PoStnina plačana t gotorfnL
Leto XIX., št. 240
Llnbljana, sobota IS. oktobra 1938
Cena 2 Din
Upravništvo: Ljubljana, Knafljeva 5
—	Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125, 3126.
Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgova uL — TeL 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Grajski trg 7.
Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Koceuova ulica 2.
—	Telefon št. 190.
Računi pri pošt. ček. zahodih: Ljubljana št. 11.842, Praga čdslo 78.180, Wien št. 105.24L
Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Naročnina znaša mesečno Din 25.—s Za inozemstvo Din 40.—_
Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5, telefon 3122, 3123, 3124 3125, 3126. Maribor, Grajski trg št. 7. telefon št. 2455, Pelje, Strossmayerjeva ulica štev. 1» telefon St. 65.
Rokopisi n ne vračajo
Novo razdobje vojne na Daljnem vzhodu
Za časa velike vojne nevarnosti v Evropi se je pozornost sveta odvrnila popolnoma od vzhodne Azije, od krvavih bojišč in bitk, ki jih bijejo Kitajci in Japonci. Razmerju na Daljnem vzhodu se je začel pripisovati poseben pomen, predvsem v obsegu, kakor bi mogel vplivati na razmerje sil v pretečem evropskem konfliktu. Toda tudi v tem pogledu je Daljni vzhod ostal^ ob strani in zastrašenemu evropskemu človeku se je zdelo ta čas jako malo zanimivo, kako se godi na vzhodnoazijskih bojnih poljanah in kako daleč so še Japonci od Hankova. Vendar se je evropsko občinstvo na koncu začudilo, kako da Hankov še vedno ni prešel v japonske roke, in je sklepalo, da so se morali Kitajci tudi med tem držati prav čvrsto.
Res je nekako tako. Kitajska obramba je izredno žilava in če ne absolutno, pa vsaj relativno dokaj uspešna. Japonci morejo napredovati le izredno počasi in od časa do časa se posreči kitajskim četam protisunek, ki potisne japonske bojne sile nazaj. Toda vselej znova se pokaže, da se tem kitajskim uspehom ne sme pripisovati prevelik pomen, marveč da ostanejo vedno samo epizode, čeprav soglašajo vsi vojaški strokovnjaki in vsi zunanji opazovalci, da je odpor Kitajcev izredno žilav in trdovraten, vsekakor brez primere večji, nego so računali v Tokiu. Napredovanje japonskih okupacijskih sil je silno počasno, mnogo počasnejše, kakor so kazali proračuni. Vse to meče na japonsko podjetje na Kitajskem neugodno luč in vzbuja skrbi v Tokiu, skrbi, ki si iščejo zadovoljitve na razne načine in dovajajo med drugim do hudih nesoglasij v vladajočih in odločujočih krogih.
Prav v časti, ko je bila vojna napetost v Evropi na višku, je prišlo iz Toka poročilo, da je odstopil zunanji minister Ugaki. Kljub toliki zaposlitvi evropske politične javnosti je vendarle ta odstop vzbudil pozornost, saj so ga po pravici postavljali v zvezo z nesoglasji glede japonske zunanje politike. O ozadju in vzrokih demisije se ie dokaj malo zvedelo, pa so jo nekateri opravljali celo v zvezo z evropsko krito. Sele sedaj, ko je situacija v Evropi že precej drugačna, se je pokazal odsev te demisije in sicer v obliki, ki dovoljuje sklepe o njenih pravih vzrokih.
Na japonsko-k'i tajskem bojišču je nastopila namreč velika sprememba. Način japonskega vojevanja je stopil v nov stadij, v oblike, ki se močno tičejo tudi izvenkitajskih faktorjev. In to v toliki meri, da bo ta dogodek za zgodovino kitajsko-japonske vojne pomenil nemara najvažnejše razdobje. Sprememba je obsežena v poročilih, da so se japonske oborožene sile v veliki množini pojavile na južnem Kitajskem. Japonci so se izkrcali na obali skrajnega kitajskega juga, v bližini velike britanske pomorske luke Hongkonga m največjega južnokitajskega mesta Kantona. Čete so pripeljali na velikem številu prevoznih ladij in sicer hkrati, tako da so mogle po izkrcanju takoj začeti prodirati v notranjost. Kitajske obrambe ni bilo. da bi se mogla količkaj učinkovito uveljaviti. Nedvomno je, da so Japonci svoj naskok na kitajski jug dobro pripravili, pa da ga nameravajo nadaljevati z veliko energijo, dočim se zdi, da kitajska obramba v tem trenutku z njim ni računala ali vsaj ne na tem prostoru.
Cilj japonske ekspedicije je očiten na prvi pogled in ne more biti o njem nikakega dvoma. Čete so se izkrcale ob zalivu Bias. odkoder je le dobrih 50 km do Hongkonga in odkoder potemtakem tudi ni daleč do Kantona. Japonci hočejo vsekakor doseči železniško progo med Kantonom in Hongkongom ter prekiniti to zvezo, po kateri se dovaža vsakovrstni vojni material za kitajsko vojsko, nadalje pa doseči tudi železnico, ki drži iz Kantona proti severu na Hankov. Japonci so se izkrcali v velikem številu, kar priča, da nameravajo izvesti svoj udarec z največjo naglico ter doseči svoj uspeh s presenečenjem, preden bodo mogli Kitajci organizirati svojo obrambo. Že naslednji dnevi bodo pokazali, kako je s pogoji za uspeh v tem pravcu in kako se bo tu obnesel japonski načrt: dosedaj se je izvedba japonskih zasnov še vselej zakasnila in močno zavlekla; morda bodo Kitajci tudi to pot pokazali več spretnosti in naglice, nego jim jo pripisujejo v Tokiu.
Toda v navedenem je šele ena stran novice. S tem, da so se Japonci odločili raztegniti bojišče na kitajski jug, so izvedli eno svojih starih zasnov, pred katero so jih svarili tako zmerni domači politiki, kakor tudi zunanji faktorji. Zakaj okrog Kantona, na kitajskem jugu, so prizadeti interesi evropskih držav v mnogo večji meri in bolj neposredno nego na severu pri Sang-haju. Tu so kolonije evropskih držav, Velike Britanije, Portugalske in Francije in tu je brez primere več opasnosti, da nastanejo komplikacije. Ni .še davno,
ČSR in madžarska se obračata na velesile
češkoslovaška je pripravljena k nadaljnjim pogajanjem, Madžari pa zahtevajo takojšnji nastop velesil in odklanjajo vsako popuščanje — Podrobnosti o vzrokih preloma
_ «...	• • I T"\ 1. ___i . ___-___ _ « 1. «.	— 1 . ^_ 1 ____ _ —	X * w v-v	rt Vvi 1, m rt	e* rt* r rt t Mmn t -kTVilri^ai	/^vlalio tPŽTi in SO
Praga, 14. okt. br. Prekinitev pogajanj v Komarnu je izzvala veliko napetost med Češkoslovaško in Madžarsko. Češkoslovaška javnost je presenečena nad agresivnim stališčem, ki so ga zavzeli Madžari in ki so docela nepričakovano prekinili nadaljnja pogajanja. V praških vladnih krogih se nad tem ne vznemirjajo, ker se zavedajo, da je ČSR enako kakor pri pogajanjih z Nemčijo tudi pri pogajanjih z Madžarsko pokazala skrajno spravljivost in dobro voljo za dosego sporazuma. Na drugi strani pa pričakujejo, da bodo velesile, ki bodo morale sedaj reševati ta spor, upoštevale poleg narodnostnega tudi gospodarske in prometne momente. Češkoslovaška mimo pričakuje odločitev velesil, ker se zaveda, da so madžarske zahteve skrajno pretirane in tudi v nasprotju z monakovskim sporazumom. Če bi se ugodilo madžarskim zahtevam bi se s tem ustvaril samo obratni položaj. V tem primeru bi dobila Madžarska slovaško narodne manjšino, ki bi bila številčno znatno večja kakor pa je sedaj madžarska manjšina v ČSR. Češkoslovaški zunanji minister je v tem smislu že interveniral v Berlinu, istočasno pa je češkoslovaška vlada obvestila o nastalem položaju in o svojem stališču tudi vlade v Parizu. Londonu in Rimu s prošnjo, naj zadevo čimprej urede.
madžarske vlade
Budimpešta, 14. okt. br V madžarskih krogih je zavladalo po prekinitvi pogajanj v Komarnu veliko razburjenje. Takoj po povratku madžarske delegacije iz Komama v Budimpešto, se je sinoči sestal ministrski svet ob 22. k izredni seji, ki je trajala vse do 3. zjutraj. Na seji sta zunanji minister Kanva in prosvetni minister grof Teleky podrobno poročala o razvoju pogajanj v Komarnu, nakar je ministrski svet razpravljal o položaju in o potrebnih ukrepih za dosego madžarskih zahtev. Kakor se doznava, je bila seja vlade dokaj burna Nekateri ministri so očitali zunanjemu ministru grofu Ka-nyi, da je brez potrebe prekinil pogajanja in s tem povzročil položaj, ki se utegne neugodno razviti za Madžarsko. Prejšnje intervencije velesil, zlasti Nemčije dokazujejo, da Madžarska ne more računati na izpolnitve vseh svojih zahtev ter da se mora omejiti na primerno korekturo meje.
Po vsestranski proučitvi položaja je madžarska vlada sklenila poslati vsem štirim velesilam posebno noto, v kateri bo obrazložila svoje stališče in zahtevala intervencijo v svojo korist. Da bi svojim zahtevam dala večjega poudarka, je vlada sklenila tudi razne vojaške ukrepe. Prvotno se je mislilo celo na mobilizacijo, vendar pa se je vlada za enkrat omejila na delno koncentracijo čet vzdolž mad-žarsko-češkoslovaške meje. O tem je bil izdan kratek komunike, ki naglaša, da je vlada razpravljala o vojaških ukrepih, ki jih smatra za potrebne glede na razvoj zunanjje-političnega položaja ter da so bili sprejeti sklepi o povečanju vojaške varnosti države.
Danes dopoldne je zunanji minister Kanva izročil poslanikom Nemčije, Italije, Francije in Anglije noto madžarske vlade, v kateri pojasnjuje stališče, ki ga je zavzemala madžarska delegacija pri pogajanjih v Komarnu. V noti pravi madžarska vlada, da si pridržuje pravico akcije, ako bi se pokazala potreba obrambe madžarskih interesov.
V diplomatskih krogih je ta nota izzvala veliko začudenje. Splošno smatrajo za malo verjetno, da bi se Madžarska odločila za kako vojaško intervencijo na lastno pest, ker je v njenem največjem interesu, da se vsa zadeva reši na miren način.
Odposlanca k Hitler ju in Mussoliniju
Razen tega je madžarska vlada poslala svoje posebne odposlance v Berlin in Rim, da naprosijo Nemčijo in Italijo za podporo. V Berlin je odpotoval z letalom danes popoldne bivši ministrski predsednik dr. Daranyi, ki ga je popoldne ob 3. sprejel kancelar Hitler v Monakovem. Njun razgovor je trajal poldrugo uro. Kakšen je bil rezultat tega razgovora, trenutno še ni znano, ker o tem ni bik) izdano nikako poročilo. Po sestanku pri Hitlerju se je Daranyi sestal tudi z zunanjim ministrom
Ribbentropom, nakar se je z letalom zopet vrnil v Budimpešto.
V Rim je bil poslan z letalom šef kabineta zunanjega ministra grof Csaky, ki je v spremstvu madžarskega poslanika v Rimu obiskal najprvo italijanskega zunanjega ministra grofa Ciana, nato pa je bil sprejet tudi pri Mussoliniju. Razgovori so trajali ves popoldne in je rimski poslanik ponovno bil v telefonski zvezi z Budimpešto.
Po monakovskem dogovoru se mora za primer neuspeha direktnih pogajanj med Češkoslovaško in Madžarsko sklicati nova konferenca štirih velesil, ki bo definitivno odločala o tem sporu. Ta konferenca bo verjetno sklicana v najkrajšem času, morda že proti koncu prihodnjega tedna, ker predstavlja v monakovskem dogovoru določeni termin treh mesecev za ureditev madžarskega vprašanja najskrajnejši rok.
Zajeta esta madžar-skih teroristov
Praga, 14. okt. AA. CTK. Iz Užhoroda poročajo: Davi je v gozdovih Helmeca v bližini kraja Salanka v Podkarpatski Rusiji začelo nadlegovati tamkajšnje prebivalstvo kakih 350 madžarskih teror1 stov. Orožniškim patruljam, ki so bile močno ojačene, je uspelo, da so madžarske teroriste obkolile," jih razorožile in aretirale. Med aretiranimi je tudi sin znanega vodje madžarskih narodnih soicalistov majorja Szalaszija, ustanovitelja organizacije tako zvanih »Puščičastih križev«, nadalje več članov organ;zacije »turulc. V operacijah proti madžarskim teroristom so sodelovali tudi tanki in letala.
Peštanski listi
Budimpešta, 14. okt. AA. (DNB). Ves
madžarski tisk razpravlja danes o prekinitvi madžarsko-češkoslovaških pogajanj. »Pesti Hirlap« pravi, da neuspeh pogajanj nikogar ne preseneča, ker Praga nima poštene in odkrite namere, da bi prišlo do sporazuma. Praga se sedaj trudi, da bi zvrnila odgovornost za neuspeh pogajanj na Slovake, ki na n;s - prsv nič krivi. »Pester Lloyd« pripominja, da se more po vsem tem ugotoviti, da se je madžarska vlada trudila na vse možne načine, kako bi se vsa vprašanja rešila v prijateljsk'h pogajanjih v duhu monakovskih sklepov, da" pa pri Čehih že od vsega začetka ni bilo dobre volje, da bi se izpolnile upravičene madžarske želje. Čehi so to svoje stališče podpirali še z vojaškimi sredstvi in grožnjami. Pod takimi okolnostmi pa madžarski vladi ni preostalo nič drugega, kakor da se obrne na štiri velesile ter da sebi pridrži prav;co, da ukrene nadaljnje potrebne korake za obrambo koristi svoje države.
Pariška informacija o nemškem stališču
Pariz, 14. okt. br. »Temps« je nocoj glede na prekinitev pogajanj v Komarnu objavil naslednjo vest iz Berlina- V Berlinu prekinitev pogajanj med Češkoslovaško in Madžarsko ni izzvala izredne pozornosti. Politični krogi se slej ko prej ne navdušujejo za madžarske asipiracije, kolikor se ne nanašajo na ureditev položaja madžarske manjšine na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. Nemčija vztraja pn stališču, ki ga je zavzela v Monakovem in je za to. da se češkoslovaški obmejni kraji z madžarsko večino priključi Madžarski. Če gre le za to, se bo po njihovem mnenju sporazum zlahka in v kratkem dosegel. Nikakor pa Nemčija ne namerava podpreti Madžarske in Poljske glede na njune zahteve po skupni meji, ki bi jo bilo mogoče doseči le z anek-sijo izključno slovaških krajev. odnosno Podkarpatske Rusije. Obe deželi sta se izrazili za to, da ostaneta v okviru Češkoslovaške. Nemška vlada zaradi tega nima niti namena načeti kakšno takšno vprašanje.
Kaj pravijo v Rimu
Rim, 14. okt. AA. (Štefani). »Tribuna« razlaga prekinitev razgovorov med Madžarsko in češkoslovaško ter poudarja med drugim, da so Čehi končno sneli svojo masko, pri čemer so šli celo tako daleč, da že groze Madžarski, kakor je razvidno iz okolnosti, da je njihova vojska
ko je nastal prav resen spor s Francijo radi japonskih vojaških nastopov okrog otoka Hajnan in Paracelsovega otočja. V Londonu so ponovno svarili tokijske državnike pred razširitvijo vojne na južne kitajske province in tudi sedaj se je pokazala v britanski prestolnici znatna vznemirjenost. Saj je še v spominu, kaki mnogoštevilni in opas-ni konflikti so nastali v Sanghaju in njegovi okolici med Japonci in zunanjimi silami; kar od sebe se vsiljuje pričakovanje, da se bodo podobni spori ponovili sedaj okrog Hongkonga in Kantona.
Razumljivo je, da je izkrca vanje Japoncev na južnem Kitajskem napravilo velik vtis, saj se začenja z njim odločilna akcija, ki si je postavila za cilj, da Čangkajškovo armado popolnoma
odreže od možnosti oborožitvenih in drugih dobav po poti skozi Kanton, od koder je prihajalo dosedaj daleč največ za vojno potrebnega materiala. Vojaška stranka je že dolgo zagovarjala tak energičen nastop, a zmernejši krogi so iz naznačenih razlogov svarili pred tem korakom Iz dejstva, da je zunanji minister, ki je očividno bil tudi med nasprotniki tega načrta, demisioniral prav za časa evropske krize, se sms sklepati, da so se v Tokiu odločili prav evropsko krizo izrabiti za nastop proti Kantonu, pa da so svojo namero potem izvedli kljub temu, da se je v Evropi situacija popravila in da so zmernejši faktorji bili za drugačno pot.
Z razširitvijo vojne na jug proti Kantonu se vsekakor začenja odločilni del japonske vojne zoper Kitajce.
še vedno mobilizirana, kar seveda samo otežkoča razgovore. S svojo taktiko zavlačevanja so dokazali, da ne žele sporazuma. Vse to so storili navzlic temu, da so prejeli ultimat Budimpešte, ki jih obvezuje glede odstopa madžarskega ozemlja. List dodaja, da se je pred Evropo še enkrat izkazala zla volja odgovornih čeških krogov .nakar zaključuje:
»Položaj postaja čedalje težji in so vedno bolj potrebne nagle odločitve, ki raj bi Čehe dovedle do tega, da so njihovi računi tako danes kakor včeraj napačni Ako ne bo praška vlada o pravem času rešila vprašanja, bodo štiri velesile, ki so med tem že v medsebojnem diplomatskem stiku zaradi izmenjave stališč, rešile problem enkrat za vselej.c
Kaj zahtevajo Madžar! in kaj ponujajo Slovaki
Slovaški minister o vzrokih preloma v Komarnu Pripravljenost za nadaljnja pogajanja
Praga, 14. oktobra. AA (Havas) »Z Madžari se hočemo sporazumeti«, je izjavil danes Havasovemu dopisniku v Bratislavi minister Turčanski član avtonomne slovaške vlade »Preden bomo prepustili rešitev madžarskega problema velesilam, bomo poskušali obnoviti neposredne razgovore z Madžarsko. Ni izključeno, da bomo od kake tretje države zahtevali posredovanje. Poslanec Karol Sidor bo v kratkem odpotoval v Varšavo, kjer se bo morda razgovarjal tudi o tej stvari. Položaj, pa je sedaj tale:
Madžarska delegacija je predložila načrt, po katerem bi morala Slovaška odstopiti 11.268 kv. kilometrov ozemlja, s čimer bi prišlo pod Madžarsko 670.000 Madžarov, a poleg njih tudi 650.000 prebivalcev slovanske krvi. Sknpno bi torej morali odstopiti okoli 1.300.000 ljudi. Slovaška delegacija je nasprotno predlagala od-stopitev približno 5.784 kv. kilometrov ozemlia s 395.000 prebivalci, med katerimi bi bilo okoli 45.000 Slovakov. Ostalih . 300.000 Madžarov, kolikor bi jih ostalo na |
Chvalkovsky
V Monakovem je češkoslovaški zunanji minister imel dolg razgovor s kancelarjem Hitlerjem
Slovaškem, bi b«lo v ravnovesju z onimi 300.000 Slovaki, ki žive na Madžarskem.
Četudi smo poudarili, da gre z naše strani samo za načrt in da smo pripravljeni razgovarjati se o nekaterih konkretnih točkah madžarskega predloga, je madžarska delegacija odbila razgovore na tej podlagi.
Ponavljam: Hočemo se sporazumeti z Madžari .toda odklanjamo sleherni diktat.
Nismo namreč podlegli v kaki vojni, in pravica pripada prav tako nam kakor Madžarom. Zaradi tega nismo mogli sprejeti načrta madžarske delegacije. Pripravljeni smo, da se še nadalje z njimi razgovarja-mo na osnovi obeh načrtov. Prepričani smo, da je kompromis mogoč. Toda ako madžarska delegacija v sedanjem položaju ali iz kakršnihkoli drugih razlogov ne more popustiti, bi bilo pač najbolje, da se to vprašanje reši s sodelovanjem nevtralne države. Če pa bodo Madžari odbili tudi ta poslednji poskus, potem bodo morale pač velesile monakovske konference sprejeti končne sklepe.«
Berlin, 14. okt. br. Za najvažnejši dogodek današnjega dne smatrajo v berlinskih diplomatskih krogih današnji sprejem novega češkoslovaškega zunanjega ministra dr. Chvalkovskega pri kancelar-ju Hitlerju. Kakor je znano, je češkoslovaški zunanji minister včeraj prišel v Berlin, kjer je imel nad dve uri trajajoč razgovor z zunanjim ministrom Ribbentropom. Razpravljala sta o vseh perečih vprašanjih, ki so nastala po zadnjih dogodkih v odnošajih med Nemčijo in Češkoslovaško. Ze sinoči je bil napovedan sprejem češkoslovaškega zunanjega ministra pri državnem kancelarju Hitlerju. Ker pa se je državni kancelar zamudil v Essenu. kjer si je ogledal nove naprave v Kruppovih tvornicah, je bil ta sprejem odgoden na danes.
Češkoslov. zunanji minister dr. Chval-kovsky in nemški zunanji minister Ribbentrop sta se davi pripeljala iz Berlina v Monakovo. Dopoldne se je iz Essena pripeljal v Monakovo kancelar Hitler, ki je takoj po prihodu sprejel najprej ministra Ribbentropa. Ta mu je poročal o svojih včerajšnjih razgovorih s češkoslovaškim zunanjim ministrom. Ob 12 pa je bil nato v kancelarjevi delovni sobi v navzočnosti Ribbentropa sprejet minister
Chvalkovsky. Razgovor je trajal poldrugo uro in je bil končan malo po 13.30. Temu razgovoru pripisujejo v nemških političnih in diplomatskih krogih največjo važnost in domnevajo, da so bile že pri tej priliki v glavnih obrisih določene osnovne smernice za bodoče odnošaje med Nemčijo in novo češkoslovaško republiko. Kakor zatrjujejo v dobro poučenih krogih, je Hitler ob tej priliki izrazil upanje, da se bodo v najkrajšem času premostila tudi nasprotstva med ČSR in Madžarsko in da se bo našla tudi glede tega problema zadovoljiva rešitev.
Po sprejemu pr: Hitlerju in po obedu se je minister dr. Chvalkovsky ponovno sestal z nemškim zunanjim ministrom Ribbentropom, s katerim je zopet imel skoro dve uri trajajoč razgovor. Ta razgovor je bil. kakor zatrjujejo v informiranih krogih, posvečen v glavnem sporu, ki je do-vedel do prekin:tve pogajanj med češkoslovaško in Madžarsko v Komarnu. češkoslovaški zunanji minister je podrobno obrazložil potek pogajanj in stališče češkoslovaške ter prosil, nai bi Nemčija posredovala in pospešila čimprejšnjo mirno likvidacijo tega spora.
Zvečer je dr. Chvalkovsky odpotoval v
Prago.
Po odpovedi plebiscita
Sklep mednarodne komisije je definitiven — Zahvala
britanski legiji
Berlin, 14. okt. AA. Snoči se je ponovno sestala mednarodna komisija, sestavljena na podlagi miinehenskega sporazuma. Kakor se je zvedelo iz političnih krogov, je komisija končala svoje delo. Med drugim je prišla do zaključka, da plebiscit v zvezi z odstopitvijo sudetsko-nemških pokrajin ni več potreben.
Vsi nemški listi beležijo z največjim zadovoljstvom ta sklep mednarodne komisije-
London, 14. okt. AA. (Reuter). Z ozi-rom na berl:nsko sporočilo, da v češki ne bo plebiscita, je bilo vodstvo britanske legije uradno obveščeno, da ni več potrebna pomoč njenih članov. Reuter poroča, da se je zunanji minister lord Halifax vodstvu legije zahvalil, zlasti pa članom legije za ves trud in razumevanje za položaj m za usluge, ki so jih ponudili v namenu, da bodo v sudetskih pokrajinah skrbeli za red in mir.
O nemški manjšini
v novi češkoslovaški
Berlin, 14. oktobra. AA. (DNB). Napol uradna nemška diplomatska poUtična korespondenca pdSe o dokončni razmejitvi med Nemčijo in Češkoslovaško, ter pripominja med drugim: Nekoliko stotisoč Nemcev bo tudi po novi razmejitvi ostalo v mnogih češkoslovaških mestih in v jezičnih otokih v češkoslovaški notranjosti Ti kraji pa ni»o kompaktno naseljeni od Nemcev in bi tudi v primeru plebiscita „e mogii biti priključeni Nemčiji. Ni v duhu narodno socialistične politike, da
bi zahtevala zase na škodo nekega drugega naroda nekakšno nadvlado, ki naj bi jo dosegla z izkoriščanjem trenutnega položaja. Nemški narod je prepričan, da bodo njegovi rojaki, ki ostanejo še nadalje v češkoslovaški državi in s katerimi se ves nemški narod čuti solidaren, dosegli popolno zavarovanje svojega nadalj-nega obstoja. Njih usoda pa bo še nada-lje zanimala tretji rajh. V ostalem predvidevajo monakovski sklepi velike možnosti da se zaščitijo interesi nemške narodnosti, ki so še nadalje priključena češkoslovaški republiki.
češka valuta na pariški borzi
Praga, 14. okt. br. Danes je prvič po 25. septembru zopet notirala češkoslovaška krona na pariški borzi. Opoldne je znašal tečaj Kč na pariški borzi 130.3,, zaključni tečaj pa je bil 129.3 franke za 100 Kč. Dne 25. septembra, ko je bil tečaj Kč na pariški borzi zadnjič zabeležen, je znašal samo 125.8 frankov za 100 Kč.
Likvidacija komunistične stranke tudi na češkem
Praga, 14. okt. br. Organ komunistične stranke v ČSR »Rude pravo« je z današnjim dnem prenehal izhajati. V političnih krogih sodijo, da predstavlja to začetek likvidacije komunistične stranke na Češkem.
INSERIRAJTE V »JUTRU"!
Volilna pogajanja JNS
z združeno opozicijo
Glavni odbor JNS se |e včeraj v načelu izrekel za sodelovanje z združeno opozicijo — V primeru samostojnega nastopa pa bo nosilec liste JNS predsednik živkovic
Beograd, 14. okt p. Priprave za volitve
so od dneva do dneva bolj živahne. Veliko akcijo so razvile vladne stranke in skupine. Ze sinoči se je sestal ministrski predsednik dr. Stojadinovič z odborniki krajevnih organizacij JRZ v Beogradu, Zemunu in Pančevu, z zastopniki akademskega kluba JRZ in predstavniki Jugorasa. Tudi vladna zer^djoradniška skupina, ki jo vodi minister brez port-felja Voja Djordjevič jo, imela že sinoči volilni sestanek svojega vodstva. Enako razvijajo živahno delovanje tudi opozicijske stranke in skupine. Njihovi voditelji so stalno v stikih s svojimi pristaši in prijatelji. Nedvomno največje zanimanje vsel\ političnih krogov je bilo danes za p*ripravljajočo se odločitev JNS glede volilnega sodelovanja s strankami združene opozicije. Ze snoči je bila v stanovanju predsednika stranke Petra Živ-kQviča širša konferenca, ki je trajala globoko v noč in na kateri so pripravili vso gradivo za današnjo sejo ožjega glavnega odbora stranke.
Seja ožjega glavnega odbora stranke se ie pričela davi ob 9. in je trajala do 14.30. Bila je v prostorih glavnega strankinega tajništva v Kosovski ulici. Na seji se je zbralo 140 delegatov stranke iz vseh krajev države. Sest članov ožjega glavnega odbora se je brzojavno opravičilo, a vsi so obenem izjavili, da se v celoti strinjajo s tem, kar bo na seji sklenjeno. Iz dravske banovine so prišli na sejo glavni tajnik stranke senator dr. Albert Kra-rner, senator Ivan Pucelj. dr. Pirkmajer, dr. Lipold, bivši narodni poslanci Ivan Mohorič, Ivan Mravlje. Albin Koman. Avgust Lukačič, Rudolf Pleskovič in mag. Stanko Hočevar.
Sejo je otvoril in vodil predsednik Peter Živkovic. Pozdravil je vse člane odbora in naglasil pomen tega sestanka glede na sklepe, ki jih bo treba sprejeti. Pozval je vse prisotne, da oriše vsak svoje stališče, pri čemer naj vpošteva sedanji politični položaj, razpoloženje pristašev in splošne razloge, ki zahtevajo širšo volilno koalicijo. Govor predsednika stranke je bil sprejet z velikim odobravanjem.
Burno pozdravljen je pričel nato govoriti glavni tajnik dr. Albert Kramer. V obširnem referatu, ki je trajal preko ene ure. je podal glavne poteze sedanjega političnega položaja Obeležil je razvoj političnih dogodkov, zlasti dogodke poslednjih dni in poročal o razgovorih, ki jih je imel z raznimi politiki. Podrobno je poročal o ponudbi, ki jo je prejela JNS od opozicijskega Bloka narodnega sporazuma za volilno sodelovanje, in govoril o možnih načinih tega sodelovanja.
Po njegovem govoru se jo raz/na daljša debata, v katero so posegli oba podpredsednika stranke Jovo Banjanin in dr. Juraj Demetrovič ter predstavniki iz prav vseh banovin, med njimi dr. Lipold iz Maribora.
Na seji je bil izvoljen poseben odbor, tako zvano razširjeno predsedstvo, ki bo predstavljal politični volilni odbor stranke. V odboru so predsednik stranke Peter Živkovič, oba podpredsednika Jovo Banjanin in dr. Juraj Demetrovič, glavni tajnik dr. Albert Kramer, dr. Svetislav Popovič, Bogoljub Jevtič, dr. Kosta Kumanudi, dr. Grga Andjelinovič, dr. Ljuba Toinašič in Ilija Mihajlovič. To razširjeno predsedstvo bo vodilo vse posle, ki bodo v zvezi z volitvami, pogajalo se bo z vodstvom združene opozicije, opravilo vse tehnične volilne posle, kakor sestavo kandidatnih
list in uredilo še vse ostale zadeve v zvezi z decembrskimi volitvami.
Komunike o seji
Po seji je bil objavljen za tisk naslednji
komunike:
»Ožji glavni odbor JNS je imel 14. t. m. sejo pod vodstvom predsednika stranke Petra živkoviča. Predmet seje so bile priprave za volitve. Ožji glavni odbor je razpravljal o predlogu vodstva združene opozicije za skupni nastop pri volitvah. Po vsestranski razpravi je bilo soglasno v načelu odobreno, da Jugoslovenska nacionalna stranka sprejme ponujeno sodelovanje. Vodstvo stranke je bilo pooblaščeno, da na osnovi izmenjanih misli prične pogajanja in jih čim prej završi. Za primer, da bi stranka samostojno sodelovala pri volitvah, .je ožji glavni odbor soglasno zaključil, da bo nosilec državne kandidatske liste stranke predsednik Peter živkovič. Na seji so bili sprejeti tudi potrebni sklepi, da se tehnične priprave za volitve prično čim prej in čim uspešnejše dovrše.«
Glavni tajnik stranke dr. Albert Kramer je skupno s senatorjema dr. Grgom Andjelinovičem in Ilijo Mihajlovičem še nocoj stopil v stike z delovnim odborom združene opozicije. Obvestil ga je o načelnem pristanku stranke na volilno sodelovanje. nakar se nadaljujejo že v prejšnjih dneh pričeti razgovori.
Glasilo dr. Mačka o sodelovanju z JNS
Zagreb, 14. okt. o. Nocojšnji »Hrvatski dnevn k« je objavil v svojem uvodniku tudi naslednji odstavek:
»Znano je, da se JNS ni solidarizirala s sporazumom z dne 8. oktobra 1937, priznati pa je treba, da je bil slovenski del JNS v kritiki tega sporazuma mnogo bolj obziren, kakor ostali prvaki JNS. Glavno kampanjo proti sporazumu so vodili zastopniki JNS v hrvatskih krajih, čeprav tehnična volilna kolaboracija ne pomeni identifikacije s političnimi smotri onih, na katerih nosilca se vežejo kandidature, je vendar samo po sebi razumljivo, da oni, ki svoje kandidature, dasi morda iz tehničnih razlogov, vežejo na nosilca neke liste, ne morejo volilne borbe svojih somišljenikov koncentrirati proti politiki osebnosti. na katerih listi postavljajo tudi svoje kandidature.«
Vladko Radič se umika ?
Zagreb, 14. okt. o. V zadnjem času so se razširili glasovi, da bo poskusil Vladko Radič ustanoviti svojo posebno stranko, ki naj bi nastopila proti HSS. Sedaj iz okolice mladega Rad;ča te vesti zanikajo in zatrjujejo, da Vladko Radič ni nameraval pričeti s kako posebno politično akcijo. Te dni je dobil potni list in se pripravlja na pot v inozemstvo. Nekaj časa bo v Parizu. To njegov potovanje navajajo za dokaz, da ne namerava osebno poseči v volilno borbo.
Iz državnega odbora
Beograd, 14. okt. p. Državni odbor za volitve v Narodno skupščino se je na svoji včerajšnji seji razdelil v odseke po banovinah. Referat za dravsko banovino ima predsednik državnega sveta v Beogradu dr. Štefan Sagadin, njegov namestnik pa je predsednik Stola sedmorice v Zagrebu dr. Milan Kugler.
Chamberlain misli
razširiti svojo vlado
Možnost ustanovitve dveh novih ministrstev — Pospešeno angleško oboroževanje
London, 14. okt. d. Vest, da bo ministr-Bki predsednik Chamberlain, ki se mudi sedaj na škotskem, predčasno prekinil svoj dopust, se v poučenih krogih potrjuje. Ministrski predsednik se bo vrnil v London že v ponedeljek, za .sredo pa je sklicana redna seja angleške vlade, ki se bo po poročilih »Daily Maila« bavila v prvi vrsti s pospešenjem angleške oborožitve in ojačenjem angleške vojske.
Kakor zatrjujejo v poučenih krogih, bo Chamberlain razširil svojo vlado, v katero bo pritegnil tudi več oseb, ki niso dosedaj vodile nobenih državnih uradov, a so že dokazale svoje velike sposobnosti. Pri tem bo gledal predvsem na to, da bodo novi ministri uživali zaupanje vseh strank. Ni izključeno, da bodo v zvezi s popolno preosnovo vladnega aparata ustanovljeni tudi novi vladni uradi.
vDailv Express« računa s tem, da bo angleška vlada na svoji seji v sredo proučevala tudi vprašanje, ali umik italijanskih prostovoljcev iz Španije zadostuje za uveljavljenje angleško-italijanskega do govora. Vsekakor se bo angleška vlada pečala tudi z Maedonaldovim poročilom o njegovih razgovorih ter s položajem na Daljnem vzhodu.
Dve novi ministrstvi
London, 14. oktobra. AA. Današnji listi opozarjajo na sejo vlade, ki bo prihodnji teden Splošno sodijo, da bo Chamberlain predlagal nove ukrepe za zavarovanje Velike Britanije, in je zelo verjetno ,da bosta ustanovljeni dve novi mini-strstrvi, za nacionalno delo in za preskrbo munieije.
Finančni minister in podpredsednik vlade sir John Simon je včeraj popoldne govoril v Sefieldu in je izjavil med drugim, da je vlada sklenila izvršiti posebno anketo o pomanjkljivostih v oboroževanju, ki jih je pokazala sedanja mednarodna kriza. Sir John Simon sicer ni postavil vprašanja, ali bi bilo tudi potrebno uvesti splošno vojaško dolžnost in ali bo tudi v bodoče še zadostovalo rekrutiranje prostovoljcem, vendar pa je opozoril, da je
trenutno glavni problem v tem, da se sistematsko organizira rekrutiranje prosto-voljcev-specialistov.
Nocoj je prispelo v London eno najvažnejših kanadskih letalskih zastopstev, kar jih je kdaj obiskalo Veliko Britanijo. Kakor poroča Reuter iz avtoritativnih virov, bo razpravljalo z angleškim letalskim ministrom med drugim tudi o sklenitvi sporazuma in dogovora za izdelavo bombnikov v dominionih.
Nemški načrt o letalskem paktu z Anglijo
London, 14. okt. V zvezi z vestmi, da pričakujejo v berlinskih političnih krogih od Velike Britanije ali od Francije odgovor na Hitlerjev predlog o omejitvi oboroževanja, poroča ageneja Reuter iz zanesljivega vira, da še ni prišlo do neposrednega stika med berlinsko in londonsko vlado glede vprašanja splošne razorožitve. Zato smatrajo v Londonu te vesti za poskusni balon, ali bi se mogla pobuda za konferenco prenesti v Veliko Britanijo, uradne reakcije na to nemško mnenje pa ne more b"'ti, dokler ne bo na razpolago kaj definitivnega. Dotlej je mogoče samo domnevati, da je morda čas že primeren za konferenco.
List »Yorkeshire Evening Nevvs Public« poroča, da je zunanji minister Ribbentrop predložil Hitlerju načrt za letalski pakt, ki naj bi služil za osnovo pri pogajanjih v Londonu. Po tem načrtu naj bi se med Nemčijo in Anglijo sklenil pakt o razmerju 3 :1 med vojaškim letalstvom Nemčije in Velike Britanije.
Obnova pogajanj med Italijo in Anglijo
Rim, 14 OKt. br. Razgovori zunanjega ministra Ciana z grofom Perthom so se po večdnevni prekinitvi snoči zopet obnovili. V angleških krogih zatrjujejo, da je bil pri tej priliki sporočen odgovor angleške vlade na italijanske predloge pred 8 dnevi za uveljavljanje anglesko-i talij anskega sporazuma.
Beležke
»Politika44 o pogajanjih za volilno sodelovanje
Listi slovenčevskega tabora in njihovi zavezniki z raznimi drugimi maskami skušajo v svoji znani malenkostnosti pogajanja za volilno sodelovanje med JNS in združeno opozicijo naslikati kot nekako »moledovanje« JNS, da bi jo združena opozicija sprejela na svojo listo. Objektivno smo že poročali, kako je s stvarjo. V informacijo svojim čitateljem navajamo danes še, kaj piše o tem beograjska »Politika«, ki se ji pač ne da očitati, da bi sim-patizirala z JNS. List pravi med drugim: »V opozicijskih krogih je veliko zanimanje za nadaljnji razvoj pogajanj med blokom narodnega sporazuma (združeno opozicijo) ter JNS in ostalimi opozicijskimi skupinami. Kakor je znano, je delovni odbor bloka sporazuma na lastno iniciativo začel razpravljati o možnosti sodelovanja z vsemi ostalimi političnimi skupinami in strujami, ki so v opoziciji. Razni prvaki združene opozicije so že davno pred razpisom volitev sondirali teren pri strankah izven združene opozicije, ali bi bil mogoč skupen nastop pri volitvah. Na svoji seji 12. t. m. je delovni odbor bloka sporazuma sklenil pozvati k skupnemu volilnemu nastopu Jugoslovensko nacionalno stranko, Ljotičev »Zbor« in tudi vse druge skupine parlamentarne opozicije. O tem sklepu bloka sporazuma se bodo sedaj morale izjaviti skupine ki so bile povabljene k sodelovanju. Iniciativa je torej s tem prešla v roke JNS in ostalih skupin izven bloka, t
Preroški čut „Jutra44
»Slovenskemu domu« ni všeč, da je »Jutro« pozdravilo imenovanje prvih slovenskih akademikov in ob tej priliki pisalo tudi o slovenski kulturi. »Jutro« bi bilo moralo po mnenju »Slovenčeve« opoldanske izdaje »po svoji časnikarski dolžnosti« napadati vse. kar je slovenskega. Če »Jutro« tega ne dela. tedaj uganja samo volilni manever.
Kakor je videti, nam »Slovenski dom« priznava izredne preroške sposobnosti. »Zaradi volilnega manevra« smo že spomladi 1. 1937 v uvodniku zagovarjali in utemeljevali ustanovitev Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani. Ko ]e bila lani v decembru ustanovljena, smo seveda vohali v zraku volitve in se brž podvizali z uvodnikom v pozdrav Akademiji in s celo stranjo besedila in slik prvih akademikov. To smo storili samo zato, ker pričakujemo — po logiki »Slovenskega doma« seveda — da bodo novi gg. akademiki strumno volili tisto listo, ki jo bo »Jutrc« predlagalo in da bo firma Regalitas et cons. zadruga za varovanje čistih udov slovenskega naroda, stopila v konsorcij naših listov.
Glede raznih izjav o Akademiji v Beogradu bodo gg. pri »Slovenskem domu«, ki so znani po svojem zelo razvitem čutu za resnico, priobčili kot nadaljevanje svojih zanimivih citatov tudi izjave senatorja Lu-je Vojnovica (JRZ) in stališče »Vremena« ob ustanovitvi ljubljanske Akademije. Sicer pa obljubljamo, da bomo »po svoji časnikarski dolžnosti« vztrajno branili slovenske kulturne interese tudi po volitvah, ker bomo zopet vohali v zraku nadaljnje volitve.
Kaj pravite ?
V svoji rubriki, ki jo od časa do časa objavlja »Slovenec« pod gornjim naslovom, piše v včerajšnji številki:
»Kaj pravite, ali je mogoče, da je v kaki državi na svetu organizacija, ki bi svojim sonarodnjakom trgala raz prsi znake njihove narodne pripadnosti, v istem času pa razdeljevala med mladino državne znake neke druge države, da jih javno nosi po ulicah? In ali bi bilo mogoče, da bi v istem času ista organizacija reklamirala za sebe naslov »patriotične in državotvorne« narodne organizacije in bi lastna država njeno »nacionalno« delo še podpirala z bogatimi finančnimi sredstvi? Kaj pravite, ali je mogoče, da bi se kje na svetu dogajale takšne gorostas-nosti?«
Tudi mi sprašujemo: kaj pravite? Kaj pravite k takemu pisanju, tudi če bi bilo resnično? In kaj šele pravite, ko veste, da je ta napad na Sokola grdo izmišljen?
Nemški odmev londonskih čeških zbirk
»Berliner Borsen Zeitung« razpravlja v posebnem članku o prihodu londonskega župana v Prago, kjer namerava praški vladi izročiti v Angliji zbrane prispevke za češke begunce iz sudetskega ozemlja. List pravi med drugim:
»Ako bi to prizadevanje, vodila prava krščanska ljubezen do bližnjega, bi bilo vse v redu. Toda opozoriti moramo, da se v dobi med majem in septembrom, ko je nad 200.000 sudetskih Nemcev pribežalo v tretji rajh, ni našel noben angleški župan, v katerem bi se prebudila krščanska ljubezen do bližnjega. Zato moramo pač ugo toviti. da si angleška človekoljubnost izbira predmet svoje brige s čudovito doslednostjo vselej samo tam, kjer se Angleži pokažejo kot sovražniki nemškega naroda, s čimer dokazujejo, da jim gre samo za politično trgovino.«
čsl. ljudska stranka likvidira na Slovaškem
Med češkoslovaškimi strankami, ki so se udejstvovale v vsej republiki in torej tudi na Slovaškem, je bila tudi čsl. ljudska stranka, katere šef je msgr Sramek. Po osamosvojitvi Slovaške je sedaj ta stranka sklenila, da bo ustavila svoje delovanje na slovaškem ozemlju. Svojim dosedanjim pristašem je svetovala, naj se pridružijo Hlinkovi slovaški ljudski stranki.
Poljski stratosferni balon uničen
Varšava, 14. okt. AA. Pri pripravah za polnjenje stratosfernega balona je nenadoma nastal ogenj, ki je uničil velik del zgornjega platna, človeških žrtev ni bik>. Zaradi škode kije nastala, mislijo, da se balon to jesen ne bo mogel dvigniti k poletu. Eksplozijo je bržkone povzročila električna iskra točnega vzroka pa seveda ne morejo ugotoviti.
Razpis natečs______
kralju Aleksandru Zedinlteiju v Ljubljani
Ljubljana, 14. okt.
V mestni zbornici je bila danes ob 18. seja akcijskega odbora za postavitev spomenika kralju Aleksandru Zedinitelju. Na dnevnem redu je bila ena sama točka: sklepanje o pogojih in o programu natečaja za spomenik. Predsednik dr. Pipen-bacher je na kratko poročal o sporočilu mestne občine, da nima pomislekov proti sklepu odbora, naj spomenik stoji v podaljšani osi Aleksandrove ceste med pravoslavno cerkvijo in bodočo moderno galerijo. Nato je upravnik Narodne galerije Ivan Zorman kot zastopnik ocenjevalnega razsodišča prečital pogoje in program natečaja. Odbor je sprejel osnutek brez bistvenih sprememb. Seja je v celem trajala samo pičlo uro.
Prihodnje dni bo odbor v dnevnikih objavil natečaj, o katerem pričakuje, da bodo naši kiparji z ozirom na pomembnost spomenika vlili v plastične zasnove vso resnost in znanje in tako obogatili našo likovno umetnost z delom zgodovinske
trajnosti. Natečaja se bodo lahko udeležili vsi umetniki jugoslovenske narodnosti.
Člani ocenjevalnega razsodišča so predsednik dr. Gradnik, inž. Bevc, inž. arh. Herman Hus, prof. Gojmir Anton Kos, sodnik stola sedmorice Anton Lajovic, akad. slikar Maleš, inž. arh. Platner, inž. arh. Rohrmann, univ. prof. dr. Štete in upravnik Ivan Zorman.
Udeleženci natečaja morajo do 16. januarja 1939. izročiti ali poslati akcijskemu odboru, ki ima svojo pisarno v Gledališki ulici št 3, model spomenika v mavcu v merilu 1 : 10, glavo v mavcu, izdelano v spomeniški velikosti, ter z realnimi podatki opremljen proračun. Stroški za celotni spomenik (temelj, podstavek, plastiko in vso montažo) ne smejo presegati vsote 1,200.000 din, umetnikov honorar p« znaša 20% končne obračunske vsote. Nagrad ni razpisanih, pač pa so določeni odkupi po vrsti ocenitve v zneskih 20.000, 15.000 in 10.000 din za prve tri načrte, za nadaljnjih sedem pa po 5.000 din.
Prodiranje proti Kantonu
Japonske čete, ki so se izkrcale v Biaškem zalivu pri Kantonu, naglo prodirajo v notranjost južne Kitajske
Tokio, 14. okt. a. (Reuter). Izkrcarva-nje japonskih čet na Južnem Kitajskem je zaključeno. Glavno japonsko poveljstvo poroča ,da so čete. ki so se izkrcale v zalivu Bias, prispele včeraj do postojank pri Tanghui, nakar so prekoračile reko Tajkong in v pospešenem maršu napredovale v notranjost. Vse prometne zveze med Hongkongom in Kantonom so pretrgane. železniške in cestne mostove so Kitajci pognali v zrak. Plovba po reki Tajkong je nemogoča, oddelki japonske mornarice so že zavzeli utrdbe Baja Caan ter zaplenili več poljskih topov in veliko količino streliva. Japonska pomorska letala so napadla železniško progo Kanton ■—Hankov južno od Vingtana ter železniško progo Kanton-Keulun, ki je pretrgana. Poleg tega so japonski letalci bombardirali kitajske čete in uničili 37 kitajskih tankov
HanKov, 14. oktobra. AA. (DNB). Vesti iz kitajskega vira pravijo, da so kitajski letalci v sredo in četrtek ponovno bombardirali japonske čete, ki so »>e iz-krcavale v zalivu Bias. Ena izmed japonskih prevoznih ladij je bila zadeta. Verjetno bo trajalo še precej dolgo, preden bodo Japonci zbrali v tem sektorju zadostno število čet za splošni napad ra višavje, ki zapira pot proti Hankovu. Kitajci so poslali aa to stran velika ojače-nja.
HangKOng, 14. oktobra. A A. (Havas). Iz neuradnega vira se doznava še nepo-
trjena vest, da je pokrajinska vlada v Kantonu zapustila mesto in se preselila v Huanguen, severno od Kantona. Tudi žene in otroci so danes zapustili mesto. V Hongkong so prispeli prvi begunci is Kantona, med njimi tudi Nemci, čeprav so še včeraj smatrali, da nemški generalni konzul ne bo nasvetoval nemškim državljanom odhod iiz mesta.
S fronte pri Hankovu
Sanghaj, 14. oktobra. AA. (Reuter).
Kitajci so japonske oddelke pri Jehuan-gu na višavju jugozapadno od Jangcin* po daljši borbi ,ki je trajala štiri dni in v kateri je padlo 11.000 japonskih vojar-kov, pognali v beg. Po vesteh iz Hanko-va je Hsinjang še vedno v kitajskih rokah in je železniška zveza Pejping—Hankov že povsem očiščena Japoncev. Japonci demantirajo ta kitajska obvestila.
Italija in Japonska
Tokio, 14. okt. AA. Havas: Po poročilih japonskega tiska je predsednik italijanske vlade Mussolini dne 12. oktobra o priliki sprejema japonskih časnikarjev izjavil: Japonska in Italija sta podpisali pakt proti kominterni. Toda jaz sem pripravljen stopiti v še bolj prisrčne odnoša-je z Japonsko. V svojem uvodniku pravi list »Ašahi«, da je treba tej izjavi sedaj, ko so se začele japonske čete izkrcavati v južni Kitajski, priznati še poseben pomen.
Ostavka rumunskega vojnega ministra
Bukarešta, 14. okt. br. Vojni minister general Argeteanu in državni podtajnik v vojnem ministrstvu general Glatz sta dopoldne podala ostavko, vzrok pa službeno ni bil pojasnjen. Znano je le. da so na poslednji seji vlade pod predsedstvom kralja Karola razpravljali o novem oborožitvenem načrtu in o novih metodah za naglo oskrbovanje vojske.
Bukarešta. 14. oktobra. AA. S kraljevim ukazom sta imenovana za vojnega ministra div. general Nikola Cuperca. dosedanji poveljnik 3. armadnega zbora v Kisinjevu. za državnega podtajnika v vojnem ministr- j stvu pa general Jacobici. dosedanji poveljnik 2. armijskega zbora v Bukarešti in bivši namestnik načelnika glavnega generalnega štaba. General Jacobici bo kot državni podtajnik šef oddelka za oborožitev ki je bil danes ustanovljen s kraMevim ukazom.
Bukarešta. 14 okt. AA. (Štefani). V rumunskih političnih krogih poudarjajo, da je novi minister vojske general Cuperca velik prijatelj Italije, katere jezik in književnost odlično pozna.
Po umoru generala Pejeva
Sofija, 14. okt. AA. Pri včerajšnji veliki raciji v Sofiji je bilo aretiranih nad 3 tisoč ljudi, izmed katerih so pozneje izpustili okoli 2 tisoč, dočim je ostalih tisoč policija internirala v nekem kraju na deželi Med interniranci je tudi šest levičarskih narodnih poslancev, voditeljev bivše vsemakedonske revolucionarne organizacije ter nekaj vod!teljev »Zvenovcev«.
Pogreb velikega kneza Kirila Vladimiroviča
Pariz, 14 okt. AA. Danes je bil pogreb velikega kneza Kirila. Pogrebne obrede je izvršil metropolit Serafin. Pogreba sc je udeležila vsa ruska kolonija v Parizu Z,a krsto so stopali sin pokojnega velikega kneza knez Vladimir ter velika kneza Bons m Andrej, grški princ Nikolaj, veliki knez Dimitrij, kneginja Olga, velika knegin.ia Marija in večje število zastopnikov ruske aristokracije, ki žive v Parizu ali v inozemstvu. Veliki knez Kiril bo pokopan v Ko-burgu v družinski grobnici poleg svoje so-
proge.	. ..
Beograd, 14. okt. p. Za pokojnim ruskim velikim knezom Cirilom Vladimirovicem je bila ob 10. dopoldne na dvoru svečana zadušnica. Prisostvovali so ji Nj. Vel. kralj Peter II., Nj. Vel. kraljica Marija, dvorne dame ter člani civilnega in vojaškega doma Nj. Vel. kralja.
Zahteva po volitvah v Franciji
Pariz, 14. okt. AA. (DNB). »Temps« zahteva v svoji današnji številki ponovno, naj se takoj razpusti parlament in razpišejo nove volitve, češ, da je večina, ki jo je predstavljala ljudska fronta, postala v spremenjenem položaju manjšina.
Dr. Ley zopet v Berlinu
Berlin, 14. okt AA. Vodja nemške delovne fronte dr. Ley se je danes vrnil z • letalom iz Sofije.
Sprejemi pri predsedniku vlade
Beograd, 14. okt. A A. Ministrski predsednik dr. Stojadinovič je sprejel danes turškega poslanika Ali Hajdar Aktaja. finskega poslanika Oni Talasa, nuncija Etto-re Felicia ter zagrebškega župana dr. Teodorja Peičiča.
Minister Kabalin v Zagrebu
Beograd, 14. okt. AA. Nocoj je odpotoval minister za trgovino in industrijo inž. Kabalin v Zagreb, kjer bo prisostvoval jutrišnji posvetitvi nove zgradbe drž. trgovske akademije in drž. strokovne ženske obrtne šole v Zagrebu.
Za postavitev spomenika pesniku Milanu Rakiču
Beograd, 14. okt. p. V ponedeljek 24. t. m. priredi beograjski Penklub v Kolar-čevem ljudskem vseučilišču svečano akademijo v . spomin na svojega pokojnega predsednika bivšega poslanika in znanega srbskega pesnika Milana Rakiča. Penklub namerava zbrati sredstva, da bi Rakiču postavil v Beogradu lep spomenik.
Smrt zaslužne humanitarne delavke
Beograd, 14. okt. p. V Zivkovičevem sa-natoriju je preteklo noč umrla Draga Petrovičeva, po vsej državi znana velika do-brotnica revežev, humanitarna in nacionalna delavka.
Iz prosvetne službe
Beograd, 14. okt p. Bogoslovni profesor dr. Josip Hohnjec v Mariboru je napredoval v 4-1. — Na lastno prošnjo so premeščeni učitelji meščanskih šol Josip Novak iz Ormoža v Slov. Konjice, Josip Gorišek iz Škofje Loke na Rakek ter učiteljica Dora Novak iz Ribnice v St. Vid. — Razveljavljen je ukaz o premestitvi meščan-skošolskega učitelja Edgarja Vončine iz St. Vida za upravitelja meščanske šole na Rakeku. Na lastno prošnjo je bil imenovan za upravitelja meščanske šole v Tržiču.
Nova ženska gimnazija v Beogradu
Beograd, 14. okt p. V Beogradu bo
otvorjena nova, šesta popolna ženska na-alna gimnazija.
Justifikaciji v Berlinu
Berlin, 14. okt. AA. Davi je bila isvrto-na smrtna kazen nad Francem Batischon« iz Triera in Jožefom Baranekom iz Ratibo-ra. Oba sta bila obsojena na smrt zamdi veleizdaje.
Vremenska naooved
Zemunsko vremensko poročito: Vedre vreme z jutranjo meglo v vsej državi, le oa skrajnem severoezapadn je bilo nekodiko oblačno. Toplota se je neikolfto dvignila, toda noč je bila hladna. Najnižja toplota
l "tki c e 0, najvišja Podgorica 27 C
Zemunska vremenska napoved: Pretežno vedro v vsej državi z jutranjo meglo. Samo v severnozapadnih in severnih krajih prilično oblačno.
Zagrebška: Vedra
Dunajska: V splošnem še lepa, v {prostih > legah sveži vetrovi,
[ako so prebili solunsko fronto
Odlično uspelo predavanje polkovnika Dragoljuba Mihajloviča
«.1.. i*
Ljubljana, 14. oktobra
Sreska organizacija vojn h dobrovoljcev v Ljubljani je snoči v veliki dvorani Kazine priredila izredno dobro obiskano predavanje o »Proboju solunske fronte leta 1918«. Priredba spada v okvir proslav ob 20-letnici tega znamenitega čina naše vojske, ki je odločilno vplival na zmagoviti zaključek svetovne vojne, ko je vse kazalo, da se bo svetovni pokolj zavlekel še preko pete zime. Dobrovoljci so naprosili kot predavatelja polkovnika generalnega štaba Dragoljuba Mihajloviča, komandanta celjskega topniškega polka, ki je kot strokovnjak, soudeleženec in očividec dvomesečnih bojev podal nazorno sliko razvoja vojaških borb, katerih posledica je bila svobodna Jugoslavija. Predavanja se je udeležila velika množica občinstva vseh slojev, osobito častno pa je bila zastopana naša mladina, ki je z napeto pozornostjo sledila izvajanjem predavatelja. Predavanju so med drugimi prisostvovali brig. general živojin Pavlovič, francoski konzul g. Remerand, vseuč. prof. dr. Spektorskij itd.
Predsednik dobrovoljcev g. prof Jeras je v krajšem govoru predstavil občinstvu predavatelja, se mu zahvalil za prijazni odziv na.-prošnjo dobrovoljcev ter mu v znak priznanja poklonil znano publikacijo »Dobrovoljci - kladivarji Jugoslavije.«
Predavatelj je najprej orisal predzgodo-vino solunske fronte, pokazal, kako napačno je bilo mnenje zapadnih vojaških strokovnjakov, ki so smatrali balkansko bojišče za bojišče podrejene važnosti, opisal napore tedanjega regenta Aleksandra, ki je deloval zoper nameravano likvidacijo operacij na Balkanu, in prešel na osrednji del svojega predavanja, na sam proboj bol-garsko-nemške fronte v odseku Kajmak-čalana. Boji v letih 1916. in 1917. so imeli namen odpreti zavezniškim vojskam vrata r dolino Vardarja in Mora ve preko pela-gonske ravni ali preko Djevdjelija ob Var-
ffAŠl NOVI AKADEMIKI
Dr. Metod Dolenc
Že ob ustanovitvi Akademije znanosti in Umetnosti v Ljubljani smo priobčili na tem mestu kratke življenjepise in slike njenih prvih rednih članov, gg. dr. F r. Kidriča, dr. Milka Kosa. dr. Gojmira Kreka, dr. R. Nahtigala, dr. Aleša Ušeničnika, dr. R. Zupančiča in Otona Župančiča.
Danes začenjamo seznanjati naše občinstvo z novimi akademiki, ki jih je hkrati t prej navedenimi imenovalo kraljevsko na-gnestništvo.
Poveljnik prestolonaslednik Aleksander in njegovi borci
Redni profesor za kazensko pravo in kazenski pravdni red na naši univerzi dr. Metod Dolenc se je rodil 19. decembra 1875 na Slapu pri Vipavi kot sm ravnatelja kmetijske šole. Po gimnazijskih študijah v Ljubljani in Ncn-em mestu je dovršil pravo na Dunaju, stopi! v sodno prakso in služboval v Novem mestu in v Gradcu, odkoder je bil t. 1918 kot deželno sodni svetnik prideljen višjemu deželnemu sodišču v Ljubljani. L. 1920 je postal redni univerzitetni profesor v Ljubljani. Prof. dr. Metod Dolenc si je pridobil velikih in trajnih zaslug za naše pravne vede. Bibliografija njegovih spisov prekaša po številu del vse. kar so napisali njegovi tovariši in ga uvršča med najplodovitejše slovenske znanstvene pisatelje. Izdal je med drugim iz svoje ožje stroke Tolmač h kazenskemu zakoniku iz l. 1929 in Dodatek k tolmaču, dalje Sod-no-kazenski postopnik kr. Jugoslavije, objavil v slovenskih, hrvatskih in srbskih pravniških revijah, zlasti še v »Slovenskem Pravniku«, dolgo vrsto razprav, ki se tičejo problemov našega kazenskega prava in drugih podobnih vprašanj pa tudi številne članke in kritike. Sodeloval je in še sodeluje v raznih inozemskih časopisih in zbornikih.
Poleg tega se mnogo bavi z zgodovino našega pravu in pravnih običajev. Raziska-val je razne njene probleme in pojave, n. pr. gorske bukve, viničarske statute itd. ter obdelal v obsežnem spisu, ki ga je izdala Akademska založba z naslovom »Pravna zgodovina za slovensko ozemljesocialno in pravno življenje naših prednikov od začetka slovenske zgodovine do novejšega časa. Ta knjiga odpira čitateljem globoke vpoglede v našo preteklost in sodi med najznačilnejše slovenske znanstvene knjige. Dr. Metod Dolenc je v posebni knjigi obdelal Dušanov zakonik (Ljubljana 1925). V literarnih in znanstvenih revijah je priobčil številne članke zgodovinskega značaja.
Njegov znanstveni sloves je priznala tudi bratislavska univerza, ki ga je imenovala za svojega doktorja honoris causa. V naši državi je vedno povabljen k posvetovanjem. kadar gre za važne pravne, zlasti še kazensko-pravne reforme. Jugoslov. akademija v Zagrebu ga šteje že dolgo med svoje dopisne člane. Z imenovanjem za rednega člana Akademije znanosti in umetnosti v Ljubljani je bila temu agilnemu in plo-dovitemu znanstveniku priznana čast, ki -se spričo njegovega dela in zaslug razume ob sebi in ki samo potrjuje njegov sloves.
darju. Nasprotnik je kmalu spoznal važnost teh dveh prehodov in je oba silovito utrdil, da na proboj skoroda ni bilo več misliti. Poveljstvo srbskih in jugoslovenskih čet je nato predložilo zaveznikom nov načrt, naj bi se proboj izvršil v gorskem masivu Kajmakčalana, ki ga je sovražnik smatral za neprehodno utrdbo, toda zavezniško poveljstvo je bilo gluho za ta srbski načrt. Generala Sarail in Guillaumat sta bila proti njemu, šele tretji poveljnik solunske fronte general Franchet d'Esperey je spoznal strateško pomembnost srbskega načrta in se močno zavzel za njega izvršitev. Začelo se je osredotočenje sil na Mo-glenski planoti, s katere bi izšel splošen napad na 30 km dolgem odseku, ležečem skoro natanko sredi fronte med Solunom in Jadranskim morjem. Dovoljenje za podjetje je prišlo iz Pariza po dolgem oklevanju šele 10. avgusta, dasi so bile priprave za splošni napad izvršene že 1. avgusta. Po dovoljenju je general Franchet d' Espe-rey, kasnejši francoski maršal in jugoslovenski vojvoda odredil splošni napad za 14. septembra 1918. Od šeste ure tega dne do iste ure 15. septembra so grmeli topovi kot topniška priprava za vseobči napad, nato pa so naskočile neprehodni kajmak-čalanski vozel tri naše in dve francoski deviziji. Začel se je najgroznejši boj in uspehu napadalcev se mora vsakdo čud't:, kdor je kdaj videl kajmakčalansko gorsko skupino. Naše čete so imele za cilj Grad-sko, odkoder se je vršila preskrba bolgarskih in nemških čet na pelazonskem polju in v dolini Vardaria, da presekajo zvezo teh sil z zaledjem. V nepopisnem zagonu so osvojile gorski vozel in se začele spuščati v dol;no. Sovražmk je v naivečji naglici dovajal pomožne čete in naša vojska
je bila v težkem položaju osobito zaradi tega, ker je bil sočasni angleški napad na desnem krilu, ki naj bi bil razbremenil osrednji odsek, odbit z velikimi izgubami. Toda naše čete so bile že v svoji zemlji in njihovega pritiska ni mogla ustaviti ni-kaka sila. Sovražnik se je umaknil, da se pri Skoplju zopet zbere na odpor. Naše čete pa so mu onemogočile ta poskus, čeprav je večji del solunske zavezniške vojske dobil povelje, da krene proti Caribrodu s čisto politično nalogo, namesto da bi z vso silo zasledoval sovražnika in izkorstil zmago. Tako so se naše čete (9000 mož) izmučene znašle pod Nišem nasproti 30.000 nemških in avstrijskih čet. Srbsko poveljstvo je komaj izposlovalo dovoljenje za napad in pod Nišem se je dogodil čudež, da je več ko trikrat manjša naša vojska osvojila utrjene položaje sovražn ka in ga odslej razbitesra gnala do Save in Dunava. preko obeh rek globoko v ogrsko nižino. Naša zmaga je izločila iz akcije Bolgarijo in Turčijo, zadala zadnji odločilni udarec Avstriji ter omajala s lo centralnih držav. Srbska strategija in brezprimerna hrabrost jugoslovenskih čet je odločila svetovno vojno na om točki, kjer so se sovražnosti začele 1.1914.
Predavatelj se je ob koncu spomn;l onih tisočev in tisočev. ki so dali ž vl.ienje za našo svobodo, legendarnega junaštva naše vo^-ke in nadčloveških naporov, ki jih ie morala pretrneti na svoiem zmagovitem potu. Občinstvo je govornika za njegova ■jpena m nolm^na i^voiania nagradilo s toplim priznanjem. Dobrovoljcem je čestitati na lepi pv'r°ditvi. k' ie zbrala tako veliko stpvfo občinstva k tej domoljubni manifestaciji.
Filmi in iotograSIf
številno občinstvo se
Ljubljana. 14. oktobra Pod okriljem Zveze za tujski promet jc snoči v frančiškanski dvorani predaval dr. Konstantin Kostič, novo-sadski rojak in sloveči propagandni strokovnjak iz New Torka, o svojih potovanjih po štirih kontinentih. Številnemu občinstvu je predavatelja predstavil predsednik zveze dr. Mam, nato pa je dr. Kostič izrekel najprej nekaj laskavih besed o lepoti naše ož^e domovine, ki jo je označil za eno najlepših pokrajin vsega sveta. Pred tremi tedni je na povabilo Zveze za tujski promet prispel iz Beograda v Belo Krajino in nato s svojimi sodelavci preromal vso Slovenijo, da je napravil dolgo vrsto prav lepih diapozitivov in filmov, s katerimi bo ponesel lepoto naše zemlje daleč po svetu.
V predavanju samem, ki ga je spremljal s predvajanjem pestre množice barvnih posnetkov, je poslušalce povedel najprej v Beograd in Južno Srbijo, nato pa je prikazal najznačilnejše pokrajine iz Madžarske, Poljske, Estonije, Finske, Švedske in Nor-
e dr« Ksste Kostica
mu je toplo zahvalilo
veške. V drugem delu predavanja je z besedo in sliko oortal lepote in senzacij polno potovanje iz Amerike z New Yorkom, znamenitim Narodnim parkom, Hollvvvoo-dom in čarobno krasnimi otoki, kakor sta Kuba in Jamajka, v Brazilijo, na Azore. v Lizbono, skozi Gibraltarsko ožino v Alžir pa v Italijo in Grčijo, nato pa spet v Jugoslavijo, kjer se je njegovo piedavanje po obisku dalmatinske obaie, Sarajeva in Plit-vic za konec ustavilo na B'edu. Za svoja izvajanja je predavatelj žel mnogo navdušenega odobravanja.
★
Dve načelni besedi
Predavanje dr. Konstantina Kostica velja oceniti v nekaterih ozirih kot pozitivno dejanje. Pokazalo je z nekaterimi dobrimi primerki sedanjo stopnjo fotografije v naravnih barvah in nje veliki pomen za tujsko prometno propagando — občinstvo, ki je vedno dojemljivo za eksotične senzacije, pa je seznanilo z daljnimi kraji in za-
I Najboljša veseloigra sezone! Zadnji evropski film oboževane
—	V.V! ~ 1 Sodelujejo: Wolf Albert Retty, Paul Horbiger, Theo
Frančiške Gaal Lingen, Hans Moser, Tibor Halmay, FHtz In^of
Adele Sandrock itd.	DANES PREMIERA !
nfanivootmL, ki ao ljudem povprečne^« moft-njička drugače samo cilj neizpolnjivega hrepenenja. Dodam še nad vse hvalevredno dejstvo, da eo si prireditelji izbrali tokrat človeka domačega jezika in človeka, ki zna la jezik dokaj spremo obračati. Občinstvo se je vsekako zabavalo in je odhajalo zadovoljno, predavateljeva beseda mu je dala pozabiti na marsikateri nedostatek, ki bi postavljal uspeh tega večera drugače na nevarno karto.
Pred vsem »i bodimo na jasnem, d& je Ljubljana mesto visoke fotografske kulture, ene najvišjih na svetu. Poleg nekega dela občinstva, ki sprejema kakor povsod drugod vse, kar mu ponujaš, z nekritično hvaležnostjo, je pri nas velik kader ljudi, ki imajo v fotografskem pogledu tako izšolan okus, da se ne zadovoljijo s povprečnim delom. Komaj mesec dni nas loči od razstave na ljubljanskem velesejmu, na kateri smo videli nekoliko sto diapozitivov v naravnih barvah, ki so predstavljali višek vsega, kar je mogoče v tem področju danes sploh doseči, in ki so pokazali zlasti to, da imajo naši domači amaterji tega materiala za vse potrebe na pretek. Spričo tistega prikaza fotografije v naravnih barvah nas ne more zadovoljiti predavanje, ki je obsegalo vendarle okroglo 80 odstotkov tehnično nedovršenih. premalo ali preveč eksponiranih posnetkov s skaženimi barvnimi vrednotami, da o kompozicional-nih, vsebinskih in izvirnostnih vrednotah, ki jih zahtevamo za barvno fotografijo.prav tako kakor za črno-bclo, niti ne govorim. Pred kakšnimi desetimi let5 smo slovenski fotoamaterji napovedali neiznrosen boj razglednišiki fotografiji v slabem pomenu besede, fotografiji knipsarske kvalitete, ki nas je dotlej po večini predstavljala svetu. Dosegli smo nekaj uspeha — zdaj bo treba, kakor vse kaže, strogo gledati na to. da si tiste nekdanje povprečne čmo-bele fotografije ne damo nadomesti s prav tako povprečno barvno fotografijo, pa naj prihaja pod kakršnim koli imenom in naj bi rabila kakršnemu koli nami nu.
To je eno. Drugo pa je to-le: V reklamah za to predavanje smo čitali d* so vodilni činitelji naše tujsko prometne propagande g. dr. Kostica angažirali za izdelavo dveh barvnih filmov o Sloveniji. Nisem iu videl in ne maram dosti prejudicirati. Po vsem. kar sem videl in slišal na tem predavanju. pa se hudo bojim, da bo spet eden izmed tistih udarccv v vodo. glede katerih ima naša fotografska tujsko prometna propaganda še posebno srečno roko S čudovito dobrodušno naivnostjo nam kvari doma in pred svetom ugled z izdelki, kakršne so naše slavne ilustrirane dopisnice. propagandne slike po železniških vagonih in postajah, propagadni filmi, izdelani na vrat na nos po tujih »strokovnjakih« 'n »režiserjih svetovnega slovesa«, filmi, katerih edina dobra lastnost jc ta. da jih potegnejo iz prometa, še preden nas moreio dodobra osramotiti pred svetom. Ta dobrodušna naivnost je tudi prepričana da je Slovenija nekaj, kar je mogoče človeku, ki je ne pozna, fiksirati na dva filmska traka (in še barvna po vrhu) v štirinajstih dneh. rcci in piši: v štirinajstih dneh. . Ljudje domačini, ki poznajo to Slovenijo kakor svoi žep. so potrošil' za izdelavo enega samega, navadnega, črno-belega filma "nekoliko mcsccev in tudi let, — naši faktorji pa mislijo s svoje neizkušenostjo opraviti vse skupaj na eni avtomobilski vožnji...
Čas je. da pridemo k pameti. In ne samo k pameti, čas je. da pričnemo z denarjem, ki gre v takšne neplodne namene, tudi šted-ljivo gospodariti. Prav zanimalo bi me izvedeti. koliko denarja je šlo za izdelavo teh dveh najnovejših barvnih filmov, ki ju še nismo videli, čep^v ju je reklama obljubljala, ln silno rad bi imel javen račun tudi o tem — kajti končno gre za denar nas vseh — koliko ceneje bi bilo opraviti takšno naročilo z domačimi ljudmi, ki so se že izkazali. To je pa bržkone drugo poglavje, kajti za naročila pri nedomačinih se vržejo pri nas, če je treba, tudi stotiso-čaki, od domačih ljudi pa smo navajeni
zahtevati dela za božji Ion ...
Karto Kocjančič
Ha koCesu mi fkmr
ft (Hjtittkh kJBSm,
KAŠTEL 0.0. ZAGREB
DOBIVA se VSEH LEKARNAH Reg.br. 15426/3^
Pojasnilo
v nedeljski številki 9. t. m. smo objavili iz Kočevja dopis z naslovom »Slep se je vrnil«, v dopisu je dopisnik trdil, da Okrožni urad še ni priznal družini ponesrečenega Nagliča nobenih dajatev. Ravnateljstvo OUZD v Ljubljani nas je prosilo, da objavimo naslednje pojasnilo: Na-glič Franc, delavec iz Slovenske vasi št. 60 pri Kočevju, se je ponesrečil 2 . julija letos prs regulaciji Spodnje Rinže pri Kočevju. Takoj po nezgodi je oil prepeljan v bolnišnico v Ljubljano in se je tam zdravil do 18. septembra. Ponesrečeni Na-glič je bil takoj prve dni po nezgodi cd uradnika Okrožnega urada zaslišan, urad pa je tudi izvršil vse druge poizvedbe, tako da je dobila Nagličeva žena že za moževega bivanja v bolnišnici pclhranarino po tistem mezdnem razredu, kakor je bil Naglič s strani banske uprave prijavljen. Ko pa je Naglič odšel iz bolnišnice, mu je urad do zadnjega tedna tudi že nakazal hranarino in tudi prevozne stroške domov. Urad ni delal torej nobenih težav, nakazal je dajatve pravočasno in je za o informacija, ki jo je dobil dopisnik, netočna.
Prijatelj polkovnika Lawrencea
Zanimiva avtentična pojasnila o slovitem Angležu
Zagreb, 14. oktobra
Kakor je »Jutro« poročalo, je pretekli torek prispel v Jugoslavijo sloveči angleški publicist orientalist sir Ronald Storrs. Prišel je v našo državo kot odposlanec British-Consila ustanove, katere naloga je pospeševanje kulturnih in prijateljskih zvez Vel:ke Britanije z inozemstvom. Sir Ronald Storrs je bil celo vrsto let guverner britanskih kolonij v Orientu in je v svetovni vojni postal prijatelj slovečega polkovnika Lawrencea, ki se Storrsa spominja v svoji knjigi »Sedem stebrov modrosti«. Tudi po Lavvrenceovi =mrtm ne-ereči krožijo o tem skrivnostnem junaku še različne legende. V Zagrebu je zdaj Ronald Storrs predaval o svojem prijatelju na Ljudski univerzi, iz Zagreba pa se je odpeljal v Beograd, kjer bo predaval nocoj v amfiteatru Kolarčeve univerze. Jutri bo predaval še v Angleškem klubu, nato pa bo nadaljeval pot v Sofijo in Bukarešto. Ker bodo avtentične navedbe sira Ronalda Storrsa zanimale slovenske čitatelje gotovo v enaki meri kakor poslušalce v Zagrebu in Beogradu, povzemamo iz predavanja naslednje odstavke:
_ Ne bom govoril o Lavvrenceu kakor
o filmskem zvezdniku Rodolfu Valentinu, ki si ga nekatere dame predstavljajo ja-šečega čez prostrane arabske puščave v krasni arabski nošnji. Lawrence ni bil tak Povedal vam bom, zakaj je Lavvren-ce začel delovati v Arabiji, kaj je počel in kakšen človek je bil. Lavvrence je imel samo eno življenje. Da pa bomo njegovo življenje bolje spoznali, se je treba vrniti
I k pričetku svetovne vojne. Takrat sem 1 bil orientalni tajnik v Egiptu, visoki komisar pa je bil lord Kitchener. Nemčiji je uspelo zvabiti Turčijo na svojo stran. Za odločujoče Angleže v Egiptu je takoj nastalo vprašanje, kako bodo branili Egipt in Sueški prekop in kakšne bodo nemško-turške vojne ladje. Sueški prekop je vrat britskega imperija in treba je bilo misliti na vse, da ta vrat ne bo prerezan. Pričakovali smo napad na Suez preko S nje, Palestine in Sinaja. v tem pravcu je tekla tudi glavna železniška proga, ki je vezala Turčijo s Hedžasom in arabskimi deželami. To je bilo treba za vsako ceno preprečiti. Kamele lahko nosijo v puščavi 200 kg tovora in vzdrž:jo tudi po 15 dni brez vode. Vedeli smo, da Hedžas in arabske dežele premorejo okrog 300.000 velblodov. To ogromno čredo je na vsak način bilo treba dobiti na našo stran proti nemško-turškim načrtom. Pisal sem lordu Kitche-nerju, ki je bil med tem postal angleški vojni'minister, in mu priporočil, da stopimo v zvezo s Huseinom, arabskim šerifom iz Meke. Lord mi je odgovoril, naj to takoj storim. Odpotoval sem v Jeddo, v pristanišča ob Rdečem morju. To pot sem moral opraviti večkrat, kajti pogajanja z Arabci, kakor z vsemi orientalci, teko zelo počasi. Nudijo malo, zahtevajo mnogo, kakor če prodajajo preprogo. Treba jih je bilo pripraviti, da ostanejo najprej nevtralni, čez čas pa naj bi nam bili dejansko v pomoč. Brž sem uvidel, da nam bodo Arabci popolnoma nekoristni, ako ne dobijo potrebnega voditelja. Takoj nam je bilo jasno, da bi tak vodja mogel biti edi-
Na Golniku
začno graditi
Golnik. 14. oktobra Dolgo dobo desetih let so železničarji pričakovali, kdaj se jim postavi lasten sa-natorij. Zdaj so stvari do/o-ele. dela oddana. prihodnji teden začnejo
Istočasno pa sc bo tudi stari Golnik preuredil za novi in povečani obrat Banovina. ki je upravnik vsega zavoda, bo dogradila prizidek, namenjen samo v operativne in terapevtične svrhe. Del programa, to je nakup novega naimodernejšega rentgenskega aparata, je bil že leto* izvršen. Zdaj je treba zanj in za vse druge novosti, ki jih ie mnogo tudi nove operativne prostore. Saj bo število postelj 7. novim oddelkom. naraslo že na 300
To nedeljo ob 11. dopoldne bo prirejena skromna slovesnost za ta veliki dogodek. Gosp. ban dr. Natlačen bo ob prisotnosti sedanjih in bivših bolnikov, v prisotnosti zastopnikov oblastev in velike množice okoliškega ljudstva zasadil prvo lopato za nove temelje. Vsi prijatelji borbe s tuberkulozo so vabljeni k temu ljudskemu slavju.
Nova šola v Rudniku
Ljubljana. 14. oktob-a V nedeljo ob 15. uri bodo v Rudniku otvorili in blagoslovili novo šolsko poslopje. Polnih 30 let so si prebivalci rudniškega šolskega okoliša prizadevali, da z zidavo novega šolskega poslopja v Rudniku /boljšajo dosedanje nevzdržne šolske prilike. Veliko jc biio ovir. predvsem gospodarskega značaja, kakor pri vsaki večji, javni stvari na deželi v teh letih gospodarske stiske. Toda dobra volja občanov je premagala vse. Šola je dograjena in že mesec dnf je vesel živžav rudniške mladine v novih. lepih sončnih in zračnih šolskih prostorih. ki bodo v nedeljo slavnostno otvor-jem in blagoslovljeni. Vsi prijatelji šole, dobrodošli!
Slavčki so se vrnili
Trbovlje. 15 oktob-a. Trboveljski slavčki so se srečni in zadovoljni vrnili iz Bolgarije. Ne morejo pre-hvaliti gostoljubnosti in pravijo, da so kar tonili v gostoljubju in cvetju. Niti preveč utrujeni niso bili. marveč osveženi z neštetimi vtisi, ki jim bodo ostali oač vse življenje prijetni. Kmalu po njihovi vrnitvi se je že /glasila v Trbovljah deputacija iz Zagorja in sporočila željo, da pridejo Slavčki takoj to nedeljo v sosednji črni revir, da sc izkažejo s svojim bolgar.kim sporedom. Vodstvo je zagotovilo koncert, ki bo v nedeljo ob 15. uri. V ponedeljek pa prispejo Slavčki v Ljubljano, da bodo zvečer nastopili v Filharmoniji. Podrobnosti sporeda je »Jutro« že objavilo. Po koncertu se podajo v kolodvorsko restavracijo, kamor so povabljeni tudi vsi njihovi prijatelji in zlasti še trboveljski rojaki, da bodo sami čuli, kaj vse so Slavčki lepega videli na dolgi poti v Bolgarijo
no kapetan Lavvrence, tedanji šef vohunskega oddelka v Egiptu, ki je v glavnem izdeloval načrte in beležil dognanja, kje se pomikajo turške čete proti nam.
Lavvrence je bil dovršil vseučiišče v Ox-fordu. Zaslovel -e zlasti s proučevanjem križarskih vojn. 'Pokazal je poseben talent za zgodovinska raziskovanja, zato so ga poslali v Sirijo, kjer se je bavil z zgodovino Hetitov in se naučil vseh arabskih narečij. V vojsko ga dolgo n so hoteli sprejeti ker ni bil zadosti v:sok. Iz enakega razloga bi zavrnili tudi Napoleona, če bi hotel stopiti v angleško vojsko Zanimivo pa je. da sta oba ta dva moža prodrla na Vzhod dne 15. avgusta ...
Naposled je bil Lavvrence sprejet v obveščevalno službo in je prišel v Eg.pt lu sva se sprijaznila, sam ne vem kako. Družilo naju je enako zanimanje za književnost, enaka ljubezen do glasbe in zanimanje za vse, kar je arabskega Pro^l me je nekoč naj ga vzamem s seboj v Meka To sem rad storil. Takoj je nanj postal pozo-ren šerif Husein. ko smo pričeli govorit, o načrtih zoper Turke. Lavvrenceov spomjti ie bil tako čudovit, da je vsakogar presenetil. Ko smo se nekoč pogovarjali s šerifom Huseinom o turških četah, je znal SSce takoj pojasniti, katere čete so na tem ali onem mestu, v kakšnem številu, kakšne namene imajo ali so Maroniti Kurdi, Asirci ali kdorkoli. Husein je bil osupel in me je ves začuden vprašal: »Ali je ta mož — bog?«
Ko je Lavvrence pridobil šerifa Huseina s svojim bajnim spominom in poznavanjem arabskih zadev, je bil led prebit, zaupanje pridobljeno. Husein je pristal na dejansko sodelovanje. Izročil je Lavvrenceu pismo na svojega sina Feisala — in tako se je pri-
čela arabska vojna proti Turčiji. Lavvrence je postal vodja arabske vstaje, ker je bil sposoben storiti vse, kar so storili Arabci. Ce je Arabec jezdil 8 ur na vel-blodu. je Lavvrence jahal 10 ur. Ce je Arabec pešačil bos po puščavi 12 ur brez odmora je Lawrence ubiral stopinje celih 16 ur. Toda zavladal je Arabcem še z drugimi vrlinami, s svoj:m razumom, s svojo bistrino. moralo in voljo. Lavvrence je takoj spoznal, da so Arabci sposobni za nenadne napade, nakar se takoj razpršijo, da jih n:hče ne more uloviti. Iz te njihove slabost1 je Lavvrence napravil njihovo moč. Izvežbal jih je za napade na železnice, mostove in straže. V Medini je bilo kakih 10.000 turških vojakov pod poveljstvom Fakri-paše. Lavvrence in Feisal sta že osvojila pristanišče Akabo daleč nad Medino. a Medino sta samo odsekala od Turč je. Ko so Arabci hoteli še nad Medino. jih je Lavvrence odvrnil od tega, češ: če zavzamemo Medino, moramo ujeti Fa-kri-pašo in njegovih 10.000 vojakov, prepeljati jih v Egipt in jih krmiti. Tega nam ni treba. Saj nas ne ovirajo, naj se hranijo sami. kakor vedo in znajo, mi potrebujemo hramo za naše ljudi —
Angleška vojska pod poveljstvom maršala Allembyja je napadala Turčijo preko Sinaje proti Palestini in Siriji. Lavvrence in Fe'sal s svojimi vstaši sta jo varovala pred obkoljenjem z desne strani, z arabskega področja. Leta 1916 je maršal Al-lemby že vkorakal v Jeruzalem in gotovo bi se bil njegov pohod zaključil z zavzetjem Carigrada od sirijske strani, če ne bi bila Turčija zahtevala premirja, preden se je to pričakovalo. Takoj nato je klonila tudi Bolgarija, za njo Avstrija in Nemčija. Bil je velik delež polkovnika Law« rencea, da so se stvari tako razvile.
Jutri na tombolo
V|/„aHJ Prične se točno ob 2. uri
It | [II	ob vsakem vremenu!
Danes zadnji dan za tablice po DIN 5.—; jntri bodo po DIN 6,—
Domače vesli
*	Odlikovanje. Nemški vodja Adolf Hitler je odlikoval upokojenega ministra in prvega podpredsednika centrale Avtomobilskega kluba Jugoslavije dr. Veli-zarja Jankoviča z velikim križem reda nemškega orla, ter Milana Tadiča, konjeniškega podpolkovnika v pokoju in generalnega tajnika centrale Avtokluba kr. Jugoslavije s križem nemškega orla
2. razreda.
*	Slovenska umetniška trojica v Beograda. Jutri ob 11. bo otvorjena v paviljonu Cvijete Zuzoričeve na Kalemegdanu razstava slovenskih umetnikov. Razstavo bo odprl kipar in prof. umetniške akademije v Beogradu Sreta Stojanovič. Razstave se udeleže trije slovenski umetniki, slikarja Gojmir Anton Kos in Miha Maleš in kipar France Gorše. Razstava bo odprta do 28. oktobra. Vsega bo razstavljenih 134 umetniških del.
Bes	,
niikecenezaiesen.
Nova pošiljka
za gospode:
Trpežni sportex m DIN
Lep kamgarn za popoldan in zvečer m DIN
ISO."
MANUFAKTURA
F.KS.
155.-
SOUVAN
MESTNI TRG 24
*	Obiskovalcem obrtniške razstave v 'Beogradu. Prometni minister je dovolil, da se ugodnost popusta 50% na državnih železnicah za obiskovalce obrtniške razstave podaljša do konca razstave, tako da velja popust za prihod v Beograd do 25. t. m. za povratek pa do 27. t. m.
*	Spomenik dr. Vatroslava Jagica v Varaždinu bo slovesno odkrit v nedeljo. Spomenik stoji v mestnem parku, spominsko slavje pa bo tudi na grobu velikega učenjaka, nakar bodo udeleženci obiskali tudi njegov rojstni dom, katerega namerava kupiti varaždmska mestna občina. Po odkritju spomenika bo slavnostna akademija pri kateri bodo sodelovali ugledni znanstveniki in prosvetni delavci.
Proti trdi stolici in hemoroidom spremljanim s pritiskom krvi, močnim utripanjem srca, glavobolu, je naravna »Franz-Josefova« grenčica že davno pre-
skušeno domače sredstvo. Prava »Franz-Josefova« voda deluje milo in zanesljivo odpira, a poleg tega niti v zastarelih primerih ne odreče.
Ogl. ree * Dt 15. 485-55
*	»Žila« ali »Z ilja«. Zadnji »Koroški Slovenec« ima v svoji rubriki »Naša prosve-ta« naslednjo beležko: Od raznih strani nas vprašujejo, kako je s pravopisom imena naše doline pod Dobračem. Do danes oklevamo z odgovorom. Kovači pismene slovenščine so se izjavili za »Ziljo« in »ziljski« in se oprli na zgodovinski postanek imena, izhajajočega iz rimske označ-ke »Giulia«. četudi priznavamo tehtnost njihovega dokaza, se nam predpisani pravopis upira in nelojalni pišemo še naprej ^Zila«, »zilski« in »Zilani«. Neradi bi se namreč odtujili ukoreninjenim inačicam v narečju, ki narekujejo »Z"'lani«, »zilšči«, »na Žili« in »pr' Žile«. Svoje trdovratno-sti pa ne vsiljujemo nikomur in prosimo pristojne gospode jezikoslovce prizaneslji-vosti.
*	Večerni učni tečaj za knjigovodstvo, obrtno-trgovsko računstvo, korespondenco, pisarniška dela, nemščino, stenografijo, strojepis i. t. d. so že pričeli pri trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljubljana, Domobranska 15. Pouk se vrši ob večernih urah od tri četrt 20. do tri četrt 22. Prijave se še sprejemajo pri ravnateljstvu zavoda, šolnina zmerna. Dovoljen je obisk tudi posameznih predmetov. Prospekti brezplačno na razpolago.
*	Vesti iz Koroške. Spet so popravili zanemarjeno cesto od Drave preko št. Ilja v škofiče. Pred glasovanjem so to cesto zgradili Jugosloveni ter z njo zvezali ves okoliš* z Vrbskim jezerom in s cesto, ki vodi v Celovec. Obetajo tudi, da bodo vendarle zgradili most čez Dravo. Most bi bil pod Humcem, kjer obratuje zdaj brod. Prebivalstvo je zadovoljno zaradi uvedbe vse leto trajajočega prometa z avtomobili preko Bilčovsa in št. Ilja v Vrbo. Doslej so tam avtomobili vozili samo med poletjem, v ostali dobi pa je bil velik okoliš odrezan od zaledja. — Umrla je 79-letna popularna kmetica Potočnikova stara mati iz Loč. Ohranili jo bodo v lepem spominu. — Ma-jeričevo druž:no v Trnovljah je zadela huda nesreča. Njen gospodar, ki je bil zaposlen v Beli nad Beljakom, se je zvečer s kolesom vozil domov, pod Hovčami pa ga je povozil vojaški avtomobil. Nesrečni mož je obležal mrtev na cesti in zapustil je ženi tri male otroke. — Po turistični statistiki jo šlo preko ceste čez Visoki Klek v prejšnjem mesecu 57.222 oseb in 15.558 motornih vozil. — 10. t. m. so vse šole na Koroškem prazovale zaradi slovesnih ple-bescitnih obletnic.
*	Posebni vlak Zveze za tujski promet v Trstu je zagotovljen in bo krenil iz Ljubljane jutri ob 6.15. Na Rakeku bo odhod ob 7.20, prihod v Trst pa ob 9.40. Izletniki naj bodo na kolodvoru v Ljubljani najkasneje do 6. ure. Prvi del karte velja za vožnjo v Trst, drugi za povratek v Ljubljano. Na karti je številka sedeža, ki je v vagonu natančno določen. Vlak bo imel osem vagonov (A do H), vodstvo bo v vagonu D, vodja je g. štrukelj. Na meji mora biti vsak na svojem mestu zaradi hitrejše odprave po vrstnem redu kolektivnega potnega lista. Odcepitev od skupine ni dopustna nikjer. Izletniki lahko naroče kosilo in večerjo v vlaku pri spremljevalcu. S seboj lahko neso le 300 lir in 300 din v- gotovini. Vsakemu vagonu bo dodeljen spremljevalec. Zbirališče za povratek bo v Trstu na glavnem kolodvoru ob 19. uri. Vlak se vrne v Ljubljano ob 23.15, da ima zvezo z Gorenjsko in Mariborom.
*	Tragična smrt vojnega dobrovoljca iz Bosne. Valovi reke Bosne so vrgli na obrežje truplo starejšega moža, v katerem so kmalu spoznali 571etnega železniškega delavca in nekdanjega jugoslovenskega vojnega dobrovoljca Jova Trifkoviča, znanega pod imenom Cvrčak, ki je bil doma iz Zenice. Komisija, določena od oblastva, ni mogla na truplu ugotoviti nobenih znakov kakega nasilja in je zaradi tega jasno, da si je nesrečn' Jovo sam vzel ž:-d jen je. V smrt je šel že pred kakimi petimi dnevi. Obupal je zaradi bede in bolezni.
*	Sporazum med muslimanskim in pravoslavnim svetiščem. V Uroševcu imajo džamijo že izpred vojne dobe. pravoslavno svetišče pa šele kakih osem let. Med mu-jezinom in zvonarjem pravoslavne cerkve vlada najlepša sloga. Nekdaj je mujez n prvi s svojo molitvijo oznanjal dan. zdaj pa že nekaj let čaka, da zvonijo zvonovi pravoslavne cerkve. Ko oni utihnejo, se on takoj oglasi s svojo molitvijo.
Od 27. do 30. t. m. avtomobilska razstava v Milanu, izletna cena 395 din. Od 29. oktobra do 2. novembra. Idrija, Vipava, Gorica, Trst, cena 115 do 120 din. Prijave sprejema do 20. t. m. izletna pisarna M. Okorn, Ljubljana, hotel Slon, tel. 26-45.
I
JO AN" CKA\VFORD: dogodek in senzacija platna! Dvojno življenje lepotice, dvojna morala, ena resnična ljubezen	1? fT T1SCTA Franchot Tone
v krasnem velefilmu prirode UHl^JLIl M.MJ 1 Jl%3 A Robert Young KINO MATICA 21-24 ob 16., 19. in 21. — 2 žnrnala! — Dialog v nemškem jeziku!
I
Po vojni je Lawrence postal uradnik ministrstva za kolonije, a s tem ni bil zadovoljen. Nekega dne je odprl imenski leksikon in ko je našel ime Shaw, si ga je prisvojil in odšel v Indijo v letalsko službo. Ruska vlada je takoj začela govoriti, da je prišel Lavvrence podnetit Afganistan, turška vlada pa je trdila, da se njegovi prsti že čutijo v vstaji Kurdov. Nik-do ni verjel, da bi Lavvrence lahko miroval. Lavvrence je ljubil brzino, letalstvo, hotel je svojim rojakom dopovedati, da bo letalstvo imelo v bodoči vojni veliko vlogo. Lavvrence je ljubil samoto. Ta mož je bil ustvarjen za velike akcije, za velike poteze. Izkratka, čudno bitje! Znal je biti tudi zelo otožen.
Nekega dne se je peljal na motorju. Voziti ni znal z manjšo brzino kakor s 120 km. Srečal je dva otroka na kolesu in da ju ne bi povozil, je zavil ob stran. Prevelika brzina pa ga je vrgla z motorja 20 metrov naprej. O tem sem bil takoj obveščen in sem pohitel na kraj nesreče. Ubogi Lavvrence je bil popolnoma zlomljen. Ni še izdihnil, toda vsi smo želeli, da umre, kajti če bi ostal živ, bi bil slep, gluh, polomljen... še danes pa mnogi ljudje ne verjamejo, da je res mrtev. V abesinski vojni so nekateri l:sti navajali, da deluje v Abesiniji. Ljudem je težko verjeti, da je takšna sila zgolj po nesreči izginila s sveta.
Kot človek je bil Lavvrence srednje postave, podolgovatega lica, plavih las, imel je izredno bistre sinje oči in lepe roke. Za kapetana Intelligence-Servicea niste nikoli vedeli, kje ga boste našli. Do odlikovanj mu ni bilo. Zelo je ljubil glasbo, zlasti Bacha in Beethovna. Brž je pojmil
*	Gg. zobne zdravnike opozarjamo, da
bo v nedeljo 16. t. m. ob 10. v Liječniškem domu v Zagrebu, šubičeva 9. redni občni zbor Zveze stomatoloških društev Jugoslavije. Vabimo toplo vse tovariše, da se tega občnega zbora udeleže. — Odbor društva zobnih zdravnikov za dravsko banovino.
*	Ustanovitev kulturnega spominskega doma naših muslimanov. V malem gorskem naselju Pruscu nad Dolnjim Vaku-fom bodo imeli v nedeljo veliko slavnost. V vasi bo otvoritev kulturno-zgodovinske-ga spominskega doma Hasana Kjafije, učenj aka-filozofa iz XVI. stoletja. V tej dobi je bil Prusac verski muslimanski center Bosne. Poznejši učenjak in zaslužni kulturni delavec Hasan Kjafija se je rodil tam leta 1546. in, ko je dovršil svoje študije v Carigradu, se je vrnil v svoj rojstni kraj in tam s svojo požrtvovalno vnemo ustanovil islamsko šolo, ki je postala kulturno središče bosanskih muslimanov. Za šolo je žrtvoval vse svoje premoženje. Umrl je leta 1603. in v domači vasi je tudi pokopan. Postavili so mu zdaj lep spomenik, njegovo rodbinsko hišo pa so preuredili v spominski dom, katerega bo v nedeljo otvoril sedanji verski poglavar naših muslimanov.
*	Nov muzej v Zagrebu. Tehnični oddelek savske banovine gradi v Zagrebu ba-novinsko podkovno šolo in bo stavba že letos pod krovom, če bo dopuščalo vreme, bodo novo šolo do spomladi tudi uredili in opremili. Stroški stavbe bodo znašali okrog 2 in pol milijona dinarjev. V velikem poslopju bo moderno zavetišče za primer napadov iz zraka. V stavbi bo urejen tudi internat za ob;skovalce šole, ki jih bo po 60 v dveh šolskih semestrih. Vse strokovne učilnice bodo zelo moderno urejene, posebno važna pa bo ureditev muzeja za podkovsko stroko. V petih velikih sobah bodo razstavljeni najrazličnejši predmeti. Tako bodo tam zbrane kolekcije predmetov za podkovo od najstarejših dob. Prikazani bodo vsi s:stemi podkovske stroke, ki so se kdaj uveljavljali na svetu. Najbolj znani so sistemi Arabcev in Turkov. Francozov in Nemcev. Pri nas so podkovani konji po nemškem sistemu, samo v nekaterih krajih Južne Srbije so še konji podkovani po turškem ali arabskem načinu s ploščicami. V muzeju bodo zbrani tudi najrazličnejši preparati ter statističen material, ki spada v področje veterinarske službe. Pod-kovska šola v Zagrebu je bila ustanovljena že leta 1885. in je imela v vseh letih svo-lega delovanja samo tri ravnatelje. Sedanji ravnatelj jo vodi že 18 let.
KINO SLOGA, tel. 27-30	Svetlrtav Petrovic o^a cenov^ ^aoirm Feter* |
Napeto filmsko delo predstavlja vsa neijo- TAJNA SODBA« glasja, ki morejo ogrožati družinsko srečo. I AUIlrt	R
Danes ob 14.30, jutri v nedeljo ob 10.30 in v ponedeljek ob 14.30. Po izredno znižanih |
cenah od Din 2.50 dalje! SHIRLEY TEMPLE: SlfOta, mala bogatlttfca g
u— Ne puščajte otroških vozičkov pred trgovinami! Čitatelj nam piše: Kot opazovalec raznih prizorov na ulici moram opozoriti matere in dojilje, naj ne puščajo otroških vozičkov z otrokom pred trgovinami. Navedem naj naslednje tn primere: Voziček, v katerem je spal otrok, je gospa pustila pred trgovino, v kateri je imela Opravka. Mimo so se gnetli ljudje, voziček se je začel pomikati s trotoarja proti robu ceste, ali ga je morda celo kdo iz neprevidnosti sunil, ali pa so premikanje povzročili tresljaji tramvaja. Tisti trenutek pridrvi tramvaj in če ne bi bil jaz prijel vozička, bi bila nesreča gotova. Drugič: Enoletni otrok je sedel v vozičku in poskakoval. Mati ga je pustila samega pred trgovino. Mimo pride pes in otroka vsega oblizne. Otrok je vpil na mile viže in ko je prihitela mati, seveda ni mogel m znal povedati, kaj se je zgodilo. Posledica je lahko božjasten napad. Tretji primer: Otrok je spal v voz:čku pred trgovino. Mimo pride lOletni paglavec, vse prebrska vzame nekaj iz voza, otroka pa strese za ušesa, ga vščipne v lice in odbrzi dalje. Mati pride iz trgovine pa gleda vsa začudena naokrog, zakaj otrok nazaren-sko ihti in vpije. Tudi taka reč lahko ima usodne posledice. Zatorej matere in dojilje, pozor!
Dr. V. STACUL
od 16. X. do 1. novembra NE ORDINIRA
u_ Proslava 201etnice obstoja Jugoslavije, ki jo priredi danes ob 20. uri Ciril Metodova podružnica v šiški v gostilni pri Keršiču, naj bi pritegnila vse narodno čuteče šiškarje in Ljubljančane. Poleg slavnostnega govora bo poskrbljeno za neprisiljeno zabavo, za dobro postrežbo pa bo poskrbela po zmernih cenah gostilničarka. Na svidenje!
u— člani imperatorske ruske arma<le in mornarice obveščajo ruske emigrante, da bo 16- t. m v pravoslavni cerkvi po sv. maši parastos po umrlem poglavarju hiše Romanovih, Cirilu Vladimiroviču.
Po 20. letih zopet v Ljubljani
SLADKA REBULA"
iz sončnih goriških brd v
kleti »ZVEZDA«
Prvovrstna kuhinja; domače pečenice, krvavice, riževe in prleške hajdinske klobase.
vse, kar je bilo bistvenega v kakšnem vprašanju. Knjige je požiral. Dobro je poznal zgodovino, govoril je celo vrsto jezikov, poznal je vsa arabska narečja, bolje kakor Arabci sami. Za vsako reč je bil sposoben. Zlasti se je privadil slehernemu orožju, našel je pomanjkljivosti in jih je takoj izpopolnil. Nekoč je naročil zase motor Rolls-Royce. Nikoli ga ni uporabljal, toda našel je na njem deset pomanjkljivosti, ki jih je dopolnil, da je bil motor popoln. Tvrdka je njegove predloge takoj sprejela in se samo čudila. Njegovo poznavanje mehanike je bilo izredno.
K prijateljem je prihajal nesl;šno kakor Shelley. Vzel jim je kakšno knjigo in jo mirno vrnil na isto mesto. Nekoč, ko sem bil guverner v Jeruzalemu, je bos prihitel po svežem snegu, da so moji vojaki kar strmeli. Govorilo se je o njem, da je mrzil ženske. To ni točno. Oboževal je zaslužne ženske, mrzil pa je ženski snobizem. če bi mu bili rekli, da so vse ženske zbrisane s sveta, bi bil to morda sprejel na filozofski načm. V družbi dam je bil popolnoma odkrit, kakor sploh ni dopuščal, da bi ga kdo gnjavil. Bil je silno lojalen in zvest prijatelj. Mrzil je velike družbe, rad pa je imel sestanke z ožjimi prijatelji in razgovore na sprehod:h. Bil je živa prostost. Ni pil ne kadil, njegova edina opojnost je bila brzina, ki mu je tudi vzela življenje. Proti koncu življenja je bil nekam žalosten. Leta 1935 je prijatelju pisal pismo z značilnimi besedami: »Mir vsemu in vsakomur! ... « Kakor Platon je tudi on našel vrednoto življenja v njegovi notranji lepoti. Bil je prav gotovo najbolj romantična figura, kar jih je svetovna vojna vrgla na površje.
*	Shakespeare spada v knjižnico vsakega J razumnika! Ali pa imate njegove glavne umotvore v slovenskem prevodu pesnika Otona Zupančiča? Stopite v prvo knjigarno, ali pa pišite naravnost Tiskovni zadrugi v Ljubljani. Selenburgova ul 3 in v Mariboru. Aleksandrova c. 13, da vam jih pošlje tudi proti obročnemu odplačilu.
*	Nakup štedilnika je zadeva zaupanja. Vsak nov štedilnik je lep, in vsak prodajalec zatrjuje, da je tudi dober. Pozneje pa pride do razrčaranja. Ce pa kupite znani TRIUMPH štedilnik, izdelek znane livarne železa v Osjeku in tovarne strojev, d. d., vam zadostuje njen velik sloves, da ste kupili štedilnik, ki vam bo v vsakem oziru všeč. Kupujte samo TRIUMPH štedilnike
- vsi, ki imajo lastni potni list z veljavnim vizumom, se lahko udeleže Put-niko>ega izleta s posebnim vlakom v Trst 16- t. m. po znižani ceni Prijave do sobote zvečer sprejemajo biletarne Putnika.
Iz Litiblfafie
u— Smrt uglednega vzgojitelja. S palače državne klasične gimnazije ob Narodnem domu se vije črna zastava. V ljubljanski bolnišnici je včeraj zjutraj po daljšem bolehanju umrl v 60. letu starosti g. profesor Josip Marn. Pokojnik je bil eden izmed najbolj znanih ljubljanskih vzgojiteljev — romanistov Bil_ je sicer v staležu državne učiteljske šole, toda dodeljen je bil dr. klasični gimnaziji. V teku 31 let službe je pomagal vzgojiti dolgo vrsto inteligentov, ki ga bodo gotovo ohranili vsi v najlepšem spominu. Svojo zadnjo pot bo nastopil danes ob 16. Lahka mu bodi zemlja! Sorodnikom izrekamo iskreno sožalje!
u— Železniški prehod na Zaloški cesti bo vendarle razširjen. Pri prehodu iz Zaloške ceste v Moste je železniški prehod tako ozek, da morajo mnogoštevilni pešci in vozniki dalje časa čakati, kadar so železniške rampe zaprte zaradi mimo vozečega vlaka na dolenjsko ali obratno stran. Promet je tod zelo živahen in se bodo številni pasantje odslej lahko precej oddahnili, kajti železniška uprava se je odločila da bo temu nedostatku vseeno nekoliko odpomogla. Ze prejšnji teden je uprava uredila že vse priprave, ki ji bodo postavili za razširjenje tega prehoda. Letošnjo jesen bodo razširili samo prehod, dočim bodo ostala dela nadaljevali šele prihodnjo pomlad, ko bo nastopilo ugodnejše vreme, saj so za taka dela zamudili vprav najlepši čas. Sedanjo leseno barako, ki tamošnji okolici vsekakor ni bila v poseben kras, bodo najprej podrli in zamenjali leseno z lepo zidano. Novo čuvajnico nameravajo pomladi postaviti nekoliko v stran proti Ljubljanici, ko bodo staro leseno podrli, sosednjo barako, v kateri prodajajo sedaj raznovrstne jest-vine pa hočejo premakniti na mesto, kjer stoji sedanja čuvajnica. Ob tej priliki naj bi odločujoči činitelji upoštevali tudi vprašanje podaljšanja cestne železnice izpred vojaške bolnice preko železniškega prehoda v gosto naseljene Moste, odkoder odhaja na stotine delavcev, ki hite v mesto po dnevnem zaslužku, in mnogo potujočega občinstva ,ki mora po različnih opravkih v mesto. Naj bi se ne zamudila ugodna prilika in naj bi ne utihnil o pravem času nujen klic po podaljšanju tramvaja v Moste!
n— Združenje gledaliških igralcev ima jutri ob 10. svoj redni občni zbor v operi.
u— Mestno dežurno zdravniško službo od sobote 20. ure do ponedeljka do 8. ure ho vršil dr. Franta Mis, Poljanska ceeta 15. tel. št. 32-84.
u— Na koueertu Trboveljskih slavčkov, ki nam zapojo nekak pregled naše zborovske literature, vsaj najznačilnejše, so zastopani naslednji skladatelji: Anton Lajovic, Emil Adamič, Slavko Osterc, Karol Pahor, Gustav Ipavec, Ivan Grbec, Vasilij Mirk, Matija Tome, dr. Benjamin Ipavec, Vinko Vodopivec, Marij Kogoj, Stanko Premrl, Matija Bravničar in dr. Danilo švara. Skoraj polovico zborov se bo prvič pelo na javnem koncertu v Ljubljani. Zbor šteje 65 pevk in pevcev pod vodstvom Avgusta šuligoja, ki se je prav te dni vrnil s svoje zmagovite koncertne turneje po Bolgariji. Kot solistka nastopi gojenka ljubljanskega drž. konservatonja, Sole ravnatelja Betetta, Rezika Koritnikova, v duetu poje z njo Pepca Vidergarjeva. Klavirsko spremijevanje bo oskrbel dr. Danilo švara. Koncert bo v ponedeljek ob 20. uri v veliki Filharmonični dvorani. Vstopnice se dobe po običajnih koncertnih cenah v knjigarni Glasbene Matice.
Kožiihovino
vseh vrst v veliki izberi po prav ugodnih cenah dobite pri krznarju
JOSIPU DOLENCU
Sv. Petra cesta 19, telet. 22-62.
u_ Prvo predavanje Društva absolventov trgovskih šol je bilo v četrtek zvečer v restavraciji »Zvezdi«. Društvo bo tudi letos prirejalo vsak mesec po eno zanimivo predavanje in tedenske debate o pe-račih socialnih in političnih vprašanjin. Prvi večer je predaval prof. Vinko šara-bon o potovanju v Ameriko, Afriko in Azijo. Prof. šarabon, ki je deloma sam prepotoval te kraje, je zbral nekaj zanimivih slik in je v prijetnem kramljanju povedel svoje poslušalce iz Evrope, ki je zlasti zadnje tedne prenasičena nervoze in negotovosti, preko morij v oddaljene kontinente z njihovo živopisnostjo in posebnostmi, ki jim Evropec tako rad prisluškuje. Po predavanju je predsednik g. Jože Reber razložil nadaljnji spored. Tedenske debate se bodo pričele že s tem mesecem in se bo predvidoma na njih govorilo o osnovnih pojmih socialne poUtike, socialnem zavarovanju, bolniški blagajni, pokojninskem zavarovanju in drugem. Dne 3. novembra bo predaval dr. Gosar o naši povojni socialni politiki.	_
__Velike tatvine v ljubljanski trgovini V en, največjih trgovin z galanterijskim blagom se je po organiziranem načrtu vršila kraja blaga, v katere je bil zapleten eden izmed nameščencev tvrdke. Blago je izginjalo v trgovini delj časa v tolikšnem obsegu, da ga tat nikakor ni mt^gel odnašat, samo za svoje potrebe, temveč je očitno delal z večjim številom tovarišev, ki so mu blago pomagali spravljati v denar, škoda zaradi težavnosti preiskave ni še povsem ugotovljena, vendar bo po vsej priliki znesla kakšnih 10.000 din. Policija je v zadevi izvršila več aretacij.
Shujšati zamorete uspešno
samo z red.no uporabe
Glas se širi:
MOTOHOVA KAVA
je najboljša !
Vodnikov trg 5, tel. št. 2577; Krekov trg 11, tel. št. 2348.
AOUASOL
ra o i^rrtffpf'13n
Dobiva se v drog«.'i ah n lekarnah Irdeluie «1 poias nila daie:
STEG A. D.
Beograd, polt pretioac Telef. 27-192.
u_ Čebelarjem — članom ljubljanske
podružnice, sporočamo, da bo v nekaj dneh prispel sladkor za prehrano čebel, kot je bilo objavljeno v zadnji številki »čebelarja«. člani, ki žele dobiti sladkor, naj se zglasijo v društveni čebelami, da bo podružnični odbor mogel preskrbeti potrebno dovoljenje finančne kontrole skupno za vse prijavljene člane.
u_Otvoritvena predstava dr. Kraigherjeve »Školjke«, ki bi se morala drevi vršiti v Šentjakobskem gledališču, se je morala preložiti zaradi nenadne obolelosti dveh članov na nedoločen čas.
u_ Velik vlom na Rakitni. Na Rakitni
pod Krimom, ki je priljubljena izletna točka Ljubljančanov, so imeli te dni <$-zen vlomilski obisk. Neznan tat se je v žup-nišču splazil v delovno sobo župnika Franceta Lovšina, vdrl v blagajno in odnesel 12.550 din. Za storilcem ni sledu,
u_ Smola dveh mladih begunce^.
Dogodki okrog Sudetov so v precejš-njj meri tudi premet na naših mejah — promet v slabem pomenu besede. V državah ki jim je grozila nevarnost, da se zapletejo v vojno, so se mnogi mladi ljudje odpravili na pot, da ubežijo najhujšemu in si poiščejo sreče in obstanka drugje. Tako so nedavno na jugosloven-sko-nemški meji nekje na Gorenjskem zajel, mladega popotnika iz Berlina, kise je bil odločil, poromati na jug. Z meje so. ga odvedli v Ljubljano, kjer ga je policija začasno dejala v zapore v stari šent-petrski kasarni, prav v celico, v kateri je sedel že podoben mlad ubežnik iz italijanske Tirolske. Fanta« sta se naglo sporazumela — Berlinčan je znal samo nemški, Tirolec pa nemški in italijanski — in ponoči sta z desko, ki sta jo bila snela iz postelje, zvila stare, razmajane križe v oknu in pobegnila. Mahnila stajo proti Notranjski, namenjena sta bila v Italijo. A bila sta slabe sreče. Na cesti pri Logatcu ju je dohitela leteča policijska patrulja z motornim kolesom, kakršne zadnji čas po vsej banovini kontrolirajo po cestah vozni promet. Nadzornik, ki je vodil patruljo, je prepoznal begunca in ju izreči! logaškim orožnikom, da ju vrnejo v Ljubljano.
u_ Huda nesreča pod avtomobilom. Jeseniški reševalci so včeraj pripeljali na kirurški oddelek 40-letnega Ignaca Kristana. delavca brez posla in brez stalnega bivališča. Na Jesenicah ga je ponoči podrl neznan avtomobilist in mu prizadejal hude poškodbe, da je nezavesten
obležal na cesti.
u_ §e zmerom obup nad življenjem.
Zadnji čas smo imeli nekajkrat žalostno dolžnost, da poročamo o tragičnih primerih obupa nad življenjem, ki so očitno v zvezi z jesenskimi spremembami v naravi. Včeraj so na kirurškem oddelku spet sprejeli dve mladi kandidatki smrti, dve delavki iz Nunske ulice in s Črnuč. Obe sta iz neznanih razlogov segli po lizolu.
u— Tudi med tatovi sta v modi tehnika in šport. Te dni je policija aretirala dva brezposelna delavca, 371etnega K. I. iz Škofljice in 271etnega H. G. iz Dobrunj' pri Ljubljani. Zanimivo je, da sta se v stiski vsak zase specializirala na krajo tehničnih in športnih predmetov. K. I. je med drugim tesarskemu mojstru Leopoldu Stei-nerju na Opekarski cesti ukradel električni motorček, vreden poldrugi tisočak, neki zasebnici na Dolenjski cesti je odnesel fotoaparat, nekje pa je pobral še nekaj stotakov vredno platno za čoln. H. G. pa je z nekega kolesa snel brzinomer, z nekega avtomobila v Gradišču pa. hupo. Oba ie "policija izročila sodišču.
u— Plesne vaje Svobode — Grafike vsako soboto ob 20. v Delavski zbornicL u_ Izložbo mesa .je oplenil. V eni zadnjih noči je neznan tat vlomil v izložbeno okno podružnice Javornikove tvornice mesnih izdelkov na Cesti 29. oktobra. Pobral je vso mesenino, kar je je bilo razstavljene v oknu, v vrednosti za kakšnih 600 din.
u_ ge o tatinski družini Viktorja Bana.
O tatvini usnja, ki jo je znani vlomilec Viktor Ban zagrešil na škodo tovarnarja Adolfa Mergenthalerja, nam javljajo še nekatere podrobnosti. Takoj po izvršeni tatvini je Ban s svojimi sodelavci poiskal nekaj malih čevljarjev iz mesta in s periferije, ki jih je že od nekdaj po malem zalagal z nakradenim blagom za majhen denar. Najprej je policija aretirala nekega čevljarja v šentjakobskem okraju, h kateremu je Ban pogostokrat zahajal na obisk. Prav tako se je z vso vnemo pozanimala tudi za razne Banove sorodnike, ki žive v mestu. Tako je dognala, da se je Banova družina ukvarjala tudi s krajo koles, ki so jih potem posamezni Banovi pajdaši prodajali na Dolenjsko. Z velikim uspehom se je med njimi udejstvovala neka Jožefa C., ki je prihajala kot postrež-nica k družinam in je oskrbovala tatovom natančne informacije o razmerah po hišah. Razen Bana in nje je policija aretirala še njegovega brata, pet čevljarjev in še tri pomagače.
Iz Cella
e— Prijave za letošnji gledališki abonma sprejema knjigarna Slomškove tiskovne zadruge do 20. t. m. Lanski abonenti si lahko rezervirajo dosedanje sedeže samo še danes.
e— Odpovedana lutkovna predstava. Predstava, ki jo je nameraval prirediti lutkovni odsek Sokoiskega društva Celja-matice jutri popoldne v Sokolskem domu v Gaberju, je odpovedana.
e— Telovadba starejših bratov Sokolskih društev Celja-matice in Oelja I. se bo pričela v torek 18. t. m. ob 18. 30 v telovadnici v Sokolskem domu v Gaberju. Bratje, ki so že obiskovali telovadbo v vrsti starejših bratov, so prejeli posebna vabila. Vsi bratje, ki so že obiskovali telovadbo, naj pridejo zanesljivo v torek v telovadnico v Gaberju in privedejo tudi nove člane-teiovadce.
e— Podporne druStvo za uboge nčenee
drž. realne gimnazije v Celju je imelo 12. t, m. občni zbor. Društvo podpira siromašne učence s tem, da proti malenkostni odškodnini izposoja šolske knjige. V nujnih primerih daje tudi podpore. K lanski bo-žičnici Rdečega križa na zavodu je društvo prispevalo 1500 din. Letos je društvo izposodilo 553 revnim dijakom 1767 knjig. Ker se knjige v zadnjih letih zelo hitro menjavajo in ker število revnih dijakov na zavodu stalno narašča, ima društvo precejšnje izdatke. Letos je nabavilo 365 knjig, kar je pri sedanjih visokih cenah zelo velik letni izdatek. Društvo ima sicer nekaj podpornikov, ali njihovi prispevki ne zadoščajo, da bi ustregli vsem prošnjam ubožnih, pridnih dijakotv. Na tem mestu se občni zbor vsem dobrotnikom, ki so društvo v preteklem šolskem letu podprli, najlepše zahvaljuje. Te dni bo društvo razposlalo prošnje za podporo in ape-lLra na vso javnost, da se odzove vsaj z malenkostnim prispevkom, kajti vsak dar je namenjen v prid naši slovenski mladini.
e— Cankarjevo »Lepo Vido« bodo vpri-zorili dijaki FS s klasične gimnazije v Mariboru v soboto 22. t. m. ob 20.30 v celjskem gledališču v počastitev ^Oletnice smrti Ivana Cankarja.
e— Starokatoliške službe božje jutri v Celju ne bo.
e— Usoden padec z drevesa. V Bodrišni vasi pri Grobelnem je padel osemletni posestnikov sin Ivan Gajšek v četrtek popoldne pri obiranju kostanja z drevesa šest metrov globoko in si zlomil levo nogo pod kolenom. Dečka so prepeljali v celjsko bolnišnico.
e— Iz sodne dvorane. Pred malim senatom sta se zagovarjala včeraj delavec Alojz Jager in delavka Marija Peskova iz Levca zaradi tatvine. Peskova je pred tedni ukradla nekemu moškemu na Spodnji Hudinji na Jagrovo prigovarjanje iz suknjiča 2.900 din. Jager je bil obsojen na 4 mesece, Peskova na 3 mesece strogega zapora. V zadnjem času sta kradla 34-let-ni delavec Franc Mimik iz Trbovelj in nje-gov brat Karel v celjski okolici denar, čevlje, perutnino itd. Franc je bil obsojen na 1 leto in 10 mesecev robije, Karla pa Thodo oddali v poboljševalnlco. Po Gornji Savinjski dolini v Logarski dolini sta kradla 28-letni Anton Kučar in 30-letni Andrej Kuražija posestnikom denar in razno blago. Kuražija je bil obsojen na 3 leta, Kužar pa na 2 leti robije.
Iz Maribora
a— Odlični gostje. Danes prispejo v Maribor delegati osrednje zveze lovskih društev k redni skupščini, ki bo jutri ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici. Kakor smo že poročali je v zvezi s skupščino tudi veliko vsedržavno propagandno streljanje.
a— Ni dovoljeno. Sresko načelstvo za Maribor desni breg tudi za nedeljo 16. t. :m. napovedanih nogometnih tekem na Ra-pidovem igrišču ni dovolilo.
a— Šahovske novice. V četrtek 13. t. m. je bilo tretje kolo za prvenstvo šahovske sekcije UJNŽB. Zmagali so: Skala nad Karlom, Kuster nad Geigerjem, Mišura nad Šketom, Peče nad Lukežem jun., Lu~ kež sen. nad Ruparjem. Partiji Vodušek: .Reinsberger in Marvin : Ante sta bili prekinjeni.
a— Smrtna žrtev krvavega kožuhanja.
Poročali smo o krvavem kožuhanju pri nekem posestniku v Leskovcu pri Pra-gerskea*. Ob tej priliki je dobil zabodljaj tik poj arceaa 201etni hlapec Ivan Herič. Po večdnevni borbi s smrtjo je nesrečni mladenič v noči na petek podlegel v bolnišnici. Orožniki skušajo dognati krivca in je bilo izvršenih več aretacij.
a— Gledališke novice. Nocoj »Hudičev učenec« za red D. Jutri v nedeljo prva letošnja popoldanska predstava »Divji lovec« ob znižanih cenah. Jutri zvečer Nušičeva komedija »Pokojnik«
a— Poneverbe pri mestnem avtobusnem prometu. Mali kazenski senat je včeraj dopoldne obsodil 491etnega bivšega prometnika Matka na 2 meseca zapora in 300 din denarne kazni, pogojno za dobo 3 let, ker je v marcu in aprilu 1937 lepil na mesečne avtobusne izkaznice že rabljene in žigosane znamke, na katerih je popravljal datume. Prvotno se je Matko zagovarjal, da gre za maščevanje višjega mestnega revidenta Karla Novšaka, ki da je njemu sovražen, in pa za dejansko pomoto. Pri razpravi pa je Matko krivdo odkritosrčno priznal.
a— Drage sladke urice. Tonček in Metka sta se seznanila v kavarni. Potem sta šla spat. Ko se' je Tonček prebudil, n> bilo niti prijazne Metke in tudi ne 300 din v denarnici. — Sličen doživljaj je imel starček Matiček, v katerega se je zagledala mladostna Nežka. Šla sta na sprehod, potem v neko gostilno, nakar sta jo mahnila po kamniškem drevoredu. Stopila sta v bližnjo njivo in se tam prijetno imela. Kmalu zatem pa je Matiček ugotovil, da je Nežika neznano kam izginila. z njo vred tudi trije bankovci po 100 din. Metko in Nežiko išče policija.
a— Zanetila sta požar, ker rada vidita ogenj. V Malem vrhu pri Sv. Ani v Slovenskih goricah je zgorelo gospodarsko poslopje posestnice Marije Frasove. Tudi gospodarski stroji so pogoreli. Ugotovilo se je. da sta zanetila ogenj domača fanta, stara 8 in 11 let. Bila sta sama doma in sta se igrala z vžigalicami. Ko so ju orožniki vprašali, zakaj sta zanetila ogenj, sta odvrnila, da zaradi tega, ker rada gledata, kako gori.
a— Sajteglov »krušni oče« obsojen.
Včeraj dopoldne se je moral zagovarjati pred okrožnim sodiščem 381etni Mihael Obrul, krušni oče morilca I. Šajtegla. Obtožen je bil, ker je 17. junija letos na Pobrežju hotel odpeljati izpred neke gostilne jetniškemu pazniku Josipu Pelku kolo, pa je bil pregnan. Pobegnil je z aktovko, ki je bila na kolesu. Obrul je obsojen na 5 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 3 let. Soobtožena je bila tudi 251etna Šaj-teglova sestra Frančiška, ker je ukradeno aktovko skrila. Obsojena je bila na 15 dni zapora.
a— Zaradi nesrečne ljubezni se je zastrupila s plinom 24letna služkinja Matilda Gerečnikova iz Strossmayerjeve ul. št. 8. Reševalci so jo z umetnim dihanjem skušali obuditi k življenju, vendar pa so bila njihova prizadevanja zaman. Vzrok samomora je, kakor kaže poslovilno pismo, nesrečna ljubezen.
a— Ribji trg je bil včeraj precej dobro založen. Prodali so 80 kg giric po 10 do 12 din, 25 kg ciplov po 18 din. 50 kg molov po 18 do 20 din. 8 kg barbonov po 28 do 30 din, 4 kg azijalov po 26 din kg.
a— T zadnjem fetp« m J» rdU Is gore- I
Sega hleva. Pri Sv. Miklavžu pri Ivanj- 1 kovcih je zgorelo gospodarsko poslopje trgovca in posestnika Antona Golenka. Zgorelo je tudi 15.000 kg sena, 400 kg ovsa, 2500 kg pšenice, 5000 kg slame in 500 kg ječmena, razen tega tudi gospodarski stroji, tako da znaša škoda okoli 150.000 dinarjev. Ogenj je izbruhnil v hlevu, kjer je spal 131etni pastirček Franc Jerebič, ki se je v zadnjem hipu rešil iz gorečega hleva. Ogenj je nastal zaradi tega, ker je pastirček pozabil ugasniti svečo, ki jo je postavil poleg sebe. Sveča se je najbrž prevrnila in zanetila seno v bližini.
a— Rabiaten podnajemnik. V Močni je dne 17. maja t 1. 411etni poljski delavec Jernej Kmetič z nožem navalil na Karla Grahornika, pri katerem je stanoval kot podnajemnik in mu z nožem prizadejal več zabodljajev v prsi in roke. Grahornika so odpremili v bolnišnico. Po zdravnikovem mnenju so bile poškodbe smrtno-nevarne, vendar se je posrečilo, da so mu rešili življenje. Epilog tega krvavega spopada je bil včeraj dopoldne pred malim kazenskim senatom, ki je Kmetica obsodil na 10 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih pravic za dobo 2 let. Pri razpravi je Kmetič dejal, da je Grahornika zato zabodel, ker ga ni hotel imeti več za podnajemnika.
a— Hvalevredno iniciativo predstavlja zamisel pohorskega dne, ki naj prikaže Mariboru in vsemu obmejnemu ozemlju življenje naših Pohorcev, življenje našega pohorskega človeka. Nekaj povsem svojevrstnega bo nudil pohorski sprevod dne 3. oktobra po mariborskih ulicah.
Iz življenja na deželi
Iz Trbovelj
t— Dnevno vajo o letalskem napadu in pasivni obrambi prebivalstva priredi tukajšnji krajevni odbor za zračno obrambo v nedeljo 16. t. m. Ker bo ta vaja obenem služila kot praktičen poduk prebivalstvu, kako naj se ravna v slučaju resničnega zračnega napada, pozivamo prebivalstvo, da se strogo ravna po navodilih, ki jih je v ta namen občina že predčasno razglasila. Predvsem opozarjamo prebivalstvo, da se br> pričetek vaje objavil s sirenami in zvonenjem zvonov. Alarm bo trajal 4 minute v presledkih 1 minute. Na znak mora ustaviti ves cestni promet. Prestanek nevarnosti bo javljen z zvonenjem zvonov vseh cerkva in s sirenami in bo trajal dve minuti. Ker bodo letala verjetno metala vžigaliie bembe, ki so nevarne v precejšnjem območju, je v interesu vsakogar, da ne sili na cesto,, kjer bi ga ipak prijel stražnik in zabeležil za plačilo občutne globe.
t_ Volilni imenik je razgrnjen v vpogled prebivalstvu v občinskem uradu v Trbovljah od današnjega dne dalje, ker smejo pri razpisanih volitvah narodnih poslancev za nedeljo, dne 11. decembra 1938 glasovati samo oni, ki so vpisani v volilnem imeniku. Zadnji dan za vlaganje reklamacij po § 15. zakona o volilnih imenikih je torek, 25. popoldne. Vsakdo ima pravico volilnj imenik pregledati, prepisati, razglasiti in natisniti, ter bodisi zase. bodisi za drugega zahtevati njegov popravek.
Iz Ptuja
j— Sokolska nabiralna akcija. Sokolsko društvo v Ptuju je sklenilo, da bo izvedlo nabiralno denarno akcijo med svojim članstvom, katera bo namenjena za podporo češkoslovaškim sokolskim pripadnikom, ki so morali zaradi zadnjih dogodkov zapustiti domove in so postali brezposelni.
j— Pred trgovino so mu ukradli kolo. V sredo zvečer se je mudil v Ptuju trgovec Alojzij Gracar iz Polenšaka. Ko se je pripeljal s kolesom domov, je pred svojo trgovino prislonil kolo sam pa za trenutek stopil v hišo, in je tam odložil kupljene stvari. To njegovo odsotnost pa je že izrabil neki tat, ki je kolo odpeljal. Gracar je tatvino javil orožnikom. Kolo nosi št. 163.561.
j— zvočni Kino Ptuj predvaja drevi ob 20. in jutri v nedeljo ob pol 19. in pol 21. film »Osvitak slave«. Pred predstavo Alfa tednik in kulturni film o naši državi.
Iz Zagorja
z— Ne ovirajte rednega prometa! Bila je že delj časa bojazen, da se bo most v Podkraju na banovinski cesti Zagorje — Trojane zaradi velikega prometa podrl. Zdaj bo banska uprava zgradila most v režiji litijskega sreskega cestnega odbora. Vsi so pričakovali, da bo za čas dela postavljen zasilni most za pešce kakor za voznike. To pa se ni zgodilo. Cesta, ki jo vporabljajo lastniki zemljišč od Mar-tanovca do Ržišnika, je široka 2 metra in je v prav slabem stanju, saj je pred kratkim na nekem mestu šlo polovico ceste s plazom. In to cesto naj bi vporabljali številni vozniki, avtobusi in tovorni avtomobili. Zbirajo se podpisi za napravo zasilnega mosta ki je iz varnostnih razlogov res nujno potreben.
*
ČRNOMELJ. Sokokiki zvočni kino v Črnomlju predvaja drevi ob 20. in jutri ob 4. popoldne in 8. zvečer film »Gospod Pod-
stanar«.
LJUTOMER. Zvočni kiro Sokoski dom predvaja drevi'ob 20. in jutri v nedeljo ob 4. popoldne in ob 8. zvečer film »Ujetniki na otoku smrti.« Dodatek: Foksov zvočni tednik. Naslednji film dne 22. in 23. t. m.
POLJČANE. Slinavka in parkljevka se je pojavila v dvorcih posestnikov Senegač-nika in Drofenika v Poljčanah in je za to dvoje dvorišč odrejen strogi hlevski zapor. Za okuženi kraj se smatra vsa vas Polj-čane, zato je prepovedan od tam vsak izvoz sena, slame, gnoja in stelje. Na mejah vasi je odrejena straža, ki se ji mora vsak brezpogojno pokoravati. Cez cesto je tam položena z razkužilom namočena ža-kl je vina. Vozniki z govejo živino iz ostalih krajev ne smejo v okuženi kraj, prav tako ne tujci. Zaradi evidence se vrši te dni po živinooglednikih popis živine. — Trgatev je pri nas pri kraju in je v splošnem bolje uspela kakor lani. Slajenje mošta je dovoljeno letos le izjemoma. — Naročite takoj knjige Vodnikove družbe pri tukajšnjem poverjeniku učitelju Koviču! — 2e od začetka šolskega leta manjka na šoli ena učna moč. V interesu šolstva je, da se čimprej namesti. Učna soba je na razpolago in je ves ta čas prazna. — Naši gasilci pri-rede v nedeljo 23. t. m. veliko ljudsko tombolo s prav lepimi dobitki, i TRŽIČ. Kino predvaja danes in jutri v ! nedeljo velefilm »Stjenka Rasin« (Volga-I Volga).
Gospodarstvo
Zahteve elektrarniških podjetij
I
Letos bomo dosegli 1
PretekU teden je bila v Sarajevu letna skupščina Saveza elektrarničnih podjetij kraljevine Jugoslavije, ki je trajala dva dni. Na tej skupščini, ki jo je vodil predsednik inž. Ilija Jojkič, so obširno razpravljali o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z elektrifikacijo naše države, zlasti pa z bodočim zakonom o elektrifikaciji Jugoslavije.
Iz poročila tajnika inž. Markoviča je razvidno, da elektrifikacija napreduje. Produkcija električnega toka se je v naši državi tudi v dobi gospodarske krize stalno dvigala. Celotna proizvodnja električnega toka je lani prekoračila 900 milijonov kilovatnih ur. Ce upoštevamo, da smo leta 1931. proizvedli samo 400 milijonov kilovatnih ur, je to velik napredek. V najtežji dobi krize je produkcija naglo napredovala in smo leta 1934. dosegli že 720 milijonov kilovatnih ur; naslednje leto je produkcija padla na 640 milijonov, nakar se je pričela zopet dvigati in je dosegla v letu 1936. 735 milijonov kilovatnih ur, lani pa 910 milijonov kilovatnih ur. V letošnjem letu bomo gotovo dosegli 1 milijardo kilovatnih ur, ne samo zaradi tega ker se potrošnja stalno dviga, temveč tudi zaradi tega. ker je letos pričelo obratovati več novih elektrarn, zlasti hi-droelektrična centrala Manojlovac.
Navzlic temu napredku še vedno hudo zaostajamo v pogledu elektrifikacije za drugimi državami. Od celotne produkcije je lani odpadlo povprečno na prebivalca Jugoslavije okrog 60 kilovatnih ur. To je malenkostna količina, če upoštevamo, da znaša v Švici povprečna produkcija na prebivalca 1500 kv ur, v Zedinjenih državah 1000, v Nemčiji in Belgiji 650. v Franciji 400. v Italiji 340 in v Češkoslovaški 220 kv. ur.
Poročilo tajnika inž. Markoviča pravi, da je neobhodno potrebno, da se čimprej izda zakon o elektrifikaciji, ki pa mora ustrezati našim razmeram. Ta zakon mora spoštovati pridobljene pravice in omogočiti kapitalu sigurnost poslovanja. Za razvoj elektrikacije je potreben cenen kapital, ker električno gospodarstvo ne prenese večjih obrtnih bremen. Zato se morajo fiskalna bremena zmanjšati. Potreben je tudi program elektrifikacije, ki naj obsega elektrifikacijo doslej neelektrifi-
milijardo kilovatnih ur
ranih naselj, izgraditev elektrovodov med obstoječimi centralami in načrt za vzajemno sodelovanje med centralami in za izmenjavo energije. Ob zaključku pravi poročilo, da je naš skupni uspeh odvisen od tega, da se združijo sile vseh elektran od najmanjše do največje, ne glede na to ali gre za javno ali za industrijsko centralo. V tem pogledu je potrebna intervencija države.
Diskusija se je nanašala na glavne principe zakona o elektrifikaciji, na probleme koncesioniranega poslovanja ali svobodne konkurence, razpravljali so o nev-ščenostih, ki ovirajo elektrifikacijo, obširna pa je bila tudi diskusija o tarifnih vprašanjih, zlasti o potrebi tako zvane blok-ta-rife, odnosno edinstvene tarife za potrošnje električne energije v gospodinjstvu. Končno je bila iznešena zahteva, da se sa-vez proglasi kot prisilna organizacija. Ob zaključku je savez sprejel naslednjo resolucijo.
Resolucija
Savez elektrarniških podjetij kraljevine Jugoslavije se zaveda nalog, ki jih mora vršiti v interesu gospodarskega, kulturnega in socialnega napredka naše skupnosti in države ter značaja produktivnih sil ki jih predstavlja električno go-podarsko. zato zahteva za uspešno izvrševanje svojih nalog naslednje:
1.	V sporazumnem sodelovanju z vsemi faktorji, ki so pozvani, da delajo na pospeševanju elektrifikacije, naj sc ugotovijo načela, na katerih naj sloni zaKon o pospeševanju električnega gospodarstva Jugoslavije; na osnovi teh ugotovljenih načel, naj se čim preje izda ta zakon.
2.	Dokler nc bo izdan zakon o elektrifikaciji, naj se ne rešujejo načelna vprašanja Saveza elektrarniških podjetij.
3.	Glede na težkoče, ki bi nastale pri takojšnjem in popolnem ukin:enjb državne trošarine na električna tok. naj se izvrši vsaj reforma sistema trošarine in njene višine, tako da se omogoči uvedba blok-tarife.
4.	V okviru obstoječih zakonskih predpisov, naj se proglasi Savez električnih podjetij kot prisilna organizacija vseh elektrarniških podjetij v državi.
Razmerje med češkoslovaško krono in nemško marko
Uvedba nemške marke v zasedenih su-detsko-nemških krajih je v zvezi z določitvijo ključa za zamenjavo izzvala v mednarodnih finančnih krogih precejšnjo pozornost. Ze spomladi, ko je Nemčija uvedla svojo valuto v Avstriji, je bil pri zamenjavi določen mnogo višji tečaj za avstrijski šiling nego je znašala prejšnja pariteta. Takrat so zatrjevali, da je Nemčija s tem dala Avstrijcem nekak poklon, ker jim je za šilinge dala mnogo več mark, nego bi jim pripadalo po pariteti. Uradno pa so tudi priznali, da je bila valorizacija šilinga potrebna zaradi izenačenja nivoja cen.
Še v večji meri je Nemčija izvedla valorizacijo češkoslovaške krone ob priliki določitve ključa za zamenjavo češkoslovaškega denarja v sudetsko-nemškem ozemlju. Valorizacija šilinga nasproti marki je znašala 34°/o, valorizacija češkoslovaške krone pa skoro 40°/o; pri tem pa bi morala Nemčija priznati še večji valoriza-cijski odstotek, če bi hotela docela izenačiti nivo cen, kakor je to storila pri določitvi ključa za zamenjavo v Avstriji. Priznanje večje kupne moči češkoslovaške krone pa ne pomeni nič drugega, nego posredno priznanje delnega razvrednotenja nemške marke. Zanimiva je naslednja primerjava vrednosti češke zlate krone, izražena v markah:
Zlata pariteta do 1934 100 Kč = 12.36 RM Sedanja zlata pariteta 100 Kč = 8.71 RM Ključ za zamenjavo 100 Kč = 12.00 RM
Zlata pariteta češkoslovaške krone v markah je bila znižana od 12.36 na 8.71 marke, ker je Češkoslovaška izvedla 1. 1934. prvo in 1. 1936 drugo devalvacijo. Sedanji ključ za zamenjavo se ne razlikuje mnogo od zlate paritete, ki je veljala do leta 1934., kar pomeni, da je notranja vrednost marke v enakem obsegu nazadovala, kakor je bila znižana zlata vrednost če-češkoslovaške krone. Priznanje višje vrednosti češkoslovaške krone v markah, ki je izraženo v ključu za zamenjavo češkoslovaških kron, velja seveda samo za zamenjavo češkosl. kron in za preračuna-nje terjatev in obveznosti v češkoslovaških kronah na področju zasedenega sudetsko-nemškega ozemlja. Iz doslej enotne češkoslovaške valute sta sedaj prav za prav nastali dve različni valuti, su-detska krona, za katero plačajo v Nemčiji 12 pfenigov, in češkoslovaška krona, za katero plačajo po pariteti le 8.7 pfeniga.
Nemci sicer zatrjujejo, da hočejo z ugodno zamenjavo češkoslovaških kron pomagati sudetsko-nemškemu prebivalstvu in da se v razmerju valorizacije zvišajo tamošnje mezde. Seveda so te ugodnosti le navidezne, kajti računskemu povišanju mezd v markah stoji nasproti računsko povišanje splošnega nivoja cen v markah.
Gospodarske vesti
= Cesto Beograd—Novi Sad bodo razširili za 1 m. V začetku oktobra smo poročali, da je gradbeno ministrstvo sklenilo spremeniti predpise glede gradnje sodobnih cestišč in je bila izdana odločba, po kateri bo v bodoče znašala širina cestišča 7 metrov, namesto dosedanjih 6 metrov. Na vsaki strani roba cestišča bo poseben trak v širini 50 cm na cementni podlagi z asfaltno površino. V tej zvezi smo. tudi poročali, da bodo v smislu gornje odločbe razširili že zgrajeno moderno cesto, ki vodi iz Subotice preko Novega Sada v Beograd in od tu preko Avale Mladenovca do Topole. Najprej pa se bo izvršilo razširjenje ceste Beograd—Novi Sad s proračunskimi stroški 10 milijonov din. Sedaj poroča »Jugoslovenski Kurir« iz Beograda, da se bodo v kratkem pričela že dela pri razširjenju ceste Beograd—Novi Sad za 1 m, odnosno za pol metra na vsaki strani. Stroški bodo znašali 8.1 milijona dm, dela pa bo izvršila prva Beograjska gra-
djevinska zadruga. Takšno ekspeditivnost pri izvajanju cestnih del bi si želeli tudi v dravski banovini.
= Priprave za trgovinska pogajanja z Italijo. Ob koncu oktobra se sestaneta v Rimu naša in italijanska delegacija zaradi pogajanj o novem trgovinskem sporazumu. V trgovinskem ministrstvu se vrže obsežne priprave za ta pogajanja. Trgovinsko ministrstvo zbira potrebno gradivo in mišljenja zainteresiranih gospodarskih krogov. Po včerajšnjih vesteh iz Beograda se bo v smislu sporazuma med našo in italijansko vlado sestal jugoslovensko-italijanški stalni gospodarski odbor najkasneje 24. t. m. Pričetek zasedanja tega odbora bo končno odvisen od tega, kdaj bo zaključeno v Beogradu zasedanje jugo-slovensko-nemškega stalnega gospodarskega odbora, ki traja že 10 dni.
— Kdaj bo emitirana prva transa 6% notranjega posojila. Kakoi je znano, bi se morala v letošnji jeseni emitirati prva tranša 4 milijardnega notranjega posojila za javna dela in državno obrambo v višini 700 milijonov din. To posojilo se bo izdalo v obliki 6% državnih obveznic. »Jugoslovenski Kurir« poroča sedaj, da še ni odločeno, kdaj bo vpis te prve tranše četudi so vsa preddela za emisijo posojila izvršena in bo prva tranša vpisana od sindikata državnih bank.
= Skrbi poljske zaradi tešinskega premoga. Znano je, da mora Poljska del svoje produkcije premoga izvažiti v inozemstvo in ima pri izvozu precejšnje težkoče. Z okupacijo tešinskega ozemlja pase bo sedaj poljska produkcija premoga še znatno povečala, saj je znašala lani produkcija premoga na tešinskem 7 in pol milijona ton. Na merodajnih mestih v Varšavi že sedaj preučujejo, kam bodo izvažali odvišen predmog. Premogovna industrija v stari Poljski pa se boji, da bo prvovrstni tešinski premog, ki daje najboljši koks v Srednji Evropi, izpodrinil premog ostalih premogovnikov in da bo zaradi priključitve tešinskega ozemlja trpela ostala premogovna industrija v Poljski. kajti zaenkrat ni videti možnosti, da bi se poljski iznoz premoga v enakem razmerju povečal, kolikor znaša povečanje produkcijske kapacitete zaradi priključitve tešinskega ozemlja. — Iz Varšave nadalje poročaio. da se je obtok bankovcev Poljske banke v zadnji četrtini septembra novečal v izrednem obsegu, in sicer za 399 na 1547 milijonov zlotcv. Zaradi tega povečanja obtoka, ki je nastalo v zvezi z razširjenjem meničnega portfelja, je kritje poljskega zlota nazadovalo od 33.7 na 26.8»/«. in je s tem padlo pod zakoniti minimum 30°/o. Zato se bo vkratkem sestal upravni odbor Poljske banke, da zavzame svoje stališče k temu prekoračenju zakonitih predpisov.
__ važno za izvoznike lesa v Nemčijo. Trgovinsko ministrstvo je izdalo za izvoznike lesa v Nemčijo naslednje sporočilo: Na osnovi določb, ki jih vsebuje protokol nemško-jugoslovenskega lesnega odbora od 27. t. m., so nemška oblastva 21. septembra odredila, da morajo nemški izvozniki jugoslovenskega lesa takoj ^ za-ključku kupoprodajne pogodbe z jugoelo-venskim prodajalcem zahtevati dodelitev pK>ttebnega nemškega deviznega dovolje-Sa- nadalje morajo takoj obvestiti jugo-sloveiScega prodajalca, da je prošnja za
dodStev deviznega dovoljenja preložena in končno morajo o spre jetemodlokubrez-pogojno obvestiti jugoslovenskega izvirnika V zvezi z zgornjo odredbo nemških oblastev ln na osnovi septembrskih sklepov nemško-jugoslovenskega lesnega odbora, sprejetih v Crlkvenici, ter sklepa strokovnega odbora za gozdne proizvode od 7 t. m. se obveščajo vsi izvozniki lesa, da so brezpogojno dolžni prijaviti Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine vse one zaključke glede prodaje lesa v Nemčijo, glede katerih v roku 4 tednov po sklenitvi pogodbe ne bi dobili od strani neru-
skega kupca gporočDa o odloku na prošnjo
za dovolitev deviznega dovoljenja. Gornja prijava mora vsebovati točno ime in aclreso jugoslovenskega prodajalca m nemškega kupca, datum sklenitve kupoprodajne pogodbe, vrsto in količino lesa,, pogojeno ceno in pogoje dobave in plačila. Ti podatki se lahko dostavijo tudi s prepisom originalne pogodbe; posebej pa je v tem primeru treba navesti, ah je nemški kupec zahteval dodelitev deviznega dovoljenja, odnosno ali je o tem obvestil jugoslovenskega prodajalca in kdaj je nemški kupec predložil prošnjo za devizno dovoljenje. Gornji odlok se nanaša na vse vrste okroglega, tesanega in rezanega lesa, furnirje in vezane plošče in velja za vse pogodbe, ki so bile sklenjene po 1. oktobru t. L Oni izvozniki, ki se ne bi ravnali po gornjem navodilu, bodo izgubili pravice zaščit njihovih interesov pri izvozu v Nemčijo od naših pristojnih ustanov in so izpostavljeni nevarnosti, da pretrpijo škodo pri svojih kupčijskih sklepih z nemškimi uvozniki. Prijave je treba poslati s priporočenim pismom na naslov Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine, odseka za gozdne proizvode (Beograd, Katmcki dom).
= Železarska konjunktura v Zedinjenih državah. Iz Washingtona poročajo, da je v zadnjem tednu zaposlenost v ameriških železarnah prvikrat v letošnjem letu prekoračila 50°/o kapacitete. Ameriška železarska industrija je v prvem tednu oktobra izkoristila svojo kapaciteto z 51.5°/» nasproti 49"/« v prejšnjem tednu in 289/* pred 4 meseci.
= Dobave. Strojni oddelek direkcije drž. železnic v Ljubljani sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo 200 kg svetlosive barve in 5.000 kg vrbovih šib. Direkcija drž. rudnika v Brezi sprejema do 19. t. m. ponudbe za dobavo risalnega papirja. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 31. t. m. ponudbe za dobavo kositra, jekla, železa, jeklene pločevine, cin-kovega belila, firneža, smole, barve itd.
= Licitacije. Dne 17. t. m. bo v inten-danturi štaba dravske divizijske oblasti v Ljubljani licitacija za dobavo 55.000 kg čebule. Dne 28. t. m. bo pri štabu mornarice kr. Jugoslavije v Zemunu licitacija za dobavo olja za kurivo, 29. t. m. za dobavo inozemskega premoga, dne 15. novembra za dobavo dinamo-agregata na Dieselov motor. Dne 5. novembra bo pri štabu letalstva vojske v Zemunu licitacija za dobavo podložnic in 7. novembra za dobavo specialne obutve za mehanike. Dne 7. novembra bo pri ekonomskem odelenju ge-ner. direkcije drž. železnic v Beogradu licitacija za dobavo lokomotiv ozkotirne proge.
Borze
14. oktobra
Na ljubljanski borzi so danes angleški funti v privatnem kliringu notirali nespremenjeno 238. V Zagrebu so se grški boni ponovno okrepili in so bili zaključeni po 35.8650 (v Beogradu po 35.14). Nemški klirinški čeki so za malenkost nazadovali in stanejo v Ljubljani 13.88, v Beogradu 13.86 in v Zagrebu prav tako 13.86, odnosno za konec novembra 13.90 blago.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 470 (v Beogradu je bil promet po 471
_471.50). Zaključki so bili še v 6% beglu-
ških obveznicah po 91.50 (v Beogradu po 89.75—90), v 7% Blairovem posojilu po 91.50—92 in v delnicah Trboveljske po 185.
devize
Ljubljana. Amsterdam 2395.90—2410.50, Berlin 1762.03—1775.90, Bruselj 734.95— 749.01, Curih 996.45—1003.52, London 207 99—210.04 New York 4371—4407.31, Pariz 116.12—117.56, Praga 150.69—151.79 Trst 230.9&—234.03.
Curih. Beograd 10, Pariz 11.68. London 20.9050, New York 441.875, Bruselj 74.70, Milan 23.30, Amsterdam 240.40, Berlin 177.25, Stockholm 107.70, Oslo 105.05, Ko-benhavn 93.3250, Praga 15.1250, Varšava 83, Budimpešta 87.50, Atene 3.95. Bukarešta 3.25.	_ EFEKTI
Zagreb. Državne vrednote: Vojna škoda 470—472, 4% agrarne 59—61, 4% severne agrarne 50 bi., 6% begluške 89—90, 6% dalm. agrarne 90 bi., 7% stabiliz. 96 50 den., 7% invest. 98.50—99.50, 7% Seligman 98 den., 7% Blair 91.50—92, 8% Blair 98—98.50; delnice: Narodna 7300 den PAB 215—222, Trboveljska 180— 187.50, Gutman 50—60. Narodna šumska 20 bi Osiječka ljevaonica 160—180, Isis 25 den.. Dubrovačka 350 den., Jadranska
350 den.	_
Beograd. Vojna škoda 471—471.50 (471 —471 50) 4% agrarne 60 bi., 6% begluške 89 50—90 (98.75—90). 6% dalm. agrarne 89—89.50 (89—89.50), 7% invest. 99.25 —100 ( 99.75), 7% Seligman 101 bi., 7% Blair 91—92, 8% Blair 98.50—99.50 (98), Narodna banka 7370—7425, PAB 219— 222 (220).
Blagovna tržišča
ŽITO
+ Chicago, 14. okt. Začetni tečaji: pšenica za dec. 62.25, za maj 66.50; koruza: za dec. 44.50. za maj 49.125.
+ Winnipeg, 14 okt. Začetni tečaji: pšenica: za okt. 60.375, za dec. 63.75, za maj
66.125.	.
4. Novosadska blagovna borza (14. t.
m ) Tendenca mirna. — Pšenic*: gornjebaška. 80 kg 153 — 154: sremska, slavonska, 79/80 kg 151 — 153; gornje-banatska, 79/80 kg 153 — 154; baška, okolica Novi Sad in Sombor, 78/79 kg 152 — 153 Rž: baška 144 — 146. Ječmen: baški in sremski 64/65 kg 148 — 152; pomladni 68 kg 180 — 185. Oves: baški sremski slav. 135 — 138. Konuza: baška in sremska 126 — 128; banatska 124 — 126 Moka: baška in banatska »0g« in »Ogg« 250 — 260; >2c 230 — 240; »5« 210 — 220;; >6« 190 — 200; >7« 160 — 170; »8« 110 — 115. Otrobi: baški 93 — 99. Fižol: baški beli brez vreč 290 — 295.
BOMB AS
+ Liverpool 13. oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 4.87 (prejšnji dan 4.77), za dec. 4.85 (4.77), za maj 4.83 (4.79).
■f New Y©rk, 13. .oktobra. Tendenca stalna. Zaključni tečaji: za okt. 8.28 (8.26), za april 8.14 (8.15).
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Preden so se razšli
SLSU zahtev rabila.
Sudetski Nemci in Srbi
Spomini iz svetovne vojne in napadov na Beograd j ^Zvezda Poljske" zgorela
{ Kdo bo naslednik I dr. Beneša?
Češkoslovaško republiko vodi zdaj vlada, k, šteje 21 članov. Čeprav predvideva ustava, da ne sme biti mesto državnega, prezidenta prazno dalj nego 14 dni, se je odločil general Sirovy zaradi izrednih razmer, ki vladajo v državi, da prekorači ta irok. Prezidentske volitve bodo šele tedaj, ko bodo dokončno določene meje nove države, predvidoma v polovici novembra.
Imenujejo se tudi kandidati. Iz nemških virov poročajo, da bodo češkoslovaški državljani izbirali za prezidenta države med tremj možmi. Eden izmed teh mož je predsednik agrarne stranke Rudolf Beran, drugi znani tvorničar Bata, tretji pa knez Schwarzenberg.
Zdravniški pregled zakonskih kandidatov v Turčiji
Turška vlada je pred časom izdala zakon o obveznem zdravniškem pregledu zakonskih kandidatov in kandidatinj. Prebivalstvo so pripravili na uporabo novega zakona s predavanji, kinematografskimi pred stavami, z brošurami in članki v listih.
Nobena oseba, ki ima spolno bolezen, ki trpi na gobavosti ali pa ki je slaboumna, ne sme stopiti v zakon. Zdravljenje spolnih bolezni, ki so v Turčiji zelo razširjene, je obvezno ter v državnih ambulatorijih brezplačno. Tudi zakonski kandidati, ki imajo jetiko, bodo morali odgoditi poroko za nedoločen čas, najmanj pa za pol leta in si bodo smeli osnovati domače ognjišče šele kadar bodo predložili pozitivno zdravniško spričevalo. Turška vlada predvideva za osebe, ki ne bi se ravnale po teh določbah, stroge zaporne in denarne kazni.
Neki Peter Erzmann meni, da je napočil »iaj ugoden trenutek, ko lahko rojakom nove kateri oddelki bivše avstro-ogrske vojske so v oktobru 1915. zavzeli Beograd. Bilo so to vojaki štiri in sedemdesetega pehotnega polka, ki se je rekrutiral povečini iz sudetskih Nemcev. Ta polk je sodeloval z nemško armado feldmaršala Mackense-na, ki je imel proti braniteljem srbskega ozemlja več vojaške sreče kakor njegov prednik Potiorek. Vojaki, ki so se borili proti Srbom, so morali priznati, da je bil to najhrabrejši izmed sovražnikov Avstro-Ogrske. To je dokazala srbska vojska ze cd vsega začetka vojne. In prav zato so poslali nad njo Nemce, saj so videli in vedeli, da se s Slovani proti Slovanom mc ne opravi.
Štiri m sedemdeseti pešpolk je bil pod poveljstvom podpolkovnika Metteleta, ki je osebno poveljeval dvema bataljonoma. V tretjem bataljonu so služili povečini sudetski Nemci iz Reichenberga. Poleg 74. polka je sodeloval pri ofenzivnem napadu na Beograd tudi 84. pešpolk, sestavljen iz Dunajčanov in Nižjih Avstrijcev.
Ves dan 6. oktobra 1915. so grmeli topovi. Srbi so korenjaško obstreljevali napadal-čeve postojanke. Granate vseh kalibrov so frčale po zraku in rile po zemlji in zidovih. Avstrijska vojska je čakala v dobro zavarovanih kritjih, pionirji pa so se pri-
pravljali, da ji omogočijo prehod čez Du-I nav in Savo.
Naposled so vojaki 74. in 84. pešpolka zasedli čolne in pontone. Bataljon štiri in sedemdesetnikov je štel 33 oficirjev ,1180 mož in 4 strojnice. Tiho je zazvenel ukaz: »Naprej!« Tema se je razprostirala nad vodno gladino. Voda je klokotala, začelo je deževati.
Pred vojaki je prežala na "eni strani ognjena, na drugi strani hladna smrt. Nenadoma so Srbi opazili, da se skušajo sovražniki približali njihovim postojankam. Ot-vorili so ogenj iz topov vseh kalibrov. Granate so udarjale brez prestanka, vmes so regljale mitraljeze svojo smrtno pesem. Pijonirji so omahovali kakor muhe. Colm so se jeli potapljati. Žarometi srbske vojske so odkrili nakano sovražnika z drugega brega — in prav tedaj so obtičali avstrijski čolni v plitvini! Napadalci so poskakali iz čolnov, Srbi so jih sprejeli z ročnimi granatami. Kmalu so se prikazale tudi^ srbske rezerve, razvil se je boj na nož, od moža do moža ...
Granate so udarjale brez prestanka. Od
ure do ure so imeli napadalci več mrtvih in ranjenih. Tretjina bataljona sudetskih Nemcev je padla, utonila, ostali so morali prenašati pekel, ki se je odprl pred njimi in mu ni bilo videti konca ne kraja...
45 milijonov litrov bencina zgorelo
Velika eksplozija v New Yorku
V Lyndenu, Nevv Jersey, je eksplodiralo te dni dvanajst velikih rezervoarjev bencina, last »Citys Service Rufining Cye« Rksplozija je povzročila takšno vročino, da so morali evakuirati hiše v globini enega kilometra. Gasilci so napeli vse [moči, da bi pogasili ogenj.
Zgorelo je okoli 45 milijonov 1 bencina. Ognjeni jeziki so švigali v začetku nad
sto m visoko in so se dobro videli celo iz New Yorka. Pozneje so plameni dosegli višino 50 m. Na kraj nesreče so odhiteli gasilci iz petih mest. Doslej še ni mogoče ugotoviti, če je zahteval katastrofalni požar tudi človeške žrtve. V skladiščih je bilo zaposlenih okoli sto nameščencev. Koliko jih je bilo ob času nesreče na delu, n; znano.
Podivjani biki
V Villafranci de Xira pri Lizboni se je primerila pred nedavno bikoborbo velika nesreča. Bilo je določeno, da pojdejo za borbo določeni biki prosto po ulicah.
Ob takšnih priložnostih se nabere v južnih deželah na ulice mnogo ljudstva. V portugalskem mestu pa so se za bikoborbo namenjene živali prestrašile gledalcev. Nenadoma so podivjale in se zapodile v ljudi. Gledalci so se razkropili na vse strani. biki pa so razbijali izložbe in pustošili trgovine. Na koncu so se zapodili tudi proti avtomobilom. Tri osebe so bile pri tem usmrčene, šestnajst pa hudo ranjenih. Šele dve uri po paniki se je posrečilo besne živali ukrotiti in jih odvesti v hleve za areno.	t
Nemirna Palestina
Zaradi nemirov, ki jih povzroča arabski živelj v palestinski deželi, je sklenila angleška vlada pokoriti upornike s kazenskimi akcijami, ki naj nekoliko ohladijo vroče glave arabskih nacionalistov.
Tajk« *o n. pr. Angleži v vasici Mejdal pri Gazi razstrelili 25 arabskih hiš. V Severni Palestini je bila nekaterim naložena kolektivna kazen. Izhod iz hiš samo ob določenih urah je v veljavi v sledečih mestih: Nazaret, Tiberi as, Jenin, Tulkarem, Jafa, Betlehem in Gaza. V Jeruzalemu velja ta prepoved samo za star^ del mesta. Poleg tega so vsako noč zaprte ceste med Haifo in Kantaro, prav tako tudi dohodi na letališče Lydda.
Panarabski kongres v Kairu
V petek zjutraj je imel startati poljski stratosfemi balon »Zvezda Poljske«. Zaradi neugodnega vremena pa so start odgodili. Ko so hoteli izpustiti plin iz balona, je prišlo do eksplozije in balon je zgorel
Prepovedani sestanki spiritistov
Mestno poglavarstvo v Bukarešti je kot policijska oblast prepovedalo vse spiriti-stične klube in seje ter odredila, da se morajo društva in klubi, ki se bavijo s spi-ritizmom, razpustiti sami od sebe. Prepoved utemeljujejo s tem, da je zaradi spiri-tističnih sestankov bilo v zadnjem času mnogo ljudi osleparjenih in okradenih. Sleparji so izvajali na svoje žrtve s pomočjo spiritizma »pritisk iz onstranstva«._ Neka starejša ženska je pod vplivom spiritistov celo izvršila samomor.
Preveč potuje . • •
V Clevelandu so imeli nedavno ločitveni proces, ki je zbujal širom Amerike veliko zanimanje. Gospa Luiza Rehmova je predlagala sodišču razvedbo svojega zakona, ker je mož zahteval od nje, da bi delila življenje z njim pod streho stanovanjskega avtomobila, ki bi bil neprestano na poti iz kraja v kraj. Rehmova pravi, da ji nje mož, ko je bila še nevesta, nikoli ni omenil takšnega načrta.
Sodnik je proučil ločitveno zahtevo z vso natančnostjo in je prišel do zaključka, da je treba zakon razveljaviti, ker vsaka žena pričakuje od svojega moža, da ji bo dal z zakonom neko stalnost, v tem primeru pa se je zgodilo ravno narobe. V Ameriki so na to sodbo postali zelo pozorni ker smatrajo, da je ustvarjen važen precedens za bodoče postopke. Onstran morja živi namreč mnogo zakoncev na »večnem potovanju« pod avtomobilsko streho.
Sprejemanje v čsL državno službo ustavljeno
Mtatetrski svet češkoslovaške vlade Je eklenll s aziroim na okrnjene meje države do nadaljnega ukiniti vsak sprejem v državno službo. Pač pa bo skušala praška vlada namestiti uradnike, ki so doslej službovali v odcepljenih krajih. Selitvene stroške na ozemlje stisnjene CSR Jan bo povrnila.
Na Plače de la Concorde v Parizu so te dni odkrili spomenik hrabremu belgijskemu kraliu Albertu I. Svečanosti so prisostvovali vsi člani belgijske kraljeve družine. — V ospredju vidimo kraljico-vdovo Elizabeto, poleg nje kralja Leopolda, zadaj stoji
Brabantski vojvoda
Trubadur s 37 nevestami
Ženitbeni slepar, ki je speljal na led mnogo kuharic
in služkinj
Na dvorišču kodanjskih stanovanjskih hiš se je v zadnjem času pojavljal 401etni pevec Bertil, ki je tako m;lo prepeval lju-bavne pesmi, da je izvabil na okna vse zvedave ženske, posebno služkinje. Z vzdihovanjem in očkovanjem se mu je posrečilo, da je spravil v svojo mrežo 37 deklet, katerim je obljubil zakon. Vsaki nevesti je izjavil, da so se mu ljubavne pesmi porodile iz ljubezni do nje. Na ta način se mu je zaupala marsikatera kuharica. Vsaki je pripovedoval, da bo s svojimi popevkami postal še slaven in bogat mož. Hotel je osnovati založbo za svoje popevke, za takšno podjetje pa je moral imeti denar.
Lahkoverne dušice so mu nase«a»e tako je zbral Bertil v kratkem 25 tisoč danskih kron, ki so mu jih posodile neveste v upanju, da jih popelje pred oltar. Ampak čudno! Komaj je Bertil izvabil od svoje ljubice denar, že je izginila njegova pesem z dvorišča in tudi njega ni bilo več od nikoder na spregled. Navsezadnje so se nekatere prevarane ženske odločile, da ovadijo goljufa policiji. Ta je prijela sleparja in ugotovila, da je omožen in oče dveh otrok. Skladbe, zaradi katerih je hotel osnovati založbo s tujim denarjem, pa si je za nekaj erov nabavil v nekem antikvariatu.
Ženski letalski rekord treh Rusinj
Trojica ruskih letalk, in sicer Pavlina Osipenko, Mama Raskova in Griša Fupova so prekosile ameriški ženski svetovni rekord v poletu na veliko daljavo. Z letalom so se dvignile v zrak dne 24. septembra ob 8. uri 12 minut na moskovskem letališču in so pristale naslednji dan ob 10. uri 41 minut vzhodno od reke Am-gun pri naselju Duki. Preletele so 6450 km zračne proge.
Trije častni doktorji lvovske univerze
Vseučilišče v Lvovu je podelilo častni doktorat prezidentu perljške države Mo-šcickemu, maršalu Rydz-Smiglyju in zunanjemu ministru, polkovniku Becku.
Stoti vnuk
V Wimbledonu na Angleškem pričakuje neka 921etna ženska obvestila, kdaj se ji bo narodil stoti potomec, ženska, z imenom Mary Blackney, je imela tri može, katerim je rodila deset otrok. Njeni lastni otroci imajo danes 48 otrok, 47 vnukov in 4 pravnuke. Starka je bila ves čas svojega življenja odličnega zdravja. Spala je redno deset ur na dan in se je hranila vedno s preprosto hrano.
Mina v tržaškem zalivu
V tržaškem zalivu sta dva ribiča ujela mino, ki se je zaplela v njuno mrežo. Izvor mine še ni pojasnjen. Mina je težka 300 kg ter je nabita s 100 kg eksploziva Ribiča sta o najdbi obvestila oblasti, kt so dale prenesti mino na kopno, kjer jo bodo razdejali.
Predstavniki angleškega letalstva v Reimsu
Britski letalski maršal sir Orfl NeivaD r
vojaškem letališču W
KeDecJem sa irmeodnai
Pospešeno oboroževanje c ANEKDOTA
i
▼ krogth češkoslovaških novinarjev 89 pripoveduje, da je predsednik slovaška ■vlade, minister Josef Tiso, nejevoljen nad zahtevami Madžarov v Komarnu, dejai zunanjemu ministru Kanyi, ko se je ta skliceval na madžarsko ljudsko šteteje iz Jeta 1910:
»Po vaši statistiki sem bril tudi jaz vpi« san za Madžara. Vendar menda vsaj danes ne boste v dvomih, da nisem Madžar.«
VSAK DAN ENA
Elektrika pri faraonih
V Dolini kraljev v Egiptu, kjer spijo faraoni svoje tisočletno spanje, se je zdaj začela šopiriti moderna tehnika. V grobove so namreč napeljali električno razsvetljavo, ki naj privabi tja čimveč radovednih tujcev.
Tudi Afriko so razgibala vprašanja narodnosti, ki delajo evropskim državam velike preglavice. Arabski živelj se budi in zahteva svoje pravice. Na sliki vidimo Arabce, abrane na panarabskem kongresu v Kairu
Dva bombnika sta trčila v zraku
Nad vojaškim letališčem Penrhos Point pri Londonu sta trčila dva bombnika ter se pri trčenju vnela in padla v gorečem stanju na zemljo. Trije letalci so se ubili, četrti se je rešil s padalom. Pri pristanku na zemljo se je lahko ranil.
Anglija ne kaže volje, da bl morala vedno »odpisovati ponižujoče sporazume. Zato bo »ostavila svojo vojsko na novo podlago. Reformo bo izvedel minister za narodno obrambo Hore-Belisha (slika).
Akrobat se je zaročil...
j>Everybodys weekly«X
ODUČEN SUPER S SONČNO SKALO
IZREDEN STJPER ZA NIZKO CENO — PREJEMNIK, KI ODGOVARJA ZAHTEVAM IZBHM5NEŽEV. — POSEBEN KRATKOVALOVNI DEL— MAJHNA PORABA TOKA — ZAJAMČENA ZANESLJIVOST, PREJEM PREKOMOR-SKIH POSTAJ !
/. - - v '■ ...........
Kulturni pregled
Ob zaključku razstave slovenske knjige
Danes je zadnji dan razstave slovenske knjige v Trgovskem domu. Ob sklepu te pomenljive manifestacije slovenske kul-turnosti lahko še z večjo gotovostjo zapišemo to, kar smo ugotovili v začetku: Akcija Društva slovenskih književnikov ima ' popoln moralni uspeh in z njo so avtorji naših knjig najlepše proslavili dvajsetletnico slovenskega življenja v Jugoslaviji. Lahko pa pristavimo še to, da razstava ni uspela samo moralno, marveč je tudi po obisku prekosila prvotno pričakovanje. Storila je neprecenljivo uslugo domači knjigi. Pri nas, kjer v izložbenih oknih knjigarn še vedno odmerjajo preveč prostora tujajezičnim knjigam in včasih kar krivično zapostavljajo domačo knjigo, ne more dobiti povprečen človek nazornega vpogleda v domačo knjižno proizvodnjo. Šele na tej razstavi, ki je zbrala okrog tri tisoč slovenskih knjižnih in revialnih izdaj, je mogel vsak obiskovalec dobiti natančnejše in jasnejše pojme o slovenski knjižni proizvodnji, o tem, kakšno mesto zavzema knjiga med vrednotami slovenskega kulturnega življenja.
Prav posebno je dobila nove poglede na našo knjigo srednješolska mladina, ki se je ob nekaterih dneh kar trla v razstavni dvorani. Ne moremo reči, da bi bil današnji mladi rod, če izvzamemo posebno nadarjene posameznike, izrazito naklonjen knjigi in književnosti. Minili so časi. ko smo si pritrgavali skromen dijaški kruh, da smo kupovali svoje knjige, časi, ko nam je bila nova knjiga ali zvezek nove revije osrečujoč dogodek sredi mirne in vesele duhovne rasti. Današnja doba ima preveč vnanjih kričavih efektov, preveč nemira in pretresljivih dogodkov, da bi sama obračala mladino k notranjemu življenju. Šport, politika, ulica, kino, radio, listi — vse to se preveč ponuja mlademu'človeku, da bi se ubranil skušnjavi. Reči moramo, da se knjiga še vedno premalo ponuja in da ostaja skromno v ozadju. In vendar je knjiga vzlic vsem sodobnim tehničnim in na zunaj efektnejšim pripomočkom za doživljanje neznanega sveta in življenja še vedno nepogrešljiva vodnica, svetovalka in tolažnica. Zunanji trušč in hrup utruja, sama vnanja efektnost nasiča in za tolikimi čutnimi senzacijami ostajajo razočaranja in praznota. Zaman je vse: najsi človek še v toliki meri priznava in uživa sodobno civilizacijo, se prej ali slej naveličan vrača v stari svet umetniških in miselnih vrednot, če je le količkaj občutljivega, fi-nejše ustrojenega duha. Zopet spoznava vrednost knjige, čitanja samotnega razmišljanja nad deli, ki nam odpirajo življenje na široko in na globoko. In spoznava to, kar je spoznal in priznal že stari Ciceron: »Knjige so najboljše prijateljice prosvetljenega in spoznavajočega človeka in njegova knjižnica je pravi paradiž, kraj naslade, razvedrila in razmišljanja. tabernakelj njegovih misli.« Prav zato bi morali posvečati večjo pozornost vzgoji mladega človeka za knjigo, propagirati dobro knjigo zlasti med mladino, dajte mladim ljudem knjige resnične lepote in miselne globine kot protistrup zoper razjedajoče destruktivne vplive današnje čez mero enostranske tehnične civilizacije.
Naj bi knjižna razstava dala podnet k tej akciji in še k marsikateri drugi, ki bi poglobila našo estetsko in miselno kulturo. Pokazalo se je, da lahko Društvo slovenskih književnikov v tem pogledu stori marsikaj za sloves in uspeh domače knjige. Tudi v Franciji so se prav književniki z Duhamelom na čelu postavili na vodilna mesta širokopotezno zasnovane akcije prijateljev knjige, ki naj razširi in utrdi položaj knjige kot nepogrešljive posredovalke vsake resnične kulture.
Marsikakšna kritična ali inicijativna besda je bila izrečena v zvezi s to razstavo. Nedvomno je upravičen poziv k večji selekciji v prevodni literaturi, vendar je treba odkloniti tako pristranska in nekritična merila, kakor smo jih opazili te dni v nekem prikazu razstave. Taka merila niso bila povsem izključena tudi pri sami ureditvi nekaterih oddelkov, s čimer je objektivnost nekoliko popustila v korist pristranosti. — Izmed ostalih podnetov moramo v tem epilogu ponoviti besede, ki jih je zapisal v brošuri * Slovenska knjiga« eden izmed organizatorjev razstave, predsednik Društva slov. književnikov prof. France Koblar: »Pregled našega znanstvenega kakor tudi leposlovnega dela onemogoča dejstvo, da prav v tem času, ko naše slovstvo napreduje v organizatorični smeri, nimamo skoraj več bibliografije.« Menim, da je vprašanje bibliografije postalo že ena prvih zahtev slovenske literarne kulture in da mu bodo morale čim prej posvetiti vso pozornost tiste institucije, ki so predvsem poklicane za rešitev tega vprašanja (Akademija znanosti in umetnosti, Slavistično društvo, Slovenska matica i. dr.).
Ko se s priznanjem in hvaležnostjo poslavljamo od razstave slovenske knjige, je prav, da tudi omenimo, koliko osebnih deležev, osebne požrtvovalnosti in tihega dela je bilo doprinešeno za uspeh te razstave. Tu mislimo predvsem na ono sodelavko, ki je sprožila zamisel te razstave in z redko požrtvovalnostjo izyedla levji del priprav in vsega dela: je to
književnica gospa prof. Milena Mohorič-Premrujeva. Gospa je ob sodelovanju odbora Društva slov. književnikov s prof. Koblar jem na čelu vodila organizacijo razstave in samo razstavo prav do njenega zaključka. Ne smemo pa tudi pozabiti prof inž. Kosa, ki je izdelal načrte za rijeno vnanje lice in številnih drugih sodelavcev, zlasti založništev in urednikov posameznih oddelkov, ki so pripomogli, da je razstava nudila tako zanimivo podobo naše knjižne proizvodnje.	—
Zapiski
POSKUSI NEODVISNEGA GLEDALIŠČA
Maribor, oktobra
Neodvisno gledališče je imelo velik uspeh v Mariboru in Ptuju s predstavami kitajske narodne igre »Breskvin cvet« in s pamfletom, posnetim po delu »Sen kresne noči« »Strašno žalostna komedija o Pira-mu in Tizbi«.
Publika, ki avantgardnega gledališča in njegovih načel ni poznala, je kar strmela. Burianov učenec, režiser Fran žižek, je pokazal, da je res umetnik. Lahko bi rekli čarovnik, mag, ki ni očaral svoje publike z banalnimi domisleki, marveč z efekti, ki so imeli svoj izvor nekje v podzavestnih globinah duše, skoraj bi rekel, v tistih prepadih. katere imenuje Freud »das Es«. Mo derno gledališče se vrača k tradiciji stare »Comedia dell'Arte«. Ta novoromantični teater je nekako v sorodu s surrealizmom. Surrealistična je tudi inscenacija, v kolikor sploh lahko govorimo o inscenacijah. Saj je eno glavnih načel avantgardnega gledališča ailuzionizem. Nič kulis, nič pseu-dorealistične inscenacije, saj tako ni mogoče ustvariti iluzije pristnosti. Namesto kulis — trije kitajski paravani. V brk vsakemu iluzionizmu jih igralci prenašajo, premeščajo med igro — izrazit destruktivi-zem. Mimika ne samo z obrazom, marveč glumljenje z vsem telesom, ne prisiljeno patetično poziranje, lažne, nečutene, ne-harmonične, priučene kretnje, marveč ples, živo, harmonično, spontano, oblikovno plesno kretanje — izrazno sredstvo je celo telo. Novodobni režiser žižek obvladuje v svojih oblikovnih temljih tudi ples. Žižkov novodobni teater potrebuje tudi koreogra-fa; to nalogo je s potrebnim razumevanjem in znanjem izvršila plesalka in ko-reografinja Joža štucinova. S prav tako finim razumevanjem vpletena godba (D. Cvetko) in recitacija (režiser Žižek) še poglabljata sugestivno moč.
Vprav groteskno duhovitost kaže z maskami igrana »Strašno žalostna komedija o Piramožu in Tizbi«. Isti scenski destruk-tivizem, toda to ni novoromantična narodna gluma, to je ostra, groteskna, politično simbolična, skoro alegorična satira, ki simbolično karikira dve diktaturi in ima razen tega nešteto zbadljivk proti staremu nazadnjaškemu gledališču.
Ta novi avantgardni revolucionarni teater ni in noče biti slika življenja. Je to koncentrirano bistvo življenja, divje ple-sano in čuteno življenje, teater, pristni teater in ne posnemanje.
žižek je našel pri publiki popolno razumevanje, dokazal je, da avantgardna gluma ni dekadentna, marveč da ima življenjsko silo prave umetnosti. Drugo vprašanje je, ali je finančna pomoč v skladu z razumevanjem. Neodvisno gledališče je nastalo iz nič, iz stradanja in iz požrtvovalnosti. Trudni po delu so prihajali igralci k vajam, saj so nekateri navadni delavci. Sami so si šivali kostume po režiserjevih osnutkih, sami so si zgradili, ali bolje rečeno zbili, kolikor je bilo nujno potrebnih rekvizitov in inscenacijskih pripomočkov. Nekaj delno novih (Albert Wilhelm, Ba-bič Jože), deloma že od prej preizkušenih (Tita Veljakova) igralskih talentov je pri pomoglo k popolnemu uspehu. (Na poklic ne igralce ni bilo misliti).
Neodvisno gledališče si zdaj skuša ustvariti finančno zaslombo z enako imenovano zadrugo NG, ki je že začela delovati in ji je želeti v težkem položaju naših malih razmer res vsega najboljšega. Ensemble trenutno potuje po naši provinci.
Fr. (Maribor)
v Mežici. Končuje se politično zgodovinska razprava Joška žiberne »Trst«. Miško Kranjec je prispeval novelo Grlice, A. Po-ljanec pa razpravlja o vlogi slovanstva v preteklosti in sedanjosti. Iz peresa Prežiho-va Voranca poteka proza »Od Kotelj do Belih vod«, ki razglablja kos koroškega življenja pod Uršljo goro. Nadaljuje se razprava Ceneta Logarja »Osnove in presoja filozofije Franca Bretana, osnovalca nove nemške filozofije«. V političnem obzorniku je Vrščajev Obris hrvatskega političnega živlienja, ž. J. poroča o manjšinskih kongresih. Vito Kraigher o delavskem gibanju v Franciji. Dalje je omeniti članek Boga Puglja o živi umetnosti, Franca žgeča o nalogah sodobne vzgoje, I. B. o mladinskem vprašanju. Med kritikami zbuja pozornost Slodnjakova ocena Ingoliče-vih »Lukarjev«. — »Dejanje« je priobčilo v septembrski številki uvodnik Edvarda Kocbeka »človek proti samemu sebi«, članek Stanka Cainkarja »Iz krščanske filo-logije«, tri pesmi Severina galija, Jožeta Udoviča pripovedno prozo »Vrnitev iz preteklosti«, dr. Rudolfa Trofenika članek »Načelo stanovske in pokrajinske federacije v sodobni državni ureditvi in več člankov med Dokumenti, v Preglednih in Književnih poročilih. Tu je posebno zanimiva Pirkovičeva kritika Vidmarjeve knjige »Oslovski most«, izmed ostalih pa naj posebej omenimo Lina Legiše oceno Golie-vih »Pesmi«.
Nova knjiga v slovenski medicinski književnosti. Doc. dr. Ivan Matko je izdal obsežno delo o žlezah in njihovem vplivu na usodo človeškega telesa: »Skrivnosti člo-
»življenje in »vet« prinese v prihodnji številki na uvodnem mestu članek »Preroške sanje«, zatem daljši članek »O kemični vojni«, prispevek o Podkarpatski Rusiji, Gustava Habrmana spominsko črtico iz Amerike »Saj je to črnec«, zanimivosti »Opice na opazovalnici«, več daljših in krajših beležk med njimi o slovaških pregovorih, o razstreljevanju s tekočim zrakom, o vidu pri živalih, dalje rubrike Iz filmskega sveta, Tehnični obzornik, Fotoamatier, Filatelija, Praktične novote, uganke, šah in druge zanimivosti.
Iz revij. »Sodobnost« je priobčila v 9.— 10. zvezku poglavje iz študije Dušana Ker-maunerja o pokojnem publicistu Albinu Prepeluhu. Tu objavljeni odlomek prikazuje predvojne ideološke boje med slovensko inteligenčno mladino, zlasti nastop slovenskih masarykovcev. Igo Gruden je zastopan s ciklom novih erotičnih pesmi »Pesnikova izpoved«. Prežihov Voranc objavlja odlomek iz svojega romana o koroškem plebiscitu »Požganica«, ki izide v kratkem pri Naši založbi. Odlomek opisuje prevrat
veškega telesa« (216 str., 80 slik, izdaja- | tel j univ. tiskarna J. Blasnik v Ljubljani).
Češki pisatelj Jaroslav Durych, znan tudi Slovencem po prevodu »Blodenj« in pa »Sedmikraske« je objavil pri praški založbi Melantrich novi roman »Masopust«. Roman obravnava zgodovinsko snov ln praški milje v začetku 17. stoletja V njem nastopajo tudi praški židje, katerih usoda se vpleta v življenje mistično nastroje-nih katoličanov. Tudi ta Durychov roman je prežet z močno čutnostjo, ki se druži z mistiko in se izgublja v baročno razgibanih podobah iz stare Prage.
Otrok v sliki in kipu
Ljubljana. 14. oktobra
Nova razstava, ki bo otvorjena v nedeljo dopoldne v Jakopičevem paviljonu, bo gotovo važen kulturni dogodek. Posvečena bo otroku in bo pokazala našega otroka v sliki in plastiki od prvih slovenskih mojstrov najstarejše dobe pa do modernih. Henrika Langusova. Stroj. Bulovče-va. Šantlova — da omenimo samo nekaj imen. Zastopan bo tudi Klub neodvisnih v celoti in bo imel svoj zasebni oddelek. Okrog 200 del bo krasilo prostore Jakopičevega paviljona.
Otvoritev bo v nedeljo, 16. oktobra ob enajstih. Pri otvoritvi bo imela nagovor predsednica TKD Atene, gospa Kroftova, strokovno mnenje o razstavljenih delih pa bo podal predsednik SLU, g. Vavpotič.
SPOR T
Jutri: I. kolo pokalnih tekem
8 tekem naših prvorazrednih podsaveznih moštev
Ni nova misel, da bi se uvedlo pokalno j tekmovanje tudi pri nas. Savez ima v svojem tekmovalnem pravilniku celo posebno poglavje o pokalnih tekmah, kjer so točno določeni pogoji, s katerimi n o-štva nas'opajo. V raznih oblikah so že sami klubi prirejali tekmovanja z izločevanjem premagancev, vendar ne morejo take »privatne« prireditve doseči nikoli tolike važnosti in privlačnosti, kakor v , primeru, če jih savez ali podsavez orga- j nizira, vodi in jim s tem da primeren po- j vdarek, sčasoma pa reputacijo in tradicijo.
Seveda se ne bomo sklicevali na angleški »cup«, ki je naj,bolj privlačna nogometna prireditev na svetu, vsaj v svojih finalnih fazah. Poskusi našega saveza, da bi po tem vzorcu uvedel tudi pri nas podobno tekmovanje, zaenkrat niso dozoreli, — v glavnem zaradi nesigurne gmotne strani. Z odpravo fiskalnih dajatev na športne prireditve je dan prvi pogoj za nadaljnje resno razmišljanje o uvedbi saveznega pokalnega tekmovanja.
Medtem pa je naš podsavez prikrojil svojim razmeram lokalno pokalno tekmovanje. Dvojen je bil namen uvedbe tega tekmovanja. V prvi vrsti je bilo treba stremeti za tem, da se zamašijo nekatere vrzeli v terminih pred začetkom jesenskega tekmovanja, ob koncu tega dela prvenstva, v glavnem pa spomladi ob koncu prvenstva, ko ostanejo najlepši termini v maju in juniju brez prave zasedbe. Potem pa je bil gmotni razlog tudi soodločilen za uvedbo pokalnega prvenstva. Z njim si bodo opomogli i klubi i podsavez.
To seveda šele pozneje enkrat, ko bo stvar uvedena in ko bo imela že svojo tradicijo. Za sedaj bo treba prebroditi še začetne težave glede organizacije in se bo morda treba zadovoljiti s skromnejšimi uspehi tekmovanja. Prvo kolo je določeno na podsavezni dan, t. j. na jutrišnjo nedeljo, ki jo je podsavez pridržal pod-savezom. škoda bi bilo, če bi se bil takšen termin pokvaril s kakimi »podsavez-nimi« prireditvami neslavnega spomina, ki niso prinesli ne športnega ne gmotnega uspeha. Današnji spored obsega naslednja srečanja:
Mars—Svoboda
in Jadran—Reka
v Ljubljani. Prva tekma se bo igrala na igrišču za Kolinsko tvornico. šlo bo v znamenju male revanže za poraz v prv. tekmi, ki ga je utrpel Mars v razmerju 1:2. Prvorazredna moštva so sedaj že sredi prvenstvenega tekmovanja in so se njihova moštva prerila do boljše forme. Ni rečeno, da bodo Svobodagi tudi tokrat ostali na vrhu, skušali pa se bodo eni kot drugi pretolči v drugo kolo.
Soseda iz Trnovega in z Viča se bosta spoprijela na Jadranovem igrišču. Njuno prvenstveno srečanje je ostalo z 2:2 neodločeno, zato bo tem večja sedaj vnema-na obeh straneh, da bi dala dušika lokalnemu prestižu. Med tema dvema moštvoma se bije že od nekdaj oster boj za lokalno premoč in bosta tudi to priliko porabili za razčiščen je medsebojnih športnih računov.
Kranj—Hermes
Hermežani gredo na pokalno gostovanje v Kranj, kjer so jim bila tla še zmerom zelo vroča. Jeseni se nasprotnika še
morial, ki ga izvede klub vsako leto v spomin pok. Pogacarja. Obenem pa bo to tudi zadnji turnir, na katerem bo nastopil Boris Smerdu kot član Ilirije, ker odhaja na študij v Beograd. Razen njega bodo na tem tradicionalnem teniškem turnirju sodelovali tudi Truden, znani mednarodni igralec, dalje Murko S., Smerdu E. Luck-mann, Milavec. ki so vsi pokazali na zadnjem klubskem turnirju izredno lepe uspehe! Tekmovalo se bo v disciplinah: gospodje posamezno A, B. dame posamezno, igre v dvoje in juniorji!
Vse prijatelje belega športa opozarjamo na ta turnir, ki bo verjetno zadnji v letošnji seziji, predvsem glede kvalifikacije igralcev; zato vabimo vse člane Ilirije kakor tudi prijatelje kluiba in tenisa, da obiščejo ta zaključni turnir!
Vodstvo turnirja
nista srečala, ker bo prvenstvena tekma Hermes — Kranj šele prihodnjo nedeljo. Zato jima pride to srečanje prav, da se še tik pred borbo za točke malo »gledata glede razpoložljivih moči. Spričo znane rivalitete med obema kluboma bo borba gotovo vse prej kot prijateljska, upajmo, da bo ostala v športno dovoljenih mejah.
Rratstvo—Kovinar
Jeseniški »derby« je tudi na sporedu tik pred prvenstveno tekmo med obema rivaloma. Kovinarji so si šele letos priborili prvorazrednost in so torej po isku-stvih za svojim lokalnim rivaiom, ki se počuti v prvem razredu že kar domačega. Dosedanji uspehi v letošnjem prvenstvu postavljajo Bratstvo visoko nad lokalnega partnerja. Toda tudi Mars je bil pred par dnevi proti Kovinarju visok favorit, pa je naposled le moral na svojem terenu deliti točki v znamenju 3:3.
Spored v Celju
bo obsegal dopoldne srečanje med Olimpom in Jugoslavijo, popoldne pa borbo med »Celjani« in Atletiki. Oba para £ta po trenotnih močeh precej uravnovešena in je odprto vprašanje, katero moštvo se bo prebilo v drugo kolo. Vsekakor bo tudi drugo kolo še domača celjska zadeva, ker se žrebajo pari, dokler je mogoče, predvsem iz istega kraja.
Trboveljčani
imajo spored za silo. ker nima Amater v bližini nobenega prvorazrednega tekmeca. Vsi trboveljski drugorazredni klubi mu bodo s svojimi izbranci postavili v obliki lokalne reprezentance nasprotnika; ne glede na izid pa bo nemara treba smatrati Amaterja kot kandidata za naslednje kolo.
V Mariboru
bi se morala v okviru tega tekmovanja spoprijeti v nedeljo dva para, in sicer Slavija : železničar in Maribor : Rapid. Toda ,kakor smo obveščeni, zaenkrat mariborski športniki še ne bodo imeli prilike razvnemati se za svoje miljence. fcre-sko poiglaivarstvo napovedanih tekem ni dovolilo.
Mura—ČSK
Tudi Sobočani bodo radi prijeli za to priliko in se bodo hoteli malo rervanžira-ti za nedavni poraz 1:3 v prvenstveni borbi v čakovcu. Nasprotnika sta, vsak na svojem terenu, zelo odločna in ju je težko premagata. S te strani bi torej prisodili več šans Muri
To bi torej bil spored prvega kola. Ob prikladnem terminu si boano >gledali zmagovalce iz tega kola v novi razvrstitvi. Medtem pa bodo nemara posegli vmes tudi drugorazredni iklubi, če se jih bo kaj prijavilo v to konkurenco.
Teniški turnir za Pogačarjev memorial
Danes popoldne in Jutri ves dan na igriščih pod Cekinovim gradom
Danes popoldne m v nedeljo bomo zopet mogli videti na teniških igriščih nastop
vseh najboljših teniških igralcev SK Ilirije, in sicer r
Zanimiva tekma na Vrhniki
Jutri: Ljubljana B — reprezentanca
Notranjske
V želji, da bi vzbudila med notranjsko športno publiko čim več zanimanja za lepo nogometno igro. sta S. K. Javomik z Rakeka in S. K. Vrhnika sestavila močno enajstorieo proti renomiranemu nasprotniku. drugi garnituri Ljubljane. Reprezentanco Notranjske bodo zastopali najboljši igralci obeh klubov, ki bodo nedvomno dali precej odpora in častno zastopali svoje barve.
Tekma bo jutri ob 15. na Vrhniki.
Ilirija se bo skušala revanžirati
juniorskim lahkoatletom SK Celja na mitingu v nedeljo
Nedavno je bil v Celju juniorski lahko-atletski dvoboj, ki se je končal z zmago Celja nad Ilirijo. Ilirija pa se je sedaj dobro pripravila in bo skušala popraviti ta poraz. Zato je povabila za nedeljo juniorje Celja na revanžo. Celjani, med katerimi je nekaj prav odličnih atletov, nastopijo to pot prvič v Ljubljani. Glede na visoko kvaliteto obeh moštev, lahko računamo, da bo precej »vroče« jutri popoldne za Kolinsko tovarno.
Prireditev bo torej v nedeljo popoldne ob 14.30 na igrišču SK Ilirije za Kolinsko tovarno do koder vozi tudi tramvaj. Spored obsega teke: 100 m. 200 m, 10.000 m, 4 x 100 m, mete: disk. kopje, krogla; skoke: vis. dalj in palice, izven konkurence pa še štafete 300 x 200 x 200 x 100 ter met kladiva.
SK Ljubljana. Rezervno moštvo igra v nedeljo z reprezentanco Notranjske na Vrhniki. Kombinirani juniorji in subjuniorji na igrišču Jadrana ob 10. LigaŠko moštvo trenira dopoldne ob 9.30. Postave in navodila na običajnem mestu.
SK Mars. Jutri ob pol 10. naj bo določeno moštvo v garderobi. Starman, Ban sigurno! Oman in Videmšek naj prinese-ta s seboj opremo. Načelnik.
Odbor lahKoatletskih sodnikov. (Službeno). Za miting Korotana. ki bo danes ob 14.30 na Stadionu se odrejajo sodniki: Sla-mič La vosi a v, Sancin D. dr. Bradač Franjo, Megušar Maks. Polajnar Karel, Trtmk, Premeri. Za miting podsaveza in Hermesa, ki bo jutri v nedeljo ob 10. na Stadionu se odrejajo sodniki: Gorjanc Jaka, Pevalek Mirko, Windisch Joako, Vidic Ciril, Ker-mavner Ivo, Kalan, Cuderman. Za miting SK. Ilirije, ki bo jutri v nedeljo popoldne na igrišču Ilirije za Kolinsko tovarno se odrejajo sodniki: Stepišnik Mirko, Grin-feld, Megušar, Stropnik. Banko, prof. Do-bovšek, Hvale. Trtnik.
Lahkoatletski savez (službeno). Izbirnega tekmovanja za reprezentančne atlete danes in jutri ne bo. ker je troboj Zagreb odpovedal. Zato reprezentantom, kolikor so bili obveščeni, ni treba potovati v Ljubljano. Zato pa bo danes ob 14.30 in jutri ob 10. na stadionu miting Korotana in v okviru mitinga Hermesa tudi podsavezni miting. Vabljeni atleti klubov Javornika Elana, Kranja, Zagorja, Trbovelj in Amaterja, naj vsekakor pridejo in nastopijo. SK Iliriji se dovoli miting v nedeljo popoldne.
Redna glav. skupščina Ljubljanskega plavalnega podsaveza. Upravni odbor LPP bo imel v petek dne 28. oktobra t. L v Union-ski klubski sobi svoj redni letni občni Aor z naslednjim dnevnim redom: volitev veri-fikacijskega odbora, volitev dveh zapisnikarjev in dveh overovateljev, poročilo tajnika. blagajnika, tehničnega referente im poročilo nadzornega odbora ter podelitev razrešnice, upravnemu in nadzornem*! odboru, volitev novega upravnega in nadaor-nega odboro, reševanje predlogov upravnega odbora in rednih članov LPP, predlogi za glavno skupščino JPS. določitev kraja, dneva in programa prvenstva LPP za leto 1938, slučajnosti. Občni zbor se prične ob 20.30. V primeru, da ni prisotna pokmea rednih članov, bo občni zbor ne glede n« število prisotnih eno ttpo kasneje v istem lokata z Istim dnevnim redom.
Pol sfotetf« ie detvfe CMD, danimo Se sa pol sMetfa!
PAUL RIPSON
11
Stratosferski pilot
Roman
_To nič ne de, ker nam prav nič ne bi pomagalo, saj je bila brez dvoma napačna. Torej prav nobenih drugih podatkov mi ne morete dati?
_ To je vse. Zelo obžalujem, da nisem ta voz
natančneje pogledala, pa 'kdo bd si tudi mislil.
Med tem je bil detektiv plačal bencin in sedel v svoj stari voz, ki je hrope odhitel nazaj proti New Yorku.
Ko je Nolten dospel v svoj urad na policijskem ravnateljstvu, je bil slabe volje. Sicer je odkril nekaj tisoč brzojavk, vprašat, ali se morda spomi-znanci odvedli Teddyja v New York, toda to je bilo tudi vse. Zakaj so to storili, je bilo popolnoma nerazumljivo. Čim bolj je razmišljal o vzrokih te čudne zadeve, tem bolj se mu je zdela zamotana. Vedel je, da na podlagi danih podatkov ne more ukreniti prav ničesar. Iskati v New Yorku sled za avtomobilom, ki je prišel pred tremi dnevi in je bil temno pobarvan, za to ni bilo treba biti detektiv, da človek ne bi vedel, da je to od muh. Kadil je cigareto za cigareto, hodil po sobi semtertja in razmišljal, kje bi bilo kaj mogoče zagrabiti v tej skrivnostni zadevi, toda čimbolj je razmišljal, tembolj se mu je vse umikalo. Tako bedasto nejasne zadeve še ni imel preiskovati. '
Trkanje na vrata ga je zbudilo iz njegovega raz-
mišljanja. Bfl je brzojavni sel, ki mu je prinese!
sledeči telegram:
»Dobila glede Teddyja brzojavko, oglasim se osebno jutri dopoldan pri vas.
M rs. Bobby.«
—	Tako, odgodimo to zadevo za štiriindvajset ur, je dejal na pol glasno detektiv Nolten pred se in kar oddahnil si je, ko je pozvonil svojemu tajniku.
Naslednje jutro je bila gospa Bobby pri njem. Od razburjenja je glasno dihala, ko mu je položila na mizo brzojavko. Detektiv ni niti imel časa, da bi jo pošteno pozdravil. Ponudil ji je stol in prijel za brzojavko ter čital:
»Na veselo svidenje čez štirinajst dni. Teddy.«
Brzojavka je bila oddana na pošti št. 43 v New Jerseyu in naslovljena na gospo Bobbyjevo. Naslov je bil pravilen.
Detektiv je pomolčal in pogledal gospo. Na njegov vprašujoči pogled je vzkliknila:
—	Toda kaj pravite k temu?
—	Ne dosti. S tem mi ni prav nič pomagano.
—	Kako to da ne?
—	Menda vendar ne mislite, da bom šel na pošto številko toliko in toliko, kjer se odda vsak dan nekaj tisoč brzojavk, vpraašt, ali s - morda spominjajo, kdo je oddal to brzojavko. In tudi če bi se dotični uradnik spomnil ter rekel, da je bil tak in tak možak ali žena, kaj naj potem s to ugovitvijo? Ravno tako daleč bi bil, kot brez nje. Stvar se mi zdi sumljiva.
—	Sumljiva, za božjo voljo? Vendar niso umorili mojega ubogega Teddyja?
Gospa je začel« Jokati, toda detektiv jo je hitro
potolažil, rekoč:
_Niste me prav razumeli Ce sem rekel, da je
stvar sumljiva« sem le mislil, da je zame nezanimiva, kajti čimbolj razmišljam vse, kar ste mi povedali in kar sem našel, moram reči, da tu ne gre za nikak zločin, temveč le za neumnost ali hudomušnost ali kakšno vragolijo. Jaz mislim, da se Teddyju ni nič hudega zgodilo in da se lahko mirno vrnete domov. Morda je še celo sam pripravil vso to komedijo ugrabijenj a.
Gospa Bobbyjeva je gledala detektiva s tako izbuljenimi očmi, ko ji je dejal te besede, da se je možak skoraj nasmehnil.
— Veste, kaj vam ^svetujem, velecenjena gospa? Peljite se mirno domov in za slučaj, da dobite kakšno poročilo, pošljite mi ga. Saj imamo zračno pošto. Dvanajst ur po oddaji imam že vaše pismo v rokah. Oprostite mi, da vas tako odpravim, toda verjemite mi, da ni nič hudega.
Gospa se je vsa vesela in vendar skoraj razočarana poslovila in je odšla. Pred petimi minutami, ko je bila stopila v dvigalo policijske direkcije, si ni bila mislila, da bo tako naglo spet odšla. Prihranila bi si bila lahko dolgo pot.
Detektiv Nolten pa je bil vse eno slabe volje. Vsa stvar mu ni šla skupaj in čeprav je vedel ali bolje slutil, da je vse skupaj samo neumnost ali šala, se je vendarle jezil na te proklete bogataše, kot se je izražal, ki s svojimi neumnostmi po nepotrebnem vznemirjajo policijo in ji kradejo dragoceni čas.
T. poglavje: Čudna pota ljubezni.
Nekega večera je prinesel John jutranji new-yorški list k večerji s seboj ter ga dal Fredu, naj prečita članek o miss Leji Mountavon na tretji strani med družabnimi novostmi Bila je tu najavljena njena zaroka z nekim angleškim grofom. Tudi njena fotografija je bila natisnjena.
—	No, kaj praviš sedaj k svoji pustolovki? je dejal Fredu malo porogljivo John. Toda gost je bil od teh besed neprijetno dirnjen, kajti zelo razburjen je v pikrih besedah odgovoril:
—	John, prepovedujem si da tako norce briješ iz mene. Miss Lea stoji nebeško visoko nad drugimi ženskami. Ima energijo, ki jo zaman človek išče pri drugih vsakdanjih goseh.
Mira je postala pri teh besedah bleda kakor zid in prestrašeno je pogledala Freda. John je to opazil. Divje je dejal Fredu:
—	Če misliš z izrazom gos mojo sestro, obžalujem, da se tudi napram tebi nisva zadržala enako hladno kot napram vsem drugim najinim gostom. Če ti ugajajo samo ženske, ki norijo za rekordi in katerim je razkošje vse na svetu, s tem še nimaš pravice, da imenuješ druge, ki imajo duha in smisel za vsakdanje dolžnosti, za vse lepo in dobro, gosi.
Fred je hotel vstati in dati primeren odgovor, toda v tem trenutku so se odprla vrata in vstopila je hišna s pečenko. Vsi trije pri mizi so molčali. John je nalil v tri kozarce pivo in svojega izpil na dušek, ne da bi kaj rekel. Ko je hišna spet odšla, je dejala Mira, ki se je bila čudovito naglo znašla v tem kočljivem položaju:
Brižna nega deteta
je odločilna za njegov nadaljnji razvoj
Preparati Vasenol so rezultat dolgoletnih opazovanj in izkustev ter so pripravljeni na temelju najnovejših učenjaških raziskovanj. Redna nega s preparati Vasenol pospešuje normalen razvoj nežne, občutljive kože otroka in jo obvaruje od raznih vplivov in draženj.
asenol
PUDER IN KREMA ZA DEC*
Mali oglasi

Jutri vsi na Glince
v eosnlno MAHNIČ, Tržaška cesta 71 Domača zabava z godbo (koncert), jed It ir. pijače na razpo lr,go. Se priporoča gostil-nvčarta.
24213-18 Na Kurešček
»oži avtobus v nedeljo dn« 16. oktoora ob 8. uri zjutraj izpred Mestnega doma. Prijave telefon 3693-
24189-18
m^n m
Čevljarskega
pomočnika
ia boljše damsko delo — jprejmeai. Poizve se pri Seunig, trgovina nsnja, — Ljubljana.
24233-1
Postrežnico
»pretno, najraje iz bližine
Rožne doline, iščem za čas od 7.—10- ure. Naslov v vseh poslovalnicah Jntra.
24202-1
Pek. vajfcnca in raznašalca peciva
sprejme takoi pekama Glav. ni trg 21, Tržič.
24161-1
Mlado služkinjo
takoi sprejmem. Predstaviti *e od pol 1. do pol 2. — lirbas, Večna pot 27.
24179-1
i
Gaterista
samo prvovrstno moč, sprejme parna žaga. Rog. Pod-stemca. p. Toplice pri Novem mestn.
24195-1
Postrežnico
iščem za ves dan. Zglasiti se od 5.—6. popoldne. Groharjeva 22, parter .
24194-1
Krojaškega
pomočnika
za splošna dela, dobrega, sprejme takoj za stalno Ger-jevič Pr., krojač Brežice.
24191-1
Hotelski kuhar
perfekten, mlad, išče mesto kot šef kuhinje ali drugi kuhar v boljšem hotelu ali restavraciji. G'-e tudi na zimsko sezono. Cenj. ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Trezen in sposoben 88«.
24088-2
Gospodična
vešča pisarniških del s prakso, išče mesta. Najrajši sprejem mesto blagajničar-ke. Ponudbe na podružnico Jutra Maribor pod šifro »Nastop takoj«.
24147-2
:uttnHwnas«4UjUiuiuiitim)iti4iuintti-ui(iHimHH(iiuEi
Vajenci (ke)
2 učenki
za pletiijstvo, — sprejme tvrdka K. Soss. Mestni trg št. 18.	24234-44
Oblačila
Črn damski plašč
zimski, poceni prodam Za vitko postavo. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24105-13
Glasbila
Pianino
krasen, nov, salonski s 3 pedali, prodam pod ugodnimi pogoji. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24174-26
Kratek klavir
križane strune, dobro ohranjen, z lepim glasom prodam. Zima, Gledališka 12, III. nadstropje.
24280-26
Prvovrstnega
kuharja
išče hotelsko podjetje. Ponudbe z navedbo zadnje služb« pod šifro »Prvovrsten« na oei. odd .Jntra.
24197-1
Službe išče
Služkinjo
pridno in pošteno, išče meščanska družina. Ponudbe s sliko na ogl. odd. Jutra pod »Ljubiteljica otrok«.
24164-2
rm
Dve pisalni mizi
in več visokih omar prodam. ABC, Medvedova c. št. 8. Tel. 24-44 poleg gorenjskega kolodvora.
24208-6
Pernico
popolnoma novo, altgelt, prodam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24012-6
Cepanice
300 prostornih metrov bukovih cepanih in 600 prostornih metrov hrastovih cepanih drv ima naprodaj — Veleposestvo Turn;s pri Ptuju.	24122-15
mkali
Frizerski salon
v Ljubljani, ugodno pro-djm. Dopise na ogl'. odd. Jutra pod »Dobra točka«.
24125-19
MS3BB3ISi
Opremljeno sobo
oddam v bližini sv. Jožefa. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
24214-23 Lepo sobo
oddam. Bohoričeva ul. 24a vila v vrtu.
24173-23
Lepo sobo
z elektriko in parketom oddam takoj solidni osebi. — Mestni trg 17, I. n. vrata 8.
24185-23
Sobe išče
Preprosto sobico
z malo kuhinjo ali sobo z gašperčkom, iščem najraje na Sv. Petra cesti do kavarne Stritar. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Starejša«.
24057-23a
stvo, Dve deklici. Dobra računarica 18, Eksistenca zasigurana, Edinstveno, Fo-to, Fortuna, Frizerka, Fi-ksum al'' provizija. Gospodinja, Gotovina, Hvaležna, Hrastove deske, Hitro rabim, Informator, Inteligentna dama, Idealna lega, Imam srce do otroka. Jeni Koresponodent, Kupim takoi, Književne redkosti. Kmetija, Krojaško, Kuhinja, Lepo vedenje. Ljubljana. Leica. Lokomobila, Lep zakon, Lepa bodočnost. Miroljubna, Moda, Mlin, Mirna, Motorist, Naloženo v vagone. Nemudoma Nekadilec Odmor, Oženjen, 4. oktober. Obrt, 1. oktober, 2 osebi, Osamljeno, Problem, Petodstotna provizija, Posavje, Pošten in agilen. Pridna in poštena, Plodonosna naložba, Per-fektna moč, Poštena šivilia, Posavje, Poštenost. Renta Rentabilno podjetje, Slika zaželjena. Sigurno, Sigurna vloga, Stalna služba. Soglasje, Sever - Ljubljana, Samostojen 666, Soba za par ur tedensko. Stalna služba v Ljubljani, Srečna bodočnost. Soba takoj, Slučaj, Sigurna eksistenca, Sposoben in pošten. September, Srečo iščem Dan simpatije. Spretna 77, Samska, Sigurno in poceni. Samostojen mizarski pomočnik. Stalno in čisto, Soba za stalno. Skriti biser, Soudeležba, Solnčno in takoj, Soglasje, Starejša izvežbana moč, Sobarica, Separiran kabinet, Šmartinska, Šofer mehanik, Tugomir Točnost, Takojšnje plačilo, Takoi plačam Tehnično naobražen, Takoj 999, Temperamentna. Preva-lje, Trg. z meš. blagom. Tehnika, Točen plačnik, Takojšnje plačilo. Tajna, Ugodna prilika 100. Uradnica, LTspeh, Ugodno 200, Ugodno <00. Vesten 77, Večji del odsoten kavalir. Vesten in marljiv. Vestna natakarica Wertheim, Ve-
Javna dražba
avtomobila
tovornega Chevrolet se bo vršila v ponedeljek, dne 17. X. ob 8. uri v Škofji Loki v Gasilskem domu.
24199-32
Stroji
Elektromotorje
za vrtilni tok 2 X 220 V rabljene, dobro ohranjene, kopirno in sicer: 1 dynamo ca 25 HP, 1 motor ca 13 HP ni 1 motor ca 6 HP. Grad Ravne, p. Guštanj, dravska banovina.
24165-29
NSERIRAJ V „ JUTRU"!
Informacije
Naznanjam
da sem otvoril skladišče furnirja v Št. Vidu nad Ijubljano (Vižmarje št. 100) v hiši Andreja Kregarja. — Oglejte si pred nakupom mojo zalogo. SAMSA BORIS, tovarna furnirja, Litija.
24201-31
dvignite v oglasnem oddelku dospele
ponudbe.
Amerika, Agilen potnik, Akviziter, Center 4, Denar brez pomena, Družabnik, Dama, Dobra otroku, Dvoje, Delavcu, Denar na račun, Denar 77, Dobro ohranjen. Dober motor, Dobra kupčija Damsko krojaštvo, Dobro nadzor-
Nase gledališče
DRAMA
Sobota, 15.: žene na Niskavuoriju. Red A. Nedelja, 16.: Potopljeni svet. Izven. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Zaprto.
Zabavna, vesela in duhovita komedija je Benedettijevo delo: »30 sekund iju&ez-ni«. Premiera bo prihodnji teden. Dejanje sesuče okrog avtomobilske nesreče in njenih posledic. Komedija ne vsebuje samo humomih dialogov in komičnih situacij, avtor je znal prikazati na šegav, ljubezniv in malce zloben, a vendar dobrohoten način, gledanje meščanske družine na moralo, na njeno teoretično in praktično stališče. Komedijo bo zrežiral prof. šest.
OPERA Sobota, 15.: Trubadur. Gostovanje gospe Ljubice Karene. Izven. Znižane cene od 30 din navzdol. Nedelja, 17.: Kapljice za ljubezen. Izven.
Gostovanje tenorista Christy Šolanja. Ponedeljek, 17.: Zaprto. Torek, 18.: Gejša, Red A.
selje do otrok. Vdova brez otrok, Zanesljiva 59, Zellu-losenholz, Zanesljiva kuharica, Zanesljiva frizerka, Zmožen, Zmožna !n točna, Za Ljubljano, Zanesljiva 1000, Zasigurano mesto, Zdrav in agilen, Žaga, Žagar, Železničar, 212, 555, 10. IX. 44.
Raz
NEPREMOCLJIVE HUBERTUSE, TRENČKOTE,
vse vrste dežne plašče, obleke i. t. d. Najboljši nakup
P r e s k e
Sv. Petra c. 14.
K
Prvovrstni trboveljski
PREMOG
brez prahu, koks, suha drva nadi
I. Pogačnik,
BOHORIČEVA 5. Telet. 20-59
Damske plašče za jesen in zimo £!'o;r,tut*
blaga za plašče in kostume nudi tvrdka
F. I. GORIČAR — Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 29.
Plašče in kostume izdelujemo tudi po meri. Izdelava in kroji prvovrstno!
KA - LE • FLUID
(fiziološki ekstrakt iz životvorne žleze krepke zdrave živali. Daje moč živčnemu sistemu in krepi organizem. Prodaja se v lekarnah. Podrobnejšo literaturo brezplačno, zahtevati: Beograd, Masarykova 9, MILOŠ - MARKOVIC.
MEDNARODNA ŠPEDICIJA
Emil JEDLOVČNIK, Dravograd
izvršuje na postaji Dravograd—Meža vsa uvozna ln izvozna ocarinjenja po kulantni tarifi. — Priporoča se istočasno za prevoze, tariiske in carinske informacije.
UČITELJSKI ZBOR DRŽ. UČITELJIŠČA v Ljubljani
javlja tužno vest, da je dne 14. oktobra zjutraj umrl njegov član
JOSIP MARN
profesor drž. učiteljišča, dodeljen drž. klasični gimnaziji v Ljubljani,
v 60. letu življenja in 31. letu učiteljske službe.
Pogreb dragega tovariša bo v soboto 15. oktobra ob štirih popoldne iz mrtvašnice splošne bolnice. Blag mu bodi spomin!
UČITELJSKI ZBOR DRŽ. UČITELJIŠČA V LJUBLJANI
^JUGOSLAVIJA
največja domača delniška zavarovalna družba
življenje, požar, vlomsko tatvino, jamstvo, nezgode, transport, steklo, točo, avtomobile in živino. Lastne palače in zgradbe v Ljubljani: Aleksandr ova cesta št. 11 in Gosposvetska cesta št. 4 ter nadalje
v Beogradu, Zagrebu, Osijeku in Petrovgradu. Pojasnila daje ravnateljstvo za dravsko banovino v Ljubljani, Tyrševa c. 15 (tel. 25-71) in vse njegove podružnice
in krajevna zastopstva.
ZAVARUJE:
Drevi ob 20. se bo pela v operi Verdijeva opera »Trubadur«. V vlogi Leonore bo gostovala dramatična pevka ga. Ljubica Karena, ki je ponovno z najlepšim uspehom gostovala v naši operi. Ga. Karena ima izredno lep, obsežen dramatski sopran, ki je tudi izvrstno izšolan. Poleg gosta nastopijo v glavnih vlogah: ga. Ko-gejeva, Franci, Janko in Petrovčič. Dirigiral bo: dr. švara. režija Je ravnatelja Poliča. Predstava je izven abonmaja in ve ljajo znižane operne cene.
Predstava operete »Grofica Marica«, ki je bila določena za nedeljo popoldne, odpade zaradi napovedanih varnostnih odredb nameravanem zračnem napadu na naše mesto.
Prva repriza Donizettijeve opere »Kapljice za ljubezen« (L"elisir d'amore) s tenoristom Christyjem Šolanjem v glavni tenorski partiji bo jutri. Delo je imelo na premieri popoln uspeh, zato opozarjamo na nedeljsko reprizo, ki je izven abonmaja.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE Sobota, 15. oktobra ob 20. uri »Hudičev
učenec«, red D. Nedelja. 16 oktobra ob 15. uri »Divji lovec«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pokojnik«.
Sokol
Ljubljanski Sokol ponovno obvešča svoje članstvo in starše sokolske mladine, da se s 15. t. m. zaključi vpisovanje v posamezne telovadne oddelke, le vpisovanje v moški naraščaj se je moralo zaradi izredno številnih prijav in pretesnih prostorov že z današnjim dnem zaključiti. — Razpored telovadnih ur ženskih oddelkov je naslednji: v ponedeljkih in četrtkih ženska deca od 17.30 do 18.30, ženski naraščaj od 18.30 do 19.30, članice (tudi starejše) od 19.30 do 20 30. — Razpored telovadnih ur moških oddelkov: v torkih in petkih moška deca od 18. do 19., starejši člani od 19. do 20., člani od 20.15 do 21.30; moški naraščaj v sredah in sobotah od 18. do 20.
Sokolsko društvo Ljubljana II vabi na redno glavno skupščino, ki bo danes ob pol 20. uri v društvenih prostorih na I. drž. realni gimnaziji v Vegovi ulici. Članstvo vabimo, da se ob društveni tridesetletnici udeleži' skupščine polnoštevilno. Zdravo!
Sokolsko društvo v Murski Soboti je priredilo v nedeljo ob 11. v velikj dvorani Sokolskega doma spominsko svečanost za Viteškim kraljem. Oder je bil svečano okrašen 9 slikami naših kraljev in s tremi društvenim^ prapori. V prisotnosti vseh članov in zastopstev vseh so-boških društev kakor tudi mnogoštevilnega občinstva je zaigral društveni orkester uvodno žalostinko. Dijak Franc šeb-janič je recitiral Grudnovo pesem »Mrtvemu kralju« Nato se je profesor g. Marij Hvala z občutenim govorom spominjal velikega življenjskega dela blagopo-kojnega kralja. K zaključku žalne kome-moracije je orkester zaigral državno himno.
SoKoi Trbovlje je tudi letos na dostojen način počastil spomin na tragično smrt Zedinitelja. V soboto zvečer je priredil v Sokolskem domu žalni koncert, ki se ga je udeležilo številno občinstvo. Svečanost je uvedla Cajkovskfga žalna pesem, ki jo je odigral sokolski orkester. Sledil je pretresljiv komemorativni govor br. Pahorja, ki je občinstvu s pesniško izbranimi besedami priklical v spomin tragični 9. oktober in vso tisto silno žalost, v kateri je takrat zadrht-1 jugoslovenski narod za kraljem. Br. Pahor je predočil odlično pripravljenost pokojnega kralja, da se žrtvuje za domovino,
pripravljenost, ki jo je kralj Mučenik ponovno izrazil z moškimi besedami i eu-straš' nega borca. Govornik je zaključil s pozivom, da nas vodi zgled velike kraljeve požrtvovalnosti v složni borbi za našo bodočnost in jugoslovensko slobodo. Govoru je sledila Beethovnova žalna koračnica, pevsko društvo »Zvon« je dovršeno odpelo Adamičevo »V snegu« in Prelov-čevo »Zadnje slovo«, kvintet rudarskih nameščencev je ubrano zapel Gallusovo sGlej, kako umira pravični«, s. Me dve-škova pa solospev Candrove -Mrtvemu kralju«. Med glasbenimi točkami smo ču-li primerne recitacije, ki so jih pr?dna-šali člani Sokola.
R
D I O
Sobota, 15. oktobra.
Ljubljana 12: Pester program s plošč.
—	12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17.00: Otroška ura. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Odlomki iz Črne gore (g. Vladimir Regally). — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura: Samostan Krka in njegov pomen v zgodovini Srbov v Dalmaciji. — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). — 20.30: X. večer Muzikomediantov. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Plošče za vesel konec tedna.
Sobota, 22. oktobra.
Ljubljana 12: Vsakemu svoje — zvočnik zapoje (plošče). — 12.45: Poročila. — 13: Napovedi. — 13.20: Plošče. — 14: Napovedi. — 17: Otroška ura: Selma Lager-Iof: Kako je Niels Holgersen odpotoval » divjimi gosmi (povest v nadaljevanjih).
—	Striček Matiček. — 17.40: Plošče. — 17.50: Pregled sporeda. — 18: Za delopust igra radijski orkester. — 18.40: Pogovori s poslušalci. — 19: Napovedi, poročila. — 19.30: Nacionalna ura. — 19.50: Beseda k prazniku. — 20: O zunanji politiki (dr. A. Kuhar). — 20.30: Joža Vom-bergar: »S O S« — vesela zvočna igra. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za vesel konec tedna igra radijski orkester.
Beograd 17.20: Narodne pesmi in plošče. — 20.30: Pester spored. —- 21.30: Orkestralni koncert. — 22.45: Godba za ples.
—	Zagreb 20.30: Orkestralni in pevski koncert. — 22.20: Ples. — Praga 19.30: Mešan glasbeni program. — 20.40: Orkestralni koncert. — Varšava 21: Lahka in plesna muzika. — Sofija 17.00: Komorni koncert in vojaška godba. — 19.30: Petje.
—	20.45: Orkester. — 21.45: Ples. — 22.30: Balkanska suita. — Dunaj 12: Koncert orkestra. — 15.30: Spomini na Schuberta. _ 16: Vesele melodije. — 18: Pevska ura.
—	20.10: Pester spored. — 21.20: Vesela igrica. — 21.40: Harfa in bandonij. — 22.30: Sobotni ples. — Berlin 19: Pevci in virtuozi. — 20.10: Jesenski zvoki. — 22.30: Kakor Dunaj. — Munchen 19: Plošče. — 20.10: Ljudski pevci.
Iz Novega mesta
n—Kino »Dom« v Sokolskem donvu bo predvajal jutri v nedeljo ob 15., 18. in 20.50 zvočni filni »žigosana«. Predigra: Paramountov zvočni tedn/lk. Prihodnji film »Čarobni ples«.
Iz Jesenic
s_ Zvočni kino Radio predvaja danes
in jutri v nedeljo ob 8. zvečer v nedeljo tudi ob 3. uri pop. velefilm »V vrtincu greha« (Glavna priča). V gl. vlogi: Sv. Petrovič in Sibila Schmitz. Med dodatki tudi dva kulturna filma in Paramountov zvočni tednik. — Sledi »Divji lovec«.
Urejuje Davorin Ravljen. - Izdaja za konzorcij »Jutra« Stanko Virant. - Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Fran Jeran. - Za inseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi v Ljubljani.