Poštnina plačana v gotovinl Iskaja v pondeljek in petek popoldne. Stane me.sečno Din 7"—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem ^avodu it 10.666. Jlova &oba Cena 1 Dln Redakcija in nprava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1. pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo Oglasi po tarifu. Telefon int. št. 65. Predpisi glede prostora in dneva objave oglasov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive Štev. 60. Celje, pondeljek 27. julija 1931 Leto XIII. Uradniški pokojninski fond Na ,. podlagi trctjega odstavka § 133. zakona o uradništvu in 3. od- stavka § 139. zakona c državnem prometnem osobju je finančni mini- j ster predpisal pravilnik o uradniš- kcm fondu. Po tcm pravilniku upravlja urad- niški pokojninski fond Državna hi- potekarna banka, v kateri se fond nahaja. V ta fond se stekajo: 1. enomesečne place ministrov in banov in uradnikov, uradniških pri- piavnikov in vseh ostalih nameščen- cev in uslužbcneev države, ki imajo praviro do pokojnine; 2. ena mesečna razlika med novi- mi in dosedanjimi plačami name- ščencev, ki so napredovali v službi; 3. mesečne vloge; 4. obresti pokojninskega kapitala fonda, pri čemer je obrestna mera za pol odstotka nižja od obresine men? pri obrestih, ki jih Državna hipote- karna banka zahteva kot najmanjšo obrestjio mero za dolgoročne kredite od svojih dolžnikov, in 5. denarne disciplinarne kazni. Enomesečna plača se vloži v brut- to iznosu v fond, ali pa v dveh ena- kih obrokih. Razlika place pri na- predovanju se plača tako pri vojaš- kih kakor pri civilnih osebah, in si- cer vsa razlika mcd prejšnjo in se- danjo plačo, in to za vsako napredo- vanje brez razlike. Mesečni prispe- vak je določen v zakonu in znaša 5% osnovne place. Posebne odredbe določajo, kdaj se ta prispevek vrnc Uradniku in oficirju, ali njegovi rodbini, in kdaj ostane za primer reaktiviranja. Za plačila prispevkov do 1. a.prila 1931 za uradnikc civil- nega re da vcljajo izkazi njihovili pristojnih oblasti na podlagi usluž- benskih listov, za oficirje in vojaške osebe pa listi osebnega službenega razmcrja. Od 1. aprila t. 1. bo Držav- na hipotekarna banka vodila za vse vlagalce fonda imensko knjigo in izdajala potrebne izkaze. Knjigo o vlagalcih fonda po imenih bo Držav- na hipotekarna banka izdelala v ro- ku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Državne blagajne in fi- nančno dirckcijc so dolžne poslati Uržavm hipotekarni banki place in pnspevke na podlagi plačilnih se- znamov v roku pet dni po prvem, ce pa se plaCa izplaCa šele v toku me- pa se plača izplača šele v teku me- seca, pa v roku 3 dni po izdanju pla- rajo Državni hipotekarni banki do- staviti vsa imenovanja, napredova- nja, premestitve, upokojitve, spreje- te ostavke na državno službo, odpust iz službe itd. Vsa administracija fonda gre v breme Državne hipote- karne banke, državno računovod- stvo državnega ininistrstva pa od- loči o posameznih primerih. Ustanavljanje pašniških in gozdnih zadrug Pri okrožnih kot trgovskih sodi- ščih v Celju in Novem mestu so bile nedavno vpisane naslednje pašniške in gozdne zadruge r. z. z n. z.: v BoČ- ni, Rečici ob Savinji, Gornjem gra- du, Ribnici na Dolenjskem, Gornjem Polju, Toplicah, Ribnici z okolico, Brezovi l-ebri, Cešji vasi, Čepljah, Mozlju, Gorenji Straži, Dolenji Stra- ži, Valti vasi, Selih, Dolenji vasi pri Ribnici, Vinici, na Frankolovem pri Vojniku, v Mirni peči, Retjah—Loš- kem potoku, Travniku—LoŠkem po- toku, na Hribu—Loškem potoku, v Globodolu, Dolenjih Skopicah, na Dolenjskem, Konjicah, Novi Öti/ti pri Gornjem gradu, Po- toku ob Dreti, Spodnjem logu, Ko- stelu, ViSnji gori, Dragi, Selu pri Osilnici, Podplanini, Crnem potoku, Srednji vasi, Starem kotu, Kočevskj Rcki, Ajdovcu, Štalcarjih, št. Janžu na Dolenjskem, Studencu pri Sevni- ci, Travi, Križah, Pilštanju in Za- gorju pri Kozjem. Namen ten zadrug je: 1. združevati kmete v pravno ose- bo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestni- kov z dne 19. junija 1931. eksproira- ni pažniki in gozdovi; 2. upravljati dodeJjene pašnike in gozdove v smislu § 24. zakona o li- kvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931., to jc, preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim le- som, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo zä na- makanje, s hlevi itd.; 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vse, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gozdarstvo; 5. prirejati za svoje Clane strokov- na predavanja, zbo^ovanja, ^azs-^a- ve, tečaje in izkoriščati vsa druga sredstva za povzdigo strokovne iz- obrazbe članstva. Okoliški občinski svet V petek 24. t. m. od 20.30 do 21.15 se je vršila v občinski posvetovalni- ci na Bregu pri Celju redna seja uprave občine Celje-okolica pod predsedstvom župana g. Mihelčiča. Po odobritvi zapisnika zadnje ob- činske seje je bilo soglasno sklenje- no, da se bo okoliška občina prija- vila kot interesent ob priliki r a z - d'plitve vele,posestniških gozdov v smislu zakona o likvida- ciji agrarne reforme. Župan je po- I oblaŠčen, da to izvede. Občina bi do- bavila iz gozda, ki bi ga dobila po razdelitvi, drva za šolske in občin- ske prostore ter za reveže in pa stavbni les. ,. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: tovarniški preddelavec Ja- kob Rajšek v Gaberju, delavec An- ton Dimec na Bregu, delavka Marija Dornikova v Gaberju, oskrbnik Ja- j kob Zidanšek v Medlogu, krojaški mojster Jakob Majhen v Liscah, te- sar Aleksander Skorc na Dobrovi, Antonija in ötefanija Kavčičeva v Gaberju, Franc Margetič v Zavodni, posestnik Anton Lajler na Dobrovi, posestnik Jožef Podergajs v Zagra- du, delavec Alojzij Kresnik v Gaber- ju in uradni sluga Ivan Otorepec v Gaberju. Tri prošnje za sprejem v domovinsko zvezo so bile odklonje- ne, trem prosilcem pa je bil zasigu- ran sprejem v domovinsko zvezo, Ce bodo dobili naše državljanstvo. Namesto pokojnega obč. odb. gosp. Fr. Pograjca jo bil izvoljen za ob- Cinskcga blagajnika podžupan «o.sp. Vinko Kukovec. — Materinskemu domu v Beogradu je bila dovoljena podpora v znesku 100 Din. — Občina bo dala temeljito popraviti voz za odvažanje fekalij. — V odbor>pri eks- pozituri OUZD v Celju ni bil izvoljen. poseben zastopnik okoliške občine, ker so v odboru itak že trije člani občinskega sveta. — Neka zadeva je bila rešena v kratki tajni seji. — Predlog obč. odb. Brumna, naj oko- liška občina nabavi lasten škro- p i 1 n i voz, je bil odkazan finanč- nemu odscku. — Občina bo dala po- staviti v otroškem vrtcu v Gaberju novo peč ter popraviti tla in klopi v učilnici in kletna okna. Tudi na ob- cinski hiši v Gaberju se bodo izvr- Šila popravila. Počastitev spomina prof. Chodounskega Ljubljana, 26. julija. Letos spomladi je umrl v Pragi vncti prijatclj naseqa naroda, velezaslužni profesor dr. Karl Chodounsky Cclc generacije slovcnskcga dijaštva, ki je študiralo v slovanski Pragi, so ohranile v svetlern spominu inic tega tnoža, ki jc bil desetletja pravi oče praških slovcnskih akademikov. Z glo- boko hvaležnostjo se številni naši iz- obraženci, ki zavzemajo dancs uglcdna mesta v javnem življenju, spominjajo darežljivc roke in zlatega srea tega plemenitega učenjaka. Zato je njegova smrt bolesttio odjeknila v mnogih sreih. Profesorju dr. Chodounskemu pa pa nismo dolžni hvale in pijetete samo kot očetu praških slovenskih dijakov. Bil je goreč prijatelj naših krajev in posebej še naših gorenjskih planin; on in njegovi prijatelji so privedli češke turiste v naše gore, proti katerim se je takrat obrnila raznarodavalna ofen- ziva. Dolga leta je svoje počitnice pre- življal na naših tleh. V živem spominu so še prebivalstvu Jezerskega in oko- lice prisrčni stiki prof. Chodounskega z našim ljudstvom, ki ga ni samo vzpodbujal v narodni zavesti, marveč je kot zdravnik bil mnogim neprecen- ljiv svetovalec in rešitelj. Mirno lahko trdimo, da gre Čehom, zlasti pa prof. Chodounskemu, v znatni meri hvala za to, da so naši obmejni planinski kraji, osobito Jezersko z okolico, kljubovali nemSkemu navalu. Častnemu članu bivše praške »Ilirijc« in vekzaslužnemu pospeševalcu pla- ninske misli na Slavenskem, velikemu Slovanu prof. dr. Chodounskemu na- meravata/ugosJovenska-češkosIovaSka liga in SJovensko pJaninsko društvo v LjtibJjani pokazati hvaležnost na- Sega naroda tako, da mu na Jezerskem odkrijeta spominsko ploščo. Svečanost odkritja te plošče je do- ločena na dan 15. avgusta t. 1. Tega dne se bodo na Jezerskem zbralište- vilni prijatelji jugoslovenske-češkoslo- vaške vzajemnosti. Svojo udeležbo so že obljubile mnoge odlične osebnosti, med njimifpredvsem čeSkoslovaški po- slanik v Beogradu g. dr. Robert Fli- der. Podpisani organizaciji opozarjata na to prireditev vso našo javnost. Posebno pa vabimo naše člane bivših praških akademskih društev, zlasti najstarejše *Ilirije», »Adrije« in »Jugo- slavije; bodi ta dan tovariški sestanck vseh, ki so ohranili hvaležnost in sim- patije ne samo do mecena dr. Cho- dounskega, marveč do zlate Prage in Beli zobje: Chlorodont prijetno osvežujoča. zobna pasta s poprovo meto tuba Din 8.— in Din 13.~ 3BE IVan ßURDIAN: Vasovanje Dan Se ogrinja s.e"?.giba k zatonu, večer bladilno in if^bk NeŽen vetrič veje nje gozda se Vme< V resno -šumlJa- Vin glas. Rahlo Sepetail!?.^1011 S°" ve, evetlice nalahko ,SÜ m tra" trudne glavice k matert^n ^ objame sleherno stvar in Sp k ^ mir kraljuje vsepovsod. Le po do" ni žubori potok, ob njegovem bregu ropočc mlin in se oglaša z rezkim glasom soseda — žaga. Na sinjem nebu se blišče brezštevilne zvezde in srebrni mesec oznanjuje s svojo ča- robno svetlobo vabljivo poletno noč. Vaški fantje zapuščajo skrivoma svoja lcžiSCa in se podajajo pevajof. in ukajoč skozi vasi. Zbirajo se na običajnih krajih, kjer se pomenku- jejo in preizkušajo svoje glasove v zbornem pevanju. Oglašajo se veči- noma domace narodne pesini, polne vcselja in ljubezni, ki se razlegajo v jasno poletno noč. Do polnoči prepevajo navadno po vasi, zbijajo vines sale in uganjajo razne norosti. Po polnoči se pa na- vadno razidejo in gre vsak »svoji ljub'ci v vas«. Prav na rahlo bo po- trkal, da ga samo ona slišala bo in — da sc mam'ca ne zbudi. »K oknu pridi, drug' ne vidi, ko nebeške zve- zdice . . .« Ljubica navadno ni zani- krna, da bi ne upoštevala glasu, po- sebno, ako ji fant prija. S smehlja- jočini obrazom pride k okencu, ga odpre in se pozabava s svojim fan- torn. Ce je fant predrzen in pogu- men, pre-govori svoje dekl6, da mu dovoli vstop k njej. Navadno se to tudi rado zgodi. Ali se skobaca kar .skozi okno, ali pa mu ljubica raz- odene, kod naj pride v hišo k njej. »Ne bom ti vrat odpirala . . .« je bolj redek dogodljaj. Šelc ko se pričenja daniti, zapusti Ijubček kam- rico in to prav tiho in previdno, da ne postane žrtev jeze dekletovega očeta. Vasovanje je stara slovanska na- vada, ki ne bo zlepa prenchala. Va- sovanje ne poteka vedno gladko. Ce- sto zasaCi ljubimca skrbni dekletov »Co, ko ogleduje po noči, ali je vse v redu pri hiši. Takrat mora ubrati vasovalec najkrajšo pot skozi okno ali pa skočiti z lestve na prosto. Da ga pri tern brzem odhodu spremlja- jo očctove kletvice in da prileti za njim včasih tudi kakšno krepko po- Jcno, je po sebi umljivo. Vendar Uubček je bil prepoden le za kratek eas. Ko se zadeva umiri in potolaži, obnovi priljubljeno obiske pri svo- jem dekletu. Bolj nevarna postane ta no^na za- bava, če zasači ljubimca njegov tek- mcc. V taliem slučaju na^stane na- vadno krvav pretep ali druga nesre- Ca z neprijetnimi posledicami za vse prizadete. Iz vasovanja nastane res- no znanje med fantom in dekletom, ki se zaključi pri dobrcm izidu s poroko. Da je pa pri tern starodav- nern obiCaju tudi mnogo neresnosti, lahkomiselnosti in nebrzdanosti, nam spričuje obilica mladih in ne- srcCnih nczakonskih mater in vcli- ka, nevšečna plačila fantov zaa-adi nepremišljenega dejanja. Torej, kakor pri vsakem delu in ravnanju, velja tudi v tern oziru sta- ri pregovor, ki pravi: »Karkoli de- laš, delaj previdno in glej na izid!« Stran 2. »Nova Doha« 27. VII. 1931. Štev. GO. češkega naroda sploh. Združimo se tega dne na raših lepih gorenjskih tleh in pokažimo z obilno udeležbo na tej svečauosti, kako globokc, ne- razdružljive vezi spajajo oba naroda. Posebej še opozarjamo na to planinsko svečanost naše pbniince in jih vabimo, da v čim večjem številu počaste spo- min pijonirja našega planinstva. Podroben program svečanosti na Jezerskem bo objavljen v listih. Jugoslovenska češkoslovaška liga in Slovensko planinsko društvo v Ljub- ljani. našim trgovcem velike skrbi. Četudi je pravilnik v duhu idealen, vendar opažamo, da ga fiiso sestaviii praktični strokovnjaki. Ker bi utegni! ta pravil- nik v praktičnem izvajanju naSi sadni stroki preje škodovati nego koristiti, se je po dolgotrajni in burni debati sklenilo, da se odpošlje k banski upravi, ministrstvu trgovine in indu- strije in ministrstvu za kmetijstvo de- putacija, da obrazloži težnje naše sadne stroke, ki se ne skladajo s pravi!- r.ikom. Da se ta sklep izvede, je treba ustvariti organizacijo v srnislu sklepa sadnih trgovcev v Mariboru, ker le ta se bo znala uveljaviti v našem go- spodarskem življenju. Sprejet je btl sklen, da tvori sedanji odbor društva nekak priprav! jalni odbor Osrednje sekcije, ki se naj loti takoj dela po smernicah, ki so bile določene na tej konferenci. Zborovanje sadnih trgovcev v Celju Celje, 27. julija. Včeraj popoldne se je vršilo v Ce- lju zborovanje sadnih trgovcev drav- j ske banovine, ki ga je sklicala Zveza trgovskih gremijev v Ljubljani na ini- cijativo društva sadnih trgovcev za dravsko banovino v Mariboru. Zborovanje se je vršilo v mali dvo- rani Celjskega doma pod predsed- stvom g. Rudolfa Pevca iz Ormoža Predsednik je v svojem otvoritvenem govoru ugotovil razveseljivo dejstvo, da se je konference udeležilo proti pričakovanju prav lepo število dele- gatov iz vsch krajev dravskc bano- vine. S tem je podana nada za uspeš- no delo. Pozdravil je navzoče, po- sebno pa glavnega rcferenta zboro- vanja g. I. Kaiserja, tajuika Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani. Pred- očil je navzočim v kratkih potezah ogromno in težko delo, ki ga je mo- ralo društvo opraviti v zadnjem pol- drugem letu od časa ustanovitvc. Pod- črtal je, da se je društvo vsestransko zanimalo za napredek in zaščito sad- ne trgovine. Žal, da društvo v svojih akcijah ni uspeio, kar je pripisati dej stvur da interesenti kljub vabilom niso smatrali za potrebno s svojirn pristo- pom dati društvu čvrsto podlago. Ker društvo, ustanovljeno na podlagi pro- stovoljnega članstva, ne more izvesti vseh nalog, si je prisvojilo sklep, da ustvari Ösrednjo sekcijo pri Zvezi trgovskih gremijev v Ljubljani, v ka- teri bodo vsi trgovci sadne stroke prisilno včlanjeni. Ta ukrep je bil nu- jen in ima tedenco, da ga uveljavi naša sadria trgovina na svetovnih trži- ščih. Zvczni tajnik g. Kaiser je v eno uro trajajočem govoru ilustriral položaj naše sadne trgovine na domnčem tigu in na podlagi skrbno sestavljenih Sta- tistik obrazložil, kako važno mesto zavzemri ta panoga v pogledu izvo- za. Zanimivo je bilo slišati, kako va- žen predmet tvori sarina trgovina na inozemskih tržiščih, kjer sc produkeija goji čisto na komereijalni podlagi. Naj- večji napredek modernega sadjarstva, kistrerniza zboljšanjem kvalitete in povečanjem produkcije, bcležimo v Hmeriki, Ui je povzročila popolen pre okret v sadjarstvu. Ameriško sadje igra na evropsketn sadnem tržišču ja- ko važuo vlogo in je najvplivncjši konkurent evropskemu sadju v ceni in v kvaliteti. Tega ne smemo pre- zreti, kajti četudi se v našo državo^ iz Amerike uvaža okrog 22.489 stotov opažarno, da si ameriško blago suk- cesivno prisvaja tržišče za tržjščem. Iz naše države se doslej največ sadja izvaža v Avstrijo, Čehoslovaško in Nemčijo. Naša lendenca rnora biti, da si kot agrarna država prisvojimo sukcesivno še ostala evropska tržišča, kar bo se- veda z ozirom na pritisk ameriškega blaga silno tcžavno. Zaradi tega bo treba sadni stroki v naši državi po- svetiti mnogo več pažnje nego doslej, da bomo zmogli konkurenco, kar bo mogoče le v smotrenem in organizi- ranem delu. Podani so najboljši iz- gledi, da si naša sadna trgovina pri- svoji trg na Poljskern, karnor uvoz z vsakim letom narašča, in na Danskem. Izvoz naSega sadja je bil doslej od- visen le od konjunkture, ki bo pre- stala, oziioma bo naletela na težkoče, če ne bomo računali na organizirani odpor inozemskih sadjarjev. Naša dr- fava računa s tem pojavorn in je se- stavila pravilnik o kontroli izvoza svežega sadja. ki bo po vsej priliki stopil v veljavo že meseca sept. t. 1., torej tik pred sezho. Ta pravilnik, ki je sestavljen čisto teoretično in ima v glavnem namen, da pridobi na5e sadje v kvaliteti svetovni sloves, povzroča (1 Svečana proslava sloletnicc roj- stvo Franccta Levslika v Velibih ; Laščah. V soboto 25. in nedeij-., 26. t. | m. se je vršila v Velikih Laščah j vclieastna proslava stoletnice roj- ; stva slovenskega genija, pisatelja in j kritika Franceta Levstika. Proslave ! so se udcležili poleg ogromne množi- I ne prebivalstva iz raznih krajev '• dravske banovine tudi zastopnik Nj. j Vcl. kralja polkovnik Cvejič, zastop- ; nik ministra prosvete naeelnik Di- ; mitrijevič, ban dr. MaruSič, zastop- ] niki vojaških in civilniii oblastev, ! občin, korporacij in druStev, med : njiini tudi g. Ivan Piekoršek kot za- ; stopnik mesta Celja in g. Franjo Roä : kot zastopnik celjskih narodnili dru- ] štev in korporacij. V soboto zvečer se je vršila v slavnostno okrašenih : Volikih Laščah sijajno obiskana aka- j dcniija. V nedeljo dopoldne sc je raz- vil velik sprevod do Levstikove rojstne hiše v Spodnjih Retjah, kjer je imel pisatelj Vladimir Levstik slavnostni govor. Za njim je govoril v imenu Sokolstva br. Kajzelj, pevci ljubljanske Glasbenc Matice pa so zapoli Jcnkovo »Molitev«. Ob 14. se je pričela slavnost pri Levstikovem spomeniku v Velikih Laščah. Ko jo godba »Slogo« zaigrala slavnostno uverturo in je moški zbor ljubljan- ske Glasbcne Matice zapel Jenkovo »Molitev«, je imel pozdravni govoi* predseünik slavnostnega odbara ju- rist g. Anton Pucelj, ki se je spomniT tudi Nj. Vol. krsilja, in orisa! poincn slavnosti. Med padanjem dežja je spregovoril pesnik Ototi Župančič o Levatikovi veliCini in odkril bronasto plakcto na Levstikovem spomeniku. Za ŽupanCiCem sta izpiegovorila še ga. prof. Ljubica Jaiikoviceva'ia di\ Wollmann, nato pa so zastopniki pö- ložili vence ob spomenik. Po slav- nosti se je nebo zjasnilo in na vrtu Sokolskega doma se jo prißola veli- ka ljudska slavnost. d Spomenik kraiju Peiiu v Ljüb- ijauL V soboto 25. t. m. opoldne je bila v navzoCnosti Stevilnih. precl- stavnikov oblastev, korporacij in na- rodnili druStev .sveCano vzidana spo- minska listina v podstavek za spo- menik kralja Petra pred mestnim magistratom v Ljubljani. Odkritje spomenika bo v nedeljo ü. septembra dopoldne. d Zaključek šafeovske ollmpijade v Prajji. Včeraj se je po 19. kolu zaklju* čila šahovska olimpijada v Pragi. Amerika je dosegla od 72 možnih iočk 48 ter s tem svetovno prvcnstvo v šahu. Sledijo: Poljska 47, Ceško- slovaška 4G in pol, Jugoslavija 40, Letonska, Švedska in Nemčija 45 in pol, Avstrija 45, Anglija 44, Madžar- f-ka 39 in pol, Nizozemska 35, Švica 34, Litva 30 in pol, Francija 29 in pol, Rumuni ja 28, Italija 24, Danska 19 in pol, Norveška in Španija 15 in pol točke. V tekinovanju za svetov- no prvcnstvo dam v šahu je zmaga- la Cehoslovakinja Vera Menšikova. Prihodnja svetovna šahovska olim- pijada se bo vrSila leta 1933. v Chi- cagu. d Taks oproščeni društvi. Finanč- ni minister je oprostil plačevanja taks za vloge in prošnje na državne oblasti Zgodovinsko drustvo v Mari- boru in Gasilno društvo v Konjicah. (l Umria je v četrtek 23. t. m. v St. Juriju ob juž. žel. za posledicami I kapi ga. Torczija Kropivškova, sopro- I ga inženjcrja Frana Kropiväka, pro- fesorja na šentjurski kmetijski šoli. Pokojnica je bila iz znane Torstenja- : kove rodbine pri Ormožu in je bila agilJia članica scntjurskili narodnih društev. Poleg užaloščenega soprc^- ga zapušča troje otročičkov. Pogreb pokojiiii'e se je vrši! v soboto 125. t. m. Bodi ji oliranjen blag spomin, preostalim nnse iskreno sožalje! d Člani Slovenskecja pianinskega tiruštva se opozarjajo, da dajo vi- dirati od po'licijske oblasti oziroma pristo-jnega sreskega načelstva vse legitimaeije, ako želijo, da imajo le- gitimaeije vcljavnost za turistovski obmejni proniet z Avstrijo. Nevidi- rane članske izkaznice v obmejnem prometu niso več veljavne. Kdor se hoče v bodofe posluževati ugodnosti sporazuma o turistovskem obmej- nem prometu z Avstrijo,. mora do- biti na člansko logitimaeijo vizum pristojnega upravnega oblastva, to je tiolicije ali sreskega načelstva, v katerega službcnem območju stanu- je lastnik legitimaeije. Vizumi se sedaj izdnjajo zastonj, brez kolkovi- ne. d Pri :apeki, krvnem prenapolnje- nju trebuha, kongestijah, bolečinah kolknih živcev, bolečinah v boku, zasopljenosti, hudem srčnem utripa- nju, migreni, šumenju v ušesih, omotici, pobitosti povzroči naravna »FraKG Jüsef.ova« greiicica izdatno izpraznjenjc črevesa in osvoboditev občuikov tesnobe. Mnogi zdravniki uporabljajo »Franc Jažefor/o« vodo tucli pii nadlogah kliniaktcrijalnc flobe z riajvečjim uspehoin. »Franc Jožcfcva« örencica ,se dobi v vseh le- karnah, drogerijali. in specerijskih trgövinah. d V vseh krajiii naše proslrane dr- žave radi uporabljajo ?.e več let zdra- viino specf.jaliteto Figol eliksir. Fi- go\ je kioalno sredstvo za čiščenje želodci iti črev ter za ločenje bolez- ni obisti, jeter in hemoroidov, če so bole/.ni v zvezi s slabo prebavo. Fi- gol se dobi v vsaki lekarni. 315 d Bunajska vremenska napoved za iorek 28. julija: Soparno vreme, zla- sti v severnib Alpah nevihte ICvallleto veliico 5s:i3iro, vedno move modleriie vasorc^ jn siiselce cert« nudi maniifakUinia in inodna rgovina Miloš Pšeničnik, Ceije I ___________________________________ I Celje in okolica i c Uradni dan Zbornice za irgovino, obri in i^dvisJriju v Ljubljaiii za Cs- Ije in celjsko ckclico se bo po sporo- Cilu Gremija tigovcev v Celju vršil v torek 4. avgusta od 8. do 12. dopol- dne v posvetovalnici Gremija trgov- cev v Celju, Razl.igova ulica št. 8, prjtlifje levo. c Nov notar v Celju. Na mesto pok. notarja gosp. Avgusta Drukarja v Celju je imenovan g. dr. Ivan Stojan, notar v Ljutomeru. c Ccliski peki zopet obtoženi. Ka- kor znani, so bill pekovski mojstri iz Ceija in okolice nedavno obtoženi, da so prekoračili maksimalne krug- ne ccne. Pred o'krajnim sodiščem v Celju so bili peki oproščeni; to sodbo je potrdilo tudi okrožno scdišče. Se- daj pa so bili peki obtoženi zaradi navijanja cen. Razprava se je vršila v petek 2,4. t. m. Obtoženi trdijo, da so bile njihove kalkulacije pravilne in da ni govora o kakeni navijanju cen. Razprava je bila odgodena na nedoločen čas. c Kaj je z znižanjem mesnih cen v Gelju? Prejcli smo: V zadnjem času so mesarji v Ljubljani že dvakrat znižali eene mesa, isto so storili tu- di v Mariboru in Zagrebu — samo v Celju je ostalo vse pri starem, četudi so eene živine v zadnjih mesecih ze- lo padle. To beležimo za sedaj brez komentarja. c Odkopavanje rova no. Starem gratiu. Muzejsko društvo v Celju je začelo s poinočjo mestne obeine te dm odkopavati stari rov, ki je vodil iz celjskega gradu v hribu in dalje pod S;'.vinjo v mesto. Delo je važno in je pričakovati zanimivih zgodo- vinskih najdb. c Plavalna sekcija SK Celja. V to- rek 28. t. m. ob 20. se bo vrSil v ho- telu »Evropi« sestanek vseh, ki so se prijavili k plavalni sekciji in tudi onih, ki se še nameravajo prijaviti. c Kaj vse čiiamo. Na vogalih in lesen !.h drogovih srečujemo čcsto napise in reklame, ki lepemu leto viščarskcmu mestu Celju niso rav- no v pones. Na nekem drogu je bii brez kolka najmanj dva tedna nabit listič sledeče vsebine: »Pozor. Sprej- mejose dva purša. na. Stanuvanje in na dobro hranu ali pa samu na stanuvanje. St. 47. Gaberjo. Celje.<^ Prosimo, da merodajne oblasti po- svetijo tudi takim, sicer malim, a škandaloznim primerom več pažnje. Sicer je pa pritrjevanje roklam in oglasov na plotove in drogove itak pro]">ovcdano. Policija je bila na to opozorjena celo od mestne občine, a grde razvade še vedno ni konec. c Umrla je v pondeljek 27. t. m. v celjski bolnici vslcd starostne osla- belosti 84-Üet.na Lucija Kranjčeva, vdova po jetniškem pazniku iz Celja (GledaliSka ulica 25). Starka je pa- dla v četrtek 2. t. m. doma v sobi in si zlomila desno roko v zapestju. N. p. v m.! c Kača je pičila v nedeljo 26. t. m na Zbelovem pii PoljCanah 7-letnega kočarjevega sina Maksa Frima. Uec- ka so prepoijali v celjsko bolnico. c Goliniija-.-Preil- dnevi je posetil 20-leüii pai'koüir Ferdinand Ogrincc iz ljutomerske okolice državnega ce- starja v Levcu, cigar sin je v Zagre- bu, in mu sporočil, da ga pošilja sin s prošnjo, da bi mu starSi poslali ka- ko podporo. Ogrinec je prejel 200 di- narjev za cestarjevega sina. Starži so se informirali pri sinu glede de- narja in izvedeli, da sin splcli ni pre- jel od Ogrinca ničesar. Včeraj pa je costar srečal v Celju Ogrinca in ga pobaral, kaj je z o'nimi 200 dinar ji. Ogrinc se je začel s cestarjem na ulici ruvati, kinalu pa je prišel straž- nik. ki je Ogrinca aretiral. c Izgubs in najdbe. 15. t. m. okoli 18. je bila v mestu izgubljcna. nova črna usnjata listnica s 1.020 Din in nekim pismom. 25. t. m. ob 13. je bila najdena na Krekovem trgu zlata ve- rižica z obeskom, nekje drugje v me- stu pa usnjata denarnica z 10 Din. Lastnika naj se zglasita pri pred- stojništvu mestne policije. c V avtobusuj ki vozi na progi Ce- lje—Rogaška Slatina se je našla ak- to'vka, ki je bila tarn pozabljena. Nu progi Celje—Vransko pa je šofer na- šel v avtobusu dcžnik. Kdor je ta predineta v vozu pozabil, naj se zgla- si v pisarni. niestnega avtobusa v magistratnem poslopju, v drugem nadstropju levega dvoriščnega trak- ta. c Damska kcpalna obxeka je bila nedavno najdena. Kopalna obleka je zgoraj vijoličasta, spodaj pa zelena. Lastnica naj se zglas-i pri predstoj- ništvu .mestne policije. c Tvrdka Anton Kale! in drug, bar- varija, pralnica in apretura na Lavi j pri Celju, je brezhibno prebarvala SK Celju Jvompletno opremo za igral- ce in klub vsled tega toplo priporo- ! ča tvrdko. Ali ste si ze siabavüi roman „BRATA G0RDEJEVA«, ki je izšel v naši založbi? Štev. GO. »Nova Doba« 27. VII. 1931. Stran 3. Sport Celjski nogomet PrijateVjska nogometna tekma ZSK Hermes Ljubljana: 3K Celje 1:0 (0 : 0) Tekma, ki je obetsla postati zanimi- va, ker sta si stali nasproti dve ena- ko'vredni moStvi, se je začela na G'a- ziji v nedeljo 26. t. m. ob 17.15 s poCetnim udarcem ŽSK Hermesa. Sled- nji je nastopil s kompletnim 1. mo- Stvom, dočim je imel SK Celje v avo- jih vrstah veČ rezerv. Kliub velikim upom tekma ni mogla zadovoljiti do kaj številne publike, ki se je dolgo- časila in ki je vznevoljena odhajala z igrišča. Oba kluba sta igrala brez ela na, brez najmanjSe volje in požrtvo- valnosti. Ves milje je bU — rekli bi — zaspan. Vzrok temu moramo iskati v dejstvu, da sta pri obeh klubih od povedali napadalna in deioma tudi kril ska vrsta. Na svojern mestu sta b li i pri SK Celju i pri ŽSK Hermesu o- brambi, ki sta pokazali svoje znanje in odločno čislili situacije. Golman je bil celjski boljSi in sigurnejSi. Več na- padov SK Culja na nasprotnikov gol se je končalo tik nad crečko, druge pa je odbila obramba. Nevarne situa- cije pred celjskim golom od>trani o- bramba. Posledica — rezultat 0:0. Druga minuta drugega polCasa prinese prvi, dclgo pričakovani gol, ki je pa- del skoro neubranljivo iz prostega strela s Sestnajstmetrovke. 1 : 0! To naj vzpod- budi moštvi k novemu delu, k žctvo- vanju vseh moči. Toda vsa ;do mora opaziti, da je gol vplival ie na Her- mesa. Celjani se ne more-o znajti. Re- zerve, katerih ena je bila sicer ob pol- času izmenjana, niso navajene skupne igre, vsled Cesar se vsaka kombinacija razbija in konča v območju Hermesa, ki po polčasu igra ?. nekoüko vjdnej- Sim elanom in ki se odlikuje po lepih kombinacijah. TuJi te ne moreio pri- vesti do zvišan.ja rezultata. V 21. my nuti diktira sodnik popolnoma upravi- čuno enajstmetrovko proti gostom. Tt Pa s tem niso zadovoljni in pride do nodiscipliniranega vedenja nekaterih "gralcev ŽSK Hermesa, katerega posle- dica je, da je 1 igralec izključen in enajstmetrovka ponovljena. Toda bila je prvič kakor druRič namenoma vsaj zdelo se je tako — zastreijena. Po igri je bil rezultat 1 :0 utemeljen, •po moči mostev pa ne. Sodnik g. Sto- klas ni zadovoljil, kajti bil ie nesigu- ren in — pod vplivom igralcev ter ne- discipliniranosti Hermesa. Prijateljska nogometna tekma SK Atletik:SK OHmp 4:2 (2:1) Skoro istočasno kakor prva tekma se je vrSila pri jaieljska nogometna tekma med ostalima celjskima klubo ma SK Aletiki in SK Olimpom. V pred tekmi sta si stali nasp;oti rezervi obeh klubov (5:0 za Atletike). Tekma je potekala skoro popolnoma mirno in je nudila lep sport, dasiravno ni bila do- sti zanimiva. Premoč Atietikov je bila vidna in rezultat ie kolikor toliko ver- na slika moči obeh klubov. Sodnik g. Svetek je bil v splošnem dober, ven- dar se zd<, da soduiške funkcije še ne opravlja dolgo ter vseh prijetnosti svo- jega posla še ne pozna. Nogometna tekma SK Laško SK Celje rez. v Laškem se je končala zasluženo 3:4. Tako so bili vsi trije celjski klubi s prvimi moštvi in z rezervami zasto- pani na zelenem polju in bi nam mo- gli nuditi lepo sportno nedeljo, vendar nismo doživeli tega, kar bi lahko pri- čakovali. Reos. Gospodarstvo Tečaj za kapunjenje petelinčkov Ljubljana, 26. julija I Ob priliki prireditve tfčajev za ka- 1 punjenje, ki jih priredi Perutninarska reg. zadruga v Ljubljani in perutninar- ski odsek Kmetijske družbe in ki so b'li ž«j objavljeni v časopisih, opozar- jamo vse zanimance na sledeče pred- nosti, ki jih dosežemo s kapunjenjem petelinov: 1. Večjo in težjo perutnino; 2. rnesq kapunov je bo! j sočno, nežno in bolj oknsno; 3. prodajna cena za kapune je mnogo višja; 4. zaradi boljše izrabe krme po kapunih je pro- izvaianje mesa cenejše; 5. kapunjeni petelini so bolj mirni, ne hrešče in ne i nadlegujejo koko§i; 6. kapuni se lahko I uspeSno uporabljajo tudi kot dobre koklje za vzrejo piščet; 7. kapunov se na manjSem prostoru lahko več rcdi, kakor pa druge perutnine; 8 odjem kapunov traja vse leto; 9. se lahko prodajo, ker je po njih veliko povpra ševanje; 10 splo*na boljša uporaba odviSnih petelinov, ki bi se drugače težko dali do.bičkanosneje rediti in prodati. Dalje opozarjamo udeležence teča- jev, ki bi želeli, da se jim kapuni nekaj petelinčkov na tečajih, da se ravnajo točno po sledečem: 1. Pete- linčki naj bodo mladi, ne nad V2 kg težki pri lahkih pasmah, pri težjih pa ne nad 3/4 kg; 2. živali je treba 36 ur pred kapunjenjem postiti (brez krme); zadnjih 18 ur tudi brez vode. kar 2i- valim prav nič ne škoduje. Natančen pouk, kako je ravnzti s kapuni pozneje, bodo dobili udeleženci na tečajih. Peruninarska reg. zadruga in Perut- ninarski odsek Kmetijske družbe v Ljubljani. Zborovanje hmeljarjev v Zalcu Vsi huieijarji se obveščajo, da se bo v nedeljo 2. avgusta ob pol 9. do- poldne vršil v i'ol)lekovi dvorani v Žalcu običajni shed hmeljarjev, na katcrcni so bo poročalo in razprav- ljalo: 1. o svetovnom sianju linieljskih nasadov, )l. o začctku obiranja lunelja, 3. 0 mezdi hmetjskim obiralcem in 4. o slučajnostih. Zboiovanja se lahko udeleži v.sak hn-.cljar. g- Sije se tlöbijo tarile? Zbornica za TOI v Ljubljani opozarja gospodar- wko ki-oge, da je pri direkciji držav- nih želcznic v Ljubljani dobiti sle- tlcče tarife po sledečih cenah: Ime- nik žolezni.ških postaj, cena 125 Din. Da.1 jiliar 1. 300 Din. Daljinar II. 150 ilinarjev. ŽelczniSka tarifa del I. 100 Din. Žclezniška tarifa del II. za piovoz potnikov 50 Din. Želez. tarifa del II. za prevoz robe 150 Din. Doda- tck larifi del II. za prevoz robe 10 dinarjev. Lokal na tarifa GO Din. Lue- ka larifa 50 Din. Dodatck lokalni ta- lifi 30 Din. Dodatek lučki tarifi 10 dinarjev. lzmena lueke tarife 10 Din. Rlodnaroclne konvoncije za prevoz potnikov 40 Din. Mednarodne kon- voncije za provoz robe 80 Din. Inter- nationales Güter-Kursbuch. — Ju- Koslovenska - italijynska tarifa 150 tlumrjev. Dodatek juffotsJovensko-ita- lijanski tai'ifi 100 Din. Jugosloven- sko-neniška "tarifa zvezck I. 35 Din. jiigoslovensko-nemška tarifa zvezek II. 125 Din. Jugoslovensko-nemška tarifa'zvezek IV. 75 Din. Dodatek ju- goslovensko-nemški tarifi. Jugoslo- vcnsko-madžarska tarifa zvezek I 80 Din. Jugoslovensko-, madžarska tarifa zvezek II. 180 Din. Priloga ju- goslovensko-madžarski tarifi 40 Din. Putokaz Jugoslovensko - madjarski tarifi 120 Din. Jugoslovensko- češka tarifa zvezek I. 58 Din. Jugosloven- sko-feška tarifa zvezek II. 325 Din. Azbučni spisak jugoslovensko-ceški tarifi 325 Din. Dodatek I. jugoslovcn- sko-češki tarifi zvezek I. 17 Din. Do- tiatek I. jugoslovensko-češki tarifi zvezok II. 145 Din. Jugoslovensko- grška tarifa GO Din. Dodatek jugoslo- vensko-grški tarifi zvezek I. 30 Din. Predpisi o olajšavah k mednarodni konvenciji za prevoz robe 10 Din. Predpisi o predmetih, ki se pogojno sprejemajo za prevoz, 15 Din. Po svetu s Beg nune iz samostana. Pred ne- davnim časom so pripeljali v nun- ski samostan Nova štifta pri Olomu- cu mlado deklico, ki naj bi sc po- svetila po materini želji redovniške- niu stanu. Mati mlade redovniškc kandidatinje je bila zelo pobožna že- uica in se je zaobljubila, da bo po- svetila svojo hčer redovniškemu stanu, če bo ozdravila od neke težke otroške bolezni. Mlada deklica je bi- la v samostanu naclvse tiha in ni skoro z nikoniur govorila. Nekega jutra pa so ugotovile redovnice, da je deklo pobegnilo na pustolovski naCin iz samostana in pustilo v ce- lici svoje nunsko oblačilo. Pri begu ji je pomagal njen fani, neki inže- njcr, s katerim se je bila skrivaj za- ročila. s Kolesarska tekma med vegetari- jancj. in mesojedci. Skandinavski sportniki že ilolgo razpi-avljajo o tem, da-li je za sportnike priporoč- Ijivejša vegetarijanska, ali mesna prehrana. Da bi se 0 tem prepričali, so priredili pristaši obeh taborov ve- j liko kolesarsko dirko. Vegetarijanci i so imeli na dresih vtkano žl ah trio banano, mesojedci pa so se ponašali a volovsko g'lavo. Dirka je bila zelo nr.porna in se je vräila na progi Kopenhagen—Oslo. Zmag.ili so vege- j tarijanci, doCim so bili v slični dir- ki na Danskem premagani od meso- jedcev. OsrJ-ajsTCij-fc^ -v „jgsroiuri JT3otox"J James Oliver Curwood: Podarjeni obraz 35 Roman Poslovenil Boris Riliteraič Q'uze je vrgel cigareto proč, potem pa se je, naglo obrnil in stopil k vratoni, ki so vodila v nad- zornikovo dolovno. sobd. Keith ga je hotel poklicati nazaj. Ce hi bilo treba, bi planil po nJem in 8a ort' trgal od teh vrat, ki mu prinašajo sinrt. Toda Keith se ni ganil in odprl ust, dokler ni bilo prepozno. Vrata za Ci-u/om so se zaprla. Cul je, kako je javil prihod gospoda Connistona, in Keithu se je zdelo, da je te bewerte komaj izpregovoril, ko je McDowell ?.o sam stal med vrati. »Stopito noter, Connistoiv« je rekel tiho. »Stopite noterl« To ni bil McDowcllov običajni gias. Zvcnel je prirtuSeno in moral je človeku vliti strah. Bil je glas ^oža, ki govori tiho in mirno, da hi prikril divje ^vzbvujenje, ki besni v njem. Med torn ko je stopa! •oz prag, je Keith ;še enkrat naglo zbral misli za svoj url lx}n naval, ki ga je sklenil storiti preden bi se hudp Za pi"cmstganeqa. Mod tern ko ho Cruze nič roki obv^auLf Jakal V ^-edsobJu' b0 S PištolcV usta, potem t>,?ÜWella' 8'a ZVCZstl ^ mU ™T prcdon mu btdn ry JosePhino Pobegnil v gozdove, osuplost toliko vo^ V*mL Zat° JG Mla nrg0Va ranjem vrat prijei ^ ^ ^ McDowell inert zapi; od boleßine, Potem Pa n^ ,m J+° 8Üfni1' df ?& ^ ,>Bog ve, da vam ne morem zameriti, ker ste me pustih tako dolgo Cakati,« je rekel. »straSno grdo jc bilo od mene, da sem davi, še preden ste vstali, nad- legoval vašo sestro. Kar na lepem je odločno odklo- nila, da hi vas poklicala, in pri moji veri, način, kako' je to storila, je hil vzrok, da sem Itajniku Cruzu navočil, naj vas on skuša dobiti. Sedite, Conniston, Pravkar mislim pod vami zažgati inino.« Po teh bescdah se je spustil McDowell v svoj vrtljivi stol in si jel gladiti in vleči košnto sive nui- stače. Iz oči so mu streljali bliski. Keith je čakal. , McDowell je bil kakor na skok pripravljena zver, drgecoca v poželenju, da bi skočila. Kdini pomislek pri tem požeienju je moralo biti to, da ni prav'vedei. koga naskoci. »Kaj sc je snoči zdgodilo?« je zaöel: Keith je po bliskovo poniislil. McDowellovo vpra- Sanje mu je dalo ugodno priložnost,- da izigra prve karte proti San-Tungu.. »Toliko, da imam dovolj raz- loga obiskati nocoj San-Tunga.« je dcjal. Opazil je, da so se McDowellovi prsti, ki so krsie- vito oklepali področnik stola, za trenutek razklenili. »Torej imam Ie prav?« je zaškrtal. »Svoje vzroke imam, če reCem, da imate v neki toCki čisto prav. Z vso gotovostjo bom vedel gele, ko danes spregovorim s Šan-Tungom.« Keith se je sr- dito zasmejal. McDowellovc oCi se niso niC manj jekleno bliskale kakor njegove. Žolezni mož je globoko zajel sapo in njegova na- peta rtrža se je nekolikanj zrahljala. Naslonil se je nazaj. »Ce bi se kaj zgodilo,1« je dejal in pogledal mimo Keitha kakor bi kar t:\ko mimogrcde in slu- čajno govoril, »če vas napado ...« »Potem utegne biti v sili po'trebno, da ga ubi- jom,i;< je dogovoril Keith. McDowell ,ni z ničcmer izdal, da bi. bil čul te be- sede in vendar je bil Keith prežet prepričanja, da g<\ je prav razumel. Zdaj je na kratko poveda.l, kaj jo zvečer videl in zvedol v Kirkstonovi liiši. McDowell je zardel v obraz kakor puran, ko je zvedel za do- kazc, da je bil Šan-Tung v hiši na griču. »Nu, evo!« je zavpil McDowell in s silnim na- porom potlačil izbruh besnosti. »Vem, da je bil tarn, davi pa sta oba — ali čujete, kaj vam pravim? — davi pa sta oba tajila. Ona je lagala in mi pri tem gledala naravnost v obraz, in on je lagal in prvisi se mi je smcjal v obraz. Preklet naj bom, če se mi ni smejal v obraz. Culo se je, kakor bi klokalo debelo olje iz steklcnice. Nisem vedel, da se more Človeško bitje tako smejati. In vrhu vsega in kot višek vsega mi je rekel nckaj, Cesar mu nisem mogel verjeti. Bog mi pomagaj, tega ne morem verjeti!« McDowell je planil pokoncu, zvil roke na hrbtu, dingo v drugo in jel z orjaškimi koraki hoditi po sobi gor in dol. Nenadoma je prihrumel h Keithu. »Zakaj, za božje ime, niste privlekli Keitha s seboj? Ali pa, če ne njega samega, vsnj po' njem podpisano priznanje?« To je bil udarec, ki je zadel Keitha v hrbet. »Kaj — kaj se to Keitha tiče?« je zajecljal. »Bolj kakor se vam upam priznati, Conniston. ! Toda zakaj niste prinesli ort njega podpisanega pri- znanja? Umirajočega človeka je navadno k Cemu takemu lahko preg-ovoriti.« »Ce je kriv, da/« je pritrdil Keith. »Toda mož jo bil iz drugaönega lesa. Ce bi bil tudi res Judgea Kirkstona ubil, se nikdar ne bi bil tega kesal. Ni cutil, da bi bil zločinec. Prcpričan je bil, da je na lastno pest pomogöl pravici k zmagi, da je odmeril pravično kazen, in zato ne bi bil nikdar, tudi na smrtni postelji, nečega takega priznal, ali podpisal.« McDowell se je spustil na stol. »In največje pre- kletstvo je to, da nimam ničesai-, prav ničesar v rokah proti temu Šan-Tungu,« je zaškripal z zobmi. »Mirjama Kirkstonova laliko po svoji volji razpolaga saina s seboj in po črkah zakona ne stori Šan-Tung nobenega zločina, če se ona iz lastne volje vda temu hudiču. Pred črkami zakona gre to samo njej mar. Po niorali seveda...« McDowell je vstal in njegove divje goreče oči so sc globoko zabodle v Keithov obraz. »Sovraži vas, kakor sovraži kača jedko kis- lino. Prav mogoče je, da bo poskusil, če sc mu bo prilika zdela ugodna...« Spot je McDowell naredil svoj pomembni premor in počakal, če je oni razumel to, Cesar on ni dogo- voril. Keith jc zaigral dve Connistonovi kretnji hkrati: skomignil je z rameni in zavihal brke, ko je vstajal. Mrzlo se jc nasmchnil železnemu možu od zgoraj. Vsaj to' pot je bil posrecen posnetek Angleža. »Še danes naj bo deležen te ugodne prilike,« je rekel. »In zdaj mislim, fant stari, bi bilo bolje, davzamem pot pod noge — kai1 koprnim, da se s Snn-Tungom še pred kosilom sestanem.« McDowell ga je spremil do vrat. Njegov obraz je razodeval napeto pričakovanje, skoraj pr'ilep. Spet je pri jel Keitha za roko in mu rekel preden so se odprl a vrata: »Ce do česa pride, poskrbite, da se zgodi na prostem, in ne v okoliei, ki bi si jo San- Tun» i zbral.« Keith je gel in sree mu jo burneje zaplalo, ko jo razumel pomen besed, ki jih je bil pravkar cul iz ust žc-leznoga moža. In kakSna bi mogla biti tista »mina«, za katei'o je McDowell obljubil, da jo zažge pod njim, sc je izpraSeval, in zakaj tega ni storil? Stran i. »Nova Doba« 27. VII. 1931. Štev. 60. s Raj ne ugaja hotelskim gostom. Lastnik nekega newyorskega hotela je s posebno okrožnico vprašal bivše goste za razloge, ki so bili merodaj- ni, da so zapustili njegov hotel. Od- govori so bili zanimivi: 70 odstotkov bivših gostov se je pritožilo, da je bilo hotelsko osobje premalo vljud- no, 14 odstotkov, da so cene previ- soke, 10 odstotkov, da je kuhinja in postrežba slaba, 7 zaradi napačnih informacij. Šest odstotkov gostov se je pritožilo, da jih je hotelsko osob- je često nadlegovalo, da naj napra- vijo večje zapitke, štirje odstotki za- radi neprimerne reklame in le dva odstotka zaradi prepočasne postrež- be. Rezultat te okrožnice bo vseka- kor merodajeh tudi za evropske, še posebno pa za naše razmere . . . s Umetnost poljubovanja. Znana stvar je že, da je kako zadevo tem težje izvršiti, čim lažja izgleda na pr- vi pogled. To velja po mnenju film- ske zvezdnice Jeanete Macdonaldove še prav posebno za scene s poljub- ljanjern. Baš to sceno morajo igralci najbolj vcstno naštudirati in ni red- ko, da jo ponavljajopo 10-krat prej, nego je zrela za kopiranje in pred- vajanje v kinih.. Spoznavajoč to, si je nabavila Macdonaldova celo knjižnico, broječo nad 3000 zvezkov, o ljubezni in njenih oblikah. V tej biblioteki poišče vselej sveta, kadar mora predstavljati v igri kako tuje- rodno deklico, da igra na ta način kar najbolj resnično svojo vlogo. Po mnenju Macdonaldove ima vsak na- rod svoj poseben način poljubljanja. s Novo otočje ob brazilski obali. Resni znanstveniki napovedujejo na podlagi raziskovanj in pojavov, da se bo prikazalo iznad morske gladi- ne ob obali Brazilije v južnem At- lantskem Oceanu čisto novo otočje. Dvignila se bosta tekom nekaj de- setletij iz morja dva otoka, ki bosta predrugačila brazilske obalne razmere. Nova otoka bosta podobna japonski skupini otokov, ker bosta vulkanskega značaja. Anekdote Alfonzo Alvarez je bil pözvan k vojaškemu naboru. Ves obupan se je posvetoval z vaškimi očanci, kako bi se odtegnil vojaški dolžnosti, ker ga ni prav nič mikal pustinjski zrak v Maroku. »Pojdi k padarju in si daj izdreti vse zobe, potem ti ne bo tre- ba k vojakom,« so mu svetovali. Pa- dar je odstranil mlademu Kataloncu z neizrekljivimi bolečinami drago- ceno zobovje. Drugi dan je šel mladi junak na nabor in je bil proglašen za nesposobnega. Na nabornem listu je bilo zapis'ano: »Nesposoben zaradi krčnih žil.« • * Davno je že znano, da so gledališ- ki ravnatelji zelo prijazni napram umetnicam, ki so pri njih angažira- ne. V sredi preteklega stoletja je bil na vratih nekega gleclališkcga rav- natelja v Parizu nabit naslednji razglas: »Ni potrebno, da ste na- pram gledališkemu ravnatelju lju- beznivi. On si nikdar ne izbere lju- bice iz vrst svöjega osobja.« Smešnice V Parizu je neki profesor iznašel serum, ki obudi celo pred tisočlotji umrle ljudi k življenju. Veliko raz- burjenje. Skličejo zdravniški kongres v avlo Sorbonne. Profesor naj de- monstrira svoj izum. Iz muzeja pri- nesejo egiptsko mumijo. Profesor ji da injekdjo. TiŠina kakor v grobu. Crez pet minut odpre mumija oči in vpraša počasi in tiho: »Ali Mistin- guette še vedno pleše?« Oglašujte! Nalezljive bclezni v Celju in celj- skem srezu od 8. do 14 julija: Tifuz- ne bolezni: v celjskem srezu je edini bolnik ozdravel. Škrlatinka: v celj- skem srezu je ostal edini bolnik še Celjska posojünica d. d. v Celju V LÄSTNI HIŠI NARODNI DOM Kupuje in pro« dajai devize in valule. Sprejema hranilne vloge na knjižice in tekoči račun ter nudi za iste popolno var- nost in ugodno o~ brestovanje. Podruznici: Maribor, Sošlanj dalje v oskrbi. Ošpice: v celjskem srozu sta na novo obolela 2 otroka in ostala v oskrbi, v mestu Celju je ostalo od prej 7 bolnikov, 2 sta ozdravela, 5 pa jih je ostalo še v oskrbi. Davica: v celjskem srezu sta ostala od prej 2 bolnika, 1 je ozdra- vel, 1 pa je ostal še v oskrbi. Sen: v mestu Celju je ostal edini bolnik še dalje v oskrbi. Brzojavne droge bor, smreka In jelka, več tisoč komadov od 6 do 10 m dolžine, za suksesivno dobavo proti takojSnjemu plačilu kupim. Ponudbe na poŠtni predal št. 4, Sv. Peter v Sav. dol. Zelo po oeni se takoj pro da: 1 elektromotor 3"3 kw, 220-380 V, 1410 obratov, znanike Skoda, .1 poravnalni stroj 24 cm, 1 krožna žaga na lesenem podstavku, 1 freza s kompletnim orodjem. Istotam se proda 1 skoro nov ši- valni stroj. Naslov v upravi lista. 2-2 Kina vino i železom „Eritrotit" pröti släbökrvnösti in blediinosti, za oslabele in rekonvalescente. Stara lekarna ,Pri Orlu1 Mr. Ph. Ivo Tončič CELJE, Glavni — trg Aleksandrova ul. Vulkanizator Najnoveiši in siguren način popravila avtomobilskih gum vseh dimenzij. Semo, Zagreb, Jurišičeva 5. 2-1 Stflnovanje 4 sob in kuhinje se odda v najem v Savinjskem dvoru v Celiu za 1 stranko, oziroma se razdeli v 2 stanovanji. — Hlevi za 4 konje. Primerno za kopanje v Savinji. Poizve se pri Jos. Kirbischu, Celje. Lep trgovski lokal se odda s 1. avgustom. Naslov v upra- vi lista. Otroške vozicke v 7natno povečani izbiri nudi po kon- kurenčnih cenah Kramar & Mislej, Celje. Bukova in gabrova drva za kurjavo kupujem. Ponudbe na naslov: ViHra Spitzer, Zagreb, Daničičeva ulica 9. Učenca za mizarsko obrt sprejme takoj Franjo UršiČ, mizarski mojster, Celje, Zavodna^ Proda se posestvo 15 minut oddaljeno od postaje SV;^ Jurij ob juž. žel. zraven banovinske ceste. Hiša v dobrem stanju, novo gospodarsko poslopje, sadonosniik^ gozd in 2 njivi. Naslov v upravi lista. Trgovina z mešanim blagom na dobrem in prometnem prostoru tik Celja se za- radi preselitve ngodno proda, ev. se proda oprava sama. Vprašati pod »Trgovina« pri upravi lista. V št. Pavlu pri Preboldu se odda 1. septembra dobro vpeljana trgovina s stanovanjem vred pod zelo ugod- nimi pogoji. Natančnejše se izve pri F. PIKLU istotam. Zakaj nam ne verujete? Le pojdite in so sami prepričajte, da se toči po znižani ceni pravo domače vino liter samo 8 dinarjev v restavraciji ZÜMER. CELJE, Glavni trg. Najvarneje in najugodneje se nataga denar pri pupilarnovarnem zavodu, ki že obstoja 64 let Celjska mestna hranilnica V CELJU, KREKOV TRG (v fastni palači pri kolodvoru) \ Prihrankcm roiakov v Ameriki, denarju nedo- letnih, ki ga vlagajo sodišta ter naložbam cerkvenega in občin- skega denärjs posveüa posebno pažnjo. Hranilnica daje poso- jiia na zemljiüüa po. najnižji obrestnl meri. Vse prošnje rešuje brezplačno. Za hranilne vioge jamči poleg 2Q ITIActn sfiHll premoženja hraniluice dC IllCdlU VCIJC z vsem premožcnjcm in vso davčno močjo. Urejuje Rado Pečnik. — Odgovoren za konzorcij »Nove />obe« in Zvezno t'.skarno Milan četina. -- Öba v Celju.