Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemati velja: Za eelo leto predplačan 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za en mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali velJAs Za celo leto 12 gld., za pol leta fi gld., za četrt leta 8 gld., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedicija, Semeniške ulice št. 2.
Naznanila (inserati) se sprejemajo in voljiV tristopna potit-vrsta: 8 kr., če se li u enkrat; 12 kr. če so tiska dvakrat; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cen t primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. Vredništvo je v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob l/j6. uri popoludne.
Štev. 133.
V Ljubljani, v sredo 15. junija 1887.
Letnik .X_\;
Petdesetletnica angleške kraljice Viktorije.
Letošnje leto obhajamo več prav pomenljivih obletnic. Cesar Viljem praznoval je svojo devetdesetletnico, papež obhaja zlato mašo — in angleška kraljica Viktorija petdesetletnico: pač povoda dovolj, da se zanimajo kraljevski in cesarski dvori iu visoki krogi evropejski in zanimajo ob enem podložni Anglije in Nemčije in podložni papeževi — kristijani vesoljnega sveta za te izvanredne slovesnosti visocih jubilantov. Pač najiskreneje, najveličastneje slavil se bode spomin papeževe petdesetletnice; ali tudi Au-gleži se pripravljajo na oni slavnostni dan svoje vladarice in hočejo pokazati svojo radost in vdanost do vladarske hiše.
Nek francoski minister je o svojem času rekel, da „imijo Angleži toliko nabožnih ločin, kolikor je dni v letu, ali le eno samo omako — in ta je stopljeno maslo." Zadnja trditev je težko verjetna, veliko lažje pa prva. Kak različen okus imajo Angleži, kako različnega mišljenja so ti severni otočani, nam ravnokar spričujejo priprave, ki se delajo za petdesetletnico kraljice: aristokracija hoče prirediti srednjeveške turnirje, dirke in plese; meščani mislijo na neokusne in vsakdanje veselice; ljudje, ki imajo srce, nameravajo kraljici na čast ustanoviti bolnice, šole in dobrodelne zavode; zopet drugi nabirajo darove za one nesrečne angleške trpine, ki žive v toliki bedi, neumnosti in zdivjanosti, dasi so v sredi omike in bogastva; Irci bodo poslali kraljici adreso, v kteri bodo statistiki natančno dokazali, koliko milijonov in milijonov ljudi je za vladanja kraljice Viktorije vsled pritiska in tlačanstva angleškega zamrlo po irskih ječah, poginilo za žejo in lakoto — koliko jih je bilo prisiljenih, da so si zunaj svoje domovine morali iskati novega bivališča; povedali bodo irski število-slovci, kaj je storil irski narod, da bi se otresel tujega jarma, povedali n. pr. tudi to, da so „fenijski bratje" v New-Yorku izdali poziv, v kterem vabijo prijatelje domovine, da kaj darujejo v ta namen, da se povzroči z dinamitom atentat na dan slavnosti! Občinski zbor glavnega mesta irskega je tudi odklonil povabilo k slavnosti v Westmiinsterski opatiji, kazaje na žalostne razmere v irski deželi; očitajoč, da vsiljujejo Angleži od angleško-irske zveze semkaj ravno zdaj svoj sedemin ose m deseti zakon, ki je pisan, kakor drugi pred njimi, s krvjo in z mečem — in ta zatirani irski narod naj bi proslavljal angleške veselice?
Republikanci angleški pa hočejo oslaviti kraljičin jubilej na redek način, namreč s tem, da ustanove republikansko zvezo, ki se ima razširiti po celej Angliji. Že iz teh malih podatkov je razvidno, v kako mnogovrstni obliki so kaže in javlja angleška lojalnost. Pač res, da se pri Angležih strankarstva ne manjka in da se zgoraj navedene besede francoskega ministra — kolikor dni v letu, toliko ločin in strank na Angleškem — vresničujejo tudi pri sedanjih pripravah za petdesetletnico Viktori jino.
Kaj različno bodo toraj te slavnosti, ali iskrene ne, goreče ne — ukusne tudi ne. Uradna pripravljanja za slovesnost so že dokoučaua. Dne 21. junija se bode obhajala slovesna sveta maša v \Vestmiin-sterski opatiji. Prisotna bo kraljica, kraljičina rodbina in zastopniki evropejskih dvorov, med njimi tudi naš Rudolf, prestolonaslednik avstrijski.
Sedanji časi gotovo niso po tem, da bi slavnostni dan mogel razveseliti angleško kraljico. Angleški narod je razcepljen v dve, skoraj enako močni stranki: zadolžilo je ta razkol irsko vprašanje. Vlada preti, da bodo obravnave o kazenskem irskem predlogu na samovoljni način pretrgane, in ostali še nerešeni paragrali bodo sramotno pokopani, če ne vstraja opozicija pri svoji politiki. — Razume se samo ob sebi, da se nasprotna stranka za vse te vladne grožnje ne meni. V svojih mnogobrojnih shodih in v taborih še navlašč in še z večjim hrupom napada angleške konservativce, iu ravno irsko vprašanje je ona ptišica, s ktero hoče sedanji vladi smrtno rano zavdati. Agitacija je vedno strastueja, in po pravici se sme pričakovati, da bodo ti nemiri v slavnostnih dnevih dokipeli na vrhunec — gotovo ne na radost in v zabavo angleški kraljici.
Ni sicer kraljica sama zakrivila neprijetnega tega položaja, ker njena vladarska oblast je po obširni moči angleškega parlamenta znatno omejena. Kraljica je živela in še živi s svojo rodbino bolj sama za-se, oddaljena od pustega političnega hrupa; a vendar je doba njenega vladanja zaznamovana z nekterimi krvavimi in burnimi dogodki. Takoj v začetku, ko je Viktorija nastopila prestol, so O' Oounellovi poskusi vznemirjali parlament, ker je ta slavni vodja svojega naroda hotel razbiti jednotni angleški parlament in otvoriti lastno irsko zbornico.
Ali ta napor se je moral umakniti augleški premoči. Nejevolja Ircev je vedno bolj naraščala; leta 1848. je Brien osnoval mladoirsko stranko, ki si je napisala na prapor: „Odtrgajmo se proč od Anglije!" Ali tudi ti vzori so se razpršili in so ostali brez vsacega vspeha, kakor fenijske vstaje za šestdesetega lota. Vprašanje irsko čaka še vedno rešitve.
Kar se tiče Angleške same, je sicer ta imela svojo politično svobodo, svobodo pri porotnih sod-nijah, svobodo tiska in zborovanja — ali vse to le bolj na papirji, ali bolje rečeno: vse to je veljalo le za majhni, neznatni del angleškega uaroda, za tako imenovane privilegovaue vladajoče stanove. Po volilnem redu leta 1832. je imelo 1 mil. Angležev volilno pravico, ali taktično je bila večina volilcev goli stroj, kterega so drugi mogočneji po svoji volji gonili. Angleški kmet kot najemnik je moral glasovati tako, kakor mu je narekoval njegov patron. Na isti način so bili odvisni obrtniki in rokodelci od velikoposestuikov. Gorenja zbornica je imela veliko večjo veljavo, in spodnja zbornica je bila deloma radi odvisnosti njenih volicev, deloma radi ne-brižnosti mestnih poslancev popolnoma v rokah nekaj malo rodbin, ki si domnevajo, da imajo že od stoletij sem privilegij, ne sicer vsled kake postave, marveč tako iz navade, da vodijo politično osodo angleško.
Zato je lahko umljivo, da je bilo pri takih razmerah zmeraj dosti nezadovoljnežev na Angleškem. Ravno pred 50 leti, ob nastopu kraljice Viktorije, je bil v Londonu tabor za take malkonteute, ki so zahtevali občno volilno pravico, pravo razdelitev volilnih okrajev, tajno glasovanje, plače za poslance. In nazadnje, da bi mogli tudi revnejši priti v zbornico, odpravili so naredbo, po kteri so je moral vsak kaudidat izkazati, je-li ima zadostno premoženje. Ti predlogi so bili takrat z občno nejevoljo vspre-jeti, sedaj so že vsi prodrli, razun točke, tikajoče so občne volilne pravice. Poznejše čase so se ob
raznih dogodkih drgnili angleški duhovi, največ za-nimanja pa so provzročile mnogovrstne vojske, kakor: krimska vojska, afganska, indijska, opijska vojska na Kitajskem, zadnjič pa nesrečni boji su-danski — ne vštevši večjih ali manjših prepirov s tujimi, dostikrat poludivjimi narodi.
Resnica je, da je Anglija ena največjih držav na svetu, da posluša angleško kraljico iu indijsko carico 320 milijonov ljudi — a to ne napravlja kraljici Viktoriji ob jubilejni dobi nikakoršnega veselja. Kajti gospodstvo angleško stoji na glinastih nogah, slava angleškega brodovja gine čedalje bolj, iu 200.000 vojakov ne more ohraniti angleški državi stare veljave in starega gospodstva, če bi jo napadel mogočen sovražnik. Viktorija vedela seje sicer s finim čutom izogniti velicih, nevarnih vojska, kakor se-verno-amerikanske, fraucosko-nemške, danske — ali oprostiti se vendar ni mogla popolnem stare nekdanje angleške poželjivosti po tujih deželah, seveda tamkaj, kjer se ni bilo bati nevarnosti. Dokazale so
to vojske s Trausvalci, z Birmo--itd., ali te
nove pridobitve bodo Angleški prej škodovale, kakor koristile.
Ali ne glede na te senčne strani Viktorijinega vladarstva moremo vendar priznati, da so bila leta njenega vladanja za povzdigo gmotnega in socijnl-uega življenja angleškega pomenljiva. Pod njenim žezlom se je Anglija duševno, družbinsko, politično znatno spremenila, angleški narod približal se je ostali Evropi, popustil je zlasti prejšnje samotarstvo in odjeujal od nekdanje tesnosrčne protestantske nestrpljivosti.
Pod njeno vlado je stopila katoliška cerkev v Angliji za mogočen korak naprej. Če pomislimo, da v začetku našega stoletja ni dobil noben katolik državne službe, da so bili katoliki izključeni iz gorenje zbornice — in če pomislimo, da so sedaj prve plemenitaške rodbine vere katoliške, da so na Irskem protestantske naselbine propadle, da znaša število angleških katolikov žo nekaj milijonov in se je jela katoliška cerkev zadnji čas zopet širiti po Škotskem, od koder je bila pred 300 leti z mečem in ognjem iztirana; če pomislimo, da sam predsednik ministerstva išče pomoči v Rimu pri sv. Očetu zastran irskega vprašanja: moramo gotovo priznati, da katoliška cerkev v Angliji veselo napreduje. D;i, saj celo zagrizeni prostozidarji sami pravijo, da kar je izgubil Rim v Italiji in po drugih deželah evropejskih, to je pridobil v Angliji; nekteri celo prerokujejo, da se bo v s a Anglija povrnila v naročje katoliške cerkve, češ, da so protestautstvu angleškemu šteti dnevi življenja.
Da je bila sedanja kraljica katoliški cerkvi naklonjena, to radi priznamo.
Po „Čehu" —k—
Govor poslanca Fcrjančica
v državnem zboru dne 25. maja.
Visoka zbornica! Oe kak Slovenec govori o poglavji „prav9slovje", ne more tako na dan s splošujimi svojimi mislimi o vladuem dejauji in ne-hanji, posebno pa o onem sedanje pravosodne uprave, kakor je to storil gospod predgovornik, kar tudi prav rad prepuščam govorniku, ki bo za manoj na vrsto prišel in bo bolj sposoben za to, kakor

Sem jaz. V take splošne razprave se toraj ne mislim spuščati, pa tudi no podajati se na ono plitvo površje, kamor je zašel gospod predgovornik, ki je, kakor sem raemogrede nekaj besedi vjel, pri ne-kterih čeških soduijah soduike in državne pravdnike po njihovi narodnosti našteval.
Kam bi prišli Slovenci, ako bi tako delali? Mi smo ie silno zadovoljni, če imamo nemške uradnike in samo zahtevamo, da slovenski znajo, kar je za "občevanje s Slovenci neovrgljivo potrebno.
Kam bi pač prišel, ko bi hotel naštevati, ne ktere narodnosti je ta ali oni sodnik, temveč ako je zmožen jezika, kterega v svoji službi neogibno potrebuje; kam bi pač prišel, ko bi hotel navajati slučaje — ua to le opozarjam, ker me jo gospod nasprotnik k temu prisilil — da imamo po naših krajih državne pravdnike, ki niso ne Slovenci in ne Nemci, pa tudi ne znajo ne nemški, ne slovenski. (Poslanec dr. Trojan: čujte, čujte! — Klici na levici: Kaj pa znajo ? — Poslanec dr. Russ: Volapiik!)
Govorilo se je, da imamo Slovenci jako vzbujeno narodno zavest, to je popolnoma resnično. Prisilile so nas k temu razmere, v kterih smo živeli, in te razmere uain še dandanes no dovoljujejo, da bi svojo delavnost na kaj druzega v večji meri obračali, kakor ravno, da ohranimo svojo narodnost in jezik.
Razprave moje ne bodo imele nikake politične primesi, ozirale se bodo le na dejanske nedo-statnosti ua slovenski zemlji in ua potrebe, kterih hočem tudi omenjati.
Slovenski moji tovariši razpravljali so v generalni debati in pri posamičnih poglavjih jako nadrobno, kako žalosten da je naš položaj v raznih upravnih strokah, posebno pa na šolskem polji.
Poskusil bom naše razmere v tem oziru nekoliko pojasniti, držal se bodem pa strogo le pravosodja.
Za moto (glasilko), preden začnem, navajam besede, ki jih je izgovorila nedavno na visokem mestu jako čislana oseba. Dne 22. aprila rekel je v gospodski zbornici ekscelenca Schmerliug (bere):
„Veduo sem trdil, da je krivica, človeku, ki nemški ne zna, vsiljevati nemško razsodbo ali nemški odlok. (Čujte! na desni.) Vedno sem bil te vere iu vedno sera tako mislil, da se mora člen XIX. te-meljnih postav tako izvrševati, da bode vsakemu avstrijskemu državljanu mogoče, svojemu deželnemu jeziku veljavo pridobiti, da mu bode dalje mogoče tudi pravico si v tistem iskati, kakor tudi prositi, tožiti iu pritoževati se in da se mu vse te reči tudi v njegovem jeziku rešujejo."
Te besede, gospoda moja, ki obsegajo vse naše težnje in želje v pravosodnem oziru, govoril je v gospodski zbornici ob prvem berilu že zadostno znanega predloga — ne morda grof Taaffe — temveč njegov nasprotnik, ekscelenca vitez Schraerling. (čujte, čujte! na desni.) Ne bom preiskoval, ali je bil ekscelenca Schmerling res vedno takega prepričanja ali ne, opravičena pa mora biti opazka, da se nam je leta 1881. slovenska razsodba zavrgla pri najvišjem sodišči ua Dunaji, kakor tudi pri deželnem uadsodišči v Gradci, samo zato, ker je bila slovenska. (Čujte, čujte! na desni.) Iz tega sklepam, da tedaj ekscelenca lord vrhovni sodnik še ni imel tako trdnega prepričauja o pravem pomenu člena XIX., kakor pravi , da ga ima danes, ko se gre za to, da bi strogo ločili sodnijski jezik od jezika za notranje službovanje. (Prav dobro! na desni.)
Prav hvaležni smo nasprotnikom slovenskega uradovanja, da so poskušali slovenščino iz sodnih dvoran izbacniti. Hvaležni smo jim zato, da so to tvegali, ker so s tem med slovenskimi prebivalci takošnjo nevoljo vzbudili, da so se njihovi zastopniki tukaj v visoki zbornici morali oglasiti in od pravosodne uprave zahtevati, da naj kaj ukrene, kar bi izpralo nečast iz našega maternega jezika, s kterim so ga obkidali nasprotniki naši. Visoko pravosodno ministerstveno upravništvo izdalo je vsled tega že leta 1882. določbo, da se sme slovenščina tudi za uradno rabo pripuščati. Jaz sem obžaloval, da pravosodno ministerstvo ob tej priliki ni kaj več dovolilo. Nadjam se, da se nikdar več ne povrne doba, da bi bil naš jezik v sodniji neveljaven, ako rečem, da mu je od vlade priznana sposobnost za uradno rabo. Visoko pravosodno ministerstvo je toraj z omenjeno določbo bistveno le jezik kot za uradno rabo pripustljiv razglasilo. Ono je pa tudi pozabljivosti otelo še uektere stareje določbe, ki so kolikor toliko naklonjene slovenskemu uradovanju.
Vendar so pa vse te določbe na stališči — ktero je bilo takrat morda opravičeno — da se sme slovenščina v uradu le toliko rabiti, kolikor to okoliščine dopuščajo. Jaz pa mislim, da bi visoka vlada to stališče že danes prav lahko popustila in bi ga morala popustiti. Popolnoma sem prepričan, da je slovenščina med našimi sodniki bolj razširjena, kakor je to videti. Da, še več! Prepričan sem tudi, da, ko bi visoka vlada slovenščino pri sodniji imperativno zahtevala, bi ne zadela na nikake težave, da jo je morda prezgodaj zahtevala. Povem Vam, da je slovenščina med sodnijskimi uradniki bolj razširjena, kakor si to mislimo, le ne čuti se ne. Marsikteri uradnik bi. rad slovenski uradoval, pa noče, ker se boji zamere pri svojih predstojnikih. Zopet drugi uraduiki, ki se sedaj še upirajo slovenskemu uradovanju, uče se pa lepo potihem slovenščine. Iz lastne skušiuje Vam lahko povem, da sem našel navadno slovenščino med uradniki ondi, kjer sem se je najmanj uadjal. Taki uradniki se seveda upirajo slovenskemu uradovanju, ker bi bilo to v nasprotji z vso njihovo preteklostjo.
Trdi se — da Vam navedem vzglede iz sod-nijskega življenja, ki sem jih sam doživel — vodja zemljiščnih knjig, ki je bil svoje dni mlrednik (Feld\vebel) ali pa stražmešter (\Vachtmeister), ne z n d slovenski, in zarad tega ni mogoče zemlje-knjižuih prošenj slovenski reševati iu slovenski ura-dovati. Da, še več se čuje tukaj. Perovodja, diurnist, ki ima 25 do 30 gld. na mesec plače — pravijo, ne zna slovenski pisati, zato pač tudi ni mogoče slovenski vknjiževati. Nikdo pa se ne potrudi, da bi si preskrbel slovenščine zmožnega diurnista. (Čujte! na desni.) Iz tega se razvidi, da se slovensko uradovanje dostikrat razbije ua uradnikih, ki so iz vojaščine prestopili in pa na diurnistih.
Dovolite mi opomniti še nekaj druzega, kar slovensko uradovanje silno ovira. Imenovanje avskul-tantov mislim, kakor je isto sedaj običajno. Deželna nadsodnija v Pragi avskultante v tistem redu imenuje, kakor so vstopili v sodnijsko službo. Ne du se tajiti, da je to načelo res dobro. Vendar pa se je treba ozirati pri umeščavanji na nižja sodnijska mesta tudi še na druge lastnosti, vsled kterih so prosilci še le kos zahtevam, ktere se jim stavijo.
Na Štajarskem n. pr. bi se dalo kaj lahko določiti, koliko avskultantov v štajarskem statusu mora biti zmožnih slovenščine. To je vprašanje, ki se ravna vedno po dejanski potrebi. Kako se ta potreba izračuni, je pač jedno. Če bi jo hoteli pre-računiti na podlagi prebivalstva, imeli bi sledeče razmerje: 700.000 Nemcev nasproti 400.000 Slo-' vencev, toraj razmerje 7:4. Med jednajsterimi av-skultanti morali bi biti štirje popolnoma zmožni slovenščine. Tega pa na Štajarskem ne najdete. Skušnja in status učita, da, če hoče vlsoKa vlada službo adjunktovo na slovenskem Štajarji namestiti, mora seči jako daleč nazaj po dotičnega uradnika, kajti komaj petnajstega ali dvajsetega dobi, da je sposoben za to. Zakaj mora tako daleč nazaj segati ? Zato, ker vseh devetnajst njegovih prednikov ne zrni slovenski, (čujte! na desni.)
Vendar pa vseh predstoječih devetnajst dobiva adjutum, če tudi jih v deželi ni toliko treba za dejansko potrebo, ker znajo samo nemški. Vsled tega dobivajo praktikantje, ki ob enem tudi sloveuski znajo, jako pozno avskultantske službe in še pozneje adjutum, če tudi prej adjunkti postanejo, kakor pa drugi, ki niso slovenščine zmožni. Vendar pa morajo čakati po dve ali tri leta, preden dobe adjutum. Ker so večinoma sinovi kmečkih hiš, vendar se ne more od njih zahtevati, da bi po dokončanih šestnajstletnih študijah državi še dve ali tri leta zastonj služili.	CDalje prih.)
Politični pregled.
V Ljubljani, 15. junija. Notranje dežele.
Češki poslanci so pričeli poročati svojim vo-lilcem o svojem delovanji v državnem zboru. Dr. Matuš je govoril pred volilci v Mladi Boleslavi. Vo-lilci so mu izrekli zaupnico. Dr. Kaizl je v Kutni Gori imel mnogo mladočeških nasprotnikov, ki so napadali delovanje staročehov v državnem zboru. Vendar mu je večina izrekla zaupnico. — Mlado-češki poslanec, grof Kaunic, sklical je 12. t. m. shod svojih volilcev v Kladnu. Sešlo se je okoli 300 volilcev, ki so z vsemi proti 23 glasovom skle-
nili resolucijo: Volilci se strinjajo « zaupni«*, ktero je poslal mestni zastop dr. Riegru in češkemu klubu državnega zbora. Poslanec grof Kaunic pa naj vstopi v češki klub, ali pa odloži svoj mandat.
Včeraj se je v Krakom v Galiciji otvorilo novo vseučiliško poslopje. Zidanje se je pričelo 1883. leta. Rektor vseučilišču je sedaj dr. Stanislav Tar-novski, brat deželnega maršala. Leta 1854. je bilo na vseučilišči le 175 slušateljev, letos jih je nad 1000. Slovesnosti so se vdeležili finančni minister vitez Dunajevski s finančnim nadsvetovalcem Kory-tovskim, naučui minister pl. GautSch in tajnik Oton pl. Fraydeuegg.
Vitanje države.
Vojvoda Norfolški je bil pri sv. očetu, da posredujejo v irskem, vprašanji. MObservateur Fran-ijaise" piše o tem : Leon XIII. noče stopiti iz svoje rezerve glede irskega vprašanja. Augleži obljubujejo poslati svojega zastopnika v Rim, toda papež noče kupiti zastopnika za visoke žrtve. Tudi Leon XIII. želi, da se zholjšajo razmere med Vatikanom in Anglijo, toda stvar še ni zrela. Sploh pa bi papež stavil take pogoje, kakoršnih Angleži v tem treuotku ne morejo vsprejeti. Akoravno vojvoda Norfolški v Rimu ne bo imel posebnega vspeha, vendar smemo trditi, da so razmere med papežem in Anglijo mnogo prijaznejše. Lord Salisbury se bo približal sv. stolu, in Leon XIII. ne bo odklonil skupnega postopanja v nekterih konkretnih vprašanjih. To je pomen zaupljivega poslanstva katoliškega vojvode. — Angleži so znani vsemu svetu kot sebični „kramarji". Sprijaznili bi se radi z Rimom, a za to tirjajo, da bi jim papež pomagal zatirati Irce. Tudi „Tablet", glasilo katoliških Angležev, se peči s tem vprašanjem , da se namreč ponovi diplomatična zveza z Rimom. Korist bi bila za Angleže gotovo velika. Glavna stvar pa je, da je zveza javna iu uradna. Zveza se pa ne sme skleniti, kakor jo je nameraval angleški zastopnik Errington. Izročila mu je angleška vlada to nalogo, na to so ga črnili iu ko-nečno imenovali barona.
Srbija ima novo ministerstvo. Ristič jo prevzel predsedstvo in vnanje zadeve, M i I o j k o v i č notranje zadeve, V a s i 1 j e v i č nauk, A v a k u-m o v i č pravosodstvo, M i i o s o v 1 j e v i č narodno gospodarstvo, Vuič finance. Velimirovič javna dela. General B o g i č e v i č vodi začasno vojno ministerstvo, dokler kralj ne imenuje novega ministra. Ristič je vodil srbsko vlado za časa mladoletnosti kralja Milana in še pozneje. Madjarski listi so ga razupili kot strastnega nasprotnika Avstriji. Toda ločiti moramo Rističa kot voditelja opozicije od Ri-stiča kot predsednika miuisterstvu. Sedai nimamo nobenega povoda v Srbiji pričakovati popolnoma na-sprotuo politiko. „Pester Lloyd" piše o Ristici: Mi-nisterske krize, ki se v Srbiji ponavljajo, zahtevajo, da kralj poskusi zopet z Rističem, in svet spozna, kaj premore Ristič. Ako bo Ristič nastopil drugo pot v vnanji politiki, ne bo ostal dolgo ua krmilu. Vendar moramo Rističa priznati lastnosti izurjenega politika. On je bistroumen človek iu pozna pogoje obstanka srbske države. Kot previden državnik ne bo odstranil teh pogojev. Dobro pa je, da v Srbiji in drugod spoznajo, kako mimo in brezskrbno Avstrija pozdravi Rističa kot ministerskega predsednika, akoravno obžaluje ostavko Garašaninovega ministerstva.
V Alzaciji in Loreni namerava nemška vlada polagoma ponemčiti prebivalstvo. Pustili bodo Nemci tema deželama le navidezno samostojnost.
Francoska zbornica je izvolila zborničnim podpredsednikom Develle-a s 189 glasovi proti 181. Develle je kandidat oportunistov, zato je radikalna in skrajna levica ugovarjala volitvi. — Zbornica je potrdila volitev in nadaljevala obravnavo o vojaški postavi. — Do sedaj je francosko ministerstvo v zbornici še vedno imelo večino s pomočjo desnice. Akoravno so Rouvier, Dautresrae, Spuller, Barbe in Heredia prostozidarji, vendar jih radikalci hudo napadajo v zbornici in po listih. Tudi Grevyju očitajo, da škoduje republiki, ker se vlada naslanja na desnico. — Boulanger je prevzel poveljništvo 17. vojnega kora v Tuluzi. — Ministrom očitajo, da raz-sipljejo državni denar, kar se bo gotovo tudi v prihodnje godilo. Minister Granet je vpeljal nove službe za svoje prijatelje, ki bodo na leto dobivali nad 33.000 frankov. Lockroy je imenoval uradnike za svetovno razstavo, ki bodo stali državo na leto 10.200 frankov. Posebnega opravila jim ni mogel izročiti, vendar jim je še pred svojim odstopom podaljšal plače za 14 dni naprej. — Zadnja francoska razstava je imela izgube 40 milijonov, dežela pa več milijard, ker je pričela posuemati tujo industrijo. Angleži so že spoznali, da svetovne razstave ne donašajo dobička, zato so jih opustili. Novo ministerstvo veudar hoče ua vsak način hitro skončati priprave za razstavo. Trgovinski minister Dautresme je trdil nekterim vdeležencem, da vlada ne bo preložila razstave do I. 1890.
O delavskih nemirih v Belgiji piše „Augsb. Postztg.": Delavski nemiri so začasno končani. Povsod so zaprli voditelje anarhistov, sodnije so jako stroge, delodajalci odpuščajo delavce, ki so se vdeležili nemirov: tako raste število stradajočih. Lakota iu revščina ste delavce prisilile do nemirov. Nemiri se bodo gotovo ponovili. V mestu La Louviere je stalna vojaška posadka. V Litihu, Seraingu, Ohar-leroiu je pred tednom praznovalo ie še 3595 de-
avcev. Sedaj so večinoma že vsi pričeli delati. Sreča je bila za Belgijo, da so bili delavci v Gentu primeroma mirni. Ako pa njihov stari vodja Anseele da znamenje, pričeli bi se revoluciji podobui nemiri. In takim nemirom se približuje belgijska državna ladija. Vrhovni svet delavske stranke ne bo več pomagal vladi. Tudi strašilo s pruskimi polki nima vpliva, če se vzdignejo vsi delavci, kterih je v Belgiji okoli 500.000, kaj naj stori proti njim 48.000 vojakov, ki so večinoma delavski sinovi? Meščanska straža je le igrača. Delavsko gibanje je v Belgiji v petnajstih mesecih bolj napredovalo, kakor belgijski postavodajalci v 57 lotih. Državni voz tiči tako globoko v močvirji, da ga je težko izvleči. Kralj je te dni sklenil vpeljati splošno vojaško dolžnost. Ker pa katoliška stranka s tem ni zadovoljna, govore žo o premembi ministerstva. Bodo li mogli vpeljati brez skrbi splošno vojaško dolžnost, ker pol milijona ljudi želi imeti orožje, s kterim se morejo maščevati? Militarizem je v Belgiji nevarno orožje proti državi. Najprvo store ljudi nezadovoljne, in tem hočejo ponuditi orožje. Belgijska vlada bi morala tudi že spoznati potrebo socijalnih preosnov proti manšester-stvu, ki je v Belgiji še v najlepšem cvetji. — Top-ničarska divizija meščanske straže v Iiruslji je dobila 12. t. m. novo zastavo v spomin petdesetletnice svojega obstanka. Kralj Leopold II. je pri tej priliki govoril pomenljiv govor. Rekel je, da je prepričan o vdanosti topničarske divizije, iu da so državljani iskreni domoljubi. Orožje meščanske straže se je premenilo. To je bilo potrebno, ker imajo tudi sosedne države novo orožje. Belgija toraj mora imeti boljšo orožje, akoravno je žalostno, da se ta denar ne more porabiti v druge namene. Da država varuje deželo, trgovino, industrijo in razne stanove, mora darovati, kolikor je mogoče.
Iz Londona se poroča, da Turčija zahteva pre-membo angleško-turške pogodbe glede Egipta, in sicer v tem smislu, da Turčija sama zasede Egipt, ko bi nastali nemiri. Anglija ni zadovoljna s premembo. — V gorenji zbornici je lord Salisbury pojasnil pogodbo: Anglija ne želi protektorata v Egiptu, kakor Fraucija v Tunisu. Tudi ni mogla angleška država pustiti Egipta v takih razmerah, kakor so se razvile v zadnjem času. Turčija je že sumljivo opazovala angleško armado v Egiptu, in zato je bila pogodba potrebna. V treh slučajih ima Anglija pravico, poslati svojo armado v Egipt iu sicer, če napade Egipt ktera vnauja država, če nastanejo nemiri v deželi in če egiptska vlada ne izvrši mednarodnih dolžnosti. Pogodbo pa morajo potrditi tudi druge države. Ako je ne potrdijo, ostane angleška armada v Egiptu. Sueški prekop je odprt vsem državam.
Katoliški nadškof v TJublinu, dr. Walsh, izročil je tajniku narodne lige, llarringtouu, 200 funtov st. To svoto so poslali Irci v Kimberleyu v južni Afriki za namene narodne lige. Nadškof je pisal pri tej priliki pismo llarringtonu, v kterem poroča, da je dobil iz Rima pisanje o irskem vprašanji. Pisal je nek Anglež, ki pa ni imel toliko poguma, da bi pristavil pisanju svoje ime. Proti koncu pisanja piše Anglež, da so vsi Irci anarhisti iu nameravajo vse uničiti, ako jim tega Anglija ne zabrani. Nadškof pristavi, da je nemogoče preprečiti taka nesramna očitanja. Dokler pa Irci hočejo doseči svoje pravice na sedanji način, morejo se veduo ustavljati svojim nasprotnikom. Angleži žele, da papež imenuje vse Irce revolucijonarje. Irci pa smejo upati, da se to ne bo zgodilo, dokler se bore v postavnih mejah.
„Journal de St. Petersbourg" piše, da so večinoma izmišljena ali vsaj pretirana poročila, ki dohajajo iz Bombaja o Afganistanu in sosednih pokrajinah. Tako trdi zadnja „Reuterjeva" brzojavka, da je od Ivarka (Kerki), kterega so zasedli Rusi, do Herata 110 vrst. V resnici je pa 500 vrst. — Ta zmotnjava glede daljave je pa lahko mogoča, glavna stvar je, da so v bistvenem poročila resnična, ker čitatelji časnikov ne gledajo toliko na razliko daljave. — „Novoje Vremja" trdi, da bo ruska armada zasedla Herat, ako se afganska vstaja razširi na rusko ozemlje. — Iz Merva poročajo ruski listi, da so cene živežu zelo poskočile v Mešhedu in Ivorasanu; bati se je lakote. Gubernator v Korasauu potuje po deželi do transkaspiškega ozemlja. — Razmere med Perzijo in Rusijo niso najboljše. Perzija se boji, da Rusi razširijo svojo oblast v Turkestanu ob Herirudu. Rusi bi bili tudi na vzhodu sosedje Perzije. Perzija bi bila potem vedno bolj odvisna od Rusije. Ruska trauskaspiška železnica že sedaj škoduje perzijskim koristim. V Srednji Aziji se pripravljajo velike premembe.
Izvirni dopisi.
Z Goričice, 14. junija. (Procesija sv. Reš njega Telesa.) Jako so bili ljudje raz-veseljeni, ko so zvedeli, da so premil. knezoškof privolili procesijo o sv, Rešujem Telesu. Velikanski mlaji so se po Domžalah postavljali, hiše snažile ter po moči vse za slovesnost pripravljalo. Tudi procesija v nedeljo bila je velikanska, več kot 2000 ljudi je prišlo v Domžale. Tukajšna požarna bramba, veterani z zastavo in izvrstna Domžalska godba so
povzdignili slovesnost. 115 žžn in deklet je svetilo pri Najsvetejšem, in šolarice, belo oblečene, so spremljevale Najsvetejše.
Domžale so bile res v praznični obleki; vse hiše so bile razsvetljene in z zelenjem okrašene, in raz veliko hiš in tovaren so vihrale lepe zastave. Lahko trdim, da je bila procesija pri nas ena najlepših po deželi. Ljudstvo se je prav spodobuo obnašalo in ni bilo najmanšega nereda.
Kouečno izrekam še v imenu cele soseske uaj-prisrčnejo zahvalo premil. knezoškofu, da so nam dovolili procesijo o presv. Rešujem Telesu.
J. Sakser, beneficijat.
Iz Cerkelj, 13. junija. Lepo so peli vbrani zvonovi Cerkljanski minolo nedeljo večer! V mraku so se zbirali faraui od vseh strani pred župnijo; hiše v bližini so so svetile v lučicah, zastave so iz njih vihrale in vmes se oglašali mogočnih topičev grmeči streli. Iz bližnje kaplanije pa se razvrsti dolgi sprevod z lampijoni ter se ustavi pred /.upnikovim stanovanjem. In ko zvonovi prenehajo, začujejo se v tihi noči milo-krepki glasovi vrlega kvarteta: čujte logi in bregovi Reka čuj, čuj strop neba, Da hvaležni smo sinovi Vam vdani iz srca ! . . .
Kakor nekaka prisega so se razlegali ti glasovi v nočno tihoto . . .
Komu vse to velja? Komu pač drugemu, kakor domačemu gospodu župniku, ki obhaja letos svoj 50. god. — Hvaležni farani so hoteli svojega gosp. župnika pri tej priliki razveseliti in mu pokazati hvaležnost za njegov 201etni trud, odkar biva med njimi — zato so mu napravili ua predvečer sv. Antoua ljubko serenado. Zapeli so najprej kantato, ktero je za to priliko vglasbil g. A. Vavken in še par drugih pesem: „Pozdravljam Te!" — „Oj ti moj dom!"
Nato pozdravi šolarica kot zastopuica šolske mladine gospoda župnika ter mu pokloni dragocen šopek umetnih cvetlic: „svojemu duhovnemu očetu in učeniku hvaležni otroci v spomin SOletnice". — Domači prijatelji mu podare spominsko kupo z letnicama 1837—1887 in v imenu Cerkljanske občine mu izroči gosp. župan Cerkljanski umetno izdelano diplomo, s ktero ga je občina dne 10. junija imenovala častnim občanom „v priznanje zaslug njegovih ua cerkvenem in narodno-šolskem polji".
Za te nepričakovane izraze vdanosti in ljubezni se gospod župnik ginjen zahvali, veleč, da ljubezen, ki mu jo ob tej priliki kažejo vdani faraui, kterih se je toliko iz vseh vasi zbralo, mu je obiluo plačilo za trud, ki ga je imel med njimi. — Veseli so se na to razšli farani, želeč in proseč Boga, da nam še dolgo let ohrani gospoda župnika zdravega v naši sredi. — Tudi na tujem bivajoči farani so se z nami spominjali veselega dne. G. Aut. Koder iz Inomosta, g. drd. E. Globočnik iz Gradca in drugi so telegrafično izrazili svoje voščilo za to slavnostno priliko. — Posebno hvalo smo dolžni odboru, ki je v imenu faranov vso slavnost tako lepo vredil iu izvršil, gg.: županu, okr. zdravniku, kaplanu in vrlim učiteljem. — Gospodu župniku svojemu pa želimo, da se njemu in nam vresniči slavnostue kantate zadnja kitica: Bog Vas živi in ohrani Nam še mnogo srečnih dni! Bog dodeli Vam med nami Poznih let dočakati!
Iz Zagorja, 14. junija. (Popravek.) Oudotna gg. učitelja v Toplicah nista okrasila s zastavami svojih stanovanj, če tudi sta se veselice vdeležila, ker dotično poslopje je premogarske družbe in je toraj ta družba vse okrasila. Dopisnik ni bil dobro podučen.
Z Dolenjskega pri Leskovci, 14. junija. Nič kaj veselega Vam nimam poročati, moram toraj kaj žalostnega pisati. Imeli smo ogenj. V Ardru v Raški župniji je gorelo čvetero hiš, zažgali so otroci. V nedeljo je pogorelo v Venišah in vpepeljen je jeden pod; dolžijo otroke. Stariši, zakaj ne pazite na otroke? Včeraj opoludne smo gledali ua Trško goro nad Krškim mestom, kako je ogenj uničeval eno hišo iu dva hrama; tukaj je pa nerodnost odraščenih kriva. Ogenj in smrt sta pa brat in sestra. V nedeljo popoludue gredo štiri vojaki kopat se v Savo. Topničar Vanovšek, blizo Celja doma, spusti se v Savo predaleč, plavati pa ne zna ne on ne njegovi tovariši, iu topničar, 22 let star utone. Danes so ga v Leskovci pokopali.
Naši vinogradi in naše polje nam obetajo dobro letino. Ker bi trta cvetela, ako bi bilo gorkeje, že-
limo si pač stenovitno lepo vreme; dobro kapljico pridelamo, ako trta pred kresom odevete ali vsaj cvete. O trtni uši do sedaj ni slišati; Bog nas varuj te šibe, ker marsikteri posestnik nima druzega posestva, nego samo vinograd; iz njega pridobiva obleko, hrano, davke.
Iz Kosanske doline, 13. junija. Ce nihče še ni poročal, naj javim tii žalostno vest, da smo v soboto, 11. t. m., izročili materi zemlji truplo ranj-kega g. Leopolda Dekle ve, bivšega nadžupana in posestnika.
Da je bil ranjki zelo čislan pri svojih domačinih in pri gospodi, priča nam že pogreb. Kajti vdeležila se je istega ne le vsa domača občina, ampak tudi mnogo odličnega občinstva iz druzih krajev. Domači občinski odbor sam pa je krsto ranjkega po daljni gorski poti prenesel iz ene doline v drugo ua župnijsko pokopališče, kamor ga je med drugim spremljevalo šest gg. duhovnikov in šest učiteljev z domačo šolsko mladino, ter več sosednih gg. županov.
Izmed vencev, ktere so ranjkemu položili domači, sorodniki in prijatelji na krsto, omenjam le venec vladnega svetovalca gosp. A. Globočnika iu okrajnega glavarja g. viteza Schwarza. Poleg vencev videl si tudi srebrni križec s krono za zasluge, s kterim je bil ranjki odlikovan. Sicer je bil to pogreb, kakoršnega Košana do zdaj ni videla.
Umrl je še le v 51. letu svoje starosti. Naj v miru počiva!
Domače novice.
(Umrl je) včeraj nagle smrti čast. g. Anton Zore, župnik v Mokronogu, star 53 let. Natančen v spolnovauji stauovskih dolžnosti, bil je tudi izvedenec v kmetijstvu. R. I. P.!
(Pevski zbor Čitalnice Ljubljanske) napravi v uedeljo 19. t. m., ker je preložen izlet v Litijo z ozirom na požar iu nesrečo v Smartinem, popolu-danski izlet v prijetni Podutik. Gg. pevke in pevci zbero se v čitalnici, od koder skupno odidejo ob 2. uri po lepi senčnati poti okoli Rožnika v Podutik, kjer bode v gostilni gosp. Vodnika prosta pevska zabava. Zvečer pa se vrnejo čez Šiško nazaj v Ljubljano.
(Kmetijsko potovalno predavanje v Bohinjski Bistrici) ima tajnik c. kr. kmetijske družbe gosp. Gustav Pire v nedeljo 19. t. m. popoludne po cerkvenem opravilu.
(Prijatelj šolske mladine) nam piše: Največjo ljubezen do šolske mladine imajo na vsak način prodajalci sladoleda. Komaj se otroci iz šole prikažejo, bodisi dopoludne ali popoludne, že zagledaš sladoledarja, ki čaka otroke I. mestne šole pod kostanjem na tako imenovani „Veliki straži", a one II. mestne šole pa čaka pri vodnjaku na Grabnu. — Se ve, vsak trgovec ali prodajalec tje hodi, kjer misli kaj prodati, zato ima blago in plačuje davek od svoje obrti. Mislim pa vendar-le, da kupčija v pričo šol ni tako potrebna in koristna, da bi jo moral tam izvrševati. Otroci nimajo nikdar dosti denarja za zvezke, papir itd., a vendar brez šolskih učil prihajajo v šolo, ker krajcar v žepu ne da prej miru, dokler ne pride v roke sladoledarju za ledeno sladčico. Poleg tega, da je tii bližnja prilika za-pravljivosti, nastane tudi vprašanje, ali je res sladoled otrokom, ki pridejo iz soparnih in vročih šolskih soban, koristen telesnemu zdravju. Prodajalcem ali prodajalcu bi pa svetovali, naj si odbere vendar bolj pripraven prostor za svojo obrt, ker mora od-raščen človek vendar več razuma imeti, kakor otroci, ki gredo za sladčico, kakor koze za soljo, a pozabijo vse drugo. Kaj pa, da bode zapravljivec zapravljal tudi, ko ne bode imel bližnje prilike, a to vendar ne opravičuje te nepriličnosti.
(V Kaiuni (iorici) vršila se bo 3. julija dr. Tomanova slavnost. Na Tomanovem rojstnem domu se bo odkrila ob '/»12. uri spominska plošča. rPisateljsko društvo" položi venec na Tomanov grob. Ob 10. uri bo slovesna sv. maša, pri kteri bo pel pevski zbor iz Krope. Slavnostni govor bo govoril Ljubljanski župan g. P. Grasselli; pel bode čital-niški pevski zbor Ljubljanski. V Kamni Gorici bo dotični odbor izvršil priprave, da se dostojuo slavi mož, ki se je z ognjevitimi besedami potegoval z& pravice svojega naroda.
(»Krško 'bralno društvo") napravi v zvezi z godbenim klubom in s pevci v dan 19. junija t. 1. „izlet v Št. Jernej", kjer bode ob 4. uri popoludne „koncert" ua vrtu gostilne g. Jos. Zagorca. Vstopnina 30 kr. za osebo. Prijatelji godbe in petja se vljudno vabijo k obilni vdeležbi. Ob neugodnem vremenu se izlet prestavi na prihodnjo nedeljo t. j. 26. t. m.
(Vabilo k slovenski predstavi), ktero priredi narodna čitalnica ua Vrhniki v nedeljo dne 19. junija 1887. na korist »Dramatičnemu društvu" v Ljubljani. Spored: »Ponesrečena glavna skušnja." Komičua slika. Priredil Ig. Borštnik. — „Ne kliči vraga!" Burka v jeduem dejauji. Poslovenil dr. K. Bleiweiss. — Konečno »Popolna žena." Veseloigra v jednem dejanji. Spisal K. Gorlitz. — Začetek točno ob 8. uri zvečer. K obilni vdeležbi vabi
narodne čitalnice odbor.
(Xa Hrvatskem) so dalje voljeni v sabor: Davidovič, Kristovac, G j u r g j e v i č , Mandič, Pavkovič, minister Bedekovič, Josipovič, Thaller, Stekovič, Janko v i c , Kovačevič, vsi kandidati vladne »narodne stranke". — Izmed do sedaj znanih 33 poslancev je 29 pristašev narodne stranke, dva stranke prava, jeden pristaš središča in bivši ban grof Ladislav Pejačevič, ki je izstopil iz kluba narodne stranke. Neodvisna stranka je do sedaj izgubila tri, stranka prava pet volilnih okrajev.
Telegrami.
Zagreb, 15. junija. Župan in dvorni svetovalec Badovinac je odstavljen iz službo. (Badovinac jo v Zagrebu kandidat opozicije.)
Dunaj, 15. junija. „Temps" je poročal, da minister vnanjih zadev, grof Kalnokv, namerava nasprotovati angleško-turški pogodbi. „Fremdenblatt" zanikava ono poročilo.
Bruselj, 15. junija. Zbornica je vsprejela postavne načrte o državnih trdnjavah z 81. glasovi proti 41.
London, 15. junija. Družina nemškega prestolonaslednika je zjutraj prišla v London in odpotovala v Norvvood.
Berolin, 15. junija. Cesar dobro spal, zdravje boljše.
Rim, 15. junija. Vlada jo predložila zbornici kreditno predlogo 20 milijonov za Afriko.
Določbe za Vatikansko razstavo o priliki 501etnice Leona XIII.
1. Za Vatikansko razstavo v Rimu določene stvari naj se pošiljajo pod uaslovom: Esposizione Vaticana. — A Sua Santita il Sommo Pontefice Leone XIII. Vaticano — Roma (Italia).
2 Pošiljatve morajo biti dobro vložeue in pri vsaki: a) Ime in priimek pošiljalčev; b) ime škofije; c) ime stvari in blaga, iz kterega je narejena; d) če dotični pošiljalec želi dobitek, mora pošiljatvi pridejati od komisije določeu obrazec.
3.	V voznih listih železnic in parnikov mora biti pošiljatev natančno popisana.
4.	Pošiljalec mora ob enem takoj, ko odpošlje, naznaniti odboru v Rim s frankovanim listom in naslovom: Al Sgr. Comm. Filippo Tolli, via della Maddalena 27 — p. 2. — Roma, Italia.
V pismu se mora naznaniti: a) dan, ko je odposlal; b) kraj, škofija, naroduost; c) zapisnik vseh stvari v zaboji ali zavoji. Ako je več pošiljatev, morajo se od posameznih poslati zapisniki s tekočimi številkami.
5.	Pošiljalec mora sam plačati vse poštne in vozne stroške do Rima.
6.	Vse pošiljatve na sv. očeta pod gorenjim naslovom sub. 1. so na italijanski meji proste carine.
7.	Strogo je prepovedano, pošiljatvam priložiti pisma ali sploh kaka pisanja, razun pojasnil sub. 2.
8.	Vse take pošiljatve se pošljejo v mesecih septembru, oktobru in novembru po italijanskih železnicah po znižani ceni.
9.	Vse stvari za Vatikansko razstavo morajo biti v Rimu najpozneje v drugi polovici oktobra.
10.	Najboljše je, če se vse stvari iz jedne škofije skupaj pošljejo; zato naj se vsak pošiljalec dogovori s škofijskim odborom ali pa dotičnim vis. č. ordinarijatom.
Rim, 20. maja 1887.
Za odbor: G. Acquaderni, načelnik;
G. Donini, tajnik.
Tuj cl.
13. junija.
Pri M ali tu: Frane Hartl, trgovec, i z Monaka. — pl. Ferd. Rimsk.v, trgovec, iz Nemčije. — Gustav Strenner, trgovec, iz Nemčijo. — pl. liobert Angeli, c. k. ministerijalni uradnik, z Dunaja. — Alojzij Solorti, ravnatelj, iz Inomosta. — M. Gottlieb, potovalec, iz Češkega. — Janez Spitalor, inžčnir, iz Gradca. — E. Singor, trgovec, z soprogo, iz Gradca. — Herimna Blažok, soproga lokarnarja, iz černomlja. — Kopriv-ničar, župnik, iz Dolenjskega. — J. Eitter, uradnik, iz Trienta.
—	pl. Seeman, c. k. poročnik mornarice, iz Pulja.
Pri Slonu: R. Bozon, trgovec, iz Francijo. — Schlo-singer in Lippitsch, trgovca, z Dunaja. — Adolf Kersebbaum, pivovar, z soprogo, iz Moravskega. — Salomon Weitzon, ključar, iz Galicijo. — Franc Neuner, trgovec, iz Celovca. — Leopold Starkel, trgovec, z soprogo, iz Azije. — Janez Jugovitz, posestnik, iz černomlja. — Raim. Doležalek, o. k. sodnijski pristav, iz Metlike. — Ana Strasser, zasebnica, iz Litije.
Pri Bavarskem dvoru: Henrik Seizor, glasbenik, iz Monaka. — Anton Eppich, kupčevalec, iz Koroškega. — M. Sigmund, posetnik, z materjo, iz Srednjo vasi. — A. Pctsche, trgovec, iz Sreduje vasi. — F. Erkar, zdravnik, iz Srednjo vasi.
—	Marija Pere, krčinarica, iz Štajarskega.
Pri Južnem kolodvoru: Gustav Leušnik, železnični nadzornik, z Dunaja. — V. Romovaček, stavbar, z soprogo, iz Prage. — Antonija Heinrieh, soproga uradnika, iz Beljaka. — H. Pokorny, zasebnica, iz Beljaka. — V. Morpurgo, zasebnica, iz Koroškega.
Pri Avstrijskem caru: L. Gutnik, mizar, iz Beke. Pri Virantu: J. Kunčič, trgovec, z soprogo, iz Tržiča.
—	Hočevar, posestnik, iz Pudloga. — Marija Praznik, posest-niea, iz Velkili Lašč. — Jožef Kos, kaplan, od Stare cerkve.
—	J. Adamič, kaplan, od Krke.
Vremensko sporočilo.
F Čas Stanje	.S =3 « --Veter Vreme J*;*!
zrakotnera toplomera	® '
opazovanja v mm poFCoiziju	S S
7. u. zjut. 742 84 +10 8	si. svzh. ja-no
14.2. u. pop. 740-42 +26 2	si. jzap. ., 0 00 9. u. zve«. 740 08 +18 6
Lepo vreme. Srednja temperatura "20'5° C., za 21° nad normalom.
5>uiiaj»k» bora«.
(Telegratično poročilo.) 15. junija.
Papirna renta 5% po )00 gl. (g 16«i davka)	81 gl. 00 kr.
Sreberna , o% „ 100, (s 16% davka)	82	.	80 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta	li2	.	50 „
Papirna renta, davka prosta	96	„	95 „
Akcije avstr.-ogerske banke	835	„	— „
kreditne akcije .	284	„	— „
London.......126	„	65 „
Srebro . ......—	„	— „
Francoski napoleond......10	„	041/.
Ces. cekini ......5	„	P?
Nemške marke .	62	„	22
s »
n
|
/s n
Tržne cene
dne 15. junija t. 1.
gl-| kr.l	gl-Jtr.
Pšenica, hktl.	...	7 4" Špeli povojen, kgr. .	—64
i Rež, „	...	4 74 Surovo maslo, „ .	— 90
Ječmen, „	...	4 22 Jajce, jedno „ .	— 2
Oves, „	...	2 92 Mleko, liter....	— S
Ajda, „	...	4 22 Goveje meso, kgr. .	— 64
Proso, „	...	4 74 Telečje „ ., .	— 52
Koruza, „	...	5 20 Svinjsko „ „ .	— 58
Krompir, „	...	2 07 Koštrunovo „ „ .	— 86
Leča, „	... 12 — Pišanec.....—45
Grah, „	... 13 - Golob .....- 20
Fižol, „	...	11 - Seno, 100 kgr. . .	2 23|
Maslo,	kgr. .	1 — Slama, „ ,.. . .	2 23
Mast,	„ .	— 64 Drva trda, 4 □ mtr.	6 30;
Špeli svež,	„ • — 60 „ mehka, „ „	4 15
Izvožno marčno pivo
v stelcleiilcali	(23)
dobiva se v pivovarni Janeza Perlesa v Ljubljani v zabojih po 50 steklenic, steklenice z 6/,u L.
.. 50	>. >i '/10 L.
30oooogooooooooooooocxxxxxxxxxxxxx
Da omogočim vsa-komu omisliti si, kar je v vsaki sobi naj-praktičnejo in najlepše, nastavil som svojim divauom /a malo časa nizko ceno
25 gld.
Moji divani preoblečeni so z modernim, trpežnim blagom, ki no izgubi barvo. Za dobro delo so jamči. Divani imajo pod sedežem predalo, a na zahtevanjo izdelujem jih tudi brez istega. Rosnim kupcem na deželi pošljem, če želijo, uzorco blaga franko. Gornja nizka ecna velja le za malo časa, torej prosim, so pravočasno oglašati z naročili, za kterih najboljšo izpeljavo se jamči.
Anion Obnaša*
tapeciral- v Ljubljani, Ključarske ulice štev. 3.
Vsa v mojo stroko spadajoča dela, n. pr. salonsko garniture, žimnice, posteljno uloge itd., izdelujejo so po ceni, brzo in solidno. Popravo v mestu in na deželi prevzemam in izvršujem na občno zadovoljnost.	(25)
fl^"" Ceniki s podobami na zahtevanje zastonj in franko.'VU
ni jo mogoče preceniti zaradi svoje nedosegljivo lastnosti (da 110 škoduje telesu, če tudi so dolgo časa rabi), da pomaga v tolikih in različnih boleznih z najgotovojšira vspehom, posebno pa zaradi svoje' jako nizke cono — vse to so lastnosti, ki jo delajo neobhodno potrebno vsakteri družini.
Izdelovatelj pošilja jo v zabojčkih po 12 steklenic za 1 gld. 30 kr. po poštnem povzetji. Poštnino trpe p. t. naročniki.
V steklenicah po 10 kr. samo v Plccoli-jevl lekarni »pri angelju" na Dunajski cesti v Ljubljani. — V steklenicah po 15 kr. v Rizzioli-jevi lekarni v Novem mestu in v mnogih lekarnah na Štajarskem. Koroškem, v Primorji, Tirolih, Trstu, Istriji in Dalmaciji.	(7)
Poštne zveze. Odhod iz Ljubljane.
V	Novomesto vsak dan ob 0 zjutraj, sprejema blago in popotnike. Prostora jo za pet ljudi.
V	Lukovco preko Domžal vsak dan ob 7 zjutraj.
V	Kočevje preko Velikih Lašič vsak dan ob '/,7 zjutraj.
V	Kamnik vsak dan ob l,,5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
V	Polhov Gradec in na Dobrovo vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob '/,5 popoludne poleti, ob 2 pozimi.
Na Ig ob 1 „5 popoludne poleti, ob 3 pozimi.
Prihod v Ljubljano.
Iz Novega mesta vsak dan ob 2 popoludne.
Iz Lukovce vsak dan ob 5. uri 25 min. popoludne.
Iz Kočevja vsak dan ob 0. uri 20 min. popoludne.
Iz Iga vsak dan ob 8. uri 30 min. zjutraj.
Iz Kamnika vsak dan ob 9. uri 5 min. dopoludne.
Iz Polh. Gradca in Dobrove vsak ponedeljek, sredo, petek in soboto ob 9. uri 15 min. dopoludne.
„AZIENDA",	<
avstro-ogerska družba za zavarovanje j avstro-ogerska družba za zavarovanje proti življenja in rent.	$ elementarnim škodam in nezgodam.
Ravnateljstvo:
mm	l«f Wip p I i n g e r s t r a s se Itev.
l)ružb«*i zavaruje
človeško življenje v vseh navadnih kombinacijah;
Zavarovanje za slučaj smrti, zavarovani znesek se izplača takoj po smrti zavarovanca njegovim ostalim, oziroma drugim obinišljencem;
zavarovanje za doživetje, preskrbovanje v starosti in otročje dote, zavarovani znesek se izplača zavarovancu samemu, ko doseže neko določeno starost;
Zavarovanje dosmrtnega dohodka, udovskih pokojnin in dohodkov za odgojo po najnižjih premijah in z jako kulantnimi pogoji, zlasti onim, da se policam ne more ugovarjati.
a)	proti škodam, ktere napravijo požar ali strela, parne ali plinove eksplozije, ali so narode z gašenjem, podiranjem in izpraznenjem pri stanovanjih in gospodarskih poslopjih, tovarnah, strojih, mobiljah in vsakovrstnih opravah zalogah blaga, živini, gospodarskem orodji in zalogah;
b)	proti škodam, ktero napravi ogenj ali strela ob žetvi iu košnji na poljskih ali travniških pridelkih v gumnih in stogih;
c)	proti škodam, ki jo napravi toča na poljskih pridelkih;
d)	proti nevarnostim prevažanja blaga po vodi in po suhom.
Zavarovanjo proti telesnim nezgodam so šo ni pričelo, a so bodo pravočasno naznanilo p. n. občinstvu, kadar se prične. ZnstojiHtva družbo.
V Budimpešti, \Vionorgasso 3 in Sehiffgasso 2 ; v Gradci, Albrechtsgasso 3; v Inomostu, Bahnstrasse, Hotel »Goldones SchifT"; v Lvovu, Marijin trg 8, nova; v Pragi, Vaelava trg 54; v Trstu, Via St. Nicolo 4, na Dunaji, I., Hohenstaufengasso 10.
V vseh mestih in večjih krajih avstro-ogorsko monarhijo nahajajo so glavno in krajne agenture, ki rade dajo pojasnila, in dajo ponudbene polo tor prospekto zastonj in vsprejemajo zavarovanja.
C41avni zastop v T^jiiUl jaui, Slonov*' ulice štev. 52,'pri
JOSIPU PROSENC-u.	(5)