Poitnlnn plačana v gotovini
# URADNI LIST
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
Letnik IV.	V Ljubljani diie 15. marca 1947		Številka 12.
	VSEBINA:		
5». Pravilnik o notranji ureditvi iu poslovanju Prezidija Ljudske skupščine LRS. HO. Uredba o ustanovitvi glavnih direkcij ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS. 01.	Uredba o mobilizaciji motornih iu prevoznih sadnih škropilnic. 02.	Uredba o spremembah in dopolnitvah uredbe o reševalnih postajah.		63. Uredba o spremembi in dopolnitvi uredbe o ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov. 04. Pravilnik o ustanovitvi Sveta socialnega zavarovanja LRS.	
		65. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah nizaciji reševalnih postaj. 60. Navodila za izvajanje odloka NKOJ-a z 1944 o podeljevanju začasnih podpor.	pravilnika o orga- dne 19. decembra
PREZIDU LJUDSKE SKUPŠČINE LRS
59.
Pravilnik
o notranji ureditvi in poslovanju Prezidija Ljudske skupščine LRS. sprejet na seji Prezidija dne 13. januarja 1947
1.	člen
Posle, ki nm jih dajeta v pristojnost ustava LRS in /akou o Prezidiju Ljudske skupščine LRS, opravlja Pre-zidij v smislu 10. člena zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS po določbah tega pravilnika.
O vseh predmetih odloča Prezidaj v polni seji, razen v primerih, če je z zakonom o Prezidiju Ljudske skupščine LRS in s tem pravilnikom drugače določeno.
2.	čleu
V imenu Prezidija predstavljata Ljudsko republiko Slovenijo predsednik in sekretar Prezidija skupaj ali sam predsednik.
3.	člen
Vse ukaze, odloke, navodila, odločbe iu vse dopise Prezidija podpisujeta skupaj predsednik iu sekretar Prezidija.
Akte sekretariata Prezidija podpisuje sam sekretar.
4.	člen
Ce je predsednik zadržan, gu uadomestujejo podpredsedniki po vrsti.
5.	člen
Seje Prezidija se vršijo po potrebi in jih sklicuje predsednik po sklepu predsedstva Prezidija. Vabilo na sejo mora obsegati tudi dnevni red seje. Vsi člani Prezidija morajo biti o pravem času poučeni o predmetih, ki se bodo na seji reševali.
Seje vodi predsednik.
Predsednik mora sklicati sejo ludi, če lo zahteva pet članov Prezidija. Ce tako zahtevana seja ni sklicana v petih dneh, smejo predlagatelji sami razposlati vabila na sejo.
U. člen
Seje Prezidija po pravilu niso javne iu jim smejo prisostvovati samo člani Prezidija in člani vlade LRS. Predsedstvo Prezidija lahko pokliče še druge osebe, če je treba sEšati njihovo mnenje pri odločanju o kakem vprašanju.
Prozidij ima lahko tudi javno sejo.
7.	člen
Kratek zapisnik o seji vodi sekretar Prezidija. Po sklepu seje se sme voditi tudi stenografski zapisnik.
Zapisnik se bere ob začetku naslednje seje. Ce sekretar ne sprejme kake pripombe na zapisnik, a pripomba ni umaknjena, odloča o njej Prezidaj brez razprave. Ko je zapisnik sprejet, ga s podpisom potrdita predsednik in sekretar.
Stenografski zapiski se smejo po sklepu seje objaviti v celoti ali delno. Kratek zapisnik se objavi v »Uradnem listu LRSc.
8.	člen
Poročila posameznih oddelkov ali komisij Prezidija berejo in zastopajo člani Prezidija, ki vodijo zadevni oddelek ali komisijo. O drugih predmetih poročata na soji predsednik ali sekretar.
9.	člen
Način dela na sejah mora ustrezati načelom skupščinskega poslovnika.
Seja je sklepčna, če je navzoča večina članov Prezidija, odloča pa z večino glasov.
Za proučavanje posameznih vprašanj lahko Prezidi j določi posebno komisijo izmed svojih članov ali strokovnjakov.
10.	člen
Predsednik, podpredsedniki iu sekretar Prezidija sestavljajo predsedstvo Prezidija.
Predsedstvo Prezidija je upravičeno, da v imenu Prezidi ja:
1.	sklicuje z ukazom v skladu z ustavo LRS Ljudsko skupščino k zasedanju,
2.	izdaja ukaze,
3.	razglaša zakone, sprejete v Ljudski skupščini LRS in jih objavlja v »Uradnem listu LRS«,
4.	daje obvezno razlago republiških zakonov,
5.	odloča o prošnjah za pomilostitev po predpisih zakona,
6.	razpisuje splošne volitve v ljudske odbore,
7.	podeljuje priznanja in častne naslove Ljudske republike Slovenije po predpisih zakona,
8.	imenuje in razrešuje na predlog predsednika vlade LRS posamezne člane vlade med dvema zasedanjima Ljudske skupščin© LRS z naknadno potrditvijo Ljudske ekupŠčine LRS,
9.	določa odsotnim članom vlade LRS namestnike mr predlog predsednika vlade,
10.	določa na predlog vlade LRS, katera podjetja in ustanove so republiškega pomena.
Prezidij lahko pooblasti predsedstvo Prezidija, da opravlja tudi druge posle iz ujegove pristojnosti, razen tistih, ki po 7. členu zakona o Prezidiju Ljudske skupščine LRS spadajo v izključno pristojnost Prezid’ja,
11.	člen
Člani predsedstva Prezidija morajo imeti stalno bi-icališče v glavnem mestu Ljubljani
12.	člen
Seje predsedstva Prezidija sklicuje in vodi predsednik. Odločbe se vpišejo v zapisnik. 0 sejah, na katerih se odloča o prošnjah za pomilostitev obsojenih oseb, se vodijo posebni zapisniki, ki jih podpišejo vsi navzoči člani
predsedstva Prezidija.
13.	člen
Uslužbenci Prezidija se nastavljajo po predpisih zakona o državnih uslužbencih LRS.
Predsednik Prezidija izvaja proračun Prezidija.
,i	14. člen
Predsedstvo Prezidija vodi posle Prezidija po posameznih oddelkih, katerim načelujejo podpredsedniki ali (sekretar Prezidija.
Prezidij ima tčle oddelke:
1.	sekretariat,
2.	oddelek za izgradnjo ljudske oblasti, 1 .
3.	oddelek za pomilostitve.
►	16. člen
Sekretariat voda sekretar Prezidija.	j
Sekretariat ima tčle oddelke:	■
ČL kabinet sekretarja Prezidija s protokolom,
2.	splošno pisarno,
3.	personalni odsek,
4.	odsek za računovodstvo in blagajno,
6.	ekonoma t,	,
6.	knjižnico.
16. člen
Oddelek za izgradnjo ljudske oblasti vodi eden izmed podpredsednikov Prezidija,
Administracijo oddelka vodi načelnik oddelka z osebjem. Njegove naloge, notranji ustroj in poslovanj« se uredi s posebnim pravilnikom.
17. člen
Oddelek za pomilostitve vodi eden izmed podpredsednikov Prezidija.
Administracijo oddelka vodi načelnik oddelka z osebjem. Oddelek pripravlja material o prošnjah za pomilostitve za sejo predsedstva Prezidija.
Glavno mesto Ljubljana dne 13. januarja 1947,
Št. 390.
Prezidij
Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije:
Sekretar:	Predsednik:
France. Lubej s. r.	Josip Vidmar s. r-
UREDBE, ODREDBE. NAVODILA IN ODLOČBE
VLADE LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
60.
Na podlagi 3. odstavka 77. člena ustave LRS in v zvezi z določbami prvega člena zakona o pooblastilu vladi LRS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva predpisuje vlada LRS na predlog ministra za in-dustrijo in rudarstvo LRS naslednjo
uredbo
o ustanovitvi glavnih direkcij ministrstva za industrijo in rudarstvo LRS
*	1. člen
Pri ministrstvu za industrijo in rudarstvo LRS se ustanovijo kot operativni upravni voditelji industrijskih ozir. rudarskih podjetij republiškega pomena naslednje glavne direkcije:
1.	glavna direkcija za elektrifikacijo in elektroindu' sirijo LRS,
2.	glavna direkcija tekstilne industrije LRS,
3.	glavna direkcija usnjarske industrije LRS,
4.	glavna direkcija kovinske industrije LRS,
5.	glavna direkcija kemične industrije LRS,
6.	glavna direkcija lesne industrije LRS,
7.	glavna direkcija živilske industrije LRS,
8.	glavna direkcija industrije gradbenega materiala LRS,
9.	glavna direkcija grafične industrije LRS,
10.	glavna direkcija rudarstva LRS.
2.	člen
Glavne direkcije so neposredno pod vodstvom ministra in njegovih pomočnikov.
3.	člen
Glavne direkcije imajo pristojnost, ki je po zakonih , in uredbah dana republiškim upravam.
Minister 7>a industrijo in rudarstvo odredi, katera podjetja iz pristojnosti ministrstva oziroma dosedanjih republiških uprav bo upravljala katera izmed novo ustanovljenih glavnih direkcij.
4.	člen
Glavni direkciji načeluje glavni direktor, ki neposredno vodi vse zadeve direkcije.
5.	člen
Zadeve tehničnega obrata podjetij glavne direkcije vodi glavni inženir, kd je hkrati tudi prvi namestnik glavnega direktorja.
Kadrovske zadeve vodi namestnik direktor La za kadrovske zadeve.
Planske zadeve vodi direktor za planiranje; komercialne zadeve pa komercialni direktor.
6.	člen
Vsaka glavna direkcija ima tajništvo, ki mu načeluje tajnik. Tajnik vodi pravne in splošne zadeve direkcije.
7.	člen
Glavnega direktorja, glavnega inženirja in druge direktorje imenuje minister za industrijo in rudarstvo KPS v soglasju s predsednikom vlade LRS.
8.	člen
Glavni direktor z glavnim inženirjem, namestnikom za kadrovske zadeve, direktorjem za planiranje, komercialnim direktorjem in tajnikom sestavljajo kolegij direkcije. Kolegij vodi glavni direktor.
Kolegij je posvetovalni organ glavnega direktorja. Ta ga sklicuje glede vseh važnejših zadev in načelnih vprašanj, glede važnejših tehničnih vprašanj in važnejših vprašanj operativnega vodstva, kakor so sestava plana, organizacija podjetij, sklepanje važnejših pogodb, rekonstrukcija, racionalizacija, načrti pravnih predpisov in podobno.
Ce se glavni direktor ne strinja s predlogom kolegija, sme vsak član kolegija zahtevati odločitev ministra. To pa ne zadrži izvršitve naloga glavnega direktorja.
9.	člen
Glavne direkcije vodijo knjigovodstvo in upravo po načelih, ki veljajo za državna gospodarska podjetja.
10.	člen
Predpise o podrobnejši ureditvi glavnih direkcij, o pooblastilih glavnega direktorja in drugih direktorjev ter predpise o upravi izda s pravilnikom minister za industrijo in rudarstvo LRS.
11.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 28. februarja 1947.
Št. S—127/47.
Minister
za industrijo in rudarstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Leskošek Franc s. r.	Miha Marinko s. r.
61.
Na podlagi i. člena zakona o pooblastilu vladi LKS za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva z dno 23. januarja 1947 in 1. čteua zakona o pooblastitvi vlado LRS in njenih članov za določanje kazni za upravne prekrške z istega dne (Ur. list LRS št. 22/5 in 23/5) izdaja vlada LRS
uredbo
o mobilizaciji motornih in prevoznih sadnih škropilnic
1.	člen
Da se omogoči načrtno izvajanje akcije za obvezno zatiranje nevarnega škodljivca sadnega drevja — ameriškega kaparja, so mobilizirane vse zasebne in zadružne motorne in prevozne sadne škropilnice in se dajo za dobo te zatiralne akcije v izkoriščanje Glavni upravi kmetijskih strojnih postaj (»Gustroj«) v Ljubljani.
2.	člen
Mobilizirane sadne škropilnice prevzamejo od lastnika ali njegovega pooblaščenca na mestu, kjer so, posebne komisije, ki jih sestavljata po en predstavnik pristojnega okrajnega izvršilnega LO in po en predstavnik najbližje uprave kmetijskih strojnih postaj. V prevzemnem zapisniku, ki ga podpiše tudi oddajnik, se morajo poleg drugega točno navesti vrsta škropilnice, njeno stanje in vrednost, ki jo določi komisija po zaslišanju oddajnika. En izvod zapisnika se takoj ob prevzemu vroči lastnik« škropilnice oz. njegovemu pooblaščencu.
3.	člen
Glavna uprava kmetijskih strojnih postaj v Ljubljani porazdeli prevzete škropilnice na posamezne kmetijske strojne postaje po načrtu, ki ga odobri ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, in oskrbi, da se škropilnice po določenem načrtu uporabljajo pri zatiralni akciji.
4.	člen
Po končani zatiralni akciji se mobilizirane sadne škropilnice vrnejo njihovim lastnikom v krajih, kjer so bile prevzete (2. člen), komisijsko na način, določen v
2.	členu. V oddajnem zapisniku se morajo poleg drugega točno navesti stanje škropilnice in morebitne [»oškodbe.
5.	člen
Lastnik škropilnice ima pravico do odškodnine za uporabo škropilnice iri do polne odškodnine za morebitne njene poškodbe. Višino odškodnine za uporabo predpiše z ozirom na posamezne vrste škropilnic in z ozirom na opravljeno delo s tarifo minister za kmetistvo in gozdarstvo LRS.
Odškodnino za uporabo in za poškodbe določi okrajni izvršilni ljudski odbor okraja, kjer je bila škropilnica prevzeta (2. člen). 0 pritožbah odloča dokončno ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
6.	člen
Navodila za izvajanje določb 1. do 5. člena izdaja ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo LRS.
7.	člen
Kolikor ne gre za dejanje, kaznivo po zakonu o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže, 3g kaznuje vsak, ki prepreči ali

skuša preprečiti izvajanje 1. člena te uredbe, k odvzemom prostosti ali s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 3 mesecev ali z denarno kaznijo od 50 do 5.000 din. Poleg ene teh kazni se more. v težjih primerih izreči tudi kazen odvzema sadne škropilnice, ki je bila predmet kaznivega dejanja.
Če se denarna kazen ne bi mogla izterjati, se spre-tneni v kazen prisilnega dela brez odvzema prostosti, računajoč za vsakih pričetih 50 din en dan prisilnega dela brez odvzema prostosti
Kaznovanje prekrškov te uredbe spada v pristojnost okrajnih ljudskih odborov.
Denarne kazni in izkupički za odvzete škropilnice gredo v korist proračuna LRS.
8.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu
LRS
Ljubljana dne 28. februarja 1947.
S—109.
Minister za kmetijstvo
Ln gozdarstvo LRS:	Predsednik vlade LRS:
Ing. Levstik Jože s. r.	Marinko Miha s. r.
(J2.
Na podlagi pooblastila v 6. členu zakoua o spremembah zakona o upravni razdelitvi LRS z dne 10. septembra 1946 (Ur. list LRS z dne 25. I. 1947 št. 21/5) in glede na določbe 28. in sl. členov osnovnega zakona o proračunu (Ur. list FLRJ z dne 27. XII. 1946 st. 737/105) predpisuje vlada LRS ua predlog ministra za ljudsko zdravstvo naslednjo
uredbo
o spremembah in dopolnitvah uredbe o reševalnih postajah z dne 13. septembru 1946 (Ur. list LRS z dne
13.	IX. 1940 st. 235 01), ki se v spremenjenem in prečiščenem besedilu glasi:
Uredba
o reševalnih postajah
1.	člen
Reševalne postaje so pomožne zdravstveno ustanove, ki imajo nalogo oskrbeti potrebnim hitro zdravniško pomoč.
V ta namen smejo:
1.	prevažati bolnike, ponesrečence in druge zdravniške pomoči potrebne osebe v bolnice ali druge zdravstvene ustanove;
‘2. organizirati pomoč in dejansko pomagati osebam, .ki so v neposredni nevarnosti »a življenje ali v podobni
stiski;
3.	nuditi prvo pomoč.
2.	člen
Reševalne postaje so:
1.	glavne reševalne postaje v Ljubljani, Mariboru,
Celju in Novem mestu;
2.	pomožno reševalne postaje v krajih s sedežem bolnic, večjim številom prebivalstva, y industrijskih sre-
diščih in krajih, ki so od glavnih reševalnih postaj zelo oddaljeni; le-te določi minister za ljudsko zdrastvo.
Te reševalne postaje ustanove in upravljajo okrajni LO kot pomožne zdravstvene ustanove okrajnega pomena.
Pomožne reševalne postaje pa smejo ustanavljati in upravljati, če je dokazana potreba Ln če so podane okolnosti iz 2. točke tega člena razen okrajnih LO tudi ljudski odbori krajev in mest s stopnjo kraja in industrijska podjetja za svoja podjetja.
Dovoljenja za ustanovitev teh pomožnih reševalnih postaj izdaja okrajni LO ob pogojih, ki jih bo predpisa! minister za ljudsko zdravstvo s pravilnikom.
3.	člen
Delovanje vseh reševalnih postaj je pod neposrednim nadzorstvom okrajnega LO in pod vrhovnim nadzorstvom ministrstvu za ljudsko zdravstvo.
4.	člen .
Vodju in šoferji glavnih reševalnih postaj ter vodja in vsaj en šofer pomožnih reševalnih postaj iz. 1. odstavka
2.	člena morajo biti državni uslužbenci okrajnih (mestnih) LO, drugi uslužbenci teh reševalnih postaj pa so lahko tudi samo honorarni uslužbenci.
Vodja, šoferji in drugo osebje pomožnih reševalnih postaj, ki jih ustanove krajevni LO oziroma industrijska podjetja, so uslužbenci (stalni ali honorarni) teh oblastev oziroma podjetij.
5.	člen
Vse finančno poslovanje reševalnih postaj mora sloneti na načelu, da reševalne postaje niso pridobitno podjetje.
Pristojbine, ki jih za prevoze pobirajo reševalne postaje. določa minister za ljudsko zdravstvo.
6. člen
Glavne in pomožne reševalne postaje (1. in 2. (očka
2.	člena) morajo imeti svoj proračun izdatkov in dohodkov, kiv ga pregleda, odobri in uvrsti v svoj proračun okrajni (mestni) ljudski odbor.
Predračune pomožnih reševalnih postaj, ki jih ustanove LO krajev in mest s stopnjo kraja, pregleda in odobri okrajni LO, odobreni predračun pa uvrsti v svoj ororačun nristoini krajevni ljudski odbor.
7.	čleu ,
Natančnejše določbe o organizaciji reševalnih postaj bo predpisal s pravilnikom minister za ljudsko zdravstvo.
8.	člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu LRSc.
Ljubljana dne 7. marca 1947.
S—101.
Minister
za ljudsko zdravstvo LRS:	Predsednik vlade LRS;
Or. Marjan Ahčin s. r.	Marinko Miha e. r.
63.
Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah alkoma o upravni razdelitvi Ljudske republike Slovenije z dne 10. IX. 1946 (Ur. lisi LRS št. 242/62) in zakona o pooblastitvi vlade LRS in njenih članov za določanje kazni za upravne prekrške z dne 23. L 1947 (Ur. list LRS št. 23/5) izdaja vlada Ljudske republike Slovenije
uredbo
o spremembi in dopolnitvi svoje »Uredbe o ureditvi nabiranja prostovoljnih prispevkov« z dne 27. maja
1946 (Ur. list LRS št. 151/39) v nastopnem:
1.	člen
Spremeni se prvi odstavek 3. člena in se glasi:
Nabiranje prispevkov na celotnem ozemlju Ljudske republike Slovenije ali v območju več okrajev dovoljuje ministrstvo za notranje zadeve, v območju enega okraja pa okrajni izvršilni odbor.
2.	člen
Tretji odstavek 4. člena se spremeni in ae glasi:
Okrajni izvršilni odbor preveri navedbe prošnje. Če je pristojno za izdajo dovoljenja o nabiranju prispevkov ministrstvo za notranje zadeve, predloži prošnjo s svojini mnenjem ministrstvu v odločitev, sicer odloči o ujej sam.
3.	člen
Spremeni se 9. člen in se glasi:
Prekrške te uredbe kaznuje z denarno kaznijo do 10.000 din ali v primeru neizterljivosti s prisilnim delom brez odvzema prostosti do 6 mesecev okrajni izvršilni odbor, v čigar območju je bilo dejanje izvršeno.
Poleg kazni po prejšnjem odstavku se sme izreči tudi zaplemba nabranega denarja ali blaga, če se je vršilo nabiranje brez dovoljenja ali če nabiranje nima pogojev danega dovoljenja.
Zaplenjeni denar oziroma izkupiček za blago se odvede v državno blagajno.
Zoper obsodbo je dovoljena v 15 dneh pritožba na ministrstvo za notranje zždeve LRS, ki »e vloži pri okrajnem izvršilnem odboru, ki je kazen izrekel.
Denarne kazni se stekajo v državno blagajno.
Pravica do kazenskega pregona zastara v 1 letu.
4.	člen
Ta uredba velja od .dneva objave v »Uradnem lis hi LRS:.
Ljubljana dne 14. marca 1947.
S—140.
Minister
-za notranje zadeve LRS:	Predsednik vlade LRS:
Boris Kraigher s. r. »	Miha Mar inko s. r.
PRAVILNIKI. ODREDBE. NAVODILA. ODLOČBE
MINISTRSTEV
LJUDSKE REPUBLIKE SLOVENIJE
64.
Na podlagi 5. člena uredbe o ustroju in pristojnosti Državnega zavoda za socialno zavarovanje z dne 8. XI. 1946 (Ur. Ust FLRJ št.. 659/94	1946) predpisujem
pravilnik
o ustanovitvi Sveta socialnega zavarovanja LRS
1.	člen
Kot posvetovalni organ ministrstva za delo LRS v zadevah socialnega zavarovanja se ustanovi Svet socialnega zavarovanja.
2.	člen
Svet socialnega zavarovanja je sestavljen iz največ 13 članov in enakega števila namestnikov.
Člani sveta so: ravnatelji podružnic Državnega zavoda za socialno zavarovanje na področju LRS.
Druge člane sveta in namestnike imenuje minister za delo za 2 leta izmed oseb, ki mu jih predlagajo minister za industrijo in rudarstvo LRS, minister za ljudsko zdravstvo LRS, minister za trgovino in preskrbo LRS, minister za gradnje LRS, minister za kmetijstvo in gozdarstvo LRS, minister za finance LRS, predsednik kontrolne komisije LRS, predsednik načrtne komisije LRS in glavni odbor enotnih sindikatov.
Na mesto člana sveta, ki mu je prenehala dolžnost pred potekom funkcijske dobe, vstopi njegov namestnik. Namestnik veljavno nadomestuje v svetu člana, ki je začasno zadržan.
Minister za delo lahko povabi na posamezne seje sveta tudi druge strokovnjake, ki pa imajo samo posvetovalni glas.
3.	čleu
Minister za dek> lahko razreši člane sveta in namestnike dolžnosti tudi pred potekom funkcijske dobe. če to predlaga organ, ki je predlagal kandidata.
4.	člen
Svet socialnega zavarovanja daje strokovna mnenja in nasvete o vseh zadevah socialnega zavarovanju delavcev, nameščencev in uslužbencev, Id mu jih da minister za delo LRS v presojo in proučevanje.
Od sveta zahtevajo lahko strokovno mnenje v zadevah socialnega zavarovanja tudi drugi člani vlade, podružnice Državnega zavoda za socialno zavarovanje in glavni odbor enotnih sindikatov.
Na podlagi sklepa seje razpravlja lahko svet tudi o drugih važnih vprašanjih, ki mu niso predložena od drugod, kakor tudi o vprašanjih, ki niso na dnevnem redu seje.
5.	člen
Svet socialnega zavarovanja LRS opravlja svoje delo praviloma na plenarnih sejah, ki jih sklicuje in vodi mi-ttister za delo, če ie zadržan, pa njegov pomočnik.
V vabilu na sejo se sporoči članom dnevni red. Član ki je zadržan, mora o tem nemudoma obvestiti tajnika sveta, da povabi na sejo njegovega namestnika.
Seje so redne in izredne. Redne seje so dvakrat na leto, izredne pa po potrebi.
Seja sveta je sklepčna, če je navzočih najmanj 6 'članov ali namestnikov. Sklepa se z večino glasov navzočih.
0 sejah se piše zapisnik.
6.	člen
Posamezne obsežnejše in zamotane zadeve odkaže lahko svet ožjemu odboru, ki po proučitvi sestavi predlog za sejo sveta. 0 svoji R sejah piše ožji odbor zapisnik.
7.	člen
Minister za delo LRS določi izmed uslužbencev ministrstva za delo LRS in Državnega zavoda za socialno zavarovanje poročevalce za posamezne zadeve, izmed uslužbencev ministrstva za delo LRS pa odredi tajnika in pomožno osebje za opravljan je pisarniških poslov.
8.	člen
Potni stroški članov sveta obremenjujejo proračun teste ustanove, ki jo član sveta predstavlja.
Drugi stroški, ki so v zvezi z delom sveta, obremenjujejo proračun ministrstva za delo LRS.
9.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«
Ljubljana dne 5. marca 1947.
Št. V—496/2.
Minister za delo LRS: Tomo Brejc s, r.
65.
Na podlagi 7. člena uredbe vlade LRS o spremem-bah in dopolnitvah uredbe o reševalnih- postajah z dn.e 9. marca 1947 (Ur. list LRS z dne 15. III. 1947 št. 62/12) o reševalnih postajah predpisujem naslednji
pravilnik
o spremembah in dopolnitvah pravilnika o organizaciji reševalnih postaj z dne 13. septembra 1946 (Ur. list LRS z dne 13. IX. 1946 št. 236/61), ki se v prečiščenem in spremenjenem besedilu glasi:
Pravilnik
o organizaciji reševalnih postaj 1. člen
Ustanavljanje in ukinjanje reševalnih postaj
Glavne reševalne postaje so v Ljubljani, Mariboru, Celju in Novem mestu.
Pomožne reševalne postaje so v telile krajih:
Kranj, Tržič, Jesenice, Kamnik. Cerknica, Žužemberk, Litija, Kočevje, Črnomelj, Brežice, Senovo. Velenje. Šmarje pri Jelšah, Trbovlje s Hrastnikom in Zagorjem,
Slovenj Gradec, Ptuj, Murska Sobota, Dol. Lendava, Ljutomer, Crna, Guštanj, Slov. Bistrica.
Te pomožne reševalne postaje so pomožne zdravstvene ustanove okrajnega pomena pod upravo okrajnih (mestnih) ljudskih odborov.
I	,
2.	člen
Druge pomožne reševalne postaje izven krajev, naštetih v prednjem členu, smejo ustanavljati, če je dokazana potreba in če so podane okolnosti iz druge točke v 2. členu uredbe o reševalnih postajah, razen okrajnih LO tudi LO krajev in mest a stopnjo kraja in industrijska podjetja za svoja podjetja.
Dovoljenja za ustanovitev teh pomožnih reševalnih postaj izdaja okrajni LO, če so izpolnjeni tile pogoji:
1.	da novo ustanovljeno pomožno reševalno postajo vzdržuje ljudski odbor ali podjetje, ki jo bo upravljal;
2.	da je njen ustroj v skladu s tem pravilnikom.
Minister za ljudsko zdravstvo sme na predlog okrajnega (mestnega) LO ali iz službenih razlogov ukiniti ali spojiti te pomožne reševalne postaje, Če ne izpolnjujejo več pogojev iz tretjega odstavka 2. člena uredbe, če se pni svojem poslovanju ne ravnajo po odredbah ministrstva za ljudsko zdravstvo in okrajnega LO, ali če niso več potrebne.
3.	člen
Delovno področje
Delovno področje glavne reševalne postaje so praviloma vsa območja lastnega in sosednjih okrajnih LO; morajo pa ob potrebi opravljati prevoze tudi s področij drugih okrajnih ljudskih odborov.
Pomožnim reševalnim postajam določi delovno področje pristojni okrajni LO po krajevnih potrebah in razmerah in v sporazumu z okrajnimi LO, v območju katerih ni pomožnih reševalnih postaj.
4.	člen Nadzorstvo
Vse delovanje reševalnih postaj je pod neposrednim nadzorstvom okrajnega LO in pod vrhovnim nadzorstvom ministrstva za ljudsko zdravstvo. Pristojni krajevni zdravnik je dolžan opozarjati pristojni okrajni (mestni) LO na vse pomanjkljivosti, Id jih opazi pri reševalnih postajah, in v nujnih primerih odrediti, kar je potrebno.
5.	člen
Osebje
*
Vsaka reševalna postaja mora imeti svojega vodjo, potrebno število šoferjev in drugega osebja. Osebje reševalnih postaj se mora izbirati izmed treznih, vestnih, poštenih ljudi, ki imajo potrebno izkušnjo v ravnanju a bolniki in ponesrečenci.
Šofer reševalne postaje ne more biti, kdor ni opravil predpisanega izpita za vozača motornih vozil ali kdor je bil dvakrat ali večkrat upravno ali sodno kaznovan zaradi kršitve varnosti javnega prometa. Za vsako nastavitev šoferja reševalne postaje je potrebno dovoljenje okrajnega ljudskega odbora.
Vodja reševalne postaje je odgovoren za vse delovanje reševalne postaje. Vodja organizira vso službo na reševalni postaji, stalno nadzira osebje, vodi razvad porabljenega goriva, prevoženih kilometrov, skrbi za red in snago na postaji itd. Vodja reševalne postaje mora biti vsak čas dosegljiv.
6.	člen
Osebje na vs»h reševalnih postajah postavlja in odpušča, držeč &e pri tem načel prvega odstavka 5. Člena, tisto oblastvo oz. podjetje, ki upravlja reševalno postajo.
Ljudski odbori krajev in mest s stopnjo kraja in industrijska podjetja iz 2. člena smejo nastavljati šoferje reševalnih postaj le z dovoljenjem okrajnega ljudskega
odbora.
Na zahtevo ministrstva za ljudsko zdravstvo ali okrajnega LO mora podrejeno oblastvo oziroma industrijsko podjetje v njegovem območju odpustiti oz. premestiti vsakega uslužbenca reševalne postaje, za katerega se ugotovi, da njegovo delo in značaj nista koristna za reševalno postajo.
7.	člen
Vodja in šoferji glavnih reševalnih postaj ter vodja in vsaj en šofer pomožnih reševalnih postaj iz 1. člena so državni uslužbenci okrajnega (mestnega) LO; ta jim tudi določi iz svojih proračunskih sredstev prejemke po veljavnih predpisih.
Šoferjem in drugemu osebju pomožnih reševalnih postaj v krajih, naštetih v 1. členu, določijo okrajni LO primerne nagrade. Če je potrebno, jih lahko nastavijo tudi kot stalne uslužbence.
Vodje in šoferji drugih reševalnih postaj prejemajo nagrado, ki jim jo določi ljudski odbor kraja ali mesta s stopnjo kraja ali podjetja, ki upravlja reševalno postajo.
.	8. člen
Reševalne postaje
Reševalne postaje morajo biti s postranskimi prostori in objekti vred dostojno in snažno urejene in stalno opremljene z zdravili in obvezilnim materialom, potrebnim za prvo pomoč.
Podrobna navodila o opremi reševalnih postaj izda minister za ljudsko zdravstvo.
9.	člen
Vozfla
Pri vsaki reševalni postaji mora biti potrebno število motornih vozil za prevoz bolnikov. Glavne reševalne postaje morajo imeti vsaj eno vozilo, namenjeno izključno za prevoze bolnikov z nalezljivimi boleznimi; to vozilo mora biti po vsakem prevozu nalezljivo bolnega razkuženo.
Dolžnost postajnega šoferja je, da vozilo pred vsako vožnjo in po njej skrbno pregleda.
10.	Člen
Prepovedana je uporaba vozil reševalne postaje za druge namene, kot je določeno v tem pravilniku. Prav tako je prepovedano šoferjem ob prevozu bolnikov jemal: e seboj osebe, ki niso določene za spremstvo bolnika.
11.	člen
Vsako vozilo mora, preden se izroči svojemu namenu, pregledati okrajni zdravnik.
Ministrstvo za ljudsko zdravstvo posreduje pri nabavah novih motornih vozil za reševalne postaje; stroški nabave same bremene ljudski odbor, ki upravlja reševalno postajo.
12.	člen
V vsemi motornimi vozili reševalnih postaj v območju okraja razpolaga in jih razmešča v nujni potrebi okrajni ljudski odbor.
13.	član
Prevozi
Vse prevoze z reševalnimi motornimi vozili praviloma odreja zdravnik; kadar je nedvomno v nevarnosti življenje, se sme prevoz izvršiti tudi brez zdravnikove odredbe.
Odločilno za to, komu je dati prednost pri prevozu, je večja nevarnost za življenje tistega, ki naj se prepelje; šele v drugi vrsti so upošteva tisti, za katerega se je prej zahteval prevoz.
Ce reševalna postaja iz katerega koli vzroka sama ne more opraviti prevoza bolnika, mora na stroške osebe, ki to zahteva, preskrbeti vozilo za prevoz bolnika od glavne reševalne postaje; če ne gre za nalezljivo bolezen, pa tudi od druge osebe (podjetja).
14.	člen
Prevoz bolnika je opraviti nemudoma, brez nepotrebnega odlašanja in s potrebno obzirnostjo do bolnika iti tistih, ki zahtevajo prevoz.
15.	člen
Finančno poslovanje
Vse finančno poslovanje reševalnih postaj mora sloneti na načelu, da reševalne postaje niso pridobitna podjetja.
Glavne in pomožno reševalne postaje (1. in 2. točka
2.	člena) morajo imeti svoj predračun izdatkov in dohodkov, ki ga pregleda, odobri in uvrsti v svoj proračun okrajni (mestni) ljudska odbor.
Predračune pomožnih reševalnih postaj, ki jih ustanove LO krajev in mest s stopnjo kraja, pregleda in odobri okrajni LO, odobreni predračun pa uvrsti v svoj proračun pristojni krajevni ljudski odbor.
Vse reševalne postaje morajo voditi natančen razvid dohodkov in izdatkov tako, da je možno vsak ča« ugotoviti finančno stanje.
16.	člen
Vsaka reševalna postaja mora imeti kontrolno knjižico, iz katere je razvidno:
1.	kdo je odredil ali naročil prevoz,
2.	prevožena pot in število prevoženih kilometrov,
3.	količina uporabljenega goriva,
4.	potrdilo zdravnika ali bolnice o opravljenem prevozu.
Poleg kontrolne knjižice mora vsaka reševalna postaja voditi spisek prepeljanih oseb. Uvedba drugih knjig za poslovanje reševalnih postaj bo po potrebi posebej predpisana.
17.	olen Pristojbine
Za prevoze pobirajo reševalne postaje pristojbine, Id jih odobri ministrstvo za ljudsko zdravstvo.
Odobrene pristojbine morajo biti nabite na vidnem mestu v prostorih reševalne postaje.
18.	člen
Plačilo prevoznih stroškov
Stroške za prevoz bolnika je dolžan plačati v prvi vrsti tisti, v čigar korist se je prevoz opravil, oziroma njegovi zakoniti zastopniki, če tega niso dolžni storiti po posebnih določbah zakonov drugi (n. pr. podjetje, ustanova socialnega zavarovanja itd.).
V	drugi vrsti je dolžan plačati stroške prevoza tisti, ki je prevoz naročil oziroma v čigar imenu je bil prevoz naročen; to pa ne velja za zdravnika, ki je priporočil ali odredil prevoz v bolnico.
Stroški prevoza po odobrenih pristojbinah se izterjujejo, če je to potrebno, po predpisih za upravno izvršbo. Stroškov, ki niso obseženi v odobrenih pristojbinah, pa na la način ni mogoče izterjavati.
V	sporih glede povračila, višine in plačila prevoznih stroškov odloča okrajni izvršilni odbor; zoper njegovo odločbo je dopustna pritožba po predpisih splošnega zakona o ljudskih odborih.
19.	člen
Pravilu reševalnih postaj
Vse reševalne postaje morajo imeti pravila, ki jih potrdi okrajni LO. Pravila morajo v okviru tega pravilnika obsegati zlasti predpise:
■ L o osebju reševalne postaje,
2.	o opravljanju službe na reševalni postaji in pri vozilih,
3.	o tem, kdo je upravičen pobirati prevozne stroške in izdajati račune in potrdila,
4.	o načinu prevažanja bolnikov, spremstvu in prevozih ponoči.
5.	o prevozih porodnic, slaboumnih.
8.	o predlaganju računov javnim ustanovam.
20.	člen
Druga reševalna služb«
Reševalno službo od kraja nesreče oziroma bivanja do kraja, do kamor lahko pride reševalni avto, opravljajo člani RKS, s sodelovanjem gasilcev LMS, AF2, podjetij in člani alpske reševalne službe.
21.	člen
Končne določbe
Obstoječe, toda v 1 členu neomenjene reševalne postaje se ukinjajo, ako jih ne prevzamejo ljudski odbori
in dobijo za njihovo ustanovitev dovoljenje po 2. členu tega pravni Inika.
22.	člen
Ljudski odbori morajo določiti v svojih proračunih potrebne vsote za obveznosti iz 7. člena pravilnika.
23.	člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu LRS«.
Ljubljana dne 7. marca 1947.
Minister
za ljudsko zdravstvo LRS: Dr. Marjan Ahčin s. r.
Navodila
ministra za socialno skrbstvo LRS za izvajanje odloku NKOJ-a z dne 19. decembra 1944
Zaradi izvajanja odloka NKOJ-a z dne 19. decembra 1944 predpisujem na podlagi 8. člena odloka v skladu z navodili komiteja za socialno skrbstvo vlade FLRJ štev. 3751 in št. 3752 (Ur. list FLRJ z dne 27. VI. 1946, št. 362 in 363/52) v sporazumu z ministrom za finance LRS Spremembo in dopolnitev z dne 4. julija 1945 izdanih navodil za postopanje pri podeljevanju začasnih podpor (Ur. list SNOS-a in NVS z dne 11. VII. 1945, št. 141/16) tako, da se spremenjeno in prečiščeno besedilo teh navodil glasi:
Navodila
Družine in osebe, ki so upravičene do denarne podpore
1.	člen
Pravico do denarne podpore imajo:
1.	nepreskrbljene družine borcev, jugoslovanskih državljanov, ki so se borili v NOV, POJ, JA in zavezniških vojaških enotah, padlih, umrlih in pogrešanih pri izvrševanju vojaških dolžnosti ali umrlih za posledicami dobljenih ran, poškodb ali bolezni med narodnoosvobodilnim bojem, do priznanja invalid n ime po zakonu
' o vojaških vojnih invalidih in nepreskrbljene družine oseb, ki so padle, umrle v boju ali so pogrešane izza bojev za uničenje fašizma ali udeležbe v vstajah za narodno osvoboditev pred 17. IV. 1941;
2.	nepreskrbljene družine umrlih invalidov NOV, POJ in JA do priznanja invalidnine po zakonu o vojaških vojnih invalidih;
3.	nepreskrbljene družine žrtev fašističnega nasilja (ubitih, umrlih aii pogrešanih med narodnoosvobodilnim bojem);
4.	nepreskrbljeni invalidi — žrtve fašističnega nasilja.
2.	člen
Žrtve fašističnega nasilja (3. točka 1. člena) so osebe: L ki so bile ubite ali so izgubile življenje:
a)	neposredno po okupatorju ali njegovih pomagačih med narodnoosvobodilnim bojem;
b)	v zaporu, internaciji, konfinadji, na prisilnem delo in pod.;
2. ki so pogrešana v okoliščinah iz 1. točke lega denar;
3.	ki so umrle »a posledicami ran, poškodb ali bole/mi, dobljenih:
a)	zaradi neposrednega fašističnega nasilja okupatorja ali njegovih pomagačev med narodnoosvobodilnim bojem;
b)	v zaporu, internaciji, konlinaeiji, na prisilnem delu in pod.;
4.	kalerih pridobitna sposobnost je bila zmanjšana:
a)	zaradi neposrednega fašističnega nasilja okupatorja ali njegovih pomagačev (mučenja, pretepanja, gladovanja in pod.) med narodnoosvobodilnim bojem;
b)	zaradi bivanja v zaporu, internaciji, konfinaciji, na prisilnem delu in pod.;
c)	zaradi aktivnega sodelovanja v narodnoosvobodilnem gibanju izven sestava NOV, POJ in JA.
Za žrtve fašističnega nasilja se štejejo tudi osebe, ki so izgubile življenje, bile ubite ali onesposobljene ob maščevalnih napadih okupatorja ali njegovih pomagačev na posamezna naselja, zaradi sodelovanja prebivalcev z narodnoosvobodilnim gibanjem.
Za žrtve fašističnega nasilja ne veljajo osebe, ki so izgubile življenje, bile ubite ali onesposobljene na način iz 1. do 4. točke tega člena, če so povzročile okupatorjevo nasilje s tem, da so zagrešile nepolitično dejanje, ki je kaznivo po splošnih kazenskih normah (umor, tatvina, rop, črnoborzijanstvo, špekulantstvo in pod.).
3.	člen
Za člane družine štejejo;
1 žena (poročena ali neporočena);
2.	otroci (zakonski, nezakonski, pastorki in posvojeni preden je nastopilo dejstvo z učinkom 1. do 3. člena teh navodil) do izpolnjenega 17. oziroma 23. leta, če se šolajo; če so popolnoma nezmožni za delo pa dotlej, dokler nezmožnost za delo traja;
3.	starši in stari starši;
4.	bratje in sestre do izpolnjenega 17. oziroma 23. leta, če se šolajo; če so popolnoma nezmožni za delo pa dotlej, dokler nezmožnost za delo traja.
Ženske osebe izgube pravico do podpore, če se |K>roče.
Možu po ženi praviloma ne pripada podpora. Izjemoma je tudi mož upravičen do podpore, če je nezmožen za delo in ga je žena dejansko vzdrževala.
Pogoji za pridobitev pravice do denarne podpore
4.	člen
Oseba iz 3. člena ima pravico do denarne podpore ob teh pogojih:
1.	če je bila oseba, po kateri prosi za podporo njen dejanski hranilec v pretežni meri;
2.	če je nepreskrbljena in pridobitno nesposobna;
3.	če družina nima zadostnega števila delazmožnih članov v skupnem gospodinjstvu, ki bi jo mogli preživljati.
5.	člen
Hranilec je tisti, ki je osebo iz 3. člena vzdrževal ali bi jo vzdrževal v pretežni meri (1. točka 4. člena). ie bi bil še žijt v času vložitve prošnje za podporo.
6.	člen
Neporočena žena ima pravico do podpore po neporočenem možu le tedaj, če je z njim živela v skupnem gospodinjstvu najmanj 6 mesecev pred njegovim odhodom v NOV, POJ in JA oziroma pred nastopom dogodka iz 2. člena, ali je sicer dokazano, da jo je vzdrževal v pretežni meri.
Nezakonski otrok ima pravico do podpore z istimi pogoji kot zakonski otrok (4. člen).
7.	člen
Nepreskrbljena je ona družina ali oseba, ki nima od zaposlitve, pokojnine, rente, lastnega imetja in pod. zadostnih sredstev za najnujnejše življenjske potrebščine.
1	8. člen
Če izpolnjuje družina ali oseba pogoje za pridobitev pravice do podpore iz dveh ali več naslovov, ji pripada denarna podpora le iz enega naslova.
Če izpolnjuje več oseb pogoje za pridobitev pravice do podpore po ena osebi, jim pripada skupna podpora z določitvijo zneskov, ki pripadajo posamezni osebi.
9.	člen
, Za pridobitno nesposobne veljajo:
1.	moški in ženske do izpolnjenega 17. teta;
2.	moški nad izpolnjenim 5o. letom in ženske nad izpolnjenim 45. letom;
3.	matere z 1 otrokom do 7 let starosti ali z 2 otrokoma do 14 let starosti, če se šolajo, do 17 let s pogojem, da otroka ne morejo pustiti v varstvu drugi osebi v skupnem gospodinjstvu; ta omejitev ne velja za noseče žene 6 tednov pred porodom in matere b tednov po porodu;
4.	osebe, ki so izven navedenih mej 1. do 3. točke po zdravniški komisiji pri drž. bolnicah ali okrajnih LO spoznane kot nezmožne za delo;
5.	invalidi-žrtve fašističnega nasilja, če je po zdravniški komisiji pri drž. bolnicah ali okrajnih LO ugotovljena vsaj 20% invalidnost.
10.	člen
Pridobitno sposobni, nepreskrbljeni osebi pripada podpora le tedaj, če se izkaže s potrdilom krajevnega sindikalnega sveta, da je ni mogoče primerno zaposliti. Potrdilo velja za 3 mesece. ,
Osebe, o katerih je ugotovljeno, da so delomrzne ali udane pijančevanju ali prostituciji, posebno če se jim je nudila možnost primerne zaposlitve, niso upravičene do podpore.
tl. člen
Podpore ne morejo uživati:
1.	osebe, ki so izgubile [>olitične ali državljanske pravice, dokler traja izguba teh pravic;
2.	osebe, ki so bile med okupacijo pod orožjem v službi okupatorja • ali njegovih pomagačev, pa se niso pridružile narodnoosvobodilnemu l>ojii in ga tudi niso podpirale na kakršen koli drug način,
••j osebe, kil so bile organizatorji, funkcionarji ali aktivni člani kvislinških organizacij ali so se zaznamovale s kvislinSkim delom, razen tistih, ki dokažejo, da so samo navidezno sodelovale v teh organizacijah z namenom, da bi škodovale okupatorju in njih pomagačem in so se pozneje pridružile narodnoosvobodilnemu boju ali pa ga z dejanji podpirale;
4.	ženske osebe, ki živijo neporočene v skupnosti z drugim moškim.
Podpore ni mogoče uživati po osebi, ki sama ne bi imela pravice do podpore po 1. do 3. točki tega člena.
Višina podpore
12.	člen
Najvišja osnovna podpora po padlem, umrlem ali pogrešanem znaša:	mesečno
din
1.	za vdovo..........................  «	.	.	1.200
2.	za	otroka popolno siroto..................500
3.	za nezakonskega otroka, čigar mati ne pre-
jema podpore in je nezmožna za dalo, v višini dosedanje vzdrževalnine, a največ	.	,	.	500
4.	za	starše, če živita oba ......	1.100
če	živi eden.............................800
5.	za stare starše, če živita oba .	.	.	«	.	1.000
če	živi eden.................................. 700
6.	za	prvega brata ali sestro brez	staršev	.	.	300
za vsakega nadaljnjega ......	175'
13.	člen
Komisija za podeljevanje podpor pri okrajnih LO določi najvišje osnovne podpore za svoj okraj, vendar te podpore ne smejo presegati v 12. in 18. členu navedenih naj višjih cenovnih podpor.
14.	člen
Družini, ki prejema osnovno podporo, pripada za vsakega otroka doklada 175 din mesečno, in sicer do otrokovega izpolnjenega 17. leta. če se šola, do izpolnjenega 23. leta in nad navedeno starostjo, če je popolnoma nezmožen za delo.
Otrok nima pravice do doklade:
1.	če je v zavodu, kjer ima brezplačno oskrbo;
2.	če prejema štipendijo ali podporo 175 din ali več mesečno;
3.	če ima od lastnega dela ali premoženja 175 din ali več
mesečnih dohodkov.
15.	člen
Starši, stari starši, bratje in sestre, ki »e preživljajo iz kmetijstva, veljajo za preskrbljene, če imajo odmerjenega 200 din ali več letnega neposrednega davka.
16.	člen
Ce so osebe, ki po 9. členu veljajo za pridobitno nesposobne, zaposlene, a sicer nimajo lastnega premoženja ali drugih dohodkov, jim pripada podpora v višini razlike med najvišjo osnovno podporo in mesečnim prejemkom. Za določitev višine mesečnega prejemka se računa 75% čistega mesečnega prejemka brez doklad.
17.	člen
' Pridobitno nesposobnim osebam, ki imajo mesečni dohodek iz lastnega premoženja, pokojnine, rente in pod.,
pripada razlika med mesečnim dohodkom in najvisjo osnovno podporo.
18.	člen
Najvišja osnovna podpora za invalida-žrtev fašistič-
nega nasilja znaša:			mesečno
			din
1. za 100%	nesposobnega ki v navadnem živ-		
ljenju potrebuje še tujo pomoč			. . . 2.000
2. za 100% nesposobnega .			
3. za 90%	5>	•	•	•	.	.	. 1.400
4. za 80%	5>	S	•	•	. . . 1.200
5. za 70%	9*	•	*		.	.	. i.ooo
6. za 60%	99	*	•	.	.	.	900
7. za 50%	99	n	•	m	...	700
8. za 40%		m	.	,	.	500
9. ža 30%			.	.	.	400
10. za 20%	99	*	•	•	.	.	.	300
Nesposobnost pod 20% se ne upošteva. Odstotek ne-			
sposobnosti se ocenja po navodilih za ocenitev pridobitne nesposobnosti vojaških vojnih invalidov z dne 30. julija 1946 (Ur. list FLRJ z dne 6. VIII. 1946, št. 452/03).
19.	člen
luvalidu-žrtvi fašističnega nasilja pripada podpora, sorazmerna odstotka invalidnosti in nepreskrbljenosti.
Ce ima invalid-žrtev fašističnega nasilja redne mesečne dohodke od zaposlitve, lastnega premoženja, pokojnine, rente in pod., mu pripada razlika med najvišjo osnovno podporo in mesečnim dohodkom. Pri odločitvi višine mesečnega prejemka od zaposlitve se računa 750/o čistega mesečnega prejemka brez doklad.
Prenehanje pravice do podpore
20.	člen
Podpora preneha ob prestanku pogojev iz 4. člena, ali če nastopi primer iz 11. člena.
21.	člen
Družinam umrlih borcev invalidov NOV, POJ in JA, padlih, umrlih ali pogrešanih borcev NOV, POJ in JA, žrtev fašističnega nasilja, ki so aktivno sodelovale v narodnoosvobodilnem boju in žrtvam fašističnega nasi-Ija-aktivistom (1. člen zakona o vojaških vojnih invalidih) preneha podpora s pravnomočno odločbo o priznanju invalidnine.
22.	člen
Ce nastopi sprememba osebnih, družinskih ali premoženjskih razmer uživalca podpore, ki ima za posledico ukinitev podpore ali doklade oziroma znižanje podpore, jo morata Uživalec podpore in krajevni (mestni) LO takoj javiti socialno-zdravstvenemu odseku ljudskega odbora okraja svojega bivališča, n. pr.: otrok izpolni 17. leto, vdova so vnovič poroči, število družinskih članov se zniža, dijak zaključi šolanje, uživalec podpore se zaposli, prejme zemljo agrarne reforme in pod.
Če uživalec podpore opusti prijavo spremembe, ki vpliva na ukinitev ali znižanje podpore oziroma se naknadno ugotovi, da so njegove navedbe v prošnji neresnične, mora vrniti neupravičeno prejeti znesek podpore. Razen tega je okrajni LO dolžan, da take primere javi javnemu tožilcu, da preizkusi, če v opustitvi prijave ni podan dejanski stan kaznivega dejanja.
Organi, pristojni za reševanje prošenj za podpore
23.	Člen
Okrajna komisija za podeljevanje podpor, pristojna po prosilčevem bivališču, odloča o prošnji za podporo na prvi stopnji. Zoper to odločbo ima nezadovoljna stranka pravico do pritožbe na komisijo za podeljevanje podpor v ministrstvu za soc. skrbstvo LRS v 15 dneh po prejemu odločbe. Komisija za podeljevanje podpor v ministrstvu za socialno skrbstvo LRS odloči o pritožbi dokončno.
24.	člen
Komisija za podeljevanje podpor v ministrstvu za soc. skrbstvo LRS pregleduje kot nadzorstvena oblast tudi odločbe okrajnih komisij, proti katerim ni bila vložena pritožba in jih je po službeni dolžnosti upravičena vrniti v popravo ali v ponovni postopek.
25.	člen
Okrajna komisija za podeljevanje podpor opravlja svoje delo v zboru 3 članov in sklepa z večino glasov. Predsednik je poverjenik socialno-zdravstvenega odseka okrajnega LO, druge člane komisije imenuje izvršilni odbor izmed referentov socialnega skrbstva in oseb, ki jih predlagajo množične organizacije; vsaj en član komisije naj bo po možnosti pravnik.
Komisijo za podeljevanje podpor v ministrstvu za soc. skrbstvo LRS imenuje področni minister.
Postopek
26.	člen
Oseba ali družina, ki misli, da izpolnjuje pogoje za pridobitev pravice do podpore, vloži prošnjo za podporo pri krajevnem (mestnem) LO svojega stalnega bivališča z vsemi podatki o premoženjskem, družinskem in osebnem stanju in dokazi, na katere opira pravico do podpore in doklade za otroke. Krajevni (mestni) LO preveri navedbe v prošnji in potrdi njih resničnost. Krar jevni (mestni) LO je dolžan navesti tudi morebitne drugo podatke, ki bi vplivali na rešitev prošnje in podati svoje mnenje. Na ta način opremljeno prošnjo odpošlje krajevni (mestni) LO v roku 5 dni socialno-zdravstve-' nemu odseku okrajnega LO.
27.	člen
Socialno-zdravstveni odsek okrajnega LO po potrebi izvede dodatne poizvedbe in ves spis predloži komisiji za podeljevanje podpor, ki prošnjo reši v 10 dneh po prejemu. Če komisiji podatki ne zadoščajo, jih dopolni s poizvedbami ali zaslišanjem prič in na to v 10 dneh izda pismeno rešitev.
28.	člen
Komisija reši prošnjo s pismeno odločbo, ki jo podpišeta predsednik in en član komisije. Odločbo o priznanju podpore izda v 4 izvodih. En izvod odločbe vroči stranki po krajevnem (mestnem) LO, en izvod pridrži y zbirki odločb.
Ko postane odločba o priznanju podpore pravnomočna, jo socialno-zdravstveni odsek okrajnega LO dostavi v 2 izvodih ministrstvu za soc. skrbstvo, ki odstopi en izvod odločbe izplačilni blagajni ministrstva za finance LRS. Odločbe, s katerimi se podpora ukine ali zniža, se pošljejo še pred pravnomočnostjo.
Odločbo, s katero se odreka pravica do podpore, se izdela v 2 izvodih. En izvod odločbe se vroči stranki po krajevnem (mestnem) LO, en izvod se pridrži v zbirki odločb.
29.	člen
Odločba mora vsebovati osebne in premoženjske podatke o prosilcu in njegove družini, kakor tudi podatke o pridobitni sposobnosti istih, osebne podatke o hranilcu, podatke o njegovi smrti, pogrešanosti in invalidnosti; osnovo, ki upravičuje prosilca do podpore, višino podpore in doklad ter čas od kdaj pripada prosilcu podpora oziroma doklada, ev. tudi, kdaj pravica do podpore preneha. Odločba se mora obrazložiti z navedbo dokazil, na katere se opira, ter opremiti s pravnim podukom o pritožbi in bpozoritvijo na to, da je prosilec dolžan prijaviti takoj vse spremembe, ki bi imele za posledico znižanje ali ukinitev podpore, kakor tudi na posledice opustitve prijave.
30.	člen
Pritožba zoper odločbo okrajne komisije se vloži pri krajevnem (mestnem) LO, ki pritožbo opremi z morebitnimi pripombami in mnenjem in jo odpošlje socialno-zdravstvenemu odseku okrajnega LO. Okrajni LO priključi pritožbi spise in jo pošlje v rešitev ministrstvu za socialno skrbstvo LRS.
31.	člen
Če je pritožitelj iz opravičenih razlogov zamudil pritožbeni rok, se njegova pritožba reši ne glede na zamudo.
Ce je na podlagi vložene pritožbe ugotovljeno, da je bila odločba okrajne komisije izdana na podlagi pomanjkljivih podatkov ali zaradi nepoznanja okolnosti, ki bi vplivale na priznanje oziroma zvišanje podpore, ugodi okrajna komisija pritožbi v lastni pristojnosti; n. pr.: komisija je ukinila podporo v domnevi, da se je demo-biliziranec vrnil domov; po navedbah v pritožbi se naknadno ugotovi, da je hranilec še vedno v JA.
32.	člen
Podpora se po pravnomočni odločbi izplačuje toliko časa, da poteče rok, za katerega je podpora dovoljena, oziroma dokler ni odločba o priznanju podpore spremenjena ali razveljavljena.
Odločba, s katero se odločba o priznanju podpore spremeni ali razveljavi, mora poleg podatkov o tem, zakaj se razveljavlja ali spreminja, vsebovati tudi označbo likvidacijskega lista, po katerem se je podpora izplačevala in pravni poduk o pravici pritožbe.
33.	Čleu
Tudi po pravnomočnosti kakršne koli odločbe prosilec oziroma uživalec podpore lahko vloži novo prošnjo za priznanje ali zvišanje podpore, če so se njegove osebne, družinske ali premoženjske razmere bistveno poslab-
Ako se uživalec podpore preseli iz območja enega okraja v drugega, mora okrajna komisija prvotnega bivališča podporo ukiniti in ves spis v zadevi podpore poslati socialno-zdravslvenemu odseku okrajnega LO novega uživalčevega bivališča. Okrajna komisija novega bivališča postopa ponovno, upoštevaje osebne, družinske, fcremoieniške in krajevne razmere v novem bivališču.
35. člen
39. člen
Okrajna komisija je dolžna časovno omejiti izplačevanje podpore v tistih primerih, v katerih je jasno, da bo v kratkem odpadel pogoj, ki prosilca upravičuje do podpore.
36.	člen
Okrajna komisija napoti osebo iz 4. in 5. točke
6.	člena na pregled zdravniške komisije pri drž. bolnici oziroma pri okrajnem LO. Zoper izvid ali mnenje te komisije je dopustna pritožba na višjo zdravniško komisijo pri klinični bolnici v Ljubljani.
37.	člen
Socialno-zdravstvend odsek okrajnega LO vodi razvid podpirancev s kartoteko, ki je sestavljena po obrazcih in navodilih ministrstva za socialno skrbstvo in hrani spise.
KLO je dolžan voditi seznam podpirancev svojega območja.	>
38.	člen
Vse vloge, rešitve in listine v postopku za podeljevanje podpor so proste kolkovipe,
Za tolmačenje prednjih navodil je pristojno ministrstvo za socialno skrbstvo LRS.
46. člen
Okrajne komisije so dolžne v 2 mesecih po objavi navodil v ^Uradnem listu LRS« izvesti revizijo vseh podpirancev in skladno z navodili ukiniti, znižati ali zvišati podpore.
41. člen
Ta navodila začno veljati z dnem objave v »Uradnem listu LRS«. S tem dnem izgubijo veljavo vsa tozadevna dosedanja navodila.
Ljubljana dne 14. marca 1947.
Št. N—1015/2.
Soglaša:
Minister za finance LRS:
J Zoran Polič s. r„
Minister
za socialno skrbstvo LRS: Dr. Kržišnik Anton s. r.

laja. Uradni list LRS''. - Urednik: Ivo Lapajne: tiska Prosvetna tiskarna (prej. t. Merkur) ~ oba v Ljubljani. — Na-enimi. iik'-iviu iiu 24 (('triletno: din 70.—, polletno din 135.—, celoletno din 260.—. Posamezna številka: prva pola din 2.50, vsaka nadaljnja pola din 2.—.	* Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul št. 23. Tel. St. 2543.
ček. i-ač, št, .60-404033,