Published and distributed under permit (No. 728) author, by the Act of October 6, 1917, on file at the Post Office of Cleveland, Ohio. By order of the President, A. S. Burleson, Postmaster Gen.
THE ONLY SLOVENIAN DAILY BETWEEN NEW YORK AND CHICAGO THE BEST MEDIUM TO REACH 180.000 SLOVENIANS IN U. S. CANADA AND SOUTH AMERICA.
ENAKOPRAVNOST
EQUALITY
"WE PLEDGE ALLEGIANCE TO OUR FLAG AND TO THE REPUBLIC FOR WHICH IT STANDS: ONE NATION INDIVISIBLE WITH LIBERTY AND JUSTICE FOR ALL."
VOLUME IV.—LETO IV.	CLEVELAND, O. PONDELJEK, (MONDAY) FEBRUARY 14th	ŠT. 37. (No.)
Single Copy 3c.	Entered as Second Class Matter April 29th, 1918, at the Post Office at Cleveland, O. under the Act of Congress of March 3rd, 1879.	Posamezna številka 3c.
NEMCI BODO V LONDONU STAVILI PROTI PREDLOGE
150.000.000.000 MARK JE NAJVIŠJA SVOTA, KI JO MORE PLAČATI NEMČIJA. TAKO SE GLASI SKLEP NEMŠKEGA KOMITETA.
Berlin, 12. feb. — Nemški finančni minister dr. Wirth je v svojem govoru, ki ga je imel pred bremenske trgovsko zbornico, izjavil, da Nemčija ne bo poslala na konferenco v London svojih delegatov z namenom, da bi se jim diktiralo. Velika ekonomska vprašanja se ne dajo rešiti na tak način, je dejal dr. Wirth.
"Pripravljeni smo storiti vse, kar je v naši moči," je nadaljeval dr. Witrh, "ker čutimo, da smo pod moralno obveznostjo, da pomagamo pri rekonstrukcijskem delu 111 šli bomo v London, da stavimo naše lastne odškodninske pogoje.
"Časnikarska poročila v tem pogledu so netočna. Naša ponudba ne bo majhna. Narod se mora naučiti spoznati, da ono, kar bomo nudili, se ne bo dalo dobiti iz našega narodnega bogastva, temveč moralo se bo produ-cirati z našim delom. Pod temi okolščinami pa nastane vprašanje, da-li moremo ohraniti vse sadove revolucije.
"Delo se bo moralo organizirati v velikem obsegu, in kar komo predlagali ;bomo morali tudi izpolniti."
Z ozirom na Združene države je dejal nemški fi-načni minister: "Amerika tudi ne more ostati samo o-pazovalka, kadatr se zberejo okrog ene mize ekonomske sile vsega sveta. Vsi načrti ostanejo le prazne teorije, dokler se ne pripravi na sodeolvanje ves ekonomski svet."
Berlin ,12. feb. — Reakcijonarni list Deutsche Alge-nieine Zeitung objavlja v današjni številki poročilo o nemških predlogih, dobljenih fž merbdajnih virov, ki se Jih bo stavilo na londonski konferenci.
"Finančni minister," pravi ta list, "je dal na $tran vse drugo delo, da pripravi protipredloge, ki se jih bo 'stavilo v Londonu. Kabinet je prišel do zaključka, da svota 150.000.000.000 mark je največ, kar je Nemčija v stanu plačati . Podalo se bo podroben proračun, ki bo utemeljil vzroke, ki so dovedli do tega zaključka. Plačevalo se bo na obroke in sicer 30 let.
"Ti proti-predlogi bodo najprej poslani v Pariz z vprašanjem, da-li se jih bo skupno z načrtom, ki je bil sprejet na zadnji pariški konferenci, sprejelo kot bazo za nadaljna razmotrivanja v Londonu.
"Ako Pariz na naše vprašanje odgovori nikalno, tedaj ne bomo sprejeli povabila za londonsko konferenco, kajti taka konferenca bi bila isto kot diktiran sporazum, katerega pa Nemčija ne bo podpisala. V takem slučaju sploh ne bo londonske konference.
"Najbrže bo prišlo 'do tega, da se bo Nemčija obrni-•Js na Ameriko, da posreduje med njo in zavezniki. Ako oi se ententa zopet poslužila sile ter zopet zasedla nemško ozemlje, tedaj bo Nemčija tako akcijo smatrala za vzrok vojne, ki 'bi avtomatično uničil versaillsko pogod-VT tem slueaju pa bi posredovala Amerika, da prepreči novo evropsko vojno.
"Nemčija upa, da ententa ne bo preprečila londonske konference z negativnim odgovorom, in da se bo konferenco odložilo do srede meseca marca, ko se je bo
Po nastopu Mr. Hardinga vdeležila najbrže tudi Ame rrka."
Sklep miru med Rusijo in Poljsko odložen.
Riga, 12. feb. — Več mirovnih delegatov, ki se nahajajo tukaj, se izjavlja, da se bo sklep mirov-ne pogodbe med Rusijo in Poljsko odložilo najbrže do marca ali pa še kasneje.
Poglavitni vzrok za to odlašanje tiči v tem, ker med ruskimi in poljskimi delegati ne more priti do sporazuma z ozirom na svoto, ki naj bi jo plačala Rusija Poljski.
Poljaki zahtevajo od Rusije 72,000,000 zlatih rubljev, medtem ko so boljševiki pripravljeni plačati samo 25,000,000 rubljev.
Toda navzlic temu nesporazumu nečejo niti Poljaki niti Rusi, da bi prišlo do razbitja konference, in prizadeva se pričeti z dogovori glede železniškega vprašanja.
Dve izmed štirih komisij mirovne konference sta skončali svoje naloge in sta prenehali z zborovanjem. Pogoji glede talni-kov in beguncev so sprejeti ter pripravljeni za podpis. M. Jof-fe, načelnik boljševiške mirovne delegacije se je v tem oziru že obrnil na načelnika poljiske mirovne delegacije, M. Dombski-ja, toda ta še ni podal svojega odgovora. Mirovna pogajanja tekom preteklega meseca so se popolnoma prenehala.
Peking, 12. feb. — Nepotrjena poročila, ki so došla semkaj, pravijo, da je četa Rusov in Mon-golcev, katerim poveljuje baron Sternberg, zasedla mesto Urga. Brezžična zveza z Urgo je bila pretrgana že 3. februarja. Takrat je bilo poročano, da je mesto pod topniškim ognjem. En Amerikanec in dva Angleža sta, kot se veruje, še vedno v Urgi.
STRELJANJE NA AMERI-KANCE V VLADIVOSTOKU.
Boji na Irskem.
Dublin, 12. feb. — V boju med sinfajnovci in policijo, ki se je vnel pri Clondrohid moštu, je »bil ubit en moški.
Pretekli večer so sinfajnovci vzprizorili napad na polic, stan v Elphinu. Policija je vzdržala napad vso noč, in bil ni nihče ranjen, akoravno so se napadalci posluževali eksplozivnih snovi.
Bantry, 12. feb. — Sinoči o-krog polnoči se je navalila na policijski stan v Dreamolegue četa sinfajnovcev, ki je štela okrog 350 oseb. Posadka se je postavila v bran ter je s pomočjo pomožnih čet odbila napad.
Eden izmed policistov je bil v boju ranjen. Policijsko poslopje in bližnje hiše so vsled streljanja hudo,, poškodovane.
Cork, 12. feb. — Tekom napada, ki je bil vzprizorjen na neki potniški vlak blizu Mill St. postaje, je bil ubit en vojak, več pa je bilo ranjenih. Napadalci, katerih je bilo okrog sto, so vpri-zorili napad na vlak, na katerem se je nahajalo okrog 30 vojakov, od obeh strani. Ranjeni vojaki so bili odpeljani v vojaško bolnišnico v Corku.
London, 12. feb. — Neka brzojavka, ki je bila objavljena v E-vening News, pravi, da je v mestu Quenstownu povzročilo med ljudmi precejšno razburjenje o-bisk vojaške čete pri ameriškem konzulu. Vojaki so baje odnesli iz konzulati več' usnjatih vreč. Poznejša poizvedovanja pri ameriškem konzulu pa so dokazala, da je bilo poročilo popolnoma neutemeljeno.
Colby zavrača nemške trditve.
Naselniske ladje st bo razkuževalo.
New York, 12. feb. — Zvezne n mestne oblasti v New Yorku odredile, da se mora najstrdž-3G izpolnovati vse naredbe glede azkuževanja naselnikov in ladij, * katerih prihajajo naselniki v družene države. Vzrok temu je a> ker se oblasti boje, da bi na-einiki zanesli v deželi tifus In kruge nevarne bolezni, ki so ja-0 razširjene po raznih krajih, iz aterih prihajajo tujezemci.
ra86 Je odredil°' da se mora Kb.Vsaki vožnji fungirati ali h kužlti vse one parnike, ki pričajo iz azijatskih, japonskih, Ha v ih' afriških> azorskih, ka-srPH iužno ameriških in tudi eaozemskih pristanišč, vštevši
one, ki prihajajo iz Trsta in Carigrada.
Mestna zdravstvena uprava je danes poslala na Ellis Island 25 zdravstvenih inšpektorjev, ki bodo natančno pregledali vse novo-došlece. Danes je bilo poslanih na Ellis Island tudi 50 policistov, da so držali naseljence v vrstah, ko so odhajali- s parnikov, ki so jih prevažala z Ellis Islanda.
Na Ellis Islandu se je napravilo posebno postajo, na kateri se morajo vsi naseljenci podvreči jako strogemu izčiščenju uši in umazanije, tako da se ne bo bati, da bi zanesli v Ameriko kake bolezenske bacile, ki bi lahko povzročili širjenje tifusa ali kake druge epidemične bolezni tudi v dotičnih krajih, kamor so naseljenci namenjeni.
Washington, 12. feb.:— Drža-
Manila, 13. feb. — Pred par dnevi je bilo poročano, da so bili napadeni v Vladivostoku tamkaj se nahajajoči ameriški mornarji. Sedaj prihaja poročilo admirala Straussa, poveljnika ameriške a-zijatske mornarice^ ki pravi, da so bili napadalci Rusi, in da je bil namen napada najbrže roparski.
Mornarji so se vračali na svoj parnik z obiska v nekem bližnjem distriktu, ko jih je ustavila skupila bivših carskih častnikov, ki so ?e začeli Amerik, najprej prerekati, nato pa so začeli nanje streljati in jih hoteli oropati. Dva izmed ameriških mornarjev sta bila pri tem ranjena. Ruska policija je aretirala nekaj civilistov, o katerih se misli, da ao v zvezi s tem napadom. Incident nima nikakega političnega pomena.
DAVEK NA SAMCE IN SAMICE.
Topeka, Kas., 10. feb. — Pred državno zakonodajo v Kansasu 3e nahaja predloga, glasom katere bi moral vsak samec in samica preko 21. leta plačeti $10 davka.
vni department je na vse ameri ške konzule v Italiji poslal obvestila, da ne podajo zdravstvenih dovoljenj nobenemu parniku, ki odhaja iz katerega izmed italijanskih pristanišč, dokler se ne podredi vsem ameriškim zdrav-stenim naredbam proti razšir jen ju tifusa.
Washington, 12. feb. — Državni tajnik Colby se je danes izjavil, da so poročila o vprizarjanju grozodejstev od strani črncev, ki jih ima Francija v nemškem zasedenem ozemlju, rezultat velike nemške propagande proti Franciji.
Nocoj je objavil senator Spencer tozadevno pismo tajnika Col-byja, v katerem se odgovarja na proteste, ki so bili poslani ameriški vladi, češ, zakaj dopušča, da se nahajajo v zasedenem nemškem ozemlju francoske koloni-jalne čete. Ameriški državni department pa pravi, da v zasedenem ozemlju sploh ni nikakih črnih čet.
"Ameriške avtoritete v renskih pokrajinah izjavljajo, da poročila o grozodejstvih nimajo svojega izvora v zasedenem ozemlju, temveč v Berlinu, ''pravi pismo tajnika Colbyja.
Colby pravi dalje: "Tozadevna poročila imajo na sebi znake propagande proti Franciji. Da je to njih resnični namen, je razvidno iz tega, da jih v Združenih državah priobčajo povečini le nemški časopisi."
Senator Spencer pravi, da vsi zaključki državnega departmen-ta temelje izklj učno le na izpričevan ju ameriških vojakov in častnikov, ki se nahajajo v po-renskih mestih, kjer so 'bila baje vprizorjena tozadevna grozodejstva.
Kot se izjavljajo Amerikanci, je Francija takoj po prvih pritožbah odpoklicala vse sengalske čete, da pa se nahaja v zasedenem ozemlju še nekaj algirskih, maroških in arabskih čet, proti katerih obnašanju pa se celo Nemci niso nikdar pritoževali.
Anglija je prosila za preklic dolgov.
Washington, 12. feb. — Eden izmed članov senatnega odseka za zunanje zadeve 3e ie danes po konferenci, na kateri je foil navzoč tudi zvezni zakladničar Houston, in na kateri se je razpravljalo stališče Združenih držav z ozirom na tuje dolgove, izjavil, da se je od strani Anglije več kot enkrat sugestiralo, da se dolg Anglije napram Združenim državam izbriše. Konferenca senatnega odseka je trajala dve uri.
Člani odseka pravijo, da je Houston potrdil vest, da je Anglija tudi formalno predlagala izbrisan je njenih dolgov, da pa ie ameriška vlada tozadeven predlog odklonila. Prvo tozadevno izjavo je kot znano pred kratkim podal v javnost angleški finančni minister J. Aasten Chamberlain.
Nekateri izmed senatorjev so če izjavili, da je bilo ravnanje tajnika Houstona v tem oziru čisto pravilno. Houston je izjavil, da je ravnal zakonitim potom ter odredil, da se je zavezniške za-dolžne certifikate zamenjalo za note, ki določajo izplačevanje na dolge obroke.
Tajnik je pričital pred komitejem dolgo poročilo, v katerem je podal natančne podatke z ozirom na vsa ameriška posojila, in z o-zirom na sedanji status zavezniških dolgov.
London, 12. feb. — Nocoj bosta razpravljala Lloyd George Lord Geddes, angleški poslanik v Zedinjenih državah, vsa najvažnejša vprašanja, tikajoča se od-nošajev med dvema največjima svetovnima 'silama, Združenimi državami in Anglijo. Posvetovanje se bo vršilo v mali vasi Chequers, lei se nahaja nedaleč od Londona, in kjer ima Lloyd George svoj dom.
Sir Auckland Geddes bo odpotoval nazaj v Washington v torek. Brez dvoma je, da bo prvo izmed vprašanj zavezniški vojni dolg, in pa predlog Francije, da se prekličejo vse mednarodne finančne obligacije, ki so bile napravljene tekom vojne. Kot se govori, Lloyd George še ni izgubil upanja, da se bo našla pot, po kateri bo mogoče olajšati finančno breme Anglije.
Lloyd George-ova vlada na preizkušnji.
London, 13. feb. — V torek bo Lloyd George v družbi kralja Jurija, kraljice Marije, prestolonaslednika princa Wales in vojvode Yorka otvoril novo zasedanje parlamenta, ki se obeta izkazati za preizkušnjo, da-li bo sedanja koalicijska vlada Lloyd Georga ostala še tudi zanaprej na krmilu.
Na programu parlamenta so med konstruktivnimi predlogami najvažnejše: predloga za novi proračun, načrti za varovanje domače industrije proti tuji kom-peticiji, da se prepreči prevelik uvoz tujega blaga, ozdravitev denarnega vprašanja, problem brezposelnosti, potom konstruk: cije javnih naprav, ustvaritev irskega parlamenta v soglasju s predlogo za samoupravo Irske in pa reforma višje ali takozvane gospodske zbornice.
Govori se, da bo Lloyd George pobil vladne kritike, ki ga obtožujejo trošenja, 3 tem, da bo predlagal vladni proračun, glasom katerega naj bi celotni viad-ni stroški znašali 950,000,000 funtov šterlingov. Splošno se pričakuje, da se bo predlogo za irsko samoupravo izvedlo prvi torek v aprilu. Kot izgleda sedaj, ?e bo vlado stvorilo le v provinci Ulster, in angleški kraljevi namestnik na Irskem in pa minister za Irska bosta imenovala zastopnike, ki bodo vršili dolžnosti rednega parlamenta toliko časa, da se boji na Irskem poležejo, nakar se bo poskusilo izvesti predlogo za samoupravo tudi po južnih pokrajinah Irske.
Irska, ki je pred vojno smatrala dosego samouprave za višek svojih zahtev, se danes jako malo briga za tozadevno predlogo, ki jo je sprejel angleški parlament ter zahteva popolno neodvisnost. V poslanski zbornici bosta zagovarjala Ligo narodov Lord Grey in pa Lord Robert Cecil. Onadva bosta vodila tudi boj proti irski in finančni politiki Lloyd George-ove vlade, in pričakuje se, da bosta imela za sabo precej močno skupino mlajših poslancev.
. PADEREWSKI NE BO VEC.
IGRAL.
New York, 13. feb. — Danes je dospel semkaj na parniku "France" Ignacij Paderewski ter ustmeno potrdil prejšnja poročila, da ne bo nikoli več nastopil v javnost kot umetnik igranja na klavir. "Igranje klavirja je zaključeno poglavje mojega - življenja," je dejal Paderewski, "toda kasneje se morda posvetim pisanja akladb." Paderewski je te? kom zadnjih pet let posvetil ves svoj čas političnemu delovanju, katerega sled je opaziti na njegovem obrazu in osivelih dolgih laseh. Paderewski, s katerim se na haja tudi njegova žena, bo ostal par dni y New Yorku, nato se bo podal v Pittsburg, kjer bo na pravnik Washinktonovega rojstnega dne govoril na nekem poljskem zborovanju; iz Pittsburga 1)0 odpotoval direktno na svoje posestvo v Californiji, kjer bo o-stal do nedoglednega časa, da si odpočije. Paderewski je bil rojen leta 1860, in je večji del zadnjega četrstolet j a preživel v Ameriki, kjer si je s svojim igranjen u-stvaril veliko bogastvo, katero pa je tekom svojega političnega delovanja skoro popolnoma potrošil.
ODISEJA 3000 BEGUNSKIH. DRUŽIN.
Ameriški Rudeči Križ je dobil zanimivo poročilo iz Dubrovnika o pomoči dani 300 begunskim družinam iz Srbije, ki so se po šestletnem prisilnem romanju po svetu končno srečno vrnile v svoj domači kraj, v Negotin pri Belgradu. Izmed mukapolnih doživljajev beguncev svetovne vojne je njih zgodovina vendar še najzanimivejša in se Čita kot kak roman.
Vojna in revolucija je podila to nesrečno skupino srbskih beguncev, večinoma ženske.in otroci, iz domače grude preko Evrope in Azije kar do Vladivostoka. Ko je vojna izbruhnila, so se te družine izmaknile iz bojne fronte v notranjost Srbije, upajoč da se vojna hitro konča in se na to povrnejo v svoje domove. Ali nemška invazija je uničila njih nade in 1. 1915 so pobegnili na Rumunsko. Ampak tudi tukaj niso begunci našli odpoČitka, najti nemška invazija jih je prepodila na Rusko. Tu se je še le začelo pravo trpljenje, kajti prvič nemški naval in pozneje razne faze ruske revolucije so jih podile čim dalje bolj v notranjost preobširne Rusije: Tako so se
Miss Neely bo morala pojasniti "izgubo" spomina.
Državni prosekutor Stanton se izjavlja, da bo danes, ko se bo nadaljevala obravnava proti sodniku McGannonu, zahteval, da Miss Neely poda vzroke, ki jo navajajo, da ne mara ponoviti iz-pričevanja proti sodniku McGannonu kot je storila pri prvi o-bravnavi.
Stanton hoče, da javno pota? razloge, vsled katerih se boji, da bi jo ponovitev njenega prvotnega izpričevanja spravilo v sramoten oziroma kriminalen položaj.
Stanton in pomožna državna pravdnika Casidy in Thobaben sta v soboto in včeraj skušala najti avtiritativne razloge v podporo zahteve sodnikovega odvetnika Boy da, da se izpričevan je Miss Neely izbriše iz sodnega zapisnika.
Stanton in pomožna pravnika bosta zahtevo utemeljevala na ta način, da je Miss Neely s svojim prvotnim izpričevan jem izgubila pravico, na podlagi katere ne mare izpričevati sedaj, in da mora potemtakem pojasniti, zakaj ne more izpričevati, ali izpričevanje ponoviti.
Zahteva obtoženčevega odvetnika Boyda, da se njeno izpriče-vaje tekom sedanje obravnave izbriše iz zapisnika, temelji na tr-ititvi, da je državna prosekucija vprašanja z ozirom na prizadete izgubila pravico staviti ji kake točke, potem ko je ona enkrat odklonila odgovoriti na stavljena vprašanja.
Miss Neely bo danes zjutraj zopet poklicana na izpričevanje, in potem ko bo odvetnik sodnika McGannona, William H. Boyd, zahteval, da se njeno izpričevanje izbriše iz sodnega zapisnika, se bo razvila besedna bitka med državno prosekucijo odvetnikom obtoženca.
Prosekutor Stanton včeraj ni maral izjaviti, koliko prič bo državna prosekucija še poklicala na izpričevanje, toda razumeti je dal, da bo prosekucija v teku enega ali dveh dni končala s pred jožitvijo svojih argumentov.
Odvetnik Boyd je dal včeraj razumeti da bosta prvi priči ki ju bo poklicala obramba na izpričevanje, Mrs. E. Du Rocher in njen mož, ki i,ta že pri prvi obravnavi izjavila, da sta videla sodnika Mc Gannona, ko je na E. 9th St, in Euclid stopil iz avtomobila.
dobesedno dalje in dalje pomikali od doma. Tožilo se jim je po zapa du, ali usoda jih je podila vedno dalje proti vzhodu.
Končno, po šestih letih nepopisne bede so dospeli preko Sibirije v Vladivostok. Pacifik je zaustavil njih daljno pomikanje proti vzhodu; Nahajali so se v tujem mestu, tisočero mili od svojega kraja, brez nikakega u-panja v povratek, zbegani lačni in nagi. Tedaj jih je Ameriški Rudeči Križ našel in vzel pod 3voje okrilje. Preskrbel jih je s hiano in ablačilom in ukrenil potrebno za hiter povratek v domovino. Dočim je trebalo šestih let :a njihovo potovanje iz Negotina Vladivostok je potovanje nazaj mašalo le par tednov. Ladija jih ie izkrcala v Dubrovniku, od ko-ler so ae srečni in v dobrem idravju podali v Meko svojega omanja — v domači kraj, Nego-
STRAN 2.
"Enakopravnost^
IZHAJA VSAK DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV ■Ti ISSUED EVERY DAY EXCEPT SUNDAYS AND HOLIDAYS
Owned and Published bv
THE AMERICAN-JUGOSLAV PRINTING Sc. PUBLISHING CO.
——"	SUBSCRIPTION RATES:
By Carrier .......................1 year $5.50, 6. mo. $3.00, 3 mo. $2.00
Cleveland, Collin wood, N«wbuigh by mail...... 1 year $6.00, 6 mo. $3.50
3 mo. $2.00.
United States .....................1 year $4.50, 6 mo. $2.75, 3 mo. $2.00
Europe and Canada .........!----J,.............1 year $7.00, 6 mo. $4.00
POSAMEZNA ŠTEVILKA 3c_SINGLE COPY 3c_
Lastuie in izdaia sra Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba. 6418 ST. CLAIR AVE. Princeton 651. 6416 ST. CLAIR AVE.
Za vsebino oglasov ni odgovorno ne grednlitro. ne opravniživo. CLEVELAND, O. PONDELJEK, (MONDAY) FEBRUARY 14th •	104__
RAZPAD AVSTRO-OGRSKE MONARHIJE IN NJEGA POSLEDICE.
"ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 14th, 1921.
bili poprej n. pr. Slovaki! Vladajoče madžarsko pleme mora tu napraviti velika spre-j rati pro'dukcijo iz navedenega Ruska revolucija se je i^' jih je izsesavalo gospodarsko, jim ni dopuščalo nikakega memba v grupaciji industrije če razloga in pa zaraditega, da u-;ia samo s pomočjo kmetov;
kulturnega razvoja. Sedaj pa se že pojavljajo začetki
Nedavno nas je nekdo precej ostro oštel in nas poučil, da ni lepo od nas, ako nespoštljivo govorimo o pokojni Avstriji in njenih bivših vladavcih. Pozival nas je, naj le primerjamo, kako je 'bilo pred vojno in kako je danes! Po njegovem je največja nesreča za naš narod ta, da ni več Avstrije. Pri nas so sicer redko sejani ljudje, ki ne morejo pozabiti nekdanjih časov in "dobrih" vladarjev, vendar jih je nekaj.
Naj jim pojasnimo nekoliko, zakaj sodimo mi drugače ! In to ne le z našega jugoslovanskega, ampak tudi s spošno-evropskega stališča.
Ljudje, ki silijo nazaj v nekdanje čase, kale vid: u-koreninjena čustva, predsodki, nezadostno poznavanje resničnih razmer in pa nerazumevanje zgodovinskega razvoja in gospodarskih zvez in stikov. Če hočemo pravilno in objektivno soditi, moramo predvsem odgovoriti na vprašanje: je-li razpad avstro-ogrske monarhije koristen za evropsko blaginjo; se-li vsled tega poveča u-stvarjajoča sila Evrope in njeng, zmožnost za proizvajanje? Kajti od tega je odvisna mednarodna konsolidacija in s to je v zvezi svetovni mir. Dokaj zanimivo bi bilo, ako bi mogli že danes sestaviti uradno statistiko, ki bi primerjala delovanje in vspehe bivše monarhije z delovanjem in vspehi držav rnaslednic na vseh poljih ma-terijalnega in duševnega snovanja v teh dveh letih in — to treba posebno povdarjati — ob najtežavnejših razmerah, ko se te nove države' še le urejajo. Taka statistika bi že sedaj kazala velik napredek. Jugoslavija je n. pr. kljub vsej neurejenosti razmer že uvedla najmoderneji volilni red; je postavila temelj strogo demokratičnemu ljudskemu zastopu in si zagotovila veljavo našemu narodu v mednarodnem življenju. ' Se-li je kedaj toliko govorilo o Slovencih in Hrvatih, ko je šlo za urejanje ali preurejanje razmer med narodi in državami — kakor se govori danes,! Kdo jih je štel poprej ? Niso imeli besede. Tujerodna in sovražnai diplomacija je odločila o njih! Besede niso imeli, pač pa dolžnost, da so njihovi sinovi morali prelivati kri za tuje interese!
V državah naslednicah so se osvobodile poprej vezane sile, ki bodo s pozitivnim delom ustvarjale in dvigale
industrijskega snovanja, se množe med njimi učni zavodi, se snujejo kulturne naprave. Povsod se opažajo začetki produktivnega življenja. V teh par letih je Češkoslovaška izvršila več civilizatoričnega dela nego Madžari v stoletjih svojega gospodstva. Tudi v Češki sami je dobil duh sveže delavnosti in podjetnosti nov razmah, ki opravičuje nade, da se kmalu nadomesti, kar je bilo zamujenega v stoletjih, ko je država podpirala skoro izključno le nemško manjšino, z očitnim namenom, da bi tako zaostajala v razvoju češka večina. Ves zistem bivše Avstrije je šel za tem, da bi bilo češko pleme — tako bogato nadarjeno in v toliki meri sposobno za ustvarjanje na vsakem polju — politično in gospodarsko podrejeno nemškemu. V teh dveh letih od osamosvojenja sem pa se je razvilo tako delovanje na vseh poljih produkcije,' da se ne more morda nobena druga država ponašati s takim napredkom kakor Češkoslovaška.
Čim se države-naslednice končno urede, nastane med njimi gospodarsko in kulturno tekmovanje, 'ki bo blagodejno uplivalo na gospodarsko in kulturno življenje evropske skupnosti.
Že danes lahko rečemo, da se je materijalna in duševna bilanca evropskih narodov vsled razpada Avstrije in postanka novih držav-naslednic nepričakovano zbolj-šala.
Seveda smo šele v začetkih razvoja in uredba novih držav ni igrača. Boriti se moramo s težavami, ki so v naravi sami, in pa s težavami, ki jih — to velja zlasti za Jugoslavijo — zanašajo v državo sovražniki od zunaj. Toda, nove države so zdrave, imajo tudi podlago v svojih naravnih bogastvih in v vrlinah osvobojenih narodov. Premagale bodo vse te porodne težave. In potem še-le se pokaže z vso jasnostjo, da je bil razpad avstrogrske monarhije blagoslov ne samo za osvobojene narode, temveč za vso Evropo.
hočemo, da se v tem pogledu sanirajo razmere.
Ni vseeno, če ostane industrija taka kakršna je "bila pred vojno ker je bila umerjena v Sloveniji. Hrvaški in Slavoniji ter Bosni po avstroOgrskih gospodarskih in političnih interesih, je naravno da se bo morala ta industrija sedaj urediti tako, kakor zahtevajo nove razmere. Industrija, ki je služila avstroogrski politiki, državi, ki jo bila vsaj deloma lindustrijal-na in ki je stremila zlasti za tem, da se je razvijala industrija v notranjosti države v 'čimveč panogah ne pa na periferiji, je dovedla do tega, da so se pri nas razvijale tiste industrije, ki jih je rabila država v ožjem kro gu doma ali pa za eksport, ne pa za splošno potrebo.
Tako je prišlo, da imamo pri nas večinoma industrijo, ki je vezana na import surovin in ki je j ako malo raznolika. Razen kovinarske, tekstilne in deloma lesne, ki so pa vse specializirane 1 in j ako nepopolno urejene, lahko trdimo, da nam industrije za sedanje nove potrebe zlasti v onih panogah, ki jih najbolj ipotrebujemo skoro popolnoma manjka. Ne vagonov, ne lokomotiv, ne sladkorja ne moremo i delati doma.
Utvari jo množice brezposelnega J j e. sicer, da ta pomoč ni bita ak' delavstva, ki bo moralo potem iz' tivna, ampak Samo pasivna, V bede sprejemati delo za vsako'se namreč kmetje bolj'seviSkire' ceno, ne glede na to, ali mu je volciji niso upirali. Upirali # zagotovljena eksistenca ali ne. pa njSo zato, ker so boljšev*1
zemljo vzeli veleposestnikom 111
Vse to slutimo. Četudi ni posebnega dogovora med industrijalci, je vendar gotovo, da se na tak napad pripravljajo in da kaJ 'p<?čno boljševiki v jaf^ hočejo zadati delavstyu v tem s sv°i° pasivnostjo so kn^. pogledu občuten udarec.
jo dali malim kmetom. Zato n-' so imeli kmetje nič proti ten^
w
Pred veliko industrijsko krizo v Sloveniji?
Ne, nismo le pred veliko industrijsko krizo v Sloveniji marveč se nahajamo že globoko v njej in če ne bo prišla prav hitra pomoč, bomo imeli v mesecu dni tisoče delavcev, zlasti kovinarskih na cesti brez za. služka in brez nade, da dobe de lo drugod ker je bila gospodarska politika dosedanjih beograjskih vlad le politika malenkostnih vidikov. Tako sodbo izre kamo navadno in prav mnogo resnice v njej zakaj, če bi bila centralna vlada, za katere delo vanje so soodgovorne tudi pokra jinske vlade, napravila o pravem času pameten gospodai'sko-poli-tičen program upoštevajoč gospodarske odnošaje potrebe posameznih pokrajin oziroma kon-suma sploh, bi naša industrija
Zaraditega in zaradi nujnosti zdrave gospodarske politike, zahtevamo, da se čimprej skliče državna anketa, ki bo podala pravo sliko dejanskih razmer in pokazala, katere smernice morajo obveljevati. Delavstvo ne mara živeti v bedi, ker v Jugoslaviji niti ni potrebno, če zmaga pamet.
"Naprej.'''
omogočili bolj še vikom v RuSl-' da se 'še danes drže.
Kmet in delavec.
Cesto čujemo, da kmet ne more vzljubiti sooijalističnega nauka, da kmet ne more biti soci-jalist, da kmet in industrijski delavec nimata nič skupnega da sq si njiju interesi popolnoma nasprotni itd. -Poglejmo, če to odgovarja resnici in ali ni morda le agitacija, ki ;'ma na-

men razdvojiti bodoča zavezni To je vprašanje, ki se morajica?
Najprej moramo ugotoviti, da
danes če že ne cvetela, pa vsaj lastno narodno gospodarstvo! Kake sirote, heloti, SO J bila pregazila najhujšo krizo in
se razvijala. Tako pa propada.
Seja strokovne komisije, ki se je vršila v pondeljek, je ob ravnavala to snov in prišla do zaključka da je tukaj treba res nega dela. Gre v prvi vrsti za delavstvo, gre pa tudi za gospodarski razvoj, ker more blago stanje nastati le ob dobrem narodnem gospodarstvu. Zato zahteva pokrajinska strokovna komisija najprej dvoje in sicer začasne odredbe, ki preprečijo da se ne ustavi veČina industrijskih obratov, potem pa da se skliče dražvna anketa, sestoj e-ča iz zastopnikov delavstva in-dustrijcev in pripadajočih vladnih organov (socijalno skrbstvo za javna dela 'šume in nude trgovina in obrt.)
Industrija v Jugoslaviji se nahaja v popolni anarhiji. Srbska zakonodaja je umerjena izključno na predvojne razmere, ki nikakor ne odgovarja današnji državi, kateri so pripadle nove pokrajine s popolnoma drugačnimi gospodarskimi razmerami. Naravno je torej, da se
rešiti. Industrija v Jugoslaviji se mora izpopolniti, preurediti. Sedanje tovarne, ki niso zmožne za konkurenco na svetovnem trgu se morajo preobraziti v tovarne, ki bodo odgovarjale gospodarski politiki v novem položaju, kar pa je mogoče napraviti le potom razgovora ankete, ki naj se skliče v ta namen. Industrij ci morajo pričeti novo, toda smotreno gospodarsko politiko, ker z dosedanjo anarhijo v nih kmetov tem oziru ne pridemo nikamor.
Za delavstvo tiči v sedanjih gospodarskih razmerah še neko diugo silno pomembno vprašanje. Tarnanje, da industrija propada, je tako splošno, da ima z industrijci vsa javnost veliko
je domala 90 odstotkov mestnih delavcev n kmetiških vrst. Sinovi, bratje in hčere siromašnih kmetov, ki ne morejo dobiti svojega posestva in se niti •/ delom na dežeU ne morejo pre-hraniti, beže trumoma iz vasi'di v uradniku nič več s\'0)l
Naš kmet pa ni ruski ampak je mnogo kulturni Našim kmetom ni vseeno, k^o državi vlada in vprašanje vi4"' se pri nas ne da rešiti brez k11 tov. Tega se naši kmetje ^ zavedajo. S proletarsko . turo !se kmeitje pri nas n®. sprijaznili. Zato bi morala revolucija -pri nas izvedena drugačen način kot pa si to r-slijo komunisti. Brez sporaZ ma med kmeti in delavci je nas revolucija nemogoča, naš kmet ne bi ostal v revc»J ji pasiven kakor ruski, kmet je že danes svoj gos: ruski pa ni bil.
Kmet in delavec sta •svoji prirodi zaveznika. < sprotstvo, ki med obema je samo navidezno in ume To bodo tudi kmetje ®ami ^ lu uvideli in spoznali bod°'. tvorijo oni z delavci vred c ^ del -naroda in države: ljudstvo.
Probujajočo se kmečko ^ vest že opažamo v .mnog® j rih. Danes stopa kmet K uradnika že mnogo samoz^ nejše kakor pred leti, ker
v mesto, iščoč dela v tvornicah. po kolodvorih in v prodajalnah itd. Mestni delavci so potemtakem bratje in otroci siromaš-
A sedaj si oglejmo razmerje med kmetom in delavcem. In tu moramo takoj uvideti, da nikjer na zemlji, zlasti ne v agrarni -državi (kakršna jfe naša) ni niti izdaleka misliti >na socijali-
isočutje. To sočutje javnosti stično revolucijo, ki bi delavske-znajo industrijci jako dobro iz- mu Razredu prinesla osvoboje-rabijati. Izgovarjajo se na kon- j nje, če bi to revolucijo ne pod-kurenco iz Nemške Avstrije in, piraje kmetiške množice. Prav na izvozno carino, poleg tega paiPri nas ne bi bila mogoča dik-
"gospoda", ampak človek3 je za to tu, da služi njei interesom.
Da se je vzdignila 'kme$f. mozaveist, temu je največ r i moglo socijalistično giba'1^ se je tu'di med kmeti globo^ koreninilo. Socijalisti so Vi 'borili 2a splo>šno volil1110 vico, ki je dvignila tudi iz političnih nižin in krneW nes to vedo.
Kmet in delavec Sta ; zaveznika; kmet proizvaJ* vež, ki ga delavec potfe.i;) delavec pa izdeluje indust^
✓ • i
tatura proletarijata, ako ne bi
bila izvedena sporazumno s kme orodJe- katero Potrebuje
Med obema pa stoje
špekulirajo in verižijo s svojimi izdelki z inozemstvom zlasti z Italijo in delajo pri tem prav dobre kupčije. Belgrajska vlada ima v enem pogledu prav, da zahteva izpopolnitev industrije
doma ter brani izvažati napoliz,- ____ - ,,, ______„___
delke. Industrijci pa tega ne, delavcem živil. V naši državi i kmetov z delavci-marajo, ker z eksportom zaslu- bi v slučaju revolucije igrali ,pirekupcev pa bodo stopl žijo ogromne Vsote in prav ver- kmetje mnogo večjo vlogo nego jetno je, da bodo skušali saboti-1 prebivalci mest.
ti. Industrijski proletariat bi mogel zagospodovati v nekaterih industrijskih mestih, toda to gospodstvo bi bilo prav krat
vedno fabrikanti in dustriFj prekupci. Kadar bo pa ^ (t doba vsocijalizacije, bo
kotrajno, če ne bi kmetje dali ^ ^dnja zapreka uj^J


AN ATOLE FRANCE:
KUHINJA PRI KRALJICI GOSJI NOZICI.
Poslovenil OTON ZUPANClC
ngnnsiiBiHH
iJiHliHHHBHHHil
Ako najdem pri vas, gospod, ta dva dragocena kosa pohištva, bom spremljal vaše ime, kot ime svojega dobrotnika z nesmrtno hvalo in slavil vas bom v grških in latinskih verzih različnega metra."
Povedal je in je izpil globok požirek vina.
"Dobro torej," je povzel filozof. "Jutii vaju bom pričakoval oba na svojem domu. Pojdita po Saint Ger-mainski cesti do peščenčevega križa. Od tega križa štejta sto korakov proti zahodu in tam najdeta v vrtnem zidu majhna zelena vrata. Potrkajta s kladivcem, narejenim v obliki zagrnjene podobe, ki drži prst na ustih. »Starca, ki vama odpre ta vrata, vprašanjta za gospoda Astaraca.'
"Sin moj,' mi je dejal moj vrli učitelj in me je potegnil za rokav, "uredi vse to v svojem spominu, 3pravi si vanj križ, kladivce in vse drugo, da bova jutri lahko r ašla ta srečna vrata. In vi, gospod mecen . . . ."
Ali filozof je bil že izginil, ne da bi bil kdo opazil.
Drugo jutro zgodaj svo korakala moj učitelj in jaz po Saint-Germainski cesti. Od snega, ki je pokrival zemljo pod rdečkasto-žolto svetlobo, je bil zrak nem in gluh. Cesta je bila prazna. Stopala sva po širokih kolote-činah, med vrtnimi ograjami, nped vegasiimi plotovi in nizkimi hišami, katerih okna so naju gledala z nezaupni-mi očmi. Potem sva pustila za sabo dvoje, troje napol razpalih kolib od ilovice in slame in sva uzrla sredi žalostne ravni križ od peščenca. Petdeset korakov naprej se je začenjal zelo obširen park, ograjen z razvaljenim mir-jem. V to mirje so bila prebita majhna zelena vrata s tol-
kečem, ki je predočeval strahovito podobo s prstom na ustih. Lahko sva jo spoznala za tisto, ki nama jo je bil opisal filozof, in sva dvign'la kladivce.
Precej časa sva morala čakati, predno nama je prišel odpirat star sluga in nama je namignil, naj greva za r.jim čez zapuščeni park. Kipi Nimf, ki so videle še mlada leta pokojnega kralja, so skrivali pod bršljanom svojo otožnost in svoje rane. Konec aleje, ob kateri so tekli s snegom odeti pretoki, se je dvigal grad iz kamenja in opeke, prav tako čmeren, kakor madridski, njegov sosed, in ki je bil krit vse počez z visoko skriljasto streho, podoben gradu spavajoče Trnjolčice.
Ko sva pobirala stopinje za molčečim slugo, mi je šepnil abbe na uho:
"Priznam vam, sin moj, da to-le poslopje nima smehljajoče se vnanjšine. Priča nam o surovisti, v katero je bilo še ukljenjeno francosko življenje za kralja Henrika IV., in vleče dušo v žalost in celo v melanholijo z zanemarjenostjo, v kateri so ga žalibog pustili. Koliko pri-jetneje bi nama^bilo stopati na očarljive tuskulske gričke, v nadi, da bova poslušala, kako bo govoril Ciceron pod pinijami in terebintami svoje vile, drage filozofom. In eli niste opazili, sin moj, da ni najti ob tej cesti niti krčme niti kakoršnekoli gostilnice, in da bi morala ^čez most in po bregu navzgor do razgleda. Pri pastiricah, če bi hotela zavžiti kapljico svežega vina? V tisti okolici pa je res gostilna Pri rdečem konjičku, kamor se spominjam, da me je nekoč peljala gospa Saint-Ernestska s svojo o-r pico in svojim ljubimcem na obed. Ne^morete si misliti, Vrtiraženj, kako fino s-a tam je. Rdeči konjiček je znan prav tako po svojih dopoldanskih obedih, kakor po množini konj in poštnih voz, ki jih tam najemajo. Jaz sem se za svojo osebo o tem prepričal, ker sem zalezoval prav V hlev neko deklo, ki se mi je zdela lepa. Pa ni bila prav nič; bolje bi jo označil, če bi rekel, da je bila grda. jaz sem jo poslikal z ognjem svojega poželjenja, sin moj. Takšen je položaj človeka, prepuščenega samemu sebi: klaverno se moti. Prazne slike nas mamijo; za. sanjami se podimo in sence objemamo; v Bogu edinem je resnica in
stalnost."	>
Tačas sva stopala za starim slugo po razdrtih stopnicah pred vhodom.
''Jojme," mi je zašepetal abbe na uho. " meni se je siožilo po kuhinji vašega gospoda očeta, kjer sva k razlagi Kvintilijana kaj okusnega prigrizala."
Ko sva dospela po širokem kamenitem stopnišču do prvega nadstropja, naju je povedal sluga v salon, kjer je gospod Astarac pisal poleg velikega ognja sredi egiptovskih krst v človeški podobi, ki so dvigale ob stenah svoje cvoje, poslikane s svetimi risbami in ovoje zlate obraze s podolgovatimi, lestečimi se očmi.
Gospod Ast&rac naju je uljudno povabil, naj sede-va, in je rekel:
"Gospoda, pričakoval sem vaju. In ker sta oba tako ljubezniva, da hočeta biti z menoj, vaju prosim, da smatrata to hišo za svojo. Vajipo opravilo bo prevajanje grških tekstov, ki sem jih prinesel iz Egipta. Ne dvomim, da se polotita tega posla z vso vnemo, kadar bosta vedela, da je v zvezi z delom, ki sem se ga prijel jaz, namreč najti izgubljeno znanje, po katerem doseže človek zopet svojo prvotno oblast nad elementi.
"Čeprav ne nameravam danes odgrniti izpred vajinih oči zaves matere prirode in vama pokazati Izide v njeni slepilni nagoti, vama hočem zaupati predmet svojih študij brez strahu, da bi utegnila izdati njih skrivnost, kajti zanašam se na vajino poštenost, pa tudi na svojo moč, s katero uganem in preprečim vse, kar bi se moglo poskusiti zoper mene, in po kateri razpolagam za svojo o-sveto s skrivnimi in strašnimi silami. Ce bi odrekla vajina zvestoba, o kateri niti izdaleka ne dvomim, mi jamči moja moč, gospoda, za vajino molčečnost, in tako ne tvegam ničesar, ako se vama jazodenem. Vedita torej, da je človek izšel iz Jehovinih rok s popolnim spoznanjem, ki ga je pozneje izgubil. Ob svojem rojstvu je bil zelo mogočen in zelo moder. To je razvidno iz bukev Mojzesovih. Ali treba jih je razumeti. Najprej je jas:.o, da Jeho-va ni Bog, temveč velik demon, ker je ustvaril ta svet. Misel o Bogu, hkrati popolnem in stvarniku, je samo got-
J
i.p
ska sanjarija, tako barbarska, da je vredna samo ^ Vlaha ali Saksona. Nihče ne more pritrditi, pa bo duh še tako neolikan, da bi popolno bitjs lahk0 popolnosti še karkoli, pa če tudi samo lešnik, P*'"*0
To leži jasno na dlani. Bog nima razuma. Kaj d. neskončen, kaj naj bi razumel? On ničesar ne ker ne pozna časa in-prostora, pogojev potrebnih ^ J ko tvorbo. Mojzes je bil predober filozof, da bi b' p da je ustvaril svet Bog. Qn je smatral Jehovo za ^ je v resnici, namreč za mogočnega Demona, in. °e treba imenovati, za Demiiirga.
Ko
je torej Jehova človeka ustvaril, mu je f/l spoznanje vidnega in nevidnega sveta. Adamov greh, katerega vama razložim kateri drugi dan, n''P.pi' noma uničil tega spoznanja pri prvem človeku i" f ^ ženski, katerih nauki so prešli na njune otroke. j od katerih zavisi vlada nad naravo, 30 bili Enohovih bukvah. Egiptovski svečeniki so hranil' 1 čilo o njih in so ga začrtali s krivnostnimi znal*16 ^ stene svojih templjev templjev in v mrtvaške krojil zes, vzgojen v memfiških svetiščih, je bil eden lZt<> hovih učencev. Njegovo knjige, po številu peter0 ^ lo šestero, zaklepajo, kakor /ravno toliko skrinj, zaklade božje znanosti. V njih
odkrivaj / najlepše tajnosti, ali treba jih je otrebiti poznaj9' kov, ki jih onečaščajo, in prezirati doslovni in de ^f men ter se okleniti samo čistejšega zmisla, v katC jaz večinoma prodrl, kakor vama bo pozneje °c> 1
Iji^1 ;
"Te resnice pa, čuvane po egiptovskih tern P kor device, so prešle k aleksandrinskim
modrij
so jih še obogatili in jih ovenčali s čistim zlatom- J ostavili Grčiji Pitagora in njegovi učenci, a k3 j t zračne moči prijateljgko-zaupno občevale.
Tre"3 \
gospoda, raziskovati hebrejske knjige. Jf
- ^n
rej, guspuua, iaii3K.ovau neorejsite Knjige. --hijeroglife in razprave tistih Grkov, ki jih ^ gnotiske prav zato, ker so imeli spoznanje.
(Dalje prih.)

FEBRUARY 14th, 1921.
"ENAKOPRAVNOST"
STRAN 3.
NOVO IME - STARO POŠTENJE.
NEMETH STATE BANKA je ž« naznanila spremembo imena. Novo ime nalaga Uradnikom American Union Banke, ki so bili preje uradniki Nemeth State Banke neko dolžnost. Ta dalžnost Je, da postrežejo obiskovalce in vlagatelje ravno tako pošteno, ..zanesljivo in hitro kot .v prošlosti.
ne boste se kesali
ako pošljete denar vašim domačim ▼ staro domovino potoni American Union Banke. Dobili boste najboljšo postrežbo in najnižjo ceno.
zadovoljni boste
ako vložite vaš denar na American Union Banko po 4 odstotke obresti.
zadovoljni boste
ako pošjjete parobrodni listek preko American Union Banko vaši ■.-družini v stari kraj ali ako kupite listek aa sebe.
ni vas treba skrbeti
ako so vaše listine spopolnjene v notarskem oddelku American Union Banke.
Z a pojasnila pišite na
AMERICAN UNION BANK
?HVNI 1'RAD; 10 E. 22nd St.
IVAN NEMETH, predsednik NEW YORK CITY
PODRUŽNICA: 1597 Second Ave.
Vogal 83rd St.
| SLOVANSKA	PODPORNA |
DELAVSKA ^jgfr ZVEZA |
USTANOVLJENA AUG. 16. 1908 — INKORPORIRANA APR. 22. 1909. — GLAVNI URAD ORGANIZACIJE.
JOHNSTOWN. PA.	IE
IB
j| Organizacijo tvori že 156 krajevnih društev z številom vsega članstvo okrog 11 tisoč. Premoženja lastuje organizacija že približno četrt miljona dolarjev, v organizacijo se sprejme vsaka značajna oseba brez ozira na veroizpovedanje, zmožen pa mora biti vsak ka-|j| kega slovanskega ali angleškega jezika, predno se ga ^ zarnore sprejeti v organizacijo.
ŠJjl 'anstvo se lahko zavaruje na razne načine, za smrtnino P bolniško podporo, za manj ali več. Organizacija ima P tudi najboljši način zavarovanja mladoletnih otrok, ijf 0rganizacij.a posluje na podlagi državnih Zahtev in vodil Stvo------- - ----------- j-----1----- .....
HI Po
organizacije skrbi v to, da se zahteve izpolnjujejo.
jb - naselbinah, kjer še ni društva organizacije S. D. P. Z., Pišite za pojasnila, kako istega vstanoviti, na sledeče
šg Uradnike:
J. PROSTOR, 6120 St. Clair Ave., Cleveland, O. ali p na BLAŽ NOVAK, 634 Main Street, Johnstown, Pa.
SjfiteilBLi!miUB|ii|B|ii|aiiim
Direktorij Slov. Delav. Doma
v collinwood* ohio za leto 1921.
IZVRŠEVALNI ODBOR:
Predsednik — A. Rupnik. 1/5708 Trafalgar Ave. podpredsednik — M. I'odboy. 1312 E. 167. St. Korespondenčni tajnik — L. Hoštjančič. 1312 E. 167th St. finančni tajnik — J. Hafner, 385 E. 161. Str. Zapisnikar — D. Blumcl, 16216 Parktrrove Ave. Blagajnik — Zupane, 15707 Waterloo Rd.
NADZORNI ODBOR:
.Predsednik — G. M. Kabay. 1216 East 167th Str.. — J. Ivan-ln A. Zupane.
STAVBINSKI ODBOR:
A. Rupnik. A. Praprotnik, F. Birtich. M. Podbov in J. Ivančič. Van- sa društva in vsi posamezniki naj se obrnejo za vsa dopisoma na korespondenčneira tajnika.
t0- Seje direktorija se vršijo vsaki prvi in tretji torek v mesecu. n° ob 7:30 zvečer, v Jos. Kunčičevi dvorani, na Waterloo Rd.

OGLAŠAJTE V ENAKOPRAVNOSTI
^ank J. Lausche slovensTu odvetnik
J)i8a^Znanjam cenjenemu občinstvu, da sem otvoril svojo odvetniško % ter bom uradoval po dnevi 1039 GUARDIAN BLDG, in zve-do 8. ure na domu, 6121 St. Clair Ave. Izvršujem vsa v Vftlca stroko spadajoča dela. Kadar rabite zanesljivega svetovni v sodnih ali drugih stvareh, se obrnite zaupno na vašecra slo-rojaka, ki bo točno in vestno izvršil vaša naročila. —/CENTRAL 710	MAIN 2327
IT
NAZNANILO!
ji
TI
ENJENEMU OBČINSTVU, Slovencem in bratom v Hrvatom naznanjam, da se je otvorilo novo slo-sko Podjetje in sicer
PEKARIJA
se vam bo vsak čas postreglo z najboljšim svežim Torej se nadejamo, da nas obišče občinstvo °r tudi društva, kadar prirejajo veselice in zabave.
STERLING BAKERY
6904 ST. CLAIR AVE.
''■iiilfiTlilalMl^l^l^a^aitiilHliitHiitlBlMlalaitaiiilaliilBliilaliilBliilHliiUIiilaliUBliilaliilslii!«!!^«!)
POLOM
(Dalje)
Silvina je hotela $ to vestjo takoj oditi. Ravnokar j.e bila poklicala ljudi, ki so šli z vozom mimo in pobirali mrliče, naj pomorejo ranjencema. In že je držala osla za vajeti ter ga vlekla preko polz-kih polj, da bi čimprej dospela na drugo stran deteljnjaka.
Naenkrat pa jo je Prosper ustavil.
"Tukaj mora biti. Glejte, tam, na desni, so tista tri drevesa.... Ali vidite sled koles? Tam doli je razbit strevljivnik. . . . Torej sva vendar že tu."	; fr-afci^Mf
Silvina je trepetaje planila naprej, ter pogledala dvemši mrtvecema topničarjema, ki sta bila padla na roku ceste, v obrsfz.
"Saj njega ni tu I Njega ni tu. . Slabo ste videli, da samo misel je morala biti, napačna misel, ki vam je zaslepila oči I"
Prospera se je polastilo brezumno upanje in blazna radost.
"Ce ste se nemara varali in če živi! In gotovo živi, iter ga ni tu!"
Naenkrat je kriknila z zamolklim glasom. Obrnila se je bila in je stala na prostoru baterije same. Strašno je bilo: tla kakor razorana od potresa, vsepovsod razvaline, mrliči, razmetani na vse strani, v groznih položajih, 7. izvitimi nogami, ukrivljenimi rokami in glavo obešeno nazaj, odpirajoči usta z belimi zobmi, kakor da bi tulili. Tam je ležal nadtopničar, ki je bil umrl, držeč. si obedve roki v strašnem krču na oči, kakor da ne bi hotel gledati naokoli. Cekini, ki jih je nosil neki poročnik v svojem pa-£>u, so se bili razsuli obenem z njegovo krvjo in so ležali sredi med njegovimi črevi. Tovariša, voznik Adolf in merilec Louis, sta bila obležala v. divjem objemu, z izbuljenimi očmi, združena do smrti. In tu je bil naposled tudi Honor e, iztegnjen po svojem invalidnem' topu kakor na paradni postelji, z razbitim bokom in razbito ramo; le obraz je bil nepoškodovan in krasen v svojem srdu in je zrl še vedno tja proti pruskim baterijam. . "O, dragi moj," je ihtela Silvina, "ti dragi moj... ."
In v preobiju svoje blazne bo lečine je padla na premočeni zemlji na kolena ter zvila roke. Ta beseda "dragi moj," edina, ki ji je prišla na jezik, je izražala V30 ljubezen, ki jo je bila izgubila s tem predobrim možem, ki ji j§ bil odpustil in privolil, da jo vzame vzlic vsemu za svojo ženo. Zdaj je bila njena nada končana, zdaj ni bilo več življenja za njo. Nikdar ni ljubila koga drugega, le njega bi bila ljubila na veke. Dež je ponehal; jata vranov, ki je kraka je letala nad trojico dreves, jo je vznemirjala, kakor da bi ji grozila.
Ali ji iga hočejo vzeti, dragega mrtvega, ki ga je s tolikimi mukami poiskala? Na kolenih se je vlekla do njega ter z drhtečo roko podila pohlepne mušice, brenčeče nad očmi, ki so jo še iskale s svojim mrtvim pogledom.
Takrat je zapazila med stisnjenimi prsti Honoreja okrvavljen papir. Vznemirila se je in rahlo potegnila zanj, da bi mu ga izvila. Toda mrtvec ga ni hotel izpustiti držal ga je tako trdno, da bi mu ga bila mogla le v koscih iztrgati. Bilo je pismo, ki mu je pisala, pismo, ki ga je nosil pod srajco na golem životu, in ga je v poslednjem drgetu smrti priti-pnil nase. Ko je spoznala svoj list, jo je sredi bolesti presunilo globoko 'veselje, in vso jo je pretresla misel, da je umrl z mislijo nanjo. Ah da, pustiti mu hoče to ara^o pismo, noče ga vzeti nazaj, ker ga tako trdovratno drži; naj ga le vzame s seboj pod rušo. Nov potok solz ji je dal olajšanja, potok mlačmh, rahlih solz. Vstala je, poljubila mu roko, poljubila mu čelo in vedno iznova ponavljala zgolj to edino besedo, polno neizrazljive ljubezni: "Dragi moj----Dragi moj.."
Ali, solnce se je bilo nagnilo in Prosper je šel po oregrinjalo. S pobožno nežnostjo sta skupaj dvignila Honorejevo truplo ter ga položila na pregrinjalo, razprostrto na zemlji; in ko sta ga zavila, sta ga nesla na kolesnico. Dež je pretil že zopet; spet sta se odpravila z oslom na pot — majhen, žalosten sprevod, čez zločinsko ravan. .. . Mahoma se je o-glasil oddaljen grom.
Zopet je kriknil Prosper: — "Konji, konji!"
Iznova se je bližal naval blo-dečih, razbrzdanih konj. To pot jo prihajali čez široko ravno str-nišče, v gosti tolpi, grive plapo-'ajoče v vetru, nozdrvi polne pen. Poševen žarek rdečega solnca je metal letečo senco njihovega besnega dira tja do druge meje planote.
Takoj se je vrgla Silvina pred kolesnico in dvignila roke višku, kakor da jih hoče ustaviti z gesto divje prestrašenosti. Na srečo so se obrnili na levo, kamor se je nagibalo ozemlje; sicer bi bili poteptali vse. Zemlja se je tresla, njihove podkve so razmetavale dež kamenja kakor točo karteč, ki je ranila osla na glavi. In Izginili so v globini soteske.
"Glad jih podi," je dejal Prosper. 'Uboge živali!"
Ko je Silvina z žepno rutico zavezala oslu uho, ga je zopet prijela za uzdo. In žalostni mali sprevod je odšel v nasprotni smeri čez planoto, da prehodi še tisti dve milji, ki sta ga ločili od Re-milly-a. Prosper se je ustavljal ob vsakem koraku in gledal mrtve konje; srce ga je bolelo, da mora odtod, ne da bi videl Zefi-ra.
Nekoliko nad Garennskim gozdom, ko sta zavila na levo, da se vrneta na cesto, ki jih je vodila popoldne, je nemška straža zahtevala izkaznico. In namesto da bi jih odvrnila od Sedana, jima je ta straža zagrozila z jetniš-tvom, ako ne peljeta skozi mesto. Temu ukazu ni bilo mogoče ugovarjati: to &n bili novi predpisi. Sicer pa jima je bila pot prikrajšana za dva kilometra; in ker sta se čutila docela potrta od trudnosti, sta bila vsa srečna, da morata skozi Sadan.
V Sedanu pa jima je nekaj čudnega zastavilo pot. Komaj sta prišla v mesto, že jih je obdal smrad in globoka plrst gnoja jih je omočila do kolen. To je bilo ono ponesnaženo mesto, kloaka, kjer so se kopičile izpraznine in odpadki stotisočev ljudi. Odpadki vsake vrste so bili izpremenili slamnato ležišče ljudi v debele maso slame in sena, ki jo je živalski gnoj pripravil do gnitja. Posebno trupla konj. razbitih in razkosanih sredi trgov, so zastrupljala zrak. Drobovje je gnilo na solncu, glave in kosti so ležale po tlaku, vse polne muh. — Gotovo bi bila nastala kuga, da niso tako hiteli z odstranjevanjem te strašne, nesnažne plasti, ki je dosegala v Menilski ulici, v ulici Maqua in celo na trgu Tu-renne do dvajset centimetrov globine. 'Sicer pa so plakati, ki iih je dala prilepiti pruska gosposka, za naslednji dan klicali prebivalce na delo in ukazovali vsem na okoli, karkoli da so — delavci, trgovci, meščani ali uradniki — naj primejo za metle in lopate, ter pretili z najhujšo kaznijo, če mesto ne bo do večera o-snaženo; in že zdaj je vsak lahko videl predsednika sodnega dvora, kako je pred svojimi hišnimi vrati praskal po tlaku in metal nesnago z lopato za oglje na kolesnico.
Silvina in Prosper, ki sta si izbrala pot po glavni ulici, sta mo-a;la v tem smrdljivem blatu komaj naprej. Vrhu tega je polnil mesto nemir, ki jima je vsako minuto zapiral pot. Bil je treno-tek, ko so Prusi preiskavah hiše, da prepode vojake, ki so se bili skrili in se niso hoteli vdati. — Prejšnji dan, ko se je general Wimipffen okoli dveh popoldne vrnil iz grada Bellevue, kjer je podpisal predajo, je takoj zavrela vest, da ostane zajeta armada o a Iges-kem polotoku, dokler se ae urede eskortne čete, ki jo
spremijo na nemško. Nekaj malo častnikov se je namerjalo po-služiti klavzule, po kateri so mogli ostati svobodni, ako se pismeno zavežejo, da ne bodo več služili. Govorili so, da je en sam general, general Bourgam-Des-feulles, pod pretvezo svojega re-vmatizma podpisal to obljubo; in zjutraj, ko je pred hotelom pri "Zlatem vencu" stopil v svoj voz, so porogljivi klici spremljali njegov odhod. Odkar je bila napočila zora, se je vršilo razoroževan-je; vojaki so morali defilirati na Turenneovem trgu in vsakateri je moral vreči svoje orožje, puško in bajonet, na kup, ki je naraščal v kotu trga, podoben železni razvalini.
Navzoč je bil pruski oddelek pod poveljstvom mladega častnika, velikega bledega fanta v ne-besnosinji suknji, v čaki s petelinovim peresom in belih rokavicah, ilci je z obrazom visokomer-ne korektnosti nadziral razero-ževanje. KO se je neki zuav v tre-rotnem izbruhu upornosti branil izročiti svojo chassepotko, ga je dal častnik odvesti, rekoč, ne da bi le količkaj povzdignil glas: "Ustrelite tega moža!" Mračno so šli ostali mimo in metali svoje puške na kup, z mehansko kretnjo, samo da bi naglo napravili konec.
(Dalje prihodnjič.)
Manica Komanova:
KURENT.
(Dalj«)
—KURENT 3.
"Ampak Jernej, ti morda veš kako zlomka, da se je Katra seznanila z njim?"
"Kako neki! Postopač kakor je bil, se je nekoč iz dolgega ča-sa-mimogrede obesil 'na voz mesarju, ki se je peljal k Merkušu kupovat živino. Gotovo je tedaj zvedel od mesarja, da ima Katra lepo premoženje, in od tedaj je vohal okrog Merkuša kakor stekel pes. Jaz sem sicer park rat prav resno vprašal Katro, kaj to pomeni, toda ona mi je rekla, da tudi njej niso ljubi Slibarjevi obiski, a dokler se on dostojno vede in je ne nadleguje z nikalco ženitno ponudbo, dotlej mu še ne more kar naravnost pokazati vrat. No, jaz sem potrpel, čeravno mi je to bilo kaj malo všeč. Kmalu potem pa mi je začel aiamigavati ta in oni, če sem res čisto slep in bom še dolgo igral vlogo 'kuž-ka. Tedaj me je zagrabila jeza. Stopil sem pred (Katro in jej rekel odločno:
"Katra, eden mora izostali! Sedaj govori, ali Šliibar ali jaz'"
Katra je glasno zaihtela:
"Jernej, kaj vendar misliš? Ne pusti me! Naj se zgodi PO tvoji želji. Pri prvi priliki mu zabičim, naj ne prestopi več našega praga!"
Jaz sem se pomiril. Katra je dano obljubo izpolnila, kajti kmalu potem ni (bilo Šlibarja več videti v naši vasi.
Ampak ta sleparski prekanje nec je hitro zavohal, kdo mu je zastavil pot in prekrižal njegove umazane namere. Vsled tega je kuhal strašno jezo do me ne. Pa bi jaz prav nič ne rekel, ko bi bil ta zanikrnež stopi pred me in mi rekel v obraz:
"Jaz in ti ljubiva eno dekle, ona pa ne bo vzela obeh. ■ Udariva se zanjo!"
Nič bi ne rekel, pravim. Ampak pograbil bi ga kot mlado mačko in mu tako prerahljal njegove grešne kosti, da "bi ga za vedno minile skomine laziti okrog Merkuševine. Toda ta strahopetna kukavica ni imela poguma do odkritega boja, pač pa se me je hotel iznebiti na u-prav tolovoljski način. Ko sem šel nekega večera veselo žvižga-je od Merkuša domov, je skočil izza neke vere je za menoj, ho-teč me na mestu ubiti. Ko me je z neko železno stvarjo z vso močjo udaril po glavi, sem padel in dobro se še spominjam, ko sem že ležeč na tleh videl in spoznal tega vraga. Nato me
je udaril drugič, na kar sem izgubil zavest. Le čudno se mi zdi, zakaj me ni pobil do smrti. Moral ga je kdo pregnati, ali pa mislil, da sem že mrtev."
"Torej te je res on. Cuj, Jernej, zakaj ga nisi naznanil sodišču ?"
'"Beži, beži, kdo bo pa verjel meni, norcu. Pa tudi radi Katre nisem hotel tega vleči na dan. Gotovo bi imela tudi ona sitnosti in nepotrebna <pota, ljudje bi pa iznova brusili jeziike nad •njo."
"Ali si po bolezni'še kaj hodil k Merkušu?"
"Nikoli več! Po kaj naj bi šel ? Ce bi ,me tudi Katra še rada imela, ne bi se z njo poročil. Ona rabi moža, ki !bi jej toil v pomoč, ne pa v nadlego. Prej že, prej. Po bolezni pa ni bilo več misliti, da bi bil jaz kje za gospodarja. Šlibar, ta pošast, me je pripravila ob pamet in ob vse."
Tu je Kurent nekoliko preje-njal in nanovo globoko vzdihnil.
"Katro sem imel takole na skrivaj še vedno toliko rad, da sem ji želel dobrega moža. Še celo smilila se mi je včasih, ker sem slutil, da jo peče vest.
Nekega večera sem se kakor po navadi zaril v seno, hoteč sladko prespati, a ni šlo. Začela me je tako močno boleti glava, da sem vstal, se za silo oblekel in začel hoditi po vrtu gori in doli, prav tja doli do pota. Noč je bila jasna in mesečna. .Kar zagledam človeka, ki se mi hitro bliža po stezici, ki drži tam za vrtovi. Mislil sem, da mora biti to gotovo kak 'sosed, ki se je zakasnil po opravkih. Da bi se ne bilo trefba razgovarjati, sem stopil za obširno hruškino deb-
srečo za vse življenje. O, prav dobro ve Katra vse to |n vendar še vedtio občuje s tem tolovajem in ubijalcem. Fej, nialo-vrednica!
Prokleti glibar, sem se zaklel, naj me pri priči zadene strela z neba, ako ne boš nocoj zadnjič sleparil okrog Merkuša. Nocoj napraviva račun in ta bo strašen!
Vedel sem, da se 'bo vračal domu čez Savo, zato sem se takoj odpravil k mostu. Tam sem dolgo časa pohajal sem in tja, slednjič sem ga le dočakal. Prj bledi mesečini sem ga spoznal že oddaleč. Urno sem smuknil na drugi konec mostu in se zopet zaobrnil nazaj. Na sredini mostu sem mu prišel nasproti, Stopil sem predenj in ga trdo prijel za roke.
"Ali me še poznaš," sem ga vprašal. "Glej, ti si me 'takrat napadel zahrbtno in me pobijal z železnim orodjem, jaz pa stopam praznih rok pred tvoj obraz. Sedaj je prišla ura, da podpiševa račun!"
glibarju se je od groze spačil obraz. Skušal je nekaj govoriti, pa ni mogel na dan z besedo. Prijel sem ga trdneje, ga vzdignil od tal ter pa kakor o-troka zavihtel čez ograjo. Doli pod mostom se je začul glasen štrbunk ..."
^Mene je stresel mraz.
"Križ božji, Jernej, 'torej si ga ti--"
"Jaz sem ga, jaz! Ko je drugo jutro ribič Oprešnik izvlekel iz Save njegovo truplo, je mislil, da je Šlibar po nesreči zašel v vodo. Tako so rpislili tudi vsi drugi in so še danes tega mnenja. Bil sem pa jaz tisti, ki je temu pridanču naklonil po-
lo. Tedaj je švignil mimo mene. j slednjo kopelj. No, sedaj pač Pa kdo je bil — strela božja —| rte boš več trdila, da nisem zlo-ali veš, kdo je bil? Nihče drugi činec."
kot Šlibar, ta živi vrag! Noge so se mi tresle, ko sem istopil izza debla in gledal za njim. Šel je naravnost pod okno Merkuše-ve Katre.
Čudno, da se mi ni tedaj raz-počila že itak vsa razmesarjena glava. Da bi jaz kaj takega pričakoval od Katre, ne, nikoli! Saj mora vendar dobro vedeti, da me je on tako telovajsko napadel in me pahnil v največjo ne-
Vse, kar mi je povedal Kurent, me je tako čudno razburilo, da niti opazila nisem, da je najino delo dokončano in se že dela noč.
'Kurent je odložil nož ter se vzpel po koncu.
'"Opravila sva. Zdaj moram domov. Očetu sem obljubil,' da pridem še pred večerom. Tore j, torej — —"
Nadaljevanje na strani 4.
©JVimBL 50 4imhr ivtiL
<S)R '"O-Js*
oo
«
TRGOVCI
Naš božični klub ni le za ljudi majhnih sredstev, da jim pomaga štediti denar, temveč je tudi za VELIKE TRGOVCE, ki hočejo ali bi hoteli vlagati denar regularno in si tako NAKOPIČITI lepo svoto skoro nevedoma.
Vložite lahko $5 na teden: v 50 tednih boste imeli $250 Vložite lahko $10 na teden; v CO. tednih boste imeli $500 Vložite lahko $20 na teden; v 50. tednih boste imeli $1000 Toda ne vstavite se pri te}i svotah. Vložite PETDESET ali STO dolarjev vsak teden in v 50. tednih boste imeli $2.500 ali $5000.
Delajte tako pet let in pustite denar v naši banki in videli boste kako bo denar narastel — postal bo vaša sreča.
Glejte na to, da bo vsak član vaše družine vpisan v ta klub. Čitajte naslednja načrta:
NAČRT MNOŽILNIH SVOT: Vložite lc, 2c, 5e, ali 10c vsak teden. Pomnožite prvi vložek lc, 2c, 5c ali 10c vsak teden. V petdesetih tednih vam bo izplačal:
lc klub ................$12.75 5c klub ..............$63.75
2c klub ................$25.00 10c klub .............$127.50
NAČRT ENAKIH SVOT: Vložite enako svoto vsak teden in v 50. tednih vam izplača:_
25c klub ..............$12.50 $.200 klub ...........$100.00
50c klub ...............$25.00 S5.00 klub ...........$250.00
$1.00 klub .............$50.00 «10.00 klub ............$500.00
$20.00 klub..........$1,000.00
The NORTH AMERICAN BANKING & SAVINGS CO.
st. clair & e. 62. cesta:
sessBBsaBasKaaeassi

STRAN 4. 1
' u
ENAKOPRAVNOST"
FEBRUARY 14th, 1921.
LOKALNE NOyiCE
— Zagovorniki zaprte delavnice. Clarence S. Darrow, odvetnik po poklicu, je obdržaval v soboto pri južini mestnega kluba v Hollenden hotelu, govor v prid zaprti ali unijski delavnici. Za časa coloradskega premogarske-ga štrajka je nastopil kot zagovornik Haywooda, Moyerja in Pettibona, in tedaj si je tudi priboril veliko popularnost pri de-| lavatvu, ki ga smatra svojim najboljšim prijateljem.
"Površni miselci pravijo, da edino, kar nam je treba storiti, da privedemo kapitalista in delavca do sporazurrta, je naučiti jih lepega nauka: "Ljubi svojega bližnjega kot samega sebe," je rekel Darrow v svojem govoru. "Toda to vam bo treba še presnetega dela, predn.o se kaj takega uresniči, in tedaj bom tudi jaz pripravljen nehati z mojim govorjenjem za zaprto delavnico."	i
"Vprašanje glede odprte ali zaprte delavnice je alično vsakemu drugemu vpraša:nju. Delodajalec in delavec sta si v življenju lahko najintimcnejša prijatelja, toda ko prideta skupaj namenom da producirata, si postaneta najstrastnejša sovražnika, čemur je v polnem obsegu odgovoren dandanašnji ekonomski sistem.	I*
"Tovarnar hoče producirati blago po najnižji ceni, prodati ga želi po najvišji in iz bega stališča ima popolnoma prav. V nasprotnem slučaju želi delavec dobiti kar najvišjo plačo mogoče za kolikor more malo dela in tudi on ima prav iz tega stališča. To je podlaga vse današnje trgovine, katere ni tako lahko opraviti in katero razume lahko vsak brez nadaljnega tolmacenj'a.
"Delodajalci se lahko protek-tirajo zato, ker jih 5e manj, in ako se jim zdi potrebno, lahko tovarne pozapro, ne da bi radi tega trpeli pomanjkanje. Tako pa ni z delavcem. On je vedno odvisen le na svoje roke in na vsakdanje delo in se tudi ne mo re pogajati posamezno. Nastopiti mora organiziran v svrho samoobrambe pred svojim delodajalcem.
"Popolno organiziranje delavcev ene vrste industrije pomenja zaprto tovarno. Jaz nisem tu, da bi vam predlagal zaprto tovarno kot idealno. Sam ne vem, kaj bi vam predložil, da bi bilo res idealno . Toda eno je potrebno in sicer absolutno potrebno, in to je, da se delayeC pogaja s svojim delodajalcem kolektivno."
To je bilo glavno jedro Dar-towega govora; med drugim je tudi dejal, da je odprta delavnica liki zadnja vrata, skozi katera se meče delavce na cesto.
—Člane dram. dr. Ivan Cankar se opozarja, da 3e prhodnja skušnja za predstavo "Kovarstvo in ljubezen" vrši v sredo zvečer in sicer v Birkovi veliki dvorani.
—Slovenska godba Triglav, ki se je v zadnjem času zelo povečala, priredi 27. marca veselico, in so društva prošena, da se pri prirejanju veselice na to ozirajo.
—Umrl je danes ponoči rojak Jakob Cesnik, star 32 let, stanujoč na 6032 Bonna ave. Pokojni je preminul po kratki bolezni na možganih. Bil je Član dr. Naprej št. 5 SNPJ. Pogreb se bo vršil v sredo dopoldne pod vodstvom g. J. Zeleta, v katerega mrtvašnici leži trulo pokojnega.
—Napaden je bil sinoči nekoliko po enajsti uri rojak Anton Peterlin, stanujoč na 997 E. 63 St. Vračal se je iz Norwood gledališča, ko ga skoro tik pred njegovim domom ustavijo trije fan-talini, mu zagroze z revolverji ter vzamejo iz žepa $40, ki jih je imel pri sebi. Peterlin je napad in rop takoj naznanil policiji, toda do sedaj ni prijet še no-benen izmed mladih banditov.|
—Organizacija mašinistov v Clevelandu je poslala na vladni železniški odbor v Chicagu protest, ker, je Erie železniška druž-
ba po svojih delavnicah uvedla 4-dnevni teden. Kot znano, daja-jo družbe veliko svojega dela privatnim kompanijam, pri katerih so finančno zainteresirane, ki računajo za svoje delo veliko več kot pa bi isto delo veljalo lastnih delavnicih. Te taktike se poslužujejo, ker glasom železniškega zakona, ki je bil sprejet pretekle leto, vlada garantira vsem družbam po 5 odstotkov profita.
—Umrl je v soboto popoldne v KnoxvHle, v državi Tennessee, clevelandski katoliški škof Far-relly. Bil je bolan samo par dni in sicer za pljučnico. Njegovo truplo so pripeljali v Cleveland danes zjutraj. Bil je star 65 let.
POPRAVKI IN NADALJNI IZKAZ DOHODKOV ZO SPOMENIK IVAN CANKAR.
za jugoslovenske izdelke, t. j. iza izdelke iz surovin, ki jih je poslalo kako jugoslovensko podjetje v Avstrijo, da se tam predelajo.
Podržavljenje proge južne železnice v Jugoslaviji. V najbližji bodočnosti se baje pričnejo razgovori o prevzet ju onega dela južno železniške proge, ki teče cez jugoslovenska tla, po jugosloven-ski državi.
RAZNOTEROSTI.
V zadnjem času so bili v listu "Enakopravnost" priobčeni darovi rojakov in društev za spomenik pokojnega pisatelja in dra matika Ivana Cankarja. V dotič-ri izdaji je bilo nekoliko pomot, ki vam jih danes prinašamo popravljene. In te so: dr. "Delavec" št. 51 SDPZ, $2.00; dr. "Lincoln' št. 123 SDPZ, $2.30; rojaki: F. Stopar $1.00; Anton Jankovič $1.00; Franc Budič 0.25. Torej tistega preostanka v zadnjem izkazu bi morala biti S182.48. Nadalje so darovala sledeča dr. 'S. N. Čitalnica' $5.00; "Napredni Slovenci" št. 5, SDPZ. $6.00; dr. "Šmarnica" št. 338, SNPJ. $5; rojaki v Indianapolis, Ind., nabrano po rojaku Ivan Vivocla, svota $19.50; dr. "Leo Tolstoj" št. 205 SNPJ. $4.00; dr. "Sv. Barbare' št. 129 $5.50; dr. "Slovenija" št. 1 SNPJ $5.25.
Zadnji izkaz oziroma popravljeni izkaz znaša skupaj: — $182.48.
Današnji darovi od raznih društev in rojakov skupaj ................$50.25
Skupaj pri..........$23'i;.73
Denar je naložen pri "Slovenskemu stavbinskemu in Posojilnemu društvu," Cleveland, Ohio. Kar se tiče pošiljatve tega denarja v stare domovino, bodemo malo co!j oprezni kot smo oil: do :edaj. Zato se bo najprej nozve-^elo kako stoji cela st -r, In kje se misli spomenik postav ti in kako. Skušnje s pošiljanjem denarja v staro domovino so nas izučile, da prej ne bomo poslali denarja tja, kot da dobimo garancijo, da se bo ta denar rabil izključno za spomenik in za nič druzega. V ten. smislu smo že pisali v Ljubljano, in pooblastili zanesljivo osebo, da nam pošlje vse potrebne podatke, kako stoji stvar.
Toliko bodi pojasnjeno, da ne hode kdo mislil, da bolenio poslali denar, kar na "sapo" v Ljubljano doktorjem v roke. — Kajti kako skrbijo za ljudski denar, nam priča pošiljacev iz Mill-v-'aukee, Wis.
Z Bratskim pozdrav oni J. SKUK, preds.
OBČINSKE VOLITVE V SLOVENIJI.
Ljubljana, 22. jan. — "Slov. Narod" poroča: Po poročilih iz tielgrada je ministrski svet na svoji zadnji seji sklepal o občinskih volitvah v Vojvodini in Sloveniji. Na predlog ministra notranjih del Milorada Draško-viča se je sklenilo, da naj se vrše občinske volitve v Vojvodini na temelju volilnih imenikov v usta-votvorno skupščino. Na predlog trgovinskega ministra dr. Ku-kovca je ministrski svet natu tudi zaključil, da naj se na isti podlagi vrše tudi občinske volitve v Sloveniji. Ženske torej tudi pri nas ne bodo imele volilne pravice.
Jugoslovenska-avstrijska tr-goska pogodba. Jugoslovensko-nvstrijska trgovska pogodba se bo v Jugoslaviji uradno razglasila. Jugoslovenskim carinskim u-radom se je naročilo, naj zada-cajo avstrijsko robo po najnižji tarifi, ako so pošiljatvam priloženi certifikati o izvozu, ki so izdani od kake avstrijske trgovske zbornice ali občine in iz katerih je jasno razvidno, da gre
Iz parlamentarnih anekdot.—
"Češkoslovenska Republika" beleži: "Pri razpravi o mirovnih pogodbah na seji čsl. senata je povdarjal sem. senator Ledebur kako malo poznajo na zahodu ijazmere v srednji in vzhodni Evropi in je navedel v dokaz temu zgodbo, kako se je Clemen-ceau čudil pri razpravljanju o Vzhodni Galiciji, da je mogoče, da je priznana Poljski, ko menda vendar leži v Palestini. In poročevalec o teh mirovnih pogodbah mu je odgovoril s sledečo dogodbo: Ko je Franc Jožef nekoč potoval po Galiciji, se je izrazil proti svojim spremljevalcem. "Sedaj, ko sem tu, šele vem, zakaj imam tudi naziv: kralj Jeruzalemski!"
Tragika delavskega življenja. Po mestu Ljubljani že valovi razpoloženje silvestrovske noči. V mizarski delavnici neke večje tvrdke marljivo in vztrajno vodi oblič po trdem in grčavem lesu begunec — mizar Mihael Kogoj, nad 50-letni mož, oče družine. Opoldne mu prinese žena priprosto delavsko kosilo. Tiho, molče povžije kosilce. Žena mu predloži z okorno roko pisano pismo iz onih solnčnih goriških krajev . . . Dvigne se v njem hrepenenje po domači veseli, dehteči zemlji ... Žena odide s kratkim pozdravom. V delavnico prihajajo njegovi tovariši
—	prijatelji. Ničesar ne opazijo na njem. Mali deček, njego^ vsakdanji spremljevalec dela, kateremu je neštevilnokrat že pripovedoval povest o lepi solnč-ni zemlji, ga zopet obišče. . Veli mu, naj prinese vrv . . . Deček izgine ter prinese vrv. Nato o-dide. Ko je delavnica prazna., stopi Mihael na zaboje in prive-že vrv. . . Konec je. Kmalu zapazijo njegovo dejanje, toda prepozno je, niti zdravnikova u-metnost mu ne more več priklicati življenja. Pridejol policijski organi in začno temeljito in resnih obrazov preiskovati drugače vsakdanji slučaj. Povprašujejo po vzrokih samoodločil-nega koraka v smrt. Pregledujejo njegove .stvari in med njimi najdejo plačilni listek prejšnjega tedna, na katerem je bila zaznamovana tedenska plača v znesku 60 K.
Zaplenjena komunistična blagajna. Po objavi ministrstva za notranje stvari je poltična oblast v Zagrebu zaplenila v komunističnem domu okoli 700,000 kron strankinega denarja.
Obsodba mokarja. Ljubljansko deželno kot prizivno sodišče je po daljši razpravi potrdilo sodbo ljubljanskega okrajnega sodišča zoper trgovcu Štefana Mencingerja, ket je prodajal "zdravju škodljivo moko." —■ Trgovec Mencinger je obsojen na en teden dni zapora in 1000 K denarne kazni. Kje je doslednost? Pri bogatinu Knezu, ki je manipuliral z vagoni, je "učeni senat" našel izgovor "višje soci-jalno stališče," pri tem trgovcu
—	milijonarju pa je uporabil vso strogost zakona.
Ustanovitev velike jugosloven ske petrolejske družbe. — Jugoslovensko ministrstvo za gozdove in rudokope je sklenilo z Narodno banko v Zagrebu in z Anglo Saxon Petroleum Company v Londonu sporazum, po katerem se ta dva podjetja pooblastila, da izsledujeta petrolej in druga bitumena, (tvarnine, ki obstojajo iz ogljenika in vodika) Koncesija se razteza na ozemlje v obsegu 2400 kvadratni km, in sicer v glavnem na zagrebški,
bjelovarski in pozegski okraj. V koncesiji se predvideva ustanovitev jugoslovenske petrolejske akcijske družbe z glavnico 50 milijonov kron. Ta glavnica se pa lahko zviša na 400 milijonov kron. Četrtina akcijskega kapitala se mora brezplačno prepustiti jugoslovenski državi. Nova družba je* članica velike družbe Concern Royal Dutch and Shell Company, velike konkuren-tinje Standard Oil Trust.
Vse propevedano! Vsled odloka ministrstva za notranje stvari je prepovedan uvoz in raz pe-čavanje v naši državi komunističnega lista "Neus Blaetter" z Dunaja ter brošur "Komunis-mus", ."Proletaer," "Roter Staat' (Dunaj), "Sovjet" (Berlin), 'Die textilarbeiter in Sovjetrussland" (Berlin), ki so škodljive interesom naše države in ki se tiskajo v Nemčiji in Avstriji ter razširjajo z namenom, povzročati nered. — Če poj de tako naprej, ne bomo kmalu smeli drugega brati kot 'Uradni list" št. 3. ki obsega naredfoe proti štrajku železničarjev in rudarjev. Take naredbe pa izdajajo večinoma ljudje, ki najbolj zabavljajo na — teror!
Občinske volitve v Belgradu.
Kakor je znano, so pri zadnjih občinskih volitvah v Belgradu zmagali komunisti. Komunistične mandate pa je vlada razveljavila in razpisala je po dolgem čakanju in odlaganju nove volitve, ki naj bi se vršile tekom meseca februarja. Z novimi volitvami je vlada odlašala tako dolgo zato, da bi dala mnščanskim strankam t. j. demokratom in radikalcem dovolj časa, da sklenejo volilni kompromis proti komunistom. Do tega kompromisa pa še do danes ni prišlo, ker bi tako demokrati kakor radikalci sami sedeli pri polnih jaslih. Zdaj so naprosili vlado, naj volilni termin zopet preloži na poznejši čas.
NAZNANILO!
V torek zvečer točno ob osmi uri se vrši seja
WATERLOO KLUBA
Pol
v Jos. Kunčičevi dvorani na Waterloo Rd. Vse zastopnike in zastopnice društev se tem potom opozarja da se seje gotovo vde-leže. Na dnevnem redu je volitev odbora za Waterloo klub in še več drugih važnih točk, tičo-če se delovanja za Slovenski Delavski Dom.
Da ste gotovo vsi navzoči I
L. BOSTJANCICH, korespon. tajnik.
MALI OGLASI
NOVOPOROČENCA želita dobiti stanovanje obstoječe iz 3. ali 4 sob s kopališčem in elektriko med St. Clair Ave. in Superior Ave. od 61. do 71. cesta. Kdor ima kaj primernega naj sporoči v uradu "Enakopravnosti."
(Nadaljevanje iz 3. strani.)
Iznova jo položil prst na usta.
"Kakor grob, Jernej!"
Podal mi je defsnico in z glasnim "Lahko noč" odšel hitrih korakov tja proti vodi, kjer je stala njegova rodna hiša.
Odslej mi Kurentova izpoved ni hotela iz spomina. Četudi sem se trudila misliti na kaj drugega, mi je vedno stopil pred dušo Kurent s svojim tragičnim življenjem. On, ki pravzaprav ni zakrivil ničesar in vendar je tako kruto preganjan od brezsrčne usode, ki ne pozna usmiljenja nad onim, ki si ga je izbrala za svojo žrtev.
Nekaj dni pozneje isem se mudila na vrtu. Pospravljala sem to in ono ter pripravljala po razdrapanih gredicah prostor bližajočemu se snegu.
Nekdo mi položi od zadal roko na ramo.
Ozrem se.
"Ti si, Jernej?"
Stal je. kakor ukopan pred menoj, molčal in se zdaj pa zdaj potresaval od mraza. Nemirne oči so mu begale v nekem čudnem sijaju, iz česar sem sklepala, da se mu bržkone vrača njegova Stara bolezen — blaznost.
"Jernej, prehladil se boš," ga nagovorim iznova.
Kakor bi ne čul mojih besed, se ozre plašno naokrog, nagne se k meni ter mi šeptne polglasno:
"Ti, ali me boš ovadila?" "Ovadila? Jernej, ne razumem te! Zakaj pa?"
"I, saj veš, za tisto, kar sem ti povedal zadnjič."
"O, Jernej, ne imej vendar tako praznih skrbi! Saj se že več ne spominjam na to. In če bi se tudi, bi te ne spravljala v nesrečo. Kakor 'sem rekla, o-stanem tiha kot grob, midva ostaneva prijatelja! Sicer pa nikar vedno1 ne premišljuj o tem! Bodi vesel, Jernej, saj si mlad in tak korenjak, da mu ga ni para v sedmih vaseh."
Izza sosedove hiše se prikaže Merkuševa Katra, nesoč poln predpasnik semenskih žoltoru-menih kumar.
"Oho," mi zakliče glasno, "ti imaš pa fanta. Ne vem, komu naj te zatožim."
"Katra, če bi bilo danes še tako, kot je bilo nekdaj, bi me morala sedaj le zatožiti kar sama sebi," ji odvrnem v šali.
Katra je nekoliko stresla z glavo in zdelo se mi je, da ji moja opazka ni /posebno po godu. Hotela sem obrniti pogovor drugam.
V tem hipu se Kurent z divjim krikom zakadi kakor besen proti Katri: "Ti si kriva!" Mene je strah tako prevzel, da sem le v nekaki omotici še čuja Katrin krič, videla rumene kumare, ki so se trkljale po tleh in bežečo Katro, za katero se je podil razdivjani Kurent. Bila sem si v svesti, da če jo dohiti, bo po njej.
Ko sta mi že davno izginila izpred oči, so se mi še le toliko omajale noge, da sem se podvizala do vaškega vodnjaka. Tam je bilo vse polno žensk, ki so mi hitele pravit, da je hotel blazni Kurent umoriti Merkuševo Katro, da pa mu je k sreči ušla do mov in mu tik pred nosom za klenila vrata.
"Ne bom si odslej več upala iz hiše," je vpila stara Mataj-ka in krilila z velikimi rokami.
"Življenja si ne bo nihče več svest pred tem norcem. Morajo ga spraviti na varno," je mo drovala Jernejčkova Mica.
"Morajo ga, morajo!" so kričale vse vprek.
Oddahnila sem se. No, da je le ni dotekel, sedaj je vse dobro.
Drugo jutro se je pripeljal k Mlinarju župan z občinskim 'slu go. Kurent, ki je tedaj ravno zlezel iz postelje, se ni kar nič protivil, ko mu je oče omenil, da bo moral z županom. Voljan kakor jagnje je zlezel na voz, se vsedel med župana in slugo, na kar je ta pognal (konja. . .
Od tedaj se Kurent ni več vrnil v našo vas. Že čez mesec dni je umrl v blazinci.
IMAM ZA ODDATI 2 sobi, eno v spodnjem in eno v zgornjem nadstropju. Spodnja soba je lahko vporabljiva za pečlarje. Kdor želi imeti sobo, naj se zgla-si na naslov: 1363 East 52nd St.
STANOVANJE obstoječe iz 4 sob se odda na 1105 E. 66. Str.
DR. J. V. ŽUPNIK
ZOBOZDRAVNIK 6131 St. Clair Ave.
Uhod iz 62. vzhodne ceste.
Opravlja zobozdravniški delo v tej okolici že 7 let.
II
II
<rr

(t
ZA ZABAVO IN POUK
— čitajte —
V močvirju velemesta"
Roman iz življenja priseljenke v Ameriki
CENA 50č. Naročite pri Ameriško-Jugoslovanska Tiskovna Družba 6418 ST. OLAIR AVE.
Hf w
w
LEPA PRILIKA ZA SLOVENCA.
KOFFEE
KAMDEN KAVA
je najboljša kava, najbolj^ kvalitete: Prodaja se v karton* skih zavojih po en funt, P" vseh najboljših grocerijah.
THE KAMDEN CO
PEČEMO IN POKAMO V CLEVELANDU, O.
lil
RAD BI ZVEDEL
za prijatelje Franceljna V<#' nik s katerim sva bila skupaj Celovcu leta 1911. Prosim rojf' ke, da ga opazore na ta oglas." pa sam čita naj se mi javi. ^ maž Klemenčič, 14607 Tha^ Ave. Collinwood, Cleveland, r,
(JI
Proda se dobro idoča restavracija in trgovina z mehkimi pijačami. Vzrok prodaje: ker je lastnik preveč zaposljen z drugo obrtjo. Več se po izve v uradu tega Usta.
(40
GLAZBA
'Podučujem mladino kakor tudi odrasle, v glazbi, zlasti igranje na citre, kitare in druge slične inštrumente. Cena zelo nizka, ker želim, da se tudi tukajšnji rojaki s te vrsto glazbe bavijo.
Podrobne informacije dobite ob pondeljkih, sobotah in nedeljah na 6215 Glass Ave.
MAKS PAVEK (37
PRIPOROČILO.
Se priporočam Slovencem za obilen obisk, ker bom vedno skrbel, da boste dobili dobro blago po zmernih cenah.
TRGOVINA Z ŽELEZNI-NO IN VSO KUHINJSKO OPRAVO in z vsem druffim hišnim orodjem.
LOVRENC AUCIN 15406 Calcutta Ave.
llalillaliilaliilaliiLliilaliiUiilaliiLliilaliilaliilaliilali
AMERIŠKI SLOVENCI
se sicer ne moremo postavljati z velikanskimi kulturnimi deli, toda imamo dve knjigi, izdani v zadnjem času, ki sta jako važni
v našem življenju, in sicer: ANGLEŠKO - SLOVENSKI SLOVAR sestavil dr. F. J. Kern. Cena $5.00 in pa
POEZIJE IVANA ZORMANA,
Cena $1.25. Te dve knjigi bi morali biti v vsaki slovenski hiši v Ameriki. Tudi naš urad jih ima še nekaj na razpolago. Vsa naročila naslovite: AmeriSko - Jugoslovanska Tiskovna Družba, 6418 St. Clair Ave., Cleveland, O.
iHilaliilaliilaliiUliilaiuialiiUliilaliilaliilaliilaliilBliitT
Poleg vašega imena je zaznamovano, do kdaj imate plačan list. Kadar poteče naročnina obnovite jo takoj, da vam ne ustavimo lista.
DEBELI PRAŠIČI
Prašiči naravnost iz f8^ majhni in veliki, živi in zakl9"1 Pripeljemo na dom.
H. F. HEINZ,
Stop 150. Shore Line Telefon: Wickliff 106-^L Willoughby, Ohio.
Izdelana v f j THE CLEVELAND GRA^ MILLING CO.
______________
LIBERTY BOND! iN NO VARČEVALA ZNAMKE.
Prodajte sedaj. Mi P r gotovini takoj .Simon, vi prekupčevalec, soba 21® \j> noxBldg.,, drugo nadstr°L Vzemite vzpejačo. Vogal ta cesta in Eucli dave.. na^.^. ger Sewing Machine Co. ® 1 to do 6. ure zvečer.	^
e®CsX«!X!X!XsXsX^
Oglašujte v "Enakopravn^ ■■■■■■■■■■■■■—■■■gg!^
Tel. Central 2373 R.
ixramo fonsK* Plošče
zahtev*^ novi cefiV
Velik* zalo**
ur i*1 zlatnik
Sitte'
1805 ST. AVE***
A 0'
Cieve