustrašili, dn utrdimo nacionalno in dejansko domoljubno zavest |>ovsod. Zavedamo se. da smo v narodni državi samo mi gospodarji iu Itog in naši carji. (Vihar navdušenja se noče poleči.) Mi tu na meji dvojno močno čutimo, kako nam je potrebna krepka in vplivna niišn narodna država. Zato iz tega kraja, zibeli življenja in delovanja prvega velikega preporoditeljn štajersko koroške pokrajine, svetega škofa S i o iii š e k a , kličemo iz celega sinovskega srca srečo mlademu kralju Pctrii II.. vzvišeni materi kraljici Mariji, predobremu knezu-namcstniku Pavlu iu kne-ginji Olgi ler celi vladarski hiši. Vroče prosimo blagoslova Jugoslaviji, mili naši ožji domovini Sloveniji in pošiljamo pozdrave vsem bratom in sestram, ki so v trpljenju. (Pri zaključnih besedah se je polastilo tabora nepopisno navdušenje. Tisočglava množini je vzklikala kralju, namestniku, vladarski hiši, Jugoslaviji.) Zu g. ministrom so še govorili gg. Marko Kranjc za Prosvetno zvezo, prof. Bitenc za /vezo fantovskih odsekov, ravnatelj Thcucrschuch kol predsednik okra jnega organi/,n i je JM/. Rudolf Smersu /.i delavcc, predsednik Kmečko zbornico Slcblovnik zu kmečki stan in Kopač za gasilce. Nato je g. Mole prebral pismo g. bana dr. Natlačena, v katerem sc zalivi' vanje za častnega občana in zdrave. Razhod Ko je g. Mele končal tabor, so zaigrale godbe, skupine so se uredile za odhod, ljudstvo pa je počakalo, dn je g. minister dr. Krek odšel s tabornega prostoru in ga ves čas navdušeno po-zdravljulo. šc bi ga radi zadržali med sabo, loda še drugi so čakali nanj. kn jc odhajal, ga jo množica pozdravl jala iu mu jc naročala pozdrave zu svojega voditelja, ki jo jc počastil s svojim obiskom. Okrog IJ so se udeleženci tabora začeli polagoma raz lin jati nn svoje domove, nekateri pa so sc popoldne v prijateljski družbi veselili lt*-pe narodne slovesnosti. aljuje za iiiieno-i/roču svoje |io- 6000 ljudi pri blagoslovitvi Prosvetnega doma v Komendi V prisotnosti voditelja dr. Korošca, ministrov dr.Cvetkoviča in dr. Kreka in škofa dr.Rožmana Komenda, 31. julija. Starodavna Komenda, domovina Petra Pavla Glavarja, velikega dobrotnika in prosvetitelja !e[ie komendske okolice, si je danes nadela praznično lice, da proslavi veliki dan slovensko katoliške prosvete. Komendčani so z veliko radostjo dočakali ta dan, ki pomeni novo razdobje v njihovem prosvetnem udejslvovanju, pa tudi novo potrdilo njihove neomajne odločnosti in požrlovalne vneme pri delu za boljšo bodočnost in kulturni napredek našega naroda. Vse hiše so bile že na predvečer okrašene z zastavami in zelenjem, pred vhodom v Komendo pa so na vseh cestah pozdravljali goste slavoloki z visokimi mlaji. Ob 8 zjutraj je bil v Mostah sprejem slavnostnih gostov, ki so jiriliiteli iz Ljubljane, da s svojo navzočnostjo povzdignejo [»men praznika in dajo glasen fioudarek in priznanje slovenskemu prosvetnemu stremljenju, ki zida na našem jxide-žolju mogočne prosvetne trdnjave v versko, kulturno in socialno preoblikovanje našega ljudstva. V Mostah se je formiral dolg sjirevod, ki je krenil jio cesti proti Komendi. V sprevodu sta igrali vojaška godba i/. Škofje Loke in mengeška godba, za njima pa so v strnjenih vrstah korakali člani fantovskih odsekov in članice dekliških krožkov z. 18 prapori, dolga vrsta narodnih noš in občinstva. Od blizu in daleč je prihitelo naše zavedno gorenjsko ljudstvo, peš, z vozovi in nn kolesih in so zvrstilo v dolg sprevod. Pred novim Prosvetnim domom je župan g. Ivan strein pozdravil slavnostne goste, ki jih jo množica sprejela s frenetičnim aplavzom. Po imenu je pozdravil ministra za soc. politiko in nar. zdravje g. Dragišo Cvetknvičii in njegovega tajnika g. Božo Anastasijeviča, hnnn dr! Natlačena in njegovo gospo. gen. vikarja g. stolnega |irošla Nadrahu, predsednika Prosvetne zveze g. vseuč. prof. dr. Liikmaiia in druge odlične goste, med katerimi naj omenimo poslanca kamniškega okr. u. Antona Kersnika, predsednika Županske zveze kamniškega župana g. Novaka, zastopnika Zveze fantovskih odsekov, ravnatelja g. dr. Capudra, go. Cilko Krekovo, kanonika g. Riharja iz Kamnika, okr. načelnika g. dr. Maraža in dr. Po olicielnein pozdravu so je zgrnilo ljudstvo na krasno urejenem prostoru pred cerkvijo, kjer je hil ob spomeniku žrlev svetovne vojne postavljen oltar, na katerem je opravil službo božjo g. stolni prošl Nadrah, ki je pred mašo v globoko zasnovani pridigi razvijal lepe misli o naši krščanski prosveti. Med mašo je s sprejnljevanjem mengeške godbe ubrano prepeval koinendski cerkveni pevski zbor pod vodstvom organista gosp. Franceta Gerkmunn. Blagoslovitev Prosvetnega doma Po maši so zborovalci zasedli obširen prostor pred novim Prosvetnim domom, ki je ovenčan in okrašen kot označevalec našega kulturnega in prosvetnega stremljenja čakal, da prejme blagoslov od Boga in postane pod njegovim varstvom žarišče prosvete in omike za vso prelepo komend- sko okolico. . ,.,.,. Slovesni obred blagoslovitve jo izvršil stolni prošt g. Nadrah, ki je izročil dom božjemu varstvu z željo, da bi duh Kristusov jirešinjal vse prosvetno delo, ki bo razlivalo blagodejne žarke na vso okolico. Tabor in dekliških krožkov, na katerem so mladi Gorenjci pokazali uspehe svojega dola. Velika množica gledalcev, ki jih jo bilo še več kot dopoldne, jo zavzela ves jirostor okrog doma. Ko se je med njimi prikazal voditelj našega naroda, se je utrgal plaz navdušenega klicanja in pozdravljanja, s katerim je ogromna množica dala duška svojemu veselju, da je prišel v njihovo sredo ljubljeni voditelj. Tisti preizkušeni in preganjani košček slovenske zemlje, znan iz znanega šenčurskega in komendskega procesa, ki ni v najtežjih dneh izgubil vere v svojega voditelja in ki mu nikdar ni odrekel svojo ljubezni, je danes dobil zadoščenje. Prvič jx) letih preganjanja je prišel dr. Korošec, mod svoje zvesto Komendčano, ki so ga polni hvaležnosti in veselja pozdravljali. Nnrod je pokazal, kje jo njegovo srce: zvesto na strani voditelja v težkih in dobrih časih! Toplo jc nato pozdravil navzočim minister dr. Miha Krek, ki mu jo množica priredila prisrčne ovacije. Minister dr. Krek so jo takoj nato odpeljal na obmejni tabor v Ilotedršico. Govor dr. Korošca Dr Korošec je ob živahnem odobravanju spregovoril zbrani množici o našem prosvetnem udejstvovanju in dejal med drugim: Vesel sem, da morem spregovoriti vsaj par besed ua današnjem prosvetnem slavju v Komendi. Kakor ne samo s simpatijami, ampak z ljubeznijo spremljamo razvoj naše slovenske univerze. lako nam je tudi pri srcu vsako najmanjše prosvetno društvo. Kakor mati ljubi svojo deco, malo in veliko, močno in slabo, tako nam je pri srcu vsako žarišče krščanske in narodne kulture. Naše kulturno delo ima zaslugo, da se med našim ubogim in siromašnim narodom ni mogel usidrati kvarni komunizem. Naše kulturno delo nosi zaslugo, du sc nnša slovenska zavednost poglablja in onemogoča vsako narodno odpadanje. Naše kulturno delo pa nosi tudi zaslugo, dn zavest naše pripadnosti k naši narodni državi ni bila nikdar niti nujinunj omajana, knmuli du bi se tudi le za trenutek nahajala v krizi Imamo 407 občin, imamo 555 prosvetnih društev, tako da smo mrežo prosvetnih organizacij izvedli z dovršenostjo. Zraven pn jo treba pripomniti. da skoro vsuko prosvetno društvo zase predstavlja malo zvezo kulturnih organizacij, kakor so kmetski, dramski, pevski, godbeni. ka-ritativni in Bog zna kakšni še odseki. In tudi to-;a ne smemo pozabiti, dn je poleg prosvetnih društev še vse polno drugih nepolitičnih, kulturnih, gospodarskih in strokovnih društev, luko du lnhko z mirno dušo trdimo, tla pride povprečno na vsako občino 3-5 organizacij, ki so vse v službi Bogu, domovini in državi. Da so kulturno inferiorni ljudje bili proli tem organizacijam - saj se še dobro >,pom.-njate njihovih berostratsklh dejan.; - da so sc sedaj povsod proti njim in še delajo proti njltn 7. lažmi in intrigami, nas niti malo ne zaustavlja na našem potu. Duh teh organizacij je globoko ukoreninjen v našem narodu. Organizacije so nnm lnhko razpustili. Tega duha pa nihče ne more zatreti v narodu, duha. da zvesto služimo Bogu, domovini in državi. Nastop je zaključila mednarodna vrsta, nato pa se je razvila živahna zabava s srečolovom in diugimi privlačnostmi. K popoldanski prireditvi se je pripeljal ludi prevzv. g. škoi dr. Gregorij Rozman ki je dopoldne hlagoslovil novo kapelico v Veliki planini. Množica je ob slovesu ponovno z navdušenim klicanjem pozdravila dr. Korošca, ministra Cvet-koviča, škofa dr. Rozmana in druge odlične udeležence današnjega slavja, ki bo oslalo vsem v najlepšem spominu. Zatem je na lepo okrašenem balkonu Doma otvoril župan g. Strcin mogočno prosvetno zborovanje s pozdravom vsem zborovalcem, katerim je sporočil pozdrav bana dr. Natlačena, ki iih je želel osebno pozdraviti, pa ga jo. žal, dolžnost kli-eala na drugo mesto in so jo moral takoj po sluzhi božji odpeljati. Sporočilo g. bana je množica pozdravila z viharnim odobravanjem, ki so jo se stopnjevalo, ko jo g. Štrcin prečital brzojav našega voditelja dr. Korošca: Ob priliki blagoslovitve novega Prosvetnega doma, vam pošiljam iskreno pozdrave z upanjem, da vas še danes jk>-poldne vidim. Dr. Korošec.«: Nepopisno veselje ie zavladalo med množico, ko jo čula, dn bo imela |iopoldno v svoji sredi ljubljenega voditelju slovenskega naroda. 'I isočc rok se je dvignilo in iz tisoč grl je zaonl klic: Živel nai voditelj! Nato jo g. Štrcin prečitnl hrzojnvm pozdrnv Nj Vel krni ju Petru II.: »Na velikem prosvetnem zborovanju ob priliki blagoslovitve Prosvetnega doma zbrani, izrekamo Vašemu Veličanstvu neomajno ljubezen in zvestobo!« — Godba je zmgrn-la državno himno in ljudstvo io navdušeno vzklikalo mlademu vladarju. Odposlani so bili Se brzojavni pozdravi knezu-namestniku Pavlu, ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, prosvetnemu ministru Magaraševiču in ministru za telesno vzgojo naroda dr. Miletiču, ki jih je množica pozdravila z živahnim odobravanjem. Tabor Dolenjcev v St. Rupertu ob 30 letnici Prosvetnega društva in ob 20 letnici Jugoslavije Št. Rupert, 31. julija. Z mogočno prireditvijo v št. Jerneju in nič manj z današnjim veličastnim taborom v zgodovinskem Št. Rupertu ob vznožju hožjepotne Vesele gore je Dolenjska pokazala, da je jirav tako zavedno. odločno in polnoštovilno v taboru, kjer je ves slovenski narod, kakor so to storili do zdaj drugi deli slovenske domovine. Tabor v Št. Rupertu ob 30-letnici taniošnjoga prosvetnega društva in z njim združena proslava 20-letnice svobodno države sla mogočen mejnik narodnega in prosvetnega napredka v osrčju lepe Dolenjske. Takoj v začetku je treba poudarili še nekaj, v čemer jo poseben pomen te prireditve: bila je manifestacija št. Rupertn in njegove ožjo okolice in ne morda prireditev širšega značaja. V tej luči dobivajo številke in vsa prireditev še večjo učinkovitost in pomembnost. Št. Rupert so je v večtedonskom dolu ix> sva-tovsko okrnsil zn današnje slavje, nad katerim je. prevzel |>okrovitcljstvo ban dr. Marko Natlačen. Vso hiše ob poti od postaje in v kraju so bile v zastavah in vencih, na vseh koncili veličastni V11U , ........... ................................. mlaji z zastavami. Telovadišče in oltar na njem Zatem ie dobil besedo minister za socinlno opletena tako, da je bilo iz vsakega cveta in venca politiko in narodno zdravje g. Cvetkovič, ki je burno pozdravljen med drugim izvajal: Govor ministra Cvetitoviča Bratje in sestre! V posebno zadovoljstvo si štejem, dn morem danes prvič v svojem življenju prisostvovati enemu izmed vaših številnih narodnih (ahorov, onemu izmed neštetih slovenskih taborov, ki so žc od nekdaj narodni izraz, slovenskega ljudstva. Eden, ki bo prišel počastit dunes popoldne tu vaš veliki tabor, je veliki Jugoslovan dr. Korošec, on. ki je v zgodovini nn-šo«u naroda v lotu t')fs igral najvažnejšo vlogo, ki" je nosilec majske deklaracije, ki je v največji nevarnosti in v najtežjih prilikah v dunajskem parlamentu izrazil zahtevo našega na čutiti eno samo veliko ljubezen. Temu slavnostnemu zunanjemu okviru je odgovarjat tudi sprevod, ki sc je zvrstil od jiostaje do teiovadišča jk> prihodu jutranjega vlaka in po sprejemu gostov. Sprevod je začel zastavni Višče-kov Polde v narodni noši na konju z mogočno državno zastavo. Zatem se jo razvil mogočen sprevod. kakršnega ti kraji še niso videli. V njem. je korakalo 762 ljudi polog 3« rediteljev, in sicer 56 kolesarjev, 20 konjenikov v narodnih nošah, 13 odbornikov in društvenih funkcionarjev z agilnim kaplanom g. Borgantom v sredi, ki jc skupno z domačim župnikom g. Flajnikom iu zvestimi po-močniki-fanti in dekleti bil duša prireditve. Sledilo je 6 društvenih zastav, 36 narodnih nos, sonl-peterska fanfara iz Ljubljane (4), štirje telovadni mojstri, med njimi zmagovalca Varšek in Jane/.. novima zastavama je nato strumno ko- Tabor po maši jo začel kaplan g. Bergnnt, ki je mod viharnim odobravanjem prebral brzojavko Nj. Vel. kraju Petru II., kot vdanostno izjavo ob 20-letnici Jugoslavije in ob prosvetnem jubileju. Nadnlje so bile s tnbora jioslano brzojavko knezu namestniku Pavlu, našemu voditelju dr. Korošcu, predsedniku dr. Stojadinoviču, ministru dr. Kreku, škofu dr. Rozinami. Navdušenje je prekipelo v vihar, ko je prišla brzojavka voditelja dr. Antona Korošča. ki je želel taboru uspeha in srečo, in pa, ko jo predsednik zbora naznanil, da so popol-danske prireditve udeleži tudi pokrovitelj tabora g. ban dr. Marko Natlačen. Govornik je ognjevito poudaril nalo pomen dvojnega — narodnega in prosvelnega jubileja. Pozdravil je še navzoče odlične goste: glavarja dr. Tomšiča, banskega svetnika dr. Vebleta, vornika ravnatelja Dolenca, kostanjeviskega paiia inž. Likarja in dr. . Zborovalce sla pozdravila domači župan g. Mavsar in trebeljski župan g. Grebene, sledila je deklaniacija: Ob 20-letnici društva v st. Rupertu, ki jo je spesnil domači maturant Brezovar. ' Nato ie govoril urednik Slov. Doma Mirko Javornik, ki je v kratkem, temperamentnem govoru razvijal misel: današnja prireditev je praznik našega ponosa, naše ljubezni do svete slovenske zemlje, narodu in naše pravice, ter praznik nase bodočnosti. Govornik je zu svoja izvajanje zel vihamo odobravanje, nič manj pa naslednji govornik ravnatelj Dolenec, ki je v izklesanih, miselno tor oblikovno dognanih stavkih jedrnato orisal smernice in smisel našega izobraževalnega dela, njegove globlje temelje tor njegov vzvišeni namen. Popoldne ob 3 ie bil telovadni nastop, ki se ga ie udeležilo rajši šo več ljudi kakor tabora dopoldne. Privabila jih je novica, du so bo prireditve udeležil in nn njej spregovoril njen pokrovitelj, naš slovenski bun dr. Marko Natlačen. Obrtniška razstava v St. Vidu odprta št Vid nad Ljubljano, 31. jul. šentviški obrtniki slave letos jubilej. Njihova razstava postaja že. tradicionalna in tudi čim dalje lepša in bolj veličastna. Letošnja obrtniška razstava, ki je peta po vrsti in je bila danes nu slovesen način odprta, je presegla vse dosedanje razstave tako po kakovosti kakor ku-I i čin i razstavljenih izdelkov. Prostorna šentviška šola je bila premajhna, da bi mogla spre- v naročje zlate svobode. ..... Tu, v tem lepem in idiličnem kraju, kjer je naš veliki |ugoslovan dr. Janez Ev Krek črpal svojo narodno zavest, sle vi pokazali, da hočete delati in živeti, pokazali ste svoje tvorne sile in stremljenje po velikem kulturnem m prosvetnem udejstvovanju. ki nam daje neomajno zagotovilo o naši svetli in srečni bodočnosti. Z zaupanjem v velikega boren Korošca ste ohranili v najtežjih dneh ono navdušenje in smisel za požrtvovalno delo. ki sta potrebna, da bo nas narod velik in močan.. Nato jc g. minister razvijal lepe nnsli o prosvetnem delu nn našem podeželju in med drn-"im dejal: Ta vaš novi prosvetni dom nnm je v zagotovilo, du se naš nnrod zaveda svojih velikih nalo« v svoji lastni narodni državi. I o bo spomenik poznim rodovom, dn so njihovi očetje mnogo storili za kulturni in gospodarski ter socialni proevit naše države. Posebno nu jo dra-„„ ,|„ som imel dunes priliko, da se ponovno prepričam o vaši veliki ljubezni do nase skupile države in o vušent vztrajnem delu za njen vsestranski napredek. „. Govor ministra g. Cvelkovica je množica večkrat prekinila z navdušenim ploskanjem in odobravanjem. Z balkona, kjer je g. minister govoril, ie bil nepopisno lop pogled na pisano množico in strnjene vrste fantov in deklet, ki so v polkrogu obdajali prostor pred domom. Nebo je bilo prireditvi nadvse naklonjeno, ker se je |x>krilo s tenko plastjo lahne meglice, ki jo prestrezala sončne žarke, da niso preveč pripekali na zborovalce, ki jih jo bilo nad «000 zbranih na današnjem slavju. Za g ministrom je govoril zastopnik Narodnega odbora, nalo pa predsednik Županske zvezo rr Nande Novak. Za njim je imel predsednik I ro-svetne zvezo, vseuč. prof. g. dr. Lukman, krasen in navdušujoč govor o naši katoliški prosveti. V svojem govoru se jo dotaknil ludi lokalne zgodovine in velikih mož, ki so orali prosvetno ledino v komendski okolici. Po govoru g. dr. šimijda iz Radovljice o potrebi prosvetnega delu med nnSim ljudstvom, je predsednik- g. Štrcin zaključil uspelo vilistov — krasna in učinkovita manifestacija zavedno dolenjske katoliške mladine. Sprevod, ki so ga izpred cerkve gledali odlični gostje s krškim "lavarjeni g. dr. Tomšičem in banovini tajnikom, ožjim rojakom g. dr. Kovačičem nn čoln, je hil nu vsej poli deležen navdušenega pozdravljanja in cvetja. . ... . , Za sprevodom se je na prireditveni prostor nagrnilo ogromno ljudstva, tako da se je službe božje tam udeležilo po približni cenitvi najmanj 3500 ljudi, ki so kljub silni vročini vztrajali pri maši in pri taboru. Krasen cerkveni govor o Kristusu — naselil vrhovnem posvotitelju in o hvaležnosti Bogu, ki daje rast našemu izobraževalnemu dolu kot dobri vrinar našega naroda, je imel šempetorski župnik, bivši šentrupreški kaplan g. Košmerlj. Mod sveto daritvijo je množica navdušeno prepevala znane cerkveni pesmi. Bomammammam |e hita prer joti vse izdelke, katere so z.a razstavo pripravljali marljivi šentviški obrtniki Vendar so šentviški obrtniki pripravili tako veličastno razstavo, kakor doslej šc nikoli. št Vid jo bil danes ves v mlajih tn zastavah. Točno ob li je dospe! v št. Vid pokrovitelj razstave ban i\r. Marko Natlačen, ki gu je pozdravila s koračnico rukovniška godba. Pred velikim številom občinstva je spregovoril prvi g. župan Karel Erjavec, ki ic pozdravil predvsem g. bana in so mu zahvalil za njegovo naklonjenost šentviškim obrtnikom, dalje je pozdravil okrajnega glavarja dr. Murslča, g. dekana Zubrela, člana banskega sveta g. Mil i-ša Stnreta. predsednika obrtniškega odseka Zbornice zu TOI g. Ivana Ogrina, predsednika Zveze slovenskih obrtnikov g. Karla Kavko in zborničnega svetnika g. Šimenca ter druge od- lionike. „ ... . V imenu meščanskosolske mladino je pozdravil g. bana g. šolski upravitelj g. Pečjak, učenka gdč. Albina Brodnikova pa jc izročila p-banu lep šopek nngcljev. Naio je nagovoril g. bana šolski upravitelj g. llladnik v imenu osnovnošolske mladine pa je nastopila gde. \ ida Magistrovo, ki jo g. banu izročila prav lep šopek nagi jev z lepim pozdravom. Prav topel nagovor jo imel nato g. Briški v imenu krajevne organizacije JRZ. Podpredsednik Zbornice za lOl in predsednik Obrtno-pospeševalnega zavoda te zbornico g. Ivan Ogrin je pozdravil g. banu v imenu slo- Obmejni tabor v Hotedršici Včeraj je bil v Hotedršici prosvetni tabor za prosvetno okrožje Logatec. V ta obmejni kraj naše Notranjske so se zgrnile precejšnje množice iz Notranjske, ki so kljub temu, da je Hotedriira osamljena iu brez pravih prometnih zvez, prišli na voze h, avtobusih, tako člani in članice fantovskih odsekov oziroma dekliških krožkov, člani prosvetnih društev in prijatelji naših organizacij iz Gor. in Dol. Logatcn, Rovi, Bevk, Vrhnike, Cerknice, Rakeka, Horjula in šentjoštn. Naše zavedne Slovence »Hotence« je zjutraj ž.e oli j>ol 6 opomuila na veliki praznik budnica. Hiše so bilo v zastavah in okrašene z lepim cvetjem. Ob 9 se je pred gasilnim domom formiral sprevod, v katerem je koraknlo ca 600 ljudi, med njimi 450 uniformiranih članov In članic, mladcev, mladenk, moškega naraščaja, ženskega naraščaja, konjenikov, nurodnih noš in zastave sosednih prosvetnih društev, v sredi pa zastava prosvetno zborovanje s pozivom un vztrajno uelo hotederškega prosv. društva, ki jc s tem tnlio-v novem prosvetnem žarišču lepe kometidske ob- rom proslavilo ludi 30-letnico svojega obstoja. V sprevodu je bila tudi godba prosvetnega društva Ljudstvo pozdravlja svojega voditelja Po zborovanje se jo množica razšla na svoje domove, velik del pa jo ostal okrog doma. V prvi popoldanski uri se je ustavil pred domom avtomobil in med ljudmi je takoj završalo: ilr. Anton Korošec jo prišel! — Množica je koj obkolila avtomobil in z burnim in dolgotrajnim klicanjem pozdravljala svojega voditelja, ki _so je pripeljal v Komendo v spremstvu celjskega župana gospoda Miholčiča in župnika g. Lukmana. G. minister dr. Korošec se je prisrčno pozdravil z vsemi, nalo pa si je v spremstvu projektanta in graditelja gosp. Belcijana ogledni novi dom in se o njem prav pohvalno izrazil. Izredno dolgo se je naš voditelj zadržal mod mladino, ki ga je prisrčno pozdravljala, nalo pa je obiskal starega prijatelja gosp. Andreja Mcjača. . Po litanr.ih ie bil na lepo urejenem prostoru prevodu „ ... iz Dol. Logatca. Takoj za zastavami so korakali g. pod načelni k logaškega okraja g. Erkor, ki se jo udeležil tabora v znstopstvu g. ministra dr. Kreka, kateri je prevzel pokroviteljstvo nad taborom, v zastopstvu bana dr. Markn Natlačena in v zastopstvu odsotnega okrajnega načelnika g dr. Malešiča. V sprevodu niso manjkali župani iz Logatca, Planine in Hotedršice. Ob pol 10 jo ta razstava dala nove pobude za še intenzivnejše delo, za nadaljnji napredek in za še večjo spopolmtev, kajti vsak,' ki svojo izdelke razstavlja, bi holel biti prvi, najboljši, kar je bistvo vsakega medsebojnega tekmovanja. Javnosti, bližnji in daljni, pa daje ta razstava možnost, da pogleda in vidi, kaj nasi obrtniki zmorejo. Tu ima javnost priliko, da se prepriča, da je naš obrtnik s svojim solidnim delom, s svojim okusom in s svojimi solidnimi conami sposoben, da uspešno konkurira z vsakim tujim izdelkom, da nam zato m treba hoditi kupoval k tujcu in da je žo. končno prišel cas, ko se vsaj glede obrtniških izdelkov uveljavi do skrajnosti načelo: »Svoji k svojim«. Ob teh mislih proglašam, da je razstava od- ^r'a po govoru g. bana so si vsi odli.miki z gosp. banom na čelu ogledali razstavo. Pomembne napi t niče so bile pri slavnostnem kosilu, kjer so si g. ban, predsedniki gg-Ogrin Kavka in Vrhovec, šolska upravitelja gg. Pečjak in llladnik ter drugi odličniki izmenjali več zdruvic, v katerih so vsi uaglašali potrebo oosueševunin slovenske obrti. Bolgarija je vstopila v Balkansko zvezo Podpis vsebalkanskega pakta v Solunu Solnn, 31. julija. AA Danes ob 14.50 je prispel v Solun bolgarski ministrski predsednik Ge-orgijev Kjluseivanov. Priredili so mu zelo svečan sprejem. Po vsem mestu vihrajo zastave držav Balkanskega sporazuma in Bolgarije. Bolgarski ministrski predsednik so je pripeljal v Solon z avtomobilom. Sprejemu Kjiuseivanova so prisostvovali predsednik grške vlado Metaxas ter diplomatski predstavniki držav Balkanskega sporazuma, dalje predstavniki grških vojaških in civilnih oblasti ter gospodarskih organizacij. Cim se je pojavil predsednik bolgarske vlade, mu je velika množica ljudstva priredila navdušene manifestacije, godba pa je zaigrala bolgarsko himno : šumi Marica«. Med gostim špalir jem sta se nalo oba predsednika vlade, Kjiuseivanov in Metaxas odpeljala v hotel "Mediterania . Ob 18. uri je bil slovesno podpisan v Solunu sporazum med državami Balkanskega sporazuma in Bolgarijo. Sporazum se glasi: Z ozirom nn to, da je Bolgarija podvržena politiki utrditve miru ua Balkanu in da jo navdaja želja, da vzdržuje z balkanskimi državami medsebojno sodelovanje in zaupanje, ter da so države Balkanskega sporazuma navdahnjene z enakimi miroljubnimi težnjami in z isto željo po sodelovanju iu medsebojnem zaupanju, podpisani Nj. ekscel. Mctaxas, predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Grčije v svojstvu sedanjega predsednika stalnega sveta Balkanskega sporazuma v imenu vseli članov tega sporazuma z ene strani ter Nj. ekscel. Georgij K i j u s e i v a n o v . predsednik ministrskega sveta in zunanji minister Bolgarije. z druge strani izjavljata v imenu držav, ki jih predstavljata, da le države prevzemajo obveznost medsebojnega sodelovanja ter se odrekajo vporabi sile za poravnavo sporov, katere je vsaka teh držav sprejela glede vprašanja nennpadnnja, dalje, da sta se sporazumela odreči se, kar se njih tiče. izvrševanja odredi) točka IV vojaških in zrakoplovnih določb nouillskega dogovora, kakor tudi odredb po konvenciji o meji Tratijo v Lausanui z dne 21. julija 1923 ter določb Solunskega sporazuma z dne 31. julija 1938. Ob priliki pakta, ki je bil danes popoldne podpisan med državami Balkanskega sporazuma in Bolgarijo, je predsednik jugoslovanske vlade dr. Milan Stojadinovič poslal zelo prisrčno osebno brzojavko Met#xasu in Kjiuseivanovu, v kateri je naglasil, kako mu je pri srcu ta politika zbliževanja med balkanskimi narodi. Po podpisu sporazuma med državami Balkanskega sporazumu iu Bolgarijo je bil danes ob tO izdan tale komunike: I a spora/um, ki je bil sklenjen v popolni ravuopravnosti, je svečan uspeli razgovorov za dosego medsebojnega prijateljstva in razumevanja. Sporazum predstavlja zgodovinski etupo vseli držav podpisnic ter dovoljuje upravičeno nado. da bo ta svečan akt imel v bodočnosti blagodejne posledice. Prežete s politiko miru na Balkanu so Bolgarija. Turčija. Romunija. Jugoslavija in Grčija prevzele odgovornost, d.i se bodo glede medsebojnih odnosov podpirale in du se bodo izogibale sili po sporazumih, ki jih je vsaka od teli držuv sprejela glede vprašanja nonapadanj — Edine so si v tem, du se odrečejo, kar se njih tiče, uveljavljanju odredb točke IV vojaških in zrakoplovnih določb, kakor tudi odredb, ki so obsežene v sporazumu v l.o/.uni. Prežete z željo po sporazumnem medsebojnem sodelovanju bodo težile zn tem. da ustvarijo čim večjo blaginjo svojim narodom, ki so toliko pretrpeli. Te države ne dvomijo o tem, da se s tem sporazumom začenja doba varnosti in sloge na Balkanu in da bo s tem sporazumom dop/inešen dragocen delež za ohranitev miru. Po španskih bojiščih Salamanca. 31. julija. AA. (llavas.) Poročilo nacionalističnega vrhovnega poveljstva pravi: Nn estremadurskem bojišču smo včeraj zavzeli Pic Foncaladu in nekaj drugih postojank. Na bojišču ob Ebru nadaljujejo nacionalistične čete s svojimi operacijami ter so uničile nekaj sovražnih oddelkov, ki so se poskušali upirati. Barcelona, it. juliju. AA. (Havas.) Vrhovno poveljstvo republikanskih čet sporoža: Na vzhodnem bojišču divjajo srditi boji severno od Fa-jona in v bližini 1'iliulba de Los Arcos. Sovruž- Beck na Danskem ■ Kopenhagen, 31. juliju. AA. (DNB.) Na svojem potovanju v Oslo je danes popoldne prispel v kopenhagen poljski zunanji minister Beck s soprogo. V Kopenhagen se je pripeljal s pnrni-kom Batory«. Becka in njegovo soprogo so pozdravili danski zunanji minister Muuters, poljski poslanik v Kopenhngenu Starzevvski ter člani poljske kolonije. Zunanjemu ministru so priredili takoj po njegovem prihodu svečano kosilo. Prve praske med Japonci in sovjetskimi vojaki Tokio, 31. julija. AA. (llavas.) Vrhovno poveljstvo japouških čet pri Kvuntuugu sporoča, nik nudi močan odpor, ki pa so mu republikanski oddelki kos. Tudi na vzhodnem in estremadurskem bojišču smo odbili sovražne napade. Re. ptihiikiinsko letalstvo je napadlo nacionalistične ladje, ki so bombardirale vasi ob obali vzhodno od ('ullere. Naši letalci so zapazili, da so tri bombe eksplodirale na krovu neke ladje. Po eksploziji je obkrožilo te ladje več drugih, nacionalistične ladje pa so se umaknile proti otoku Malorci. da so Japonci odbili napad sovjetskega topništva in tankov ter da so ponovno zavzeli hrib < ans-kufeng. Japonska vojska je vzpostavila ponovno red nn mandžurskem ozemlju, ki so ga zasedle sovjetske čete. Poročilo prav i. da so sovjetske čelo imele tez.ke izgube ob priliki spopada, ki se jc začel 30. julija pozno ponoči. Kov razmisli so bile končane v šestih urah. Japonske mandžurske čete so zavzele omenjeni hrib. Po zadnjih vesteh, ki so prispele v Tokio, je sovjetsko topništvo ponovno začelo bombardirati nekatere vasi v tej pokrajini in siccr ob 7 zjutraj. Poveljstvo japonske korejske vojske sporoča nadalje: V bojih pri Čungkufengu je padlo 200 sovjetskih vojakov. Pri tem jo bilo ubitih 30 vojakov zato, ker so poskušali zbežati z bojišča. Nedel/slci spori Plavalne tekme na Bledu Jugoslavija zmagala z eno točko razlike Bled, 31. julija. Po včerajšnjem zaključku plavalnih tekem na Bledu so vodili Italijani s petimi točkami pred našimi plavalnimi zastopniki. Osrednja točka, o kateri so se snoči razgovarjali vsi tekmovalci, je bilo vprašanje, kako bo izpadlo današnje tekmovanje in ali se bo našim plavalcem in skakalcem posrečilo priboriti si v leni dvoboju zmago. Račun je bi) naslednji: Jugoslavija lahko računa na zmago le v primeru, če se bo posrečilo našemu Zi-lierlu v skokih premagati izbornega italijanskega skakalca Cozzija, in kakšen bo rezultat v plavanju na 400 m. Italijan Costolli jc bil velik favorit, ki je svojo odlično formo pokazal že včeraj na 1500 metrov. V primeru obeli zmag lahko Jugoslavija računa tudi na končno zmago. Razumljivo je, da je vprav iz teh razlogov zanimanje za današnji dvoboj naraslo ne le med tekmovalci, temveč tudi med številnimi gledalci, ki so prišli nalašč za to iz, Ljubljane, prav lako pa so se živahno zanimali za izid tekem številni kopališki gostje na Bledu. Tekma v skokih se je pričela z majhno zamudo. Jugoslovanska plavalna zveza je namesto g. Kržana srečno zn skoke s trimetrske deske izbrala dobrega Priboška. Tudi Italijani so zamenjali svojega drugega skakalca, vendar pa ne tako srečno kot naši. Po sporedu so skoki s trimetrske deske obsegali deset skokov, in sicer pet poljubnih in pet obveznih. Za Jugoslavijo sta nastopila Ziherl in Pribošek, za Italijo pa Marinetti in Cozzi. Tekmovalci so najprej absolvirnli pet obveznih skokov, in sicer leteči salto skrčeno, vlek-njen salto nazaj, Auerbachov skok z zaletom v prigibu, vleknjen delfin in pol vijaka nazaj. Ze prvi skoki so takoj pokazala, da bo borba za prvo mesto samo med Ziherlom in Cozzijem, za tretje in četrto pa med našim PriboSkom in Marinetti-jem. Ziherl se je za svoj včerajšnji poraz Cozzi ju dobro maščeval. Že v obveznih skokih je vodil pred Italijanom skoraj za 0 točk, v poljubnih skokih pa je svoj naskok v točkah, zlasti s svojim sijajnim poldrugim saltom s celini vijakom, še močno povečal. Bolj zanimiva je bila borba med obema drugima tekmovalcema Italije in Jugoslavije. V obveznih skokih je z majhno razliko vodil Italijan Marinetti pred Priboškom. Stanje točk med'obema po obveznih skokih je bilo: Pribošek 47.96, Marinetti 48.61. V poljubnih skokih je Pri-hošku uspelo naskok, ki ga je imel Marinetti, izenačili in nato še izboljšati z minimalno razliko. Zmagal je Pribošek pred Marinettijem in lako prinesel domačim dragoceno tretje mesto. Oba naša skakalca sta zmanjšala prednost Italijanov v skokih za 3 točke, Stanje točk po končanih sko- kih je bilo 26.5 proti 29.5 še vedno za Italijo. Toda prva prognoza se je uresničila. Morda bo popoldne le uspelo. Zdi se nam še prav, da ua tem mestu tudi omenimo sodniški zbor, ki je bil sestavljen iz italijanskih, nemških in naših sodnikov. Posloval je brezhibno in, kar je važno, tudi zelo nepristransko. Prvo in tretje mesto .naših tekmovalcev je bilo povsem zasluženo. Izidi skokov s trimetrske deske so: 1. Ziherl (Jugoslavija) 134.25, 2. Cozzi (Italija) 122.33, 3. Pribošek (Jugoslavija) 107.89, 4. Marinetti (Italija) 107.14. Stanje točk: Italija 29.5, Jugoslavija 26.5. Popoldanski program se je pričel ob 6. Občinstvo je navzlic slabemu vremenu — popoldne je namreč pričelo deževati — spet napolnilo kopališče, dasiravno ne v tolikem številu kot dopoldne. Kol prva točka je bila plavanje na 400 m prosto. Jugoslovani so nastopili v poslavi Žižek— De Filipis; Italija pa v postavi Costolli in Ognio. Oba naša nasprotnika sta presenetila. Izboren in nepričakovano dober je bil Žižek, ki jc že na prejšnjih progah dosegel rezultate, ki so bili mnogo boljši oil državnega rekorda. 10O m je plaval v času 1:09.3, 20» 111 v času 2:28.2, 300 m v času 3:51. Prav tako dobro se je držal tudi De Filipis, ki je sicer prvih 100 m zaostal za Costollijem, nato pa potegnil in priplaval na cilj kot drugi. S tem je Jugoslavija razliko v točkah izboljšala in je prvič po stanju točk tudi vodila. Izid: 1. žižck 5:09.6, 2. De Filipis 5:14.6. 3. Costolli 5:16. in 4. Ognio 5:12.6. Oba časa naših dveh plavalcev sta mnogo boljša od državnega rekorda, ki pa žal ne bosta priznana, ker nista bila postavljena v predpisanem batenu. Stanje točk: Jugoslavija 33.5, Italija 32.5. 100 m hrbtno: Tudi v lej točki sta so naša dva zastopnika odrezala odlično. Ciganovič, ki je preplaval svojo progo v boljšem času od državnega rekorda, in inž. Marcela, ki je bil tretji, jn izgubil drugo mesto samo zaradi slabega obrala. - Rezultat: 1. Ciganovič 1:11.2, 2. Ravora 1:13.6, 3. inz. Marčeta 1:13.8, 4. Burla 1:17.4. Jugoslavija je v tej disciplini dobila 6 točk, Italija pa 4 in se je tako naskok še povečal. Stanje točk: Jugoslavija 39.5, Italija 36.5. Nato je sledila kol zadnja plavalna točka štafeta 4x200 ni prosto. Jugoslavija je nastopila v postavi: Mini, Štrucelj, De Filipis, Žižek. Italija pa: Sipnori, Schinizza, Luziani. Gambetta. Naši plavalci, zlasti Žižek in De Filipis, ki sta malo prej plavala 400 m, sta bila utrujena, kar se jim je tudi precej poznalo. Priznati moramo tudi, du sla onadva kriva, da je Jugoslavija štafeto izgubila. Sicer pa je bila italijanska reprezentanca v prej omenjeni postavi odlična in poraz ob takem nasprotniku jc prav gotovo tudi časten. Italija je zmagala v času 9:31, Jugoslavija pa je dosegla čas 9:36.4. S tem so bile končane vse plavalue točke. Nato se je pričela »vaterpolo tekma. Za Italijo so nastopili Fabiano, Vatle, Bulgarelli, Mai-oni, Goggiolt, Pandolcini. Raspiui; za Jugoslavijo pa: Mihovilovič, Giovanelli, Samardžič, Roje, Gr-kinič". Polič in Ciganovič. Prvi gol je zabil v drugem polčasu Italijan, nakar je s kazenskim strelom I m pred golom Polič neubranljivo streljal na gol iu tako zenačil rezultat. Pred konec »vaterpolo-lekme pa so Italijani iz. prostega strela zabili gol, ki pa je bil nepravilen in ki ga sodnik ni priznal. Na plava-llšču je naslal precejšen nemir. Tekma je končala neodločno z 1:1. _ Končno stanje točk je: Jugoslavija 44.5, Italija 43.5, torej je Jugoslavija zmagala z euo točko razlike. Ljubljana:Concordia 2:1 Ljubljana, 31. julija. Danes popoldne je vodstvo SK Ljubljane poskrbelo za zadnji trening svoji liguški enajstorici, ki bo morala že prihodnjo nedeljo, danes teden, 7. avgustu potovati v Belgrad, kjer se bo pomerila v prvi borbi zu točke z. belgrajsko Jugoslavijo. V predtekmi so danes mnogoobetajoči juniorji SK Ljubljane porazili reške juniorje z rezultatom 4:1. Nekoliko pred polšesto uro pa so v popolnoma zelenili dresih nastopili Cuncordijnši v tejle, s tremi rezervami opremljeni postavi: Concordia: Kekenješi, Rubič, Paviša, Majerič-Jazbec, Vučilovski, Beda, Cvitič, Otirež, Uosaveo. Zemljič. Ljubljana pa je dala tole svojo najmočnejšo formacijo: Magister, Žitnik, SI. Bertomvlj. Vodi-šek. Pupo, Klemene, Rataj (Žitnik V.), Pepček (Rataj), Vovk, Legat, Erber. Rezultat je nastal v 15 min. prvega polčasa, ko je kiksirala ljubljanska obramba, kar je izkoristil Cvitič, ki je zabil t :(l za Concordio. V 40 min. je Pepček podal Vovku, Kekenjič je stekel iz gola, Vovk pa je čezenj poslal v mrežo — 1:1. V 21. min. drugega polčasa je Concordijina obramba oslro foulirala Legala. Enajstmetrovko je izpreinenil Pupo v vodilni gol — 2:1. Rezultat se kljub uaporom do kraja ni izpreinenil. Po pravici nas skrbi, kako bo naš ligaš igral v Belgradu. Nihče v moštvu nima trenutno zadovoljive forme; še najbolj v redu. vsaj z.a prvo silo. je ožja obramba. Halflinija je že dokaj slabša. napad pa izrazito šibak. Tod danes ni zadovoljil v polni meri nihče. Erber in Rataj sta bila precej šibka, zlasti prvi; drugi jo vsaj (dokler je igral na krilu) poslal pred nasprotni gol nekaj lepili centrov. Vovk se je uveljavil lepo šele v drugem polčasu. Nekaj se je pokazalo: dokler bosta naši zvezi pri slednjem nasprotniku dosledno ostajali zadaj in jih tudi v odločilnili trenutkih ne bo na izpregied v nasprotnikov šest-najsterec, bodo vse šanse za gol plavale po vodi. Ljubljanski notranji Irio bo zabijal gole le slučajno. če te generalne napake ne lio popravil. Moštvo je danes zaigralo v resnici medlo. Concordia je bila v pogledu podajanja, kombiniranja, tehnike in startu, pa tudi premišljene igre neprimerno boljša kol domačini, ki so danes odigrali brez dvoma najslabšo partijo v zadnjem letu. Občinstva je bilo vsega skupaj morila 300 in ga ob takih igrah najbrž tudi ne Ivo kmalu mnogo več niti na boljših tekmah. Tehnični referent si ho izredno težko sestavit napad ob docela povprečnem materialu. In prav napad je najkočljivejša zahteva. Concordia igra še vedno lepo. nekaj pa Ima z Ljubljano skupnega: nespretna je pred golom. Bila je mnogo boljša kol naš ligaš, dasi je nastopila kar s tremi rezervami! Sodil je prav dobro in objektivno g. Canicr- nik, ki ni imel težkega dela, ker sta obe moštvi igrali fair in disciplini-ar.o. Mariborski šport Teniško prvenstvo moških Maribor, 31. julija. ISSK Muribor : SK Rapid (1:4 prekinjeno Na odlično pripravljenih igriščih SK Rapida v Korošcev i ulit i je hilo danes odigrano drugo kolo državnega prvenstva moštev. Oba kluba sla postavila svoje najboljše igralce ter je borlui bila zelo napeta. Navzlic temu. da je Maribor visoko izgubil, je pokazal, da razpolaga z dobrini materialom, ki pu mu očitno pi imun j ku jo treningu pod strokovnim vodstvom. kakor ga uživajo člani SK Rapida, ki so podali bolj zrelo iu premišljeno igro. 1 par: lllanke Oto (R) : Allmneže (M) 6:2, 5:7, 6:1. Igra je bila obojestransko dolini. Blun-ke ima sigurne j še in bolj izdelane udarce, kur je igralo v odločilnih trenutkih važuo vlogo. 2 pur: Holzinger (R) : Tončič (M) 6:8, 6:4, 6:4. Stari Holzinger se je žilavo boril, lomit: je igral taktično napačno. Namesto da bi menjaje s kratkimi iu dolgimi žogami izmučil nasprotnika ter potem uporabil svoj dober forc-liand, je igral mehko iu ncplucimiio, kar ga je stalo zmago. pur: 11 a u z i (R) : Drnovšek (M) 6:4, 6:2. Vsestranski športnik llanzi je naletel na neru-tiniriincga nasprotnika, ki mu ni mogel nudili pravega odpora. 4 par: llitzel (R) : Voglor (M) 6:4. 6:"». Bivši prvak Slovenije llitzel očitno nc trenira preveč. Njegov forelmnd pa je še vedno sigur-iiu točka. \oglar je odlično igral iu je rezultat prav dober. Po telesni konslituciji sta oba igrulcu težka kategorija . Igro dvojic je prekinil dež ter se bo odigral po vrnitvi igralcev z državnega prvenstva v Zagrebu, kamor pošljeta oba kluba častno število članov. Zanimanje za ta turnir je bilo zelo veliko ter se je uu igrišču zbralo ccn. _'()0 gledalcev, ki s(, bili s predvajanim športom zelo zadovoljni. Organizacija turnirju je bila v rokah zaslužnih propugutorjev belega športa gg. ruv-natelja Bubiču in dr. Bltinkcju ter je Inl.i brezhibna. Tenis v Berlinu 3:2 za Nemčijo BLVrlin, "I. julija, b. Medtlržavndu tekni,i med Nemčijo iu Jugoslavijo v finalu za evropsko prvenstvo v tenisu so je konealu z izidom 3:2 za Nemčijo. Peto igro sploh niso igrali, ker je v četrti igri posameznikov med lleiikloui in Puludom padla odločitev \ korist Nemcev z rezultatom 7:\ 7:". fi:|. \ začetku igre je Ptiludu po stari navuili bil močnejši od llenkla, toda kakor hitro se je igra razgibata, je Puludu popustil iu izgubil vse igre. Drobne športne Zagreb, 31. julija, b. \ okviru proslave 3">-letnice obsto ja I luška je danes Grudjuuski premagal llašk s (>:(| (3:0). Belgrad. "M. julija, b. Bask - Jedinstvo "5:0 (1:0) za Busku. Tekmi je prisostvovalo 20(111 gledalcev. Banjaliika, ~>t. julija, b. Nogometna tekma med Brnom iu Zagrebom (ženski teain) 4:1 (1:11 zn Zugrebčunke. Zagreb, >1. julija, b. Tretji tlel prvenstva v lahkoatletskih tekmah zagrebške podzveze je prinesel zelo slabe izide z izjemo enega novega rekordu in dveh najboljših letošnjih rezultatov. Bekortl je dosegel Jože Kotnik v teku na 5000m v času 1^:10.8. Prejšn ji rekord je imel Krevs s |5:3I. NajboljSe izide pa sta dosegla Ivanuš v skoku s palico 3.61 m in Go-jič v metanju kladivu 48.20 m. 5000 ljudi je gledalo požar Ehrlichove tovarne Maribor, 31. julija. Že nekaj let nismo imeli v Mariboru požara v takem obsegu, kakor je bil ogenj, ki je sinoči izbruhnil v Ehrlihovi predilni tovarni v Magdalenskem predmestju. O požaru smo nn kratko poročali žc v današnjem ^Slovencu , danes pa smo doznali še nekatere podrobnosti. USODEN KRATEK STIK Tovarna Ehrlirh obstoju iz več objektov, ki so večinoma preurejeni iz prostorov bivše dra-gonske vojašnice in hlevov. Požar je nastal v IV. objektu, ki leži na jugovzhodnem koncu tovarne med Poljsko in Žilno ulico. Tu so bili nekoč konjski hlevi, ki so preurejeni v tovarniške prostore. Lansko leto so v prosloriti namestili nove predilne stroje, pod streho in na dvorišču pa se je nahajalo skladišče bombaža, stalili cunj in napol izgotovljenega blaga. Celi skladi bombaža so se nahajali tudi okrogs Irojev, ker jo laotl-delek tovarne delal noč iu dan ter je bilo sinoči v njeni zaposlenih okrog 20 ljudi. Bilo je proli 8 zvečer, ko so delavci nenadoma z.ačuli kratek pok in takoj nalo so ugasnite vse luči v tem oddelku. V električni napeljavi je nastal krate1 stik. ki je imel usodne posledice. Zadostovala je majhna iskra, ki je šinila iz eleklrovoda v nakopičeno bombažno predivo, da je zagorelo, kakor smodnik ter so plameni bliskovito, v nekaj minutah zajeli ves oddelek s predilniiui stroji PLAMENI SO ZAJELI VES »BJEKT Nekaj minut po izbruhu požara so ognjeni jeziki že segali skozi slreho in v kratkem časti je bilo nebo nad Magdalensklm predmestjem visoko ožarjeno. Od vseh strani so vreli ljudje skupaj, tovarniška sirena je obupno tulila ter klicala delavstvo in v tovarniških poslopjih stanujoče nameščence na pomoč, v mestu je bilo plat zvona, po ulicah pa so drvele težke motorke mariborskih gasilcev na pomoč. Kmalu so glasovi gasilskih rogov naznanjali, ria prihajajo tudi okoliške požarne hrambe in v razmeroma kratkem času se je GASILNO DELO v polnem obsegu razvilo. Med tem so se v notranjosti gorečega poslopja odigravali strahoviti prizori. Pri mešalnem stroju sta se nahajala delavca Oset in Grofic, katerima je ogenj presekal pot ter se nista mogla rešiti skozi izhod na dvorišču. Navalila sla na okna in vrata, ki vodijo na zunanjo stran objekta, pa nista sama ničesar opravila. Plameni so se jima že vse bolj bližali in oba sta bila v skrajni nevarnosti, ko so ljudje, ki so se zbrali pred tovarno, opazili njun položaj, pa so razbili vrata ter ju tako rešili. Mariborski gasilci so prihiteli prvi ter razvili devet cevi. Kmalu za njimi so se pripeljali Sludenutni, ki so napeljali 2 cevi. Istočasno so posegli v borbo Radvanjčani z eno cevjo, nato so prišli gasilci s Pobrežja ler tudi postavili eno cev, za Razvanjčani eno cev, nazadnje pa so prihiteli še gasilci iz Brezja s svojo ročno brizgulno. Mariborčani so imeli nn pogorišču vse svoje motorke z Magyrusovo leslvo, katero so dvignili visoko nad goreče poslopje ter tla jo od zgoraj navzdol sipala curke votle. TUDI PREMOČEN BOMBAŽ GOltl Od vseh šlirili strani so napadale gn>il:;Uo edinlce 60 metrov dolgo in 30 metrov široko zgradbo in pod tolikimi curki vode bi bil vsak drug požar kaj kmalu zadušen — samo bombaž je z votlo težko pogasiti. Ko so se ogromne bale bombažne vate razgorele, ni pomagalo nič, dasi so jih z vodo popolnoma prepojili. Tudi premočen bombaž tli dalje in kupi bombaža, ki so bili pogašeui, so vedno znova vzplamtevali ler začeli goreti. Tovarniško delavstvo je pridno in požrtvovalno pomagalo pri gasilnem delu iu vlačilo goreče bale s kupov na dvorišče, kjer so jih šele pogasili. Veliko nevarnost so predstavljali liuli sodi olja, ki so bili na dvorišču. Tudi te so delavci spravili z veliko muko iz območja ognja. Kljub naporu gasilcev, da oiiieje požar samo na predilnico, se je Siril ogenj naprej po posameznih oddelkih IV. objekta. Na severni strani jo zajel enonadstropno skladišče za napol izdelano b! ago ter tia dvorišči! skladišče bombaža, ua južni strani pa so gasilci s silnimi curki votle, ki so jih namerili skozi okna, lokalizirali ogenj ler preprečili, tla ni zaje! tega dela predilnico. NAJVEČJA OVIRA — ZIJALA Bliskovito se je meti Mariborčani razširila sinoči vest o požaru v Elirlichovi tovarni. Ljudje So zdrveli kar v strnjenih vrstah čez most v Magdalensko predmestje, avtomobili, kolesarji, fljakerji, vse je hitelo v smeri ožarjenega neba in okrog gorečega objekta se je zbralo gotovo nad 5000 ljudi. Policija je poslala vse razpoložljive stražnike, da so delali retl, na pomoč so jim pri-prišli ko mariborski orožniki, ii.i/;i ... • • I k ■ ' ; • v* " , , V prvem članku jc podan kratek pregled brezuspešne borbe koroških Slovencev za lastno slovensko šolo. Članek zaključuje: »Naše šolstvo v Veliki Nemčiji! Zavestno in preudarjeno prinašamo naše stoletno narodno težnjo za pravičnim šolstvom tudi novi državi. Hočemo v dižavi, ki jc zgrajena na veličini narodne misli, šolstvo, ki bo spoštovalo našo slovensko narodnost z upoštevanjem slovenske maternc govorice. Ni jc na svetu sile, ki bi smela kateremukoli narodu jemati njegovo dostojanstvo, ki jc v največji meri dostojanstvo njegove materne govorico in njegove narodne kulture! Kajti duševna bednost raznarodovanc mladine, oropane matc-rane govorice, postane nujno beda vsega naroda. Sramota naroda, oropanega najsvetejših in najči-slcs'11 čustev, pa bi morala postati sramota vse države.« Drugi članek obravnava razmerje obeh narodov v deželi - slovenskega in nemškega - v luči novih državno-političnih idej in med drugim pravi: »Kakor jc neoporečno prvenstveno stališče narodnosocialistične stranke v politiki ter nujna enotnost gospodarske in socialne akcije v deželi, piav l?ko jc na drugi strani nujna potreba jasne in dosledne opredelitve ter točne razmejitve narodno - kulturnih stremljenj obeh koroških ljudstev. Gospodarska in socialna istousmerjenost je dobrota, kulturno izenačenje pa bi lahko postalo veliko zlo. Narodno-kulturna vzgoja sc nc pričenja šele v prosvetni samopomoči zasebnih manjšinskih organizacij za šoloodraslc člane narodne skupine, marveč v vzgoji mladine predšolske dobe, v otroških vrtcih, v šolski in izvenšolski mladinski vzgoji. Zgolj navidezna, samo namišljena je svoboda kulturnega udejstovanja in vrhu vsega časovno omejena na en sam žc odrasli rod, čc nc stoji na fundamentu enako usmerjene mladinske vzgoje v vrtcih in državnih šolah. Vsa prosveta in vzgoja med koroškimi Slovcnci, šolska in izven-šolska, za mladino in odrasle, mora temeljiti na dostojanstvu slovenske materne govorice in slovenske narodne kulture!« Načelom narodnega socializma bi nc odgovarjalo stališče, češ, naj si narodna manjšina na kulturnem področju pomore sama kakor ve in zna. Manjšina nima možnosti, da bi ustanavljala svoje otroške vrtce. Javno šolstvo je izključno zadeva države in narodnosocialistične stranke... Vprašanje kulturnega samožitja koroških Sloven- Zadnja pot Lovra Horvata Kamnik. 30. julija. Lovro Horvat jo včeraj zvečer legel k večnemu počitku na Žalah v grob svojega strica ne-vcljskcga župnika Zormana. Mnogo prijateljev in koroških rojakov ter dolga vrsta občinstva jo spremilo na zadnji poti idealnega moža, ki se jo ves posvetil narodu, mnogo pretrpel in mnogo žrtvoval, pa vedno z jasnim licem veroval v vstajenje in boljšo bodočnost svojih rojakov, katerim je bil učiteij, svetovalec in dobrotnik. Ustanovil jo 11 pevskih zborov, ki so širili lepoto slovenske pesmi in ko je včeraj zapustil svojo hišo na Za-pricah, so mu pevci Lire zapeli v slovo njegovo najljubšo pesem, ki jo je izdal v svojih »Zborih«. V dolgom sprevodu so nosili vrsto vencev, med katerimi je bil tudi venec UJMA, čigar član in zastopnik za Kamnik je bil pokojni. >Lirac so je udeležila pogreba z. zastavo, z.a krsto pa so se z.a užaloščenimi svojci razvrslili številni prijatelji in častilci zaslužnega koroškega rodoljuba in javnega delavca. Mod njimi smo opazili predsednika Kluba koroških Slovencev g. dr. Felja-cnerja, podpol. v p. g. Sablačana, župana g. Novaka, banskega sv. dr. Vidica in druge predstavnike kamniške javnosti. Na pokopališču je opravil pogrebno obrede pokojnikov rojak in prijatelj prevzv. škof g. dr. Gregorij Rožman ob asistenci g. kanonika Riharja in kaplanov g. Cascr-inana in g. Primarja. Ob odprtem grobu se je poslovil od zaslužnega rojaka g. dr. Julij Kollachor. Ob njegovih v srce segajočih besedah slovesa se jc orosilo marsikatero oko. Pevci so še zapeli poslednjo žalo-slinko, nato pa so grude zagrnile krsto blagega g. Lovra Horvata, ki mu bomo ohranili trajen in hvaležen spomin. Drobne vesli iz Koroške Dve novi maši so slavili na slovenskem Koroškem. Ena jo bila na najsevernejši točki slovenskega ozemlja, na Djek.šah na Sinji planini. Dard-val jo je p. Kohimban Urnik, iz reda očetov Benediktincev. 56 let je čakala ta slovenska lara na veselje nove sv. maše. Slovesnost je bila tudi temu primerno praznična, Farani 60 se na ta praznik cev pa postaja danes pereče pred vsem radi mno-žečih sc (nemških) otroških vrtcev v naših krajih in vsled predsloječe občo reforme javnega šolstva.« (Kakor je razvidno na drugem mestu lista, so v samem Velikovškcm okraju otvorili v zadnjem času kar 16 nemških otroških vrtcev in to v Tinjah, Diekšah, Škocijanu, Sinči vasi, Kazazah, Šmihelu, Bistrici, Zg. Libučah, Vogrčah, Vidri vesi, Zvabeku, Rudi, Grcbinju, Vovbrah, .Trušnjah in Šmarjeti. Vse te otroške vrtce posečajo po mater-ni govorici pretežno slovenski otroci!). Članek zaključuje: »Nad Koroškimi Slovenci sc jc v minuli debi hudo grešilo z uveljavljanjem skrajnega subjektivnega narodnostnega kriterija. Ljudsko štetje I. 1934., kakor sc je izvedlo med nami, je s 6vojimi številnimi, z dokazi podprtimi pripetljaji vzorcc rafiniranc kupčije za narodno pripadnost posameznikov. Zaman sc je borila narodna manjšina proti očitni krivci, zadani slovenskemu narodnemu občestvu. Kljub vsemu odporu so šteli Slovence po mili volji in jih končno našteli nekaj nad '.'0.000 Narodni socializem s svojimi novimi načeU o narodu in narodnosti odločno in brezpogojno odklanja subjektivni narodnostni kriterij priznanj in izjav. Po novem nazoru narodnost ni obleka, ki se poljubno menjava. Kri in govorica sta z novo državo mašli veličastno potrdilo najizrazitejših narodnostnih znakov pri nemškem narodu. Dvojna tozadevna morala pa bi nikakor ne bila združljiva s častjo in ugledom nemškega naroda v državi in izven države.« Končno naj dodamo šc zaključni odstavek tretjega uvodnika, ki navezuje svoja razmišljanja na borbo škofa Slomška na narodne pravice koroških Slovenccv in pravi: »Za vse ozemlje, koder je slovenščina še danes občevalni jezik v družinah in soseščinah, prijavljamo svoje zgodovinsko in kulturno pravo: To ozemlje jc — slovensko ozemlje. Tisočletna zgodovina priča o njegovem slovenskem značaju, o njem pričain stoletne knjige in spiski. O slovenskem značaju pričajo krajevna in družinska imena, predvsem pa priča o njegovem narodnostnem značaju tisočletna sloven. govorica, pesem in običaj. Mnogo, zelo mnogo se je doslej grešilo nad našim narodom— nc nazadnje z zlobno in nemške kulture nevredno dvojitvijo našega ljudstva v Slo-vcncc in »Windische«. >-V veri v boljše nemško poslanstvo in oprti na svojo zgodovinsko in kulturno pravo se obračamo do gospodarja naše dežele z željo, naj sankcionira naše narodno pravo s priznanjem enakopravnosti slovenske maternc govorice v šoli in javnosti. Zvesti svoji državi in njenemu Fiihrerju, lojalni v gospodarskem in socialnem sožitju z narodom — sosedom, povzdigujemo ob stoletnici Slomkovega manifesta svoj glas za samobitno kulturno žitje vsega slovenskega naroda na Koroškem.« pripravili ludi duhovno. Novomašniku želimo na pot v dušno paslirstvo veliko božjega blagoslova. — Druga nova maša jc bila v Gorcnčah. Daroval jo je g. France Brnmnik in sicer na prostem, ker jc bilo toliko ljudstva od blizu in daleč. Vse Go-renče so praznovale ta velik dogodek in želele mlademu slovenskemu duhovniku dolga desetletja plodnega dela med slovenskim ljudstvom na Koroškem, ki se zbira okrog svoje duhovščine. Novomašniku naše iskrene čestitke, Župnik Vinko Poljanec iz Škocijana v Podjuni jc žc dalj časa v bolnišnioi 6ester sv. Elizabete v Celovcu. Njegova bolezn jc zelo resna, a obstoja upanje, da bo okreval. Vsem sobratom in vsem Slovencem priporočamo tega zaslužnega slovenskega gospoda v molitev. Iz Borovclj je zadnje dni odpotovalo 16 puš-karjev v Steyr, kjer hočejo ustanoviti novo pnš-karsko obrt. Za Borovlje je lo žalosten dogodek, ker puškarska obrt, znana in slavna dolga desetletja, sedaj vidno umira. V Ribnici ob Vrbskem jezeru se je ponesrečil srbski dijak Miloš Javič. Povozil ga je avlo. Nahaja se v celovški bolnišnici. Okoli Zablatniškega jezera pri Sent Vidu v Podjuni so postavile svoja letna taborišča številne mladinske organizacije iz stare Nemčije. Najprej akademiki, potem fantje in dekleta skupno, sedaj Državna razredna loterija Žrebanje sretk V glavnega in poslednjega razreda tekočega 36 kola se bo vršilo po loterijskem načttu od 11. avgusta do vključno 7. septembra t. 1. in sicer: V Beogradu: 11., 12., 13., 15., 16., 17., 18., 19., 20. in 22. avgusta in V Skoplju: 26., 27., 29., 30., 31. avgusta in 1., 2., 3., 5. in 7. sept. 1.1. Pri tem žrebanju bodo 7. septembra t. 1. izžrebane štiri premije in sicer: po 400.000'-, 500.000'-, 1.000.000 - in 2.000.000'- din. Poleg teh premij bo izžrebano veliko število dobitkov po 200.000'-> 100.000-, 80.000 -, 60.000 -. 50.000 -, 40.000'-, 35.000 -, 30.000 -, 25.000'-, 20.000 -, 15.000'-, 12.000'-, 10.000- in drugi manjši dobitki. Skupni znesek dobitkov pri tem žrebanju znaša: din 56,927.000'- ki se izplačajo brez vsakega odbitka. V najsrečnejšem slučaju lahko dobite skupno s premijo in dobitkom pri tem žrebanju na eno srečko din 3,200.000'- Za izplačilo dobitkov jamči država kraljevine Jugoslavije. Osebe, ki so udeležene pri igri 36 kola, morajo zamenjati srečke IV. razreda s srečkami V. razreda najdalj do 6. avgusta t. 1. Oni pa, ki nimajo srečk in se želijo udeležiti te igre V. glavnega razreda, si lahko iste nabavijo pri pooblaščenih prodajalcih in njihovih podprodajalcih, ki so v vsakem večjem kraju z doplačilom in sicer: za celo srečko din 1000-„ polovico srečk „ 500 -„ četrtino srečk „ 250- Natančna pojasnila z loterijskim načrtom in splošnimi pravili se dobijo brezplačno pri vseh pooblaščenih prodajalcih srečk. Radio postaja v Beogradu obvešča med dnevnimi vestmi vsak dan rezultat za dobitke od din 5000'- dalje. S kupovanjem srečk državne razredne loterije vsaki poedinec poleg osebne koristi, ki jo lahko ima, obenem pomaga narodnemu gospodarstvu, obrti, industriji in invalidom, ker se čisti dobiček od prodanih srečk sorazmerno razdeli v 7goraj omenjene svrhe, pa so tamkaj dekleta Hitlerjev dekliške zveze. Taborišča bodo ostala trajna. Povodenj so doživeli v grebinski okolici. V Vovbrah je hudournik ustavil pogrebni sprevod in 60 se pogrebci le z veliko mujo rešili. Vsi gorski mlini so porušeni. Voda je rušila hleve in od-našla živino. Na pomoč je prišlo vojaštvo in SA-četniki. V gorovju Košute se je smrtno ponesrečil narednik Helmut Rast. Letalec, ki ga je iskal, je odkril truplo v Košutniku na nepristopnem mestu. V Medgorjah je bil Matevž Smrekar zaradi sramotenja države obsojen na 4 tedne zapora. V Celovcu je nenadno umrl bivši urednik »Freie Stimmen« (znanega protislovenskega glasila nekdanje vsenemške stranke) Jožef Freisinger. Ob Baškem jezeru v Rožu bodo mladinske organizacije iz Posaarja zgradile velikanrki mladinski dom, kamor bodo stalno zahajale večje skupine hitlerjevske mladine. Komična opereta zabave, smeha in veselja! Vsaka žena imi tajnost Kino Matica ob 16. 1915 in 21.15 uri Karln Hardt — Hais Stttinker — Ery Boi Nemške manjšine v Evropi V »Istri« z dne 28. julija beremo naslednji članek: ■ Honloin (voditelj nemško manjšine na Češkoslovaškem) z velikim naporom pripoveduje, kako so Nemci na Češkoslovaškem tlačeni. Treba je torej vedeti, kakšne pravice uživajo Nemci na Češkoslovaškem in kakšne po drugih državah. Videli bomo, da toliko pravic, toliko kullurne in gospodarske svobode, kakor jo uživajo v češkoslovaški, Nemci nikjer drugod na svetu nimajo. Na Češkoslovaškem sme vsak državljan nemške narodnosti na isli način kakor Čehi in Slovaki izpovedali svojo politično mnenje, izpovedati svojo narodnost. V kulturnem pogledu imajo Nemci v ČSR polno svobodo, država jim proži vsa sredstva za kulturni razvoj. V gospodarskem pogledu niso zapostavljeni. Izven moja nemške države živi po drugih državah: na Češkoslovaškem 3,231.688 Nemcev, na Poljskem nekoliko 100.000 več kakor 1 milijon Nemcev, v Jugoslaviji okrog 500.000, na Madžarskem 470.000, v Italiji pa 250.000. Razen toga žive Nemci tudi še v Romuniji, v Franciji, na Danskem, na Nizozemskem in v Litvi. Nemška narodna manjšina v ČSR jo največja, medtem ko čolrtmilijonski nemški manjšini v Italiji z uradne strani sploh odrekajo manjšinski značaj. Sedaj poglejmo, kako živijo Nemci v teli imenovanih državah. Nemške manjšine v Italiji in na Madžarskem, kjer jih je skupno skoraj 1 milijon, nimajo nobenega zastopnika v parlamentu, medtem ko ima pol milijona Nemcev v Jugoslaviji 2 poslanca, 1 milijon Nemcem na Poljskem 2 senatorja, Iri in četrt milijona Nemcev na Češkoslovaškem pa 70 poslancev in 36 senatorjev. širile katoliško časopisje Čelrt milijona Nemcev pod Italijo nima niti eno šole, medlem ko ima pol milijona Nemcev na Madžarskem 46 šol, pol milijona Nemcev v Jugoslaviji 162 šol, 1 milijon Nemcev na Poljskem 514 šol, a tri in četrt milijona Nemcev v ČSR 5293 šol, 1 popolno univerzo, 2 tehnični fakulteti, konserva- torij. Na eno nemško šolo v ČSR pride 106 otrok, na eno češko pa 115 otrok. V Italiji izhaja 7 nemških časopisov, ki jih iz- dajajo Italijani sami in so pisani v fašističnem duhu, na Madžarskem jih izhaja 11, v Jugoslaviji 18, na Poljskem 71, v ČSR 249. V Italiji, na Madžarskem in v Jugoslaviji Nemci nimajo nobenega stalnega gledališča, na Poljskem imajo 2, na Češkem 17, ki dobivajo denarne podpore od čsl. vlade. V nobeni drugi državi, izvzemši ČSR, nimajo nemške manjšine radio oddaje v nemškem jeziku. V ČSR imajo Nemci svojo Iaslno radio postajo v Melniku, medtem ko druge češke postaje redno oddajajo tudi v nemškem jeziku. V Italiji nimajo Nemci nobene kulturne organizacije, na Madžarskem jc ena, v Jugoslaviji jih je 45, na Češkoslovaškem pa 2237. Sedaj naj sledi nekaj primerov z. razmerami v Nemčiji. Na eno šolo v Nemčiji pride 150 dijakov povprečno. Na Češkoslovaškem prideta na eno nemško šolo 102 dijaka. V Nemčiji pridejo povprečno na enega prebivalca 3 knjige, v ČSR pa pride na enega nemškega prebivalca 0 nemških knjig. Pred svetovno vojno nemška narodna manjšina na ozemlju sedanje Slovaške, ko jc bila še pod Madžari, ni imela nobene šolo; danes imajo Nemci cclo vrslo ljudskih in srednjih šol. Iz. navedenega sledi, da nikakor ne gre v vprašanju pravičnosti za Henlcinovo stranko, , . i. t. ,, Ves svet sloji danes na strani ČSR, ker jo prepričan, da imajo Nemci v okviru češkoslovaško republike popolno jamstvo svobodnega razvoja. Drobne iz Julijske krajine Na cesti med Postojno in Sežano je avtobui do smrti povozil 3 letnega Franca Micena in težko ranil 63 letnega Antona Mozcja. V planinah nad Sočo se smrtno ponesrečil 13- lctni pastir Karmel MJajnc, ker mu je v roki eksplodirala granta. V gospodarsko poslopje Beneditka Lapajneta pri Sv. Luciji ob Soči je udarila strela, zaradi katere je nastal požar, ki je vpepelil vse poslopje. V Repentaboru je podivjan vol z rogovi raz-parl trebuh 43 letni Amaliji Doljakovi, ki so jo v nevarnem stanju prepeljali v tržaško bolnišnico. 8000 otrok iz Trsta in okolice bodo poslali v mladinska taborišča na Krasu in ob morju. Glavno letovišče sc nahaja v Bani pri Opčinah. Znai ljubitelj planin in pisatelj o planinskih krasotah dr. Julij Kugy je v Trstu praznoval 80-letnico svojega življenja. V Skednju pri Trstu so slovesno prižgali novi plavž, ki je pričetek popolne prenovitve vse škc-denjske industrije. V Volarjah je požar uničil gospodarsko poslopje Janeza Leban. Škodo cenijo na 20.000 lir. V Idriji se jc smrtno ponesrečil slovenski kmet Franr, Albreht, slar 40 let, zaradi nesrečnega padca na skednju. V Ročinju je gad pičil 9 letnega Viktorja Kavčiča, ki so ga prepeljali v bolnišnico, kjer mu bodo rešili življenje. Pri Tolminu jc avtomobil, ki ga je vozil Stanko Podgornik, smrtno povozil 5 letnega Adolfa Bukovca. V črničah je Rudolf Kosovel, ki je imel na sedežu zadaj Petra Pirjevca, zadel v cestno ograjo, pri čemer je bil Kosovel ubit, Pirjcvcc pa hudo ranjen, Zbcsnel vol je smrtno nevarno poškodoval Antona Skvarčo iz Tribuš, vendar pa upajo, da mu bodo rešili življenje. V Gorici je prišel 3 lelni Valentin Fajt pod avtomobil, ki ic otroka hudo poškodoval. Otrok sc bori s smrtjo v bolnišnici. Cirkularna žaga je hudo obrezala 44 letnega Alojzija Novinca iz Lokavce pri Ajdovščini. Nesrečnež sc nahaja v bolnišnici. Družina Friderika Truklja iz Grgarja pri Gorici je dobila 800 lir kot nagrado za rojstvo dvojčkov. V planinah nad Sočo so se ponesrečili Kar'. Fogin, Viktor Perešon !n Luiggi del Agnola, vsi 18 let slari, rodom iz Furlanije. Pri padcu čez prepad jc bil Fogin ubit, ostal dva sta pa odnesla hude hude poškodbe. V bližini Prcdilskcga prelaza jc padel v prepad italijanski carinik Simon Bataglia. Truplo 60 prepeljali v Gorico. V Zatolminu je 14 letni pastirček Jože Ru-Car padel čez skalo in se tako nevarno poškodoval da ne verjamejo, ali mu bodo mogli reSiti življenje. Ljubljana Umetnostno-zgodovinskn društvo v Ljubljani priredi v sredo 3. avgusla ob dveh popoldne izlet v Zabnico. Spodnje, Srfednje in Gornje Bitnje, Stra-žišče in Šmartno pri Kranju. Priglasiti sc jc do srede ob 11 dopoldne pri tvrdki Podkrajšek na Jurčičevem trgu. Avtobus 22 din.