131. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 11. junija
XVI. leto, 1883.
Ithaja vsak dan sveder* izimfti nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman za a vstrij ak o-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., SV^j^đr) jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ujubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta S gld. 30 kr, za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po     '-;vT?«v *
10 kr. za mesec, po 30 kr. za četri leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiriatopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po b kr.  ce se dvakrat, in po 4 kr., ce se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se tzvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je v Ljubljani v Prana Kolmana hifii „Gledalifika stolba". D pravni Stvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
—T—
T T
Naši gg. kandidatje so:
II. za mesta in trge:
1. Za Ljubljano: Peter CW rassel li, župan,  dr. Alf o II s Jlošć, odvetnik in mestni odbornik.
2. Za Kranj in Loko: Oton Detelja, graščak pri Loki.
3. Za Kamnik, Radovljico, Tržič: dr. iflaks Samce, župan v Kamniku.
4. Za Idrijo: Josip vite« Sclineld, c. kr. svetnik.
5. Za Postojino, Lož, Vrhniko: dl\ llillko Doleiie. c. kr. pristav v Ljubljani.
6. Za dolenjska mesta: Peter Uril, prost v Rudolfovem.
7. Za Kočevje in Ribnico: Josip Hranile, župan v Kočevji.
Centralni narodni volilni odbor v Ljubljani.
Slavnost „Lire" v Kamniku.
Mlado pevsko društvo „Lira" v Kamniku je za svojega kratkega obstanka dejanski pokazalo, da mu je društveni smoter nepremično pred očmi in da se v tej zadevi marsikateremu drugemu društvu sme staviti v vzgled. Ne le, da ima danes že dvajset izvežbanih pevcev, mej njimi jako zvonke glasove, omislilo si je tudi zastavo, ki stane nad 200 gld. In ta krasna nova, svilena, z zlatom vezena zastava blagoslovljala se je slovesno včerajšnji dan.
K tej slavnosti odpravili so se včeraj rano pevci ljubljanski in društvo Sokol z zastavama in mnogo ljubljanskega narodnega občinstva. Ob sebi že naravno lepa cestna proga v Kamnik, bila je včeraj še lepša, kajti povsod bili so potovalci k slavnosti preprijazno pozdravljeni. Na Jezici vihrale so ta- in onkraj ceste narodne tiobojnice in cesarske zastave, na Črnučah stal je ličen slavolok, na jednej strani z napisom: ,.Naprej zastava Slave itd., na drugej strani pa z napisom: nIIej Slovenci, naša reč Blovenska živo klije itd.", v Trzinu klical nam je slavolok „Srčni pozdrav!" nasproti ter pozdravil nas Se posebe vrli župan L o žar. V Mengši, tem menda
najlepšem trgu na Sloveskem, pokali so topiči in pri slavoloku z napisom: »Živeli vrli Sokoli!" pozdravil nas je s krepkim nagovorom znani rodoljub in izvrstni župan gosp. Leveč, ter nam v svojih lično prirejenih gostilniških prostorih zares izborno postregel.
Po kratkem odmoru nudJjevala se je vožnja v narodno in socijalno prerojeni, povodom včerajšnje slavnosti narodnimi in cesarskimi zustavami jako mnogobrojno okrašeni Kamnik. Pri ubodu stal je visok in prilično sestavljen slavolok z napisom: „Svoji k svojim", na obrutnej strani pa „Dlun na dlani", na vrhu pa emblem pevskega društva, blesteča lira.
Pod tem slavolokom vršil se je oficijalni vzpri-jem in pozdrav. Požarna straža, „Liraši" in brdke, belo opravljene kamniške gospice nazdravile so došle goste ter poklonile Sokolskej in pevskej zastavi po jeden venec, posamičnim članom pa dukteče šopke. Pri tem vzprejemu omeniti nam je zlusti gospice Medvedove. Ne spominamo se, da bi bili koda j pri jednakej priliki čuli (ako srčno prednašan in tuko pravilno nnglašan nagovor, kar se nam bode tem rajše verjelo, ako dostavimo, da je omenjena gospicu
z izrednim vspehom predstavljala „0 vrčka1' in ima nenavadno nadarjenost in spretnost.
Po oficijalnem vzprijemu bil je slovesen uhod z godbo mi čelu v mesto pred cerkev, kjer je gospod dekan blagoslovil novo zastavo, kuterej je bila kumica gospa Za p lotu i kova, soproga c. kr. okr. glavarja kot namestnica gospe* \V i n k 1 e rj e v e, soproge nagega deželnega predsednika, katera slednja je društvu „Liri" poklonila 50 gld. Kum bil je mestni župan gosp. dr. M. Samec. Po blagoslovu in dovršenem, v sporedu določenem zabijanji žreb-Jjev bila je sv. maša, pri katerej je društvo „Lira" pelo prav izborno.
Po maši bil je obhod skozi mesto, pri katerej priliki smo z veseljem opazovali, kako je napredovalo in kako olepšalo se je kamniško mesto v zadnji čas. Kdor se še spomiuja starodavnega, več nego ne-ukretnega klanca, in geta sedaj skozi novo pasažo, kdor vidi lepo šolsko poslopje in druge stavbe in obnovljenjn, čuti se prijetno izuenudenega in spozna takoj, da vlada tu skrbna in za napredek mesta delujoča roka, da se je Kamnik res jako ugodno predrugačil iti da je posebno prikladno bivališče za poletni čas.   Za tega delj se  tudi  število poletnih
LISTEK.
P i 11 o n e.
(Danski Bpisal Viljem BergtOe, poslovenil 1. P.) (Dalje.)
„Iz majbenih vratic, ki so bila najbrž Bkrivui uhod očetom jezuitom, prišla je vsa zavita ženska ti tatinsko svetilnico v roci. Obstala je jeden trenutek; ko se je prepričala, da je vbo tiho, je pa zaprla vratica in odšla mej brajdami kakor kresnica, ki leta sem ter tja, dokler ne izgine, ko dobi svojega samca. Luč svetilnice videla se je vedno dalje v vinogradih, nazadnje sem jo videl na stezi, držečej preti mrtvej vili; dalje jo slediti nesem mogel."
„Dve uri stal sem na mestu, kakor verni straž nik, ki pričakuje sovražnega napada. Dan je že na počil  in  jutranja zora se je že prikazovala na ob zoru, ko Bem  zopet zaslišal tihe korake od vinograda sem, — zopet so se odprla vratica in neznanka je zginila."
„Drugi dan preiskal sem vse vinograde in vrt pred vilo natančno, pa zaman. Nikakega sledu nesem
mogel zapaziti na z mahom poraščeuih stezah; vratica bila so v redu in vila štula je tako tiha, tuko žalostna, tako zapuščena, kakor vselej."
„Tudi ta dan se tuja gospa ni pokazala. A njeno zdravje moralo se je precej zboljšati, kajti reklo se mi je, kadar sem zahteval kakega gostilniškega posla, da je šel s pismi tuje gospe na pošto.  Bilo je to čuduo in obširno dopisovanje !u
„Sledeće noči ponavljala se je ista igra; vselej se je prikazala luč po polunoči in zginila nu stezi ki pelje v grofovsko vilo; če tudi se je to poslopje videlo iz mojega mostovža, vender nesem mogel določiti, da li je luč zginila v vilo, ker bo bila vsa njena okna skrbno zabita. Vender mi je reklo neko skrivno čuvstvo, da je vila cilj tega skrivnostnega potovanja, zato sem sklenil jedenkrat igrati rolo policista in celo stvar resno prijeti."
„ Potoval sem neko jutro v Som nt in kupil tam tako lopovsko svetilnico, kakeršna je bila ta, ki je vzbudila mojo pozornost. Potem sem se pa odpravil domov, poiskal svoj revolver, nabasal vse cevi in rekel Nikolu, da me nocoj ni treba čakati, ker grem z ribiči, da bora videl zjutraj vleči mreže iz vode. Kes sem šel zvečer na breg, najel čoln iu
se peljal daleč po zalivu. Lovil sem nekaj časa ribe, potem sem pa rekel čolnarju, izkrcati me pri onih skalah, da poj dem skozi galerije domov."
„Ne tajim, da mi je bilo srce, ko sem korakal po teh praznih, pustih hodiščih, ki so se mi v temi zdeli še strašneji; veliki netopirji, švigajoč skozi široke line vun in notri, bili so moji jedini spremljevalci."
„Morje je šumelo doli spodaj in zamolklo grmenje se jo slišalo v teh dolgih, vijajočih se prostorih, v katerih je vsak glas desetero odmeval. Računal sem na to, da bo luna izšla in razsvetila saj proti morju ležeče glavno hodišče. Pa vlažna gosta megla, ki se je vzdignila iz morja, je prouzročila, da se je luna videla samo kakor bleda, rudečkasta plošča, ki je kmalu popolnem skrila se. Počasi in previdno korakal sem po glavnem hodišči, poslušal vsak še tako tih glas in štel slednjo lino, mimo katere sem šel. Naposled sem obstal v osmej galeriji, — tu je držal uhod v mrtvo vilo. Prižgal sem svojo svetilnico."
„Kako čudua se mi je zdela pisana sveta podoba s svojo bliščobo in zlatom: vsa sejem- la iu lesketala pri svetiluičnej luči; zdelo se mi je, da so
gostov leto za letom množi in ko bi imel Kamnik še železni c no zvezo, bil bi Se mnogo bolj obiskovan.
Opoludne šli so gostje, spremljani po Kamniča-nih, v Grašekovo gostilno na prijazno prirejeni vrt pod gostoljubno vabeče šotore, kjer je bil skupni obed. (Konec prih.)
se je razdelilo dotično ministerijalno poročilo, kate- prišlo v kanale. Toda zdravo še mesto vender ne remu konec slove: „Predležeča pogodba je gotovo j bo. Stari rimski kanali se bodo morali popraviti, ker jedna k najugodnejših, kar smo jih sklenili zadnje L, a0 brM dyombe kriyj di imamo v CeIji primerno čase. Glede na težkoče, ki izvirajo iz sedanje trgo- !        . ,  ...     , \ r.
vinske politike nemške države, katerim so se i mnogokrat nalezljive bolezni, n. pr. diftentis, koze doslej druge vlade zaman upirale, more se reči, al* oaepnice, bleke itd. Ne preziramo ogromnih stro-da je ta pogodba, jasno znamenje mejsebojne blago- Sškov pri kanalizovanji, pa-storiti se bo moralo. Zato naklonjenosti, katera se je ustanovila s tesnimi, j n8j bi naš mestni odbor rajši gledal na vsak mestni zadnje čase še bolj zatrjen.mi prijaznimi političnimi krajcari ne pa trosi| denarja za nepotrebn0 prena.
odno*aji mej Italijo in Nemčijo." — Odsek za pred-posvetovanje te pogo lbe dobil je od bureaux-jev mandat, da jo naj potrdi.
Minister za francosko pomorstvo objavil je v soboto v ministerskem so vetu telegram iz Saigona, ki prinaša poročila iz Tonkinga z dne 1. junija. Vsi podporni oddelki, ki so se poslali v Ha-Noi, kakor tudi gorska baterija dospeli so tja, tako da Šteje sedaj posadka v Ha-Noi razen mej-potnih kompanij 1500 mož. Poveljnik v Ha-Noi poroča, da stoji princ Swang, svak Tu-Ducov, na čelu Anamske vojske. V priustji reke ni nobene redne kitajske vojske. Telegram francoskega kou-mla iz Cmtona potrjuje, da v onej provinciji ni nikakeršnih vojnih priprav.
Dopisi.
Politični razgled.
Notranje dežele.
V Ljubljani 11. junija.
Šolski odsek nIžeavstrljsitega deželnega zbora posvetoval se je v zadnji seji o odstopu po deželnem odboru imenovanih prisednikov deželnega šolskega soveta povodom vladinega dovoljeuja za ustanovitev češke ljudske dole v okraji Fa-voriten. Poročevalec Dinstl označeval je ta odstop opravičen, ker da dotična naredba vlade ni bila postavna; ozirom na novo šolsko postavo pa da je želeti, da bi se iznašel kak način, kateri bi dotic-nikom zopet omogočil ustop v deželni šolski svet, da branijo ondu interese dežele. Na to nastane živahna debata. Rektor Muassen m bil zadovolien s poročilom predgovornika. ter bode svoje nazore obširno utemeljeval v polnej zbornici. Vsi člani odseka so pripoznali potrebo, imeti zastopnike v deželnem šolskem svetu ; a kako da bi se dali odsto-pivši nazaj spraviti, o tem so si zaman belili glave, ter odložili določni ukrep na prihodnjo sejo.
V zadevi mejnega vprašanja ZumbersUe^a postavljeni deželni komisvjon začel je v petek pol predsedstvom grofa Szecsen a svoje obravnave Oger ski zastopniki so: nadžupau Jankovich in bivši poslanec Taray, ki je ob jednem zapisnikar odsekov. Od hrvaške strani ko v komisijonu: dvorni svetnik Bad novac in okrožni glavar Perjužie Ustrezaje ukrepu avstro-ogrskega komisijona volil se je pododsek, čegar uda Taray in Badinov*>c potujeta po duti( nih krajih, da se natanko poučita o vseh onduknjšnih razmerah
V is a nj e «8 ria * e.
Potihnil je hrup moskovskih slavnostij; car podal se j4 v svoje navadno letno bivališče. Kot njihovo posledico pa zabeležimo zopet naslednja odlikovanja: Andrejev red dobil je vojvoda Mont-pensier; Aleksander Nevskijev red v briljantin perzijski princ in nemški poslanik pl. Schvveinitz Aleksander-Nevskijev red brez briljantov: avstro ogerski poslanik grof VVolkenstein, Waddington, francoski poslanik ,1 a ures, papežki nuncij Van-nutelli, princ Bern h ar d Sachsen-Weimarin Ferdinand Coburg-Gotha, turški poslanik v katero bi se imeli izlivati, katera pa je svojo Ser ver paša, Schakir paša in vojvoda Medina- strugo v dveh tisočih let po rimskem gospodstvu Sido ni a. Beli orlov red japonski poslanik Itho;'nH8Uia za Več metrov. Razen zaprtega odtoka zbi-vVladimirjev red četrte vrste pa danski prmc W a 1 d e-i ^ ge je do letoJ,njega m vsa nesnaga iz stranišč
Tako je bil res
Iz Celja 8. junija. [Izv. dop.]  Naše mesto leži v krasnem,  divnem  kotu  Savinjske doline in bistra Savinja, „čista ko ribje oko", zvabi po leti precej tujcev k nam. Da bi se gostom naš kraj prikupil, prepustilo je mesto svoj travnik na „vodoem glacis u", kjer je pred kakimi dvajsetimi leti rajnki vodja dekliške šole Koderman, ki je tudi grič sv. Jožefa s smrekami zasadil,  katere zdaj sprehajevalce prijetno hladijo, napravil prijetne  nasade, — „me sto olepševaluemu društvu".   Rajni profesor Hlu-Ščik je  tukaj  zasadil   „mestni   park",   kateri se zdaj, ko so leto na leto najspret lejši meščani ga oskrbovali   lebko  meri  z  mnogim sprehajališčem in   hladiščem   večjih   m s*.   „Celjsko   planimk> društvo" je napravilo legotne pote po smrečii ob griču sv. Jožefa in tukaj sem radi bežimo pred mestnim prahom, vročino, in — smradom. Celje je staro rimsko mesto, kakor znano,  in ima tudi še rimske kanale. Ti kanali pa so zdaj res prave kloake. Že ravnatelj Dobrnskih toplic dr. Paltauf opominja v svojej brošuri o tem kopališči,  da celjski rimski kanali nemajo odtoka, ker letijo nižje nego Savinja,
mar. — „Mosk. Velom."   poudarjajo, da  je bilo ,
nemško poslaništvo jedino,  ki je imelo čast po-,v kuna,e'  V8aj v mno&h h,šah' gostiti carski par;  to pa da izvira iz tega,  ker je.akrajni čas, d* je mestni urad zaukazal, da se mo-Nemčija izmej vseh držav, ki so  bile pri kronanji rajo vsa stranišča v C siji tako prenarediti do 1. ju zastopane, Rusiji najbližja. Ta trditev Katkova dobi j]{ja 1883, da se zbirajo odpadki v Bodih ali pa v res nekaj" verjetnosti s to resnico  da je nemški po- ceinentiranib kadunjastih jamah (latrinab), ki se iz-slanik dobil izmej  vseh najimenitnejše odlikovanie. . . ,  " „
Italijanski kamori predložila se je  bila praznujejo s posebno Kuaustovo mašmo po pnevmatič koncem maja trgovinska in  brodarska  po- nem potu (srebalnico, saugtonne). Tako bode vender godba mej Italijo in Nemčijo. V soboto pa zidovje se sčistilo in manj škodljivih mijazem bo
rej u nje zdaj že dobre makadamizirane graške ulice v ponos.o cesto z granitnimi kockami tlakano, — za neavstrijsko nemško šolsko društvo, neumestni spominek cesarja Jožefa II. itd. Morebiti se tudi ked j povrnejo tisti čas;, ko je častiti celjski meščan napisal na svojo hišo: nJaz sem slovensk rojak, pa vender podajam iz Brca vsakemu Nemcu svojo roko v imenu našega Gospoda", — časi, ko je Celje imelo neplačane župane, ki so skromno in ne širokih ust delali za mesto. Zdaj pa imamo župana, katerega se po njegovih besedah bojijo namestnik, deželni šolski nadzornik, in ne vem kdo še; samo da smo od leta do leta več dolžni iu bolj — ošabni. Zraven mestnega slabega fi lancijalnega stanja tudi blagostanje po meščanskih rodbinah od roda do roda gine In to najhuje od tiste dobe sem, ko smo začeli pri pivu razsojevati naš blagor in naše siromaštvo.
Zdaj sedi naš župan v deželnem zboru v Gradci in v kratkom bomo menda brali njegove o zadnjih volitvah v okrajni zastop obljubljene nasvete o prena redbah postave za okrajne zastope. V Celji je mnogo ljudij, ki vse razumi jo in o vsem sodijo!
Iz Krope 6. junija. [I'.v. dop.] Ni še obče znano, da je rajni šolski nadzornik g. Ivan Šolar tukajšnji občini zapustil jedno najvećih hiš v Kropi za blag namen, za Šolo; pa kakor se čuje, premišljuje še Županstvo, ali bi sprejeli to hišo za šolo ali ne. Z t Boga, kaj pomišljate sprejeti hišo za šolo v blagi namen, še prav lepa zahvala bi se bila imela očitno izreči; ali žalibog ni se prav nič zgodilo, ako-ravno je hiša 2000 gld. vredna.   Ali imamo morebiti že dobro urejeno poslopje za šolo? Nikakor ne. Šolska soba je v takozvani mežuariji,  ki pa ne zadostuje tukajšnjim potrebam pri tolikem številu za šolo  godnih  otrok.   Mi imamo samo jedno učiteljsko moč; kaj je to za tak kraj, kakor je Kropa ? Povsod po takih krajih imajo že po 2, tudi 3 učitelje, pri nas je še vedno le jeden. To ne more in ne sme na dalje še tako ostati. Ako obč. odbor tega ne vidi, naj vender okrajni šolski svet kaj stori v tej zadevi, saj moramo m* tudi  plačevati za šolo doklade kakor vse druge občine, ne stori se pa prav nič za zboljšanje naše šole. Tedaj, kdor je poklican, da zamore tej zadevi kaj pomagati, naj pomaga. Zaradi omenjene hiše naj se pa prav hitro ukrene, da se sprejme za šolo in se popravi; ako morebiti nekateri obč. svetui'ii ne morejo odločiti se za sprejem, naj se skliče splošni zbor srenjčanov v posvet, potem se bo že zvedelo splošno mnenje, da
vse figure oživele in mi migale, da naj se vrnem. Jeden trenutek, — povem vam naravnost — mislil sem že vse popustiti, pa kmalu zmagala je radovednost — saj sem bil oborožen, in mož naj bi se tega ne upal, kar se je upala ženska V"
„Po ozkih, svedrastih stopnicah naštel sem sedem in trideset pragov: vsi jednako ozki, jednako gladki in vlažni. Na vrhu sem se z glavo uprl v padajoča vrata, katera so se škripajoč odprla in — bil sem v visokej kleti, kjer so ležali vinski sodi prevlečeni s sivo plesnobo, napolneni z žlahtno tekočino; kajti pri jednem stala je opletena steklenica, ki je bila nedavno še napolnena kakor se je videlo. Svetil sem dalje po novih stopnicah z osmimi pragovi in prišel sem v kuhinjo, kjer je bil še nedavno nekdo. Pod obešenimi lonci ležalo je še goreče oglje, zelenjava in ribe bile so okrog raztresene, na mizi ležal je plesnjiv kruh; nad vodnjakom se je gugal bakren kotel, napolnen b svežo vodo."
„Iz kuhinje poiskal sem pri slabej svetilničnej svitlobi nove stopnice in prišel sem v nek vestibul, iz katerega dospel sem po kratkih stopnicah v nadstropje, ki je bilo jednako visoko z vrtom. Kakšen veličasten pogled! Tla so bila narejena iz pisanega
marmorja in serpentinskega kamna po najlepših uzorcih; stene bile so tako živo in tako dovršeno poslikane, kakor bi bili vzeti motivi naravnost iz pompejskih starodavnih razvalin, strop bil je okrašen s stukaturami in beneškimi visečimi svečniki, povsod bile so slike, kipi, cvetlice v prelepih ma-jolikah, povsod z baršunom prevlečeni stoli, s svilo oblazinjeni divani in bogato z zlatom okinčane zofe,
— vse je kazalo, da je nekdaj bival tu bogat in mogočen gospod."
„Pa strašno je oglodal čas njegovo zapuščino, ko je on sam trohnel v marmorjevej rakvi in la-komni dediči prepirali se za njegovo premoženje! Cvetlice so že davno  ovenele v dragocenih vazah
— na njih mestih cvela sta pajčevina in ples-noba, baržunasta odejala iu mehke blazine razjedali so molji, kateri so tako rojili okrog moje sve-
tilniče, da je skoraj zatemnela luč; bogato obložene mize bile so polne razpok in luknjic, iz katerih se je slišalo škrebanje lesnega črva in kukca, — povsod bilo je polno prahu, pajčevine in plesnobe, radi tega in zaduhlega zraka bile so prekrasne sobane jako zoprne. Prešel sem še nekatere sobe, — povsod ravno isti sledovi smrti in samote, opustošenja in pogina!   Naposled prišel sem na prekrasne mar-
morjeve stopnice, ki so morale držati v stolpu podobno krilo, s katerim se je končalo poslopje."
„Stopnice so se kočale v majhno vežo, kjer bi bil imel biti uhod v drugo nadstropje. A tu bila so vrata zaprta in vsi poskusi odpreti jih  bili so zaman.   Na desni držale so druge stopnice  v naj-vrhnji prostor,  in  tu bil  je  v  moje veliko začudenje uhod odprt.   Prišel sem v veliko obokano sobo z osmimi ogli in ravno tolikimi okni, od koder se je lepo videlo na Napoljski zaliv in čez Sorrent in obrežje doli v Castellamare.   Vse bilo je, kakor drugi deli hiše, hudo razpalo in oglodano od zoba časa;  več znamenj je pa kazalo, da ni dolgo, ko so tu stanovali ljudje.  Sredi te sobe stala je lepa postelja,  katere draga svilnata zagrinjala   bila 80 potegnena na stran, in privzdigneno odejalo je pričalo, da ni dolgo, kar je zapustil nekdo to kraljevsko ležišče. Obleke in raznovrstne oprave visele so okrog, iz odprtih skrinj blestele so uuiforme in orožje.   Revolveri, bodala in meči ležali so deloma na marmorjevej mizi, deloma so pa bili obešeni poleg postelje; smodkini konci, ki so krizama ležali v marmojevej žarici in polupogorela sveča kazali so, da je nedavno bival nekdo v tej sobi."
(Dalje prih.)
je bolje 1000 ali 1500 gld. potrositi za prenaredbo hiše v šolo, kot pa zidati novo šolo, in pri tem 6 do 7000 gld. potrošiti. Pri tem si pa ne morem kaj, da ne bi županstvo opozoril, naj se to nikakor tako tajno ne razpravlja, saj je to občna naprava, tedaj sme to vsak vedeti.
Na telegram iz Krope smo pričakovali obljubljenega dopisa zaradi strajkanja kovaških delalcev, pa ga ni. To ni bilo nobeno strajkanje, ker so se delavci le zbrali, šli po trgu skupno k županu in terjali večje plačilo na dan, pa ko jim je bilo odre-čeno, 8e je zopet čez jedno uro večina povrnila k svojemu delu in zopet mirno dela svoj nadležni posel. Na naznanilo županstva prišel je danes c. kr. komisar v Kropo preiskavat to zadevo. Sklical je vse deležnike strajkanja skup. Kar je meni znano, terjajo kovači večje plačilo, ali to bodo težko dosegli, ker bi se sicer morali žreblji podražiti, in pri tem bi češka konkurenca dobila prednost, naši kropinski izdelki pa bi zaostajali. Jedino, kar kovači zamorejo doseči, je to, da terjajo svoje zasluženo plačilo v denarjih, in k temu naj jim c. kr. okrajno glavarstvo pripomore, da se morajo v denarjih plačevati. S tem bo že kovačem veliko pomagano, ker ne bodo primorani slabo koruzo in slabo zabelo za drag denar jemati. Pri tem bi bilo delavcem mnogo pomagano Vse to naj bo pa tudi miglaj c. kr. oblastni jam, da je zadnji čas, da se kovaški red (Schmiede-ordnung) naredi, ker stari prišel je ob veljavo, novega pa nemarno.
Z Dolenjskega 9. junija.   [Izv. dop.] V Velikem Gabru js dne 6. junija 1883 ob 1/§L uri
porotniki, tožen zaradi razžaljenja časti po upravniku graščine Ehrenegg. Povod tožbi bil je dopis „ 12 grehi o j sko okolice" v 6. številki letošnjega „Mira-a. Dasi je zatoženec pripeljal seboj šest prič, dasi se je sam in ga je tudi zagovornik krepko branil, spoznan je bil krivim ter obsojen na štiri mesece zapora, 200 gld. izgube na kavciji in vse stroške. Ni nam dopuščeno kritikovati izrek porotnikov in nanj opirajočo se obsodbo, konstatujemo tedaj samo to, da, odkar je bil obsojen pokojni Leon, nam ni znana nobena jednaka obsodba.
— (Mesečni živinski semenj) pretečeni petek bil je jako mnogobrojno obiskan. Prišlo je mnogo kmetov in živinskih kupcev, posebno laških. Goveje živine nagnalo se je nad 200 glav, kupčija bila je živahna, cene visoke. Tuji kupci so mnogo pokupili za dobro ceno, ker manjka pitane živine povsod, tudi v Ljubljani, in hodijo naSi mesarji že dlje časa na Ogrsko po vole. Konj bilo je nad 200 in kaj živa kupčija za nje. Laški kupci pokupili so mnogo, dokaj pa tudi domači.
— (Nesreče). Iznad Logateca 8. dan t. m. V četertek, 7. dan t. m., med 3. in 4 uro popo ludne udarila je strela trikrat v stolp poddružinske cerkvice sv. Janeza v Goropekah, Žirovske fare. Pri tem je uničil nesrečni požar še nedokončano streho stolpu in cerkvi. Šest molkih oseb, katere so bile na odru pri izdelovanji nove stehe stolpa, bilo je od strele zadetih, izmed katerih so tri usmrtene in druge tri v smrtnej nevarnosti še brez zavesti leže. — V istej uri je končala strela tudi 5  goved  necera kmetu pri Veličnem Vrhu blizu
popoludne umrl upokojeni župnik in zlatomašnik in Idrije; živina je bila namreč o nevihti še na paš-menda tudi starosta dubovensta ljubljanske škofije: niku ostala.   — V tem času pa, ko je silna elek čast. gospod Auton Sevšek v 88. letu svoje starosti, j trična moč na severnej in zahodnej strani Rovt raz
Pogreb je bil 8. junija t. 1. na pokopališči v Velikem Gabru, katerega se je udeležilo veliko duhovnikov iz obližja, mnogo ljudstva, kakor tudi šolska mladež dvorazredue narodne šole v Velikem Gabru.
Imenovani gospod je kot upokojeni župnik blizu 24 let prav tedno in marljivo opravljal vso nedeljsko službo božjo pri poddružnici sv. Urha v Velikem Gabru, tako, da je bilo s tem ondotnemu ljudstvu prav veliko polaj*ano, — da mu ni bilo treba v poletni budi vročini in po zimi v mrazu, kakor v večkratnem slabem in deževnem vremenu hoditi k preoddaljeni farni cerkvi v Št. Vid pri Za tičini. Dobroto, ki jo je s tem delil, da je službo božjo ondu opravljal, je neprecenljiva ter gotovo ostane Velikogabrovcem in drugim bližnjim vaščanom v vednem spominu.
Bodi mu zemljica lahka! —c.
Domače stvari.
— (Nadvojvoda Albrecht) vozil se je včeraj skozi Tuhinjsko dolino v Kamnik, od tod pa v Kranj. Pred njim jahalo je isto mer okolu dvajset višjih častnikov generalnega štaba.
— (K volitvam v veleposestvu.) Ker bode pri teh volitvah  razloček  glaso? jako neznaten, agituje se z vso silo — in v zadnji hip skuša se pridobiti kak omahljiv glas  Tako se je nasprot-nej stranki posrečilo pri g. Franu Legatu, posestniku v Lescah, da je narodnjaku dano pooblastilo preklical in g. Karola Luckmanna pooblastil, glasovati v njegovem imenu.   Obžalujemo, da se je g. Legat, katerega smo do sedaj smatrali,  če tudi ne navdušenim narodnjakom, vender spravljivim, objektivnim možakom, dal pregovoriti in da je že dano besedo preklical. V vzgled naj mu bode gospa Antonija Scbaffer,  posestnica graščine Vinjegorice, ki je narodnjaku obljubila, da se zdrži volitve in kljubu dvakratnemu Dežmanoverau dopisu ostala pri danej besedi.   V tem slučaji je tedaj dama prekosila gorenjskega možaka.
— (Gosp. Matija Sila), župnik v Repnem-tabru odpovedal se je v včerajšnjej „Soči" svojej kandidaturi, d a ne bode nobenega razpor a, in se obrača do volilcev, naj jednoglasno izbero svojega poslanca za Sežanski okraj. Posnemanja vredno!
— (Obsodba.) Pretekli četrtek in petek stal je urednik „Mir"-u, gospod Haderlap v Celovci, pred
sajala, se je usula toča na Hotederšico in Hot. Zi berše. O velikej poškodbi polja Bene čuje. — V Rov tarskih Ziberšah pa je ta dan 11 letnega dečka (šolarja) gad v desno roko pičil. Ker je bila pa pri tej nezgodi nagla človeška pomoč, otet je bil deček nesrečne smrti V ravno tej okolici je ta dan nečem gospodarju lep vol v uagbci poginil. Nesreča nikdar ne počiva; zatorej bodimo previdni! S.
— (Izpred   porotnega  sodišča.) Dne 6. junija  dopoludne  zatožen  je bi)   18letni pastir Jože Kristan od sv. Ožbalta pri Poljanah hudodelstva uboja. Že davno je bil jezen na ljubimca svoje matere  postopača,  po  domače Jaka IL'fenbinterja imenovanega.   Ko so lupili krompir, sporekel se je zatoženi s Hefeubinterjem in mu zasadil nož v vrat, da je vsled rane umrl. Obsojen je bil ni dve in pol leti teške  ječe poostrene s postom. — fi. junija popoludne zatožen je bil 23letni krojač Andrej Lu-kančič iz Škofje Loke zaradi hudodelstva uboja. V Škofjeloškem predmestji Karlovci   vriskal jo Lukan čič in razsajal, za kar ga je pokaral že v postelji ležeči znani pretepač France Olčič, po domače Pe-pevnak. Lukančič u lomi vrata Pepevnakovega stanovanja in ga zabode osemkrat ■ nožem. Od teh ran so bile tri smrtne, dve pa teški telesni poškodbi in Pepevuak je vsled ran umrl. Sodišče obsodi Lukan čič a na Šest let teške ječe, poostrene vsaki mesec s postom,  tamnim zaporom in  trdim ležiščem — 7. junija zatožen je bil  221etui  vlačugar Tont Frakelj iz Dobrave v Radovljiškem okraji hudodelstva ropa. Kaznovan je bil Frakelj že zaradi tatvine javne posilnosti in vlačugarenja mnogokrat. Zatožen Frakelj sestal se je v Hudem Grabnu v okraji Ra dovljiškem v gostilnici „pri Hudniku" z bajtarjem Nunarjem, kateri je krčmarici pravil, da prihaja s sejma v Begunjah in da ni kupil nobene krave, ker so bile predrage.   Frakelj utakne se v pogovor in prične Nunarju pripovedovati, da ima njegova mati, udova  na Dobravi,   pet lepih  krav na prodaj in da je on (Frakelj) ravno danes jedno prodano telo peljal v Radovljico.   Ko bi pa ne bila Nunarju no bena krava njegove matere povšeči, je na Dobravi še dokaj lepih in cenih krav na prodaj. Popoludne proti štirim zapustita Nuuar in Frakelj gostdnico „pri Hudniku" in Frakelj se ponudi, da pokaže naj -bližji pot na Dobravo, krene pa takoj na daljši pot, po katerem je baje štiri ure do Dobrave, mej tem, ko je po navadnem potu le tri ure hoda. Že
v gostilnici je Frakelj Nunarja dvakrat prosil, naj mu posodi 40 kr , katere mn je Nunar obakrat tudi dal. Komaj sta prišla v log, prosi Frakelj Nunarja dvakrat, naj mu posodi jeden goldinar, kar mu ta obakrat odbije, potem ga Frakelj prosi, naj mu posodi nož, da si poreže nohte, a ta mu ga ni dal, in sle injič zahteva Frakelj dvakrat, naj mu Nunar posodi pet goldinarjev; a brez uspeha. Zdajci podere rakelj Nunarja na tla in mu odpne NIa;belcH, da bi ugrabi listnico. V tem trenutku prične Nunar na pomoč klicati, vrhu hriba poči bič in zaslišijo se človeški glasovi in drdranje voza, na kar Frakelj zbeži. Pri denašnjej obravnavi taji Frakelj odločno, da je hotel oropati Nunarja in izgovarja se, da ga je hotel le za pet goldinarjev ogoljufati. Sodišče obsodi Frakeljna na deset let teške ječe, poostrene s postom in samotnim zaporom.
— („Kranjska z Avstrijo") zove se nova slovenska himna, katero je v slavo šeststoletni zvezi vojvodine   Kranjske   s   presvitlo   hišo   II »bsburško uglasbil mnogozaslužni skladatelj naš, gosp. Antoa F o e r s t e r.   Ta himna se da peti na različne načine, eno-, (ho- do peteroglasno, za mešane in možke zbore, kakor kaže pridejana opazka.  Pesen je jako lahka  in melodij ozn a,   da  se  takoj prikupi vsacemu   ušesu,   kar je gotovo tudi njen nameo. Vnanja oblika, osobito naslovna stran, je zelo lepa in cena 5 kr. tako nizki,  da si jo zamore vsakdo omisliti.   Posebno priporoča se si. vodstvom šol in prijateljem mladine kot prikladno darilo v spomin na slavnostne dneve.   Tej himni pridejana je tudi avstrijska himna (čveteroglasna), ki se pa tudi po-sebo dobiva po 2 kr. pri založniku R. Milicu.
— (C. kr. kmetijska družba) v Gorici bo imela 14. junija t. I. ob 101/« uri predpoludne v društveni pisarni svoj letni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Volitev predsednika in pod predsednika. 2. Poročilo o delovanii društva v letu 1882. 3. Račun o državnih podporah leU 1882. 4. Sklep društvenega računa 1882. — Poročilo o društvenem premoženji do 31. decembra   1882. — Proračun za
1. 1883. 5. Predlog o volitvi društvenega tajnika. 6  Eventualni predlogi.
Telegrami „Slovenskomu Narodu":
Ptuj 9. junija Nemški liberalec Kuspur, materi je ob priliki   cesar Jožefove svečanosti načelnika okrajnega  zastopa  Raispa obdolžil, da bi bil plakate iz  voglov trgal,   obsojen je iaz en s k o na 25 ti.
Moskva 10. junija. Nadvojvoda Karol Ljudevit s soprogo odpeljal se je popoludne na Dunaj.
Peterburg 10. junija. Car in carica dospela sta semkaj ter se peljala, po mnogo-brojnem narodu navdušeno pozdravljena, v odprtem vozu v Kazansko cerkev, potem pa brez odmora na parobrodu v Peterhof. Vojaki stali so na Nevskem prospektu v špalirji, mesto je slovesno z zastavami okrašeno, vreme lepo.
Pariz 10. junija. Eksplozija dinamita napravila je &kodo v Muntceaii-lc-Mines; nihče ni bil ranjen.
Rim 10. junija. Agencija Štefani poroča : Vannutelli izročil je carju lastnoročno pismo papeževo. Za njegovega bivanja poravnale so se vse mej Vatikanom in Rusijo obstoječe zapreke.
P. n. gospode volilce
opozorujemo, da vzame jutri vsak svojo volilno legitimacijo seboj in da se kolikor možno volitve udeleže.
oaciioi
0 priliki osrečujoče navzočnosti Njeg. Veličanstva presvitlega našega vladarja v Ljubljani bode za slavnostnih dnij prihodnjega meseca izredno veliko tujcev od vseh stranij privrelo v naše mesto. Mej drugimi se pričakujejo občinski zastopniki 1 vse dežele, dalje meščanske garde dolenjske, pa mnogobrojne deputacije gasilskih, pevskih in drugih društev i. t. d.
Ker v tukajšnih hotelih in gostilnah se ve da ni dovolj prostora, treba na drug način poskrbeti primernih stanovališč slavnostnim gostom.
V to svTho je mestni odbor ljubljanski postavil navlašč komite za stanovanja, kateri zdaj tukajšnje hišne gospodarje in stanovnike sploh zaupno pozivlje, naj blagovoli tist, kdor je pripravljen tujce sprejeti v stanovanje, čim prej oglasiti pri magistralnem ekspeditn (na Mestnem trgu, 1, II. nadstropje), kakšni prostori so podpisanemu komiteju za navedeni namen na razpolaganje in pod kakšnimi pogoji.
Obiskovalci slavnosti, kateri po posredovanji komiteja žele izvedeti za primerno stanovanje, naj naročila v tej zadevi blagovolijo pošiljati tudi magist. ekspeditn.
V Ljubljani 1. dan junija 1883.
Mestni komite za stanovanje.
Poslano.
Gospodu poročevalcu v „Slovenskem Narodu" št. 126 o shodu županov Radovljiškega okraja dne 3. t. m. v Lescah sem prisiljeu razjasniti, da je bil prav slabo poučen, kdo je predsedoval shodu in kaj se je obravnavalo. Sklenjeno je bilo še „pred energičnim postopanjem" nekega župana, kar je samo ob sebi umevno, da bode presvitli cesar v imenu županov slovenski pozdravljen in se je tudi glavni za-popadek nagovora določil in bode že skrb županov, da ne bode temu gospodu poročevalcu „groza spomina". Iz dopisa se vidi, da je gospod dopisnik le poročal, kar in kakor je slišal po zaključenej obravnavi in morebiti kako salo za resnico vzel. Sicer pa pošljem zapi.-mik o tem shodu uredništvu „Slovenskega Naroda" v porabo, nnj potem sodi o temeljitosti omenjenega dopisa.
V Gorjah, dne* 10. junija 1883.
Jakob Žmner,
župan in predsednik zvezo županov Radovljiškega okraja.
Umrli so v Ijul>8.j 2ii9:
S. junija: Janez Plovnik, dninar, 41 let, Ilovica št. 3,r>, za jetiko.
9. junija: Anton Knez, črovljarjcv sin, 6 dni, llr.v deokijeva vas Št. 1, za (»slabljenjem.
V deželnej bolnici :
(i. junija: Ferdo Žnidar, ključavničar, 28 let, za jetiko.
7. junija: Marija Porota, delavčeva žena, 38 let, za jetiko. — Fran Zupančič, dninar, 17 let, Pneuuiothnrax.
8. junija: Valentin Megušar, dninar, G4 let, za srčno
mušćo.
Meteoiologićiio poročilo.
A. V LJubljani:
Dan j	Čas opazovanja	Stanje barometra v trnu.	Tem« peratura	Vetrovi	Nebo	Mokri na v mm.
ce § od	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	731 31 mm. 73121 mm. 73240 mm.	+ 16*0» 0 4-26*6* G -r-18*8° 0 _	brezv. »1. za h. si. zab.	jas. JJ1B. d. jas.	000 mm. dežja. _.
o« 5ga a s •—. oi	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	733-14 mm. 732 98 mm. 7825*52 min.	■ ■4-20-1° C 4-88-9*0 4-18*0° C	al. j z. hI. j z. hI. jz.	jas. d. jas. jas.	... —=i 0 00 mm. dežja.
10. junija'	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	7.''.'i-4"> mm. 782*60m. 788*30 mm.	-J- 14 -6° (J -J- PJ8UC -4- 1G2°C	si. bur. al. j z. broBVi	d. j as. obl. jas.	1-O0 mm. dežja. 1
3P"ia najslsa, borza
dne* 11. junija.
(Izvirno telegrafično porodilo.)
Papirna renta..........
Srebrna renta .... .....
Zlata renta ........       . ,
5°/0 marčna renta.   . .•......
Akcije narodno banko.......
Kreditne akcije...... .
LoDdon . .....
Srebro . . .......
Napol. ..........
0. kr. cekini....... . .
Nemške marke .....
4°/0 državne srečke iz 1. 1854   250 gld. Državne srečke iz E 1864. 100 „
4% avatr. zlata renta, davka prosta. .
Ogrska zlata renta 6°/0......
4.0/
„     papirna renta 5°/0.....
5°/0 štajerske zemljišč, odvez. obli«. . . Dunava ieg. srečke 5°/0 • • 100 gld. Zemlj. obč. avatr. 4ty»*7o zlati zast. listi . Prior, oblig. Elizabetiue zapad, železnico Prior, oblig. Ferdinandove sev. železnice
Kreditne Brečke......100 gld.
Rudolfove arečke.....10 „
Akcije anglo-avstr. banke .       120 „ Traramway-drnšt. velj. 170 gld. a. v.
78 gld. 40			kr.
78	it	90	*•
98	m	90	n
93	m	25	i»
836	n	—	1»
294	a	30	n
119	*	95	n
9	n t*	52	» ■
5	ji	67	h
58	n	45	It
120	«	—	n
160	n	75	n
98	n	85	n
120	JI	40	n
88	n	65	n
86	d	80	n
103	It	—	n
114	n	50	n
118	n	20	n
102	t»	70	n
105	n	—	n
169	ji	75	n
19	n	—	ji
110	ji	40	ji
215	rt	50	n
Narodna biblijoteka, 4. snopič,
cena 15 kr., po pošti 17 kr., in
Smida spisi IV. vezek
(Kanarček),
cena 20 kr., po pošti 22 kr., — ao ravno izšli.
(398) Iv. CHontini v Ljubljani.
Razpis tajniške službe.
Podpisana nadžupanija razpisuje a tem mesto občinskega tajnika z letno plačo 4f)0 gld. in 50 gld. za kurjavo in uradnijako pripravo.
Zahteva se v prvej vrati popolno znanje slovenskega jezika v govoru in pisavi, a poleg tega po niogočosti italijanskega in nemškega.
Kazpis traja do lO. Julija t. 1.
(397-
Nadžupanija Dolina pri Trstu,
dnč 7. junija 1883. -1) Nadžupan: Lampe,
Št. 8473.
(388—3;
B. V Avstriji sploh :
Zračni pritisk so je večinoma povsod za spoznanje vzdignil; razdelitev ni bila več tako jediiftkoiuerna; razloček mej maksimom in minimom vsled tega precej večji, Temperatura je nekoliko pala, vender je bila Se večinoma povsod normalna; sicer je bila pa tudi precej ekstremna, posebno z ozirom na razloček mej jutrom iu poludnevom. Vetrovi, še vedno zelo spremenljivi, ho postali nekoliko močnejši Nebo je bilo precej spremenljivo, največkrat deloma jasni) 5 vreme sieer ne posebno stanovitno, vender tudi ne mokrotno
Košnja v najem
V četrtek 14. dan jiiiiifa t. I. dopo-
ludne ob 9. uri se bode KoMiiia mestnih se-
■ložctlj pod gradom Tivoli po ocitnej dražbi za leto 1883 ko.soma v najem oddajala.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožetih v Lntertnanovem drevoredu poleg vojaške oskrbovalniee.
Mestni magistrat v Ljubljani,
dne 5 junija 1883.
Župan: G ras se II i.
V „NARODNI TISKARNI
v I > j nI >l.j;i 1 ii
Doktora medicine mesto
v trgu Šmarije pri Jelšah na Dolenjem Štajerskem je 8e izprazneno.
Letna plača 500 gld.; prošnje se bodo še do
konca funlja i***:*
prijemale; službo pa ima dotičnik nastopiti koncem julija t. 1.
Okrajni zastop šmarijski,
meseca maja 1883. (380—3) Anderluh, načelnik.
je izšel in se dobiva Turgcvjeva roman : "£TO""\7". Preložil
M. Malovrh. Ml. 8°, 32 pol. Cena '<0 kr.
vJa\\ znižano ccimi
se morejo še dobiti sledeče
slovenske lepoznanske knjige:
V. zvezek, ki obsega: Meta Holdeni«, roman, francoski spisal Viktor Cherbulicz, poslovenil Davorin llostnik, Velja.................25 kr.
VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, francoski ■pisal //. Hevičre, poslovenil Davorin llostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoaki spisal E, Laboulatje, poslovenil Davorin llostnik. Velja.........15 k r.
Za oba zvezka naj se priloži še 10 kr. poštnine, za jeden
k' ezek 5 kr., za „Nov-' pa 10 kr.
Zivinozdravniška služba
v trgu Šmarije pri Jelšah na Dolenjem Štajerskem za okraj šmarijski s plačo 200 gld. jo še izpraznena. Prošnje se bodo Še do
konca Junija 1883
prijemale,  nastopiti se pa mora služba koncem julija t. 1.
Okrajni zastop šmarijski,
meseca maja 1883. (381—3) Anderluh., načelnik.
Prevažanje ljudij in blaga v
AMERIKO
najbolje in najceneje pri (238—6)
ARNOLD-u RElF-u, w^5Ssrfc
Marijinceljske kapljice za želodec,
nepresežtio izvrstno zdravilo zopei vse bolezni v želodci,
in mpresežno zoper neslaat do jedi, slabi želodeo, amrdoco etapo, napihne-nje, klalo podiranje, 161-\ panje, katar v želodol, zgago, da se ne nareja pesek in pieno in slez, zoper zlatenico, gnjus in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper kr6 v želodol, preobloženje *e-lodoa z Jedjo ali pijačo, drve, zoper bolezni na vranici, Jetrah in zoper zlato žilo.
(.lavna zaloga: Le kar C. ltru«ly, Kremsier, Moravsko. Jedna skleuica z navodilom, kako se rabi, stane
:i i kr. ^mta
Prave ima samo: V Ljubljani: lekarna Gabriol Piccoli, na duniijakej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Ivi/.zoli; lekarna Josip Bergmann. V Postojni: Anton Le ban. V Gorici: lekarna A. de G ir on col i. V Ajdovščini: lekarna M i c h a e l G u g 1 i e 1 in o. V C e I j i: lekar J. Kupi e r s c b m i e d. V K r a n j: lekar D r a g. Sa v n i k. V Kamniku: lekar Josip Močnik. V Radovljici: lekar A* Rob le k. V Sežani: lekar Ph. IlitBchel. VGrnomlji: lekar Ivan Blaže k. V Škofjej Loki: lekar Karol Fabiani.
VrW Svarite v! Ker se v zadnjem času miš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenib zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v ■klenleo vtisnene bo-sede: Ecbte Mariazeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apotheker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božje, mora biti poleg to podobe utisneno sod-nijsko »pravljeno vurt-itveiio ziiHiuciije in zavoj mora biti zapečaten z našim vtirstuMiim ziiHnie-ujeui. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nemaj <> teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj ae nam taki slučaji takoj naznanijo, da bodo sodnijaki kaznovani izdelovalci in prodajalci. (148—92)
I
J
Usojamo se s tem naznanjati, da se je ttočareiijc- našega ulcžaiiega piv«, pričelo z a. majnlkoin t. 1. ter pričakujemo z veseljem obilnih naročil.
Meščanska pivovarna v Plznu,
ustjinovljena lota 1842.
Amiciistrassc 33.
(391—2)
Izdatelj in odgovorni urHnik Makso Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".
272^