KAT0L1ŠK CERKVEN UST.
VSak p6tek n,a ,CCli in veJja	4 gld~ (JO kr, /a pol leta 2 gl. 40 kr.. za ¿etm leta lcl :{0 kr"
JVtakarmci sprejemanazaceloleto 4jd., /a pol leta 2 gl, zacertert letal gl.; ako zadane ua ta dan praznik, izide Danka'- dan poprej.
Tciaj XXXVII.	V Ljubljani, 2. vel. travna. 1884.	List 18.
Premišljevanja in molitve za vse stanove.
(Dalje.)
11. Nagibi k pokori. III. Notranje veselje.
Poglavitni vzrok, da se grešniki pokore tako zlo branijo in ogibljejo, je ta, ker mislijo, da jih bo pokora storila nesrečne, žalostne, čmerne in puste. — Pa to je ena naj večih satanovih goljufij, s kterimi ljudi zapeljujejo. ker ravno nasprotno je res, kar nam bo precej jasno, če to reč malo globokeje premislimo.
Ni se treba ravno na sv. pismo sklicevati, ki pravi, da grešnik nima pokoja, tudi ne ua izreke svetih mož. kakor sv. Tomaža Kempčana, ki piše, da se notranji pokoj ne dobi s tem. da se strastim služi, ampak s tem, da se jim ustavlja, — nas že lastna skušnja vsaki dan očitno tega prepričuje. — Kdaj je namreč človek bolj zadovoljen: kadar svojim počutkom vse dovoli, kadar svojemu poželenju nič ne odreče; ali pa takrat, kadar se posti, zatajuje, počutke kroti, jim včasi tudi dovoljeno veselje prikrajšujeV — Le preveč je res. da pre-veseli večer napravlja žalostno jutro, in da več ko si človek posvetnega in pregrešnega veselja privošči, bolj prazno in žalostno mu je tudi serce. — Kdor je tedaj grešil, je zgubil mir, zgubil veselje serca. in ga tudi drugač najdel ne bo, kakor z r snično pokoro. S pokoro pa grešnik ne napravi le samo sebi serčnega veselja, ampak napravi ga tudi nebeškim angeljem in pa sveti katoliški Cerkvi. Kristus, dobri pastir, zgubljeno ovc«», ktero je zopet najdel. zadene na rame. jo prinese domu, povabi zuance in prijatle in se veseli z njimi, /ena, ki je zgubljeni denar zopet našla, tudi povabi sosedinje iu prijatlice in se z njimi veseli. — Dobri oče je tudi veliko pojedino napravil zgubljenemu sinu, ki je iz ptujega zopet nazaj domu prišel. Zato Kristus pravi, da je v nebesih med angelji Božjimi veče veselje nad enim grešnikom, ki pokoro dela, kakor nad 99 pravičnimi, ki pokore ne potrebujejo.
Tedaj ta misel, da s pokoro naredimo veselje svojemu nebeškemu dobremu Pastirju, nebeškim angeljem, sveti katoliški Cerkvi, posebno pa še sami sebi. — nas mora k resnični, stanovitni pokori priganjati.
Molitev.
O moj Bog, kako sem bil vender neumen, da sem iskal veselja v nečimernih rečeh, v grešnem poželenji,
ko pravo veselje vender le pri Tebi iu v Tvoji službi dobiti zamorem. O Bog, Ti si me za veselje vstvaril in hočeš, da naj bom srečeu: pa vem. da veselja zdaj, ako sem nedolžnost zgubil, drugod iu drugač. Kakor v pravi pokori, najti ne morem! Spoznani, o moj Bog, da sem Te z grehom hudo žalil; pa zdaj mi je iz serca žal iu želim zanaprej resnično pokoro delati. Zato pridem z zgubljenim sinom k Tebi nazaj, pokleknem Ti k nogam iu spoznam: Oče, grešil sem zoper Tebe in zoper nebesa, več nisem vreden Tvoj sin imenovani biti; vzemi me le za svojega naj manjšega hlapca! Jest sem tista zgubljena ovca, in sem tako daleč od Tebe zašel, oh sprejmi me spet nazaj, zadeni me na rame iu nesi me k Svoji čedi nazaj!
Tudi tebe. ljubi moj angelj varh. sem z grešnim življenjem žalil. Kolikokrat si me opominjal, svaril in prosil, pa te uisem vbogal. in ti si se jokal nad mauo! Zdaj pa mi jc žal za vse moje grehe, in terduo sklenem. Boua nič več žaliti! Ker sem tudi tebi. ljubi moj angelj varh. toliko žalosti naredil, ti hočem zanaprej s spokoruim življenjem veselje delati.
Pa tudi tebe. sv. kat. Cerkev, moja naj boljši mati * sem z grehom žalil in njene zveste otroke z uekeršan-skim življenjem pohujševal. O dobra mati. ki si tolikokrat po meni žalovala, ki si me tolikokrat svarila in klicala, pa te uisem hotel slišati: glej. zdaj pridem nazaj iu te odpuščanja prosim. Sprejmi me zopet med svoje pokorne otroke! Nič več ti nočem s pohujsljivim življenjem žalosti in skerbi delati, ampak s pravo pokoro hočem popravljati in poravnavati, kar sem popred hudega storil.
S tem pa. da me moj Zveličar Jezus Kristus, moj angelj varh in sv. kat. Cerkev zopet v prijaznost sprejmete. s tem še le se bo pravi mir iu pravo veselje po-vernilo v moje serce. Vem. da se s pokoro Jezusu prikupim, da s pokoro augelju varhu vstrežem. da s pokoro katoliško Cerkev razveseljujem: zatoraj hočem tudi pravo, resnično, stanovitno pokoro delati do konca svojih dni.
O Jezus, daj mi k temu svojo gnado! O angelji Božji, pomagajte mi! O vsi spokoruiki. prosite zame. Amen.
Vstajenje ob slovenski Adriji.
(Velikonočne misli.)
(Konec.)
Id i va tudi midva na prosto! Mrak se že vlega na zemljo, le-tam ob morskem robu na zahodu kipijo rudeči žarki proti nebu. Vstajenja dau? Solnce je zašlo tje proti Italiji: tako zahaja tvoja sreča, lepo mesto.
Kako burno in šumeče je bilo vse tam po mestnih ulicah: a tukaj na poti ob morji proti bližnjemu sv. Jerneju je tako prijazno tiho! Zvezda se zasveti za zvezdo, večeruica razliva svojo luč po morski poveršini in lahno pljuskanje valov te kar zaziblje v bujne misli. Tu bi se vsedel iu gledal nazaj, gledal to mesto, nekdaj vse razsvitljeuo. Pa zagemi mi ta prizor, lahna noč, velika noč, razgerni mi kaj veselejšega.
Jasno jutro se jc porodilo, beli svit sc vsipa izza gora, jrora slovenskih, in oznanuje lep dan. Na domačih tleh sva. prijatelj moj, zunaj mesta, pri sv. Jerneji. V mali, mični cerkvi donijo jutranjice. pobožno ljudstvo pa prihaja v slovesni opravi, saj je danes vstajenja dan. Uborno si ti, slovensko ljudstvo, a si krepko in čversto. Kako lepo se ti podaja skromnost, kako lepo jc tvoje zdravo lice! Glej. pastir tvoj ti kliče „Alleluja;" pastir tvoj dviga v rokah Zveličarja! Miruj, morje adrijansko in ue moti dolge verste. ki časti svojega Zveličarja v slovesnem obhodu! Kaduj se raji in slušaj lepo petje ter godbe glas: Vstal je. vstal je! Saj prepeva tudi tebi ljudstvo pesem vstajenja, saj je vstalo tudi samo v pokori in Gospodovi moči. Tu cvete še prava veruost. oživlja jo vneti dušni pastir. — Prijatelj moj. ki ljubiš svoj rod. tukaj se ga lahko veseliš, tukaj lahko dvigaš roke proti Vsegamogočncmu, da bi obvaroval to ljudstvo škodljivega vpliva, obvaroval mlačnosti, obvaroval propada. Obhajaj vstajenje, rod moj mili, obhajaj: saj čaka tebe še vse drugače vstajenje. — Končano je, za-hvalnica zapeta, vstajenje jc minulo. Midva pa stopiva na jadranski breg. prijatelj moj; poglejva na solnčne gorice, na sinje morje, bližnje mesto in potem zatopiva se v misli. Tu pred nama je slovensko ljudstvo. Kaj mi jc narod slovenski — ako bi propadel v nilačnost, v nenravnost! Vera iuu brani in goji tudi očetov jezik, očetovo šego. In narodnost domača, goji mu. ako jc v lepem redu. tudi vernost. Molitev, ki jo je učila mati, kipi goreče iz serca. Kako se širi tudi serce v goreči molitvi na vstajenja dan, da bi liog ohranil to ljudstvo srečno in nepokvarjeno! Preveč se v italijansko ljudstvo zacepljuje zopercerkvenega duha; ljudstvo ob Adriji jc v nevarnosti, ako mu slovensko ueblo ne bode uajalo živeža. Od vzhoda naj mu prihaja rešenjc, naj sc mu žari vstajenja dan. Terst naj zadobi novih moči in naj kakor ozdravljeni bolnik obhaja tudi on vstajenja dau.
Serce moje. kara si zašlo, kara so te zvodilc moje želje V . . Velika noč je danes, in kedo bi ue mislil na vstajenje! Ljubezen je pogumna, in ljubezen do naroda zbuja v sercu želje, katere razodevam. Zveličar moj vstali! Ozri se na veselje današnjega dne. ki ga čuti moj rod! To veselje, veselje nad teboj naj ga prešinja vedno. In kader se tukaj ob Adriji razlega Alleluja, naj se razlega tudi slovenski glas — daleč tje, kjer sedaj prebiva slovenski rod. Naj bode dan blagra. dan zveličanja. dan vstajenja ob slovenski Adriji!
Jedro papeževe enciklike in framasonsko godernjanje.
Sv. Oče pišejo zoper prostozidarstvo, framasonstvo. Vse sedanje liberalno ter pro&tomišljaško počenjauje je
sad prostozidarstva — več ali manj. Zato je enciklika Leonova silno važno delo. Poglejmo naj prej kaj je obseg in glavno jedro te okrožnice.
Nagnilo k razglašenju te enciklike je sv. Očeta to, ker so vidili, kako silno se framasonstvo razširja in da se povsod zagrizeno vojskuje proti Jezusu Kristusu in njegovim zvestim vernikom.
Mnogi papeži, od Klemena XII do Pija XI so naznanjali sovražljivost in nevarnost te hudobne skrivne družbe; sedanji sv. Oče sami so že poprej bičali posamezne njihove nauke, zdaj pa merijo na framasonstvo naravnost v njegovem bistvu.
Pred vsim namestnik Kristusov naravnost naznanja svojim vernikom, da framasonske družbe so katoličanom čisto iu odločno prepovedane. Te skrivne pajdaštva tedaj, kterih družniki so slepe orodja v rokah glavarjev za dosego malopridnih namenov in se ne ustrašijo tudi hudodelstva, da bi svoje namene dosegli, so vsim katoličanom terdo prepovedane.
Enciklika uazuauja, kako je dokazano in očitno, da naj višji cilj prostozidarstva je razdjanje verskega in družbinskega reda, kterega je vstauovilo keršanstvo: namesto tega pa hočejo postaviti naturalizem, zgoli po-svetuost, grudomoljstvo. V poterjenje tega so v encikliki vštric postavljeui nauki naturalizma s framasonskimi. iu sicer: kar tiče vero, kar tiče nravnost ali čednost iu kar tiče družbiustvo, osebno iu deželsko.
V vsem se razodeva čista enakost obojega. Framoson-stvo iu grudomolstvo sta si euo. Fraraasouski nauki so laž-njivi sami na sebi, in taki se tudi v djanji kažejo; na uovo spravljajo na svet poganstvo, ter preganjajo s sveta dobrote keršanstva; v korenini pačijo nravnost (čednost), iu nasledek je popolui propad in pogreznjenje človeštva. Ti framasousko-naturalistiški nauki naprav-ljajo v družini razdjauje in nered; v deržavi so seme rogovilstev iu odpirajo vrata k brezvladju.
Kakor kužljivc so tudi framasonske uačela, vedili so se vmuzuiti pri vladarjih iu pri uarodih. Pri vladarjih podpihujejo zoper Cerkev, pri ljudstvu pa zoper Cerkev iu vladarje, dasiravno Cerkev hoče iu dela le dobro obojim, vladarjem in ljudstvu.
Po tem pojasujeuji sv. Očeta obnavljajo in poter-jajo vse djauja in vravuave papežev zoper framasoustvo. iu vse vernike opominjajo, da uaj se vestuo in natanko tega deržc. kar so papeži zapovedali za odvernjenje te nesrečne skrivne družbe. Kakor pomočke zoper napre* dovauje tramasoustva priporočajo papež škofom:
1.	Da naj razkrivajo pravo lastuijo iu namene framasoustva, kar mora vsacega poštenega človeka od-veruiti, da se ne da v tako poguoljivo družbo zapeljati.
2.	Naj skerbe, da svet sveto Cerkev spozuava in ljubi, pa spolnuje njeue uauke; v ta namen uaj razširjajo tretji red sv. Frančiška.
3.	Naj posebno skerb imajo za rokodelce in delavce, naj pospešujejo med njimi katoliške društva, naj obnavljajo rokodelske združevanja prešujih keršanskih časov. V tem oziru dobro dela družba sv. Vincencija Pavijana.
4.	Škofje uaj ua prav posebeu način pazijo, da se mladina keršansko odgoja, iu gledajo uaj z vso prizadevnostjo, da se mladina odvrača od pristopa v take Cerkvi sovražljive družbe.
Poslednjič sv. Oče prav živo priporočajo, da vsi katoličani po vsem svetu naj bodo sploh kakor ena edina zveza v molitvi iu v delu, in to naj se nasproti stavi zedinjeuim framasonskira močem.
,.Eco," po kterem smo to jedro enciklike posneli, pripominja tudi, kako je ta papeževa okrožnica razdra-žila framasonske družbe. „Diritto" pripoveduje, da francoska loža „veliki Orient" se je dogovorila z nemškimi
in laškimi ložami za skupno brambo proti „nesrečnemu papeškemu vplivu," kakor pravi beznica.
Vredno pa je opazovati lastno spoznavanje frama-sonov, koliko „nesrečen papeški" in koliko „srečen da je framasonski vpljiv." Eden frajmavrarskih listov piše in pravi: „Eden naših naj gorečniših bratov (F.: . Au-bent je večkrat rekel: Glejte klerikalce, glejte njihove človekoljubne djanja, njihove odgojne naprave za otroke itd.: to papeško ljudstvo je praktično (djansko), ono kaže množici, da zna dajati izdatne iu gmotne pomoči. Ako v ta namen pogledamo na to, kar storimo mi (framasoni), v našo sramoto ni nič, prav čisto nič ne."
Dalje pripoveduje, da framasonstvo je samo vsta-novilo neko središujo blagajnico za vzajemno pomoč iu eno iramasonsko napravo za otroke; toda framasonski časnik „Monde" o tem piše: „Ako bi naši nasprotniki, klerikalci, zamogli zmeriti naše prizadevanja na potih djanske dobrodelnosti, bi našli lep vzrok nas prav pošteno osmešiti. Ako bi primerili okolišue. v kakoršnih se nahaja naša vstanova. ki je zdaj v življenji že 22 let, — primerili z velikim številom vstauov, s kterih posredovanjem je Cerkev ubogemu ljudstvu delila vsake verste pomoči, bi naši neprijatli nas zares lahko zaničevali."
Te spoznavanje so kaj veliko vredne, kajti kažejo, kako nič pravice nimajo framasoni bahati se z dobrodelnostjo; vpljiv katoliške Cerkve pa, ktere glava je rimski papež, je vse kaj druzega kakor pa nesrečen."
„Masonerija," ki je po svojem lastuem spoznanji nezmožna skazovati dobrotno ljubezen, je pa od druge strani vse preveč zmožna hujskati zoper katoliško Cerkev . . . Kakor je Cerkev mogočna za postavljanje, tako je masonerija zmožna za podiranje.
Kos kruha.
(Konec.)
33. Poglej še enkrat kos kruha, pred teboj ležeči. Zema, iz kterih se dela kruh, so bila videti, kakor da so mertva, dokler niso začela v zemlji kliti iu se gibati. Zerna so vstala, ter postala žive rastline. Zdaj pa, ko so zerna somleta v moko, ko so šla skozi ognjeno vročino, ko so se spekla za kruh; bi človek mislil, zdaj je vse življenje pri kraju. In čudno je to. da ta kos kruha more biti še veliko bolj živ, kakor so bila zerna živa v rastoči bilki. Kos kruha more namreč spet preiti v življenje živega telesa, ter postati pravi del tega telesnega življenja. Mertvi kruh je toraj kos človeškega življenja, kakor je bilo doslej kazano.
Zakaj pa mora vsaki človek jesti? — Nahajajo se velike kače. ki časih po cele mesece nič ne žro, in ven<ier zdrave ostanejo. Našli so tudi krastače sredi v votlini velikih kamenov, kamor so prišle, ko se je iz vlažnega peska narejal terd kamen; po tem takem so bile te živali več ko sto let brez jedi (razun kake vlage). Zato j tudi človek ni tako stvarjen? Na to je več ko en odgovor. Ko bi ljudje ne potrebovali hrane, bi bilo tudi delo večinoma nepotrebno; ljudje bi v lenobi pohajkovali. Lenoba pa je vseh pregreh začetek. Dalje je hrana vsakdanji spomin na Boga, da ga ne pozabimo. Zato moli tudi vsaki pravi kristjan: „Daj nam danes naš vsakdanji kruh," ter se zahvali za jed kakor za naj boljši dar, kakor za podaljšanje življenja. Hromov otrok, edini otrok bogatega moža, ki so mu rekli, naj se za jed zahvali Bogu, je enkrat še pristavil: „Pa se tudi zahvalim, da mi je teknilo." Lej, ta otrok je bil pred Bogom pametnejši, kakor smo navadno mi odraščeni. Zahvalil se je za vžite jedi, pa je mislil še na večo dobroto, ter se je zanjo zahvalil, namreč, da je od Boga toliko zdravja dobil, da more jed s tekom povžiti. Pobožni
otrok je zdaj v nebesih, pustil pa je ono dobro misel na zemlji kakor cvetlico za spomin, jaz jo pa denem pred bravca. če jo hoče sprejeti.
34.	Kakor je vse, kar je bilo doslej rečeno, v svojem poslednjem vzroku nerazumljivo in vendar resnično; tako je to. kar zdaj sledi, prav tako gotovo in resnično, pa še veliko bolj nerazumljivo. Doslej rečeno morda angelji razumejo in zapopadejo; a kar se zdaj še poreče, to angelji gledajo in verujejo, kakor mi gledamo iu verujemo; ali doumeti tega ne morejo, to more edino le Bog. Ko je bil dobrotljivi Zveličar malo kruhov s svojo čudežuo močjo tako pomnožil, da je bilo 10.000 ljudi z njimi uasitenih, djal je pozneje: „Jaz sem kruh. ki sem prišel iz nebes; kruh, ki vam ga bom dal, je moje telo. ki bo za vas dano.a Učenci in judje teh skrivnih besedi niso umeli; ko pa pride večer, kadar se je imelo začeti terpljeuje Gospodovo, vzel je kruh v svoje svete roke, se v nebo ozerl. se zahvalil nebeškemu Očetu, blagoslovil kruh, ga zlomil iu rekel: „To je moje telo." Kar je usmiljeni Zveličar takrat storil, to se godi v stotisočerih cerkvah na zemlji vsaki dan do da našujega dne. Vsaki dan pri sv. maši o povzdigovanji sveto hostijo, ki je pečena iz pšeuične moke, po naredbi Gospodovi spremeni sveti Duh v pravo živo telo Kristusovo; le videz kruha, kruhova podoba ostane. Kruh se po tem takem ne more le. kakor je bilo zgoraj povedano, tako rekoč počlovečiti, v kolikor se s človeškim telesom zrase iu v eno zedini. ampak je po božji vsemogočnosti tudi počeščen, da se spremeni v božje telo, da postane kruh angeljski, prideržavši kruhovo podobo in njegov okus.
35.	Zakaj pa se usmiljeni Zveličar v kruhovi podobi sklene s kristjauovim sercem? Jezus hoče biti ze-dinjeu z dušo in s telesom človeka, ki se obhaja. Sam s svojo lastno osebo mu hoče prinesti zasluženje odrešenja in pravico do nebes. Kaj se pa to telesa tiče? Tudi kristjanovo telo se ima z Zveličarjevim telesom nebeško preobražeuim in v sveti hostiji skritim pripraviti na zveličansko vstajenje, ima se takorekoč cepiti in požlahniti. Tudi v tem oziru je kruh. ali zerno, iz kterega je kruh narejen, podoba vstajenja in življenja. Naš Zveličar govoreč o svojem vstajenju pravi: Resnično, resnično, vam povem, ako pšeuično zerno v zemljo ne pade in ne umerje, ostane samo; ako pa umerje. obrodi veliko sadu. V euakem smislu piše tudi sveti apostclj Pavei: Kar seješ, ne oživi, ako prej ne umerje. Iu k;tr seješ, še ne seješ telesa, ki ima še le postati, temuč golo zerno. u. pr. pšeuično ali kako drugo. Stroldjivo se seje, nestrohljivo bo vstalo; seje se neznatno častitljivo ho vstalo; seje se kerhko. močuo bo vstalo. Seje se živalsko telo. duhovno telo bo vstalo; je živalsko telo in je duhovno telo.
Dasiravno pa ima vstalo telo popolnoma drugo podobo iu naravo, kakor poprejšuo telo na zemlji, je vendar taisto telo; — kakor je tudi najlepši metulj, ki v solnčneiu siju plava od cvetlice do cvetlice, sicer drugačne zunanjosti kakor gosenica, pa je vendar taistega bitja kakor gosenica, ker od nje ima svoje življenje in snov. Po tem takem je vstali človek v svojem spreme-ujeuju prav za prav vendar le taisto bitje, kteremu, dokler je bivalo na zemlji, je v življenje služil telesni kruh in duhovui kruh presvete Skrivnosti, tako, da se je gosenica pozemskega telesa sprevernila v nebeškega metulja (ako se sme tako primerjati).
30. Sedel si pred kruhom ter videl, kolikerc stvari so se zapletale ena v drugo: ogenj iu voda. zrak in 8olnce, človekovo delo iu oskerbljevanje. božji blagoslov in božja previdnost, ki je nad vsem bdela in čula dotlej, da si imel kos kruha pred seboj, kakor darilo čiste
dobrote božje. — Kdo si pa ti? Ti si grešnik, ki si
*
začel grešiti, ko si shodil, ko si k pameti prišel in še grešiš. In celo tisto malo dobrega, kolikor si storil, ni čisto, ker tega nisi storil edino le zavoljo Boga, in ker si dobro delal brez posebne skerbljivosti, ktere je treba v službi tolikega Gospoda. Boga si žalil neprenehoma. on pa ti je neprenehoma dobro delal. Tudi zdaj še leži pred teboj kos kruha. Hočeš li brez po-mislika si ga vzeti kakor žival, kteri se veržejo ostanki, naj jih žre V Ti se imaš ne le zahvaliti za to, kar ti Bos po svoji previdnosti daje. ti moraš se takorekoč sramovati in ne upati si prejeti dobroto, češ: jaz zaslužim kazen, ne pa dobrote. Ko bi človek prav vedel, kaj je sam, in kaj mu gre, moral bi le sramovaje kesati se. zahvaljevaje se. in čude se velikodušnosti Božji svojo roko stegniti po kruhu.
Vsako leto se dvakrat z leče bere sveti evangelij, kako je Bog z malo kruhi nasitil veliko tisoč ljudi. Ljudje so ga hteli zato oklicati kralja, češ, ta bo naj mogočnejši in naj boljši gospod. Kar je storil Kristus po neuavadnosti, to dela Bog stvarnik vsako leto po celi zemlji, ko daje. da se malo vsejanega zerna tako pomnoži, da ima tisoč milijonov ljudi dosti kruha, iu ga še ostane. Kruh. od kterega vsaki izmed neštevuo muogih ljudi vsaki dan svoj kos dobi. mora povsodi opraviti taisto hojo: uaj pervo se mora iz tal po bilki vzdigniti gori v kla«. mora biti peljali v skedenj, v mlin, iz mlina k peku. od tega v hišo. poslednjič cre v usta in želodec človekov. K io «¡a je dal ? Kdo ga je pripravil V Kdo more. pa ua ue bi uikogar pozabil, kdo more čuti in bdeti nad tisoči milijonov ljudi, ter poskerbeti. da vsaki dobi vsakdanji hvoj kruh?
Sv. Pavel apostelj piše: ^Ali jeste ali pijete. ali sicer kaj delate, vse storite v čast Božjo." Kako se pa naredi to. da se je v čast Božjo? To si moral spoznati, ko smo kruh premišljevali. Ce jedoč tako misliš o vsemogočnosti. o modrosti, dobrotljivosti in prečudnosti Božji: teaaj ješ ua čast Božjo V In ravno to jedenje v čast Božjo, hvaljenje in občudovanje Božjih del. jirinaša tvoji lastni duši hrano, ter jo uasituje z dobrimi bogo-ljubnimi mislimi.
O. to bi bila dragocena jed. ko bi vselej mislili, kader vstajamo od mize: Zdaj je Bog spet olja vlil v svetilnico tvojega življenja. sj>et ti je dodal košček življenja! On ie moj Stvarnik, hrani me vsaki dan; on je moj krušni Gospod: zatorai bodem Njemu služil. Njemu daroval \sak dan svojega življenja. Njemu na čast tudi jedi lepo vlival. Po mnogih hišah je lepa navada, kader sedejo jest. da si med seboj voščijo: „Bog blagoslovi; Bog žetinaj!" To je kakor majhna molitvica. i>rošuja za božji blagoslov, ako pride iz serca, in ako tudi moliš pred jedjo : ne boš vlival le telesne hrane, temuč tudi dušno hrano. Nikoli ne opusti molitve pred jedjo in po jedi.
Hvalite Gospoda vsi rodovi, hvalite ga vsi narodi; ker terduo stoji nad nami njegovo usmiljenje, in njegova resnica terpi večno.	P. H.
Ogled po Slovenskem in dopisi.
Iz Ljubljane. Pretekli torek, 29. apr., okoli ene popoldne je z Dunaja naznanil telegram, da so Nj. Veličanstvo presvitli cesar Frančišk Jožef preč. gosp. dr. Janeza Gogala, stolnega kanonika in semeniškega vodja, zaznamnjali za Ljubljanskega škofa
Iz Ljubljane. Za Šmarnice se je vse pripravljalo te dni, in pričele so se po vsih cerkvah. Obhajale se bodo vsakdan, in sicer: v Šenklavžu ob 5 zjutraj v slovenskem, ob 7 zvečer pa v nemškem jeziku (imel
bode dotične govore čast. P. Hiinner, S. J. na Dunaju. Pri sv. Jakopu iu pri Frančiškanih bodo ob 6 zvečer; pri sv. Petru so ob delavnikih ob V28, ob nedeljah in praznikih ob 7, in v Ter no ve m ob 7 zvečer.
Pa ne le samo po cerkvah, ampak skorej po vsih hišah in pri vsih posameznih družinah imajo šmarnične altarčke. pri kterih mladina in tudi odrašeni domačo pobožnost opravljajo.
Popolnoma obhaja šmarnice, kdor v teku mesca vredno opravi tudi spoved in sv. Obhajilo ter se vdeleži podeljenih odpustkov. Bog daj prav veliko sadu! Vse duhovnije naj se povzdignejo na višji stopnjo čednosti. Šmarnice naj zatro kletvinjo, razpore, poboje in sovraštva ; odpravijo naj pijančevanje, ponočevanje, in vso nečistost; z zemlje spravijo naj lakomnost po tujem blagu, tatvino in vse krivice! Vnamejo pa naj v vsih sercih novi ogenj vere, upanja in ljubezni! Kakor se v natori vse obnavlja, tako uaj v slovenskih sercih požene novo cvetje naj lepših čednost. To ne bo le samo čast, ampak tudi naj veči sreča za vso deželo.
Novo mesto. Belo nedeljo. (Pogled nazaj o postni čas.) (Konec.) Ceterto vodilo duhovne vojske pa se je glasilo: Spoznaj svojo slabost in zaupaj v božjo vsega-mogočuost. iu boš skušnjave premagal. Dokazali so, kolikor bolj človek spozna, kako da je sam na sebi slab, da toliko bolj se takih skušnjav in priložnost ogiblje, ua toliko bolj previden postane in tako se ložej greha obvaruje. Rekli so pa tudi, da ravno v spoznanju svoje slabosti verui kristjan toliko bolj iše pomoči tam. kjer ve, da jo zarnore zadobiti, t. j. pri Bogu, in zavest, da jc pod varstvom Vsegamogočnega, ga s serčnostjo navdaja, da toliko ložej in toliko gotovši hude skušnjave premaga, kakor je David, mlad pastirček, premagal velikana Golijata.
Zapopadek pete postne pridige je bil rek iz sv. pisma: Ta rod se ue izžene drugači, kakor z molitvijo in postom (Mat. 17. 20), ter so opomnili, da kakor vojak potrebuje v vojski orožja, da se pred sovražnikom brani, tako je potreba tudi nam orožja v duhovni vojski. Naj boljši orožje je pa molitev po besedah sv. Avguština, ki pravi: rKdor začne moliti, neha grešiti." Drugo orožje je post, ker sv. Pavel pravi, da je terl svoje truplo in ga v sužnjost deval, zato, da je rešil svojo (iušo. Tudi mi moramo tedaj moliti in se postiti, vendar ne samo s telesom, temuč tudi z vsemi počutki in s svojim sercem, ker le potem bomo skušnjave premagali.
Šesto pridigo so začeli takole: Bila je vojska, ktera je 30 let terpela; ali duhovna vojska je mnogokrat še dalji, tudi 40, 50, 60 let terpi. Veliko hudega je 301etua vojska napravila, ali duhovna vojska mnogokrat še več hudega naredi. Koliko jih je bilo v uni vojski hudo, za smert ranjenih; ali duhovna vojska še straš-nejši rane useka . .. zares smertne rane iu toliko ran, kolikorkrat človek greši. Ako je pa bila naša duša ranjena, hudo, za smert ranjena, kdo jo bo ozdravil? Kje je tisti usmiljeni Samarijan? Kje tisti dobri oče, kteri je napravil pojedino svojemu sinu? Ta je Jezus Kristus! V zakramentu sv. pokore je On pripravljen nas očistiti, nas ozdraviti, in v zakramentu presv. R. Telesa nas nasititi, nam pomagati. Šesto vodilo duhovne vojske se je zato glasilo: Jezus te bo ozdravil, On ti bo pomagal; On te ne bo samo očistil, temuč te bo tudi nasitil.
Po izverstni izpeljavi so na to svojim poslušavcem priporočevali spoved, večkratno spoved, ker tudi večkrat svojo dušo kaj ranimo; pa tudi večkratno sv. obhajilo, ker le to nas bo v dobrem vterdilo, ter so konečno opomnili, da naj se pobožne duše za vse te milosti Jezusu s tem zahvalijo, da bodo tudi letos pri procesiji ppremljevale presv. R. Telo s prižganimi svečami.
Veliki petek je bila zadnja pridiga in reči se smé, da nihče ni pričakoval toliko poslušavcev, kolikor jih je prišlo. Skoraj vsa mestna gospoda je bila pričujoča — vmes tudi taki gospodje, kterih poprej ni bilo viditi. So pa tudi mil. gosp. prošt tako govorili, da je nek gospod domú pridši rekel: Veliko pridig sem že slišal, ali take pa še ne! Kaj pa so pridgovali? Bil je sklep duhovne vojske, namreč: zadnja vojska na smertni postelji, ktera bo za slehernega tudi določivna. ker na njen izid bo zastavljena cela naša večnost. Opomnili so, kako da dušni sovražnik človeka tudi na smertni postelji skuša, kako da napravlja dobre, da bi jih po dolgi, hudi bolezni pripravil v nejevoljo, nepoterpežljivost; ako pa bolezen ni huda, da bi v njih obudil nezaupnost. ali jih pripravil v popolno obupuost; da pa na smertni postelji tudi skuša grešnike ter jih slepi s tem, da bolezen ni nevarna — ni za smert, da zdaj še ni treba po gospoda poslati; moti tudi domače, da se nihče ne upa bolnika opomniti, češ da bi se morebiti preveč ustrašil, in tako se odlaša tako dolgo, da bolnik začne umirati, iu zdaj še le tečejo po kacega gospoda in ta naj v hitrosti dušo reši. ko umirajoči več ne govori, se komaj še zavé, da zdaj naj duhoven pomagajo temu. ki že več let ni bil pri spovedi, ki ima še kak zamolčan greh na svoji vesti, še morebiti kaj krivice poravnati, tujega blaga poveruiti itd. Bo li mogoče v malo trenutkih vse poravnati, vredno ga previditi in dušo večnega pogubljenja rešiti? Na to so povedali od vnukinje nadvojvoda Albrehta in hčere vojvoda Virtenberškega, od 18 let stare princesinje Marije Amalije, ktera je v adventu lanskega leta umerla na Tirolskem, kako da se je ona sama pripravljala za srečno zadnjo uro. kako da so pa tudi njeni starši vse storili, da bi bili milost božjo zanjo sprosili, ker sta oba. oče in mati sv. obhajilo za njeno dušo darovala in tako svoji ljubi hčerki v nebesa pomagala; ter so potem priporočevali, da naj se v vsaki hiši, kjer bo kdo za smert bolan, vsi po enaki poti prizadevajo, da bo bolnik še o pravem času previden; kako naj pa tudi že v zdravih dnevih slehern sam zase skerbi, da bo tudi njegova zadnja vojska enkrat srečno dokončana in se duša zveličala. Pri tem sklepu se je vse po celi cerkvi začelo ihtiti in na ves glas jokati, tako so bile serca poslušavcev ginjene.
Konečno imam še poročati, da je bila procesija pri vstajenju še lepši kakor lansko leto. Dolga versta moških in mestna straža z godbo je šla za križem in banderom, na to šolarice, pevstvo, za sv. R. Telesom pa veliko gospodov, naj odličniše gospe in gospodičine, potem blizo 300, ki so svetile in še dolga versta drugih žensk. Bil je naj lepši red, vse obnašanje dostojno in med godbo in petjem odmevala je glasna molitev sv. roženga venca. Tolika vdeležitev in tako lepo obnašanje služi zares mestu in celi okolici v čast.
„Boste že vidili !4i
V vojaški šoli „Saint-Cyrski" je mladi zmožni duhoven Rigolot imel službo veroznanstva. Vsak večer, predno so šli gojenci k počitku, imel je z njimi kratko premišljevanje. Neki večer je imel o peklu pretresljivo premišljevanje. Potem se je podal v svojo sobo, ktera je bila v oddelku častnikov. Predno stopi v sobo, ga nekdo pokliče po imenu. Bil je stotnik, ki je za njim prihitel, kakor da bi mu imel nekaj važnega povedati. „Prizanesite, častiti," pričue zasmehovaje, ravno ste nam govorili o peklu. Pri tem ste pa pozabili nekaj nam povedati, če v peklenskem ognju človeka kuhajo ali pečejo. Mi morete morebiti to povedati? Duhoven precej vidi, s kom da ima opraviti. Čversto oči v svojega moža upre, mu svečnik s svečo, ki jo v roki derži, tik pod nos pomoli in rečč: „Boste že vidili, gospod
stotnik!" Potem gre v sobo in zaklene vrata za seboj; nehote pa se je nasmehljal čez stotnika, kterega so te besede hudo pretresle. Duhoven na to ni več mislil; zdelo se mu je pa, da se ga je stotnik skerbno ogibal, ako ga je od daleč vidil.
Nasledovalo je rogovilstvo. ki ga imenujejo mesec-julijevo rovarstvo. Vojaško duhovno pastirstvo. kakor vse drugo, je bilo zaterto. Duhoven je dobil drugo službo.
Dvajset let pozneje je bil duhoven neki večer povabljen v nekako družbo. Neprevidoma stopi k njemu star vojak, ga spoštljivo pozdravi in popraša. če ni on Rigolot, nekdanji vojaški duhoven v St. Cvru. Ko mu duhoven priterdi. stotnik živo ainjen odgovori: r0 ljubi, častiti gospod! Dopustite, da Vam roko podam in naznanim odkritoserčno zahvalo, ker Vi ste me oteli." — „Jaz?" rKako to?" . . . Ali me ue poznate več V Se li ne spominjate več tistega večera, ko Vas je neki stotnik s psovskim prašanjem zasmehoval in ste mu odgovorili: Boste že vidili, gosp. stotuik! Tisti stotnik sem bil jest. Pomislite, od tistega časa so mi te besede vedno zvonile v ušesih in vedno me je terla misel: Ti boš enkrat v peklu gorel. Deset let sem se boril zoper to opominovanje; toda posledujič sem se moral udati. Opravil sem dolgo spoved, iu od tistega časa sem postal dober kristjan. Vam se imam zahvaliti za to srečo in močno me veseli, da sem vas tukaj našel iu Vam to povem.
Ko sem to bral v rMtssionsblattu.~ mi je na misel prišlo, kar sem une dni vidil v nekem ničvrednem psovskem listu, ki mi je prav po naključji prišel v roko! Burkež v nesramni sliki psuje poslauca Gr., ki je nekaj podobnega o peklu memogrede bil omenil tudi v der-žavnem zboru. Naj bi tudi njemu, ki je ono psovsko figuro čertal in njemu, ki jo je med svet pognal, enake besede zvonile po ušesih. Spominjam se tudi. da raujki prof. Dagariu. ko nam je v II. letu filozofije razlagal versko resnico o večnih kaznih, je pomenljivo pristavil opombo* ,.Man soll sich nur an die Hölle erinnern, dann wird der Kitzl nach der Sunde schon vergehen.* To je podobno besedam večne resnice: ^Človek, spomni se posledujih reči. in vekomaj ue boš grešil!"
Božji verti.*)
Plašč ledeni.	Drevje saduo
Pert sneženi	In zlu razuo
Zginil že je spred oči;	Videl v enih vertih sem,
Zrak mileji	Ki rodilo
In gorkeji	In služilo
Burji jemlje nje moči.	Je v družiui udom vsem.
Tičji glasi,	Tu \eseli
Dnevi jasni	•So pač duevi,
Vabijo iz mesta me ;	Mislil sem, ter šel naprej j
Kjer cvetlice	Tu zabava
Že cveteče	Se in spava
V vertih so razgerujene.	V sladkih sanjah tje naprej.
Vstanem. hodim.	Potovaje
In prehodim	Se na dalje
Mnogo krajev vedno sam;	Videl druge sem vertč;
Pazno gledam,	Sivo drevje,
In ogledam	Gole veje
Vertov koliko, ne znam.	Križem vse je sem ter tje.
Verti razni,	Ko sem gledal,
Polni, prazni	Sem zagledal
Zapušeni še zelo ;	Tam možaka starega,
A njih eni	Se predstavim
Oskerbljeni	Mu in pravim
Do čudenja so celo.	Serca pač pobitega.
*) V zlogu narodnih popevk, torej brez strogega reda ozi	
roma na stike, asonance itd.	
Razni verti
Po vsem sveti,
Kdo ne vedil bi za nje;
So zakoni,
Mnogim troni
Sreče, sladko upanje.
Mati, oče! Vira sreče,
iita vertnarja za svoj vert ; Za aajenke Dal otroke
Varna Bog za svoj je vert.
Blagor vama, Oče, mama i Če jih prav izrejata; Doživela In prejela
Bosta, kar zdaj sejeta.
Kar sadila, Kar gojila, Sadje obrodilo bo; Če mladika Je lesnika,
Sad okusen pač ne bo.
Plača srečna In nesrečna Večna bo, katera bo; Perva dobrib, Druga slabih; Oče! ktera tvoja bo?
li—v—n.
Razgled po svetu.
Naj važniši zadeve sedanji trenutek so: Po vsem svetu okrožnica sv. Očeta Leona XIII zoper framasone; v Egiptu in srednji Afriki početje lažnjivega preroka Mahdija. zlasti, če bo dobil ali ne tudi Hartum v oblast in z njim večino Sudana; v Jutru v Tongkingu francoska vojska; na slovanskem Jugu in v evrop. Turčiji pa pop o tja »je cesarjeviča Rudolfa in njegove slavne soproge Štefanije, ki sta bila povsod s silovitim navdušenjem sprejemana, kar ne more ostati brez dobrega vpljiva tudi za katoličanstvo.
Leon XIII je zadel pravo struno. On nezmerno zaupanje stavi na inoiitev. in lahko je viditi. da pri vsih zaprekah katoličanstvo vendar povsod razodeva svojo silovito moč. — Veliko število novih mučencev v Tongkingu je nova mogočna vojska v prid katoliške Cerkve, — armada, ki bo Bogu. bi djal, silo delala s svojimi priprošnjami za blagor in razširjanje sv. Cerkve.
Kako bo Bog hudi udarec sv. vere po Mahdiju Cerkvi v prid obernil, je skrivnost; zgodilo pa se gotovo bode. Da bivanje naših misijonarjev v Mahdijevi sužnjosti ni brez dobrotnega vpljiva nanj in na Mohamedano, to se je vidilo že iz malega, kar smo dozdaj slišali, upajmo pa še več. Sudansko morivno obnebje ni zastonj pokončalo toliko velikoserčnih misijonarjev: povsod med mohamedani iu zamurci je pokopan kak misijonar, recimo svetnik. Kdor veruje v prihodnje življenje, je tudi prepričan, da to ni zastonj, temuč da to je delo previdnosti Njega, ki je edino-pravo vero na svet prinesel.
Rini. Veliki teden med drugimi vsako leto pride v Rim tudi nekaj študentov Inomoške univerze, kteri o taki priliki sv. Očetu izroče tudi adreso verne vdanosti.
Letošnja deputacija je bila osebno sprejeta in Nj. Svetost so z očetovsko dobrovoljnostjo pohvalili vseučilišč v Inomostu. da se verlo odlikuje s pravim katoliškim du-nom in z iskreno prizadevo v vedah. To jim je dalo povod, da so oziroma odgoje tudi o pruskih škofijah omenili, kako je pruska vlada v začeku dajala nadjati se povoljne rešitve v tej reči; sadaj pa je to upanje zopet daleč odmaknjeno. Rimski stol, so resii, ne more dopustiti, da bi se novinci duhovskega stauu olikovali na univerzah, na kterih njihovi veri in nravi tisučere nevarnosti žugajo; temuč tišati mora na to, da se duhovniki odgojajo v napravah, ktere poživlja cerkveni duh in ki so pod nadzorstvom cerkvenih predstojnikov.
Torin. Marsikaj se je pisalo in govorilo, da je knez Lichtenstein sv. Očetu papežu, ako b: Rim zapustili. ponudil svoj grad Vaduc (= Valduz. glavni kraj kneževine Lichtensteinske blizo Rena, z gradom Hohen = Lichtenstein, sedežem knežje vlade). Kardinal der-žavni tajnik je boje na to 5. apr. v imenu Leona XIII knezu pisal, ga zahvalil za to ponudbo in ob enem mu zagotovil, ako bi papež res bili kdaj prisiljeni Rim zapustiti, da se bodo rajši preselili v kako katoliško kneževino, kakor pa na anglikansko Malto. Tako saj „Gazetta Piemoritese* piše. Ce je reč resnična, ne moremo porok biti.
Mladočestvo v Ameriki. V Clevelandu (Ohio) je milgsp. škof Rihard Gilmour ondotni češki občini sv. Prokopa duhovnega pastirja uzel in cerkev v prepoved djal, ker se je ta občina naravnost ustavljala zoper duhovnega pastirja, zoper šuofa in postavo.
V	vzhodnji Aziji so francoske vojne v posest vzele terdnjavo Honghoa, ktero je posadka bila poprej zažgala. General Millot meni, da s G000 Francozi in s Tongkingci, ki jih bo po evropejski šegi v vojui izuril, bode zmožen pridobljeno deželo v pokoršini ohraniti.
Na Balkanskem, namreč po vzhodnji Rumeliji. je zopet začelo šumeti. Ondotni Bulgari boje na shodih razklicujejo, da nočejo več biti pod turškim nadgospo-stvom. Turškemu poglavarju Aleko-pašu že preseda njegova čast, in visoka Porta je v zadregi, ker pri vo-litvi novega poglavarja hočejo tudi druge evropejske moči besedo imeti.
Prusko. Dve govorici ste poslednje dni delale po Nemškem; ena. da se je kardinal Ledehovski odpovedal gnjeno-poznanski nadškofiji, kar utegne biti res. pa sv. Oče odpovedi še niso sprejeli; — druga je, da se je Bizmark vsim deržavnim službam na Pruskem odpovedal, kar je bil pa le prazen šum. Sicer pa se Bizmark peča za nove volitve v deržavni zbor.^
Amerikanske novice. V Cikagi je lep prote-stanški tempelj katoliškemu nadškofu Feehanu za 20.000 dolarjev na ponudbo, da ga kupi in spremeni v katol. cerkev. Pravijo, da v zadevnem oddelku mesta je veliko katoličanov in se da vstanoviti katoliška občina. Dobro znam nje.
Poljaki se vterjujejo; v Lemont-u (Lackport 111.) so imeli z Nemci cerkev in šolo skup; zdaj pa so se ločili; napravili si lastno šolo in cerkev, ki je ss. Cirilu in Metodu posvečena. V Detroit-u (Mich.) je poljski duhoven od škofa dobil privoljenje za napravo semenja, da se bodo mladi Poljaki v njem za mašnike odgojevali. To bo kaj velika dobrota za Poljce, kterih je blizo pol milij. v zedinjenih deržavah. Duhoven se imenuje Dom-brovski in zbira darove v ta namen.
V	Springfieldu (111.) bode 18. maja škof Baltes blagoslovil podstavni kamen za novo cerkev in v treh ondotuih cerkvah delil zakrament sv. birme.
Novokat. cerkev zidajo v Danburg-u (Ja.): osemoglati stolp bo 00 čevljev visok. — V Dubuque-i so oo. jezuiti mesca sušca imeli sv. misijon. Sploh se
Verti razni Polni, prasni, Zapušeni eni slo; A njih eni Oskerbljeni Do čudenja so celo.
Kar mi pravi Sivček stari. Pomenljivo zlo je vse; Verti moji N> okoli,
Koder si sprehajal se.
Da razlika Je velika,
Pa vertnarji krivi so; Jest pač čujem In plačujem
Skerb za verte imam vso.
(iledain čilo, Prosim milo,
Milo, oh! jih pač svarim; A lenuhi So še gluhi, Ce nad njimi se serdim.
Moja jeza S« že steza, Se razlila bo na njih, In v gorečo Jih bo ječo
Vergla, v kraj zaverženih.
po Ameriki misijoni vedno obhajajo, ker to je naj boljši pomoček, da se ljudje iz divjačnosti povzdigujejo, v čednosti ohranijo. (Pri nas ste dve peklenski šoli za obdivjanje ljudstva: ponočevanje in žganjarije Misijoni bi morebiti še največ izdali. Po Ameriki imajo tudi društva treznosti, pri čimur se udje zavežejo, da ne bodo žganja pili; kjer je pogubljivo ponočevanje v navadi, bi morali mladi ljudje tudi obljubiti, da se bodo tega zderžali.)
Strahovit vihar je 1. aprila skoraj celo mestice Oakville z zemlje pobrisal iu razdjal.
Posvečevanje duhovnov. Pri sv. Frančišku (\ iskonsin) so bile poslednje dni sušca posvečevanja mladih klerikov; bogoslovcev je doseglo nekaj manjši in nekaj višji posvečevanja do dijakonota vštevno. Preč. g. škof Flash, ki je bil prešuji večer se vernil iz Rima. je 28. sušca 32 mludeLčem podelil tonzuro in mule blagoslove. Drugi dan pa je milgsp. Mih. Heiss 33 bogo-slovcem podelil subdijakouat za nadškofiji. Čikago in Milwaukee. za škofije: Green-Bay. La Crosse iu Št. Pavel (iu med temi je naš rojak g* Jan. Solnce; tudi je imenovan neki Ant. Oguiin. ne mara tudi Slovenec V), posiedujič še za uauškotijo St. Lujz. za i> šk-.fij it; za 2 a post. vikarijata. Tiho nedeljo so subuijak««hi prejeli še oijakonat. Toliko boguslnvcev. kakor letos, v št. Frančišku še nikoli poprej ni bilo.
O d g o j a indijanske m law i ne. Pri sv. Jožefu (Minnes.) imajo šolsKe Sestre k< legijo za in-iiiun ke deklice. V kratkem se je zbralo indijanskih ueKlic iz raznih krajev v to dobrotno napr.vo.
»Stirdeseturi na pobožnost. sklenjena s spo-vedovanjem in ss. obhajili se po Ameriki sik» pogosto opravlja. Tuji spoveiniki in pridigarji prihajajo na pomoč. Tudi to je puiuoček. da se cele občine k veči omiki povzdigujejo. Ob času cerkvenega patrouskega obhajanja je med drugimi za to pobožuo>t lepa prilika.
Češka občina .sv. Vac lava v Vilberu (Nebr.i dobi 3 nove zvonove, kterih naj veči pa bo tehtal samo 750 lioer; enega bo napravila občina, druzega jim bo podaril neki duhoveu. tretjega pa dva prijatla.
Nova škofija. Apostolsko aamestuištvo Montana je povzdignjeno v škofijstvo.
Bratovšike zadt^ ti V molitev priporočeni:
Na milostne priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca, sv. Jožefa, sv. Nikolaja, ss. Hermagora in Fortunata. naših angeljev varhov in vsih uaših patronov B.jh dobrotno odverni od naše dežele poboje, umore in samomore. odpad iu brezverstvo. prešestvanja in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanje m vse pošastne pregrehe in velike nesreče. To bodi pred vsim drugim nriporočeno v bratovsko molitev. — Ponižno iu z velikim' zaupanjem se priporočam N. lj. G. presv. Serca. da bi na njeno priprošnjo, ako je volja Božja, zadobil zdravje na nogi. — Za zveličanje skerbua sestra priserčuo priporoča svojega brata N. lj. G. presv. berca, da bi na njeno priprošnjo Bog mu douelil gnano pravega spozuajna. da bi velikonočno spoved in sv. Obhajilo vredno opravil. Za obe prošnji, ako bom uslišana, hočem zahvalo naznaniti. — Neka družina za blagor iu lepo složnost. — Dete mati goreče priporočuje v bratovsko molitev, da bi mu N. lj. G. sprosila zdravje, ali vsaj polajšanje v neznani neozdravljivi bolezni. — Vedno bolehava ubožna mati z dvema otročičema. — Serčno priporočena je neka zabredla oseba na duši, naj bi ji Brezmadežna zdaj o maju sprosila spoznanje, ali po kakih potih jo v stan pripeljala, kteri je po Božji volji in njeni duši v
izveličanje. — Mati priporoča v bratovsko molitev moža in 2 sinova, da bi bolj skerbeli za zveličanje svoje duše. v ta namen jih izroči Jezusu, Mariji, sv. Jož. in sv. Ant. P. — Sestra bolno sestro priporoča Jezusovemu in Marijnemu Sercu. sv. Jožefu iu Anrouu Padv. za voljno poterpljenje in srečno zadnjo uro. — Neka družina se priporoča v bratovsko molitev Jezusu. Mariji, sv. Jožefu in sv Ant Padv. za dušne in telesne potrebe. — Oseba, da bi si stan po božji volji izvolila. — Žena bolna priserčuo priporočena. — Kteri še niso velikonočne spovedi opravili, da bi jih Bog na prošnjo N. lj. G. presv. Serca obvaroval prelomljenja cerkvene zapovedi. — Zatrenje nesrečnega žganjopivstva. — Bolua oseba za zdravje ali saj za tolažbo iu srečno zadnjo uro. — Bolan duhoveu živo priporočan. Goreče vdeleževanje in obilni sad šmar-uičnih opravil.
Zalivale.
Preteklo je že leto. kar je bila naša enajstletna hčerka Micika hudo zbolela. Lotilo seje je hudo bljuvanje, katero jo je mučilo celih sedem mescev. V tem času želodec ui prenašal ne jedil ne zdravil. Nato se je polasti tudi huda božjast. katera io je vsaki dan tri cele ure hudo vila. Kdor jo je \ idil. se je čudil, kako z.i-more živeti. Poklicali smo več zdravnikov, ter rabili vsakoverstna zdravila, a vse brez vspeha. Opravljali smo z vso družino devetdnevnico k N. lj. G. presv. Serca in smo obljubili uslišauje po „Dan.u razglasiti Po nasvetu neke osebe začnem še sama opravljati pobožnost k sv. Antonu Padv. ter obljubim tudi v „Cvetjifc uslišanje naznaniti. Že sem mislila, da je nebo popolnima zaperto mojim prošnjam. Torek. 7. vel. serpana. sem vsa žalostna klečala pred podobo sv. Antona, ter sem ga prav noreče prosila naj bi on. ki je že tolikim pomagal, tudi hčerki vsaj nekoliko polajšal. Komaj pridem iz cerkve domu. me bolna hčerka pokliče, rekoč: rM;iina lačna sem." kar se prej celih sedem mescev ni nikdar zgodilo. Od tistega uueva je začel bolnici želodec zopet prebavljati in božjast je popolnoma nehala. Deklica se je vsaki dan bolj vterdila in sedaj že zaraore zopet šolo obiskovati. Vsi smo prav serčno hvaležni Bogu. Mariji in sv. Antonu.	frsa Jt*tnko,
V Loki, 25. mal. travna 1884.
Duhoven, v molitev priporočen zarad slabega vida. se očitno zahvaljuje Bogu. Mariji Dev. in sv. Antonu Padv., ker je mogel za silo veliki teden duhovne reči opravljati in maše vati. Priporočuje se pa še dalje, da bi mu dobrotljivi Bog dodelil bister vid, da bi mogel š
se
delati v čast Božjo iu v blagor duš.	/•'.*/>.
Koledar za prihodnji teden:
5. majnika. S. Pii V. papež. — »;. S. Janez ev. pred lat. vrati. — 7. S. Stanislav. — 8. Razodeuje sv. Mihaela arh. — i». S.v Gregorij Nazijanški. — 10. S. Antonin šk. — 11. Četerta nedelja po vel. noči. S. Mamert.
Listek za raznoterosti.
Mariji.
Ti edina. Kinč, milina, Lil je bele žar svital. Ki si sveti Duh je zbral Te nevesto čisto, zvesto : Tebi doni orgelj glas Vsih jezikov večni čas!
Moč viharja V čolnič vdarja, Val strahotno z njim divjá, Da vtopi ga v dnu morjá; Ti prikaži Se vtolaži, Reši nas bolést, strahu; Pelji h kraju nas mirú.
O najslaja Cvetka raja, Ti Kraljica vse časti, Naj smo Tvoji večno vsi! Da v cvetličnem Večno-ličnem Maju spevamo Ti kdaj Z Jezusom na vekomaj.
Rad osi a v.
Sv. maša za dobrotnike (lijakov pri
oltarji N. lj. G. presv. Jezusovega Serca bode prihodnji eetertek s. majnika ob V*8. Vsi .šolski mladenci, kteri dobrote ..dijaške kuhinje- vživajo, morajo priti k sv. maši in moliti v ta namen, da bi dobrotljivi Bog na priprošnje N. lj. G. presv. Jezusovega Serca našim dobrotnikom njihove naj priserčni.še želje >polnil in jih njihovih naj bricl-kejših stisk in težav rešil, v kakoršen namen se bode darovala tudi sv. maša.
Osa naj starši Marijo svojim otrokom v majnikn prosijo. Neka mati je v pismu do Marije Dev. v Ver-delais-u tako le pri sila :
Sveta Marija, ohrani v nedolžnosti moje ljube otroke; pridobi jim brezmadežno čistost in zdravje; blagoslovi tudi njih versko in duhovno izrejo. Blagoslovi mojeca soproga. Stori. <ia se bomo posvečevali in Ti sama nas posvečuj. Ohrani, prosim Te, nase imena in naše serca v svojem Sercu za čas iu večnost.
Stan sv. Cerkve v zedin jenih deržavah. Po du-hovskem imeniku je v zedinjenih deržavah 13 nadškofov, 57 škofov 12 sedeža sta spraznjena), (3835 mašnikov, 1(*»51 bososlovcev. • i«'> 1 o cerkev. 1150 kapel. 1470 štacij (misijonskihV) 11 semenis. >7 kolegij. 51*9 akademij, 294 azilov in 1 39 bolnišnic. Memo lansko leto je prirastek 2*9 mašnikov. 217 bogoslovcev, 372 cerkva, G kolegij. 2») akademij in 19 azilov.
Terst. Družba duhovska sv. Janeza od Boga v nasprotno pomoč je 2U. sušca imela veliki shod. Trije družniki so od zadnjega shoda umerli, eden je na novo sprejet; udov je zdaj >5. Namesto umerlega kan. Žvaba je postal preč. «i. kan. tir. Sust predsednik tega društva, svetnik je preč. s. Tom. Taler; čast. g. Jan. Buttignoni pa blagainik.
V Briksnu na Tirolskem je 23. aprila na nagloma umeri ondotni knez in škof miigsp. Janez pl. Leiss Laimburški. star »'.2 l¿t. R. I. P.
Poreško-Poljska škofija. Ta škofija je bila ločena v dvé škofiji. 1. 1*30 pa je bila zedinjena in preč. g. Anton Peteani III je bil pervi poreško-poljski škof. Pervi škof v Poreču je imenovan 1. 524 Euphrasius; število vsih škofov poreških do 1. 1*27 je bilo 71. Pervi škof v Polji pa je imenovan že 1. 502. namreč Venerius, in vsih do 1. 177* je bilo »'»i». Po zedinjenji so bili še 4. namreč: Anton Peteani III. Juri Dobrila. Jan. Nep. (ilavina. in Alojzij Mat. Zoren. Sadaj je ¿kotija izpraznjena in kapiteljski vikar je preč. Dominik Silic, ki ima v Poreču še tri tovarne kanonike, kteri so preč.
Odgovorni vrednik: Lnka Jeran.
gg.: Jož. Angelini, Nikol. Pajalič in Jan. B. Pesante,
I	kanonikat je izpraznjen. Častni kanoniki so: štirje. V Polji je proštija izpraznjena, sicer so še 4 gg. kanoniki; 5 je častnih kanonikov.
Dvojnata škofija ima v 7 dekanijah 50 duhovnij (fara) obstavljenih in 10 izpraznjenih, 9 kapelanij ob-stavljenih in 4 izpraznjene; 30 kooperatur obitavlj. in
II	izpraznjenih; 7 beneficij (med njimi 3 izpraznjene), in 90242 duš. Duhovnov je v duhoTskem pastirstvu 70, v druzih službah in opravilih 10, v pokoju 0; iz druzih škofij 8, redovnikov 8; domačinov v druzih škofijah 9. Vsih skupaj 117. Po starosti sta 2 nad 80 let. 13 njih čez 70, 18 čez GO. 27 čez 50, 25 čez 40, 21 čez 30. 3 čez 20 let. Umerli so preteklo leto 3. Bogoslovci so samo 3 (l v četertem in 2 v tretjem 1.). Sčasoma bode pomanjkanje pojenjevalo, ker je v malem semenišu 30 mladenčev (v <3. razredu 1, v 5- štirje, v 4. njih osem itd.)
Konečno bodi še opomnjeno, da duhovski imenik ima precejšno število Kranjcev Čast. g. Jan. Cotelj, ki je še le vlani doveršil, je kancelist v škofijski pisarni. Serčnim našim mladenčem bi bila lepa pot odperta v tem primorskem kraju, kjer že več naših rojakov dela v vinogradu Gospodovem. Semeniše za Poreč-Poljsko skotijo je v Gorici, kakor je znano.
Duhovske spremembe.
V Teržaški škofiji. Preč. g. Jož. Orbanič je postal prošt, dek. in župnik v Paznu; čast. g. Raj m. Jelušič administrator v Opertlja; čast. g. Lor. Ra-kovec bo oskerboval župnijo Gročansko; čast. g. Mat. Rebolj bode kapelan v Slivji, čast. g. Avg. Belikva gre za koop. v Brezovico; čast. g. Jož. Škerlj za koop. v Sežano; čast. g. Mih. D ob r a ve c je postal kapelan v Podgorji.
Dobrotni darovi.
Za študentovsko kuhinjo: Čast. g. župnik Fr. Eržen 1 gld. — Čast. g. J. Demšar: „Da bi fantje" Kraljico majnikovo bolje in rajši častili, 4 gld. — Dunajsk dijak
1	gld. — Neimen. dobrotnica (30 kr. — Čast. g. Sira. Ažman 2 gld. — Neimen. dobrotnik 2 gld. — Iz Idrije K. Zajic 1 gld. — Čast. g. župnik Jožef Vidmar 2 gid.
—	Čast. g. župnik Mat. Markič 5 gld. — Čast. g. župn. Janko Vovk 5 gld.
Za opravo ubožnih cerkev: Od sv. Lorenca ob Tem.
2	gld. 15 kr. — Rudnik G gld. 40 kr. — Od. sv. Križa poleg Turna IG gld. — Iz Dovjega 50 gld. — Z Lučin 30 gld. za to in lansko leto. — Z Ježice 19 gld. 20 kr.
—	Iz Lesec 23 gld. 44 kr. — Iz Stare Loke 44 gld. 50 kr — Iz Šturije 28 gld. 32 kr. — Iz Podvelba 32 gld.
Za sv. Očeta: Iz Zaliloga 1 gld. GO kr. — Čast. gosp. župnik Mat. Markič iz Logatca 10 gld. — Poljane nad Loko 10 gld. —„ Trebelno po čast. g. župniku J. $ullerji 3 gld. — Čast. g. kaplan Šalehar 2 gld. — Čast. g. župnik Janko Vovk 5 gld.
(Drugi dar. prih.)
Pogovori z gg. dopisovalci.
G. D—r v Led.: Vse opravljeno. — Oe se bo kmali treba pripravljati za i. v. p.? Kaže, da se ne bo odveč mudilo. Hvala in iskren pozdrav! — G. Š. v T.: Naročilo zver-šeno; zadevni serčno hvaležni za priljudnost. Potencirani pozdravi! — P.: Pesmica je polna lepih misel, pa za občinstvo je premalo počesana; torej brez zamere.
— Tiskarji in založniki: Jožef Blaznikovi nasledniki v Ljubljani.