Leto UOX. št. 178
ton Dte iv—
■ PJJ BJJ ^^SBSJBS^ MM ■ BI BI BS ■ 'a* B H H BI 1 I Bi BI ^^. ^ ^ BBBBBBBMBaw
^^^^^^^B ^h ^^B ^^r^ ^1 ^^^^1 ^A ^^B ^^^B ^^^ ^^B ^^^^^B ^B ^^B ^B ^^B ^^^ bb ^^^^^B B ^^1 ^^^^ ^^B ^^^ ^^b^ Ba ^B a^ aa bb ^^1 bb ^fl bb ^^al aa
I ■ bbbV ■ I ■ ■ ■ ■ aH ■ 1 I I i : ■ I ■ I MW ■ ■ m ■■ ■ K ■ ■ I I 11 ■ I II ■ m
m —
tzaaje raatt dan popoldne, isvzemub oeaeJje tn ■—»m — inaaran do BO poeti rrst A Din 2, do 100 vrat A Din 3J50. od 100 do 800 rrat * Din 8, večji tnseraa pettt
trata Dto «a Popust po dogovora, tnseratns davek posebej. — sSIr.....antl Narod«
valje mesečno v Jugoslaviji Dto 12-. sa toocemetvo Din 25-. Rokopisi ee ne vračajo
UREDNIŠTVO Dl UPRAVNItTVO LJUBLJANA, *aa*Uetm oHea Me*, a. TOefoa: 81-22. 81-83« 81-24. 81-85 tn 81-86
Podrntnlee: MARIBOR Stzoasmaverjeva 8b — NOVO MESTO, Ljubljanske c. telefon st. 25. — CEUE;: celjsko uredništvo: Strnsaniaverjevm unca 1, telefon st. 65; podružnica uprave: Kocenova ulica 2. telefon it. 190. — JESENICE: Ob kolodvoru loi
Postna hranilnica v Ljubljani st. 10351.
Preprečeni komunistični načrti:
Diktatura o Grčiji
Splošna stavka se je popolnoma ponesrečila — Začasna ukinitev ustave ni izzvala nobenega večjega odpora
Atene, 6. m gusta AA. V poiavu na grško ljudstvo pravi ministrski predsednik Metaxas med drugim:
Zbornica, ki je bila izvoljena v januarju 1936, ni mogla dati državi vlade. Komunizem, ki je izkoristil to okolnost, je s pomočjo raznih političnih skupin drzno dvignil glavo in resno ogražal socialni red države. Pripravljal je socialno revolucijo, o kateri misli, da .le zanjo napočil čas. Prizori, ki so se odigrali meseca maja v Solunu, so bili začetek. Nato je komunizem preplavil nase vojašnice z agenti in leta-ki. V njih pozivp. vojake na socialno vojno. Sporedno s tem se je razširil tudi v naših prosvetnih ustanovah. Širil je svoje nauke v mladini in rušil upe v bol jšo prihodnost grškega rodu. Komunizem je prodrl tudi med uradnike in skušal med njimi razviti občutek, da jim je država sovražnik in da je treba zato njene osnove uničiti.
Proglas navaja $aJje, kako je komunizem izkoristil gospodarske težkoče države, ki so se pojavile predvsem zaradi slabe uprave v preteklosti. Sedanja vla-črrški narod. Zsito je izdala ukrepe, ki da je brez vsakega političnega namena ugotovila nevarnost, v kateri se nahaja r.aj zaščitijo siromašne in delavske sloje. Proglas pravi, da je akcijo s strani vladnih nasprotnikov podpiral tudi del časopisja. Neprestane in neupravičene stavke in splošna delavska stavka, ki so jo pripravili po določenem načrtu in ki raj bi pomenila po izjavah voditeljev stavke začetek revohicijonarne akcije v še večjem obsegu, so imele za cilj. da bi se porušil sedanii s">cialni red v Grčiji. Pred +a«kim položajem, ki je pomenil neposredno nacionalno in socialno katastrofo, je vlada smatrala za svojo dolžnost, da prepreči izbruh revolucionarnega gib?'"ja, ki bi vsekakor za.p1e*el državo v krvave nr^d^eboine boje.
S kraljevim pristankom je zato razglasila obsedno stanje in razpustila poslansko zbornico.
Metaxas
Na ta način je kot vodja odgovorne |
vlade prevzel vso potrebno oblast, da re- I
ši državo pred katastrofo. Metaxas iz- I javlja, dalje v svojem proglasu, da ho-J
če svojo težko nalogo izvržiti naglo in |
odločno, ker mu to veleva dolžnost do ' vladarja in ljudstva.
Zato poziva k sodelovanju vse G-rke, ki ljubijo svojo domovino nad vse in ki se hočejo rešiti demagoške tiranije in revoluciionarskih elementov. Odslej more grški narod živeti in delati mirno in brez vsake skrbi v trdnem prepričanju, da bo vlada sedaj, ko je okrepila socialni režim, delala energično pod okriljem Nj. Vel. kralja za boljše čase ljudstva, zlasti pa za zboljšanje delavskih slojev.
Metaxas zahteva v svojem proglasu pokornost državi od vseh, prav tako pa, tudi disciplino. Kategorično izjavlja, da
bo v&aka reakcija proti obnovi grškega ljudstva takoj strta.
Preiti korminističr propagandi
Atene, 6. avgusta. w. V političnih krogih govorijo, da je ministrski predsednik Metaxas dobil od kralja pooblastilo, naj I vsemi sredstvi uduši stavkovno gibanje komunistov. V^ada bo tudi najostreje nastopila proti komunistični propagandi ki jo deloma vodijo možemcL
Mir po vse] državi
Atene, 6. avgusta. A A. Splošna stavka se je v celoti ponesrečila. Delo ni bilo nikjer prekinjeno. Življenje v prestolnici je popolnoma redno. V mestu se nahaja veliko število tujcev, ki si ogledujejo znamenitosti. Red in mir vladata tudi v ostalih krajih države. Listi izražajo upanje, da bo izprememha režima omogočila rešitev mnogih resnih vprašanj.
Izpremembe v vladi
Atene, 6. avgusta. AA. Finančni minister in njegov državni podtajnik sta odstopila. Bivši minisbe>r "Žabici anos je imenovan za podpredsednika vlade m za vršilca ministra financ in narodnega gospodarstva. Peri/k les Rediadis je postavljen za diržavnega podtajnika v finančnem ministrstvu. Za ministra socialne politike je imenovan Korizis, podgirver-ner grške narodne banke. General Pasa-ris, bivši načelnik glavnega generalnega štaba je prevzel državno podtajništvo letalstva. Upokojeni general PapavasiH-ju je postavljen za državnega podtajnika v vojski in momairici. AJivizatoa za državnega podtajnika v zdravstvenem ministrstvu, TMmitiratos za državnega podtajnika v ministrstvu dela. Vsi so Se položili prisego.
Boji pri Saragossi
Državljanska vojna je povzročila velika opustošenja in tirja vedno nove žrtve
Hendave, 6. avgusta £. Iz poročil, ki **> prispela iz šnanije, ie raz.vidnn. da se borbe za oblast v tKavi nadaljujejo I največjo vztrajnostjo in ogorčenostjo. Šele sedaj, ko f*> nekoliko prenehale borbe v katalonskem glavnem mestu Barceloni, je mogoče ugotoviti velika razdejanja, ki *o jih povzročili skoraj dvs tedna trajajoči boji jo cestah mesta. V Barceloni so zadnje dni pobrali po cestah več tisoč mrtvih ter jih pokopali brez Cerkvenih ceremonij. Neka i tisoč rani^Mvh in umirajočih leži v tolnirah. Mnogo hotelov in privatnih poslopij jp bilo izpremp njenih v bolnic*1. Vb>avlja s T*ridržkom. Po pnsa.vri Hsrta bodo Wala vodili francoski piloti, ki so s špansko vlado podpisali pogodbo za mesec dni. Nagrajda znaša 50.000 frankov. Na načini so fet«lci prejeli po tisoč frankov, pred samim odhodom čez mer«} še po shiri tisoč frankov. Pogodbo o nakupu letal in pogodbe s piloti je v imenu španske vlade podpisa! neik.7 Ltfbairda- Španska vlada bo pbi-ča-lia za letala 0 sstt Ionov frankov- Pokxvic*> te<5a zneska je položila pri podpisu pogodbe.
Nevarnost za Francifo in Portugalske
London, fi. avgusta. A A. Današnji »T5-mee« piše o nevarnosti, da ne bi v špansko državljansko vojno posredno zavleklo tndi druge države. Po mnenju lista je ta nevarnost posebno veliki za Francijo in Portugalsko. Veliki londonski list pravi, da je malo verjetno da bi ministrski predsednik Leon Blnm utejrnil odbiti svoje prijatelje, ki »a-hte-vajo od njega, naj levičarski španski vladi priskoči na pomoč.
Po drnsri strani pa je tndi Pnrtuiralfcka v
hudi preizkus ji. ali naj g svoje strani podpre upornike. List pravi, da so uporniki v severni Španiji ze prejeli razne transporte živil iz Portugalske. Ce bo Portugalska se dalje podpirala upornike, nravi list, bo to aa. francosko vlado izgovor, da. s svoje strani podpre vlado v Madridu. Veltka škod*, bi bila, 6e bi se tudi Porta-galska zapletla v sedanje dogodke. Na kraju pravi lint. da je Evropa na v#eh stranoh polna netilnih točk in da se je treba zAradi tega varovati pred eksplozijo.
Pomanjkanje živil
Hajon, 6 .avgusta. AA. Tu potrjujejo, da so v nedoljo vladna letala tombirdirala mesto Hera v Vavari. Bilo j* vec" cTovpsVb Žrtev. Prav tako je r#s, da ie prebivalstvo nevernega dela pokrajine Navare v «krbeh zaradi pomanjkanja žrol Ta pokrajina je naklonjena upornikom. Obroki s&vil se z
vsakim dnem bolj omejujejo.
Nj. Vel. kralj Peter na Bledu
Včeraj popoldne je prispel na Bled Nj. Vel« kralj Peter s svojima bratoma, kraljevičema Tomislavom in Andrejem
Bled, 6. avgusta. Včeraj ob 15.30 je prispel z dvornim vlakom na postajo Lesce Nj. Vel. kralj Peter II. s svojima bratoma, kraljevičema Tomislavom in Andrejem ter ostalim spremstvom. Na postaji so ga, sprejeli Nj. Vis. knez Pavle in namestnik dr. 1 Perovic. predsednik vlade dr. Stojadinović, maršala dvora Colak-Antić in drugi. Na pe- | ronu se je zbrala tudi velika množica občinstva z okoliškimi župani na čelu, pred kolodvorom pa tudi šolska mladina \z Lesc, ki je Nj. Vel. kralju priredila prt3;čne ovacije. Nj. Vel. kralj se je odpeljal takoj po priliodu z avtomobilom v jrrad Suvobor na
Bled, kjer bo ostal dalje časa.
Nj. Vel* kraljica v Sarajevu
Sarajevo, 6. avgusta. AA* Nj. Vel. k ral lica je v.'eraj obi=kala mesto in si ogledala nekatere znamenitosti. Prispela je kmalu po I
10. dopoldne v spremstvu svojega adjutan-ta polkovnika Pogačnika in kapetana Duga. Ko ie stopala po mestnih ulicah do stare srbske cerkve, jo je ljudstvo neprestano živahno pozdravljalo in ji navdušeno vzklikalo. Posebno ganljivi prizori so se prtpefffi ko je prispela pred staro cerkev. Sprejemu ie prisostvoval mitropolit Peter, senator Ljuba Babic, člani odbora cerkvene občme ter mnogo drugih uglednih zastopnikov raznih nacionalnih in Človekoljubnih društev. Nj. Vel. kraljica je po pratkem ogledu cerkve odšla dalje, med neprestanimi viharnimi vzkliki množice. Tako je prišla do rogove džamije, kjer jo je pozdravil min. dr. Spaho. Opoldne se je vrnila v llidže, popoldne ob In pa je ponovno prišla v Sarajevo in si ogledala arheološki oddelek deželnega muzeja. Mudila se ie v muzeju nad eno uro, nato se je spet vrnila v llidže.
Poslanik dr. Girsa
v Mariboru
Resolucija o poglobitvi stikov med našim in ccikosJo
vaškim narodom
Maribor. ?»- avgusta.
Včeraj s*a prispeta v M ar; bor č-eško-slovAŠki mmisrte*" in poslanik na našem dvoru a. dr. G trsa in ljubljanski češko-slovašSki konzul g. Stanko Minovski. Tu-ik«ij8nja JOMgia je pri-rednla visokima go-sfrormr lep sprejem- Po sprejtrnu sta odšrla vioiwa iS hm ■vtama ainn plodoffieerneijAe.
8. Clois-pod podanik vrt mtrmAeir dr- Obr-&a *e naproža, ds »zposlnje jvi sw>jn ^#s*fi cm večji izvoz miši'h rm v Ccško^lrrsaflkn
9. Naši v^nogTadjrfki nmi m us*an*»rijs v Rna^gii, Brou in v drugih večjih anesfeih svoje kleti.
10. Naši vinog^Adnitci naj sinite sa uspešno proipagaj»dV> s^o/ih pMttftcBSJM a tem. da podrljsi^o v CeSoneAovatšflDo poskus n<* vzorce.
11. Kmeti jedo« strokovna ditr*va naj vpsrvajo ns kmete, twtj sejejr* čim v SSJSSjSJJjSst ■
Resolucijo je preč»tal g. prof. *yed»vy, ka je imol tudi Icnasem gv>vor ns vlsnica gođta in rbrane odj^črvike. Po govorih wtz-a. Gosta je pnadravil predsedjnik JC-Kge g. dr. Kuloovec, nakar je povzel besedo poslanik g- dr. Oirse, Ici je v (lepe-m govoru pove>Kčeval lepoto naše do-mcmrjie in bod>rd k čim tesar^ošemu sodelovanju obeh bratsk-ih držav *alco v gospo-dar^cem, kakor tud« v ku^Turnem pogleda.
Na tej seji je bila »prejeta obširna resolucija, iz kartere posnemamo naslednje najvužneijše točke:
1. Banska uprava se naproša, da uvede v prihodnjem solske-m Wu leot nooivvesm predmet češki je^rk na mae doslej obstojal prvi tečaj. t. j. v Mariboru, Celju in Ptuju.
Ravnateljstva srednjih sol naj naharv*>o za dijaške knjržnice vsako leto vsaj 5 čeških knjig.
4. Javne knjižnice v omenjenih mestih naj vsako lato nabavijo nov« dela češkoslovaške književnosti.
5- Na srednjih šolah naj se v okviru Fer4jameg* saveza ustanovijo posebni krožki, ki si izberejo sorodne kroike v I Češkoslovaški t«r z rnjrmri dopisujejo. V teku 4 le* naj t! krožki enkrat izmenjajo obfske.
6. SPD m lovska društva naj bodn v
Mnssofini|ev obisk v Benetkah
Benetke, n. svguMa. k. V tomk je neaa-doma prispel v Benetke rnmiatrsfc predsednik Mussollni. Prtpel jal se je sam s svo> ftm letalom. Z nJim je prfiel le njegov sui Rornano, V Benetkah m js Mussotind oe> dal umetniško razstavo, novi faSistirn dom m nekatere dru^e ustanove, nato pt os Js sopet odpeljal v Riecione na svoj« tamkajbije posestvo.
Amaterski saborski turnir
▼ Zcfliiumi
Beograd, rV. av^u^ta. p. Na acnaeerakeei turnirju v Ženama je v prvem kola Peem. falk premagal Aviroviea. I>esnlk ye> v dsu gem koki premagal Savica, ki je veljaj za favorita v prvi skupmi. Igrala sti franooslDO partijo. V dr\*g1 skiiprn* na > JPretnfask v drukeru Jnr/fi prekani psutfju lei Jo igra pirott Jonkejn tn lei ne bo tarjfeo ne asakfjučfla z T«nxijeni.
Cerkvene prireditve
ob oHsiipisssfi
Beograd, 6. avpjsta. o. V okvtro berliii-ske okmrnade se bodo vršile tudi cerkvene glasbene prireditve. Or^ansairsnih bo tudi več versjbih nredannsnj. Evangelski olimpij-sfci odbor je povabil tudn i\>g»osloverndcega protestantskega škofa dr. rVirprpa. da 7. t. m. prodava o prateatantstvn v JugnslaviH-Dr. Pyp *e i« ▼***! odzval m je že odpotoval v Bcrfin
Borzna poročila.
INOZEMSKE BORZE Gnrflh, 6. avgusta. Beograd 7. —, Parte 90.206. London 15.365. New York 906.025. Bruselj 51.06, lOsan 94.10. Amsterdam 200.175. Bartin 12SJI0. Dunaj 57. — Praga 28*7* Vamtasja 4740, aaataaaaaat 2.90
S6yn»
»8LOVJN8K1 NA BO O«. fc*i*k, «. Mfute ItV
Stev. l'/8
Zahteve našega u&teljstva
▼ Novo* Sadu" *""
I^unlfrsna, i. orgoeta.
V ton* Je bi ticites jski konsjrns v No. Tem Sad« sneJJuftstv Po s*vo*e>r4 glavu« uprave je kongres n*d*)frwl svoje dalo, toda zbojovedcesn te je ie P^niasn, da ao utrujeni in nakateei so jesi moe*i zborovanje z medklici eeš, d« je bako ie dovolj govorov. Porodilo glavno uprave je b*V> sprejeto s isjsrstuno ve dano glasov, ptoti je glasovalo Mano S delegatov. Novi proračun je glavna uprava znižale za 105,000 Din. Sprejeto je brilo tuda poiočilo finančnega in nadzornega odbora, potem je pa priala na vrsrto resoiucrije glaseča se:
»JUU odklanja od sebe vsako moralno odgovornost pred javnostjo sedanjosti in sodbo bodočnosti za vse ono, k*r je bilo zamujeno v izpolnjevanju imperativne dolžnosti pristojnih čirtitoijev na polju socialne preskrbe šolske mladine, zgraditve nujno potrebnih šolskih poslopij, racijo-nalne reforme vsega šolstva v duhu sodobnih zahtev in vseh onih številnih predočenih nedosrtatkov osnovnega šolstva, na katere je uČiteljstvo z vso vestnostjo ob vsejlci priliki opozarjalo m tako storilo v tem prizadevanju svojo dolžnost.
Jugoslovanske učiteljevo smatra rudi to pot, zavedaijoč se v polni meri svojih pravic in naglašujoč, da brez polne sile, elana in moralno-gmotne neodvisnosti učitelj kot poedinec ne more bHri činitelj, ki naj b' nosiil največje breme v izgraditvi svetlej Še in srečnejše narodđie in državne za jednice, za potrebno poudariti in naglasiti svoj stanovski apel z zahtevo, da se v prvi vrsti zagotovi stalnost in nedotakljivost učiteljstva, da bo usposobljeno za nemoteno izpolnjevanje svojega vzvišene, ga poslanstva. Vsa izpraznjena mesta naj se zasedejo potom natečaja. Učiteljice in otroške vrtnariee z uči/teljsko kvalifikacijo naj se pravno m gmotno izenačijo s svo-rmi tovan'Si. UčHeOstvu naj se zagotovi dostojen in neodvisen minimum in neobhoden življenjski standard. Brez vsakih omeji t ev^ samo po izpolnjenih zakonskih pogojih, naj se ravnajo vpokojirtve in uoi-teHi naj dobe po 30 letih efektivne službe
seolul...... m ntf>o4ajočo jfaa V« okupino-
Nssnudome naj se popravi krivica. stortoa brvehn katehetom in oOUslJSO* za-sentrih sol ev. CsršU in Metode take. da sejtobotts4č*e«kiso§e prebili v teh šoten. Popravijo naj se vse fctvsce. etorje-ne a stnvUnfcBi prejenjimj nrerneseitvami. ki en ogioieia rodbine e ločrirtvijo mo. s* od žene. Končno naj aa po predlogih in spomenicah jueoaiovenskega ueeteijstv2 ter v interesu naroda m dr »ve stori vse. d« dočakamo od osnovne sole s polno pravico najvišji eraj oanovnags pouka w sicer vagojitov krepkih, zavednih in k^c rrih jugoslovenskih pokolenj nezlomljivega značaja, volje in usposobljenosti za borb^ proti vsakršnemu mračnjaštvu in na«id-njaštvu. Upokojeni učitelji naj ostanejo v službi, dokler ni urejeno vprašanje nji ho vih pokojnin, zaposlijo naj se vse brezposelne učiteljske moči tn uzakoni avtomatično napredovanje-«
Resolucija je- bila sprejeta soglasno in z velikim odobravanjem. Potem je bi sprožen predlog glede izključitve treh ući teljev iz JUU in sicer Jovana Milojsssief iz Zagreba, ker je na zborovanju zagreb škega učiteljskega društva »Edinstvo« lan v okitobru zahteval, naj se izglasuje no. zaupnica predsedniiku JUU Dimniku, dalj« Jovana Rale t tč* iz Zuca, ker je na nekem učiteljskem zborovanju žali' Hrvate in Stevana Stojnica iz Banjaluke ker je intriglral, da bi premestili šolske*« upravitelja Radova novica- Proti temu predlogu je glasovalo samo 7 delegatov Totem je biflo sprejetih še nekaj predlo gov, med drugimi tud* ta. naj se izkaže prosvetnim delavcem za zasluge na polju povzdrige JUU priznanje s tem, da se iz volijo za Rastne člane^ Končno se je predsednik Dimnik zahvali] zborovalcem in zaključil kongres. Včeraj dopoldne je bila plenarna seja glavnega odbora, na koten se je konstituirala uprava. Za predsednika je bil ponovno izvoljen g. Ivan Dimnik, za podpredsednika Stjepan Kranjce vič iz Zagreba in Toetor Dimitriievič »z Beograda- Tajnik je ostal g. Lazič.
V Podpeči grade most,
ki bo veljal nad en milijon
Prihodnje leto bo novi most že odprt za promet
Ljubljana, 6. avgusta.
Skoraj vsa stara Ljubljana ie sezidana iz poiipeske.pi kamenja. PodpeČ je že izza rimskih časov prava zakladnica gradiva za Ljubljano. Upoštevati je treba, da v Ljubljano ni prihajalo po Ljubljanici samo kamenje ta iklanje, temveč tudi apno. V starih časih so najtežje tovore prepeljavaH po vodi, zato je bila Ljubljanica za Emono in staro Ljubljano najvažnejše prometno občilo. Kamen za apno je bil najbližje v Podpeei. PodpeČ pa še ni izgubila svojega velikega pomena kot dobaviteljica gradbenega kamenja za Ljubljano in četudi zdaj transport ne zavisi več od reke. Zgodovinski kamnolom v Podpeči je še vedno v obratu. Ne le geolog, tudi laik lahko presodi v6aj približno, do kam je segal njega dni hrib, ki ga je sčasoma človek obkrušil kakor kos sira. da je zdaj načet že do visokega pobočja. Tedaj je pa skalnata peč" segala skoraj do Ljubljanice, kjer je z ftoboii in letati morajo na
pilotih Osssfaffc na levem bregu so te zbe-
touirali :n so porabili okrog 120 kubičnih ■setrsu betona zanj. Temelj sega 21.5 m jrloboko. čolg je "pa na osnovnici 12 m in 7 m širok r<*etne težave imajo s kopanjem temeljev za opornik na deenem bregu. Da lahko kopljejo, morajo zajeziti vodo, da jim ne prtul'ra v jamo. Zato zgrade navadno pri takšnih delih tako zvano za- » gatno steLo; v zemljo sabijejo tesno drugo ob drugi debele deske v dveh vzporednih vrstah vmes pa natlačijo ilovico, da bi voda ne prodirala skozi Špranje. Na desnem bregu je globoko v zemlji kamenje, ker je pač tam že od njega dni pristanišče in se je sčasoma navalilo v vodo ter pogreznilo v blato mnogo kamenja. Ko zdaj zabijajo v zemljo deske, odnosno pilote za zagat-no steno, jih to kamenje zelo ovira in voda sili pod zagatno steno v jamo, in sieei s takšno silo, da je ne morejo sproti izčrpa vati niti ■ petimi centrifugalnimi črpalkami, ki vržejo is jame v minuti od 10.000 do 12.000 litrov vode. Zato so se zdaj oborožili se s komrpesorjem, da bodo z njim razbijali pod vodo skale, dokler ne bodo naredili zagatno stene. Da vam ie nekoliko predočimo težkoče, ki jih imajo s gradnjo opor nikov. moramo omeniti, da vsak opornik leči na 72, okrog 15 m dolgih smrekovih pi lotih. Tako dolg pilot je že pravi mlaj.
Se večje »mlaje« sabijejo v tamo strugo. in sicer od 19 do 88 m dolge. Na 50 tak & nib pilotih bo oprt opat za most. Naj vas ob te] priliki spomnimo na nesrečni most v Ooričanah, ki se je podrl samo zaradi tega. ker §o prezgodaj odstranili opaž, ko aa nt bila konstrukcija dovolj obtefena. Opažu je treba posvečati pri gradnji mostu prav tako veliko pozornost kakor gradnji same konstrukcije. Zato zabijajo v mehka tla tako dolge pilote, kajti nosilna plast ilovice se začne Sele v globini okrog 20 m. Kako slab teren je na kraju, kjer grade mest. nam kaže lepo tudi ta, da se je en pilot po-greznil samo zaradi lastne teže dva metra globoko v temelju levega opornika.
Pri kopanju temelja za levi opornik so naleteli v globini okrog poldrugega metra na staro kamnito zidovje, ki najbrž izvira iz rimskih Časov, kar lahko sodimo po na-plavljenih plasteh zemlje nad njim. Že l« tega zidovja bi lahko sklepali, da je Podpeč staro naselje ter da je bil tam kamnolom že v rimskih časih.
Prihodnje 'eto bo novi most žs odprt ca promet. Delo bi moralo biti končano januarja. Če ne bo kakšnih posebnih zadržkov, bo tedaj v resnici končano. Da gre aa veliko crradbeno delo. sprevidimo že iz tega, da je bilo izlieitirano za 1.065.000 Din.
Iz Ptuja
— Sreak) eeatni odbor v Ptuju razglasa, da je razgrnjen računski zaključek aa proračunsko dobo 1935/36 vsem davkoplačevalcem na vpogled med uradnimi urami do 15. t m. Račun izkazuje dohodkov Din 2.872.159.59, izdatkov psi 2,570 40389 Din. Saldo v znesku Din 801.090.70 pa ee je prenesel na proracunako leto 1930/37. Celokupni denarni promet v proračunskem lota 1935/36 je znašal Din 5.442.638.4*
— Vesna Ozbaltor sejem v Ptuju ae je vršU v sredo tn je Ml dobro založen. Posn«*« to pa ae je, da Živimo v budi krizi, ker je
bil sejem selo slabe obiskan in so se skle-peie fJabe kupole, Kmet asjoju pr1nenww
aa as mogel vnevesti, sate tudi sn jbsmsJ nakupiti sjetfoesje4% keafe. Kakor p* drusrus sacnma^jmin, aa jTbai aodaj esJUaiUo mnogo ssjmljrvih upor, ki 00 aoakisfil srečo, pa nje* orisu na ovoj ssjOun. Pattoija je imela le nekaj intervoarij,
— Desjj oo je vratfe a saTOflJsv Podmladki JS tukajšnje gimnazijo, meoi-nake tole » deske nanos lic sole so lotOO priredili voak po lO^-dnovno ekskurzijo BO morje ter J.ie-bili ta ono v mariborekem domu A v Bakru. Vrnile so se tO 000 tff akupino. Vsi podmladsjorjt so priapoU domov izredno dobre volje » kar niso mogli prehvaUti lepot našega Jadrana in tudi ne nostretos v domu, ki jim je nudil aa mol denar laredno
dobro in obilno hrano. Tudi tukajšnjemu g* poatajenaoelnlku sjrre topla aabvaia aa nje-frovo prijaznost, ke je sel podmladka*jem tako na roko, da je lahko odpotovala vi»a-ka skupina a posebnim vagonom direktno io Bakra.
— ObCinatva ae epaaarja na nove uraa. ne ure no tukajšnjem postnem uradu, ki ie začel v smislu ministrove odredbe ura-iovati ad danes dalje po novih uradnih urah in sicer od 8. do 12. ure in od 15. do ^8. ure. Blagajna pa je odprta le do 17.30.
Angleški kralj se vkrca na naši obali
Ljubljana, & avgustu. Vngleaki kralj Edvard Vfll. odpotuje iz -.ondona v soboto. Na jahto »Nahleon« se vkrca v ene-m izmed dalmatinskih prista-a||ij Poveljnik jahte, ki pluje zdaj po Sre-u4ann in Tvanu, Erdlen« in Tfcofcijn se j*» občinstvo divilo, saj v tekmovanja niso mnofro zaostaci za odraslim! treniranimi plavalci.
5Ta tem mitingu je dose*rlo SK Trbovlje 33 In 12. skupaj 45 točk. SK Celje pa prsv-toliko. torej je IzM neodločen. Z doseženim reeultatom je SK Trbovlje lahfco zadovoljno, ker je dokazalo, da ne posveča pozornosti le eni panogi, to je nogometu, marveč tudi drugim panogam sporta in si tako utira pot med reprezentančno ekipo in to specieJno pri lahko atletiki, table tenisa in plavanja.
GROŽNJA Srro/evod1/* iut lokmhtt iefeanfef kurjaču: — Črn ml nO 4& Irot ss/sfits, sem vastf mimo nogomctnegM Igrišča Miro.
Zakaj ]e oilo tako malo zanimanja
za licitacijo univerzitetne knjižnice ?
Ljubljana, 5. avguste Vesraj snio (i tal i napol uradno poročilo o licitaciji se zidanje universitetue knjiS-nice. Za licitacijo je bilo selo malo isni-manja in nekaterim se zdi to nerazumljivo, zlasti le. ker nase podjetja lotijo, da imajo
malo Oda. Najbolj presenetljiva pa je v poročilu o lieitaeiji trditev, da elabo zanima« nje ss lieMaeijo jasne dokazuje, da so •jn-al podjetnik' tako dobro zaposleni, da nimajo interese potegovati ?*» za tako velika dela.
. V reeniei imajo aa»a toda s tem še ni rečeno, da ga imajo prevod, odnosne, dm ea imajo v&a. Največji zastoj v gradbeni delavnosti zadnja lota je bil nedvomno v Sloveniji, ko so v Beogradu neprestano zidali, da se je rasvil v pravo velemesto, ki šleje okrog ;*4in liso* prebivalcev. Tudi v Zagrebu so zidali mnogo več kakor v Ljubljani. I'iav lako ne more nihec* reči, da je bilo pri nas več javnih del. kakor v nekaterih drugih pokrajinah. Da i.na-jo našs podje'ja preveć dela, nedvon»no ni vxrok, da je bilo tako slabo zanimanja za b^ejtacijo »tavbnih del univerzitetne knjižnice.
V Ljubljani je le nekaj večjih •tdvbrub |joti;etij, kvečjemu 7. Niso pa vas domača v pravem pomenu beaede in ja za mnogimi več ali manj prikrit tuj kapital. Cista domača podjetjs nimajo velikega oN rnfcnega kapitala in zato ne morejo prevzemati večjih del. Pomisliti je treba, da za tako veliko Mavbno delo. kakrSno bo zidanj? vseučiliške knjižnice, mora podjetnik investirati milijonsko vsoto. Če nima dovolj
pripre?, pa tudi sicer mora vleenti mnogo kapitala v dalo. sej ns dobi takoj densrja za plačevanje delavcev in rjahavo gradiva. Ns ši densrui zavodi sda| ne dajejo posojil t#r niso priprsvljeni n^e^sr tvegati za polivi-les nafis podjeLnesti. Stsvbm i^odjetnik ne dobi nikjer kredite, četudi prevzame vsej* stavbno delo. Gaspodar&ke razmere so pri nas v marsičem bistveno drugaPne kakor n. pr. v beogrsdu.
V resnici pa bi zidanje v*eu6Uiika kop.sni-ce ne mogli prevzeti podjetji, ki ata ie p'evzeli javns deia pri nas, n. pr. gradnjo železnice di. Janž -Sevnica in gorenjsko ee-eio. Vendar to ne pomeni, da ne moreta prevzcij več javnih del. ker Imata prev<*ft dela v pravem pomenu besede, temveč da ne morets več investirstl is rešijo nadalj-nih javnih del. In Četudi imata dve podj *S» ji lako PSSSSl dovolj dala, s Ujm ^e ni rečeno, da iia imajo tudi vsa druga
Za prvo licitacijo moralo hiti po predpisih najmanj trije ponudniki, «dcer licitacija ni veljavna. Pri drugi licitarijj jo dovolj, če je le en ponudnik. I>ruga licitacija je razpisana za 21. t. m Zato tudi BO more nihč^ trditi, da ss zaradi malomarnosti in brez-brižnosti nažih pod jetnikov zavlačuje lano važno javno delo kakor jp zidanje vneuči-lUke knjižnice. Pri drugi licitacija l>oEAL: Mali polkovnik (Shirlev Temple.)
KINtl oLOGAl tišino da Pariš, KINO UNION: Zaprto. K IN* O gl&KA: Noč ljubezni.
E>E»TJltNE LKKARNK Dauea: Mi. Su-jiik. Marijin trg .S. Ka-ralt, Goapo«vet«iku cesta 10, Bobinec ded., Cesta 29. oktobra 31.
Revščina in reveži
bjubljanaf 6. av^jusia.
V mestu in okokci žrve lju-dje nazn-ih pokiicev, ki se le z najve&io težavo prebi ja< jo skozai življenje, pri tem pA delajo svoji okolici sJctKi in so ji v nadlego Zlasti na Vać. na Brdo in druf!a mala ni soLja so ^c priseHh' v zadnjiib Icrih razni arrietii, muziikatvti, krosnjmrji, brusači itd . s kjateirimi :mj s«taLno posla tudi varno^tn« oblast. Stanujejo po kolnbab. kjor je leglo nevarnih bolezmi.
IVuticija j« te dni po svojih orgarah pregledala več takih stanovanj ter ugotovila povsod žalostne razmere. Na bruseča x\lekaand»ra B. je tneLa poVioija že več pnitoib. Ljuo\je eo ga dolžilH ra»«tm>9iri in vobće nadležnosfri. Revež je prispel od nekod iz bevie Madžarske, navzlic tetini pa si je znal izpoelovaitt obrtno dovoljc nje ta brušenje orodja. V njegovem Sla-novanju policljadci ortjami ni*o T*a#to sa.Trvo njega^ ma>rveč je wi njdmn p*wpela tudi njegova irvoljonka, s Icateno mva Že hii otroke. V stanovanju dru^cg« brusača, Ivana G. so naal-i poleg njega in njegove življecijs^ce druždce se sedem nezakonskih otrok. Godbenik Pavel J-. dorna iz ČeŠko-alovaške, stan-ujoč pa na Brdu. živi enako v slabih gmotnih razmerah, eaj je zaa;lu-ž>eik sany> priikvžnosten, družinioa petih ne aaikonslciri otrok od 2 do 13 len pa vedoo lačna. V istn okolici žive ae družirtice artistov tn drugih takih revežev, neporočejni pari s kopico otrok. Policija je sklenila 5ipravita več teh družri. avgusta w. s nor i so izroči h francoskemu oprarvniku poslov naslednji odgovor Aovjetr^ke vlade:
Vlada Sovjetske unije sporoča., da spri«. jeir.s načelo ae vmešavanja v notranje nadeve Španije in da je pripravljena sodelovaU pri predlaganem dogevx>ru o tena n«^rnsls-vanju. Pri tem želi sovjetska vlada, nai t*e razen v francoskem pozivu imenovanih držav pritegne tudi PortueaKka in takoj ustavi podpora, ki jo nudijo nekatere države upornikom proti zakoniti vladi v Španiji.
Paril, 6. svgueta w. \ krocrih zunanjega ministrstva pričakujejo, da bo italijanska vlada danes ali najkasneje jutri odgovorila na francosko noto gi*»de izjave o nevtralnosti nspram dogodkom v Apsniji. Pogsjanjs so se, kakor se čnje, rszvijals ugodno. Menijo-da bo italijanski odgovor sestavljen približno v fertem duhu kakor angleški in ds he Italija eahtevals. nsj se k no^ajsnjem pri. tegne tudi Rusija.
IZKLJUČENO
— Zdi se mi. gospod profesor, da svs hodila skupaj v solo.
— Izključeno, izključeno gospod, no spo-amnjam ae nobenesje sošolca z brado.
Štev. 178
»SLOVINIKl NAROCK^^li«fuUllH
Strm 9
DNEVNE VESTI
— Dubrovnik v pričakovanju visokih gostov. 1» Dubrovnika poročajo, da prispeta baje v Cavtatu, kjer le urejajo ta visokega Kant-aka, ki bosta počakala brata, angleškega kralja Edvarda VDL Stanovala bosta baje v Cavcatu, kjer te urejajo za visoka gosta vilo g. Danca.
— 1%'aSi planinci v švicarskih gorate. Ko pinžek piše iz Zermaita (datuni poštnega pečata 4. t. m.. Zermatt): Do Zermaita je šlo v redu. Danes so startali Cop, Bizjak, Avčin, Hvastja, More in Frelih (ter Jak-šić) na Zinalrothorn (4223 m), Cernivc in žumer pa na Monto Rosa. jutra (4.8) p<* Rezek in Modec na Dent Blanche (4364 m>, Celjani pa na DufourspiUe (4638 m)... Dne 6.8 pisem zopet. Vreme ne preveč do* bro, toda upamo.
— Poslopje za pravno fakulteto v Beojrra. d«. Za novo poslopje pravne fakuMete v Beogradu ie odstopila mestna občina tem-li;šT*e, ki je že pripravljeno za kopanje temeljev. Prosvetno minili retvo Je že najelo 12 milijonov Din nosoii'.a za to veliko in lepo palačo in tudi načrti so že pripravljeni Za prva dela je odobren kredit v znesku 4.380.000 Din. Razen zadostnega števila lepih predavalnic, dvoran za seminarje, ka-r.'biMov in profesorskih sob l>o v novi palači tudi velika dvorana »a knjižnico pravne fakultete.
— Gospodarsko prodiranje Nemd'je na Balkanu. Dunajski tednik >V¥irterhaftiiehe Na-chriehfcen* pi*e o gospodarskem prodiranju »mčije na Balkanu in pravi m*d drugim: Nemčija si vedno bolj prizadeva prodreti ■ svojimi izdelki na prekomorska tifžir*ca_ Zadnje čase pa pripravlja načrt čim tesnejše gospodarske povezanosti med vsmt nemškim sro s pod ar* tvom in gospodarstvom balkanskih držav. Ta načrt ne uren-niouje polagoma, toda zanesljivo. Tako je >Dresdesner ftank* prevzela vodstvo nekega, konzorcija, ki naj bi odkupil delnice neke velike beograjske banke. Ta transakcija v znesku nad 100,000.000 Din naj bi omogočila boljše financiranje nemško-juco-slovenskepra trgovskega prometa in olajšala ustanavljanje nemške industrije v Jugoslaviji.
— Carinski dohodk) v tretji desetfai julija. Po podatkih centrale carinske blagajne fin rnaftnll carinski dohodki v tretji desetini julija 80 544.003 Din. ali 702.256 Din več nego v istem čnsu lanskega leta. Od 1. aprila do 31. julija je prejeJa centralna ea-ninska blagajna f?t,4R4.-(Vi Din. ali za Din 13.89".0lfl ve? nego lani v laiem ftasu. Po proračunu hi morali znašati carinski dohodki od 1. januarja do 81. julija 234 2.VS.000 Din. v resnici so pa znašali 10.500.365 Din vpc.
^mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmm KINO SLOGA, tel. 2730 "
Dane« razkošna in melodiozna revijska opereta
Casino de Pariš
V glavni vlogi poje in plese nepozabni
Al Jolson
iz filma „SINGING FOOL"
Ob 16., 10.15 in 21.15 uri
"Prve noviee in slike z berlinske
olimpijade v Ufinem in Foxovem
tedniku!
— Poziv avtobusnim podjetnikom. Podjetja, izvršujoča obrt rednega prevažanja oseb z motornimi vozili, ki nameravajo svoj sedanji vozni red izpremeniti za rimsko sezono, t*2 pozivajo, da ogoiove in predlože novi vozni red v odobritev v 10 predpisanih in ustrezno kolkovanih primerkih do 25. L m. V veljavo stopi dne 5, oktoL-ra. Smernice za sestavo voznega reda so razvidne iz dosedanjih zadevnih okrožnic Zimske izpre-membe železjiiaJcih voznih redov so razvidne iz sten. ftkih voznih redov na železniških postajah. Predvidene so 5e nekatere dodatne izpre-niembe, ki pa po izjavi direkeije državnih železnic ne zadevajo interesov avtobusnih podjetij. Vozni redi poštnih avtobusov ostanejo bistveno ne i spremenjeni, odpadeta le na propi Šmartno ob Paki — Logarska dolina vožnji od, odnosno do izletn;skega vlaka-Izrecno se opozarja, da se je pri ugotovitvi voznih redov ozirati poleg na Železnico tudi na interesirana avtobusna podjetja (poštno upravo in zasebna podjetja), vsled česar jih je sestaviti sporazumno. Prekasno vloženi vozni redi se ne bodo odobrili kakor &e ne bodo odo t rile izpremambe odobrenih vznih redov med sezono. Poleg tega se opozarja na kazenske posledice namernega zavlačevanja oblastvenega poslovanja.
KINO IDEAL
DANES DANES
Shirley Temple
v njenem največjem filmu
Mali polkovnik
Predstave ob 16-, 19. in 21.15 uri.
immmmmammm—mmmmmm—mm
— Podmorski kabel med Bok o Kotorsko in MarselUom. V Boko Kotorsko je priplula, te dni francoska ladja »Ampere« urejena za polaganje morskih kablov. Kable začno spuSčati v morje le te dni Napeljan bo preko takozvane nevtralne podmorske zone zelo globoko, da bo varen pred elementarnimi nezgodami. Z ladjo »Ampere« so prispeli v Boko tudi strokovnjaki francoske elektrotehnične tvrdke, Id je prevzela polaganje kabla med Boko Kotorsko in Mareeillom.
— Delo dobe. 1 ekonom. 4 zidarji. 1 hlepeč, 1 pastir, 1 soboalikarski vajenec, l torbar (za denarnice) in 1 urar. Pojasnila da;e borza dela v LJubljani.
_ Modernizacija zagrebškega gledališta. Zagrebško gledališče je dobilo posojilo v znesku 13 in pol mili iona Din in e tem denarjem bo na eni strani poravnalo svoje obveznosti, na drugi strani pa preuredilo in organiziralo poslopje. Za popravila *n obnovo notranje ureditve se bo porabilo 3
milijone in pol. Gledalce dobf nov premični oder na električni pogon. najmodernejši
sistem razsvetljave, centralno kurjavo, novo ventilacijo rtd.
— Beograd kres piva. Včeraj »o bili Beograjčani drugi dan brez piva, ker so fcavar-narji in restavraterjs napovedali pivovar* nam bojkot. Do »pora je prišlo njlte, ker prodajajo pivovarnarji pivo tudi trgoveem. Nefcaj manjših restavracij in točilnic sen! pridružile* bojkotu in tako se za silo se dobi v Beograda pivo. K sreči je vročina popustila, ker bi ljudje sicer bolj obeetUi spor med pivovarnarji in njihovimi odjemalci.
Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo deloma oblačno, lepo stanovitno vreme. Včeraj je deževalo v Rogaški Slatini in Zagrebu. Najvišja temperatura je znašala v Splitu a5, Skopi ju 31. Beogradu 20, Rogaški Slatini 28. Sarajevu 26, Mariboru in Zagrebu 21, v Ljubljani 20.5. Davi je ksial
barometer v Ljubljani 768.1, temperatura je znašala 11-8.
— Pogrešan student. V rogirjah na Koroškem je bil na počitnicah s svojuui starši 15-letni dijak Kurt Kohn z Dunaja. Iz Pogirjev se je napotil že 22. julija sam na izlet proti naši meji in se ni več v »ni!, niti se javil staršem. Pogrešani je morda odšel v planine, in se ponesrečil. .Fant je 170 cm visok, vitke postave, poUo ^ovategi
obraza, kostanjevih las, na sebi ^e imel kratke usnjate hlače in sivo jopico. Pri sebi je imel tudi torbo in Hubertua plašč. Kdor bi kaj vedel o njem, naj obvesti orožniško postajo na Jeseni *a.a.
— Nesreče in pretepL Šolskega upravitelja Lovra Travna iz Trboj na Gorenjskem je napadel včeraj doma pred šolskim poslopjem neki domačin in ga težje poškodoval. Zaradi poškodb je moral napadeni učitelj v bolnico. Posestnik Lojze Fig ter iz
Jamnika v radovljiškem okraju je doma našel staro patrono. Hotel jo je odpreti, pa mu je eksplodirala in ga ranila na obrazu in po životu, desno roko pa mu je popolnoma razmesarila. — V fjoki pri Zidanem mostu. kj**r je bil včeraj sejem, so sej-marji pretepli krošnja rja Vajdo Slnderovi-ča in sicer tako hudo. da so ga morali spraviti v soiSteO Pogestnikovega sina Janeza Brega rja v Javorja h pri Lukovici so podrli voli in ga poteptali, da je dobil hude poškodbe po vsem telesu.
— Grozna smrt treh otrok v gereei hiš*. Kratko smo Že poročali o etra .Vi! nesreči, ki se je pripetila v vasi Jesenice pri Splitu, kjer so v torek zjutraj zgoreli v goreči hi£i Marina Zemunik** trije njegovi otroci« 8-letna Marija, 4-letni Kruno in 2-letni Ri-no. Sele popoldne so na pogorišču odJiopš-li ostanke otroških trupel. Ostale so bile same kosti. Nesrečna mati je hotela videti kosti svojih otročičkov in komaj so jo zadržali. Roditelja sta vsa.iz sebe. tembolj, ker sita ostala e svojim četrtim po srečnem na* ključju rešenim otrokom brez streh«.
— Kvartoplrei v mrtva&nioi. V Bjelova. ru je policija aretirala Marka Batase za-radi hazardiranja. V bolnici je kvartal a bolniki in jih peš'eno eakubii Kvartopir ce je strast tako prevzela, da so se »krili v mrtvašnico, kjer eo navdušeno kvar* tali ne glede na to, da «o ležali blizu njih mulići. - •
— Smrtonosni kačji pik. V vasH lioM. ca blizu Bjelovara je pičila strupena kača na travniku 251etnega Stjepana Nae-keviča. Strup je bil tako moftan, da se js fant kmalu onesvestil. Prepeljali ao ga r bolnico in zdra/vniki nimajo upanja, da bi ga rešili.
— Uboj zaradi puške. V VeLjfei Hrasiiiln-ci bJisu Bjelovara je Stjepan Veientako. vič iz zasede ustrelil 501etuega FTaaja PopenjaCa. Zadel ga je v trebuh fas. Pope-njač je kmalu iakrvavel. Valezvtekovifi je imel puAko, toda brez dovedjenja, in Perpo. njač mu je grozil, da ga bo ovadil. To je dalo povod za uboj.
— Policija kliče na pomoč telepata In grafologa. NajragonetnejM zlocHn v Beogradu Je bil v zadnjih letih umor milijonarke Drage Mitričevič. Policija je napela vse sile, da bi izsledila morilca, toda vse njeno prizadevanje je bilo zaman. Zdaj je menda obupala in je sklenila obrniti se na gralologa in telepata Rosensteina, ki se mudi v Beogradu in nastopa pod artistič-i nini imenom To-Raima v nekem varieteju. Tel opat se je rad odzval pozivu policije, tembolj ker je že večkrat pomagal varnosti nim organom izslediti zločince.
— Brezplačne nove ilustrirane prospekte razpošilja staršem, dijakom . interesentom enoletna privatna trgovska šola. znani CHRT« STOFOV UČNI ZAVOD, Ljubljana, Domobranska 15- Pišite ponje! Šolnina 120. Dtn.
Iz Ljubljane
—lj KsJIivahoejsa mestna cesta tlakovana samo za vzorec. Najčivahnejša mestna ce»U je nedvomno Poljanska, ki jo uporabljajo zlasti mesarji dan za dnem. ko vozijo v klavnico in iz nje meso. Pomisliti je treba tudi, da je to ena najvažnejših prometnih žil, ki vežejo okolico z mestom. Posebno it-v ah na je tš ceMa ob sejmskih dneh. kakor je bi i n ir včeraj. V spodnjem dela. med Ambroževim trgom in mostom pod Golovcem, ni tlakovana, čeprav bi bil baš tam tlak najbolj potreben. Izjema je pa dtl ceste ob Marijaniscu, kjer ep jo tlakovali pred leti, menda samo sa poskus, da so preizkusili, kako se obnese betonski, odnosno bazaL
toidni tlak. Priznati je treba, da m js dobro obnesei, toda tem slabše »te je ohoeslo navadno cestišče, kar so lahko že zdavnaj spre* videli. Težko je pa reči, ce kaj misli jo na tlakovanja te ceste, saj se zdi, da pogosto pozabijo celo na nasipavanjs. Včeraj se je na nji cedilo pravo sejmeko blato.
—lj Velik kovčeg Je UfubJL Na glavni cesti bliau št. Vida je izgubil pred dnevi češki avtomobilist dr. Riha Jaro la Brna precej velik kovčeg težak nad S0 kg, poln kopalnih in toaletnih predmetov. V kovčegu je bilo tudi 15 parov čevljev. Dr. FUha jeoakodovan za nad 8500 Din. Miaamld mojster Jožef Arhar ia at Vida je pa izgubil z vosa velik lesen križ, na katerem je bil tudi pritrjen Kristov kip.
—1 j Pred davčnim odborom a« bodo ob ravnavald pn©d4ogi dav6oe uprave m sledeče pridobitne stroko: 1. ćm 10. avgusta, 1936 ob ^ 9. uri- Lekarne, istoga ote ob 10. uri: stavfceniki, prs voznik-, apadlr terji, kajvarne, nnrikatssu hi vlnotooi tsr gostilne, hotcit Itd. čcfea A.-—L, {tmrc
Ljuljane) i. dne H. avgusta 1030 o* tt 9. uri! gostim* hoteli iti ftika M—A i» vse prlklentjene obeme. 3. dne 23. avgusta 1806 ob yz 9 ari; TovarniSk« to industrijska podjetja
Radi pesne sesije £VILE
okaaljaka prodaja ^ mrnim*
_______Oglejte al cono v UlofM._______
—lj IsUtniškj avtebss LjebljaBa—Ssiak.
V sebo*to začne voziti iz Ljubljane preko Opatije in Reke na Sušak odprt izletniški avtobus. Iz Ljubljane bo odhajal izpred Putnika v Gajevi ulici ob 8.30, prihod v Opatijo odnosno na Reko in Suaak* ob 12.. povratak ob 16-, prihod v Ljubljano ob 20.
V Ljubljani bo imel zvezo z gorenjskim brzovlakom ob 20.48, zjutraj imajo pa izletniki z Ciorenjekega zvezo z Ljubljano s avtobusom. Cena vožnji tja 60 Rib, s tranzitnim vizumom 75. vožnja tja In nazaj W>0 Din, s tranzitnim vizumom 115 Din, Pri* jave sprejema Putnik.
ESTRAGON KIS
za vlaganje dobite pri ARTIR KOSER, vogal nebotičnika.
—lj Tatvine se množe. Te dni je prišel ponoči neznan tat v stanovanje Vladialavs Arka na. Vunarjevi cesti in mu ukradel sivo obleko ter več perila, v vrednosti H00 Din. Iz delavnice kovača Franceta Lamp-
lja v Novih JarSah je nekdo odnesel nekaj orodja, vrednega 150 I>in. Vlomilec se je splazil te dni v prostore Prometne banke v Stritarjevi ulici in ukradel pisalni stroj, znamke »Stower Portable«, vreden 3000 Din. Posestniku Jakobu Zoretu v Dravljah je nekdo odnesel iz shrambe veo perua in obleke. Iz skladišča neka Franca Dolinar-ja Pred škofijo so te večkrat* manjkale prazne vreče, te dni pa jih je tat spet odnesel okrog 20. v vrednosti 130 Din.
—lj Ogrodje kolesa najdeno. Na njivi bivšega šentviškega tupana Valentina Bab-nika v Zg. Oliki je bilo najdene te dni ogrodje kolesa In sicer rdeče pleska*to, znamke »VVaffenred Stsver«, s tovar. it. 5.700.842. Tat je pustil ogrodje na njivi ko je najbrže preje pobral proč vse druga jele, ki jih js lasje spravil v denar.
—lj Kopalna oblaste rasprodaja po lastni ceni Mile« stsssfssst, Stari trf.
Iz Cella
—e Nevs sradae ars ia paketne in denarno sliibo ia nosil. Po odredbi ministrstva za pošto in tslegraf bodo odslsj na °elj. skj pošti vsako leio v poletnem času od 1. aprila do 30. septembra uradne ure za paketno in denarne službo od S. do 12. in od 15. do 18. ure, v rimskem času pa kakor doslej od 8. do 12. in od 14. do 13. Nove uradne u e se stopile takoj v va.jsvo. ITrad-
ne uro za ostalo službe na po*ti ostanejo neizpromeajene.
—c Žrtve nesreč, v torek je padla 2^-let-na sobarica Fran&i&ka Belelov* z Brega pri Culju po stopnicah in si zlomila desno nogo. V ponedeljek je padel 47-tetni posestnik Anton Perkovič od Sv. Florjana pri Rogstcu doma tako nesrečno, da si je zlomil levo nogo. Istega dne se je 3£Wetna žena Še-lezniakega kurjaea Alojzija Arh-eiterjeva iz
Bedne pri Konjicah pri cepljenju drv za-ekalila v levo roko in se težko poškodovala. Pri Svf Lovrencu pod Prožinom si je 15-letni delavcev «Sn Franc Zaje v nedeljo pri padcu na domaČem vrtu zlomil levo roko v ramenu. Ietega dne je neki delavec zagnal kamen v 24-letnega. pri regulaciji Savinje pri St. Petru v Savinjski dolini zaposlenega delavca Slavka Miriinskega iz Zg. Grmiovelj pri Št Petru in gs niocuo poškodoval po levi nog1, v torek je padel lt>-!etni posestnikov sin Jože Borrtk iz »'t Petra pri Zidanem nio^tu v Rimskih toplicah s kolesa ter se občutno poškodoval po glavi in rokah. Istega dne si je 63-lefcii zidar Leopold Dular iz Raskovca pri Oplot-nici pri padcu zlomil de*no nogo. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici.
—c V celjski bolnici sta umrla v sredo 4-lstni lintek jetniskegs paznika Ivan Mlakar iz Celja in 3-letna dninarjeva hčerka Marija Breckova od Sv, Uršule pri Dram-Ijah.
C^ije. Kakor vsako leto, hode tudi v nedeljo 9. t m. velike propagandne dirke v Celja, katero raspisuje In orfaprsira klub plovsnsnfh kolesarjev OeJJe ped predeed-otvom poOrtvovirncfa predsednika g, M.
Fajaa. V Celju se na ta dan zbere vat dir. kaii is vseh krajev Slovenije in Zagreba, da menij>etirajo za koiaaarski sp^rt. Start vozačev pedaveze Ljubljana je točno ob «. uri prod gostilno Ka&c na Tyr. ievi cnHj. cilj v Calju pred Glasijo. Za ostals klube bjvie nanborake podzvese je bil od strani prireditelja razpcoian to* zadevni raastis to spored. Vozi se po do. loeibb tehn. pravilnika kot. a«v. kr. Jugo. slavlje. Pravico starta ima veak vosa«, ki je v posesti savezne licence sa leto 1936. Vsak vozač veni na lastne odgovornost in se ina strogo držati cestno policijskih predpisov. Zbirališče, masaža in okrepči-la dirkačem je v hotfđu Hubertu* v Gosposki ulici. Klub podeli prvaku vsake po-»amezne proge krasno sz>an53!nsJko d pk>, mo. Vozači podaveze Ljubljana morajo aa-m,i gkrbeti za prevoz obleke. Dirke se vrže ob vsakem vremenu. *
Iz Maribora
— Nocojšnji program Mariborskega tedna. Drevi ob 10. uri bo štafeta ekoai Maribor za prehodni pokal Mariborskega tedna. Start je v Ljudskem vrtu, cilj pa na Trgu evobode. Ob 20.30 uri se priuns na ra»#la* viSČu promenadni koncert, ki to irajal do 22. ure.
M Visoki obisk na Mariborskem tednu-V nedeljo je obokal \, Manboibki tedoo nietropout i,osiaei iz Zapreba, ki »i ;q s svojim lajuLkoui ogledal v>se raz^U-ve in se
0 njih zeio pohvalno izrazil ter izrekel prirediteljem će*utke ki popolno priznanje.
mm SnMssessssgSSS *vesa (Putnik) m \ \\. so mariborsko otiast v Mariboru pro^o. v»e tujskoproinetne činitelje, da ji sporočijo najkasneje do 10. avgust** v*e nedostatke, u so jih opazili pri dosedanjem voznem redu ter vse ieije. ki bi pri^ie v postev pri sestavi novega reda vojuje, ker če bo v najkrajšem ca©u vršila pri generali direkciji v Beogradu meddru&vena konlereu-ca, us kalen ee bo razpravlja -t y osnutku voznega reda za leto 19»; 08
-~ Harmonikarji so se vrnili. Danes dopoldne *o se vrnili s svoje konceriue turue-je mali mariborski harmonikarji g. Vilka *>u^.eršica. V Zagrebu, kjer so igrali na povabijo tamkajšnje Hlna murni je in v Lami^m €0 dosegli naši slavni maicki zeio lepe uspehe.
— Kopališka riza za Avstrijce, ki potujejo v Slovenijo. Tujško-prainemi zvezi Putnik v Mariboru se je posrećilo iz poslova ti za Avstrijce, ki jx>tujejo v Ssovetujo, novo olajšavo. Uiaaoin resenja mia^^stva zunanjih ded je bilo predpisano t» takojšnjo ve. Uavnostjo vsem jugoslovensknii konzula'oui v Avstriji, da izdajajo Avstrijcem, ki potujejo v Slovenijo, brez raziiike kam, znižano kopališko vizo po 10 Din. Kakor znano, je ta določbe veljala prvotno le za zdravilišča in morska kopališča. Na pobudo tukajiuje
1 Ujbkoprometne zveze se je ta olajšava za-fceLkom letošnje sezone razširila tudi na vsa večja letovišča Odslej se bo smatrala vsa SJovenijs kot tujsko prumelm predel. Zvezi je treba na tem mestu izreci /<* njeno neumorno pionirsko delovanje popolno pri-znan] e.
— Kam je izginil? Mehanikov* žena »Marjeta Hudetiistova je prijavila polu-iji, da je preteJdo soboto neznano kam izginil njen 10-ietni sin Lrvia. Vse poizvedbe oo a»i4le
doslej brezuspešne.
-*— V vrelo barvo je padel. Včeraj se je pripetila tovarniškemu barvarju pri Doctor & drug Juriju Kranjcu med delom zelo tetka nesreča. Ko je nesel kotei vrele barve po tovnrni, mu je ua spolzki h tleh spodrsni. io, da je pad*»l in so pri tem oblil z vrek> maso. Delavec je ludi padel v vrelo barvo in zadobil po vsem telesu zelo nevarne opekline. Zdravi se v bolnici.
_ Huda nesreča je včeraj doletela 29-lel
no tovarniško delavko Herinmo Zemljičevo s Pobrežja. Ko je imenovana kolesarila po Tržaški cesti, je trčil v njo pekovski voz in oje ji je zlomiio vsa rebra na levi strani* Nevarno poškodovano Zemljičevo so nemudoma prepeljali v mariborsko bolnico.
— Pes odgriznil otroke ustnico. V tukajšnjo bolnico so pripeljali 8-1 etno posestni, ikovo hčerko Julko Dajčmanovo iz Jarenine. ki ji je pes odgriznil spodnjo ustnico in ji raz mesari l obraz.
Tako bleščeče
sveže kakor prvi dan po vsakem pranju
Vedno /
GAZELA
TKRPENTINOVIM MILOM
»Pere res belo!
mWmmmmnmWmmmmWmVMmmmmmWmmm^mmmmmWmWmmmWmmmmmmm
— Vlom r vodsvodue »kladiirs. Neznani storilci so preteklo noc vlomili v vodovodno
fekladi£i}e v Slovenski ulici m ukradli nuio&o materiala. Za vlomilci poizvedujejo.
Iz Kranja
— Nesreča. V Podn^ftu je včeraj popoj. »ine med dru^ro in tretjo uro Sftletni sin Ds-keg-a. po*"e«tnika br»k»l msd starim telez-jem. pri tem pa je udaril na glavo dina-mitne patrone ki je eksploiiirala. Fantu je odtrgalo na levi rok j tri piste, pi>sko*i-be pa je dobil tu^i po glavi in prsih. Kranjski rešilni avto je p<>nuca pripeljal najprej k zdravniku dr. Novoseljskiju, nato pa v Ljubljanu v bolnišnico.
— Napad in pretep. L'čiteijt Travna v Tr-bojah je v nedeljo napad«11 » kolom nek posestniški sin. Traven se Srt ur ni zavedel, kasneje so pa prepeljali v Ljubljano. Napadalec je bil že aretiran in oddan ▼ sodne zapore. Na Jezerskem v p;o*tilni A. M-uri ro se v nedeljo ponoči stopli fantje ter je neki Logar, ki j# porode«, dva druga fan ta fflo^no oklal z nož^n po vratu in po rokah, tako da sta sredi noči iskala p<>moči pri zdravniku dr. Valieu v Preddvoru. Pretep je bil precej hud. kriva je bila pijača.
— Regulacija prometa pred »Staro pošto« V Ljubljani je največji promet pred pošto, v Kranju pa pred »Ptaro po>to*. Od l.ju^-Ijane se razlikuje menda le v toliko, da nimamo tramvaja. V Ljubljani na tem prs-važnem križišču dirigira %U"omet stražnik, v Kranju pa nihče in vsak šme voziti, kakor ia kjer se mu poljubi. J^no srf<1i sezone in vozni promet vseh vrst vozil je naravnost ogromen, povečujejo ga £e fttevilni tujcL
vendar ne premoremo eifes »t.ražnfka, ki hi ves &zi<>^m'>v^*>>i-7iCO-?f0*yrs'»-/<>30'XN-r.'; >r'• !vS-5 fxsr■ i l * ', i
BUKOVI ODPADKI suhi. kratko Ugani, zopet na razpolago i van Siska, tovarna
parketov, Metelkova 4. tel. 22*44
2062
KUPIM
M06KE STAJtB 08LBKE eevlje. perilo snpujem. pridem pogledat na dom. Pisno na Mara Andiovi«, Galusevo nabrežje 27. 2150
PIANDiO dobro obranjen kupim. Ponud-fc« no upravo pod »Plotom takoj«. 31o7
STAnOVAMA
LEPO STANOVANJE i 2 parKcUranjma sobama, ko« htnjo s velikim balkonom ter
ErHSclinami oddam 1. septem-rn. VprsJa se diska, Vodnikova osolo 12-L 2158
Makulaturni papir
proda
oprava „Slovenskega Naroda*4,
LittMlana, Riiailleva ulica Itev. f
Narodna
. tiskarna
/ LJUBLJANA
/ ntAFUaTVA
/S j
/ ' 1ZVB9TJ9B ves M
/ nSKAKOKA š
aL DKLS §
^^|w^ tki n M
^5^a^ /
Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«« četrtek, «. avgusta 1036. gtev. ' '8
Pravoslavna cerkev
bo letos dograjena
Vsi gradbeni stroški so znašali okrog 1,400.000 Din
Ljubljana. 6. avgusta. Pravoslavna cortkcv je po svojem slogu m namerni, kri mu bo služila, eclmsrtveno poslopje v Ljubljani in druga pravoslavna carkev sploh v Sloveniji. Zgrajena je nedvomno na najlepši parceli, na robu Tivolija in tik ob mestnem sredšću, sredi parka t-etr zelenja, kakor mnogo srbskih pravoslavnih cerkev, ki jih zidajo sredi drevja. Delo je precej časa pooivalo. ko je bila cerkev sezidana v surovem s'an'u, pred tedni je pA stavbnik Iv. Bricelj prevzel le ostala zida.nska dela. Vse kaže, da rvvdo letos končana vsa dela
Ko hi cerkve ne akrimlo visoko drevje, bi njena velikost in posebnost sloga (bizantinski slog) prišla mnogo bolj do «raza. Mamsikrirnu se zdi stsrvba nezn«ffcn?i, v resnvici. je pa srednje velika cerkev in tudi precej visoika. \*pr«v mogočen vtris nrrano_ va, terrabona a*!i kako drugače. Takšen omet je nekoliko dnajbiri od navadnega, a je rrpežnejgri. V ffrobem je cerkev že ometana in gotovega je rudi že precej finega ometa. Zidarje nekoliko zadržuje. ker še prso narejena okna, ki rih izdohi. jejo ključavničarji, Cim bodo lahko vzidali okna tn pobarvali (obrizgmli) evnot ter bodo opraviči svoie deAo ti*da stoklarfi in pleskar>i, bodo lahko podrli oder- Vsega rvneta je na proČeilinh okrog 2000 m5, kar nam kaže. da cerkev ni majhna in tudi. da je ze4o ćlenovita.
Notranjega nmeta bo približno polovico ma m*"!i ion FHn. Za ostal* dela Ni še ofcrog 300.000 do 4noooo rv-n stroškov
Lep sokolski praznik v Domžalah
Prodava 25 letnice otvoritve Sokolskega doma v bivši
nemžkutarski trdnjavi
V nedeljo je sokolsko društvo v Dom* žaiah g sodelovanjem vseh okoliških drir štev na svečan način proslavilo 25-letako zgraditve Sokolskega doma. Kdor «»e spominja četrt stoletja nazaj, bo vedel, kakšne so bile takrat Domžale, koliko iskrene Ljubez-»i in požrtvovalnega de.La je bilo v onih nesebičnih sokolskih delavcih, ki eo se upali zonerstaviti germanski invaziji.
Polagoma, zato pa tem vztrajneje so delali Nemcj in nemšikutarji, ki so gradili tod pvoio industrijo na germanizaciji prebivaj-stva ne samo Domžal, temveč tudi okolir?. ZaAo se ne smemo čuditi, da jim je to delo zaradi ogromnih finančnih sredstev, ki so jih imeli na razpolago, tudi uspevalo in eo bile Domžale, poleg Jesenic ena najmočnejših nrnifcilrlitimVHi postojank, enako kot industrijska središča na Štajerskem.
Sistematični in finančno dobro podprti
germani7iaciji ^e je bilo težko upirati. Za torbo je treba denarja, treba je *rreds»tev,
treha je nekakega središča in strehe, odkoder naj se ta odpor vodi. Med nacionalnimi
društvi, ki *%o tedaj v Domžalah ot»stojala, je bil baš Sokol prvi, ki je u videl to potrebo in začel z marljivim in vztrajnim delom, po geslu: Ne ča^U, ne slave, temveč neizprosno borbo tujru-iiTsiiiu — graditi svoj SokoLrikj dom. Dom, ki naj služi kot £oia in trdnjava, iz katere naj prihajajo borri za svobodo Ln neustrašeni hranitelji teptanih narodnih pravic.
Dolga je doba 25 let. če pomislimo, koliko so morali poedinci prestati preganjani in trpljenja rad; tega, k*»r so zvesto služi- j li edino le svojemu teptanemu narodu.
V 25 letih je Sokolski dom v Domžalah I
doživljal razne stvan, služil je ziartj msd vojno vojaškim svrha m, toda danes služi zopet istim ciljem, za katere je fcdl zgrajen. V njem se vzgajajo m!ada sokolska pokoljenja, da bodo sposobna sledmi svetlim in nesebičnim zgledom bratov in sester v preteklosti.
In ta svečani dan je v nedeljo skupno z ostalimi društvi proslavljal domžalski Sokol. Zastave, v onih. sokolslvu najljubših, modrn-belo-rdei-h barvah, ki so plapolale malori-nne raz vse hiše, so jasno pričale, da so Domžale v sokolskem, jugoslovenskem taboru, od katerepa jih ne more ločiti nobena sila-
Po prihodu kamničana se je ob 3. uri popoldne izpred kolodvora formirala povorka, ki ie burno pozdravljana krenula po lVomžaLah. mimo spomenika hl ago pokoj nojja
Vrleškega kralja Aleksandra I. Uedinitelja pred Sokolski dom. Zbrane goste, sokolstvo
in zlasti vojsko je pozdravil društveni sta* rosta. Istočasno s pozdravom je bila odposlana tudi vdanost na brzojavka starešini SKJ Nj. Vel. kraJju Petru II., kateremu je zbrano sokolsilvo priredilo navdušene ovacije. Rmrirtfi simpatij in pozdravljanja pa so bili deležni tudi zastopniki vojske.
Po pozdravu staroste in njegovih kratkih hesedah o zgodovini in pomenu Sokolskega df»ma r.a. Domžale, je povzel besedo starosta sokoUke župe Ljubljane, v krasnih in jedrnatih besedah je orisal pomen sokolskih domov, pomen sokolske vzgoje ter v ostri ii-vajanj;h odbil nakane in podtikanje vseh onih, kj hovejo naprtiti sokolstvu zvezo s komunisti Da so bila ta njegova izvajanja pravilna in da tako misli vse sokolsko član-
stvo so bile najboljši dokaz ovacije kralju, sokolstvu. vojaki in jugoslovenskemu narodu ter državi. Sokolskomu društvu so ob tej priliki čestitali zastopniki oblasti in sokolskih društev. Nato se je vriil na IHnem telovadisču
sokolskega društva javni telovadni nastop, ki je dosegel »ek> lep uspeh. Z nastopom je drudtvo dokazalo, kaj se dala v sokolskih telovadnicah, dokazalo ie da se tu aiste. maisko in vztrajno jačajo miSice pripadnikov sokolstva, da se v telovadnicah vzgaja nov rod v eiliih in ideji, katera edina more ker
ri%trti našemu naiodu. a to je, v ideji bratstva, enakosti in svobode, v zdravi h* neomajni državljanski zavesti in ljubezni do domovine, naroda in kralja
Po telovadbi se je razvila neprisiljena zabava, katere pestrost so zlasti povzdignila narodna kola. ki se t sokolskih vrstah vedno bolj širijo.
Sokolskemu društvu v Domžalah najlepše čestitke k jubileju z željo, da bi tudi v bodoče korakalo po sokolsko začrtanih potih za dobrobit naroda, države m kralja. Zdravo!
Najbogatejši mož sveta
v Londonu
Maharodfa iz Mysore, ki ima okrog 1*3 milijard
prcmoKonjai
V Londonu se mudi indijski maharadža iz livsore. Prišel se je poklonit angleškemu kralju Edvardu Vili. London je vajen takih visokih eksotičnih gostov in zato tem bolj preseneča javnost, da v&i veliki angleški listi neprestano pišejo o tem posetu. da kar tekmujejo med seboj, kateri list bo priobčil več novic o indijskem mogotcu. Vidimo torej, da ne gre za nae'aden pose t, sicer bi se tisk ne zanimal tako zanj. Londonska javnost je vsa zbegana in v visoki družbi govore samo o eksotičnem gostu. Zenaki svet je baje ves navdušen zanj. In kako bi tudi ne bil, saj vzbudi vsak maharadža največje zanimanje pač v ženskem svetu že po svoji zunanjosti in svojem spremstvu, še bolj pa po svojem be«s4w Maoa-radfa iz Mvpore je pa najbogatejši mo* sveta- Njegovo premoženje cenijo v našem denarju na okrodih 130 milijard m sa,mo njegovi letni dohodki zna&ajo Wr«i W0 milijonov. To je naravnost pravljično bogastvo, ne samo za naše razmere, temveč za ves svet sploh.
Maharadža iz Mysore s areojhn sprendis*-vaJeem pred londonskim hotelom, kjer
Toda razen tega aeiamemega bogastva je zannrdvo na maharadii tndi to. da 1» I nikoli ni zapustil aivoje delete. !fjegtm> Padanje potovanje v London Je ptro potoTa-nje v inozemstvo in zato ni (uda, da se ves svet tako zanima zanj Ze prihod visokega g/osta v London je bil nekaj posebnega. Parnik, s katerim *e je maharadža vozjI, je imel natovorjenih 80 avtomobilov in z vsemi temi avtomobili je prispel indijski knez v I>ondon. V velikem hotelu tredl mesta so mu pripravili več nadstropij, kjer stanuje s svojim spremstvom. Da bi vse
njegovo spremstvo sploh prišlo v hotel, bi morala karavana 80 avtomobilov voviti po najprometnejših londonskih ulicah in Lon-doncant ki sicer nimajo časa. da bi pa*H ra/1 o vednost so napravili to pot izjemo in vse je hitelo na ulice gledat prihod najbo-rejme angleški kralj v poaebai avdijenci in priredi nJemu na eaes ssneano pojedino. Vrhovni oerefnonijar Bnskjngfeamake palače ni samo v hodi zadregi, temveč tndi ves otapan, toliko ima skibi. kajti treba je marsikaj pripraviti da bo visoki gost s avopm ožjim spremstvom zadovoljen. Angleški kralj ie dale* ni tako bogat, zato je pa vladar največje drtave na svetu in mora to eksotičnemu gostu tndi pokazati, da ae bo trpet ogled angleškega imperija.
Država pritlikavcev
Na idejo ustanoviti novo državo je prišel Madžar Jul ras Geni. ki meri komaj 80 cm in bo v novi državi najbrž prezident. Nas pritlikavcev je na svetu 56.000, — pravi Geot. — Ce bi k združili, bi lahko ustanovili svojo državo. Pritlikavci vsega sveta, združite se torej. — Njihova država bi bila v rodovitnih madžarskih nižinah. Madžarska je baje ie frak dežela Iflipts-tancev. Na .Madžarskem živi na tisoč*
pritlikavcev. Roditelji baje sami pohabijo svoje otroke, dm nastanejo iz njih cirkuški artisti, da lahko nastopajo v varijeteiih aH po sejmih in tako zaslužijo sebi. pa tudi •vojim staršem vsakdanji kruh. Ustanovitev posebne države hi bila pritlikavcem dobrodošla že zato. ker bi * živeli skupaj in bi ne imeti več mučnega občutka, da so manj vredni. Tudi hiše in oprema v njih bi bila prilagođena pritlikavcem, šole, bolnice in cerkve bi bile zgrajene tako. da bi se pritlikavci v njih ne počutili majhne in ponižane, temveč kakor veliki ljudje v svojih poslopjih.
Gent ima v Budimpešti trgovino za pri-
tlikavce, kjer tudi strežejo pritlikavci Mot dobro razume njihovo psihologijo in zato bi jih rad spravil skupaj. Seveda misli tudi na dohodke od take države in upa. ds bi radovednost prignala v državo pritlikavcev mnogo radovednežev. Zato sklicuje kongres pritlikavcev v Budimpešti, kjer se bo razpravljalo o ustanovitvi posebne države. .Seveda je pa vprašanje, če je to sploh mogoče in če bi Madžarska dovolila pritlikavcem imeti državo v državi.
Nova angleška orožarna
V prizadevanju po oborožitvi vsaj de črtopnje. na kateri so evropske države r diktatorskimi vladami, je napravila AncUja nov pomemben korak V kratkem bo preurejena stara tovarna tvrdks Cammel Laird v industrijskem sr«*di>ču srednje Anglije Not tinghamu v orožarno in izdelovala bo topove. Nottinffhamtika borza dela je dobila nalog, naj sprejme za novo orožarno prvih stfo delavcev, po možnosti takih, ki m> Ze delali v tej tovarni med vojno, da se bodo hitreje vživeli v svoje delo Ta ras, ko bodo tovarno prezidava 1 i in postavljali stroje. bodo delavci posečali pripravljalni tečaj v arzenalu, da bodo lahko pozneje učili na novo sprejete delavce.
Nottingham^ka orožarna bo podružnica uooluich^kega državnega arzenala, ki bo poslal v Nottin^ham izveibane delovodje. Tovarna obsega okrog 40 ha jemliiAča, od teh je 13 ha zazidanih. Mfd vojno so tu izdelovali težke topove, noč in dan je delalo več tisoč delavcev. Po voini je bilo i7delovanje topov ustavljeno in tvrdka Camrn^l I^aird je iw*Niila tu tovarno vagonov Zadnja te*a pa tovAma eploh ni ot ratovala. Aele pred dobrim m<*s*vem |e prišla v Nottin-cham komisija vojnega ministrstva in 21. julija je vojni min>etfr Inskip izjavil, d» je kupila ^*^ podi^tte država in da bo ustanovljena hi nova orožarna. Tovarna bo znat no rtrSirjersi. Angleži pravrjo, da ne tm*\* dujejo imperialističnih ciljev, da pa mo> rajo h*ti kot M.raža^i evropek«^a miru d<* bro oboroženi.
Tekma moskovskih kuharic
Razstava kuharske umetnosti v Moskvi je bila oni dan svečano otvor jena in nm nji so bila razstavljena rudi tuja jedila. V posebnem oddelku so rarlcazovali. kako se kuha drugod po svetu. Zcne iz klubov mo zemskth delavcev iz Anglije, Amerike,
češkoslovaške. Madžarske. Avstrije m Nemčije so tekmovale na razstavi v svoji kuharski urnetnosti. Tehničono je bila razstava ▼ rokah Američanke Tavlorove. V enem dnevu so skuhale žene 1RS različnih jedi ter jnh dale pokusit posetnlkom razstave, med katerimi je bilo mnogo zastopnikov restavracij, javnih kuhinj hsn kavarn, največ seveda moskovskih
Ljudje so navdušeno pokušali, hvalili in tndi kritizirah. Razpredaš se je živahna debate nmdoknscev. Razstava je dosegla ve-Rk nspeh. Mnogi upravniki moskovakni to-varnmkih ta javnih kuhinj so povabili spretne kaharioe, naj jim pridejo pomagat pri rxpo4nrrv4 jeduVitb Hssov Polet; tega t« bflo sklenjeno o* mri ti v kratkem v Moskv restavracijo, a katero bodo sestavi iale |g na nagisAo-ameriskegs kluba jedilni list h vodSe kuhinjo K m* ta bodo v Moskvi odpr M sms jedilnic, kjer bodo zapadno evrorj
■amnnjsaa^
Ljudsko štetje
v Sibiriji
▼ sssusaiti krajsh vahodne Flibinje se je prieelo te dni rjndsko matjs. dočim bo po drugih krajih prostrane Ra* i j* Ms pri-hodnjs leto. Ljrthsko fttstjs v Sibiriji js sdrnfieno z vWIkkni tn£kocafni in 7ahtevs skrajno napesost stL Tasco bo momi konri-sar Seme nov, ki mat je nalofra pr*&**ti nomadska prebrvaaos Hukd* inekeg* krsjv pTSfjotovnti 2.40TV km, PH) km as bo voril po rskalt 290 km bo rnoraJ prehoditi dro«i tnndre pes, potsm se bo pa voiil ft severni-ma jeleni. Kornosarja Tarasov m l*rtkvfi se bosta vozila po rekah 1.300 km, a aerverni-nri jeleni 1A00. s letalom pa 1000 km.
V poedinih krajih TTsolske oHaati bo mogoče ljudsko štetje samo poleti. 100 km od mesta tlsolja je naselbina Dobada. kjer živi okrog 20 Ijndi. ki so pozimi porjolnoma odreiani od svota, Z največjo te*avn so najli človeka, ki ho proti bogati nagradi odpeljal tja komisarja.
Andrč Theurietr 56
Nevarna Ki
Roman
— F^rrt moj. slikanje z vodrrimi barvami je kakor železo: kui za dokler je vrooe. Ce boš doleo odlašal, izzubiš vse veselje. Zakaj bi pa ne sei danes v Cm;ez ctokončat svoie Studije?
Jakob ie bil že dobro izvežban v zvibačah in hinavsčmt zarto ie odzovo-ril samozavestno:
— Ne, ne morem, mati ho&e odnoto-vati čez dva dni in nočem je mistiti vse popoldne same.
— Same? Kaj t>a zovoriš. Mend^ si pozaKil. da sem tudi jaz tu. -;- ie odgovoril Lechaurre navidez očitajoče. — Kar orepusti dame menL da iih oxive-dem na izorehod. Ti pa lahko ta čas slikaš.
— Gospod Lechautre ima prav. — ie pritrdila dobra starka. — Teza bd si ni-koK ne oprostila, Jakob, 6e bd te pripravila ob drazocen čas. Ce dovolj Tere-zria, kar poidi po svo^b ooravkih in ne skrbi za nas.
Terezija ie molčala. Nekai se ie ozla-saio v njenem srcu. da Jakob ni iskren in zdelo se Ji >e. da sta z Lechau»trom domenjena. Iz Tubosumno-sti ie ras*tk> njeno nezaupanje. Domnevajoč, da se je Lechautre dozovoril z Jakobom, je začutila v svocem srcu odpor do obeh. Mislila je, da sta doiTierrjena, da jo bosta varala in zato se ni curila dovoii močne, da b: prekrižala njuno nodto zvijačo.
— Jaz se skrinjam z mamico. — ie odgovorila na videz mirno. — Jakob lahko izrabi prosti čas po svod vobi.
Ne da bi slut?!, da Terezija dvomi o njegovi iskrenosti, je Lechautre znova nazlasil potrebo. na$ Jakob dokonča svoj akvarel. Skleniti so najpred nozajtr-kovati, potem bi se Da Jakob takoi odpeljal v Cmriez. Lechautre bi oa odpeljal dame v koč:-ji na izorehod.
Svojemu prijateliu se k moral Jakob zahvaliti, da ie lahko še pred poldnem odšel z doma. Nalašč je krenil proti Cimiezu, čim je pa prispel na bulvare Carabacel. io je ubral hitro na kolodvor, sedel v italijanski vlak. izsrtooS na do-stari Reau'ieu in prispel še pred določeno uro na Ferratski rtič. Irjer ie hnel z Manio doeovorjen sestanek.
Izprehalal se je spočetka mimr> po
drevoredu okrog zalivčka, odkoder se je neprestano oziral na obe cesti, potem pa na sirce nebo in rrrirno morsko zla-dino. Ozračje je balo čudovito čisto. Pripekajoča solnce ie bilo zalilo z zlatim prahom valovito ookraiino. pok rito z jTTTTsČevjem, med katerim je tu pa tam bor liki solnčnik razprostrl svooo temno zeleno krono. In Jakob, Iti mu je srce močno utripalo od radosti, da se bo v tej samoti kmalu se-stal z Manio, se ie izprehajal kaloor v sladkih sanjah. Globoko je vdahavml svež zrak, poslušal pljuskanje mom ob obalo, občtsdovai galebe v njihovem spretnem jadranin in pojdedova! na nro.
Čeprav je hotel biti rjotrpežljrv. se je že jel vznemirjati V fctoboki tišini pol-otoka je zasHšai da ie odbila ura tam daleč v vaškem zvorakn dve. potem se je pa kmam poiavšb na cesti v daljavi kočija. Počasi ae ie nižala. Jakobu ie poskočilo srce in njegove oči so se željno uprle v kočija ki se ie se vedno videla kot srva Tisa na beli cesti. Kmalu jo ie videl razklenete, balada se mu < in z Tieprijetnjkn občutkom razbčaranja je Jakob opazi, da sede v nit stare Angležinje. Takoi se ie njegova do-trnežvfivost TOremensk v mučno boja* sen. Vse njesove nade st> mahoma spla-
vale po vodi. mučiti so za je4| dvomi in mračne domneve.
Morda si je pa Mama v zadnjem hipu premislila. Morda je dobila tak pred odhodom neprijeten obisk. Sicer ie p« lahko pri njeni vihravosti in vrtoglavosti vsak nap pričakoval novo presenečenje.
Jakob se ie vpraševal, da-fc Manu včeraj po sestanku z nim ni obžalovala svoje obtoube, vadeč njegov zadrezo in oklevanje. In očital si je, da m pokaza) večjega navdušenja za men predlo«, jezi se ie nase m na svoje neumno izmikanje.
Kar mu ie sinila v glavo misel, da se v brin rti križata dve cesti in da se je morda baronica Laebhnzova pripeljala po drugi cesti. Kri mu je pritisnila v glavo m v strahu, da se je zmotil, jo je urno ubral na križišče. Kar se ie spom-niL da sta se fc»!a ob prihodu baronice Pepper domenđa. da se sestaneta pri ribniku. Spominjal se je dobro, da sta v pogovoru dvakrat oirietrila ribnik. Na vsem polotoku je bfl samo en ribnik in zato k bilo izključeno, da bi bila Mania zgrešila not. Obrnil se Je in krenil nazad, od koder ie bil prišel. Oziral se je na vse strani, končno Je pa sedel na Wonk» in rjonovi ves razočaran:
— Vse ie končano... Ne bo je!
Nastanjen na ktopico in nervozno izčrpan v mrzličnem pričakovanju te zrl zdaj topo predse. V ušesih mu je zvenelo in ni se udaial novim iluzasam. KaT je pesek bazu njega narahlo zaškripal. Obrnil se ie in zagledal neka?i korakov pred seboj nasmejano Manio..
V senci belega somčrrika in veakcza kJobuka s cvetočirni vijolicami ie štab pred n/im v obleki zlato rumenkasto barve, širok, nazaj pripet črn r*ancola» ji ie zastiral sfM prozorna maslen zago-reb* obraz in oči so i žarele v smarazd-nem lesku.
— Ah! — je vzkaTcnil in si globoko oddahnil. — Končno ste prišfc!
Njgov vzkArk se tzzvenH v za dnjah ostankih jeze. obenem oa v nepooisni radosti. Na Manio to ni napravilo dobrega vtisa.
— Mar ste se dorfzočaaK? — ie vprašala in ga prijela pod roko, _ saj H nisem zakasnfc... Samo izstopila sen iz kočije in šla nekad časa peS.
— Mrshl sem že, da vas ne bo. da st* se poŠarifc z menoi.
— Kako krivični ste__Mislila sem
da vas razveselim, ko ne boste videl kofibe za nmojtiii hrbtom. Viriltie. hlbrt? sem tako. da sem vsa upehana.