9". številka.
U Ljubljani, v soboto, 28. aprila 1906.
XXXIX. leto.
tfutfa vsak dan zvečer, iztraSi nedelje in praznike, ter velja po posti prejeman aa avatro-ograko dežele za vse leto *ft K, za pol leta 13 K, za Četrt leta fl K f>0 h, za en mesec t K 30 h. Za Ljubljano ■ pošiljanjem na dom aa m leta 14 K, ta pel leta 12 K, za četrt leta 6 K, aa en mesec S K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta f> K 60 h, za en mesec 1 K vO h. — Za tuje dežele toliko već, kolikor znaša poštnina. — Na narocbe irai istodobne vpošUjatve naročnine se ne ozira. - Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanilo tiska enkrat, po 10 h, če se dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole frankovati. — Sekopisi se ne vraeaio. — Uredništvo in upravnlstvo je v Knaflovih ulicah št. 6, in sicer uredništvo ▼ I. nadstr., upravniŠtvo pa v pritličju.  —  Upravništvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari.
Uredništva telefon št. 34.
Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik".
Posamezne številke po 10 h.
Upravni&tva telelon št 85.
V smislu § 17. društvenih pravil se sklicuje
občni zbor
delniškega društva
Narodne tiskarne
na dan 13. maja 1906
ob 11. uri dopoludne v prostorih Narodne tiskarne.
■ ea<
Dnevni red:
1. Predsednikovo poročilo.
2. Bilanca  Narodne  tiskarne za
leto 1005.
... Nasvet upravnega odbora o izplačan ju dividende.
i. Volitev pregledovalcev računov.
5. Posamezni nasveti.
Opomnja: Kdor hoče v obenem zborn   g'asovati,  mora  svoje delnice vsaj pet dni pred občoim zborom vlo žiti v društveno blagajnico.
Upravni odbor Narodne tiskarne.
K boju za Drafio.
Iz Drage na Kočevskem.
Prav slabi časi se nam obetajo Slovencem. Železni obroč mogočnih, sovragov slovenstva se vedno tesneje oklepa okoli našega narodnega života. Posledica tega je, da se dan na dan krčijo meje nase tužne domovine in da gine vaj o obmejni Slovenci, ki se potapljajo zlasti v širokem morju ger-manstva. In da je temu tako, se ne smemo kar nič čuditi. Narodna mlač-nost preveva namreč vse slovenske sloje in k tej naši nesreči se je pridružilo v poslednjem času še črno izdajstvo, ki kupčuje z narodnimi interesi, kakor da bi bili tržna roba, ki se proda onemu, ki obljubi plačati zanjo višjo ceno v samopašne strankarske namene. — V prirojeni nam malomarnosti in zaspanosti mirno in brezskrbno gledamo, kako se zajeda v naše narodno meso črv kapitala tuje podjetnosti, ki ošabno brca od sebe vse, kar spominja na slovenstvo, kakor hitro se je od naših prirodnih zakladov in delavskih  sil  nasitil in
odebelil. — V svoji strpljivosti in popustljivosti v narodnih stvareh smo prišli tako daleč, da k nam privan-drana svojat, ki se redi od naših žuljev, vedno drznejše dviga svojo glavo ter vedno poželjivejše steguje svoje grabljive prste po slovenski zemlji. Posledica naše hlapčevske vdanosti pa je, da se z nogami gazijo in teptajo naše pravice ter davi in ob zid pritiska slovenski živelj vsepovsod, kjerkoli sili germanski živelj na površje in do nadvlade.
Nič čudnega torej, ako je imela vlada pogum, razveljaviti prvotne občinske volitve v Dragi ter samovoljno — vkljub vsem protestom — razpisati nove volitve v času, ko slovenskih volilcev, ki si po zimi služijo kruha v daljni tujini, ni bilo doma. Namen je bil prozoren. Oropati se je hotelo slovenstvo zopet za eno slovenskih občin in ta rop se je tudi na prav drzen in umazan način dejanjski izvršil. Računalo se je pri tem ropu seveda z onemoglostjo naprednih slovenskih elementov, kakor tudi z izdajstvom črnih slovenskih banditov, ki so v stanu prodati najvitalnejše slovenske interese, kadarkoli se jim obeta še tako majhen strankarski dobiček. — Zelo pa se motijo drzni roparji, če mislijo, da ostane njih rop nekaznovan. Rop je namreč kaznivo dejanje in zato ne sme uiti tudi rop, ki se je izvršil nad slovenstvom v Dragi, zasluženi kazni. Smeli roparji naj se ne tolažijo s tem, da je slovensko rodoljubje že izumrlo, kajti iskra narodne navdušenosti še vedno tli in prvi pih bo. zanetil v naprednih slovenskih vrstah plamen narodne navdušenosti, ki bo objel narodne izdajice in z njim roparsko drhal ter mahoma uničil združeno sodrgo, ki hoče ugonobiti slovenski živelj v na-rodno-izpostavljenih slovenskih krajih.
Usoda slovenske Drage še ni zapečatena. Zato ne bomo že danes govorili o nepravilnostih in nepostav-nostih, ki so se vršile pri zadnjih občinskih volitvah v Dragi. Tudi je še čas, da razkrijemo slovenski javnosti, kako se postopa v slučajih, ko predseduje volilni komisiji vladni zastopnik in   ko   se   gre   za to, da se
iztrga občinska uprava Slovencem iz rok, da spozna slovenski svet naklonjenost, ki jo goji c. kr. vlada napram vselej lojalnim Slovencem. O vsem tem bo čas govoriti potem, ko bo rešena pritožba, ki se je vložila proti zadnjim občinskim volitvam, s katero rešitvijo pade šele kocka o bodočnosti slovenstva v Dragi.
Slovenski živelj se ne pritiska torej ob zid samo v obmejnih slovenskih deželah, ampak tudi na Kranjskem, in da je temu tako, smo krivi največ sami. Namesto da bi se trdno oklenili gesla: ^Svoji k svojim^, nosimo še vedno svoje težko prislužene groše svojemu krutemu sovragu v naročje, da temlažje trka na svoje prsi ter se ponaša s svojo davčno močjo. Strupenega gada si torej sami gojimo na svojih razgaljenih prsih, ki izliva svoj smrtonosni strup v našo narodno grud. — Slovenci! ali boste še dolgo gojili strupene pijavke na svojih prsih? Ali ni že čas, da se zavemo, kaj smo dolžni samemu sebi in svojemu preži ranem u in tlačenem u narodu ter se enkrat za vselej otre-semo strupene zalege, ki pije in zastruplja našo narodno kri?! ZdramiiLO se vendar že iz Jvj-.gotiiaj T*fj gp s . v« TJ i a i -N •* spoznajmo, da je rešitev za nas edinole v geslu: ^Svoji k svojim". Slovenec ne bo namreč poprej zagospodoval na svoji lastni zemlji, dokler se trdno ne oprime tega gesla. Sele potem, ko bomo izstradali drznega tujca, štrli bomo njegovo moč med nami in obenem zadušili nemško nasilje, ki tako kruto pritiska na naš živelj vsepovsod, kjerkoli je prišel Nemec vsled naše lastne krivde do premoči in nadvlade.
Ozirov ne bi smeli v tem oziru sploh poznati. Sicer pa tudi Nemec ne pozna nobenih ozirov, kadar se gre za njegove narodne interese. To občutijo zlasti naši obmejni brati, in občutimo v najizdatnejši meri tudi Slovenci v Dragi. Gorje onemu, kije navezan na zaslužek v gozdih nemškega fevdalca kneza Auersperga. Do-
tičnik se mora ali ponemčiti ali pa ne sme niti pogledati v ono stran, kjer rastejo hoje in smreke omenjenega fevdalca. Zavedni slovenski vozniki se brez p ar don a tirajo po haj lovskih hlapcih iz Auerspergovih gozdov in izgnali bi se povsem, da nista vezana podjetnik in knez Auersperg na slovenske voznike, zlasti na one iz Travnika, brez katerih bi hlodi gnili po Auerspergovih gozdih. — Se pred zadnjimi občinskimi volitvami v Dragi so kneza Auersperga hajlovski hlapci žugali in pretili, da oni, ki ne bo volil vsenemško, ne bo smel več v Auer-spergove gozde. Čisto naravno je, da se je dal marsikateri slovenskih volilcev ostrašiti, in tako smo izgubili mnogo glasov. Naduta hajlovska gospoda je paČ pozabila, da so prav tisti slovenski možje, ki se jih zdaj tako brezobzirno tira iz Auerspergovih gozdov, pred nekaj leti zadušili velik požar v enem najlepših Auerspergovih gozdnih delov, ki bi bil sicer gotovo zapal žrtvi plamena. Slovenci so torej rešili knezu Auerspergu milijone in za njih dobro delo žanjejo zdaj prav kruto plačilo.
Slovenskemu občinskemu odboru v Dra^i se očita, da je slabo goepo-daril z občinskim premoženjem. To očitanje ie slutilo nasprotnikom kot agitacijsko sredstvo pri zadnjih občinskih volitvah in zato ne bo odveč, ako si ogledamo, v koliko je utemeljeno in upravičeno.
Ko je leta 18ft2. prevzel slovenski občinski odbor občinsko upravo v Dragi, ni bilo niti novčiča v ubožni blagajni. Danes pa je v ubožni blagajni prihranjenih približno 24(10 K. Slovenski občinski odbor je kupil pred nekaj leti 23 oralov in pol gozda za 48(X) K in danes je vreden ta gozd nad 10 tisoč kron. Občina poseduje sedaj 3S oralov sveta in ves ta gozd je do vinarja plačan. Prevzel pa je slovenski občinski odbor od kočevskega celo kasarno ničvrednih dopisov, a nobenega občinskega zakonika in sploh nobene knjige, ker so jih bili Kočevarji prodali nekemu trgovcu, ki je zavijal vanje milo in drugo tržno blago. In ti kočevski pritlikavci se upajo očitati sedanjemu slovenskemu
občinskemu  odboru  slabo gospodarstvo !
Resnica pa je, da ravno hajlovski odbor, kakršen se je izlegel pod vladno zaščito pri zadnjih občinskih volitvah, nima niti najmanjšega pojma o občinskem gospodarstvu.
Kako naj bi pač znali dobro gospodariti s tujim premoženjem ljudje, ki niti  sebi   gospodariti  ne znajo?!
Izmed odbornikov, ki jih je izvolila kočevska klika, sta namreč samo dva posestnika, vsi ostali so hišarji (kajžarjij. Vseh 1*2 novoizvoljenih hajlovskih odbornikov in namestnikov skupaj plačuje samo 162 *K in 83 h neposrednjega davka, dočim ga plačuje en sam odbornik slovenske stranke 28H K 5(> h, torej za celih 123 K 73 h več, nego vsi odborniki in namestniki nemškutarske stranke skupaj.
In taki ljudje, ki niso znali sebi ničesar prigospodariti, naj bi dvignili blagostanje v občini! Ali je mogoča še večja ironija?
Želeli bi pač, da bi si g Schvvarz, pod čigar kumstvom se je izlegel ta famozni odbor, ogledal malo svoje možičke in prepričani smo, da bi zardela njegova sicer bleda in upala lica. s
Ne bilo bi prav, Če bi zaključili, ne da bi se s primerno dostojnostjo spomnili zaslužnega moža, ki se je mnogo trudil, da so nastale sedanje tužne razmere za Slovence v občini Draga.
In ta mož, ki ga hočemo v naslednjih vrsticah proslaviti, je gospod Tomaž, ki kaplanuje in rešuje grešne slovenske duše tam nekje na Blokah.
Ko bi Slovenci v Dragi ne trili slišali nikdar sliČnega imena, ne bi bilo prišlo tako daleč, da bi se morali iznova bojevati za zmago, ki so si jo bili že pred Četrtstoletja slavno priborili.
Ce bi bila pobila Slovence' v Dragi hajlovska drhal, bi jih bilo sram in bi molčali. Toda ta druhal jih ni podrla na tla, ampak z njeno pomočjo eden tistih bojevitih dušnih pastirjev, ki rešujejo katoličanstvo med pravtako nevedno, kakor verno slovensko rajo.
LISTEK.
Povest o novem plašču.
Crtica, spisal Vitomil Jelene.
Težko je človeku, ki je zašel in si ne zna pota iz svoje zagate. Vsaka mala iskrica vzbuja mu nade; vedno dalje in dalje sevspenja, dokler slednjič ne spozna, da je zgubljen; a vzlic tega še vedno upa, še vedno koprni kvišku.
Naša narava je vstvarjena v to, da vedno želi in koprni kvišku, da hrepeni po bitju, ki je nad nami, a tudi v nas samih.
Najhuje pa je v vsem tem, da se hočemo vspenjati vedno više in više, a ne doznamo, da stojimo do ust v blatu, ki nas duši, tlači k tlom, ki nas ubija.
Dobro žive dandanes le lumpi in norci. Oni ne poznajo idealov, življenje jim je sedanjost, bodočnost jim olepšava njih vagabunstvo.
A ljudje,  ki  imajo  v  sebi še
ideale po lepoti in kreposti, begajo kakor temne sence okoli; njih upi in nade dovele so jih v neznane kraje, kjer jih Čaka boj in smrt. Boriti se s srečo, življenjem, ideali — kdo ne bi podlegel? In tako vidimo ljudi, ki padajo in nikdar več ne vstanejo. Preko njih trupel drve njih nasledniki naprej. In ko ne ostane od njih ničesar več nego napol strohnela lobanja, vzame jo morda kdo potomcev v roko in se ji nasmeji: „Norec! Zakaj si živel ? Morda zato, da mi sedaj teptamo tvoje kosti ?a A poleg ne pomisli, da čaka njega ista usoda, da se more ž njim isto zgoditi.
No na bodočnost se ne misli!
Tisočletja že divja boj z življenjem, rodovi poginjajo, a čas beži. Kaj je življenje; nemirno plavajoč čolnič, brez jader, brez krmila, brez sidra in brez pristana. Naše življenje je čolnič sredi morja. Vetrovi dvigajo valovje, ki gonijo ČolniČ semintja po neskončni gladini. Vsaka sapa ga suče ; dokler ga slednjič ne pogoltne neizmerno vodovje, ali pa ga treščijo valovi ob pečine in ga razbijejo.
To je človeško življenje!
In kaj smo mi ljudje, posamniki ?
Mi smo vodniki čolna. Mi smo veslarji brez vesel, krmarji brez krmila. — — —
Zadnji žarki zahajajočega solnca obsvetljujejo morata ravan. Kako lep je solnčni zahod n morju. Vedno niže in niže se s» išČa soince, krvavi žarki se upirajo v vodovje, ki blesti in leskeče, kakor goreča ravan. Slednjič izgine soince za sinjim vodovjem. Krvavordeča zarja se dviga izza morja, iz daljave zašepeČe tih zefir, valovje skrvnostno šepeče in pljuska ob bregove, tajinstven mrak priplava nad zemljo. Tam zadaj na morju se pa oglasi tiha ribičeva pesen, ki prodira v tihi večer.
Kako poezije polni so večeri ob morski obali. Kako rad sedim izven mesta ob obali na skali in občudujem ta tihi tajne polni mrak. Oko mi zre v daljavo, morje se svetli; tam daleč, daleč pa zašije bleda luna in se zrcali v neskončni gladini. Blagodejno upliva ta slika na človeške srce . . .
Mirno, tiho ... je morje, a v nas buči vihar, boj . . . Ko se pa ozres na tiho morje, prenehajo ti vsi boji; vsaj za nekaj časa utolažen se vračaš, če imaš še kaj moči v sebi, skušaš živeti, če ne se pa udaš svoji usodi, da te nalik čolnu uniči ali pogoltne.
Bil je lep večer. Po obali se je počasnim korakom in v tla gledaje šetal Milan Samec.
Samec se je jako rad sprehajal zvečer ob obali. Ta mir, ta bajnost pomorskega večera je blagodejno vplivala na njegovo dušo. Bil je eden izmed onih, ki so zašli v življenju, a znali si niso rešilne steze.
Bil je dokaj premožnih staršev, ki so ga po dokončanih srednjih šolah obilno podpirali na vseučilišču.
Poln lepih nadej, poln veselja do dela in poštenosti je prišel na Dunaj. Sklenil je pridno delati, da postane kdaj koristen svoji domovini, vreden član Človeške družbe.
Toda komaj je okusil veliko-mestno življenje, so se razpršile njegove lepe nade v nič. Poštenost, delo, domovina, človeštvo mu je po-
stalo star razcapan plašč, katerega je vrgel na gnojišče iu se odel z drugim, novim plaščem.
Ta novi plašč ga je početkoma težil, dušil, večkrat ga je hotel odvreči, a ni ga mogel, tiščal in tesno se ga je prijemal. No. polagoma.se ga je pa privadil in ni mogel več živeti brez tega plašča. In vČasi se je postavil v svojem plašču pred zrcalo in jel modrovati:
„Kaj hočem? Nič . . . Kaj sem? Nič . . . Kaj bodem? Nič . . . No lepo! Nič, nič, nič! In za ta trojni nič naj se ubijam, za trojni nič naj žrtvujem vse svoje moči. Lahko bi se mi smejali ljudje. Raje se zavijem v plašč in živim, živim . . .u
Ko se je stemnilo, podal se je Milan v življenje. Začetkoma ni vedel, kaj da se godi ž njim; Čutil je \ le neko opojno slast, čutil, da mu hitreje po žilah polje kri. Vdajal se je bolj in bolj temu opojnemu razkošju. Zdel seje enak bilki, ki jo vsaka sapa odnese. Vendar je imel v sebi kolikor tolik* moči. A premagati se ni mogel.
Zdaj ste srečni, g. Tomaž, ko ste dosegli svoj namen.
Izkopali ste grob slovenskemu življu v Dragi in na nagrobni spomenik zapisali: „Spar und Vorsekuss-kasse in Suchen.u Čast in slava, kakršna gre tako zaslužnim slovenskim možem! Amen.
ljubljanska ljudsko-šolska poslopja in druso.
(Iz učiteljskih krogov.)
Tekom Časa se je za ljubljansko ljudsko šolstvo mnogo storilo. Sezidale so se stavbe, ki so na prvi pogled res lepe in za šolsko uporabo ugodne. Vendar imajo te stavbe svoje hibe. Te hibe so se zakrivile po večjem radi tega, ker se pri projektiranju novih Šolskih stavb navadno ne ozira na razvoj šolstva in ker se ne poklice v   stavbni   odsek   izkušenih šolnikov.
Šolske stavbe v Ljubljani so premajhne in prevelike. Premajhne so samo dvema faktorjema: c. kr. mestnemu šolskemu svetu in mestnemu občinskemu svetu; prvemu, ker ne more vseh otrok nabasati v te Človeške kurnike, drugemu pa, ker je neprijetno vedno odrgovati mošnico. Drugače so pa po mojem, kakor po mišljenju mnogih, ta šolska poslopja prevelika : zakaj ? hočem v naslednjem pojasniti:
Število šologodnih otrok narašča od dne do dne, šole so prenapolnjene, treba bo zidati novo šolsko poslopje. Napravil se je sklep: Sezidali bomo novo poslopje, da bo že enkrat mir, kar za pol milijona kron. To je lep sklep in velika požrtvovalnost. Tako šolsko poslopje bo tudi nekaj izdalo, toda sezidala se bo zopet „kasarna". — V Avstriji zelo radi posnemamo v marsičem Nemčijo, toda s tem nedostatkom, da posnemamo stvari, ki so v Nemčiji prišle ob veljavo že pred več leti. Sedaj je v Nemčiji v veljavi za javne stavbe, zlasti za šole in vojašnice rpaviljon zistemu — in to je prav. Bodoča poslopja ljudskih šol v Ljubljani naj bi bila bolj majhna, eno kvečjemu dvonadstropna poslopja, pripravljena za petrazrednice z dvema paralelkama. Ta poslopja naj bi se razdelila po raznih delih mesta. Vse tri sedaj obstoječe ljudske šole naj bi se popolnile dve so itak že) v osem-razrednice.
Petrazrednice v raznih delih mesta bi imele v vsakem oziru veliko prednost pred morebitno eno šolo, ki bi bila nameščena v kakem labirintu. V vzgojevalnem. kakor tudi v moralnem oziru bi bila to lepa pridobitev, ker bi se ne koncentrirala v enem delu mesta taka množina otrok. Oskrbljeno bi bilo s tem tudi za varnost otrok na cestah. Res pravo čudo je, da se ne dogajajo sedaj nesreče, ko drvi zlasti opoldne vse polno otrok in odraslih po ulicah. — Kolike važnosti pa bi bila po raznih krajih razpostavljena šolska poslopja tudi glede oddaljenosti. Sedaj mora otrok prekoračiti včasih celo mesto, predno pride
do svoje šole. — V sanitetnem oziru bi se pridobilo takisto mnogo. Naj se sedaj pritepe kaka bolezen na obstoječe šole, —• 700 do 800 otrok je takoj brez pouka.  Kolika zamuda, kolika   Škoda!   Mala  poslopja  se tudi lažje snažijo, zračijo in sploh v snagi drže. — In disciplina! — Koliko mladine se pokvari tam, kjer jih je toliko nakopičenih. Vkljub vsemu trudu ni mogoče vzdržavati oni red in disciplino ,   ki  bi  bila   iz pedagoških načel potrebna in koristna. Da bi bili tudi didaktični uspehi boljši, ni dvoma. So pa še druge okoliščine, ki naravnost zahtevajo potrebo malih poslopij. Računati moramo vedno z elementarnimi nezgodami. Naj pride ogenj, ali potres, pri teh razmerah je skoraj nemogoče, da bi se ne dogodile katastrofe, ki bi usekale globoke rane vsem mestnim prebivalcem.  Sedanja šolska poslopja je nemogoče v kratkem času izprazniti. — Vse to naj bi pomislili merodajni faktorji. Načrt nove šole na Poljanah bi se ne smel realizirati. Ta načrt ima že sam na sebi vse polno hib in nedostatkov, poleg tega pa bi bila, kakor  zgoraj  rečeno, zopet ena „kasarnau več. — Ali ne bi bilo pametneje zidati za ta denar štirih šolskih poslopij na raznih krajih mesta?! Gotovo je, da bi te šole ne stale več, posebno  če   bi  se  oziralo na načelo, da  ni  potreba  šolam  vnanjih dragih okraskov.  Da  vnanji okraski; koliko se zavrže denarja samo zato, da se divimo pobeljenemu grobu! šola bodi znotraj lepa, zunaj zadostujejo primitivne olepšave, ki imajo to prednost, da ne dado veliko   popravil. — Vzemimo, da bo stala nova šola 250.000 gold. ; se-li mar ne postavi za ta denar štirih lepih petrazrednic a 62.500 gold. Da, vsekakor bi se moralo na to misliti. Ugovarjalo se bode, da je velika stavba že radi stavbišča cenej a. da se ena stavba lažje vzdržuje nego štiri,  da je  treba za eno Šolo manj učil itd.
Nekaj bi bilo morda res, ali če se pomisli vse prav dobro, ni tolike razlike, da bi se morala uvaževati, če se primerjajo z njo dobrote gori označenega projekta. Glede stavbišč moram poudarjati, da ima mestna občina dovolj zemljišč, če jih da za javne stavbe: komu jih pa da, ali mar ne sama sebi in meščanom, katerih skupna last v Širšem pomenu so ta zemljišča. Kar se vzdrževanja stavb tiče, ne bo velike razlike med vzdrževanjem štirih malih stavb, ali ene velike. Glede učil pa pripomnim, da bi stala učila ene velike šole ravno toliko, kakor učila Štirih malih. Če hoče uČiteljstvo na veliki Šoli res rabiti s pridom učila, jih mora biti toliko na zavodu, da ni potreba čakati enemu, kdaj bo drugi zopet prinesel učilo v kabinet. Vseh vrst učil mora biti po več izvodov. Torej tudi tukaj ni prihranka. — nAli telovadnice se bodo morale na vsaki šoli napraviti, te pa stanejo z raznim orodjem vred mnogo de-narja,a se bo ugovarjalo. Da, stanejo res, toda mislim, da bi bil že vendar čas, da bi se mislilo na to, da se te-
lovadba „starega cofa" že enkrat odpravi.
Kaj je namen telovadbe ? Mislim, da ni nič drugega nego uriti tako vse telo, kakor posamezne ude h gibčnosti. Drugi, ali bolje rečeno prvi namen telovadbe pa bodi krepiti telo. Se li krepi telo in uri v gibčnosti s tem, da se po lestvah hodi, da se pleza, skače čez kozla, teče v krogotoku v zaduhli, z nebrojnimi mijazmi napolnjeni telovadnici? Pojdite, pojdite, ali je namen ljudske šole vzgajati klovne? Ne, ne, taka telovadba se mora odpraviti. Mladina si naj uri in učvrsti telo v prosti naravi ! Proste vaje v hoji in stoji z ročkami in palicami ter razne igre, to bodi bodoča telovadba. Toda ta telovadba naj se goji na prostranem dvorišču novih šol, kjer se naj zbira mladina tudi ob času odmorov. Za ukrepitev telesa naj bi mladina v spremstvu učiteljstva v poletnem času delala daljše izlete, En sam izlet bi imel gotovo veo koristi, kakor sto ur telovadbe v beznicah naših telovadnic z mijazmi in prahom napolnjenih. — Nove šole naj bi imele pač eno veliko sobo v obliki naših telovadnic, a ta soba bodi prosta raznih vislic, imej pa en oder, raz katerega bi se naj urila naša mladina v govorih, deklamacijah in igrah. Ta soba naj bo zbornica naši mladini. Telovadba pa naj bo na prostem, pod milim nebom na dvorišču o poletnem času. Na ta način odpade tudi skrb za telovadnico.
Povedal sem s tem le svoje misli želeč, da bi se upoštevale. 2aliti ne mislim s tem nikogar. Dixi.
Pismo iz Hrvatske.
V Zagrebu, '27. aprila.
Na Hrvatskem se je rodil čudež. Rodila je mila majčica našo narodno stranko, rodila — program.
Pred volitvami se je hotela na-kititi, da se pokaže volilcem v novi opravi, nališpala se je s programom, ki ga je vzela opoziciji, da pokaže peštanski vladi, kako je napredovala izza zadnje konference svojega pokrovitelja, gospoda bana, z ministrskim predsednikom.
A seda/ — nikdar se ne čudite, ker ste dosedaj slišali o najhujšem pritisku naše večine — da se odeva narodna stranka s programom, na katerem je zapisano z velikimi Črkami : svoboda tiska, splošna, direktna in tajna volilna pravica, porota itd . . . Seveda se ji vse smeje, češ. da ji tak program ne pristoja . . .
E. dober je strah, komur ga je dal Bog, pravi hrvaški pregovor. We-kerle je rekel banu Toši, da ne more z njegovo stranko razpravljati, dokler se ne reformira. A ona, kaj se hoče, obeta vse, samo da se zdrži na krmilu in pri jaslih: tako se je rodil ta program. — In vse je veselo v narodni stranki. Starodavni predsednik Vasa Gjurgjevič je ves srečen, da je narodna stranka dobila program.
Sirom aček, tako je o drevenel, da ne občuti, kak udarec v obraz je ta
program za preteklost stranke. Udarec v obraz! Ko bi ti ljudje imeli obraze, a pri njih je samo trebuh, a za tega je njihova sedanja taktika dobra. Saj vedo, da je njihov program navadna vaba, ker ako bi ga tudi le deloma izvrševali — bi se ubili. A zakaj so potem ta gospoda umaknili poroto, zakaj so ubijali časopisje, zakaj so vodili dosedaj vsake volitve (in tudi to pot jih bodo;, ako sedaj zopet mečejo v svoj program svobodo tiska, obnovitev porote in splošno volilno pravico . . .
A kaj pomeni ta novi program narodne stranke za dr. Nikolo Toma-šića? Kaj pomeni ta sprememba taktike narodne stranke, kaj kaže plemenitemu upokojenemu hrvaškemu ministru, ki je še v nedavni številki službenega lista in glasila naro dne stranke grmel, kako se strinja z vsem tem, kar se je v Hrvaški dogajalo in
kar se z opozicionalne strani rodi? Kaj pravi stranka temu Khuenovemu slugi, ki nas je za Veliko noč obdaril z obetanjem, da hoče ostati vedno isti in dosledni. Jasno je, da mu pravi, da je odigral v narodni stranki svojo igro, in da je potegnil krajšega.
Govori se, da bi ban in presvetla banica se Še rada grela na najvišjem narodnem mestu, a znano je. kako je "VVekerle označil s svojim pregovorom našo narodno stranko, da odtegne Khuenove kreature. Za to bi bilo treba odstraniti Tomašiea . . .
Nekateri člani narodne stranke, kakor grof Štefan Erdodv in grof Bombelles si prizadevajo, da dobijo zvezo s konservativnimi elementi opozicije, in to se lahko spravlja v zvezo z najnovejšo metamorfozo narodne stranke.
Daljnji razvoj dogodkov bo v marsičem odvisen od posledic volitev, tako pri nas kakor na Ogrskem. Sedaj drži narodno stranko na Hrvaškem pokoncu Wekerle in kamarila. Ako pride na Ogrskem, kar je pričakovati, neodvisna stranka do večine, doigrali so madžaroni svojo vlogo.
Pri nas se je razvila že živahna volilna borba. Madžaroni so dosedaj postavili kakih 70, koalirana opozicija okoli 60, frankovci kakih 40, a Radi-čevi pristaši svojih 20 kandidatov. Razen tega je kakih 8 kandidatov izven strank. Tako je za 88 volilnih okrajev postavljenih približno 200 kandidatov. V nekaterih okrajih kan-cliduje po pet oseb. Boj bo torej hud. Frankovci so potaknili kandidate, kjerkoli bi bil dvomljiv uspeh koali-rane opozicije, samo da napravijo uslugo vladi ter preprečijo uspeh opoziciji. Zdi se. da jim je zato zagotovljeno gotovo število mandatov. Po današnjem položaju bi mogla združena opozicija spraviti v sabor svojih 15. čisti svojih 10, a radićevci 2 do 3 kandidate. Take posledice bi seveda bile v najugodnejšem slučaju, ako računamo, da so avtonomni uradniki vezani in verujejo v vladno obe-tanje, da se izvršijo čiste volitve. Za-jednim uradnikom je zajamčena svoboda glasovanja, za kogar hočejo.
Docim ae sedaj že ukazuje obeta-nje Čistih volitev s strani vlade z lažmi na ta način, da razpošilja r dvomljive, negotove volilne okraj* (Valpovo, kjer kandiduje naprednjak dr. Lorković) vso množino orožnikov in da prepoveduje opozicijske volilne shode (Belovar).
V Zagrebu se razvije najvažnejša volilna borba med dr. Tomašičem, ki se je umaknil iz svojega starega okraja ogulinskoga, kjer so uradniški glasovi v večini, boječ se sedaj svobode z a j e d n i h uradnikov in med opozicijonalcem gro-fom Miroslavom Kulmerj etii Dosedaj so postavili za zagrebška okraje frankovci svoje tri kandidat* v osebah dr. Franka (L), dr. Tkalčioa (JI .) in nekega PerŠića. a madžaroni prof. Pliverića (L), dr. Tomasica II in Ferdo Saj a (III.;, docim bo združena opozicija danes naznanila svoja
ostala dva kandidata.
Danes je sodišče sedmorice v celoti potrdilo obsodb) u r e d n J k a rP o k r e t a" V. W i 1-derja na šest mesecev ječe in na izgubo jamčevine 2000 K Ako naj to obsodbo smatramo za prvi dokaz o odkritosrčnem izpolno-vanju programa naše stranke (za svobodo tiska I koliko naj verujemo v čiste volitve ? — Bomo videli!
Državni zbor.
Dunaj. 27. aprila. Tudi današnja seja se je izpolnila z razpravami o nujnih predlogih. Baron Gautsch je odgovoril na tri interpelacije zaradi preobrata na Ogrskem Vse veliue stranke so odgovor sprejele molče, le Scbonererjanci so nekaj rogovilili z medklici.
Posl.  \Vastian je interpelin zaradi  sredstev  za regulacij* Drave niže Maribora.
Posl. Jiiger je utemeljeval v-nemško interpelacijo zaradi če.ške obravnave v Ašu. Pravosodni miniitei Klein je odgovarjal, češ, da daje naredba iz leta 1880. (Streniavrova vsakemu državljanu v kraljevini Oeski pravico, da se vrše kazenske obravnave pri vsakem sodišču v jeziku tp-ženca. To naredbo sta odobrila svoje-časno obe zbornici. Po teh besedah so začeli Vsenemci razgrajati z medklici, a Češki radikalci so jim krepko odgovarjali. Prepir je trajal dobrih deset minut. Seveda je bila nujno>; odklonjena.
Potem se je začelo razpravIjr. o S c h T'n e r e r j e v e m nujnem predlogu zaradi razmerja Avstrija napram Ogrski. Govoril je le posl. S tein, nakar se je razprava prekinila.
Zakonski načrt glede u m a z a n-^ konkurence se je brez prvega branja izročil obrtnemu odseku.
Posl. Biankini je urgiral odgovor na svojo interpelacijo, naj vlada poroča o stanju v Kaliforniji živečih Hrvatov ter predloži imenik v San Frančišku ponesrečenih Hrvatov.
Dalje v prilogi. ~W
V Časi se je skušal vzdržati, ostal je doma in skušal odvreči svoj novi plašč! Prašal seje, kam hoče . . . čutil je, da drvi v pogubo, a nikjer da ni zavornic . . . Tedaj se je ozrl na svoj novi plašč, ki ga je kakor elek-trizoval: proč treznost in vse, kar je mislil prej, ko je nosil Še stari raztrgani plašč; sedaj ima novega; kako lep je bil ta plašč, bil je dolg, imel je dvoje vrst gumbov, baržunast ovratnik . . .
Vedno bolj se je vdajal Samec življenju . . . Ako se mu je tupatam porodila kaka lepa misel, vselej je bil neprijetno dirnjen, nemirno si je pogladil vroče čelo — a živel naprej . . .
Oči so mu postale zatekle, lica so mu upadla, življenje mu je izginilo z -obraza, le oči so mu nemirno begale naokrog.
Izgubil je vse, izgubil srečo, izgubil veselje, izgubil življenje, le svojega novega plašča ni izgubil.
Navadno ga ni več čutil na sebi; ako so ga ljudje ogledavali, se jim je smejal. A plašča le ni mogel, m hotel odložiti, gotovo bi raje odložil srajco, kakor pa svoj novi plašč . . .
Milan Samec  je  prestal   vse iz-
pite, a svojega novega plašča ni mogel izgubiti.
V večjem pomorskem mestu je bi Samec nameščen pri sodišču.
Imel je srečo in protekcijo in je kmalu postal adjunkt. . .
A svojega plašča ni mogel za-meniti. Tudi se mu ni hotel raztrgati ali pomazati, kil je vedno kakor nov.
Južno podnebje je tudi vplivalo na Samca ... Z zanimanjem je opazoval južne vročekrvne signorine, čr-nolase, črnooke . . .
Čimdalje bolj je naraščalo v njem nepremagljivo koprnenje, preševna slast se ga je polaščala, divjal je, kakor blaznik, iskat si žrtev in utehe . . Napol pijan je taval okrog, sovražil ves svet, sovražil življenje, proklinjal svoje življenje, svoje rojstvo . . .
A plašč je še vedno pokrival njegova ramena.
Večkrat je šel na sprehod ob obali iskat si miru, utehe, a našel je ni j hipno se je potolažil, ko se je pa vrnil v mesto, opazil je na sebi svoj plašč in trenotno ao minili vsi
sklepi.
Milan Samec je sedel v sodni dvorani kot sodnik. Nemirno je zrl okoli, prsa so se mu burno dvigala . . .
Tedaj privedo v dvorano obtoženca . . .
Samec dvigne glavo in ga pogleda ... In tisti hip zapazi, da nosi obtoženec tak pla&č kakor on sam . ., kakor napol mrtev omahne, stemni se mu... v tistem hipu se mu pa zdi, da je uprl dbtoženec vanj svoje oči in mu smehljaje rekel:
.Kaj ti misliš mene soditi, ko imaš tak plašč kakor jaz ?a
Tedaj hipno Samec vstane, vzklikne divje:
„Ne morem!" in beži kot divja zver iz dvorane . . .
Na skalah ob morski obali obstane . . .
Samospoznanje se mu vrine v dušo.
-Zašel sem! Ne morem več ven ! Kdor pa nima toliko moči, da bi se vrnil iz greha v pošteno življenje, naj pogine . . .*
In valovje je zašumelo ... Iz daljave je zavel tih zefir .. . morje pa je pljuskalo tiho ob obalo .. .
U hiši žalosti.
Povest iz tržaškega življenja; spisal Vinko Ruda.
(Konec.)
Minilo je četrt leta. V Trstu je že vladal poletni dolgčas, kajti kdor je mogel, je bežal pred vročino na deželo ali je vsaj poslal tja svojo rodo vin o.
Neko soboto popoldne se je Marko tiho in kratko poslovil od stanovanja, v katerem je prebival toliko let in je stopil ven na cesto. Še en pogled je vrgel na hišo žalosti, potem je urno odkorakal v mesto.
Toda če je tudi zapustil hišo žalosti, spomin na dogodke, kar jih je doživel, mu je sledil kakor senca.
Šel je še enkrat po mestu in si ogledal kraje, ki se mu bili ljubi, še enkrat si je ogledal poslopje, kjer je bilo uredništvo rAlabardea, potem jo je počasi krenil proti kolodvoru.
Srečavali so ga znani ljudje in se mu prijazno nasmehovali in ga ljubeznivo pozdravljali. Prav ta dan je ves Trst govoril o Diavolettu, kajti ta dan so vsi listi prinesli nad vse laskave ocene zbranih humorističnih črtic Markovih, ki so bile izšle v lični
knjigi in ki so jih ljudje kupoval tako, da je založnik že prvi dan zaslužil vse to, kar je bil plačal Marku.
Do odhoda vlaka je bilo še dosti časa. Marko se je podal na stopnico pred kolodvor in je motril slikoviti razgled, ki se mu je nudil. A spomin na hišo žalosti ga ni zapustil in očital si je, da je kriv vseh nesreč, ki so se zgodile, da je Lavro pognal v roke Sancinove, da je slikarja Kari* zvabil s pota poštenja, da je Pro-sena zapeljal v smrt, da je Tomajeve prisilil, da so si končali življenje.
Ko bi ne bil od Lavre zahteval absurdne preskusnje, bi ne bila nikdar prišla v dotiko s Sancinom; ko bi ne bil iz same domišljavosti, d* pokaže svojo moč in svojo velikodušnost, napravil Karlu nezaslužena velike reklame, bi bil mladi m ostal delaven in pošten umetnik, tajt<> pa je postal plačani ljubimec \u>-starne lahkoživke in čakala ga je beda in sramota; ko bi bil Prosona pustil v miru in bi mu ne bil pomagal, bi ne bil dobil sredstev la svoj strašni namen, ki ga je plačal s svojim življenjem; ko bi ne bil ▼ svoji jezi onemogočil Tomajevim dobiti še kje kako posojilo, kakor so je
1. Priloga „Slovenskemn Narodu" St. 97, dne 28. aprila 1906.
Na  predlog  posl. Herzoga se v prihodnji seji otvorila debata o juašnjein odgovoru barona Gautscha. Prihodnja seja bo v torek.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 27. aprila. Položaj seje ^om današnjega dne v kolikor se be barona Gautsch a še poslabšal. Mjaki stoje nepremakljivo zoper Llilno reformo, kompromis in osebo Liuistrskega predsednika. — Edino Imanje vlade je bilo, da Poljaki ne ftauejo edini. Danes pa je izjavila Liuokratična frakcija, kakor tudi lekcija centroma poljskega kluba, L nikakor ne nameravata kršiti solidarnosti poljskega kluba.
V ^Slovanski zvezi" so hudi ha predsednika mladočeškega kluba, ker se pri kompromisnih pogajanjih : uli volilne reforme in glede par-l^aentarizovanja ministrstva ni prav Ijič oziral na „lepi klubu.
Danes je sprejel   baron Gautsch [iislance   Ploja,   Šusteršiča in ivševiea, ki so se pritožili zaradi preziranja Jugoslovanov   pri pogajanjih zaradi parlamentarizovanja ministrstva in v zadevin e m š k e g a mau-iata za Kočevje.   Baron Gautsch ja odgovoril, da se glede kočevskega Landata ni dal prejudicirati. Sicer se j je govorilo o tem, naj bi dobili kranj-uki Nemci   zastopstvo,   toda gotovega se v tej zadevi  se  ni ničesar ukrenilo.
S parlamentarno komisijo mladočeškega kluba se bo baron Gautsch pogajal šele prihodnji torek.
Bodoče ministrstvo v Srbiji.
Bel grad, 27. aprila. Paši C bo jutri od kralja zahteval razpust skupščine. Tudi zarotniško vprašanje namerava rešiti, vendar bo pogajanja med Anglijo in Srbijo prevzela neka tretja država. Glede trgovinske pogodbe z Avstro-Ogrsko stavi Pasi« take predloge, da bo ž njimi Avstrija zadovoljna. — V novo ministrstvo vstopita Vesni ć in Milovan o vic, prvi kot pravosodni, drugi kot minister zunanjih zadev. Tudi Živković je prispel v Belgrad iz ;viee.
Program  za novi ogrski državni zbor.
Budapešta, 27. aprila. Vlada j© sestavila za prihodnje zasedanje parlamenta sledeči program : Takoj v zadetku predloži vlada zakonski načrt t osemmesečnem proračunskem provizoriju in o dovolitvi normalnega števila rekrutov. Zbornica bo oba načrta na^lo rešila, tako da bodo vojaški nabori še v mesecu juniju, nakar se takoj odpuste nadomestni rezervisti. Potem se sestanejo delegacije; medtem ko bodo de-
dobili od Lavre. bi pač ne bili šli v
smrt.
Vse to si je Marko očital in duša njegova se je topila žalosti in obupa.
„Proe. proč" je bila edina želja, ki jo je še imel. Obrnil se je in naletel na drobnega reporterja, ki je polieiji pomagal dognati identiteto Prosenovo.
„Ah, dober večer1* je pozdravil reporter. „Ćujete — ko bi smel vse to zapisati, kar sem o Vas izvedel, to bi ljudje zijali. Vražji človek ste. Živeli ste v hiši, kjer je neko lepo dekle umrlo od strahu pred svojim ljubimcem, ker je ljubila Vas: trije nesrečni siromaki so se v tisti hiši zadušili; prismojeni Prosen je tam pripravljal svoj atentat; nadarjen umetnik se je tam pokvaril in izgubil — m Vi ste občevali s temi ijudmi, živeč med temi kontrasti pisali mimo svoje črtice dan na dan in dan na dan se je ves Trst smejal. Vi ste pač srečnega temperamenta, Dia-voletto. Vaša duša je vedno vesela in ^roa sploh nimate — kaj ne?"
Marko se je samo nasmehnil, petem je rekel:
„Dovolim Vam, da vse to tako popišete, kakor se Vam zdi, le eno dostavite: «la sem danes pobegnil iz Trsta za vedno. Zakaj in čemu, to nikogar nič ne briga.
Nekaj minut pozneje s© je Marko •dpoljal iz Trsta in čez nekaj tednov je bil pozabljen, kakor da ga ni bilo lukdar a a svetu.
legacije zborovale na Dunaju, bo pro-račuuski odsek v Budapešti pripravil proračun za leto HK)t>. Po odobritvi proračuna se parlament za 10 tednov odgodi. Poprej pa se se mora določiti, kako je izterjati zaostale davke. Zaostanki znašajo "200 miljonov kron.
Dogodki na Ruskem.
Petrograd, 27. aprila. V Carskem selu zboruje že več dni ministrska konferenca, kateri prisostvujejo vsi ministri in drupi odlični državniki. Predseduje sam car. Konferenca se bavi s pre delanjem državnih osnovnih zakonov. Ako dobe ti državni osnovni zakoni veljavo, ki so zoper konstitu-cionalno ustavo, prisilijo državno dumo k revoluciji, ker zastavljajo pota za vsako mirno poravnavo med ljudskim zastopstvom in birokracijo.
Odesa, "27. aprila. V Duše tu pri Titlisu so prišli v državno blagajnico v vojake preoblečeni roparji ter odnesli 350.000 rublje v.
Sestanek ruskega, ang e-škega in nemškega vladarja.
London, "27. aprila. Sedaj je dognana stvar, da se v začetku septembra sestanejo v Darmstadtu ruski car, angleški kralj in nemški cesar. Dasi se zatrjuje, da bo imel sestanek le rodbinski značaj, vendar je brez-dvomno, da bo vplival tudi na mednarodno politiko ter se bo tikal v prvi vrsti zrahlane tro zveze.
Konflikt   med Anglijo in Turčijo.
Carigrad, 27. aprila. Turčija je že par tednov v ostrem konfliktu z Anglijo zaradi dveh prepornih točk v Perziji in Kgiptu. Konrlikt se je sedaj zelo poostril, ker se je sultan izjavil zoper vsako popustitev. Perzijski zastopnik je vsled tega naravnost grozil z vojno. Še ostrejši je konflikt glede Egipta, ker je arabsko in egiptovsko Časopisje odločno na strani Turčije ter zametuje angleško protekcijo. Anglija je vsled tega na egiptovski meji znatno pomnožila svoje vojaštvo. Ena baterija angleškega topništva je dobila ukaz, da takoj odrine v Egipet, ravno tako tri stotnije pehote, ki je sedaj na Kreti. Skupno se pomnoži angleška posadka v Egiptu za 2000 mož.
Dopisi.
Iz Sore pri Medvodah. Kdor
drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Ta pregovor se je pri nas natanko spolnil na našem bivšem županu očetu Smovcu, kar je Smovcu najbolje znano. Oča Sinove je govoril: Radi preganjanega župnika Ber-ceta so me obsojali; sedaj bodem pa jaz začel, bo pa drugače. In res je | prišlo vse drugače, kaj neočaSmovc? Župnika Berceta so pregnali „presve-tliu ; tebe, oČa Smovc, so pa pregnali vsi občani! Kaj takega se pač nisi nadejal, da bi te tvoji somišljeniki tako zapustili, oča Smovc, in da se bo radovala vsa sorska in preška fara, da si se prekuend z županovega stola in da ti je za vedno odzvonilo. Zapomni si pregovor: Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo pade. Pride pač za vsakega čas plačila. Najvišji in največji steber vaše klerikalne bande se je tudi že zvrnil v jamo, je prejel plačilo tam doli, ker je vodil Marijine rožice pred škofa kot priče proti župniku Antonu Bercetu. Oča Smovc, ali se še spominjaš 31. oktobra 1906? Kako si bil vesel, kako se ti je srce smejalo veselja, kako si bil dobre volje, ko si nosil župnijske knjige s tovariši v kaplanijo? Takrat si bil še oča župan. A ono veselje se je sedaj spremenilo v žalost dne 19. aprila popoldne, ko so občinsko blagajno s knjigami vred tebi za vselej odvzeli, igrali na harmoniko in tolkli na rene in ukali tvoji sosedi? Vse si mislil pregnati, ki se niso tebi z lepo pokorili, tebi in g. kaplanu Brajcu in prav po klerikalno trobili v tisti rog, ki bi bil vama po volji! Toda zmotili ste se! Nadučitelja Antona Germeka in njegovo soprogo ste mislili spoditi iz Sore kot cigana, toda to ne gre tako lahko kot vi mislite, saj imamo Sorani tudi besedo, in smo tudi pripravljeni zato, če bi bila potreba; govorili pa bodemo samo Čisto resnico, nič laži ne bodemo tlačili vmes, kot je pri vas navada: Kako oba cenimo, kako oba spoštujemo, kako jih imajo naši otroci radi, kako sta nam priljubljena. Velikanski smrtni greh je, kaj no —
da smo drevesnico naše kmetijske podružnice v Sori zasadili po trudu našega čislanega gospoda Antona Grmeka, ki nam je zastonj podaril okoli 2U0 dreves! Sorani cele podružnice smo zato jako hvaležni, ker bodemo mi posestniki in naši potomci imeli od tega koristi. Naši otroki bodo imeli veselje do sadjereje, te kmetu tako koristne in potrebne panoge, Vi pa sovražite naša učitelja, ju preganjate in slabo govorite o njih. Seveda je vaše veselje človeku odjesti kruh, posebno kaki vdovi, revni mež-narici v Dolu. Ali ni to vnebovpijoč greh V — Kajpada vi o tem nič ne veste. Vi ste dobri Kristusovi namestniki, zato pa preganjate nedolžnega, nam priljubljenega gospoda župnika Antona Berceta, ki ga še zmirom imenujemo našega sorskega župnika. A zapomnite se, - da vsaka reč mine. Tudi to bode minulo. Člo-veta uničiti brez vsakega vzroka, brez zaslišanja cele sorske župnije, brez vsake sodbe, jeneodpustno pred Bogom in pred ljudmi, nam vsem Soranom je pa prav dobro znano, kakšno krivico je zakrivil škof s tem svojim ravnanjem. Prilj ubij enega duhovnega pastirja nam je odvzel, vsilil pa neljubega duhovnika.
Sorski tupl|ani. Iz Lesc. V kratkem času se imajo vršiti nove občinske volitve za občino Lesce. Sveta dolžnost veže vse občane, da si sedanji ugled občine ohranijo, ki si ga je v viharnih poslednjih letih priborila pod načelstvom g. Iv. Žarka. Vzlic temu pa se čujejo neki glasovi proti sedanjemu zaslužnemu županu, in sicer so povod za to dale neke zadeve, katerih pa on v resnici ni kriv. G. Zark je sicer katoličan, ki verske dolžnosti tudi izpolnuje, obenem pa je vedno zvest pristaš, in osobito v odločilnih trenotkih goreč zagovornik naprednih stremljenj ter se daje kot tak vsakokrat očitno spoznati. On je kot župan marljiv in nadvse postrežljiv, in to tudi takim osebam, ki ga zalezujejo in mu želijo propad; nadvse pa ga diči lavorika, ki se mora imenovati krona vseh dobrih, a redkih lastnosti: on je pravičen, pošten in varčen! To dokazujejo male občinske doklade in vzorni red v občinski blagajni. On je torej mož-poštenjak na pravem mestu. Namen temu dopisu je, vsem p. n. volilcem dobrohotno na srce položiti, naj v tej zadevi temeljito in nepristransko sodijo in razmišljajo, preden stopijo na volišče!
Iz    Senožeč« 'Notranjske mlekarne.)   Z Goriškega nam pišejo : Dopisun v „Slovencu" štev. 77 od 4. aprila t. 1.  vprašuje v svojih „Senožeških razmerah":   „Kaj pa z našo mlekarno?" in  se s  tem vtika tudi v našo mlekarno v Zavrhku na Goriškem.   Iz tega odstavka je takoj razvideti, da se dopisun vtika v stvari, o   katerih   nima    niti najmanjšega pojma,   ah   pa   zavija   iz zlobnosti stvari, da  bi  ljudstvo  hujskal proti mlekarnam, katere  hvala Bogu, prav dobro uspevajo v korist kmetom, ako so na zdravi podlagi in v rokah oseb, katere so  v  tej   stroki  razumne in previdne: to je pri senožeški  in pri sosednji mlekarni v Zavrhku gotovo. Ako  bi   dopisun   pisaril   o vremski mlekarni, bi mu ničesar ne ugovarjali, ker je ta ustanovljena le iz zavisti in z namenom, uničiti mlekarno v Zavrhku, katera je   od Vrem dobrih 10 minut  oddaljena:   to  je pa izključeno, kar se vidi že iz dejstva, da na čelu vremske mlekarne ne stoji mož, ki more biti sposoben  za tako podjetje: dokaz temu je,  da je pri prvem shodu za ustanovnika te mlekarne predlagal,  naj  se pokliče vinarski  komisar  g. Gombač,   da jih bode podučil, kakšne inštrumente da bodo potrebovali, mesto da bi poklical g. Legvarta, strokovnjaka v mlekarstvu.   To je med kmeti povzročilo takoj veliko smeha, še  več  pa nezaupanja; zato že sedaj odstopajo udje po enomesečnem delovanju mlekarne, mesto da bi  pristopali Ustanovitev te mlekarne   za   kar  je, ustanovitelj mnogo podplatov potrgal, je posledica tudi vednega glavobola v  hiši ustanovitelja, ker je   ta   glavobol takoj odjenjal, ali   bo žalibog   takoj zopet n; i stopil,   ko    se    mrtvorojeno dete (mlekarna) pokoplje. Kar se tiče produkcije   mleka,   naj   bode povedano gospodu dopisunu, da producira vrem-ska mlekarna na   dan   75—1HJ litrov mleka, mlekarna v Zavrhku pa vsak dan preko 400 litrov,  torej  ta sama več kakor senožeška;   vremska torej še v poštev   ne   pride.    Da  pa mlakama, katera  ne  producira najmanj 300 1 na dan mleka, ne  more uspevati, more vsak strokovnjak potrditi; senožeška in mlekarna v Zavrhku sta torej   na  zdravi   podlagi,  zato naj pusti dopisun te dve mlekarni popolnoma v miru  in tudi „plemenitoga", ker  gospod  dopisun  ne  bo nikdar dosegel razumnosti kakor plemeniti v Senožečah.   Kar se tiče cene, katere plačuje ena ali druga mlekarna, ni v poštev  jemati.   Ako   plača  ena ali druga mlekarna višje cene nego druga, je to njena stvar, bode pa potem, ko bodo vsi troski pokriti, več ali manj
dobička izplačala, torej nimajo kmetje nobene izgube, oziroma škode. Torej, gospod dopisun, nikar se ne vtikajte v stvari, katerih ne razumete.
Opazovalec mlekaren.
uestnlk.
Izprememba določb o prejemanju davka prostega bencina.   S   1. majem   tekočega leta se sedaj veljavne določbe  o prejemanju davka,   prostega    bencina izpremene. < >seham,   ki   so bile obsojene zaradi golutije ali zaradi dohodarstvenega prestopka ali so prišle v konkurz, doslej sploh ni bilo mogoče dobiti dovoljenja   za    dobivanje    davka prostega bencina. V tem pogledu *c vsled novega  zakona  položaj v toliko izpre-meni, daje za take osebe le za dobo treh let izključeno, da zadobe ugodnosti glede prejemanja davka prostega bremena.  V posebnega ozira vrednih primerih sme finančno ministrstvo ta rok skrajšati in izjemoma dovoliti, da se takim  osebam izda dovoljenje tudi    pred  potekom  triletne dobe. Druga    izprememba   se tiče časa dovoljenja. Doslej seje izdajalo dovoljenje le za dobo enega leta in je bilo treba,   izposlovati si leto za letom no/o dovoljenje. Spričo trajno   se    množečega vporabljanja davka prostega bencina in vedno številnejših   prošenj    se je finančnim oblastvom   množilo   delo, za stranke pa je tudi jako   neprijetno, vlagati leto za  letom   vnovič   prošnje. Kaj lahko   se  je   zgodilo,   da   so obrtne stranke, ki imajo   obilo posla v svojem kupčijskem poslovanju, zamudile o pravem   času preskrbeti si podaljšanje dovoljenja.    Dovolila se doslej ne bodo izdajala več   le za eno leto, marveč   za nedoločen čas, pač pa se bode dovoljenje   glasilo na določeno množino davka prostega bencina, katero sme  stranka  tekom  enega leta prejeti iz rafinerije.   Ob vsakoletnem obračunu se bode neporabljena množina   bencina   vračunila   v kvantum, dovoljen za prihodnje leto.   Ta preureditev je  kaj   umestna,  ker ž njo izgine   mnogo   prav lahko pogrešnih formalnosti. — Tretja izprememba  se  tiče  polaganja kavcij. Doslej   so   morale   stranke polagati varščino, ki je znašala 13 K od vsakih 100 kg bencina.   Višina varščine se je ravnala po množini vsakokratno prejetega bencina. Odslej kavcij ne bo treba   polagati   strankam,   ki imajo dovoljenje,   dobivati manj kakor 100 meterskih   stotov   bencina   na leto. Doslej    položene   kavcije   se bodo strankam vrnile. — Četrta izprememba je  važna  za trgovce, kise pečajo  s prodajo mineralnega olja. Ti trgovci po obstoječih določbah niso mogli biti deležni ugodn« ^ti   glede  prejemanja davka prostega bencina. V naprej si morejo tudi  trgovci  z mineralnim oljem izposlovati   dovoljenje,   da prejemajo davka  prosti  bencin, služeč jim kot obratna snov za motorje v razne namene.  Treba je le, da imajo davka prosti bencin spravljen v taki zalogi, ki je popolnoma ločena od prostorov, v katerih  se  nahaja za prodajo namenjeno    mineralno olje. To je jako umestna izprememba. Trgovci z mineralnim oljem imajo prav često še   druga   podjetja,  v katerih rabijo motorske sile.   Str^h pred zlorabo je  bil kaj malo opravičen, ker je barvan bencin nerabljiv za druge namene kakor za motorsko porabo.
Zakon o šeku je bil nedavno publiciran v državnem zakoniku in stopi v veljavo dne 21. julija tekočega leta. Doslej v Avstriji tega zakona nismo imeli. V zmislu tega zakona je šek pismena nakaznica, ki se more glasiti na poštno hranilnico, na javne banke ali druge zavode, ki so po statutih upravičeni sprejemati denar za tuj račun, ali pa na protoko-lirane firme, ki se pečajo obrtoma z bančnimi posli, s pozivom, da se izplača določena svota iz terjatve izpo-stavitelja seka pri dotičnemu zavodu ali tirmi. Bistvene zahteve seka so po zakonu : v besedilu nakaznice mora biti beseda šek, nadalje treba podpisa izpostavitelj a, datum in kraj izpostavitve, ime osebe ali firme, ki naj plača in pa poziv izpostavitelja na to osebo ali firmo, da iz njegove te rjatve plača določeno svoto. Pogojev za izplačilo se ne sme staviti. Šek se more glasiti na določeno osebo ali firmo, na njen ukaz ali odro ali pa na imetnika. Sek je plačati takoj, ko se predloži v plačilo. Sek. ki se glasi na ukaz ali ordro, se more z indosamen-tom prenesti na drugo osebo, ki ima notem vse iz seka izvirajoče pravice. &ek je plačati le proti izročitvi. Delnih plačil imetnik seka ni zavezan sprejeti. Ako sprejme delno plačilo, je to označiti na šeku, plačniku pa izdati pobotnico. Kakor omenjeno, predpostavlja zakon o šeku, da ima izpostavitelj seka terjatev pri zavodu, oziroma firmi, katero poživlja v šeku, da izplača nakazano svoto. Navzlic temu je plačilo odkloniti, ako trasat oseba ali firma, ki naj plača) ve, da je izpostavitelj seka v konkurzu. Ako
je kdo izgubil Šek, sme zahtevati, da trgovsko sodišče uvede amortizacijsko postopanje. Seki izpostavljeni v zmislu tega zakona, če jih je plačati v tuzemstvu, so podvrženi kolkovni pristojbini ;i 4 v od kosa; če pa jih je plačati v inozemstvu O 10 v od kosa Iz povedanega je razvidno, da je Šek v zmislu novega zakona jako stičen menici, razlikuje se pa od menice zlasti v tem, da pri šeku ni potreben akcept trasata. Sek služi v prvi vrsti kot plačilno sredstvo, olajšujoče promet; menica pa služi v prvi vrsti kreditu.
Rojaku
Ze leta 187*3. se je osnoval v Zagorju ožji odbor z namenom nabirati prispevkov, da se postavi pesniku Miroslavu Vilharju primeren nagrobni spomenik. Ali takrat so bile pri nas tako žalostne razmere, da ni dosegel dotični odbor niti tako skromnega namena.
Nastali so boljši časi. Med zavednimi Notranjci se je rodila misel, postaviti svojemu velikemu rojaku boljši in javen spomenik na rodnih njegovih kraških tleh, da se tako izkaže čast in hvaležnost za ves narod možu, ki je vse žrtvoval za probujo in pro-sveto svojega naroda. Ob preporodu naše narodne zavesti je on kot pesnik, skladatel, časnikar, pisatelj in neumorni boritelj za pravice slovenskega naroda vsestransko toliko delal, kakor malokdo med Slovenci. Narodna zavednost Notranjske je plod njegovega rodoljubnega delovanja. Njegova pesniška dela žive še danes med nami. Kdo ne pozna njegovih ljubkih narodnih pesmi in prikupljivih napevov ? Komu ni znana „Po jezeru", komu ne „Mila lunica" ? ,
Minilo je skoraj 35 let, odkar krije hladna zemlja našega dičnega pesnika in letos bo tridesetletnica, odkar se je prvič rodila misel in se je pričelo nabirati za napravo spomenika „notranjskemu slavcu". Sele sedaj se bo ta misel uresničila, in sicer v veliko širšem pomenu. Dosedanji odbor se je resno zavzel, da postavi v metropoli Notranjske — v Postojni — na lepem in prostornem trgu pred šolo Vilharju spomenik, napravljen po načrtih našega notranjskega rojaka, arhitekta gosp. Ivana Jagra. Bronasti kip v dvojni naravni velikosti je mojstrsko dovršil akade-mični kipar gosp. Alojzij Repič in ravnokar se je oddalo tudi vse klesarsko delo raonumentalnega podstavka.
Vilharjev spomenik
bodi trajen znak narodne hvaležno>ti vzornemu narodnemu boritelju in pesniku, zavednemu našemu narodu odsev Čistega rodoljubja, naši mladini v izpodbujo k požrtvovalnemu in plo-dovitemu narodnemu delovanju in tujcem, ki neprestano prihajajo v našo svetovnoznano jamo in naš trg, bodi ta spomenik viden dokaz, kako visoko spoštuje in ceni slovenski narod svoje zaslužne može.
Da se odboru omogoči pravočasno izvršiti težavno nalogo, je treba še nekoliko narodne požrtvovalnosti. Vsi stroški spomenika so proračunjeni okroglo na 12.000 K, a odbor razpolaga dosedaj s pičlo polovico; ostanek bo treba še nabrati. V to svrho se obračamo v prvi vrsti do tebe, zavedna Notranjska, obenem pa tudi do celokupnega slovenskega naroda s pozivom, da prispeva vsak po svojih močeh. Cenjeno narodno ženstvo naj blagovoli pobirati prispevkov pri raznih zabavah, izletih in sestankih, slavna narodna društva naj prirejajo veselice, koncerte, plese in zabave v prid skladu za Vilharjev spomenik, slavne občinske zastope in nase denarne zavode pa prosimo, da nas izvolijo pri našem rodoljubnem prizadevanju podpirati s kolikor mogočo izdatnimi denarnimi prispevki.
Vsak, tudi najmanjši dar, hvaležno >prejme podpisani odbor, ki bo izkazoval vse prejete prispevke v slovenskih Časopisih.
Ooborza napravo Vilharjevega spomenika v Postojni, 1   marca 1904 Josip Lavrenčič,      Gregor Pikel,
predsednik.
blagajnik.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 88. aprila.
- Šusteršič proti vladi Gau-tschevi. Kakor znano, ponuja Gautsi h v svoji veliki stiski vsem velikim strankam ministrsko podjetje, samo da rešijo njega in volilno reformi* iz najhujše krize. Pri tem boju za obstanek vlade se je pa zgodilo, da je Gautsch popolnoma prezrl dičnega dr. Šusteršiča, da se za njegovo mnenje nič ne briga in da mu tudi ni ponudil najmanjšega stolčka med ministrskimi  fotelji.  Umevno je torej.
63
da je v prsih junaka Susteršica vski-pela ljuba  razburjenost in da je poslal   vsem   listom  komunike svojega kluba,   v   katerem   celemu svetu naznanja,  da je klub   ogorčen, ker ga Gautsch pri parlament ar izo vanj u vlade popolnoma  bagatelizuje   in prezira. Da se pa stvar lepše vidi, je pristavil  temu   izvestju   še toliko,   da je klub   odločno  proti   temu,   da bi se dovolil  Kočeveem   poseben mandat. S tem si je  hotel  bržkone na zunaj pridobiti  zaslugo,   da je bil on prvi, ki se je radi   KoČevcev izrekel proti vladi. — Kakor   pa poznamo mi dr. Susteršica, je hotel v svoji domišljavosti   le   vlado   na   svojo neznatno osebico opozoriti,  da  bi še njemu v novi vladi preskrbela kak prostorček. Dvomimo   zelo,   da bi se temu politiku posrečile njegove spletke. Gautsch je pa s tem preziranjem dr. Susteršica očito dokazal,  koliko političnega pomena pripisuje dr. šusteršiču, dasi je on   naj vnet ejši   pristaš Gautscheve vlade.   —  To je pač bridko,   če se velikemu  politiku  dr. Šusteršiču kaj tako neprijetnega pripeti, da šef vlade v najvažnejšem   trenotku,   ko se ministrski portfelji delijo, pozabi na toli udanega   politika,   kakor  je  dr. Šusteršič !
Izviti se hočejo! Končno smo le prisili „Slovenca-, da je po trdovratnem molku odprl usta in spregovoril o poglavju „klerikalno-nemška zveza" in „klerikalno-izdajstvo koroških in štajerskih Slovencev-. Pretekli Četrtek je namreč priobčil notico, v kateri skuša pobiti naša tozadevna očitanja. Ker pa ..Slovencu- nedostaja argumentov in dokazov, da bi ovrgel naše stvarne navedbe, si pomaga z zavijanji in sunmičenjeni drugih. Razume se, da škofovo glasilo taji zvezo klerik ah e v z Nemci, v podkrepljenje svoje trditve pa. da ni nobene zveze med Nemci in klerikalci, ne ve ničesar drugega navesti, kakor to, da so klerikalni poslanci na javnih shodih prošlo nedeljo izjavili, da ni med njimi in med Nemci nobene zveze. Gospoda, ali naj bo to kak dokaz za to, da faktično ni klerikalno-nem-ške zveze ?! S tem, da se kakšna stvar enostavno taji, se pač ne more spraviti s sveta! Vemo prav dobro, da klerikalci bridko čutijo odij, kije padel nanje v tistem hipu. ko >o v deželni zbornici dali roko nemškim veleposestnikom, znano je nam pa tudi, da bi ta odij za ves svet radi odvalili od sebe, da bi bili še v bodoče v očeh naroda čisti, ne omadeževani narodnjaki. V tem položaju jim seveda ne preostaja drugega, nego da pohlevno taje. fakta pa itak z dokazi ne morejo pobiti, ker teh dokazov enostavno nimajo. Klerikalnim backom tako »dokazovanje" morda zadostuje, če pa zadošča javnosti, to je pa drugo vprašanje. Sicer pa, klerikalna gospoda, zakaj se niti z besedico ne dotaknete izjave vodje n e m š k e g a v e 1 e p o s e s t v a v buffetu deželne zbornice, da veže Nemce s klerikalci posebna pogodba?! < • e m u ne razkrinkate javno dotičnika, ako ni g o v o r i i resnice? ('emu ga ne ožigosate pred vso javnostjo kot lažnika? Vi molčite, ker imate slabo vest, ker veste, d a moža ne morete desaovirati: ker je govoril resnico! To je kakor pribito, zato je klerikalni trud zaman, da hi se oprali, zakaj ves slovenski svet je prepričan, da so klerikalni poslanci v preteklem dežel -nozborskem zasedanju stopili v politični konkubinat z Nemci! Tega ne utaje nikdar, saj fakta dokazujejo to dovolj jasno! — Da „Slovenec" tudi drzno zanika klerikalno izdajstvo glede koroških in štajerskih Slovencev, se razume samo ob sebi. V zagovarjanju glede tega očitanja je pa klerikalni poštenjakovič še bolj neroden in neumen, nego v zadevi klerikalno nemške zveze! Mi nismo nikdar očitali niti Ploju, niti Robiču, da bi ona sklenila pakt z vlado glede razdelitve mandatov na Spodnje Štajerskem in Koroškem, marveč smo vedno naglašali, daje to kit rVSi j o sklenil dr. Šusteršič in n e-iiova črna banda! „Slovenac11 pa hoče vso krivdo zvaliti na Ro1 iča
in Ploja, dasi   smo izrecno trdili, da ta   dva   poslanca   nista za koroške in za štajerskeSlo-vence    ničesar   mogla storiti, ker je  dr. Šusteršič to preprečil s svojim paktom g. 6 a u t s c h e m i n B y 1 a n d t o m-R h e i d t o m !   Naj nam dr. Šusteršič in „Slovenec" jasno in brez ovir-kov povesta, da li  ni minister Bylandt-Reidt    svojo obljubo, da da štajerskim Slovencem 7. mandat, snedel v tistem hipu, koje on, dr. Šusteršič,  ž njim definitivno konferiral    o    volilni reformi? Da ali ne? Odgovora na to seveda ne bomo dobili niti od Susteršica niti od „Slovenca", saj je stvar resnična!  Poživljamo pa vnovič   prof.   R o b i Č a    in   d r j a. Ploja, naj se že vendar ona enkrat izjavita o tem, da-1 je   naša   trditev resnična! To   sta   dolžna   ne-le  samemu sebi, nego tudi svojim volilcem,  ako pa tega ne storita, se tudi ona ne   bosta    mogla ubraniti očitanja,   da   sta   tudi ona udeležena   pri SusteršiČe-vem paktu z v 1 a d o i n d a tudi ona nista  docela nedolžna pri ropu,  ki  gaje z volilno reformo izvršila Gautsch eva vlada na koroškihin štajerskih Slovencih! Na dan torej z jasno izjavo, ali sta kriva ona, ali je kriv dr. Šusteršič !
— V boj proti uradništvu je
zdaj parola naših klerikalcev. V „Slovencu" si ne upajo nastopati tako očitno, ker ta list pride kolikor toliko tudi uradnikom v roke. Pač pa so v „Domoljubu- pokazali vse sovraštvo, ki je goje proti uradnikom. Kmetu je uradnik škric in škriea sovraži kmet še iz tistih časov, ko je dajal gospodi tlako in desetino. To sovraštvo je izginilo povsod tam, kjer se je kmetsko ljudstvo otreslo klerikalizma, in ve, da je dandanašnji uradnik — pa bodi že v tem ali onem uradu — prav tako sin slovenske matere kot kmet. Kjer pa kmetje še tavajo v klerikalni temi. je to sovraštvo še dokaj razvito, saj je z vsemi silami goje duhovniki, katerim je mar le to, da se ne sprijazni kmet z uradnikom in začne misliti z lastno glavo, ker potem je duhovske oblasti konec. Takega klerikalnega kmetskega ljudstva dobimo še vse polno pri nas. Našim posvečencem se prav zdaj zdi najbolj ugodni čas sejati ljulj ko sovraštva med imenovanima dvema stanovoma, zato prinaša „Domoljub* številko za številko uvodne članke, naperjene proti uradništvu. Tako pišejo: „Vso kilavo liberalno stranko drži pokonci uradništvo. Od pisarjev do okrajnih glavarjev, od biričev do sodnih svetnikov in nadsvetnikov, od eksekutorjev in davkarjev do finančnih svetnikov, vse gre proti nam, kjer se ponudi kaka priložnost. To mora razgreti najmirnejšega človeka. Iz naših davkov so plačani, bore se pa proti nam. Nobena reč ne izpod-kopuje tako vdanosti do države kot uradništvo s takim postopanjem. Ne bomo se bojevali v prvi vrsti proti svobodnim možem liberalnega mišljenja, pač pa bomo dosledno in vstrajno brez ozira na desno in levo vse svoje moči zastavili, da pokažemo uradništvu svojo moč.1* Pisarji, eksekutorji. sluge imajo torej poleg drugih uradnikov pričakovati od naših klerikalcev najmanj s korobačem čez hrbet, ker vrše točno svojo težko nalogo, a imajo ta greh nad seboj, da ne marajo iti s klerikalci. Ali se ne sliši iz teh besedi oni dr. Šusteršičev : „uradništvo žre, žre in žre" ? Naj bi bilo uradništvo klerikalno, potem bi mu klerikalci nič ne očitali, pa naj bi bilo še tako korumpirano! Klerikalcem pa povemo: Dosledno in vstrajno bodemo brez ozira na desno in levo zastavili vse svoje moči, da odpremo slovenskemu kmetu oči, da bo videl, da so njegovi največji sovražniki njegovi dušni pastirji, ki mu le zato dajo živeti, da se jim ne neha polniti njihova večno lačna bisaga!
— V znamenja klerikalno-i:  ^ftke zveze. Piše se nam: Izve-
deli smo iz gotovega vira, da se namerava za bodočega upravitelja deželne bolnice postaviti nekega nemškega uradnika, ki ni niti sposoben, niti kvalifi-kovan za to službo. Baje je to že docela dognana stvar! To bo prvi sad klerikalno-nemške zveze! — Beležimo to vest brez komentarja!
— Liberalni Shodi se navadno končujejo s tepežem", tako trdi neki tukajšnji klerikalni list. V Šiški je bil res tepež, ki so ga pa notabene povzročili klerikalci, ki so kot divjaki kričali, da ni bilo preje mogoče zborovati, dokler niso vsi ti junaki stali pred vrati in na cesti. Če so klerikalci pošteni, naj povedo, kako Častno se je izvršil shod narodno - naprednih volilcev v Novem mestu in Kranju! Ker klerikalcev ni bilo, da bi bili delali zgago, je bil mir in če trde klerikalci, da se ta dva shoda nista izvršila dostojno in mirno, so prav grdi lažniki. Da je pa v „Mestnem domu" v Ljubljani mladi GostinČar prišel med zborovanjem iz dvorane na hodnik, pa ni bila tolika nesreča, da bi moral zaradi tega jadikovati ves Izrael! Toliko naj bi bil pri miru kot škofov zastopnik, hlapec iz kleti škofovega brata, pa bi bila mirna Bosna!
— Za jutršnji klerikalni shod
V jfUnionu" razvijajo klerikalci silno agitacijo. Ne samo, da klerikalni listi že tedne z velikanskim aparatom delajo reklamo za shod in da popi že več nedelj s prižnic rote ljudstv o, naj se zanesljivo vdeleži shoda, sedaj se v agitacijo poslužujejo še drugega sredstva. Dali so natisniti na tisoče listkov, s katerimi vabijo ljudi na shod, in kakor klovn v cirkusu, tako tudi oni kriče: Pridite, pridite le not ljudje božji, pričenja se velika predstava. Te listke razširjajo med ljudmi po plačanih kolporterjih. Glavno poveljstvo nad temi raznašalci ima „zaupnik", ki se vozi okrog v kočiji. Te dni je došel že ob sedmih zjutraj na Tomačevo. Ljudje so bili pri maši. Ker se je pa „z a upniku" silno mudilo naprej v drugo vas, je dal poklicati cerkvenega ključarja iz cerkve, da mu je vročil listke ter mu ukazal, da naj poskrbi, da pride na shod „kar leze ino gre." Tako se agituje in dela za klerikalni shod! Prokleto se morajo klerikalci bati blamaže in male vdeležbe, da razpošiljajo po deželi še posebne priganjače! In potem bodo še trdili, da je ljudstvo prišlo rade volje in prostovoljno na ta shod! Mi jim pa pravimo, ako bi ne imeli raznih popovskih in drugih priganjačev, bi bili jutri na shodu sami farji, dr. Šusteršič in njegova „compagnia bella!"
— Z o žiro m na notico o profesorju Peerzn se nam piše iz kočevskega okraja: Zelo hvaležni smo vam, da ste se dotaknili osebe, famoznega Peerza in nekoliko osvetili njegovo delovanje. Vendar pa bi želeli, da bi se še nekoliko natančneje pečali z dejanjem in nehanjem tega nemškega agitatorja in zagri-zenca. Tu v kočevskem okraju dobite dovolj zanimivega gradiva, da si boste lahko ustvarili pravo sodbo o c. kr. okr. šol. nadzorniku Peerzu! Ako hočete, smo vam prav radi na uslugo. Morda bi vas zanimalo izvedeti, kako je gospod Peerz slovenskim učiteljicam ponujal dopuste in kako je eno odpustil,ker mu ni bila povolji. iz službe? Prihodnjič bomo natanko opisali junaške čine, ki jih je izvršil gospod Rudolf Peerz v kočevskem okraju.
— Kranjska hranilnica je imela nedavno svoj občni zbor, ki je zopet pokazal, kako velikansko premoženje se kupici v tem zavodu iz večinoma slovenskega denarja. Upravno premoženje je naraslo na 84,531.573 kron, od lani za 1,850.472 K. Čistega dobička se je napravilo v enem letu 393.972 K. In kako je hvaležen zavod Slovencem, da so ga ustanovili in mu znosili tako ogromno premoženje? Iz odbora so srečno spravili zadnjega Slovenca, tako da so sedaj lepo sami Nemci med seboj pri polnem koritu. Zato pa tudi sipljeje denar s polnimi rokami, kjer le najdejo kak zavod ali ustanovo, ki ima nemško  imo  ali n omike a arij on al ni
značaj. Vzemimo le eno primero: „Glasbeni Matici" so dovolili 400 K, filharmoniČnemu društvu pa 2 3.700 kron. A še nekaj je treba pribiti! Naprava, ki ima naslov „narodna", in če je še tako občekoristna, ni našla milosti, dočim je dobil znatno podporo vsak „skernicelferajn", ako je le na katoliški podlagi. Tudi šenklavška cerkev je dobila lep znesek. In zakaj ta milost? Pri kranjski šparkasi že vedo zakaj. NaŠa „narodna" duhovščina nalaga skoraj ves denar za razne ustanovljene maše v nemško hranilnico. Zavod pa ima tudi v vladi svojega krepkega zaščitnika, zakaj prepovedano je baje vzdigati iz njega pupilarne naložnice. In tako proč vita ta nemški zavod v slovenski deželi s pomočjo nemško-klerikalne zveze!
Grozen čin c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni. V številki 16 „Domoljuba- beremo to-le nezaslišanost: „V mesecu aprilu je dobilo neko županstvo na Vipavskem od c. kr. okrajnega glavarstva v Postojni dopis zavit v rSlov. Narodu. Pripomnimo, daje dotični župan zvest pristaš „Slovenske Ljudske Stranke". V dotičnom „Narodovem- zavitku pa neka brezverno - liberalna surovina prav grdo napada krščanski zakon in se ujeda nad volilno reformo. Pra-šamo gospoda tam gori v Postojni: Ali se je to zgodilo namenoma? če se je to namenoma zgodilo, potem so si pa imenovani gospodje (kateri pa?) izbrali zelo klavern način, da bi begali naše dobro in verno kmetovsko ljudstvo. Kaj res menijo, da si bodo na tak način vzgojili naše župane za apostole „proste ljubezni" ? Pa tudi neki župni urad na Vipavskem je dobil svoj čas dopis zavit v „Narod-, t katerem se ostudno napadata kne-zoškofijski kancelar in dr. Šusteršič. Zavitek se še hrani in je na zahtevo na razpolago. Prašamo, kaj ni tako ravnanje skrajno žaljivo in netaktno, da se ne poslužimo ostrejšega izraza ilu Sapradibinguli, zdaj smo jih pa slišali! Ko je okrajno glavarstvo v Po->*"jni bralo ta izrodek smešne nestrpnosti notranjskega kaplaneta, začelo se mu je strahu potiti Čelo, zlasti pri odločnih besedah: Prašamo gospoda tam gori v Postojni: Ali se je to zgodilo namenoma? Skesano so potresli gospodje na postojnskem okrajnem glavarstvu glave s pepelom, po-klekndi in tolkli žalostno po pregrešnih prsih: „Naš greh, naš greh, naš največji greh!- Prosili so brzojavno odpuščanja dotičnega klerikalnega župana in onega župnika, katerim so „nalašč" poslali dopise zavite v »Slovenskem Narodu-, hoteč ju korenito ujeziti in razžaliti! — A govorimo resno besedo, dasi pisec navedene notice ni vreden odgovora! Zaradi lenega farja, ki ne dela ničesar drugega, nego da maže v „Slovenca" in „Domoljuba" laži in napravlja v zadnji kmetski koči kreg in prepir, naj pri oblastvih skrupulozno pazijo, da ne bo kak dopis, namenjen kakemu klerikalnemu' županu ali oholemu popu, zavit v kak napreden list! Neunino-sraešno! Sicer je pa prav, da bero tudi popje „Slovenski Narod" ! O čem bi pa naj potem prepovedoval na prižnic i ?!
Posurovelost naših klerikalcev. Najljubše orožje, klerikalcev proti naprednjakom so psovke. Klerikalci so že cele besednjake žaljivih priimkov nadeli liberalcem. Odprite, kjerkoli hočete „Slovenca- ali „Domoljuba", povsod boste našli psovk na kupe in sicer takih, ki se bi jih sra-movalala celo vsaka poulična baraba. Posebno divjajo sedaj ob času shodov naroduo-naprednih volilcev naši duhovniki kakor blazni in bruhajo iz sebe najostudnejše psovke in žalitve. Na shodu v „Mestnem domu" so bili, kot piše „Domoljub", sami „postopači, propali na duši in telesu s svojim od raka hinavščine in sleparstva razjedenim obrazom, ostudni v svoji nesramnosti, da vzbujajo v vsakem poštenjaku gnus in zaničevanje." Nadalje imenuje udeležnike shoda propalice, kmetje, ki niso v klerikalni stranki, so slaboumneži, o uradništvu pa pravi : „Uradništvo je v vseh ozi-rih najmanj zanesljivo. Uradnik se aagne tja, kjer je moč, ker hoče imeti
vedno večjih plač. Dozdaj so je n, gibal k liberalcem, ker je v svoji
smojenosti mislil, da ima liberak stranka kaj moči in veljave in j upal, da bo ona zmagala na SJov*^ skem. Prav se mu godi!" To so 1(, sede lista, čigar odgovorni ctradkd je dr. Žitnik, ki se sicer liže ura, ništvu v najslajših izrazih. Ker -naši strani še „prismojeni kramarji in „vsi šnopsarji", pride „Domoljub do zaključka, da je liberalna stranki „Protiljudska stranka" in vpije zmag^ nosno: „Larfa je dob!" Naj si aa« klerikalci, katerim se je polomil« | vse drugo orožje proti naprednjak zapomnijo, da s psovkami pri razsodi nih ljudeh ne bodo dosegli nič kaže le, kako onemogli so š^nklav,j gospodje. Ako so njihovi ^bra? , kljub tako barabskemu tonu še wp eno njihovi somišljeniki, moramo « želeti, da ostanejo Še naprej. Vzrok« za to željo nam menda ni treba vaj a ti.
— Volitev jeseniškega župana,
ki je bila v Četrtek, dne 26. t. m., n ni mogla vršiti, kakor smo že por* čali, radi nasprotstva, ki se je poja vilo pri strankah glede novega ž« pana. Posredoval je okrajni komisa; Schitnik, kateremu je naša stranka izjavila, da je pripravljena iti k ioi če se sklene pošten in za nas oasta kompromis. Neodvisna napredna venska stranka soglasno kandidira z* župana g. dr. Frana Kogoja, pr kateri kandidaturi tudi neizproaii vstraja, ker je edini mož, ki • mogel uvesti v občino zopet reda, delovanje. Znani Oebulj in Peter Rozman sta hotela na s vej«« roko delati vodo med našimi odborniki, kar pa se jima je korenito po» nesrečilo. Mi volimo tako, kakor ji odloČila veČina in nihče nas ni vstam razdružiti, ker ne poznamo izdaj>krt
— Evangelist,  ki  ne ljubi
resnice. „Slovenec- z dne 20. a št. JO, piše, da so v Bohinju ustanovili društvo „Savica-    Na tem usu-novneni shodu je govoril g. dr. Kttk No, to ni nič posebnega, saj dr. K . rad govori. Če nič drugega no ve. p* pove, da je kmet  od nog  do g. Ako    govori,    Bog    mu blagoslori Toda posvečeni   gospodje morajo pr vsaki priliki črniti šolo <iovoril je dr« Krek  med  drugim:   „Pri   nas šol« človeka večkrat  odbijajo.   Otroku >. šola zamrzi, in kozapusti šolo, vrit1 knjige v kot  in  počasi  skoro pozab; — brati in pisati".       Ako bi bil dr Krek govoril jasneje, n. pr. „l>i: se šola zamrzi, kar  je  glavna wt sluga nas posvečenih ia našoga hujskajoče^a  lista „Domoljuba", kj^' posobno   črnimo   šolo   in  učitolj- »• itd.," bil bi govoril  i utrniliQ,  tako p« je   le   zavijal   na   škod«*   učitelj- ▼ Čuden Kvangelist, ki ne ljubi resnic-1 in miru !
0 zaupnem shodu na Štajerskem. Iz Savinske doline se aaa piše:   štajerski   Slovenci   smo I vej gotovostjo pričakovali, da prideta i« shod pol. društva „Naprej-, ki je bii preteklo   nedeljo   v   i 'elju.   tudi dri poslanca K o bič in dr. Ploj, tot<>u bolj, ker sta bila na ta shod izi>< ■• pozvana.    Poslanca nista prišla tet $ tem onemogočila, da M ti i moglo a« shodu  razpravljati   o   oni pereči devi, ki v zadnjem času razourja našo javnost. Ker se pa končno \ a darle mora dognati, kdo je bil kir Bti lopov, ki je prodal nas si* j e r s k e S1 o v e n c e v 1 a d i in N e ol-i em, zahtevamo,  da  se  naj ma i hodnji shod  pok liče ta poslani-1. I* o bič   in   Ploj   ter se p#skrli za tO, da se tega ihoda z a n 11 ljivo u dele z i t a.  Na shodu oaj * pozo veta,  da poročata  o pogajanji* z vlado glede slov. štajerskih mandatov in povesta javno,   kateri   t'a k; t o rji so vplivali in zakrivil) da seje število naših ntandi tov skrčilo na ('».   Na shoda ima tudi določiti naslednik pokojnog« Žičkarja.    Odločilne   kroge  bi rone* opominjali,  naj  temeljito prendarij* koga bodo  proglasili za kandidat* Na to mesto sodi samo odločno n* roden mož, ki je sposoben za ta te žaven   posel,   delaven  in  marljiv it predvsem, ki ni politično promonsir*« Tak kandidat pa Korošec ni!   Naj ■
Dalje v prilogi H
2. Priloga „Slovenskemu Narodn" št 97. dne 28. aprila 1906.
torej odločilni krogi dobro premislijo, predno postavijo Korošca za kandidata.! Naj jim le bodi pred očmi to, da bi ničesar laglje ne preneslo kranjskih razmer na štajersko, kakor Ko-roščeva oficialno priporočena kandidatura.
— Volitve v peti kuriji na Štajerskem. Klerikalci so proglasili dr. Korošca iz Maribora kandidatom aa V. kurijo.
— Gosp. Pukl je nas naprosil, da priobčimo v njegovo obrambo to-le pismo: V 96. stev. „Slov, Naroda4* čitam, da sem jaz predsednik podružnice »nemškega Schul-▼ ereinau v Maria Enzersdorfu pri Dunaju. V Maria Enzersdorfu pa do sedaj ni nobene podružnice nemškega Schulvereina, torej tudi ne morem biti njen predsednik. V svojem življenju nisem nikdar bil ud tega društva; pač pa sem bil 20 let ud naj odličnejšega slovanskega društvo, na Dunaju t. j. slovanskega pevskega društva, ki me je po 201et-nem delovanju imenovalo častnim udom: še danes sem ud tega društva in ud »Slovanske Besede" na Dunaju. Nikdar nisem podpiral kakega društva, ki bi bilo Slovanom sovražno. PaČ pa sem vedno podpiral slovanska društva zlasti slovenska. Sam sem ustanovil na Dunaju podporno društvo za slo-renske visokošolee na Dunaju, katero vodim 18. leto in za katero delujem z vso požrtvovalnostjo. Jaz sem ustanovni ud podpornega društva za slovenske visokošolee v Gradcu in Pragi, ustanovni ud »Sokolskega doma" v < elju in društva »Zvezda** na Dunaju. Tudi sem ustanovni ud slov. kat. delavskega društva v Celju in v Konjicah. — V Maria Enzersdorfu živim 18 let. Na mojem vrtu je priredilo Slovansko pevsko društvo koncert. Slovanska društva' kakor: slovenska -Zvezda", hrvatska -Procvjeta", češka, srbska in druga društva prirejajo v Maria Enzersdorf izlete.
pojo tam le slovanske pesmi in nikdar jim ljudstvo ni kazalo antipatije. Nemško prebivalstvo je kazalo slovanskim gostom redko prijaznost, da gostoljubnost. — V Maria Enzersdorfu deluje med drugimi društvi župnijska skupina kat. šolskega društva za Avstrijo. Pokrovitelj te družbe je prestolonaslednik naj vojvoda Fran Ferdinand. To društvo pa je Slovanom prijazno. Zeli, da so Slovani ravnopravni z Nemci. Udje tega društva so tudi Slovani. To tiruštvo ima v Maria Enzersdorfu skupino, kateri sem jaz že veČ let predsednik. V tej skupini so peli slovenski pevci tudi slovenske pesmi, ki so se navzočim Nemcem zelo prikupile. Udje te skupine so razen Nemcev tudi slovenske, slovaške in Češke narodnosti. Ud te družbe je bil celo naročnik Vašega lista. Toliko v pojasnilo! — Pripominjamo, da se v naši notici, na katero se nanaša pričujoče pismo g. Pukla, ne trdi, da bi bil g. Pukl predsednik podružnice nemškega »Schulvereina**, marveč se konštatuje samo dejstvo, da je imenovani gospod načelnik podružnice katoliškega »Schulvereina", kar sicer tudi g. Pukl v pismu sam priznava. Fakt je torej, da je g. Pukl predsednik nemškega društva, da-li je to društvo liberalno ali klerikalno, to je postranska stvar, gotovo je pa to, da bi zaveden Slovenec nikdar ne smel storiti narodnega greha, da bi vodil nemška društva in naj bodo le-ta klerikalna ali liberalna !
— Trd bodi, neizprosen, mož
jeklen . ■ ■ Pilo bi neodpustno, ko bi se javno ne pribilo in 3Žigosalo skrajno, recimo netaktno dejanje, ki *ta ga zakrivila naša slovenska vse-učiliška profesorja gg. Murko in Štre-kelj s svojim podpisom v znani aferi proti prof. Frischaufu. Vsak politični otrok ve, da je vzrok te divje nem-škonacionalne gonje edino ta, ker je Frischauf na glasu kot prijatelj Slovencev. Vse drugo je samo za slepilo. Da se profesorji radi med seboj skregajo in včasih celo v ostrili oblikah, to je stara stvar. Tukaj pa je merodajen v prvi vrsti narodni moment. Tudi izmed buršev, ki so sklenili oni plamteči protest proti Frisch-aTafu, se 99 % razume na znanstveni razpor med Frischaufom in Richter-
jem ravno toliko, kakor zajec na boben. Na komando buršev so pri-capljali profesorji — Človek mora imeti grozovit rešpekt pred njimi, skovali so podobno izjavo, ogrnivši jo s preperelim plaščem objektivnosti in znanosti in med podpisanimi, Čujte in strmite, sta tudi Murko in Strekelj ! Ko bi bil Frischauf proti svojemu bivšemu kolegu tudi res kaj nepravilno ravnal, moral bi si dr. Murko reči: -Moji rojaki se ne bodo ozirali na profesorski razpor, o geodeziji itd. razumejo z menoj vred malo, pač pa vedo, da je Frischauf naš prijatelj in je vsled tega že moral marsikaj bridkega pretrpeti. Če torej podpišem, se sicer prikupim sitnim profesorjem, zamerim pa prav gotovo svojim rojakom." Rajni Krek bi niti trenutka ne dvomil, kaj ima storiti. — Ne tako dr. Murko in Štrekelj. Slovensko planinsko društvo pa je storilo prav, da je temu zaradi nas toliko preganjanemu in velezaslužnemu možu izreklo svoje simpatije  in zaupanje.
— Vilharjev spomenik v Postojni. Opozarjamo slovensko občinstvo vnovič na oklic odbora za postavljanje Vilharjevega spomenika in poživljamo slovenske rodoljube, da po svojih močeh prispevajo, da se postavi dostojen spomenik navdušenemu patriotu in pevcu, ki ga je rodila kršna Notranjska. Kdo med nami ne pozna Miroslava Vilharja, kdo se še ni naslajal ob zvokih njegovih nežnih, mi-lodonečih pesmi, ki so postale že docela last slovenskega naroda? Kdo ne pozna »slovenske himne" »Po jezeru bliz' Triglava", komu je neznana ljubka pesem »Mila, mila lunica" V Dolgo je že, odkar je legel pesnik Vilkar v grob, toda njegov dub, njegove pesmi žive v srcu vsega naroda, in bodo živele, dokler zadnji Slovenec ne izgine raz zemeljsko površje. Narod je že postavil pesniku spomenik v hvaležnem svojem srcu, naj se dvigne še viden spomenik narodne hvaležnosti v Postojni, sr edi onega Krasa, na katerem je živel, katerega je tako žarko ljubil in katerega je tako krasno opeval v svojih pesmih. Meseca avgusta se odkrije v Postojni ta spomenik, krasno delo mojstra RepiČa. Spomenik je že v delu, a niso še pokriti stroški zanj. Darovi le redko kapljajo, neznatni zneski so bili dosedaj šele poslani odboru. Slovenci, zganite se in spo-niinjajte se moža-pevca, ki je navdušeno zaklical v svet: (Jnjte gore in bregovi, da sinovi Slave smo!**
— Imenovanje. Deželni odbor kranjski je imenoval konceptnega praktikanta g. Ivana Skarjo koncipi-stem pri deželnem tajništvu.
— Iz politične službe. Deželno-vladni konceptni praktikant dr. I v an Lininger je privzet kot policijski konceptni praktikant k policijski di-rekciji v Trstu.
— Kaznilnične vesti. Viktor
Wenedikter, ravnatelj moške kaznilnice v Subenu na Gorenjem Avstrijskem, je imenovan višjim ravnateljem moške kaznilnice v Kopru. — Upravitelj te kaznilnice Andrej Pese k je pa imenovan ravnateljem moške kaznilnice v Gradišču.
— Vojaške vesti. Podpolkovnik Vil. Spitzberg je premeščen od 27. brambovskega polka v Ljubljani v Plzen, v Ljubljano pa pride podpolkovnik Lotar vitez Dornfeld z Dunaja.
— ,,Osa". Petindvajseta številka -Ose" prinaša na prvi strani zanimivo podobo najnovejše otroške igre po izpodbudnem zgledu bojevitih devičarjev na Šmarni gori. — Druga podoba je ilustracija čudovitega uspeha, ki ga je dosegel navdušeni misijonar Pafnucij pri ka-nibalskem prvaku pesjanov, trikrat oženjenem Diridirajsasi. Izmed vsebine utegnejo poleg krajših smešni c najbolj ugajati -Pridiga", -Kazen" in „Paprika" ter pesmi „Glosa" in »Idrijska".
— Odbor „Društva slovenskih književnikov in časnikarjev'1 ima
v p on del jek 30. t. m. ob šestih zvečer v uredništvu -Slovenskega Naroda" sejo, na katero se gospodje odborniki vljudno vabijo. Potrebno je, da se te seje vdeleže vsi odborniki, ker se bo definitivno sklepalo o prireditvi Stritarjeve slavno s t i.
— Iz društva slovenskih profesorjev. Odbor se je konstituiral sledeče:   Pradsednik: prof. Orožen,
namestnik: prof. dr. Požar, tajnik: prof.   dr.  11 e š i č,    blagajnik : prof.
V a j da.
— Poročilo deželnega in go-spenjega pomoćnoga društva Rdečega križa za Kranjsko o njegovem delovanju v društvenem letu 1905. Koncem leta 1905 je znašala prosta porabna imovina 71.159 K 39 v, vezana imovina 42.643 K 48 v, imovina zaklada za podpore v mirnem času 2.719 K 75 v, jubilejni mirovni zaklad 750 K, skupaj torej 117.272 K 62 v, in se je proti imovini leta 1904 v znesku 112.829 K 91 v pomnožila za znesek 4.442 K 71 v. Skupni prejemki leta 11*05 so znašali 8.080 K 46 h. izdatki pa 3.637 K 75 h. Upravni stroški v znesku 960 K 51 v so proti onim prejšnjega leta za 72 K 70 v manjši — stroški za podpore potrebnim invalidom in revnim vojaškim vdovam v znesku 2.367 K 60 v pa so za 180 K večji, kakor prejšnje leto. Koncem leta 1905 je znašalo skupno premoženje podružnic 30.084 K 89 v in število članov 781 rednih in 3 podpornike; torej proti prejšnjemu letu za 3.339 K 96 v več na imovini in za 23 veČ na članih. V preteklem letu je 13 podružnic plačalo glavnemu društvu 60% prispevek v skupnem znesku 757 K 65 v.
Varnostne naredbe proti
jetiki v Šolah. Nižjeavstrijski deželni šolski svet je izdal v zadnjem času veČ odlokov, v katerih naroča okrajnim šolskim svetom, da naj strogo pazijo na odvračanje j etike po Šolah. Tako naj se šolske knjižnice in knjige, ki se prepuščajo ubožnim učencem, saj enkrat na leto razkužijo. Zamazane in raztrgane knjige se ne smejo veČ uporabljati. Otrokom, ki so po zdravnikovem izreku j etični, naj se odkažejo sedeži koncu klopi, vendar tako, da se s tem ne obrača posebno pozornost nanje. (Je izve šolske vodstvo, da se je \ rodbinah, v katerih so učenci na hrani ali stanovanju, pojavil kak slučaj j etike ali da je jetičen kak součenec, ki je v istem stanovanju, ima o tem obvestiti starše ali varuhe in jih opozoriti na nevarnost okuženja. Jetični učitelji brez ozira na njih delazmožnost toliko časa ne smejo poučevati, dokler traja njih bolezen. Enako je postopati z j etičnimi šolskimi slugami. Z ozirom na to, da j 5 odvračanje j etike v mladostnih letih posebne važnosti, naj bi vsa šolska vodstva tako postopala. Mestni fizikat bo na prošnjo šolskih vodstev rad prevzel razkuževanje knjižnic in knjig, sicer pa za to preskrbi tudi „kranjska podružnica avstrijskega pomožnega društva za bolne na pljučih.**
— Stavka v Koslerjevi pivovarni. Vodstvo pivovarne nam je poslalo sledeče pojasnilo: -Na pismeno prošnjo bivših naših delavcev z dne 22. marca t. 1. se jim je dne 24. t. m. ugodilo s pritrdilom alpinskega pivovar. društva glede lOurnega delavnika in da dobe delavci (dninarji) za vsako uro čez Čas 20 h. Vkljub temu znatnemu zboljšanju so naši bivši delavci z dopisom dne 21. aprila t. 1. znova predložiti v 10 točkah svoje želje ter zahtevali, da se izpolnijo v nezaslišani  kratki  dobi 48 ur.
V odgovoru na ta dopis smo dne 23. aprila našemu delavstvu z ozirom na pretirane zahteve po zvišanju plač itd. obljubili, da se bo po mogočnosti oziralo na njihove želje, toda z ozirom na to, da mora vsak oj ako ugoditev preiskati in odobriti alpinsko pivovarsko društvo, naj se določi za ugoditev željam 14dnevni rok. Bivšemu delavstvu pa se je zdelo potrebno, da je za odgovor na to naklonjenost dne 23. aprila ustavilo delo. Po našem delavskem in hišnem redu so bili delavci, ki so vstavili delo, takoj odpuščeni. — Plačujemo navadnemu, popolnoma neukemu delavcu dnine 1 K 80 h za lOurno delo, nadalje dobivajo določene mere piva brezplačno, razun tega skrbi pivovarna, da prireja njen kuhar vsem delavcem okusno in nenavadno ceno lirano. Plače za pomožne delavce (neizučene pivovarje) znašajo mesečno najmanj 52 K poleg piva, stanovanja, kurjave in razsvetljave. — V naši okrožnici na svoje odjemalce nismo mogli navesti Auerjeve, delniške in mengiške pivovarne, ker te tri pivovarne ne pripadajo društvu alpinskih pivovarjev, katero društvo jamči pivovarnam v slučaju štrajka za varstvo. Pač pa sta v omenjeni okrožnici navedeni kranjski pivovarni na Vrhniki in v Senožečah, ker sta pri omenjenem društvu.
— Ljubljanski društveni godbi
je podelilo -Splošno kreditno dru t v o" v Ljubljani nepričakovano veliko podporo. Odbor „Ljubljanske društvene godbe" izreka temu slavnemu zavodu — ki je z navedenim velikodušnim činom pokazal, da ve ceniti pomen in obstoj „Društvene godbe" — svojo najiskrenejšo zahvalo.
— Zadruga pekov in kolač-
nikov naznanja v današnjem inseratu, da je ustregla prošnji pekovskih pomočnikov za prosti 1. maj in da se ta dan ne bo sprejemal tuj kruh v peko.
— Pomiloščenje. Janez Pozen el, ki je bil dne 28. svečana t. 1. zaradi hudodelstva roparskega umora obsojen na vešala, je bil pomilošČen, in se je dosmrtna kazen spremenila v dosmrtno ječo.
— Sokol V Stški priredi jutri pešizlet čez Vič, Dobrovo, Podutik in Št. Vid. Odhod iz telovadnice ob 2. popoldne.
— Na vrtno veselico vabi g. Anton Kališek, gostilničar -pri Štajercu" na Fužinah, ki jo priredi v torek, dne 1. maja na prostornem, senčnem vrtu. Svirala bo godba na lok. Vstopnina prosta. Ob neugodnem vremenu bo veselica v notranjih prostorih.
— „Prosveta". Akad. fer. društvo „Prosveta" otvori jutri, v nedeljo, dne 29. t. m. popoldne svojo VIII. ljudsko javno knjižnico v Dolskem pod Ljubljano. Knjižnica bo nastanjena v šolskih prostorih.
— Hud potnik. Hlapec Anton Zabukovec iz Ponikev je 26. t. m. razbil na postajališču Škofljica vrata stranišča voza TI. razreda in napravil škode 10 K. Ko ga je sprevodnik prijel zaradi tega, ga je sunil z vso silo v prsi, ravnotako pa potem tudi orožnika, ki ga je še le uklenil, ko mu je prišel na pomoč neki železniški uslužbenec.
— Iz turjaške fare. Župnik
Horvat se v 85. številki „Slovenskega Naroda" z dne 13. aprila 1906 zagovarja. Resnica je, da je župnik Horvat naročil večerni plašč (pluvijal) in bandero na en drog za župno cerkev. Pravi, da se ni pobiralo denarja. Saj so morali posestniki po -fronkih", obrtniki pa po „patentih" prispevati in vsote nositi v farovž. Navedemo samo nekatere vsote: 3 K, 5 K, 7 K, 10 K, 20 K, 30 K. Sploh pa lahko navedemo vse, ako treba. Skup na-nošene vsote pa niso zadostovale, zato sta oba zdajšnja cerkvena ključarja romala pozneje od hiše do hiše in pobirala denar. Da ste ti dve stvari naročeni za Časa bivanja župnika Horvata v Turjaku, dokažemo če treba, še na drug način. Nadalje se zagovarja, da ni bilo misijona. Misi-jon ali duhovne vaje je vodil misijonar Kunstelj iz reda Jezusovega, če se ne motimo. Ali to ni bil misij on? Pri spovedi so se slišale take stvari, da so odrasli ljudje rdeli, kaj še le mladina. Nek možak se je izrazil, da je dosti skusil in marsikatero slišal pri vojakih, toda takih ne, kakor pri spovedi. To naj zadostuje v dokaz. Mislimo, da sedaj župnik ne bo mogel več klicati na pomoč Lampetovega popravkarskega društva. F ar a ni.
— Ponarejen 20kronski bankovec je bil 24. t. m. oddan trgovcu Alojziju Gaču iz Kostanjevice na sejmu v Bušeči vasi. Kdo ga je oddal, ni znano.
— Služba poštnega odpravnika na c. kr. poštnem uradu (III. b v Vodicah (pol. okraj Kamnik) je razpisana proti pogodbi in kavciji 400 kron. Letna placa 600 K, uradni pavšal 150 K, letni pavšal 140 K, za lokalno dostavljanje postnih pošiljatev in eventualno tudi letni pavšal 1140 kron za vzdržavo vsakdanje poštne vožnje med Vodicami in Št. Vidom nad Ljubljano. Prošnje v teku treh tednov na poštno in brzojavno vodstvo v Trstu.
— V Selcih bo v četrtek, dne 3. maja, letni živinski semenj, na katerega se bo prignalo gotovo večje Število lepe živine. Prodajalci in cenjeni živinski kupci se opozarjajo na ta semenj.
— Strelsko društvo v Gorjah na Gorenjskem. Kakšne otročje neumnosti uganjajo naši kaplani na nekaterih krajih, presega že vse meje. Krono teh neumnosti si je pa zaslužil gorjanski kaplan z ustanovitvijo strelskega društva. V to društvo bodo sprejemam gorjanski fantje, ki se drugače ne dajo vjeti v klerikalno past. V Marijino družbo so jih za božjo voljo vabili, a fante je bilo sram nastopati kot marijonete. Ker torej vsa vaba, ki so jim jo obljubljali v Marijini družbi, ni nič pomagala, treba je bilo strelskega društva in to je že tu. V tem društvu se bodo društve-niki učili streljati in se navduševati za papeža in cesarja ter hrepeneti po krvolitju. Da društveniki vedo vse te namene, je pokazal velikonočni ponedeljek. Komaj so zapeljani fantje zapustili Marijino dvorano, kjer so pod zaščito Brezmadežne in vodstvom kaplanovim kuhali novo društvo, že se jih je poprijela taka bojaželjnost, da bi najrajši kar na lastno roko napovedan; vojno vsem sovražnikom našega cesarja. „Kri za cesarja, življenje za papeža," so- kričali, „mi se bo-demo streljali za Avstrijo, kri za cesarja, ki ima tako zveste fante. Kri za Avstrijo, mi smo cesarsko kraljevi! Kri za Gorje, kri, kri!" K sreči je ostalo samo pri navdušenju za prelivanje krvi, dasi so „strelci" ostali do jutra v gostilni. Upati pa smemo, da bodo to navdušenje pokazali tudi praktično in da od cede komu kri in življenje! Kakor poroča gorjanski kaplan v zadnjem „Domoljubu", bodo
njegovi strelci uniformirani in bodo v uniformah nastopili že pri procesiji sv. Rešnjega telesa. Resnici na ljubo moramo opomniti, da so se vsi zavedni in napredno misleči, torej naj-razsodnejši gorjanski fantje izrekli proti ustanovitvi tega društva in da ima kaplan pod seboj le mevžavce, v katerih se bo podžigal in pospeševal nagon krvoželjnosti.
— Darila za Vilharjev spomenik.  Slav. posojilnica v Logatcu 20 K. Domači gostje v hotelu „Rib-nik" v Postojni 3 K.   Srčna hvala!. Odbor za Vilharjev spomenik.
— 40 oralov pašnika je pogorelo  posestnikom   v  Spodnji Ka-nomlji pri Logatcu. Škode je 700 K. Zažgali so otroci, ki so pasli koze.
— Domača podjetnost Gosp. Modrijan v Postojni namerava napraviti v svoji novozgrajeni hiši na cesti h Kazarju mlin na motor z bencinom. S tem bo ustreženo želji postojnskih trgovcev, ki morajo po leti o suši, ko ni dovolj vodne silo na Pivki, voziti koruzo v Planino, da se tam zmelje. Ker je g. Modrijan kot dolgoletni mlinar popolnoma vešč tej stroki, utegnilo bi se nameravano podjetje prav dobro ob-nesti.
— Vinski semenj in vinska pokušnja v Postojni. Da se povzdigne vinska kupčija s kranjskimi vini, zlasti z vipavskimi, ter da tudi širši krogi spoznajo kranjska vina glede njihove dobrote, se priredi v nedeljo, dne 6. maja ob 3. uri popoldne vinski semenj spojen z vinsko pokuŠnjo, in sicer v plesni dvorani Postojnske jame. Razstavljenih bo več sto vinskih vzorcev, med temi tudi najfinejša namizna in buteljska stara in nova vina. Jama bo slavnostno razsvetljena. Med prireditvijo bo svirala godba ter nastopijo tudi postojnski pevski zbori. Priredba se bo vršila po naslednjem sporedu: 1. Ob . polu 4. uri otvoritveni pozdrav po c. kr. okrajnem glavarju g. Štefanu La-pajnetu; 2. Strokovni nagovor dežel- , nega vinarskega komisarja v Ljub-.t ljani, gosp. Fr. Gombača; 3. Godba 4. Petje; 5. Prosta zabava. Da se omogoči Čimvečja udeležba, se je določila vstopnina le na 50 vin za osebo. Naj torej te vsestransko ugodne prilike nihče, zlasti gg. gostilničarji in vinotržci, ne zamudi, in naj vsakdo se svoje znance privabi seboj Prihod tržaškega poštnega vlaka v Postojno ob 1. uri popoldne — odhod iz Postojne proti Trstu ob 7. turi 1^ min. zvečer. Prihod dunajskega poštnega vlaka v Postojno ob 3. uri popoldne — odhod iz Postojne proti Dunaju ob
9. uri 39 min. zvečer,   odnosno ob
10. uri 30 min.
Nova podružnica »Kmetijske družbe" se je ustanovila preteklo nedeljo v Matenji vasi na Notranjskem. Upati je, da se za Matenjo vas in okolico ustanovi v kratkem živinska zavarovalnica.
— Svoji k SVOJim! Ne da se tajiti, da smo Slovenci v zadnjih desetletjih bodisi na narodnem, bodisi na gospodarskem polju vrlo napredovali. Zdi se mi, kakor l>i hoteli s podvojeno silo popraviti to. kar smo žal, pred leti zamudili. Sosebno zadnje desetletje postali smo Slovenci »ždavo delavni", pa bodisi to v zelenem Štajerju, v solnčni Gorici ali v Primorju. Povsod se nam kaže vesel napredek! Pred leti si človek ni mogel misliti slovenskega tovarnarja, danes imamo pa že dokaj tovaren, katerih lastniki so trdni Slovenci. Slovenskih veletrgovin imamo na izbiro in sicer trgovin, ki bodisi *rlede cen, bodisi glede kvalitete blaga daleč nadkriljujejo -židovska podjetja*. Govoril sem z velikim češkim tovarnarjem in mož mi je odkrito priznal: „Slovencem nedo-staja kapitala.u In mož je imel prav! Kdor pozna energično delavnost naših ljudi, mora priti do trdnega prepričanja, da bi Slovenci, ako bi imeli velik kapital v rokah, postali „faktor", s katerim bi morali naši nasprotniki računati! Slovenci imamo sicer nekaj kapitalistov, ali ti se kaj neradi spuščajo v trgovino In to je baš žalostno! Koliko dobro uspeva-jočih podjetij bi se dalo s tem denarjem napraviti. Tako pa tovarno za tovarno zida tujec in si med nami polni svojo nenasitno malho. Nemec pravi: „Riskieren ist iiber probieren!" In tega reka se zvesto poslužujejo Američani in kakor vse njihovo delovanje kaže, z najboljšim uspehom. Naša dična vlada b: tudi lahko mnogo pripomogla k povzdigi domaČe industrije, odnosno trgovine. Pa kaj takšnega si podjetni Slovenci niti sanjati ne smejo! Vlada ima denar le za naše „klerikalne-konsu-marje". Naši -konzulati** v inozemstvu pošiljajo na „trgovinsko in obrtniško zbornico" suha poročila in predno ima podjetnik vse podrobnosti v rokah, ima že zdavnaj Nemeo delo zagotovljeno. Prezira se nas ta-korekoč povsod, na tujo pomoč se nam pač ni zanašati. Dobro, da smo Slovenci to pravočasno uvideli! In baš ker smo navezani sami nase, držati se bi moral vsak Slovenec zvesto
raka „Svoji k svojim". Kolike vsote potujejo leto za letom med tujce samo radi nase brezbrižnosti in malomarnosti. Navesti hočem le en slučaj, kako nas tujci sodijo. S poštnim vozom sem se peljal v Idrijo. Trije krivonosi potniki raznih čifutskih tvrdk so bili v živahnem pogovoru p „vmdišerjih". Kolikor sem spoznal iz njihovih govorov, so pihali proti Čehom, kjer ne morejo med narodne Čehe. „Der Bolim jagt dich aussi, wenn du mit ihm deutsch spriehst", je pravil eden. Drugi je zopet modroval: rDa ist der AVindische Trottel (trgovci! i ein anderes Vieh, der ist froh, wenn er mit ungebildeten Leut deutsch redeu kainr*. Taka nesramnost presega že vse meje! Na vas je. narodni trgovci, da vsakemu privandranemu agentu, ki vam v odurni nemščini vsiljuje robo, pokažete vrata! Sicer bodo te predrzne Čifutske duše še po naših glavah plesale. Naši nasprotniki vedo predobro, da smo Slovenci premlačni in premalo narodni, zaradi tega počenjajo med nami, kar se jim zljubi. Neka večja občina na Notranjskem je sklenila »Francko vo" cikorijo opustiti. Ko so vsi trgovci tozadevni sklep podpisali, razglasili so svoj sklep po vseh slov. časopisih. Franckova tovarna je o tem izvedela, ter takoj poslala svojega potnika v dotični kraj. Mož je tam ostal kakih 7 dni in napravil trikrat vec kupčije, kot običajno. Ob sebi se razume, da so tudi trgovci, ki so sklep podpisali, vzeli vseeno »Francka**. Potem seveda ni Čuda. da si sami pletemo bič, s katerim nas nasprotnik krvavo biča! Upajmo saj. da se spametujemo in da pride čas. ko bode slov. trgovec uvidel: »Da je tujec zaradi nas in ne mi zaradi njega!"
— Dve hiši sta pogoreli posestniku Nikolaju Gutmannsthalu v Loški Gori pri Radečah. Škode je 1200 K. Zažgal je 41etni otrok.
— V Savo je skočil 25. t. m.
Franc Hauptman pri Trbovljah. Revežu se je že dlje časa mešalo.
— Požar je uničil Petru Maje-riču v Moskaujcih na Štajerskem hišno in gospodarsko poslopje. Skoda je zelo velika. Zgoreli sta tudi dve teleti.
— Dovoljenje za rudosledbo
v političnem okraju Tolmin je dobil g. Josip Kacin v Jegerščah.
— I. vojaško veteransko društvo za Trst in Okolico slavi meseca maja 251etnico blagoslovljenja društvene zastave . kateri slavnosti prisostvuje tudi prejasna gospa nad-vojvodinja Marija Josip ina kot kumica. Po marljivih pripravah soditi, bo ta slavnost prav lepa. Vsa patrijotična društva v Trstu in na Primorskem so obljubila svojo udeležbo. Svoj prihod je naznanilo tudi mnogo veteranskih društev s Kranjskega. Koroškega in Štajerskega.
— Tovarna špirita je zgorela včeraj v Barkovljah pri Trstu. Tovarna je last tvrdke Pavletič. Ker so požarne brambe hitro stopile v akcijo, so ogenj v dveh urah pogasili in rešili zaloge špirita, doČim je drugo vse pogorelo. Ogenj je bil pridejan, ker je začelo goreti na več mestih naenkrat.
— Dinamitna patrona se je
razpočila v Zdrenji pri Trstu lllet-nemu Hieronimu Metu, ki se je igral z njo. Deček je dobil hude poškodbe na desnem očesu in na rokah, kjer mu manjkata dva prsta.
— Ponarejen denar. V Tržiču na Primorskem so zaplenili dva ponarejena goldinarja, pred kratkim pa komad za 5 K. Denar je jako dobro ponarejen, le napis je nekoliko premalo vtisnjen in nekoliko lažji je ta denar.
— Samomor zdravnika. V Šibeniku se je ustrelil zdravnik vojne mornarice dr. Gustav Heinzl. Sodi se, da se gre tu za ameriški dvoboj.
— Pobarvan duhovnik. V Splet
je prišel v neko gostilno, kjer niso ravno najstrožji predpisi za varovanje svete čistosti, spitan duhovnik in se kmalu začel z natakarico ljubeznivo pomenkovati; zmenjena sta bila kmalu: ker je bilo dekle božjemu namestniku nadvse všeč in vporabna za njegove namene, ji je obljubil petak. Gostilničar je pa naščuval natakarico, da si je namazala roke s črno barvo in ko je posvečenega grešnika po izvršenem opravilu božala po licih, gaje tako lepo pobarvala, da se je svetil kot pristen zamorec. Ves vesel in zadovoljen je zapustil olajšani dušobrižnik »pribežališče grešnikov4* in odšel v bližnjo kavarno. A tu se mu je vsak smejal, komaj ga je pogledal. Jezen je odšel v restavracijo, a tudi tu se mu je zgodilo ravno tako. Ko je bil znova na cesti, je srečal svojega črevljarja, ki ga je opozoril, da ima ves črn obraz . . . Pa ne da bi naš ljubi -Slovenec" rekel, da napadamo s pripovedovanjem tega tragikomičnega slučaja vero !
— Pevsko društvo „Ilirija" v Berge - Borbecku ob Renu. Iz Berge - Borbecka v Nemčiji se nam piše: Za društveno zastavo, katere blagoslovljenje je nameravano meseca avgusta, so doposlali: G. Jernej
Ličer v Nemčiji 50 mark, slavno -Slovensko pevsko društvo" v Ljutomeru 4 M. 49 f., nabrano pri godo-vanju njih pevovodje, -Slov. kmetijsko bralno društvo" za Lem b ah in okolico pri Mariboru 5 M. S5 f., slavno slov. delavsko pevsko društvo »Slavec" v Ljubljani IG M. 98 f. Izrekamo tem potom srčno zahvalo vsem darovateljem in prosimo, da bi našli še obilo posnemovalcev, ker društvena zastava bo stala 500 do 600 mark in ne samo 250, kakor je bilo v -Slovenskem Narodu" napačno omenjeno.
— Na današnjem naboru je bilo 180 mladeničev: odteh je bilo potrjenih 64.
— Nepoštena služkinja. Snoči
je mestna policija aretovala lSletno služkinjo FranČiško KorošČevo s Ska-ručne, ker je ukradla svoji gospodinji, kantinerjevi ge. Konigsbergerjevi v domobranski vojašnici 4 K 80 vin. vredne nogavice. Pregledali so ji tudi kovčeg in v njem našli novo obleko, katero si je dala napraviti, kar je tudi sama priznala, z ukradenim denarjem. Izročili so jo sodišču.
— Navlekel ga je bil snoČi hlapec Jakob Skorja tako, da se je vlegel v gramozni voz, v njem trdo zasmrČal, konja pa prepustil sama sebi. Ko sta prišla v Prisojne ulice, ju je tam ustavil mitniški paznik. Gospodar je dal prijatelja jeruša aretovati.
— Upijanil se je bil danes zjutraj 211etni delavec Štefan Petrič iz Čateža, in sicer tako močno, da ko je prišel k naboru, se ni nič zavedal, kje da je. Ker je bil pa vrhu tega še silovit in se ni dal pomiriti, so ga odpeljali z zelenim vozom v mestno špehovko.
— Delavsko gibanje. Včeraj
se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ameriko 6 Urnogorcev in 4 Slovenci, nazaj je pa prišlo 20 Hrvatov in Slovencev. V Heb je šlo 25, v Scheibbs 35, v Inomost 26, v Meran pa 19 Hrvatov. Na Dunaj se je odpeljalo 180 zidarjev.
— Izgubljene in najdene reći.
Služkinja Helena Petkova je izgubila črno denarnico, v kateri je imela nekaj čez 12 K denarja. — J. O. je izgubil rmeno usnjato denarnico, v kateri je imel 16 K denarja. — Nemška gledališka igralka, gdčna. Kristina Schaidlova, je izgubila zlat pečatni prstan s črkama C. S. — Gospa Marija Zalokarjeva je izgubila zlat uhan z rdečim kamnom, vreden 12 K.
— „Ljubljanska društvena godba'" priredi danes zvečer koncert v „Narodni kavarni" (Gosposke ulice l Začetek ob 9. uri. Vstop prost. — Jutri zvečer je v restavracijskih prostorih hotela »Ilirij a" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za člane. Začetek ob 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin.
— Opozarjamo na današnji
Oglas -Redka prilika 2000". Posestvo je posebno prikladno za upokojene, oziroma bolehne osebe.
Jugoslovanske vesti.
Poročilo reških delegatov. Vsled najnovejših dogodkov na Ogrskem in Hrvatskem se je sestala hrvatska in srbska delegacija, ki je podpisala reško rezolucijo, v Zagrebu, ter je na svojih sestankih 22. in naslednje dni t. m. sklenila sporočiti narodu: „Z nastopom koalicijske vlade v Budimpešti so ostali nedotaknjeni odnošaji med madjarskimi in hrvatskimi delegati na reški konferenci. V zvezi s tem treba poudariti, da magjarska koalicija dela na to, da se doseže popolni in trajni sporazum med Hrvatsko in Ogrsko, isto spriču-jejo razne manifestacije te stranke, časopisje in programni govori. Te akcije ne poruši prehitri razpust dež. sabora kraljevin Hrvatske in Slavonije, niti prenagli razpis novih saborskih vohtev v roku od samo nekoliko dni. To je bilo odločeno, kot se razvidi iz kraljevega reskripta, že pred nastopom nove vlade na Ogrskem. Znamenitost skupne narodne politike Hrvatov in Srbov napram Ogrski, ki ima svoj začetek v reški resoluciji, je takšna, da je takšni hipni poskusi ne morejo zmotiti. Upati je, da so ti poskusi zadnji drhtaji bolestnega stanja, v katerem se nahaja javno življenje na Hrvatskem, in ki je glavni vzrok, da do danes med narodoma tostran in onstran Drave ni utrjen iskren, trajen in koristen odnošaj." — Reški delegati izražajo nado, da bo sedaj izvoljeni hrvatski sabor imel nalogo, da sklene novo volilno reformo. „Na temelju novega volilnega zakona, ko bo dihala nova svoboda, se izvrše potem volitve, ki bodo širokim narodnim slojem omogočile svobodni izraz ustavne volje, in šele tedaj bo zdrava narodna politika, kateri je z reško rezolucijo postavljen temelj in zarisana smer, prišla do zmage."
— Hrvatska narodna, t. j. madžaronska stranka, ki je imela vsled zastarelega in krivičnega volilnega reda in dosedanje volilne prakse veČino v hrvatskem saboru, je recipirala te dni iz reške resolucije in vzprejela v svoj program razne zahteve politične in narodnogospodarske nravi, v prvi vrsti premembo
volilnega reda v smislu splošne ia tajne volilne pravice, svobodo tiska in obnovitev porotnega sodišča. Te elementarne zahteve modernega ustavnega življenja niso last „narodne stranke". Ona se jim je vse dosedaj ostro stavila porobu, ker je dobro čutila, da bi svobodoumne ustavne odredbe onemogočile njen obstoj. Madžaronska stranka si je prisvojila te reforme samo zato, ker se je v svoji slabosti morala pokoriti višji volji.
— Volilno gibanje na Hrvatskem je v polnem teku ter se je razvilo do take razburjenosti in grozničave naglice, kakor dozdaj še nikoli. Magjaroni so proglasili dozdaj okrog 80 kandidatov, a jih postavijo gotovo   v vseh 88 volilnih okrajih.
Združena hrvatska in srbska koalicija je postavila dosedaj okoli 60 kandidatov. — V okraju Petrinja kandidira hrvatski pisatelj Sandor Gjalski; zanj sta se zjedinili združena opozicija in kmetska stranka. Ker je Gjalski ne samo kot književnik vele-priljubljen v vseh slojih, temveč uživa tudi velike simpatije, ker je vsled svojega svobodomiselnega političnega prepričanja pod režimom Khuenovim bil upokojen, zato ima dobre šance njegova kandidatura. V Zemunu so postavili neodvisni Srbi in Nemci opozicionalnega kandidata dr. M. B<t-bića, ki kandidira na temelju reške in zadarske resolucije. Njega je proglasila za kandidata v Zemunu tudi združena srbska in hrvatska koalicija.
— V Zagrebu, v II. vol. okraju je združena opozicija postavila nasproti madžaronu dr. N. Tomašiću grofa M. Kulmerja za kandidata. Volilni boj bo vsled tega jako srdit, tembolj, ker med uradniki prevladuje struja, ki bo glasovala za opozicijonalnega kandidata, in ker je skupna vlada zagotovila svojim uradnikom popolno volilno svobodo. Za ta mandat se bore tudi Starćevićanci: njihov kandidat je odvetnik M. Tkalčić. V madžaronskih krogih vlada pobit*-st vsled Kuhner-jeve kandidature. — V volil, okraju Novska kandidira opozicijonalec dr. Harambašić. Poročajo, da je njegova izvolitev sigurna. — Nekateri okraji imajo po štiri opozicijonalne kandidate. — V Ivancu so kandidirali najprej Štirje duhovniki, vsak z drugim programom. Zdaj so eno kandidaturo opustili. V tem okraju kandidira kot pravaš izven strank župnik Sašel. — Kot divjak kandidira prejšnji opoz. poslanec dr. Vrbanić. Od opozicijo-nalnih politikov ne kandidirata več dr. Derenčin in Kiepach. — Madžarom ne kandidirajo več 17 svojih dosedanjih mamelukov. Med 17 novimi kandidati ni niti enega, ki bi prekašal po sposobnostih ostale madžarone.
— Sicer pa volilne šance opozicijo-nalnih kandidatov niso povoljne. Od 54.000 volilcev je 30.000 uradnikov, ki bodo po večini volili madžarone. Kljub zatrjevanju moremo komaj govoriti o kaki volilni svobodi, ker je pritisk na volilce nezaslišan. Proti vladnim kandidatom, madžaronom. pa postavlja opozicija po veČ kandidatov.
— Jugoslovanska razstava v Sofiji. Poročajo iz Sofije, da je knez Ferdinand prepustil za razstavo prostore svoje jahalne šole. Bolgarska vlada je dala za razstavo 6000 frankov.
— Jugoslovan, čitalnica v Bel gradu, ki se je ustanovila minulega meseca, je naročena na 157 listov, srbskih, hrvatskih, bolgarskih in slovenskih. Zdaj se je obrnila s prošnjo na belgrajski občinski zastop za stalno letno podporo.
* Najnovejše novice. Nov črnogorski denar. Črnogorska vlada je sklenila, dati kovati svoj denar iz nikla in brona, da izpodrine avstro-ogrski drobiž, ki kroži sedaj v Črni gori.
— Perilo se podraži. Avstrijski tovarnarji perila so sklenili, da zvišajo cene svojim izdelkom za pet odstotkov.
— Mlada kavalir j a. Na Dunaju so zaprli 1£ in 151etna brata Mangel, ki sta nastopala že dve leti (?) kot kavalirja po javnih šetališčih, se izdajala za sinova bogatega meščana ter sta sklepala znanje z deklicami iste starosti. Za svoj šport potrebni denar sta kradla po trgovinah ter napravila 7000 K škode.
— Pruski železniški minister Budde umira.
— Angleški kralj je daroval za ponesrečene pod Vezuvom 20.000 frankov.
— Razstavo v Milanu je otvoril včeraj kralj Viktor Emanuel v spremstvu kraljice.
— Japonski cesar je daroval za San Francisco 200.000 jenov. Dosedaj Roosevelt daru ni odklonil.
— Grozovit vihar je razsajal 2 6. t. m. v Bellevue (Texas). Zrušil je več hiš.  11 oseb je ubitih.
— Serum proti kačjemu piku je iznašel prof. P a 11 a u f; sredstvo sestoji iz navadne razstopine klorovega kalija, ki mora biti razredčen v kuhani vodi ter se deva na rano.
— Potopil se je v črnem morju turški parnik „Afrika", ki je vozil vojaštvo.
— V Visokem (Bosna) so odkrili včeraj spomenik v Kakaju, Do-boju in Visokem padlim vojakom.
* Iipit pO lonografu. Na londonskem konservatoriju je bilo razpisano mesto prve pevke. Neka mlada dama v Avstraliji bi se bila tudi rada potegovala za službo, a ji je bila pot v negotovost predolga. Poslala je ploščo iz gramofona, v katerega je zapela s polnim glasom, nekemu profesorju petja v London. Profesor je navil gramofon ter pazno poslušal. Glas se mu je zdel tako popolen, da je takoj pozval damo. naj pride v London. In res je dobila med 1**<J prositeljicami razpisano nagrado in službo.
* Kralj in berač.  <> pokojnem
danskem kralju Kristijanu je bilo zuano, da se je rad razgovarjal z najpreprostejšim človekom, ako ga je srečal na svojih izprehodih. Nekega dne mu je na takem potu prišel naproti berač ter mu pomolil klobuk, da dobi kak dar. Kralj ga je nagovoril: „Kaj je dobrega, prijatelj ?** Beračeva želja je bila, dobiti kraljevo sliko v spomin. Kralja je zelo zanimala ta nenavadna prošnja, zato je odgovoril smeje se : „Prav dobro, toda jaz ne nosim svojih slik s seboj!** BeraČ pa je hinavsko odgovoril: „Oprostite, veličanstvo, toda ako bi hoteli poseči v svoj žep, gotovo bi se katera slika dobila." Sedaj šele je kralj spoznal, kako ga je berač zapeljal ter mu ni preostalo drugega, kakor da mu je dal cekin s SVOJO sliko
Norveški poslanci. Najuglednejši norveški časopis „Aftenposten" je prinesel ostro kritiko o norveških poslancih, ki dobivajo 18 K dnevne dijete, brezplačno zdravniško pomoč in zdravila, a vkljub temu si nekateri takoj v začetku zasedanja dajb izplačati večje predujme, nadalje se na državne stroške oskrbujejo s konjakom, raznimi medicinskimi vini ter si dajo celo staviti umetne zobe na državne stroške. Finančni minister je priznal, da se take zlorabe res gode, a izjavil je, da nima vzroka za posredovanje.
* Kako Nemci širijo kulturo.
O nemškem gubernatorju v Kamerunu, Puttkameru. vedo nemški socialisti pripovedovati celo vrsto zgodb, kako ta človek širi kulturo in ugled velike nemške države med divjaki. Ker je sin pruskega ministra, sme vladati kakor kak paša. Na svojem mestu ga je bilo le redkokdaj dobiti, temuč je obiskoval rajši razne evropske igralnice. Ko pa so mu povodom vstaje z Berolina namignili, da se je treba držati doma, naroČil si je za »kratek čas" iz neke bero-linske javne hiše malovredno. a oholo vlačugo ter jo izdajal za svojo sestrično ter ukazal vsem podrejenim uradnikom, da jo morajo kot tako spoštovati. Nekemu kapitanu se je pristudilo tako čaščenje propadle prostitutke, ter je zadevo ovadil v Be-rolinu. Iz Berolina je prišel ukaz, da mora žensko takoj odpustiti. Puttkamer je to sicer storil, a prej jo je napravil za baronico ter ji napisal na tako krivo ime potni list. Ko se je tudi to zvedelo, so vendar gubernatorja odpoklicali, a naslednik gotovo ne bo boljši.
* Pogumen deček. Nedavno je prispel v Trst skrivoma na ladji iz Pulja neki majhen deček; prispevŠi v Trst se je takoj odpravil dalje na pot. Ustavili pa so ga policaji, katerim je ravnodušno pripoznal, da je Ettore Bisosolo iz Cisate pri Milanu, star devet let. Mati mu je umrla, ko je še bil prav majhen, a žena, ki je pozneje živel z njo njegov oče, ga ni marala, temuč ga le dala neki cir-kusni družbi, ko so očeta zaprli. Z glumači je prepotoval celo Gornjo Italijo in avstrijsko Primorje. Ker pa je dobival pri tej družbi več batin kakor pa jesti, pobegnil je iz Pulja na parobrod in na tem v Trst. Ker pa mu je Trst preveliko in neznano mesto, zato je hotel oditi drugam. Policija ga je izročila italijanskemu konzulatu, da ga začasno spravi v ubožnico.
* Roman iz življenja. V neki
londonski hotel je prišla elegantna mlada dama. Čez tri dni so jo našli mrtvo. Okoli nje je ležalo več steklenic strupa. Policija si je prizadevala, da določi identičnost samomorilke. Našla se je gospa, fii je trdila, da je samomorilka njena sestra Lavra Gu-scking. Toda, ko je to ime izšlo v časopisih, dobila so uredništva sledeče pismo: »Z velikim začudenjem sem čitala, da časopisi javljajo, da so me dobili v Londonu mrtvo. Stvar je bila, kakor bi rekel naš dragi Mark Twain, „nekoliko pretirana." Od meseca avgusta že nisem bila veČ v Londonu. Lavra Gusching." — Časnikarji so takoj začeli iskati pisca tega pisma, toda zaman. Da je samomorilka res ta Lavra, umevno je po njenem romanu. Bila je gledališčna igralka ter se je poročila z bogatašem, toda takoj po medenih tednih se je ločila od njega. Vrnila se je k gledališču ter se poročila z nekim inženirjem.   Vzela je k sebi tudi svojo
mlajšo sestro. Kmalu pa je dobila svojega moža v objemu te svojo sestre. Seveda ga je takoj tožila na ločitev zakona, tedaj pa se je izkazalo, da njen zakon z inženirjem ni veljaven, ker se ni izvršila pravilu* razdružitev zakona s pravim možen. Sla je po svetu iskat svojega pravega moža ter ga tudi našla, toda ta jo bil že srečno oženjen.
* Kateri jeziki se govore v Italiji. Po zaanjem ljudskem Štetju je govorilo v Italiji 100.000 oseb francosko (v okrajih Aosta, Pinerole ia Susa>; 12.000 nemško v Pijemontu in v beneških pokrajinah: ni pa to prava nemščina, temuč sta dva nemščini sorodna dialektai; 110.000 albansko (y 14 okrajih južne Italije in t treh okrajih v Siciliji): v Kalabriji pride na 50.000 prebivalcev 88.000 takih, ki govore grško; 30.000 om govori slovensko, 5000 hrvaško i« 12.000 katalansko v Algheru na Sardiniji;.
• Moški imajo pravico nositi
Žensko Obleko. Nedavno so v Wa-shingtonu prijeli učitelja glasbe Ran-dolpha Mil burna, ker je hodil po ulicah v ženski obleki. Na policiji ju izjavil: »Ako ima gospodična Mary \Valker pravico hoditi v moški obleki, zakaj bi jaz ne smel nositi žensk* obleke.** Pregledali so vse postave ter našli določbo, da se sme moški oblačiti, kakor se mu ljubi, toda „ne sm* s tem hote prevarati ljudi glede svojega spola." Zato so tudi Milburnu pustili nadalje hoditi po mestu v ženski obleki, le na prsi si je moral pritrditi ploščo z napisom: -Randolph Milburn. Jaz sem moški -
• Krščanska ljubezen do bližnjega. V Mitterndorfu je umrl U 651etni župnik Adalbert Andrl. Zap'.t-pustil je cerkvi svoje premoženje 40 tisoč K. Njegova dva brata sta revna delavca ter sta brata-župnika kleče prosila, naj zapusti vsakemu vsaj 5000 kron, da si vsaj nekoliko olajšata bedno življenje, toda župnik ni imel srca za solze lastnih bratov, temuč je vrgel celo premoženje v nikdar polno rimsko bisago.
* V spomin v bitki padlim konjem so priredili nedavno v Jok.i hami veliko slavnost. Več ur so BU procesije vojakov mimo altarja, pri katerem so darovali duhovniki, in j* vsak vojak s par besedami glasno proslavil srčnost, vztrajnost in premetenost svojega v boju padlega konja Možje in žene so ginjeni jokali.
* Koliko dobička daje igralnica? V zadnjih 12mesecih je igralnica v Monte Carlu donesla posebnu velike dobičke, tako, da se je za vsako delnico v vrednosti 500 frankov izplačalo 360 frankov dividende. Sama v zimski sezoni, t. j. od 1. oktobra 1905 do 1. aprila 1906 je bilo za 3,800.000 frankov več dobička kot lani
• Tudi Judeževa kupnina se
je skrčila, češki listi poročajo, da je nadškof Schwarzenberg dajal starčkom, katerim je veliki četrtek umival noge, vsakemu vrečo s 30 goldinarji v spomin na srebrnike, ki j^ zanje prodal Judež Kristusa. Njegov naslednik Schonborn je dajal že samo 30 K, sedanji nadškof Skrben-sky pa je dal le še 30 nikelnov po 20 vinarjev. Potemtakem je cerke? prišla do nauka, da je Judež dobil za Krista nikel. Kakor smo slišali, - i nekateri slovenski škofje darovali celo 10 vinarski nikel.
' Nazadovanje Saksov na Sedmograškem. NemŠtvo naSedm graškem polagoma umira, na njihov* mesto pa nastopajo Kumuni. Od leta 1898 do 190"» se je izselilo i/. SedmO-graške 1S.7< x > Saksov, in sire! 1" v Ameriko, 4500 na Kumunsko in 1900 na Nemško. Od teh se jih je zopet vrnilo v domovino le 4400. tako da izgubi pleme 1 1.300 dni Tako nazadovanje potrjuje tudi ljudsko štetje.
• Eiflelov stolp v New-Yorku
Kmalu bodo imeli  v New-Yorku za Eiffelovem stolpom najvišji  stolp, ki ga zgradi tvrdka Singer.   Zgradi ga arhitekt Flagg,   ki   podpre poslopje zoper veter s petimi orjaškimi jekle nimi   oporami.    k.ikršne   rabijo pn gradnji mostov.   Na ta način ne bo stolpom škodoval  niti  vihar,   ki bi mogel  vlake premetavati.   Stolp bo tehtal   12.000  ton.    Temelj bo 12 črevljev globok. Stolp bo 200 črev-Ijev   višji   kot   je   dosedaj najvišja zgradba  v  New-Yorku   Park rioco) Stroški so proračimjeni   ua   20 milijonov mark.
* Smrt skopuhov. V napol podrli koči v Hastingsu na Angleškem sta živela dolgo vrsto let dva brata popolnoma ločena od sveta. Nedavno je eden bratov umrl, drugega pa so našli tako onemoglega, da so ga prepeljali v bolnišnico, kjer je tudi kmalu umrl. V koči je vladalo največje siromaštvo. Manjkalo je celo najpotrebnejše pohištvo. Spala sta brata na tleh na pol gnili slami. Komisija je preiskala kočo ter našla 220 < O I K vrednostnih papirjev in 15.000 kron ? zlatu. V smetišnici pa so našli zavitek 20.000 kron v bankovcih. Tako dobi po zastradanih bratih bogata država 1 4 milijona kron
Književnost.
— „Učiteljski Tovariš". Št 17.
fsebina: „Omladini" in „Edinosti" v ilburn. — Naš denarni zavod. — Poglavje o učiteljici. — Nemški val! — ljudski učitelj in kmetijstvo. — Pitama za zdravljenje naših bolnih sta-aovskih, družabnih, uradnih, književnik, narodnostnih in političnih razmer.
Roditeljski večer. — Iz naše organizacije. — Književnost in umetnost. ^- Vestnik. — Listnica uredništva. ~- Inserati.
IZPKuloilJS
Kazenske obravnave pred deželnim sodiščem.
Sam se je plačal. EVanee ^trnmbelj. delavec v Dulah, je vzel t „Debelem hribu" pri Rakovniku Karolu Kirschlagerju, pri katerem je delal, nekaj hrastovih hlodov, baje zato, ker mu ni hotel gospodar plačati 13 K. Obsojen je bil na 14 dni itrogega zapora.
V s e j i j e b i 1 o dobro. Marija Mikelj iz Ljubljane je opravljala službo postrežnice pri banki „Slaviji", oz. pri Hribarjevi obitelji, ob enem pa tudi pri okrajni bolniški blagajni. Kako daleč je segala njena poštenost, ie iz tega razvidno, da ji je bilo vse dobro, kar ji je pod roke prišlo. Vzela je 103 razne reči. med temi celo otroške igrače. Storjena škoda znaša 178 K Ob v. V Kolmanovi prodajalni je vzela tudi dva 5 K SO v. vredna jTetilnika na ime gospe Hribarjeve. Obsojena je bila na '2 meseca težke ječe.
Telefonska m unujauna poročilo.
Dunaj 28. aprila- Kakor smo ravnokar izvedeli, j e G a u t s c h e-va usoda gotova. Poljaki se ne vdajo in zahtevajo, da (rautsch odstopi. Mnenje prevladuje, da se mora G a u t s c h umakniti.
Ounai 28. aprila. Danes je imel rPoljski klub" sejo, na kateri je predsednik grof D z i e -d u s z y c k i referiraj o konferenci z baronom Gaiitscliem, o par-lamentariziranjn ministrstva in o kompromisnih pogajanjih Seje se i je udeležil tudi grof Wodicki. Debata je bila strogo zaupna, (rrof Dzieduszvcki, ki je govoril na propozicije barona Gautscha, da ne more dati iiobeLega obveznega odgovora, marveč bo o ponudbah vlade šele referiral svojemu klubu: takisto je naglasa l, da nasprotje napram Gautschu ni osebno, marveč strogo stvarno. G a u t s c h mu je baje nato razburjeno odgovoril, naj bo odkritosrčen in naj se ne laže Se;a poljskega kluba še ni končana. Poljaki vstrajajo na stališču, da se da Galiciji 110 mandatov in da se ustvari junktim med volilno reformo in deželno avtonomijo
Dunaj 28 aprila Včeraj je cesar sprejel v pcsebni avdijenci gahškega namestnika grofa Po-tockega Predmet razgovora je bila volilna reforma.
Dunaj 28 aprila Med vče rajšajo sejo parlamenta je grof Potočki korjferiral z raznimi poljskimi poslanci in j»h skusil pridobiti za kompromis z vlado Njegova misija se ni posrečila.
Dunaj 28 aprila. Za slučaj, da baron Gautsch odstopi, se imenuje za njegovega naslednika grof Miroslav Schonborn.
Dunaj 28. aprila. Današnji večerni list „Fremdenblatta" de-mentuje vest, da bi bil ministrski predsednik baron Gautsch nasproten sklicanju delegacij meseca junija.
Dunaj 28. aprila. Za volilno reformo, ako hoče prodreti, morate glasovati dve tretjini vseh poslancev Vlada jih pa ima sedaj na svoji strani samo 130, katero število se mcgoče še zviša na 160. Ako glasujejo Poljaki proti, potem je volilna reforma pokopana in Gautschev kabinet mora odstopiti.
Praga 28. aprila. „Narodni Listyu pišejo, da bo Gautsch primoran odstopiti; k temu ga bodo prisilili Poljaki. Poljski klub ni pravzaprav za noben kompromis:
ako bi Gautsch dal Poljakom tudi 200 mandatov, bi ne bili zadovoljni. Poljski klub si hoče samo ohraniti svojo moč in vlado v deželi, na drugem jim ni ničesar ležeče. Demokratski Člani poljskega kluba pravijo, da bodo primorani glasovati z veČino proti volilni reformi, ker bi jim sicer kršenje klubove solidarnosti šteli v zlo in zamerili po vsi Galiciji.
Budimpešta 28 aprila Jutri se    pnČDO državnozborske volitve na Ogrskem. V pone deliek se voli 250 poslancev Ako si bo neodvisna stranka priborila absolutno večino, jo Se zelo dvom ljivo   Bati se je velikih iz gre do v v sovaških, rumunskih i u srbskih okraj h
Belgrad 28 aprila Vesni ć in Mi lova novic vstopiti v ka binet, prvi prevzame pravosodje, drugi zunanje zadeve. Pašič bo imel najbrž* samo predsedstvo brez portfelja; Živ ko vic, bivši vodja samostalnih radikalcev, je prispel semkaj in odobrava tako rešite/ kr>ze. Pripravljen je vsto piti v ki: brnet, samo šev po rrršlja iz rodbinskih vzrokov Ziv-kovič p:tego3 gotovo sabo več poslancev samostalcav medzmerce. Kabinet bo kompletiran najpozneje jutri v jutro. Na edinstvu vseh radikalcev se živo dela.      —ut
Belgrad 28 aprila K^bnet še ni kompletiran in ne bo morebiti še do ponedeljka, ker se dela na sestivi posebno močnega kabineta in na zjedinjenju obeh rad-kalnih kril
Gospodarstvo.
Tržno poročilo.
(Gibljivost žitnega trga je bila tekoči teden nekoliko živahnejša od mnogih prejšnjih tednov. Poraja se polagoma boljši k normali strmeči konzuin, pomladansko menjajoče se vreme kaže svoje učinke na žitne cene. gre pa tudi mesec h koncu, s Čimer se bližajo odpovedi engage-mentov, kar navadno na cene znatno vpliva
Pšenica je bila tekoči teden podvržena večjim rluktuacijam, ki so pa ostale brez pravega učinka. Cene so se sicer gibale kvišku, pa zopet odjenjavale, tako, da s koncem tedna nimamo zaznamovati upoštevanja vredne izpremembe proti cenam Koncem prejšnjega tedna.
Koruza je bila v prvih dneh tedna mlačna, dvignila pa se je v drugi polovici tedna z ozirom na obsežnejše nakupe.
Oves bi postal rad mlačen, tembolj, ker je konzum vsled silno visoke cene skrajno omejen — ne more pa opustiti doseženega viška, ker je blaga zelo malo.
Petrolej ima do trenotka še nespremenjene cene. Seja se vrši 30. t. m., pri kateri priliki bodo izdali cene za maj. Nadejajo se znatne redukcije cene. Glede nadaljnega obstoja kartela danes ni mogoče ničesar pozitivnega povedati, ker se bodo pogajanja nadaljevala.
Riž. Dasiravno mlini cene polagoma dvigajo, je vendar kupčija zelo mlačna. Dovozi surovega riža prihajajo letos z dokajšnjo zakasnelostjo in v malih množinah, kar ravno pro-vzroČuje p o viške.
Kava. Poročila o novi letini se v obČe glase ugodno, letina utegne biti letos zgodnja. Točno blago je trdno v ceni, dasiravno je odjem raz-merno s slabo preskrbljenim konsu-mom majhen.
Špirit notira za čiščeno blago enako prejšnjemu tednu.
Sladkor ravno tako.
Poslano/)
gospoda Francetu Skumavcu, gostilničarju v Mojstrani.
Na Vaše „Poslano" v obeh Ijub-janskih   slovenskih   dnevnikih, obelodanjeno 14. t. m. Vas baje prizadeti — od Vas  imenovana „triperesna deteljica z Dovjega"  — poživljamo, da isto tripere8Do deteljico  navedete ime Doma,    nakar   boste   dobili primeren odgovor. Dokler tega ne storite, ime nuje Vas triperesna deteljica „straho petecu. Tistim gospodom pa, ki so pri sestavi Vašega nponlanegau sodelovali, svetujemo, naj ne vtikajo svojih nosov v lake stvari,  sicer jim prinese „tripe resna deteljica" kakor tudi Vam „prav finega kozlića v mleci".
Vas pozdravlja
Triperesna deteljica.
Dovje, 18. aprila 1906. 1546
*) Za vsebino tpga spisa je uredništvo odgovorno le toliko, kolikor določa z kon.
Zavarovalne vesti.
C. kr. priv.
zavarovalno društvo
a
v Trstu.
iz računskih zaključkov in ravnateljskega poročila za upravno leto 1905, predloženih občnemu zboru dne 25. aprila t. L, navedemo sledeče bistvene podatke.
V oddelku za zavarovanje na življenje se je vložilo
9130 ponudb za 54,402.674 K zavarovane glavnice, a polic se je izdalo za 48,800.942 K. — Zavarovalno stanje 31. decembra 1905 znašalo je 318 milijonov K glavnice in 796.591 K letnih rent. Čisti prirastek pa znaša K 22,8;J0.424 —. Premij se je prejelo K 13,571.525-—, izplačila za smrtne in doživetne slučaje vra-Čunši rente so znašala kron 7.243.448*—. Pomožni premijski rezervi za znižanje obrestne mere se je odkazalo K 200.000*— ter znaša ta sedaj K 2,000,000*—. Premijske rezerve in premijski prenosi za zavarovanja na življenje brez pomožne rezerve K 2,000.000 so znašali koncem leta kron 86,448.943 - in odštevši poza-varovanja vznesku K 79,520.266 so se zvišali za K 5,786.704 proti prejšnjemu letu.
Ža zavarovanje proti požaru £se je prejelo premij kron 22,334.200-—, za zavarovanje prevažanja 1,642.389 -kron in za zavarovanje proti tatinskemu vlomu K 337.904 za pozavarovanje v navedenih treh oddelkih plačalo se je kron 10,745.019*—, izplačil za škode je bilo K 15,430.116 in odštevši pozavarovanje čistih]K 8,255.979. Premijske rezerve teh treh oddelkov znašajoJK 14.583.385*— in odštevši pozavarovanje K 8,143.688.
Na predlog ravnateljstva je sklenil občni zbor od letnega prebitka znesek od K 500.000 razpoloženi rezervi bilance B odkazati in po K 200 dividende na vsako delnico izplačati.
Različne rezerve družbe znašajo BI. decembra 1905 — brez čistega zneska kron 2,396.608 za pendentne škode odločnega — Čez 102 milijona K in sicer: premijske rezerve (odštevši pozavarovanje) K 87,663.954*—, rezerve dobička K 10,078.207 — in rezerve za kurzne menjave K 4,294.904*—. Premoženje pokojninske blagajne ter hranilne in prcskrbovalne blagajne družbenih uradnikov znaša skupaj K 1,786.822*—.
Glavni zastop za Kranjsko
pri tvrdki 1553
J. Perdan
v LJubljani, Cesarja Jožefa trg št. 12.
Razširjeno domaće zdravno. Vedno večja povpradevanja po „Moll-ovem francoskem žganju in itelr4 dokazujejo nspefini vpliv tega zdravila slasti koristnega kot bolesti uteSujoCe, dobro znano antirevma-tično mazilu. V steklenicah po K 1*90. Po postnem povzetji razpošilja to mazilo lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik na
DTJNAJ1, Tuchlauben 9. V zalogah po deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 4 31 6
Najvišje priznanje, namreč častno diplomo k zlatemu križu in zlati kolajni je dobila tvrdka Henrik Mack v rimu na splo-šni razstavi za dobrobit, zdravstvo, kopalištvo in   higijeno   v   Berlinu   za   svoje elavnoznane
toaletne specijalitete   „cesarski boraxa, „cesar-sko borax-inilou, »cesarski   bora x-prašek* zobe, „tola-milo" itd.
Pred zajtrkom
kupica rogaške ga ,Tem p el-a kega vrelca1 pospešuje tek in  menjavanje snovi ker sili na vodo.|,8 t y r i a4 ima ravno takšen pa močnejši vpliv.
Se dobi povsod!
885 neobhodno potrebna zobna Creme \
/zdržuje zobe čiste, bete in zdrave
Zahtevajte
ilustrovan cenik
iljetja za žarnice „Ideal"
Hugo Pollak
DUNAJ, VI, Willgw34.
Oena lepa svetloba
nevarnosti
Poraba 1*74 kr. na uro
brez  inštalacije in
1*61 42
Postavno »arotnoo. Vsako itoliore »nj«' tu po« natlMkovauje kamni vo.
Edino pristen je Tfiierryjev balzam
le s zeleno znamko ,,redovnica" Siitro<iln\ii>i neprekeMU«
proti slabemu prebavijanju, krčem
želodcu, koliki, kata.ru, pranun boleznim, influenci itd. itd. Cena 12 mu i.iiiii ali 6 dvojnatih steklenic  »ti 1   velika specialna steklenica  s   patent zamaakom J£  6'— franko.
Thisrryjevo centifolijsko mazilo, povsod znano kot non plus ultra
proti vsem še tako starim rauam vnetjem, rauitvam, ab-aceaom iu oteklinam vaeh vrat. Cena:   2 luućka M&. £ ttO
se pošlje le proti povzetju ali denar naprej.
Lekarnar A. Thierry v Pregradi pri Hogalki Slatini.
Brošura s tisoči originplnih zahvalnih pisem gratis in franko V zalogi v skoro vaeh večjih lekaroaii in medicinalnih drogerijah. 4050—19
M. Joss & Lovvenstein
c. in kr. dvorna dobavitelja
PRAGA
Proti zobobolu in gnilobi zon
izborno deluj« dobro znana
antiseptična
Melusine ustna in zobna vođa
ki utrdi dlesno in odstranjuj« neprijetno sapo Iz umu 1 Mickientcrt z navodom 1 ML«
Blagorodcemu gospodu M. *Lev&tllt,u,
lekarnarja v Ljubljani. Vasa izborna Melusine ustna in zobna voda je najboljše sredstvo zoper zobobol, odstranjuje neprijetno sapo iz ust in je neprekosljiv pripomoček proti gnjilobi zob, zato jo vsakemu naitopleie priporočam. Obenem pa prosim, pošljite &e 3 steklenice Meius. ustne in zobne vo e.
Dovolim, da to javno oznanite, ker je res hvale vredno.
Leopold Gangl, mestni tajnik. Metlika, 24. aprila 1906.
Dež. lekarna Mil. Lensteka i Ljubljani, Rešljiva čisla it. 1
ooleg novozgrajenega Fran Jožetovega rabil, mosta. 48—17
Darila.
Družbi sv. Cirila in Metoda so od 1 do 31. marca 1906. poslali prispevke in darila p. n. gg. in društva : Upravništvo „Slovenski Narod" 333 K 75 v; upravništvo „Miru 222 K 10 v; upravništvo „ Slovenec1* 43 K 10 v. Podružnice: Ženska v Logatcu 74 K, v Ptuju ob priliki vprizoritve šaloigre „Brat Sokol4* v čitalnici nabrani znesek 13 K 03 v, ženska v Ormožu 83 K, v Slov. Bistrici 50 K, izvenakad v Gradcu 204 K, ženska v Celju 179 K 28 v, za Jesenice in Koro ško Belo 200 K, ženska za Maribor in okolico 189 K. Občine: Sv, Peter v Sav. dolini 10 K, Rečica na Štajerskem 20 K, Sv Ana na Gorenjskem 2 K. Posojilnice: V Trbovljah 40 K, v Faamu 10 K, v Celju 200 K, v Ptuju pokovi-teljnino 200 K, v Konjicah 50 K, v Mozirju 20 K, goriška ljudska posojilnica v Gorici 100 K. v Slatini 50 K. v Črnomlju 30 K Društva: Narodna čitalnica v Slovenjem Gradcu ob priliki izvolitve novega okrajnega načelnika g. Giintherja in njega namestnika g. Pernata 31 K 80 v, prostovoljna požarna bramba v Mozirju po Franu Pekerju nabrano svoto 4 K, živinorejska zadruga v Selški dolini polaga nMali dar, domu na altar" 9 K 80 v. M o h o r j a n i : Šentjakobski v Ljubljani 14 K, frančiškanski v Ljubljani 9 KI 43 v, v Kibnici 10 K, v Brezovici 7 K 30 v, v Loki pri Zid. mostu 5 K. Tvrdka Ivan Jebačin v Ljubljani prispevek od družbine kave 1275 K. Tvrdka Ivan Perdan v Ljubljani od družbinih vžigalic 1000 K. Razni: Mihael Jezovšek, c. kr. notar na Vranskem, nabral v veseli družbi po občnem zboru posojilnice v gostilni Jakoba Brinovca na Vranskem 14 K 40 v, Fran I kovic, krčmar v Solčavi, preostanek pustne veselice 10 K 08 v, Ivan Vesenjak, phil. v Moškanjcih ob ustanovitvi gasilnega društva Moškanjci z gealom: „Priprosti kmetski člani naznanjajo ustanovitev svojega društva s tem, da se spominjajo klica; „Mal položi dar, domu na altar" S K 01 v, Ivan Fister v Ovsišah 2 K, notar Mate Hafner v Kostanjevici povodom neke kazenske poravnave vplačanih 20 K, Karel Šturm  v   Ljubljani  5   K,  dr.  Anton in
Ivanka Žižek v Vojaiku izza zimske tople peči pri šahu dobljenih 8 K 24 v, dr. Andrej Kuhar, notar v Trebnjem, vsled neke poravnave v pravdi 30 K, gdč. Ivanka Ditrichova nabrala na „Sokolovi4* maska-radi v Postojni 25 K 14 v, gdč. učiteljica Milena Lazarjeva nabrala na koncertu ormoškega u<"it. kvinteta 25 K SI v, Ivan Sakser, župnik, 4 K. Za narodni kolek 89 K 90 v. Za 72 družbinih koledarjev 99 K 36 v.
Vodstvo  družba   sv. Cirila in Metoda v Ljubljani.
Upravništvu našega lista so poslali:
Za družbo sv. Cirila In Metoda: G.
Josip Medica v St. Petru 8 kron, darovala vesela družba v gostilni gosp. L. Bratuša v Petelinjah pri Št. Petru. — Skupaj 8 kron. — Živeli!
Meteorolosično poročilo.
Višina nad morjem 306 2   Srednji zračni tlak 736.0 mm.
April	Čas opazovala	Stanje barometra ▼ mm	I * o. > S 2 H B
27.	9. £V.	7236	71
28.	7. «j.	723 3	55
n	2. pop	725 0	13 6 i
Vetrovi
Nebo
■vzhod oblačno
jasno
Srednja včerajšnja temperatura: G 6", aor-male: IVO0. — Padavina v mm 6 9
4«
Borzna poročila.
Ljubljanska
„Kreditna banka v Ljubljani".
wa,ti papin
iT% majska renta. . . ♦ 2 „ srebrna renta . . . 4*, avstr. kronska renta . . A* t , zlata » . . 4*/, ogrBka kronska renta . 4V,     .     zlita . .
«•;, posojilo dež Kranjske 4l ,°L posojilo mesta Spljet . - Zadar
4»/,*'# boa.-herc železniško posojilo 1902 .  . . «•/, češka dež. banka k.
4#/- ' *». ' , ^ m A*U*U aast. pisma gal. del.
mpotečne banke . . pelt. kom. k. o. s lf> B pr,  .   . . sest.  pismi Innerst.
hranilnice.....
Vi,*tt aast. pisma ogr. cen*, del. hranilnice . . . x. pis. ogr. hip. ban obl. ogi lokalnih Železnic d. dr. obl. čeike ind. bankt 4*Ji prior. lok. ielex. Trst-
Pcreć.....
««<8 prior, dolenjskih iel. !•/, prior, jul- iel kuP- 1 i1 " 41,,0, avstr. pos. za iel. p. e.
■sfJTss.
trečke od l. 1860' ,  .   . . .    od L 1864 ....
. Maske ......
.    sem. kred. I. emisije
.      .     „   II .
_    ogrske hip. bankt .
.    srbske a trs. 10O-
. turške......
iasllika srečke .   . .
Kreditne ino moške Krakovske Ljubljanske
*.vstr rdeč. krila a ... Ogr , p u . . • ftudolfove v ...
Salcburške „ ... Dunajske kom.        .  • ■
DsBSSSS.
ružne železnice .... Državne železnice .... \vstj -ogrske bančni deta *.vstr. kreditne banke ,>grsire
livnostenske » Premogokop v Mostu (Brtix) AiDinske montan .... Praske žel. ind. dr.    .   . .
Rlma-Muranyi.....
TrDoveliske prem. dmibc . Avsir. orožne tovr. druilse Češke sladkorne dmlbe
Valaja«.
C. kr ceki«......
JO tranki.......
X) marke.......
So ve rt lgm.......
Marke........
Laški r>atafc»v*d.....
tablji........
kal«/* ...
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 28. aprila 1906. Termin.
aprila	1906.
Denar	B'ago
99 16	99 65
U 45	99 65
99 60	99 80
117 85	118 05
95 50'	95 70
11435	114 55
99-50	101 —
100 50	101 50
100.—	100-
100 45	101 45
99 85	100-30
10005	100'15
10020	10120
105 70	10670
100 50	10150
100*—	100 20
100 -	100 90
99 50	100-50
100 50	10150
99 90	
99-50	100- -
313 10	315 10
10070	101-70
i 195 —	197 -
! 285- -	287 —
159	161
29250	302 50
299 50	309 50
204—j	272 50
101—i	10970
153 25	15425
24 -	26 -
472 50	482 50
78 -	84--
90 -	94 -
59 -	6550
50—,	52
, 3125	3325
] 67-	62 -
71- -	76-
5*2 —	632 -
125 |0	126-60
683 7h	684 75
,1643 —	1652 -
690 H	691 25
819---	821 —
242 50	243 50
652 -	656 —
1 583 50i	584 50
2730- -	2749 —
575-50	67650
279 -	283 —
590 -	593 50
150*—:	161 —
11-34	11-38
1912	1915
2344	23-52
2394	24-02
117-17	11737
95 50	9570
253 25	264 —
4-84	6 —
Pšenica za maj _       _ oktober
za 100 kg K 16 3*
Ri
Koruza ■
Oves
100 „
oktober .  .   . 100 »
maj.....100 „
julij    .  •  .   • 100 .
oktober .   .    .   100 ~ EfVIttlv. Nespremenjeno.
1666 1356
1366 13-80 12 02
Zahvala.
Vsem, ki so mi med boleznijo in ob smrti mojega prerano umrlega soproga iskazali toliko soialja, se naj-lakreneje zahvaljujem.   Posebno pa se
zahvaljujemo cč duhovščini, zdravniku g. dr. Maverju in posestniku g. Janezu Kovaču, koji je pokojniku v najhujši bolezni vedno na strani stal; dalje tudi vsem sovaSJfanom in sorodnikom, ki so rajnika v bolesni tolažili ter si. požarni brani bi sa izkazano gaa| na zadnji poti, kakor tudi vsem znancem in prijateljem, ki so mi poslali tolažilna
pisma in izrekali ustmeno svoje soža-ije ter dragega pokojnika spremili k
zadnjemu počitku. Še enkrat presrčoa hvala vsem.
Š e n č u r pri Kranju, 27. aprila 1906.
ibTi Antonija Prtina.
Teško prebavijo nje
katar v želodcu, dvspepsija, pomanjkanje slasti do jedij, zgago itd., kakor tudi
katari xr sapniku.
zasllzanje, kašelj, hrlpavost so one bolezni, pri katerih se
po izrekih medicinskih avtoritet rabi z osobitim uspehom.        *J1—4
V Ljubljani se dobiva pri Mihaelu Kastner-ju in Petru Lassnik-u in v vseh lekarnah, večjih specerijah. vinskih in delikatesnih trgovinah
Seno in slama
vse v balah, se ceno prodaja na skladišča, Martinova cesta štev. 10.
974—7
Trije gospodje
ali tri dame se sprejmejo takoj na stanovanje.
Več se izve na Starem trgu št. 1
III. nadstropje, desuo. 1567 1
Poziv!
DotiČnik, ki je o velikonočnih praznikih zamenjal v gostilni „pri roži" svoj razbit cilinder s čisto novim z znamko »Ivan S oklic, Ljubljana**. 86 poživlja, da ga nemudoma tamkaj odda, ker bi imel inače neljuba pota. i:>68
Stanovanje
v Knaflovih ulicah it 5 v pritličju, obstoječe iz 3 sob s pripadki, se odda za majev ali avgustov termin.
Pojasnila daje upravništvo „Narodne Tiskarne" ravnotam.
Stanovanje
pripravno za vsako trgoviDo ali obrt, se odda v najem.      1469—C
»flepanjl vasi geg. 50.
penzjjonist
oženjen, z dobrim izpričevalom, sprejme službo pisarja, sluge, paznika, skladiščnika, oskrbnika ali kaj enakega.
Cenj.   ponudbe   naj   se pošiljajo
pod „Orožnik", poste restante, Metlika. 1510-3
Spretnega
nhuiziterla
išče pod ugodnimi pogoji na Kranjskem že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
VeČ pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 17—34
Stanovanje
v Knaflovih ulicah št. 5 („Narodna Tiskarna**) v II. nadstropju s 3 sobami, kuhinjo in pripadki se odda za avgust ali pa tudi že za julij.
VeČ se izve v upravn. „Narodne Tiskarne".
V hiši na oglu Sodnijskih in Cigaletovih ulic
so oddati za avgustov termin, eventualno tudi preje, sledeča
ftfffHflllffllif) obstoječe i* treh sob, SlUnUVUnjB| kopaine  j it poselske
sobe. kuhinje in drugh i. riti k lin;
fffinflllfllliO  ' ''^"Jcćc lz štink sob, JlUllUvUlljbf s kopalno in poselsko sobo, kuhinjo in drugimi pritiklinami in
v suterenu, obstoječe iz 2 sob in pritiklin.
Nadalje se odda tudi nekaj
prostorov
pripravnih za prodajalne ali pisarne.
Natančneje se izve v odvetniški pisarni dr. M. Pirea istotam.   1570 l
stanovanje
V pivovarni AUER v Ljubliani
se sprejme takoj spreten 1532 3
sodar.
Absotviran jurist
želi vstopiti kot koncipijent v notarsko pisarno.
Ponudbe   na upravništvo „Slov.
Naroda" pod „Ciril". *&03 3
Malo stanovanje
se  odda  za  majev termin. 1539—2
Pojasnila se dobe v gostilni „pri Buru" v Spod. Šiški št. 205.
Z mesarijo, kegljiščem, lepimi obširnimi vrtovi, gospodarskimi poslopji v obrtnem-rudarskem kraju na Spodnjem Štajerskem se v najkrajšem času prostovoljno proda.
Kje — pove upravništvo „Slov. Naroda44. 1558 1
Spretne
delavke
za pletenje nogavic se sprejmejo. Po  dogovoru  se  dajo   tudi   stroji in delo na dom. 1447- 4
M. FranzL Privoz št. 10.
Dvorski trs št. 3
ood ..Narodno kavarno".
Od  29. aprila do 5 maja 1906:
Velezanimivo potovanje po
Francoskem.
■
1!
kak«>r tudi  druga prirodna domača Žganja se dobivajo pri
F. Pustotniku v Ljubljani
na Sv. Petra cesti št. 31.
Večja naročila se razpošiljajo iz lastne
žganjame v Blagovici pošta Lukovica. Na zahtevanje se ceuovnik in vzorce I pošilja franko. 1554—j
„Union"
Granđ hotel
I^jubljana.
Ravnatelj: A. Kamposch.
V nedeljo, 29. aprila
v veliki dvorani
vojaški
c. in kr. pešpolka štev. 27, kralj Belgijcev.
Začetek ob 8. Vstopnina 30 kr.
Rodbinske vstopnice (5 oseb) 1 gld.
stanovanje
se odda v najem z rokom 1. avgusta t. 1.   v I.   nadstropja   hiše „Slovenske
Matice- m Kongresnem trgu št. 7.
Pojasnila daje društvena pisarna vsak dan od treh do Štirih popoldne. Ponudbe sprejema upravništvo „Slovenske Matice**. 1552 2
HajcenejSe
fešo kupi
perilo,  vence in kravate, šopke moderce, za neveste
Itd. Itd.
pri tvrdJci
J. REBER
w fti|nbl|anl
na Starem trgu št. 9
ln 17
na Sv. Petra cesti št. 31.
Prodala na drobno In debelo.
Marijin trg št. 1.
Ilustrovani ceniki zastonj in franko.
Največja zaloga najfinejših
=== barv---
za umetnike od dr. Scboofelda & Co.
Fine oljnate barve za študije, akva-relne barve, trde in tekoče, tempera-
barve v tubah, pastelne barve. Raznobarvna kreda. Zlate in raznobarvne bronce. Pristno in kovinsko zlato, srebro in aluminium v listih. Stampilijske barve. Oglje za risanje. Raznobarvne tinte in tuši. Slikarsko platno in papir. Palete, škatl e za Studije. Čopiči za umetn.ke. slikarje in pleskar e.
Najnovejši
slikarski vzorci in papir za vzorce po najnižji ceni, najnovejše
in moderne suhe, kemične, prstene  in  rudninske barve.
Aparati, barve in predloge za
žgalno slikanje.
Velika izbira
lesenih izdelkov
za žgalno slikanje. Priznano najboljše in najizdatnejše
oljnate barve
za pleskarje, stavbne in pohištvene mizarje in hišne posestnike itd.
priporoča
1277—4
Adolf Hmiptmonn
Prva tovarna oljnatih barv, fir-nežev, lakov In steklarskega
-kleja.--
Prodaja najboljšega mizarskega
lima
po najnižji ceni,
karbolineja
samo boljše vrste,
= gipsa =
alabastra in stukaturnega za podobarje in zidarje.
Ustanovljeno 1832.] Zahtevajte cenike!
Razpošilja
Odda se takoj ali za majev termin
prodojalnico
z vso opravo, zraven klet in skladišče.
Poizve se pri g. Martinu Reznož niku v Spodnji Šiški št 219, I. nadstropje, levo. 1415 4
Glavnik za barvanje las!
Z navadnim česanjem lzpremeoimo sive ali rdeče lase v priBtno svetlo plave, rjave ali pa črne! Popolnoma neškodljiv! Se rabi lahk > leta in leta Na tisoče v rabi!   Komad 5 K
J. Schttller na Dunaju II/2
Kurzbauergasse  št.  4 30   2955 9 že 15 let obstoječa
najstarejša ljubljanska
posredovalnica stanovanj in služeč
G. FLUX
Gosposke ulice št 6 1566
priporoča lo nnmeičn le boljše
službe iskajoče vsake vrste
zlasti izvrstne  kuharice, sobarice, bone, blagajničarke, navadne in računajoče natakarice,  prodajalke,   sluge, kočljaže, točaje itd. itd.
za IJublJanu ln drugod. Potni na tukaj. — Natančne!e v pisarni. — Vestna ln kolikor možno hitra postrežba zagotovljena.
Zunanjim dopisom je priložiti znamko za odgovor.
Hotel „ILIRIJA
U nedeljo, dne Z9. aprila 1.1.
,Društvene godbe4
Začetek ob 8. zvečer. Vstopnina 40 vin.
Člani prosti.
Obilega obiska prosi s spoštovanjem i5W Fric Nova^ botelir.
lani temi
Za vsako rodovico važnv lustrovano knjigo o preme* rem blagoslovu z otroki ruz loSilja s prepisi več tisoče zahvalnih pisem tajno «? 00 h v avstr. znam kalupa A. HAITA Berolin S. W. 2&
*£"*.© d le a p-fi*Li*fea.
prašno posestvo
je na prodaj tik okrajne ceste I. razreda, v bližini mesta in svetovno slo-veČih toplic na Spod. Štajerskem. Posestvo meri 1"> oralov, in obstoji iz vinograda, njiv, sadnega in zelenjad-nega vrta, travnika, gozda in dveh hiš. Gosposka hiša (slična vili) ima 3 sobe, pokrito verando, predsobo, kuhinjo, shrambo za živila in dve klet:. Drnga hiša ima eno sobo, predsobo, kuhinjo in veliko klet. Obe hiši sta zidani, z opeko kriti, ter v dobrem stanju.
Posestvo leži vse skupaj ; prikladno je posebno radi zdravega podnebja in drugih ugodnosti za penzijoniste ali bo-lehne osebe. Izplačati je le 2000 gld., drugo lahko ostane vkojiženo. 1563—1
Naslov pri upravniStvu „Slov. Naroda" pod šitro „Redka prilika *J000ki.
00090
o ceo o o o o
iO
o o o o
o o o o
ženitnu ponudba.
Vdovec na deželi, nad 40 1. star, z otroci s 5—18 leti z letno plačo 3000 K in stanovanjem, s pravico do penzije, se Želi zopet poročiti z gospo, samsko ali vdovo, ki ima primerno premoŽenje. Resne ponudbe s fotografijo, ki se takoj vrne, naj se poŠiliajo pod ,8. K. 61 na upravništvo „S1. Naroda*4.
Dva krojaška pomoćnih
za veliko delo sprejme takoj
P. Cussermunn u Ljubljani
ooooo
1481-3
se sprejme takoj. Pojasnila daje upravništvo  „Slovenskega Naroda".   1549-1
Na Gliucah pri Ljubljani  se po nizki ceni proda 1559-1
hišo SL 58.
Hiša ima šest sob in lep vrt.
it 14 v Gor. Logatcu, l nadstropna, tik cerkve in v bližini c. kr. urad«-v pripravna tudi za obrt, se proda iz proste roke.
Več se izve pri M. Hammerliti v Ljubljani. I5»;v1
Trgovski pomoćnik
izvežban v špecerijski in manufakturni stroki išče trajne službe v mestu ali na deželi v kaki večji trgovini.
Ponudbe naj se pošljejo na upravništvo „Slov. Naroda- pod „Trajna služba št. 201". 1512-1
Oznanilo.
Slavnemu občinstvu v Kranju in okolici javljam, da bod^m hodil od 1. maja 1.1. vsak* sredo in soboto iz Kranju v Ljubljano, kakor pot Zglašal se bodem v Ljubljani pri „Zeksarbirti*
Priporočam se torej slavnemu občinstvi V KraDJu in Ljubljani v svrho naročit.
1545
Ivan Perdan
V Kranju, na Glavnem trgu lo4.
V hiši na ogla Miklošičeve ceste m Dalmatinovih ulic se odda za avgustov termin t. 1. še nekaj lepih
stanovanj
ter prostor o pritličju
za pisarne itd. — Več se izve v Sodnijskih ulicah Št. U, I. nadstr. nj: i
taro železo
baker in cink
kii}nijc po iiHjvi~J!li cenah
Fran Stupica, trgovec
v Ljubljani, Marije Terezije cesta t
Posojilu, predujmi, kredit!
Veliki in mali zneski pod najugodnejšimi pogoji. Preje nikaki stroški! Nobena prrdznamtta' Hitra izvršitev ozir. takojšnji predujem a conto. Primerna dolgoletna vračanja.  Posebno ugodna za častnike, uradnike vseh vrst, stanovske §M*M penzijoniste itd.   Na dedšeine, užitke, volilu in denarne zaloge najvišji zneski brez amortizacij? po 5° 0.   i Znamka za odgovor.  Nemški dopc Natančno opisane zahteve pod „Sekretar1' n» anoučno ekspedicijo Edvard Braun, Dunaj 1 Rotenturmstrasse O 1200 —b
že predelani ali Še nepredelani, kakor tudi Škornji se dobivajo en gros najceneje pri 1234-18
L. Pressburger & sin
na Dunaju XX. l.
Gostilna
popolnoma nanovo renovirana z velikim hlevom, svinjakom, z 8 sobami, plesno dvorano in pritiklinami, se radi družin skih razmer v prijaznem trgu vipavske dolme *aki'j proda. Na razpolago; je tudi k< v vinograd.
P« tiudbe na upravništvo „Slov. Naroda-*. MU I
Zadruga gostilničarjev, krčmar-jev, kavarnarjev itd.
razpisuje   službo zadružnega
uradnika
zmožnega slovenskega in nemškega je zika Plača po dogovoru. 1520-1
Prošnje je vložiti pri zadružnem načelstvu do dne 10. maja L L
Kavcije zmožni imajo prednost.
1C
743909
T^-
62
t
dohro ob ran j cd, se kupi.
Poondbe pod „S. 6" na upravu. .Slov. Naroda". 1451—3
Trgovski pomoćnik
dobro izurjen v železnini, se sprejme pod ugodnimi pogoji pri  1515 2
A. Sušniku no Zaloški cesti.
.k ♦
mm sto *«. 3*» mm
Zenitna ponudba.
Gospića, učiteljica, stara 23 let, se želi v svrbo ženitve seznaniti 8 kakim g. uradnikom.
Priiazne ponudbe s sliko, ki se tako* vrne,   do   4. maja   pod Zvestoba"
poste restante, Ljubljana. 1508—2
Bolniško in podporno društvo pomoćnih in zosebnih uradnikov za Kranjsko u Ljubljani
broječe  85  članov razpisuje mesto
društvenega zdravnika.
Reflektauti naj blagovolijo svoje prošme poslati dmstvenemn načelstvu dO 15. maja 1906 m navesti obenem tudi zahtevo plac«. 1500 3
V Ljubljani.  23. aprila 1906.
Prosim zahtevajte ■ franko -
908—S
prospekte  in   vzorce najboljšega
štajerskega -roškega Ig
ŽBHbkega lOdfia (raševina)
za lovce, gozdarje in turiste kakor tudi vse modno blago za moške in deške obleke, povr-nike, ulsterje od najcenejše do najfinejše kakovosti od prve izvozne firme
za loden Vincenc Oblack.
;. kf. dvorni dobavitelj za sukno. Gradec. Murgasse 9 25.
Zastonj
m poštnine prosto pošiljam najnovejši cenik, v kojem je velika izbira
šivalnih strojev in koles
najboljših in najnovejših po jako nizkih cenah.
Lovrenc Rebolj v Kranju
v Kranju. 1440-2
Triumph-štedilna ognjišča
za gospodinjstva, ekonomije i. t. dr. v vsakorfini izpeljavi. Ze 30 let bo najbolje priznana Prignana tudi ki ^ naiho!;fti in naj--rrc>*n«isi izdelek. Naivečja prihranitev "riva. Specijaliteta: StedMna ognjišča ze hotele, gostilne, restavracije, kavarne i, dr. Ceniki in proračun* na razpolago. Olavni kataiog franko proti dopowarj| •namki. 1435 2
Tavama za štedilna ognjišča . Jriumph"
Hw Oolcisofimidlt Ac »in
<x> & v> a>
(D
O d.
O.
o
vdor trpi na padavici, krčih in dragih živi« n ih boleznih, naj zahteva o tem brošuro, ki jo zastonj in poštnine proBto razpo&ilja prt«. SvhHanen-Apothek«
Frankfurt at. 91. 1600-50
V Ljubljani, na Kongresnem trgu št. 6
(nekdaj Tamboriilno)
se prodaja Z lat O in srebrno blago.
Sprejemajo se  popravila in nova dela Urarjl popust. 1459—2 Z odličnim spoštovanjem
Ign. Radoš,
zlatar.
Oddam
za primerno najemščino v neposredni bližini južne železnice, t. j y LJubljani
na Sv. Martina cesti št. 20 ležeče
velike in svetle
delavnice
pripravne za vsako obrt,
Krasno skladišča
(transilo)
kleti z vodovodom in hlev
Prodam dobro
kontrolno blagajno
(National.)
Pojasnila pri lastniku Jos. Pe-triČU ravnotam. 1409—5
Ledeno kavo
ledeno čokolado
vsak dan svež sladoled
priporoča 1378—3
Rud. Kirbisch
Nlačelear
o Ljubljani, Kongresni tr$ ft. 8.
^rri^ki svetovna razstava 1900.
Si
Dobiva itpoviod.
voda.
3564—49
Zenitna <%> <§> ponudba.
Višji državni uslužbenec v najboljši dobi, s premoženjem 6000 K in letno plačo 2000 K, se želi seznaniti v svrbo ženitve z izobraženo, dobrodušno in pre možno gospico ali vdovo brez otrok v starosti 24 do 35 let.
Le resne, ne anonimne ponudbe, ako mogoče s sliko, katera se takoj vrne, je poslati na uprav-ništvo „Slov. Nar." pod „Ideal".
gn. Fasching-a vdova
Poljanski
nasip št. 8 *
(Reichova hiša,)
i
Salon
i
Henrik Kenda
v Ljubljani Mestni trg štev. 17.
Damski klobuki
za pomladansko sezono 1906.
Svoj bogato Mustro-vani cenovni* nakiče-nih damskih klobukov za leto 1906 pošiljam gratis in franko. Poprave se izvrše 17    hitro «n kolantno.
i
95
Odlikovan z zlato kola|no v 1904 in z zlato kolajno in k v Londonu 1095.
Parizu t rižcem § ■
ANTON PRESKER, krojač
Ljubljana, Sv. Petra cesta 16
priporoča bvo}o veliko zalogo gotovih oblek za gospode In dečke, Jopic in plaščev za gospe, nepremoclji-vih havelokov itd. itd. Oblo*.* po meri t>c uajuovej&ih azorcib in najnižjih eeprt '^vHJrijeio.
I
i
i
Pred
nakupom
oglejte s* velikansko
sukneno <§> zalogo
R. Mikla
v LJubljani, Špitalske ulice štev. 5.
O s t f i ti Vi i pod ceno I
I
e»e»»»»
Kontoristinja
z  večletno  prakso  iiče službe. Cenj. ponudbe pod ,Kon t oris tinja'
ua npravn. „Slov. Naroda4*. 1521—2
Učenec
14 — 15 let star, poštenih staršev, zmožen slovenskega in nemškega jezika v govoru jn pisavi, se sprejme v veliko špecerijsko trgovino na deželi blizu mesta Ljubljane.
Nadaljna   pojasnila   daje Franc
Cer ar v Domžalah. 1490—3
narisi
V prav lepem kraju na Gorenjskem, blizu kolodvora, dobro uro od Ljubljane
se poceni proda
manjše*4 posestvo, obstoječe iz majhne hišice z dvema sobama, kuhinjo, kletjo, majhnim hlevom in drvarnico . okrog niše je prav lep z najžlahtnejšim drevjem zasajen sadni vrt. Posebej sta še 2 ve liki njivi za 12 mernikov posetve.
Pripravno je posebno '/a letoviščarje, penzioUiste, ker teče prav mimo reka Sava, tudr >se lahko porabi za vsako obrt, ker je pri cesti. 1443—2
Natančno se izve v restavraciji Koleno pri »Jubilejnem mostu11 v Ljubljani._
: -JLi ji^  Beg utm  tttt  ,f ■   81   Hm  MB 2Ba Tf'.
~" 1 ~ "i,   9^Lm   * 1 ' w 1    "j ■  ~j.* — 1.- ^i," w'^^~
• \ c- tTa liia cTft c '   <~ . rTi t k'j fTr « »rt cAot.Tf milaMUtk
zgodnji grah, visoki In pritlikavi ruski lan, vse vrste detelje, posebno za Čebelno pašo, esparseta, facelaj in ranjak, vse vrste travnih semen za napravo ali izboljšanje senožeti, kakor tudi *se vrste zelenjadi in cvetlic, zajamćeno kaljivo pri
Peter Lassniku
na Marijinem trsu u Ljubljani.
isti lits tit    ^iff tr? "iti ~itt ttt tu *!t£ Os *p
QjST Očž. i.eta 1966.
Bergerjevo medicinsko
kotranovo milo
ki gik priporočajo od liani edravniki, skoro t ▼»ehl evropakih držftTfth s odličnim uapehom uporablja prot
vsake vrste izpuščajem
slasti proti kroničnim lllajem in parae. Upuičajem, dalje proti rdečici na nosn, ozeblinam, potenju nog, luskinam na glavi in t bradi. Rerg+rJ*vo kot m noro mito ima v •nbi 40 odstotkov lesnega kotratto, in M razlikuje bistveno od ▼«eh drugih koutranovih mil, ki se nahajajo v M trgovini. FtI pottnih boleznih rabit« jako ogpeeno
Bergerjevo kotranovo žvepleno mslo.
Kot bitizje kotranovo milo aa odpravljanj« va«
• 1 nesnage s polti,
proti   ■fuedatftm  na.  polti m glavi pri otrocih, kakor tudi kot 'nenitdkrfljiVo kosmetičuo  milo m mmivinj* in kopanj« **» .vmaktianjo rabo sluai
Bergerjenr glicerinovo-kotranovo milo,
* katerem, je S& odst. glioertnA m ki j« pvtomovuo.
Kot odlično sredstvo za glavo se rabi dalj« s izvrstnim uspehom
Bergerjevo baaksovo milo
in   »ioer . proti   u|(rc-em, OK<>reii,|ii.    |>e|(ttiu uiy-
Boljem in (lrutciiu ueprilikam koa«.
Cena komadu vsake vrsta t navodilom a uporati 7O v.
Zahtevajte  po lekarnah tn Mdevnih trgovinah iskljuono "flrrffrrjeva kotranova mila in patite na poleg stoječo varstveno snamko   in   na polegstoječi dnu 111 podpis  O. HiU Jt Vo. na vsaki etiketi. Odlikovan s eastno diploma na Dunaju 1883
in ■ Blato aVttfinio nt* «u«itbI raiittat i v Parim 190O. Vsa  drufra medlo, in hi^ien. mila  znamke   Berber ao našteta v navodilu, ki se priden« vsakemu milu. Naprodaj v vseh lekarnah in sadevnih trgovinah.
Na debelo: C Hell A Comp., Dunaj, I., Biberstrasso 8. V  I .J ti h ij mu I   se   dobiva  v lekarnah
ITlIltin Ii«>uMtek, Ifl. TIi«rtlo»MrlilU-«r«"f,   J.  JIsay«-,   6.   l>le-roll.   I . pl.
irnLor/.} in v vseh drugih lekarnah na Kraniskem 5*68 7
Čudovita novost!
325 komadov za 2 gld.
K mana ura a lepo verižico, točne i đoca, za katero se daje dveletna garan cija; zelo. lepa laterna maglca • 25 krasnimi podobami, zelo zabavno; l zelo elegantna, broža najnovejše oblike, 1 lepa krav a tn a igla s sunili briljantom, 1 krasen fcolije iz orient. biserov, s patent, zaklepom, najmodernejši nakit za dame, 1 fin nsnjat mo&njiček, jako elegantni nastavek za. smotke z jantarjem 1 garnitura ff. double-^latih mansetnih in urajc^nih' .giugabpv s patent, zaklepom, 1 ff niklaat žepni ložek, 1 ff. toaletno zrcalo, beig. steklo v etuiju, 20 predmetov za dopisovanje in se 200 raznih komadov, vse, kar se potrebujev hi&i zastonj. Krasnih 3£5 komadov z uro. ki ?o sama tega denarja vredna, po&ilja proti postnemu povzetja za 2 gld. raz po&iljalnica
■ 2.
mu »«a.
Ako ne ugaja, se denar vrne. 1535 Mnogo priznamih pisem.
D
sprejme takoj
Josip  Berdais. mizar
w   M*nt%+MMU 1482-3
Pohištvo
popolnoma  novo,  nerabljeno, v lepem »loga «e zaradi odpotovanja prav po ceni proda 1499—3 Natančneje   se  izve Florijamkih nlicab st. 24 I nad. od 12. - 2. nre pop.
Zenitna ponudba.
Izobražena goapica z nekaj premoženjem, stara 21 let, se želi poročiti z gospodom 8 stalno flložbo.
Le resne ponudbe, Če mogoče "a sliko, do 5 maja pod „&tev. 2L000" poste restante. Ljubljana. 1509-2
Sotrudnih
z gotovino 3000 K do 4000 K, se sprejme pod ugodnimi pogoji za dobro uspevajoče podjetje. Voditi mu je treba knjigovodstvo ali pa bi moral ostati v kakem večjem mestu ter tam delovati za podjetje. Lahko je tudi ženska.
Zadevne ponudbe je poslati upravni st v u -Slov. Naroda-. 1489—3
Ceno je naprodaj:
elegantna temnordeča nova trgovska oprava, štelaie, ladelci, 2 pu-delna z marmornatimi ploščami
ud., p<»tem lepa nova sobna oprava, razne postelje, omare, mize, stoli m dr. Registrirna blagajna, vredna
1500 kron, železna VVertheimovka itd.
Natančneje se poizve  pri L. Fur-
sagerju v Radovljici. 1486- 3
Lj ude vit Borovnik
puNUur   t   llorotljah    ( IVrlurh » nat KoroNUrm
ae priporoča v izdelovanje vsakovrstnih p usek za lovce m strelce po najnovejših sistemih pod popolnim jamstvom Tudi predeluje stare sam o kresnice, vBprejema vsakovrstna popravila, ter jih točno m dobro izvršuje. Vse pnske so na c. kr. preaknse-valnici in od mene presku&eoe. Hustro-50 vani ceniki zastonl. 17
1 i
Prenovljena 15061
se oddajo za maj ali avgust
ua Rimski cesti štev. 2.
Vpra&a se v hiši samo v II. nadstropju (ttopnjice na desno m.-d 2.—3. uro
ŽsJSaM»>. jm-jm. ^^'^Ba^^BSk^^B^^^BSk^^Bsa^^Bsa^^Ba VJv v^V V^    ^JV v^ v^ v^ v^ VIv Wlv v^
123541
17
2943
Za cel tamburaški zbor
instrumenti
knjige, žice,  partiture, železna
Stojala itd. vse v najboljšem stanu, večina skoraj  novo, se prav poceni fBSfT   proda.   ~mm 1388-» Naslov pove upravništvo JSSL N.u
-s- Proti suhosti +
je edino izvrstno krepilno in jačilro sredstvo
redllna moka Kathe
zdravnitko priporočena, z izvrstnim uspehom porabljiva, za okroženje telesnih oblik izredno preizkušena, v 6 tednih b funtov teze več, zajamčeno neškodljivo Strog' > pošteno, ni sleparstvo, mnogo zahvalnih pisem Karton stane fl 1 10 po povzetju ali v pis. znamkah. Glavno raz prodaja lisce
4     gospa Kathe Menzel 1209
Dunaj XVIII. Schnlgasse 3, 1 Stock, Tlir 11.
Za svoje gledišče živih fotografij iščem za stalno v središču Ljub
ljane v pritličju zasebue hi&e eno prav veliko, oziroma eno veliko in eno malo
sobo
ki bi se dali spojiti v dvorano.
Ponudbe na Davorina Bovška, fotografa v Ljubljani.
!544-5>
Učenka
is poštene rodbine, ki je zadostila šol ski   dolžnosti  in  je zmožna nekoliko nem. jezika, kakor tudi spretna, zvesta
prodajalka
se sprejmeta po dogovoru takoj v neki prodajalni.
Kje,    pove   upravništvo ,,Slov.
Naroda." 1523—3
Družbeni oklic.
Vsled sklepa c. kr. okrajne sodoije v Ljubljani z doe 26. anrila 1906 št. A
11.6 II. bo v ponedeljek, 30. t. m. od 9. do 12. ure dopoldne in od 3. do 6. ure popoldne
javna dražba
v zapuščino gospe Frančiške Strnnc spadajočih premičnin kakor:
hišne oprave, dragocenosti itd.
v   stanovanjn   zapn^tmce Karlovska
cesta št 24. 1537
V Ljubljani, 26. aprila 1906.
Dr. Fran Vok
c. kr. notar kot sodni komisar.
Stavbišče!
V Spodnji Šiftki nnnproti šole je naprodaj več lepo ležečih parcel za zidanje. Cena: eno do dve in pol krone za kvadratni meter. i2iM)—7 Poizve 8e pri odvetniku gosp. I. Vencajzu, ali pa pri lantniku v Flori-janskih ulicah št. 1 v Ljubljani.
Lepo
posestvo
se proda in sicer zidana hiša, skedenj, hlev in svinjak, kozelc, polja za 20 mernikov posetve, na vrtu se nakosi 5 voz dobrega sena, vobče se pa lahko redi 5 glav govedi in Štirje prašiči. K posestvu spada tndi 6 tisoč kvadratnih metrov obsežen vinograd z novimi na sadi ter 4 orale in pol gozda. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda".
1547-1
Najboljši čas za sajenje do
srede maja.
Iglasto drevesa
v 100 najplemenitejših vrstan in vseli velikostih. 1432-4
v najlepši izberi priporočajo = drevesne šole =
Adalberta Farago
c. kr. dvornega  dobavitelja v ZaJae-gerszegu   ob    železnici Dunajsko Novo mesto-Nova Kanila.
Ilustrovani ceniki na razpolago.
Svoji 1* svojim!
Opozarjamo vsakega varčnega rodoljuba na edino hrvatsko zavarovalno zadrugo
,CROATIA<
pod p ikroviteljstvom kraljev, glavnega mesU ZAGREBA.
Ista zavaruje na štajerskem. Kranjskem In Koroškem vse premičnine, liv.no   in   pridelke   proti   ognju po najnižjih oenah.   1552 51
Vsa pojasnila daje:
Podružnica „CR0ATIE" v Trstu.'
Zastopniki se iščejo po vseh večjih krajih
Štajerske in Koroške. Za Kranjsko sprejema vsa zavarovanja in išče potnikov in posredovalcev pod ugodnimi pogoji.
Zastopstvo „CR0ATIE" v L ubijani
Cesta na juž. železnico št. 26.
r
Pomagajo hitro in zanesljivo za kašeli, hri-pavostin za slezenje.
Izvrstne slasti ter brez slabega vpliva na tek.
Wi E N E R Pre isgeir o nt
SCHLEIMLOSENDE
Kartoni po I K in 2 K.
Poizkusni kart. 50 vin.
Naprodaj po vseh avstrijskih lekarnah.
3124—31
Julija Štor
Največja zaloga mižkiVdamsk'li in otroških čevljev, čert er za lavvn-tennis in pristnih
pissersiili pnlak ce.lje^
Elegantna j
3 +    In   1565J.
jako skrbna izvršitev po 1 vseh cenah.
Na svetovni razstavi v St. Louisu 1904 najvišje odli-
kovanje „Grand Prix".
1327 1 I 11
Zahtevajte povsod
z varstveno znamko
Globus
v rdečem traku
"GLOBUS^-:. r
PUTZ- s   *''e,."'9e* -
lil friH:^ .„MBag^trfindung; J-feitzSthul^^ V(h!mit
^,      »ir.-a.fc Jv/ Firma uilobcv;
čistilni ekstrakt
Globus
* ker ponujajo mnogo manjvrednih ponaredb.
Edini Izdelovalec
FRIC SCHULTZ, deln. družba, Lipsko.
A\\\mmmmmmmm^m.
Najvićja zaioga naiadnla do najtlnajiifc
otroških vozičkov
In navadno do najfinejša
žime.
M. Pakič
v Ljubljani.
IttiailB naročniku« m
•ofilla t Hvzftiis.
J. KEBER
na Starem trgu št. 9
In
na Sv. Petra cesti št. 31
priporoča
svojo tovarniško zalogo suknenega, platnenega in
perilnega blaga po Izredno nizkih cenah.
Potrebščine za krojače in šivilje.
G. CADEZ
v Ljubljani
Mestni trg št. 14
poleg Urbančeve manufakturna trgovine
priporoča 18
klobuke
urar
trgovec z zlatnino In srebrnino
na Mestnem trgu št. 13
filijalka:
na Jffestnem trgu St. 17
priporoča svojo veliko zalogo preelzlj-Mkltt ur iz prvih tovarn, bndlllt, MienMklh, HalonMklh in ur ti« nihalo, l»rlIJt*iii«»\. zlatnine in irebrnlne. Namizna oprat« t« Iz ItltajMlteara* »rebra.
Lastna delavnica za popravila in vsa nova dela.
Jv. Seitnig
trgovec z usnjem na drobno In dabalo
v Ljubljani, Stari trg št 7
priporoča
prah
dosedaj najboljše, prosto bencina, smole, petroleja ter kislin
brez konkurenca, brez vsacega duba
po ■aamfaeldkfUa cenah: t It*. NO h, %«e tt VO h, pri nakupa veCje množine fie ceneje.
JfOVO! Patentirano Jfovo!
nepremo6ljiYO mazilo
poćrntnje rujavih devljev, usnja itd.
Lepo stanovanje
s 4 sobami, eventnalno tndi samo z 2 sobama, ne odda takoj v WoltOvih ulicah it 12.
VeČ  se   izve   v  Auerjevi piaarni ravnotam. 1531 2
Pozor!
4 pare čevljev eamo gld. 3 25
se oddaje zaradi nakopa velike množine obu tal, d..kl»t bo kaj zaloge za smešno nizko ceno: Par moških in par ženskih čevljev rjavega ali Črnega usnja na trakove I. vrste, ga-loairani, z močnimi zbitimi ustij, p dplati; dalje par moških in par ženskih modnih čevljev s paspoilom, zelo eleg, najnovejše oblike, za poletje, zelo lični in lahki. Velikost po cm. Vsi 4 pari veljajo samo gld. 3 2&. Razpošilja po povzetju ali pa če se pošlje denar naprej
8. URBACH, eksport čevljev
Krakov st 163.
Zamena   dovoljena,   tudi   denar   nazaj; riziko popolnoma izključen. 15C0
2
ge oddante takoj y najem v WoltOVih nlicah ste v. 12. usa-s
Vpraša ne v pisarni iatntam.
Mednarodna panorama.
Ljubljana, Pogačarjev trg.
Razstavljeno od 29. aprila do
5. maja 190 6:        ms i
Zelo zanimivo potovanje po
Afriki.
Constantine, Aliir, Sahara.
Izdelovatelj vozov
FRANC VISJAN
LJubljana, Rimska cesta it II
priporoča svojo bogato zalogo novih in še rabljenih 44—17
VOZOV.
mešane stroke, se išče za večjo trgo vino oa Gorenjskem. Plača po dogovoru, VMtop v 6 tednih.
Ponudbe   je  vponlati upravništvi; -Slov. Naroda-. la»13 .
službe išče!
Absolvent c. kr. umetno obrtne Šok za  stavbne  obrtnike  v   Ljubljani, % dobrim odhodmm izpričevalom ia več letno prak«o ter slovenskega in nem', ške^a jezika vešč   želi takoj nastopit. V službo   pri   kaki   stavbni   tvrdki al zidarskem mojstru za stavbnega delo vodjo  ali  za  risarja. Kdo, pove
upravništvo „Slov. Naroda". 1446
Otvoritev
Marijinega kopališča.
Slavnemu občinstva vljudno naznanjam. «. se vrši, kakor običajno vsako leto
DV~ dne 1. maja. "^pf
otvoritev
Marijinega kopališča
pred Prulami.
V nadeji, da si. občinstvo moje ktpaliei-mnogobrojno or išče, se priporočam
z najodličnejšim spoštovanjem
1540 2       Friderik Košir. Na Starem trgu štev. 13
se takoj odda
pstor za to?
Istotam se odda tudi
skladišče
ki se porabi labko tud« kot klet. Za avgustov termin se odda v isti hi* v I. nadstr. popolnoma novo arejeno
stanovanje
a 5. sobami, balkonom in pritiklinaon Vpraša se ravnotam v II. nadstr
Ifii
Cee. kr. avvtrfjeke     {£jf     državne železnice.
C kr.
• eri.
Izvod iz voznega reda.
Veljaven od dne 1.
Odhod ta LJubljano juž. kol. Frape mm Vvtoft. Ob 11 url 24 m pojoči osebi v Trbiž, Beljak, Celovec, Mali GtMmtz, Franzensfeste, haonvoot, Monakovo, Ljubno čez Seiztal v Aussee, Solnograd, čez Klc«-R«rfllng v Stevr, v Lise, na Dunaj via Aa—tette*
— Ob 7. uri 5 m zjutraj osebni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Marau, Maei—iaK Pnmzensfeste, Ljubno, Dunaj čez Seiztal v Solnograd, mom ost, čez Kletn-ReiAeic v 9mmn, v Line, Bttdejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, Francove vare, Prago, Lipsko, čez Aflaataeea aa Dunaj. — Ob 11. uri 44 m dopoldne osebni vlak v Trbiž, Pcntabel, Beljak, Cck)*mc, JIM Giodnitz, Ljubno, Seiztal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, motnost, Bregeaac, Cartfc Ženeva, Pariz, čez Amstetten na Dunaj. — Ob 3. uri 58 m popoldne osebni vlak v Tf*e% Smohor, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Menakovo, Ljubno, čez Klein-RehVaag v Steyr, Line, Budejevice, Plzen, Marijine vare, Heb, France-ve vare, Karlove vare, Prago, (v Prago direktni voz I. in II. razr.), Lipsko na Dunaj čez Amstetten. — Ob 10. vri porno osebni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Monako vo, (Trst- M onako v • mmmd voz I. in II. razr.) — Proga ▼ Novo eieato tn Koeevfe. Osebni vlaki. Ob 7. ari 1? m r jut raj osebni vlak v Novo mesto, Stražo, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m pop. irttiaai.
- - Ob 7. uri 8. m zvečer v Novo mesto, Kočevje. Prihod v LfaMJaso luž. kml. Freea K Trbiža. Ob 3. ari 23 m zjutraj osebni vlak z Dunaja čez Amstetten, Monakevo (Monako vo-Trst elfekt voz I. in II. raz.), Inomost, Franzensfeste, Solnograd, Line, Sterr, 1*4. Aussee, Ljubne, Celovec, Mali Glddmtz, Bevjak.   Ob 7. uri 12 m zjutraj osebni vtek. ia Trbiža. — Ob H. uri 10 m dopoklne osebni vlak z Dunaja Čez Amstetten, LipslM, Prafc Mz Pnage direktni voz I. in II. razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb, Maj Mae vnve. Plzen Budejevice, Line, Steyr, Pariz,  Ženeva, Curih, Bregenz, Inomost, Zeil ob jezen. S*d Gastein, SonvOgrad, Ljubno, Celovec, Smohor, Pontabel. — Ob 4. uri 29 m popoka •nebni vlak z Dunaja, Ljubna, Selztala, Beljaka, Celovca, Malega Glodnitza, Monakovega. ■aoinocta, Franzensfesta, Pontabta.   —   Ob 8. uri 06 m zvečer osebni vlak z Dunaja Ljubna, Beljaka, Muraua, Malega Glodnitza, Celovca, Pontabla, čez Seiztal, od InotOltl In Solnogiada, čez Klein-Reifling iz Stevra, Linca, Budejevic, Plzna Marijinih varov, Heb* Pran c ovih varov, Prage, Ltpskega. — Proga iz Novega mesta In Kočevja. Osebni vlak-Ob 8. uri 44 m zjutraj osebni vlak iz Novega mesta in Kočevja, ob 2. uri 32 m popolu Iz Straže, Topne, Novega mesta, Kočevja m ob 8. uri 35 m zvečer istotako. — Odhod K-Hiabllamt drž. kot. V In na ni k  Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2. uri 5 m pop ob 7. uri tO m zvečer. — Ob 10. uri 45 m ponoči samo ob nedeljah in praznikih in le oktobru. — Prihod v Lfablfano drž. kol. Iz Kamnika. Mešam vlaki: Ob 6. uri 49 nuo zjutraj, ob M), uri 59 m dopoldne, ob 6. uri 10 m zvečer. Ob 9. uri 55 m ponoči samo oa» aedeljah in praznikih ha t>  * oktobru. — Srednjeevropski čas je za 2 nua. pred krajeva* fesom v Ljubfiani. 1
Od
1. maja,
do 3. maja, četrtek
torek
153C -
se prodajajo vse svilnate, batistaste in suknene bluze za polovične ceno.
Radi pozne sezone prodajam use damske obleke 501, ceneje.
Največja izbira oblek za gospode kakor tudi klobukov in slamnikov po najnižjih cenah!
O. Bernatović
v Ljubljani, na Mestnem trgu štev. 5.
W6
^906
86
J6E
Pošljite 50 krajcarjev
...iiukah. Za to dobite 3 veletine higieniene vzorce, 6 vzorcev iK) kr., 12 vzorcev 1 gld. 70 kr., vzorcev 3 gld 40 kr. poi,-   najnovejšega ilustrovanega cenovnlka in navodilom za
irabo francoskih in ameriških gumastih predmetov, tueat od 45 kr naprej. V KAlOffl SO vse Kuriozitete, mnogo novosti, izdeluje vsak gumasti predmet. — Najcenejše in direktno se kupi I le na pismeno naročilo. Diskretna pošiljatev.
- H. Auer, zaloga tovarniških gumastih predmetov. —
Dunaj, IX./2, Nuasdorferstrasse 3-11 1016-7
Kaiser-Borax
Za gojitev lepote in zdravja.
>sarski boraks daje koži nežnost in svežost, jo dela belo in je izvrsten za gojitev :ob in ust, je olajšilo za katar in hripav vrat. Cesarski boraks ouieči vsako vodo in je 0 čiščenje kože najboljše sredstvo Pazite pri nakupu. Samo pristen v rdečih kartonih po £ 30 in 75 vinarjev z natančnim navodilom. Nikoli odprto ! Edini izdelovalec za A v tro-kb_1 Ogrsko : GOTTLIEB VOITH, Dunaj HI/1.
Za razsvetljavo!
vil, gradov, hotelov, tvoruic, kavarn itd., povsod, kjer ni plinove tvornice ali   električke   centrale, je najprimernejši
.Sirius' aparat za zračni plin
Obrat nopolnoma brez nevarnosti. K&splozija izključena. Najnižji obratni stroški! Za postavljeuje v kateremkoli prostoru ni treba koncesije. Na stotine referenc.
F. Botlie c£ Cie.
DUNAJ, IV., Schšffergasse Nr. 13 a.
Cenovniki zastonj. l.">42—l1
Zidanje rakev
na novem centralnem pokopališču izvrći po najnižji ceni
stavitelj novega pokopališča
po oblastveno odobrenih določilih za 7£ndbo pokopališča. Natančneje se p 'jvi.^e
v tehnični pisarni g. Jerdti \**a 7rumlerja
mestnega stavitelja' 1561—1 v Ljubi; ui. Pred Škofijo št. 3.
mm m.
Imnt
o
g
S
s
p
Firma obstoji 30 let.
.Brez konkurence*
po blagu in ceni
*6 2 so izdelki
domače tvornice za čevlje
-^^^ v Ljubljani —
}<ejbegotej<rci izbira za gospode, dame, deklice in ctrc^c.
Samo v Sel6nbuT£0Tin ulicah štev. 4.
CD
Ui
Največja izbira
najboljših in najcenejših
dvokoles in *► 3£k šivalnih strojev
za rodbino in obrt.
Pisalni stroji. # Večletno jamstvo. * Vezenje poučujemo brezplačno. # Lastna delavnica za poprave. 256_17
IVAN JAX m SIN
u LJubljani, Dunajska cesta il 11
vence in trakove
priporoča 17
Benedikt, Ljubljana.
II
Odlikovan s častno diplomo in zlato ko talno na III, dunajski medni razstavi
^^ssa^ 1. maja 1904 pod pokrovit. Nj. ces. in kr. VitokcBti presvetle gospe rad vojvodin je
Marije Josipln*.
krojaška obrt
v Ljubljani, Šeieiiburgove ulice štev. 3
se priporoča v izgoto vijanje moških
oblek kakor tudi vseh avstr. anitorm
po najnovejšem kroju.
Priznano solidno delo In zmerne cene
Pristno angleško blago je v največji izberi v*m!uo v zalogi.
Najbogatejšo zalogo in naj-raznovrstnejšo izbiro
klaoirjeu in harmonije«
ima
P-
c
I
Alojzij Kraczmer
Izdelovalec klavirjev In sodno zapriseženi zvedenec
Ljubljana, Sv. Petra cesla št. 4.
Vedno so v
zalogi
prelft-f-tinl j£
pa brezhibni ||
l«la\irji. II
Pravza- I
meni ubi- 11
rntijc    In -J
l*o|>ra\- jI
IJ t« ii)<' meh  plfitemov. ^Glavno j|
zastopstvo dvornih  firm   W*.   Boneii- § dorfrr nn Dunaju, Gebriider *»lte«tl   vsa   Dunaju, AvaruNf
y> rorfitervlioba^u, Th. Mann JI bore v lilpsikeni.   Za vsak, pri
RJ meni knpljen klavir docela Jamelin.
i
— Najnižja la5|»oaoJe%alnln». — f| Delna plaella.
JOSIP STUPICA
Jer nt en ar In sedlar
v Ljubljani, Kolodvorski ulico itn. 6.
Priporočam svojo zalogo najrazličnejših
konjskih oprav
katere imam vedno v zalogi, kakor tudi vse drugo konjske potrebšdlne.
m « Cene nizft&e. * m
Veliko zalogo
rokavic
kravat za gospode
toaletnega blaga
dalje
SSetic za zobat glavnikov, dišav, mil itd. itd.
iz najbolje renomiranih tovarn priporoča
Alojzij Persche
LJubljana Pred škofijo št. 21.
D
I
9
Vodni zdravilni zavod . j«»
kopališče Kamnik ilkJ!*!e
Postaja c. kr. dri. žoleznio.
1472-3
Vse vodno zdravljenje, (aistem Priesnitz, Wientf rnitz in Kneipp) solnčne, elektriake kopeli in kopeli z ogljikovo kislino, zdravljenje s suhi tu vročim zrakom, masaža in zdravilna gimnastika, zdravljenje z elektriko. Prospekti   zastonj. Sezlfa od 20. mala dO septembra. Zdravniški
vodja dr. R. Wackenreiter.
Zadnji teden! žrebanje nepreklicno dne 5. mala 1906.
Loterija za ogrevalne sobe
1500 dobitkov, 55.000 kron vrednosti. Glavni dobitek 30.000 K
vrednosti.    Srečke po 1 K.
Dobivajo se po vseh trafikah, loterijskih kolekturah, menjalnicah, in pri loterijski upravi dunajskega dobrodelnega društva za Ogrevalne sobe na
1167—5 Dunaju, L, Spiegelgasse št 15.
Razpis službe.
V deželni boloici v Ljubljani sta popolniti
dve mesti sekundarijev.
Vsak sekundah j dobi adjutum letnih 1200 K in 20" „ dravinjsko do klado ter prosto stanovanje. Prošnje za eno teh mest je vložiti
d     20   maja 1906
pri vodstvu deželnih dobrodelnih zavodov v Ljubljani.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
i;>50 doe 26. aprila 1906.
Častito občinstvo si usojam že sedaj opozarjati na to, da bom
-j* otvori! v teku meseca majnika
:'    na Mestnem trgu št. 19
najelegantneje opremljene
4 zajtrkovalnice.
Obenem bom svojo trgovino z delikatesami bogato založil S   y. \ ^ Svežim blagom, da bom ta* o vstanu, ob zmernih cenah in po CC^y steni postrežbi zadostiti vsem zahtevam p. n. občinstva. Cenj. obiskovalcem vinarne je na razpolago
, Obilega obiska prosi vnaprej
^ 1501—:i
—i—ti
J. C. Praunseiss.
ii
n
CES.   in K K A L J.   DVORNI   ^jgj   ZAVOD  ZA  UNIFO RM IK A S J K
F. M. NETSCHEK ~~
Ustanovljeno leta 1846.
Istanovljeno leta 184U.
Resljeva cesta št. 3    LJUBLJANA    Sv. Petra cesta št. 37.
.pri veliki tovarni'
Prua In najuečja zaloga narejenih oblek na Kranjskem
za gospođe, dame, dečke in deklice.
Radi   prenapoljene  zaloge  otročjih   kostumov  in havelokov
———~——   polovico cenejše. _—
Obleke po meri izgotavljam fino, točno in trpežno.
Fina postrežba in najnižja cena.
Prirodna rudninska uotfa
natronski vrelec.
Po zdravniških priznanjih odlične zdravilne moči pri:
obolelostih menjavanja snovi, diabetes, preobili scalnični kislini, boleznih mehurja in ledvic, katarjih sopil, prebavil.
Glavna zaloga v Ljubljani pri Mihaelu Kastnerju. Dobi se tudi v lekarnah^in
drogerijah.
7—2
4
31
Mnihovgraška zaloga črevljev
Henrik Kenda v Ljubljani
prodaja nedvomno najboljša, najbolj solidna in najbolj zanesljiva obuvala vseh vrst in oblik za pspode, dame in otroke po jako skromnih cenah.
f
Zalitewa|te si
532 12
Sistilao sredstvo za vsako boljše obuvalo
rumeno in črno.
Posebno priporočljivo za čevlje lz boacalfs, oscaria-, cheureaui-
in lakovega usnja DUNAJ XII. 1.
Najkoristnejša
darila so SINGERJEVI šivalni stroji.
Naprodaj so v ^seh
prodajalnicah s tem polegstoiečim kazalom.
53-17
SINGER Co., delniška družba šivalnih strojev
Ljubljana, Sv. Petra cesta štev. 4. Filijalke: Postojna, Kočevje, Kranj, Novo mesto.
Priporočljivo!!
11
o 3
o«
\\mm ■
N
O
O
ANTON SARC
v Ljubljani :: :: Sv. Petra cesta 8
J. BA1N
izdelovalec vozov
na Dunajski cesti št. 31
priporoča zalogo novih in obrabljenih
iwr v o x
od navadne do najfinejše izdelave po najnižji
ceni. Izvršuje tudi isa popravila. Sprejmejo   se  a   i | «-*   am^«am«*m za
sedlarsko obrt. 1165—5
Knjižna novost!
fi. Aškerc:
jViučeniki*
Slike iz naše protireformacije.
Cena: broš. z izvirno risbo na naslovni strani S K,  eleg. vez. 4 K 60 h, po
poŠti 20 h več.
Ta najnovejša Aškerčeva pesniška knjiga obsega petdeset epskih pesnitev iz zgodovine slovenske proti reformaciji. Reakcija zoper protestantizem se je bila začela že za Trubarja. Ko pa je zasedel ljubljansko škofijsko stolico Tomaž Hren, so se začeli hudi časi za slovenske protestante. To reakcijo nam slika Aškerc v plastičnih epskih pesnitvah na podlagi zgodovine in v njenem duhu. Vsak izobražen Slovenec se mora zanimati za zgodovino svojega naroda, torej tudi za slov. protestante, ki so po dolgem upiranju podlegli kot pravi mučeniki za svoje prepričanje, tako, da jim mora izkazovati svoje simpatije in spoštovanje vsak napreden Slovenec 54—43
Knjiga je izšla v založbi
Lav. Schvventnerja
v Ljubljani.
Naznanilo.
Odbor zadruge pekov in kolačnikov za Ljubljano in Spodnjo Šiško naznanja s te*
si. občinstvu, da je na občnem zboru, ki je bil din 2<>. t. m., sklenil, prošnji zveze pekovskih delavca v Avstriji, ozir. krajne skupine v Ljubljani, ago« diti, da ne bo noben pekovski mojster v torek, dne I. maja sprejemal tujega kruha v peko in da sploh ta dan ne bode kakor običajno populil; svežega kruha. To pa radi lega, ker hoče iniHi vse delavstvo 1. maj za praznični dan.
Kupuj p?, ,,le v steklenicah" !
V lv</i^junl pri KOtipnd I li
Iv Fabiana nasl Anton Korbar. F. Grošelj. Adolf Hanptmann Kari C. Holzer. Ivan Jebačin. Ant. Ječininek.
Fr. Kham. Ant. Kane, dro^, Mihael Kast er Edmund Kavčič* Henrik Kenda. Josip Kordin Anton Krisper.
Peter Las3nik. Alojzij Lilleg. A. Mehle. P. Mencinger. Josip Murnik. J. Perdan. Vaso Petričič.
Kari PlaninSek. Anton Stacu! Jos. Pollak. Fran Stupica A. SuSnifc. Ferd. Terdina
M. E. S:ipan.      Uradniško kon A. Sarabon.       samno druStv Viktor Schiffer. M. Spreitzer.
1
Bled: Oton WolfliDg. Črnomelj: Andrej Lackner,
Kari Miiller, B. Schweiger,
Anton Zurc. Draga : P. S. Turk. Hrib : A. Bučar, Fran Kovač Idrija: A. Jelenec, Josip Še-
petavec. Valentin Lapajne. Kamnik: E Hayek,J.Klemen-
čič, J Koschi* r, Fr. Šubelj. Kočevje: F. Jonke nsi. R.Ko-
ritntk, Fr. Loy, P Petsche,
J R6thel,M Rom.FSchlei-mer. F. Goderc r, F. Ve rdt rber Kostanjevica: Alojzi] Gač". Krško: F. X Aumann sin,
R. Engelsberger.
Kranj: Fran Dolenc, Ivan Majdič, Kari Šavnik, lekarnar ,pri sv. Trojici1", J. Krenner, R. & E Ross.
Litija: Lebinger A Berg-mann.
Lož : F. Kovač.
Mirna: Josip Schuller
Mokronog: J Errath, B. Sbil, „pri Škofu", Peter Strel.
Novo mesto: Kiissel&Kon čan. A Pauser, F.Pletersky, I. Picek.
Polhov gradeč: J. A Leben.
Postojna: A.Ditnh. G Pike!.
Radeče: Ivan Hailer, J. Trepečnik, I občno rade-sko konsumno društvo.
Radovljica L Fursaeer. F;
Homann. Oton Homann Sodražica: Ivan Levstik Siska: J. C. Juvančič. Skofja loka:  E Bnrdvch
M.Zigon 1301—17 Travnik: G. Bartr-i Trebnje; Jakob Petrovčič.
Ivan Zernatto. Tržič: Frid. Raitharek. Velike Lašče: Ferdinand
M Doganoc. Vipava, — Vrhpolje : Frar
Ko bal.
Vrhnika: D Šetinc, R Ratro* Zagorje :   R.  F. Mihelčič Iv Miiller sen. Žužemberk : Jak Derear
/ TS+^/ \»+« »K/ \^-r^ Ur--*
Z'* V • .    "-A :'•  w .
- ,
t" -v   '--v f v / *s     \{ ~> .•'* \
Tvrdka I. PERDAN v Ljubljani
na Cesarja Jožefa trgu štev. 12
=^^=  ima vedno veliko zalogo ,
portland in roman cementa
izdajatelj is odgovorni urednik; Bas t o PustoelemSek.
Lastnina m tisk „Narodne tiskarne".
17133700^75368
10
32