n Hnilta.________ I IM ikk ft n M Uli. tata. **■!• vstk «n p#»olda« HUMU Milila te prantffc«. tMMratts Prostor I mtm X M n/m ia ntvadne ta nudt oglase 80 v'iil. a tuidne rasgiaie 1*20 fC a poslano in reklame 2 K. —> Pri aaročU« nad 10 obfav popast VpnSanjea giede taKntov naj te prttoli maaka ia odgovor. VprralitTO JNov. Mu**!** Ia „Karata* Tiska*««" EaaOava Biloa *t 59 prlttldaa. - TsUfa* it M. •»•lavaMfcl lmaV ••*• v ijaMj«! ta »a pattl i v J*f—*—*Ht V tM*mmmmlwmi edoletno aa#tej ptetaa • K l»— celoteteo......K140— poHw«o.......„ »— poOetao.......„ 7*— 3 mesečno......a »— 3 mm%čmo......,, 35 — I ........10-- „ .......12-- Novi naroaiiki tuj poiljejo v pnrič ntaotodma v«d«o MaT* po nakasaić. Na tamo pismena naroat« bret potlatve dentfje se ne auremo ostrati. VfaislMva aSIavt Havsalaf Baaflava ^Mta iC a% L aa4alvHriflt Toleltm itav« 34. PosameiiM Itevillui vtlia 60 vtnarfev. PottntiM platana v gotovini« Mario Sovič: Prač z naSImi slabostmi! Navzlic politični napetosti so flaše kupčijske zveze z Italijo že prav živahne, morda v tem in onom pogledu preživahne. Naše najvažnei-še izvozno blagr> za ItalUo je naš les. stavbena in rezana roba. Izvoz tega blaga bi bil dokaj veČii, da je na raz-pola?ro dovolj vagonov in zlasti od-prtih. Ali za vozove je trda, na vsak vagon Že caka mno^o trgovcev. Pole?? lesa je šio na Laško zlasti za kompenzacijo tuđi precej živine, jjo-veje in prašičev. Iz Italije prihaja pole* koristnesra in potrebnesra blaga, kakor je manufakturno blago, riž, kava, testenine rudi se mne^o robe, ki je v tezavnih časih prav dobro pogrešna. V mislih imamo po-rnaranče. honbone. fi&e. dateljne. rodine, mandeljne, pa tuđi čokolado in kakao. Za ta b'aso eredo zelo velike svote denarfe v tujfino tako. da bi-stveno nčinkujeto na vrednost našega tfenarte v rajmerfu z laško liro. To blago laže hodi k nam. kakor naše težko blago v Italiio. Luksuriozno blago se rudi dokaj laže tmotani nego naša dragocena, pa težko prevozna lesna roba. Kdor prfhaja v Trst med naše trgovce in zastopnike denamih za-vodov, mu takoj povedo. kako ne-spamerno je. da naša vlada predpi-suje prodaiati v inozemstvo za takozvano zdravo valuto. Če za mše eksportno blago zahtevamo tu i đe-nar mesto svojecra. in če moramo na drugi strani za importirano tnje bla-£o plačevati zopet v tujem denarju, je naravno, da po našem denarju nihče ne vpraša. Ce pa no kakf stvari nihče ne vprašufe. je brez vrednost!. Ponolnoma pravilno je, da so se-daj naše gospodarske ortranfzacfje potom trgovske zbornice stopile do vlade z zantevo, da nrenehamo s se-danfo pojrreš^o nrakso, s katero ubfjamo svoj lasfnf novec. Ml moramo nrryf»1at! v tuHno »jravftnma Ic za n?.*e Vron^ko - ćtnar*ke novčanice. Potem bo nrenehal ta sramotnf položaj, da se v Trstu branijo kupovati naš novi kronski - dinarski novec, pa tuđi star bankovni dinar. Prenehali pa bodo tuđi sarafski manevri z laško liro, katero so brez gospodarske upravičenosti nagnali tako, da se je plaćalo za liro nekai dni po 12 K. Vsled tega je Šio tuđi blauo v ceni kvišku, ali ta po.fav je hitro izfjinil. Lira je zopet padla za X raz neopravičeno visino. Mnogo špekulantov. teh hijen na našem go-spodarskem polju se je občutno opeklo in izgubilo lepe svote. Laska lira objektivno vzeto. ni nobena zdrava valuta, ker ie v Švicl padla nroti franku od normalno sto na 31. Izgubila je nad 2U vrednosti. in ere od lanske snomladv ko se ie v Svicl dobilo za nio Še 75 santimov. traino navzdol. Tuđi zadnje dni je nadala. ko so jo nri nas umetno nognali kvi-šku. Promet na borzi v Beogradu In ZatTebu bi bilo treba strogo nadzirati; če to ne pomaga. pa zapreti borze. Iz sedanje zaeate bi mogli oriti z nekoliko nreiT^amim ravfam'^Tn v kratkem času. Treba je. da začne-mo nrod^Htl v ttiino za svol <*^»jir. H era mor?«fo nred vsem ml sanif c^-"irf. Nadalie fe treba, da omeiimo. odT?osno nrenoveroo »tvor ^frcft^for-ieca ?n ooere^ne^a Mara. V noio^a-ku v katerem ^tpo. ie sn^rt^n cn-eh. .nlačevati oranže no 3 Vronr fn r»ra->-^e t<*r m%\ri^ \ry ^s*&***">* rn b'nmtfi cenah. Končno mor^tno narediti do-^a v dewarst\rn red in r>o$"*ttr"^t n^*^5*f motrimo f^ *»»i Hr*rt»r v r^1" ^r« 7avi. Trrneniati tr^ba f»td? stari ban-Vovru d'nar. ^vovrsfna valuta ie "aš grob. Urcdft^v vahitr\<*v* vnra-š>ma Ie nnfna Oosnoda Ja^kovića definitivna<* rel?ci*a 1 : 4 mora oroč fn stran, s^'cer jrremo v nocnib^ fn ne.sr^čo s Vrono »n z df^arlem Sna-mpt"imo se in dafmn cosnodarsVn t-HiIitfko v roVe stro^avri^korn. r»a bo naš ffTnas*Vf gospodarski or^anf-zem nftro nr^b^TH ?pdanff p-ar*<\ Dr. M^^od Dofenec: Bo! zoper tafoue In enake zločince. H. Setn odločen in iskren pristaš porotnih sodišč. Smatram iih za pravo pravcato sredstvo demokratične-ga kova, kl ima pomen in namen opovreti včasth Ie nrebohotno se šo-pireči birokratizem. Porota ml je naiv'ŠiR noter»r^. inkarnacija nrave demokratične politične nrostosti. Branil sem in za^ovarial iavno na shodfh fiiristov in s pere^m Inšt^it oorote v tistih čas^h (1906 do 1909), ko ?e avstrijr-Vo mfnistrstvo izc^'a'o 7n vrglo na diskijsijo načrt novele kazer>*>~nra pravdnega reda z uvqć-K" v«čn^v?H ?»ti 5|fqfiin^Vin so^'šč I (Schoffengerichte), ki naj bi bila nade m^stek za sodišča (kazen do 5 let) in baš glede tatvm in goljufij tuđi za ivirote (kazen od 5 do 10 let). Meni se torej pač ne bo moglo lahko očitati, da Ie iz mržnje do instituta porote danes priporočani: poslužimo se izjemne pravice, ki nain jo daje zakon z dne 23. maja 1873 št. 120 \rž. zakonika in ukinimo p o r o t* ii a sodišcazadobo enega leta samo glede hudodel-stev tatvine goljufije in poiT'verb. Da je to nujno potrebno, leži na dlani. Le če bodo učeni sodnfki po strogih dolocilih zakona postopali in uveljavili zakon \n s tem tuđi sedmo božjo zapoved: »Ne kradi«! do skrajnega, brezobzirno. je upanje, da bodo gospodie tatovi, goljufi in peneverniki dobili potreben rešpekt pred zakonom . . . Da oa je tako "kinienje dopustno fn izvedlivo. je bas tako jasno. Skieniti more ukinje-rne celokupni ministrski svet po za-^liSanin vrhovnega sodiSčr, ako so nsstopila dejstva, kl kazeto potreb-nost i'kina rad' osiguranja nepri-stranskegfa in neodvisneca pravo-sodstva; ta svoj $k]&o mora nazna--iH rK^niioč^mu državnomu zboru. Per Interpretationetn loeicam stori namesto vrliovnegn sodišča stol sedmorice oddelek B v Zagrebu, na-rnesto mmi^trskega sveta na Duna-iu naš v Beogradu, .namesto držav-nega zbora naše Privremeno narodno predstavništvo. Ni misliti, da bi Narodno predstavništvo ne vzelo t^r*»z d^hnte tega ukinienia porot-^»ške oblasti na znanie! In ko se to rnrrvrii. b^do pos'ova'a namesto porote s^d^ča v 7horih šestih sodni-kov. To je fzvcđl.iivo nri vseh zbornih 5-oHi^e'h bn*z nadaljnega zakona, ker že prei navedeni zakon iz Teta 1873 to sam predvideva. To b* :me'o pa prav gotovo tuđi tak uspeh, ^^ bi npivečj' krivci za svoje tatvine. <*^1irf»ie ali noneverbe d^kili tuđi najt^ie ka'/n«. kakor zasln£?}o! Pa ugovarialo $e mi bo: manj-se tatvine se ne more kaznovatl Bosr ve kako strogo, manlši tatovi bodo le oos!Qj? — Ob začetku svetovne voJsVe s^ ie avsrnjska soldateska izmislila krasno sredstvo, da oiači svojo armado: ?zp"srla ie skoro vse nnVHence iz prisilne delavnice, oa tuđi vse rv^no hndodclcev iz jstriTŠ-n?c. oziroma kaznilnic. S takimi Hudmi je hotela zma^ovati. In tako Ui štev?!o v prisilni delavnici spravljenih klatežev in imovini nevarn:h indkvidujev palo od več stotin na mi-nimiim okoli deset, a danes jih je v r»iis'lni efelavnici le š« šest. In to se-c.al no Št:ri in ool let'h vojske, ko se fe razpasla delomržnost s tatinskimi strasrmi do viška, ko so rooi, ropar-ski umori, tatvine ob rabi najnevar-nejše^a orožia na dnevnim r^du! Kdo \e te«ra kriv? SodlSče ne! Sodišča še danes prav pridno izre-kajo. da so tato\i. delomržneži zreli ra prisilno delavnico. da naj se jih odda tla, da se privadilo dela. AH sklep sodišča §e nima sam ob s^bi jr«oči, da se delomržnež v resnici odda v nrfsino. delavn?co. Zato treba še posebnega sklepa, nacilonl-r a n 1 a politične deželne oblasti tš7 zakona z dne 24. maja 1885, št 90 drž. zak.), tor ej sedai v naši državi Narodne vlade v Ljubljani za ćelo Slovenijo. Po mojem prev-darku je najmanj 150 zločin c e v, ki bi jih po izreku sodiše bilo takoj oddati v rrisilno delavnico. ZakaJ se jih ne nocijonira, zaka! se jih ne odda tja, kamor spadalo? Prisilna de-lavnica je prazna« pa vendar vzdr-žtiie država skoraj ćelo osobje ttrad-ni kov in paznikov! Seveda je Se ne* kako 35 dečkov v vzgojevaiišču prisilne delavnice. Ali ravno glede teh sem mnenja. da spričo svole mlado« sti ne spadaio pcvd isto streho, kakor prisiljencl. Ti dečki naj bi napravili prostora za — prisiljence. morali bi priti kam drugam. Pa čuje se, — v javnosti se V tem še ni razpravljalo, — da se ho-če prostore v rrisilni delavnic! po-T.biti za drrcre nanienc. Vprašam pa: če je tuđi čisto gotovo, da naf se ob splošnem nedostaianjti stano>-vali^č skuša izr^biti državne zavode do skrajne možnosti. ali ni na-ravnost neracljonelno, ne-» dopustno, da bi se obstoje-^ ci, baš za ta namen z veli-kanskimi žrtvami ustanovi 1 j e n i zavod razdefalo in \tA puštalo vso tatinsko drhaf delomrznežev na ubogo, zbegano ljudstvo, samo zd to, da se napravi prostor — drugim* recimo slaboumnim. ki so gotovo* PC milovanja vredni reveži. za kate« re pa ni treba takega poslopja, ka-*1 kor je prisilna ćelavnica? AH ka^d veliko boli, iskati tem re vežem sta*. T.ovališča kje drucle. tatinsko drfcalj pa spraviti takoj in z vso energijo n% varno tjat kjer ?3 Že skoro stoletje z% njo pripravljeno? Raz k r i m i n a I! s t i č n o stan lišče priooročam neizDrosen, energičen boj zoper tatove iit enake zločince. l:ličem nuino, na} sej jim da občutiti vsa strojrost obstoje^ čih zakonov. za katere se oni kar nio r.3 brisrajo. Poskrbi nal se Čim preje, da se ukine codstvo porot-1 nih sodišč glede tatvin, gro-*' liufij in poneverb. kler prU (! e kazen od 5—10 let v po-4 štev, in da se predpfsi o odi daji v prisilno delavnico istinito i z v r š u j e J o, da r\d f»odo sodiščni izreki o dopustnosti oddaje le bob ob steno. Caveanlj consules! Pa tuđi naša javnost na i pomaga pri non cijonlranju: občine more^ jo predlagati pri vladi i U Fran Govekar: 21 Svitanje. (Dalje.) Na ozkem in dolgcm dijaškem stojišču, ki ie bilo na obeh straneh parternih sedežev in tik pod ložami, je bila neznosna vročina in gneča. Dasi je bil ravnatelj Paraskovič reser-viral tega večera vso galerijo izključno studentom, je prišlo že samo toliko humanitetcev in gramatikalcevf da je moral pustiti tuđi filozofe in fizike v parter med vseučiliščnike. Parva, Principia, Grammatica in Syntaxa, kakor so se imenovali prvi štirje gimnazijski raz« redi ter ž njimi Poezija in Retorika, kakor sta se zvala prvi in drugi razred humanitetke, so se torej potili in topili zase na galeriji, na pritličnem stojišču pa so bili zbrani vsi mladi duhovi, ki so si izbrali jus, medicino in alfa omnia, ter nekaj mladih civilistov in častnikov. »Uf!« Je vzdihnil jedva sedemnajstleten dijak ter si brisal znoj z vrata'in čela. >Pe-klenska vročina! Samo v Repnjah na paši sem se včasih takoie potil!« »Hvali Boga, da so te pustili vsaj sem-kaj!« nra Je odgovoril starejši tovariš, zaripei in rdeč kot kuhan rak. ^Kakšna soparica Je Sele tik pod stropom na galeriji! — TI si filozof Kopitar, Jeli?« »JerneJ Kopitar,« Je prizna! dUaček. »Pa ođkod me poaui?« »Moj bratranec, Brenc^, hodi s tabo in mi Je večkrat pravil o tebi. Jaz sem jurist Po-tokar. 2e več let te poznam. Premifer si in v zla*ih hi^kvah!« »Oh, profesor Penzcl me ima rad! Čudovit mož in preveč blag: pomisli, ker sem jra blamira! pred vso Poezijo, me je postavi! za edinega premiferja ter me zapisal še v zlate bukve!« »Penzel Je učenjak in poštenjak, da malo takih!« »In vrhu vsega tega še pijanec, kakršne-ga nima vsa Ljubljana!« se je oglasil tretjl tovariš in se smejal. »Vsak večer vozi barko po mestu, a zjutraj v soli ne pozna nikoli mačk..« »Original, res,« Je priznal starejši Poto-kar. »Pijanec a idealist in učenjak! — A kako životariš, Kopitar? Starši so ti umrli . . .« »Ustanovo po 50 gld. dobivam in vrhu tega korepetiram s tovariši ter zaslužim,« Je pripovedoval Kopitar. »Of živi se! Razvajen nisem in hraniti me Je naučil že rajni oče. Si-cer pa dobim po hišah, kjer poučujehi, tu obed, tam večerjo, in ne manjka mi ničesar. Na-sprotoo, ćelo francoščtne sem se precej pri* učil z nekim svojim učencem, ki je imel pri-vatnega učitelja francoščine.« . »Če priđejo torej Francozi v Ljub- Iljano —?« »Jim lahko pokažem pot dalje proti Du-tiajoU so Je MiiMliiril Kopitar. Tik predzadnje vrste v parterju sta stala ,dva mlada moža: benefictjat Vodnik in mladi odvetnik dr. Repič. Smehljaje sta se ozirala po gledališču. »Potrpežljivost ljudi je prav tako velika kakor nesreča, ki nas tare.« je dejal Vodnik. »Trpimo in se smejemo. Zjutraj javkamo nad splošno mizerijo, zvečer pa pojemo in se žaba-vamo v gledališču!« »Ali ni prav tako? Hvala Bogu, da nam daje toliko izpremembe, sicer bi bilo prokleto dolrročasno na svetu!« je govoril dr. Repič. vDunaiski listi pišejo o naših krvavih porazih v Italiji, a v istem listu sem čital takoj za po-ročilom o 15.000 mrtvecih in ranjencih zani-mivo vest, da je devica — prosim, »devica«! — pa nikar se ne smejte! — devica irena To-meoni, danes slavna operna pevka, angažirana na sicilijanskem dvoru v Neapolju.« »Kdo je ta pevka?« je vprašal Vodnik. »Za Boga, vi je niste poznali?« se je čudit odvetnik. »Pred par leti je še pela na temle odru«« je razlagai. »Krasna, živa, vražja ženska! Angel in vrag v eni osebi! Takrat sva bila najboljša prijatelja in doživel sem ž njo urice, — ah, prijatelj, nepozabne urice!« »Pa kaj ste mi hoteli povedati?« je vpra-Sal v majhni zadregi Vodnik in se smehljal v sladlđh spominih tonečemu doktorju. ,W!ener Zeitung* piše, da trdijo njeni "S^tilcl, da bi bilo za to presladko Ireno pra-vibN0e ime Sirena! D*. (U. Se nikdar niso za- pisali dunajski listi tolike resnice, kakor to pot! Irena-Sirena! Ah, Vodnik, da bi vedeli, kako zna to dekle ljubiti!« »Kaj pa nocoj zopet prtpovedujete zani<« mivega, dragi doktor?« se je oglasil takrat globok bas za dr. Repičevim hrbtom. »Of naš prečastiti oče župan!« Dr. Repf3 se je klanjal in stisnil roko dr. Podobniku, kl je prihitel pravkar v gledaliŠče. >Kaj sem pra-* vil? NajnoveiSe prečastiti in preblagorodnt česar še visoki magistrat c. kr. glavnega mesta Ljubljane ne ve.« , »Kaj pa, kaj takega, vi porednež?« ja i vpraševal župan, ki je poznal hudomuŠnost lahkoživega odvetnika. Dr. Repič pa je napravil najresnejši obraz fn dejal: »Ljubljana je ohogatela za velikanskV* novo kulturno pridobltev!« — Pozorno sta po* sluhnila Vodnik in Podobnik. Dr. Repič pa je pokazaf z Iztegnenim kazalcem na svoje črevlie in dejal resno; •Ali jih vfdita, kako se svetljo? — Ka* kor luč! In ponoči pojdem lahko poslej po prokletih ljubljanskih uticah brez svetilcev Ul sveč!« PosfuSalca sta se polglasno zasmejaJa, M vendar sta z zanimanjem vprašal a: »Odkođ imate ta blesk? — Kako $ta inttfll tako svote CrtvUt?« ~ — • "^" W Stran 2.___________________ »SLOVENSKI NAROD«, dat ti. mm* 1920»______________________________itcv. 70. pottbao prfporočatf ivo-J • ne prtdlprtvšae t i € k e za istinito oddaio v prisilno delavnlco. £« vse to skupaj De bi nomogalo nlćesar, treba bo poteci po zadnjem sredstvu, ki bi oso- bito pri železniSkitt tatvinah bfe m roestu, po prekem sodu. AH tipam trdno, da se bo moglo priti do dobrih uspehov ie po mV*9*1^ poti, kl se drži popolnotca vc i Jave ih sakonovl 0 ladranshem uoratanla. »Edlnost« prinaša razgovor svojega dopisnika v Plorend z znanim poslancem Oaetanom Salveml-pijem, čigar nazori glede jadranske-ga vpraSanja se st rinjajo z onimi po-fclanci Bissolatlja, Posianec Salveml-fil Je med dragim rekel: 2e ob izbra-bn vojne sem naglašal, da bi Italija Izvršila čin ne samo raednarodne pravičnosti, ampak tuđi pametnega narodnega egoizma, če bi izvajala politiko za prijateljski sporazum z južnimi Sloveni. Tej Dolitiki naspro-! tujejo prepiri med Italijani in Slove-W na narodno mešanem ozemlju vz-bodno obali Jadrana. Med tem, ko italijanski in jugosiovenski nacionalisti zahtevajo vsak zase vsa ona ozemlja, sem s svoje strani vedno poudarjal, da mora stati nujna potreba »talijansko - jugoslovenskega sporazuma nad Željo posesti kakeira kilometra več ali manj; da se vpra-Sanje vzhodne obali Jadrana ne more resiti z jasno zarezo med Italijani in Sloveni. ampak, da ga je treba urediti s kompromisom, ki naj spo-Stuje življenske potrebe cbeh naro-ni odnosan med Jugosloveni in na-piL Toda ob sedanjem stanju stvari sem prepričan, da so na vrsti Ju^o-irioveni. da dokažejo dobro voljo s •tem, da sorejmejo pariški komoro-Jjnis. potem, ko je italijanska vlada Mokazala svolo dobro voljo z iz!avo. Tda se ie odrekla lcmdonskemu cIoko-[voru. Enakih misli je tuđi Leonida Bissolati.« I Na vprašanfe. alf misi?, da bo (Italija izvedla londonski dogovor, če jne priđe do italijansko - jusrosloveTt-&ke?a sporazuma, tuđi proti voli? ^Vmerfke. ie posianec Satvemfni odgovori!: »Teira ne vem. so stvari, ki •se tičeio dtplomatov. Moje mnenje iie, da bi morala Italija, če bi sporazum posta! nemogroč. anektirati brez j lovinkov s dodoItio suverenostio vsa ozetnlja, ki ji jih prlznava pariški kompromis, poleg tega zasesti Reko % izključltvijo D* Annunzija, vso orl-merno crto Julijske Benečije. Zader in jadranske otoke — vse dotlej. do-kler bi Jugoslavija ne sprejela nari-škega korrmromisa, in si : r z onim pravnim stanjem, ki «a. določa kompromis v tem ozemlju, in zanustiti — razun Zadra — vso kontinentalno Dalmacijo, ki jo pariški kompromis oriznava s polno suverenostjo Jugo-slavitt. Ko M ,iiiorn--i'^»'!o snr^fela kompromis, bi morala biti Italija z najboljšo voljo in z najboljšimi na-meni na razpolasro za kaVrgnakoII pokajanja, ki bi mo^la dovesti do iz-! boljšanja v vzaiemnem interesu.« ^2a!iboe, rimski dogovor nf unići! londonsfceea, ttidi virtualno ne. Na rimskem kongresu Je b»i londonski dogovor čisto enostavno postavljen na strafi. in to do volH ne samo Italijanov. arrpak tuđi Jusroslove-nov. Naša skupina je protestirala nr^ti te\ dvotTmnosti, zaž^Heni od itatfianskfh in jticrnstovenskih nacio-nalistov. Toda ostali smo sami s do-živom na javnost m dobro vo!io do cbeh strani. Na koneresu v Rimu, aprila 1918, so se iralijanski in juffo-slovenski nacionalisti sporazumeli ne za končno re^ttev prenira, pač pa za aie^rovo odložitev na dan zmasre. Rimski konores je bil »journee des dupes* (dan Drevar). Trdttev, da Italija ni nadaljevala Dolitiki rimskeira kongresa ni tore? točna. Oriando in Trumbić sta nadalievala to politiko do bitke pri Vittorio Venetto. Taka ie bila obveznost in držala sta jo. Če je bil Hmski dogovor po bitki eri Vittorio Venetto oouščen. sta to onusti-tev hotel? obe stranki. Rimski doeo-vor te bil doeovor premirja. ne miru. — To je resnica!* Na vDrašanie. kakšna bo morala biti politika Italije do oneea đela ra-g:os!oyenskeea narnda, Ki bi prisel nod *ta!ifansko oblast, jfe oJeovoril Salvemlni: ^Politika svebode Tu pravice. Popolna svoboda predvsem za sole, absolutna D^avica v zas:otovit-vi pra\ice enakonravnosti med Sloveni in ItaMja«'. Zmots se bo<1o ■eoto-vo drnarajale. Toda crotov sem, da se bo polapoma uredilo vse. Italijansk! narod fma efoboV čnt pravičnost? in svobode. Ko bodo nomote, ki !Th ie zaereštfa vo^aška vlada v Dretcklem letu, znane, to ie. '-o c^tr/ura ne bo več zabran?evala, da bi se govorilo o njfh. bodo izzvale oeorčente in proteste. In spomm ra zlo teh prvih mesocev nam bo služi) v pouk za bo-dočnost.^ Uradno porobile Iz «ruma, nai predsednik na Dodlasri točke 67. sktmščtnskeo nosiovnflta odred! »prozivko«, da se useotovi. ali Je navzoče zadostno Stevilo poslancev, ali ne. — Posianec Nasta Petrovlć iz- javlfa, da nfcotovitev kvoruma ni potrebna, ker so vsi poslanci nr'iče, da kvoruma ni, vsled Česar tuđi ni m>trehm\ da se »prozivka« izvede. — Med vlad-nimi strankami je došlo zaradi tesrc« ker ie predsednik zahteval štet.Te !?la-sov (prozivko), do velike nezadovoti-nosti. nakar so skoro vsi poslanci zapustili zborovalnico. Zaraditeicra je nredsednik odredil deserminutni odmor. Po tem odmoru izjavi posianec Čeda Kostić (radikalech da se štetie jdasov odreja samo tec'aj, ako obstoil sum, da ni prisotnih dovoli poslancev, ter oravi nadalje, da ie zahteva posl. Pečića, naj se ticrotovi kvorum, samo Šikana. — Posl. Pečić protestira proti tem«, da se označuje njegova zaftteva tk> usrotovitvi kvoruma kot šikana. ! Pravi, da vprasanje kvoruma ni stvar i sporazuma, temveč stvar uarotovitve. Ni mosroče, da bi se stranke dogovorile med seboi, ali obstoji kvorum, ker bi se v takem primeru inoele stranke snorazumet! rtiđi. da obstoii kvorum, ako bi ga tuđi slnčaino ne bilo. — Po-slancu Pečiću odgovadata minfster Trifunović in posl. Aleksa Sulović M izjavlia med drujrim, da W iunaki, kl so dali za voine svote življenje za do- ! movino, ne žrtvovali svoie^a žfviienia, ako bf vedeli, kako bo deloval ta oar« lament. Končno iziavL da bo v prime- I ni, ako predsednik odredi štetie, ostat v dvorani. (Okoli sto'ečim oosfancem: Evakuirajte se! — Vrfdikl.) — Predsednik odredi nato Stetie In Hirotovi, da n! niti 15 !><*■ slancev prisotnlh, vsfed česar zaključi seio ob ool 7. — Prihodnim seja bo v petek ob 9. doooldne. PoliffCne uestl. ss »StoTenecc Je na dr. Ravni-harlev članek »Defaitlstf« — promptno odfrovoril Kakor bi se čutll prl-zadeteffa. Pa slabo se zagovarfa hi skuša vođo speliati na dru« mlin. V zadnjem času Je znatel novo krilatico »maloo^KaostvcH. Kakoc dt K bili okoli »Slovenca« dnreačnl liud|e. neiro TralomeSCatil. Kmetfe nlso. de-lavcf ttidi ne. tore) kaj ste potem. Konstatiramo, da »Slovenec« ne trn-nfknfe, da »Izvestn! Časopisi medio piiejo« o odinstveni državi, o enot-gmm mko^U pnMva !r aM» • **- Urno f***af o tak atvarck mm Js »malomeUaiisko govoričettje«. Konstatirano in pcttiDmio. Pravi pa. da ljudstvo hočm dela mm to državo In za ta narod. Vprašatoo, aM knjiga, ali pisana beseda ali časopisi nlso nad vse važno dela Časopis!« je politična šola narodova. Kakršna lola. taka je politična vsgoja narodova. Zato je bil apel na časopisje sploh v članku »DefaitistU povsem umesten. Prav »SlovenČev« odgovor kaže. kako umesten je bil apel. kl se mu »Slovenec«, kakor Dravi, noće od-zvatL Ouod erat demonstrandum! = Društvo katomklh želeral-čarjev«? Beogradski »Trgovinski Olasnik« piše v svoji torkovi števil-ki: »Zvedeli smo iz »Jujroslovenske-ga železničarja«. kl izhaia v Ljubljani, da se tamkaj naši železničarji de-te na več društev. To bi sicer ne bilo nič novepa. kar bi nam dalo povod, da se dotaknemo tildi ini njihovih društev, ako bi ne bilo eno izmed teh dmštev tako, ki ni čisto stanov-sko žolezničarsko, marveč tuđi ver-sko. A to je, ako hoćete ne samo za nas tu, marveč tuđi za marsikoga v ostalem svetu nekai povsem novela. Tako na§I bratje Slovenci, ki se de-jansko tuđi kot železničarji s svofim vestnim in točnim dflom odlikujejo, nišo našli ničesar boljše^a in pamet-nejsetra, kakor da so se odvojili od svojih ostalih stanovskih tovarišev in osnovali tuđi svoje »društvo ka-toliških železničarjev-'. Kako so oni v današnjih naprednih časih moeli prit« na to idejo, da hi tuđi katolička vera mojrla potnaerati in urediti naš žele'/niški promet in da se bo ta stroka lahko razvijala in napredovala na verski podlaei. to je nam zares zajjonetka.^ Nam tu v Ljubljani ni znano, da bi obstojalo društvo kato-M5kih žclezriičarjev. vendar pa ni iz-kljtičeno. da bi se ne bilo osnovalo v zadnjem času takšno društvo, saj napoveduje »Slovence* z vso res-nostjo že v dogledneni času porod — katoHsko int^rnucr'ortake. = I« narlamenta. Beograd, 24. marca. Vsled orekinjenja oocraianj za se^tavo koncentraciiske vlade se ie sklenil med demokratsko zajednico m klubom nevtralnih pnslatrcev pakt in se te o tem de?stvn obvestli titdi m!ni-strski predsednfk in nredsedmk parlamenta Draža Pavlović. Obema se ie nazrcantto, da bodo ©omasraJi nevtrale] demokratske zajednice v bnjn nroti sedanji vladi z vsemi letralnimj sređ-st\i. Na to obvestilo ministrski Dred-sednik Stojan Protić doslef se ni od-srovorr!. Ker se Ie na današnji seji Na-rodnecra predstavništva nripetilo, da so noslanci vlade zaoustfli dvorano. ćn $>e nf mokrio konstatirati, da te od vladnih strank navzovSih kom a i 100 do-*=lancev. ne preo5taia seđanif vladi nf-Če«?ar drn^etra. nwro nođnti dcm?s?«o ^T? oa vfadaf št n^dafl^ t parlamenta brez kvontma. — Te dni se vrneta \z Paiizn. v Beocrad naša delesrata pri miro\mi konferenci Pašić in dr. Trumbić *er nodasta parlamentu sliko o staniu lađranjjkeea VT>ras^Tifa, obenem na Melita iz\*edctf hiđi mnenje narTrr-rntvt^ o tem vnmSfnfn. Zđ! ^e. da stn Ancrlfia in Franci 1*3 predložili nov predio«1 jrfede rešitve JadrntisVesra vpra santa in da nameravata PašiĆ in dr. Trumbić ix>rocati o tem prcdloeu parlamentu. — V političnih krogih se zntrfuic da Je slavni krivce neuspeha akdle dr. Smodlake Narodni klub. ki ie prisili! Protića, da ne popusti v vorašaTtfu poVraiinskih vlad in hrvat-skesra bana. Radikalc! in Nnrodni klnb sa to zadevo r«5iff v medseboinem so-»rlasiu na podla«! tafneea dosrovora med obema strankama, čeorav se je % obeh strani že opetovano dementirnl obstoj takesra tainesfa dogovora. — Kakor se zovori v dobronoučenih političnih kroenh, je bil dr. Korošec glavni proti\TTik kandidaturi Draže Pavlo-viča za mtnistrske^ra pređsednika. — Danalnia seia parlamenta znači uopoTn pnraz sedanic reakcionarne vlade. Ob oivnritvi seie so bili navzoči: 4 demokrati. 3 vladini ooslanci 111 II mini-strov. Stojana Protiča ni bilo in Ka *e nadomestova! đr. Korošec. Poraz vlade ie oosto! tem očivtdneist. čim se ie izvedelo. da je Stola« Protlć za đa-našnfo seio parlamenta pozva! brzrv iavno vse vladine ooslance v Beograd. I Tako se je s prelofitviio sej parlamen- | ta na petek sedania vlada, ki ima od krone nalosro, da dela s parlamentom in kl je zasotavljala re^entn, da ima kvorum, na neparlamentaren način 00-daHšala žrvlienie sa dva dnJ. Dr. Sntodlaka, ki ie očita! vladi demo-kratsko-sodjlalistlčneflra bloka« da ie vladala brez parlamenta, se ie tm ore* oričal, da s sedanfo reakciionarno vlado splob ni mojcoče hoditf cna In ista pota. ^ Zskaf prfdeta Pa«fć fo dr. TrnmMć v Beo-mnJ? »fpoha^ ooro-ča: Vst Hasovf da pHđeta Pallć fn đr. Tnmrbfć v Beo«Tad saradl vora-?nnf aernsnfe f»n!ftflce# so iK)f>olfM>ma nefsHnlt! Otr. Pa?H« fn TmmbM do-f^r>eta v B»n«srad rad! notranfe^a wv-fofaia, da hf w» mnffio^ft posredovala prf sestavi nove vlade. * Vftraimtfe Trsta In ItalVanl I T>n?«» sa drwfm se vrste sedal v Ha* I f?Jf etankf tn razgovori o seJaniem I noložaf« v Trstu. Med drtttim la to-I dl podaste OUvetti obUkal Trst «11 osMai rasne napravo fn se rasgo-varlal s rasnim! mcrodajnUni oseba* mi Glasom poroćS v tržaških Ustih Je tsjavil: »Tržačanl polzkusaio vso motao, da b! se prilagodili novemn italHanskomo sveto. Noče jim uspeti, so kot ribo — isven vode. Botestno 2 to za Italijane. a še bolestneje Je, da morajo oRotavljatl. da je edmi tesnlčaJ krlvec na takem duSevnem stanju italijanska vlada. Poslala |e v Trst množico malo spretnih funkclo-narjev, ki jim nedostaje takta. Vzne-mlrill so Tržačane. ki so navajenl de-lati sami in ki znajo delati satni. Nato ie na v a jal Olivetti razna vpraSinia, ki se jih vlada ni lotila. da bi iib re-šila. Očita vladi posebno, da je vse osredotocila v Rimu. s cimer je do-segla naravnost pocruben ucrnek, predvsem v pogledu slovenskoga življa! Tržačanom ni dala obćutka, da obstoji kaka vlada, da obstoji k;».k zakon. To užalošča Tržačane r.aj-bolj. Nedostaje prave pobude, da bi se delo sprožilo, pogleda, kaka bo bodočnost.c Potem pravi OHvett* doslovno: »Čim je bilo pod pisano premirje, smo s politiko, ki je ni rnož-no dovolj obžalovati. postopali s Trstom kot z zavojevano zemljo, smo ođvzeli dokom stroje, smo pust?li tadjedelnice in zavode brez materi-iala. Nismo dali industrijalcem - lad-jedelnicani, trgovcem — gotovosti, da se bo to, kar so ustvarili z velikim tianorom, spoštovalo kot delo in pridobljena last.« Na vprašanje, at; Je možna odpomoč, je odcfovoril Olivetti: »Vlada naj se enkrat že oJIoČi Tn nai stori kaj, da za^otovi Trstu bodočnost. Priznava sicer, da je re-šitev tržaških vprašanj odvisna od Še ođdaliene in mejrlene uredbe Jadrana. AH — vnrašanje — zakaj se ne stori vsai toliko, kolikor ie v naši moči?! Na političnem. na upravnem, na industrijskem in na treovinskem polju, mora pokazati vlada Tržačanom, da obstoii, in raj sklene ukrepe, ki bodo definitivni in se ne bodo rnenjali pod vplivi iz Pariza in Londona. Ti ukrepi bi bili — tuđi brez aneksijskega odioka: Trst naj se nro-glasi za svobodno luko; nemudoma nai se začno občinska javna dela in raj se financiralo. Trstu naj se novr-nejo njegove lađie in nai se žc neha čudni pojav medzavezniske zastnve na lađiah. kl so neđotaMiiva last Trsta. Uredi raj se vpraŠanje valute, vprašanje železnlškh ^vez »carinska uprava j^lede tržas*kej^a zaledH itd.« — \Vilson zahtera odTcrftost fn rn>§tenost, LDU. VVashinjrton, 25. marca. (DKU.) »Wor!d« poroča, da je predsednik VVilson v svoji zad~ njl noti elede jadranskesra vurašanja posval ministarske predsednfke Alt-sUte. Pranciie in Italije, naj vodilo pokajanja o reiitvi jadraiiskcara vprašanJa odkrito In poštena = WBson se ne ftali, so morilf priznati Italijani, ko so bile pred par dnevi laske banke presenećene % vrnjenim! nakaznicaml o lirski vred-nostl Iz Newvorka z »krvavoc pri-pombo: vsi računi so glasom odredbe ameriŠke vlade plačljivi v dolarski vrednosti in izključno Ie v Newyorku. Pripombl sledi še ot>om-ba: »Ta odredba ie veljavna, dokler se ne resi iadransko vpraSanje.« = Mnčcnlk svetovne TOhe ie — nemSki oflcfr, tako trdi sreneral Auffenbere v svoji knjigi »Udeležba Avstro - Osrrske na svetovni vojni«. Nemški oficir najde sedaj, ko se vrača po neizrečnih žrtvah. ubit na duši in telesu, zapuščen od vseh, doma pusto osnjišče, uničeno vse delo svojejra življenja, on najde popolno-ma razkosano atomizirano domovino, ženo in otroke o^roženc v eksf-^tencf, ako ne popolnoma unfčene. To je z^odovinska hvaležnost av-strijske dinastije, Jahko pa se rudi trdi, hva?ežnnst avs^rijsVih narodov. Da se dosege vrhunec Kalvarije ??a sprejemnfo končno povsodl z zasme-hom in zaničevanjem in s težklm! obdolžitvami prav tišti, za katere se je bori! in za katere je dal svojo sreno kri.« Z nemške^a stališča so Auftenhersrova izvajanja "gotovo upravičena. Nemški častniki so res siromaki. Toda zdi se nam, da je njihova obžulovanja vredna usoda, kolikor toliko zaslužena. Morajo se pač pokoriti /a svoje grehe Pred In med vojno. Preje so se čutili abso-lutne gosDodarjc situacije in so prav pošteno dajalt čntiti vsakomur svojo moć in gospodstvo. Njihova prešer-nost je bila že prišlo vična. Zato zla-sti med slovanskimi narodi, ki so naiveč trpeli pod sabljo nemške soldateske, sedaj usoda teh nemških oficirjev ne more vzbujati tistega sočutja, ki bi ga morda pod drugim! pogoji v resnlci zaslužila. — Kato!ičani in HabsburgovcL Katolicani dunajske nadškofije so imeli -4. \n 25. t m. na Punalu kato-liški shod, ki se je otvoril snoči z govori, kateri so imeli odkrit monarni-stični značaj. Grof Walterskirchen je deial v svojem govoru: Slavna, po-bazna din a stila ?s morala pobejoiit! iz domovine. Še na predvečer svojega nođca se Je klanjala sv. evnaristf.-II. Nobena pesem Andreja Hoferja se ne bo več glasila, nobena T?adecke (\V(r'f.) Snoči so bile zagotovljene »jastop/ie izprememb**- v državnem !*vl!!'s»rstvti: Finanč*!! minister Cki-no, zakladni min!Ster V^Irth, bramli-ni minister Kessler in mirrister za obnovo LOdeman, Drugih izprememb Mrt %kf± Dneone uesfi. 1/ UubUonL 24. nuurra. /Q9O' — CcbosfovaSki krnzul v LJob- f?ci^l Za kr ?uia čeh>>Io\aške " i-Mifcc v LJubPani ie »inr^ovan d«-Otokar Benel PodelU se nra je na-Jov ge^sralneTa konzula. — t)l?©fH ^ bfv'?* <*c2elnf r»rf»H sednelk g. dr. Oregor 2er|av. Zadnje dui *o mu je bolezen iu Koliko zbelj ••i! i. ća se i- n»d«jatf oa v kratkci poroln ma okreva. — Dalo sa narod so »Slovence j§U viutaiiki vzdi v zaluro. Počasi. r^\: * ć&! Vzemtmo shitio eno t?o-glsvje: prosvetno delo. Prav to de?o |r. i/šk Iz »malomeSčanstva«. To He-li. su hili svojčas proklinjali In .^iah-nič je nad nj!i*i Izrekel svoj anathe-»••X Pnsltl ste to delo, klerkoli ste trifnrli. In to delo je bilo predvvm, ki ie n;iSe ljudstvo vzdramtlo iz narod-»lostncga trdega spanja, Vprašajte ne !iaitii, v nai^ih mestih, ampak v krajih r x dc'clt. zlast* ob narodnosMi mejL Da ni bilo čiUlnic porskih dniitev. flcv. 70. .SLOVENSKI NAROD*. 4M ti. msrca 1920. Stran 3. w Sofofehra, Ciri! - Metodove d*užbe* kje b< še bili ml vsL Ne b! bili postali zreli 7a Jugoslavije Se le Kc se vi-dcli, da vam to prosvetno delo raste čez glavo, da vam ljudstvo uhaja z vajeti, ste napravili prijazen obraa in tačeli — posnemati. Ni vani bib teliko za prosveto, kakor da ljudstvo pi^klenete na se. Zato vam je bilo čez tr»i?ko desetletij nakrat dobro gledsiKSče, pričelf ste vprizarjati veselice s petjem in plesom. V Orlu pa %tc mislili dobiti protiutež Sokolstvu, pr* je samo ponesrečena kopija. Smo pravicu? in pravimo, da ie tuđi to delo — vsaj posredno — konstno narodu. Zato nadaljujte. Koncem kon-cev bo v prfd narodu, če tuđi ne vam. f)drekam vam pa pravico tr-dit; da »malomeščanstvo« ni delalo in ne dela za narod. O tem ie povest-nica dovenskega naroda kda| *e sllenfla svoj sodbo, takrat, ko vas .>e ni bilo na poprišču prosvetnega đcla. — Blamaža ŠusJeršIčevca v Mo-stah. Danes je bila pred ljubljanskim okrajttim sodiščem zanimiva kazen-ska razprava solicitarorja Alojzija K«>oni u r ja, bivšega občirskcga «tvetovalca v Mostah, proti Železni-farjn v pok. Antonu Kovačlču z*r:id} žaljenja časti, ker je Kovačlč v ueki vlogi na državno Dravdništvo r^itp1 rMVŠemu ob^inskemu odbora v Vioslah. da so plača!? pravdne strofe po 435 K 40 v dr. Peganu Izob-cinske blagajne. Kovačič je le»a 1917. vodil kazensko pravdo zarad! žaljenja časti protf občlnskim svetnvalcem Iv. Orehku, Al. Koc-nurju. Matlji Lavriču. Juffju Podob-n»ku in drugim. Kovačlč je v tej pravdi rodlegel. Ker »iso mogli na 372 K 24 v sodno odmertenih stro-zkov i7«erjat! od Kovačiča, so dr. VI. Fejranu plačali gorenii znesek iz ob-imske blagajne. — Koeačie ie bil »ri današnji razpravf oproščen, Sodnik :•■;• iKL-melieval sodbo, da I.) Kocmur fi\ ttl legitimiran za tožbo in 2.) d a e.česeKocmnrčutl žalje-ne«a. to resnica, kar se mu očita v ovadhi. — Za Slane žefezniškega tartf-nega odbora so bili Imenovani stk.: lilorad P a v 1 o v i č • Milisav M i -trovlč, Ljuba Srećković, MI-ianJečmenica, G, R a d o j 1 o -vič, Dimitrii Ojorič, Jovan To-?ovič, dr. Fran Dic. Peroslav P a s k i e v i ć t Ivan M o h o r i č kot zastomifk ljubljanske zbornice, Bernard Klein, dr. M. Člnsrrl-ia, dr. L. Bugrarčič, Vladimir Olivier I, dr. M. Avramovič. S. L o z a n i č. --- Spremembe v politični sla-7bi- 7a vodjo okrainegn jdavarstva v TJutomeru je imenovan dr. V a v p o- i č iz Novega mesta.^ Vodstva okriMnega glavarstva yr Čriiomlju je ^revzel Ijutomerski votfja Orego-rin. Hoseđanji vodk cfcr. glavarstva v Čmomlju Sima Gali je prf-dcljcn okr. glavarstvu v Novem mescu. — NemSfcl aristokrat v. Schtnied-7abierow, ki je bil. kakor smo svoje-čate generalna dnekcUa državnega čunovodstva in vsa n«nistr$tva. — Min?s-er za finance dr. Velizar Jan-K a v i ć, !. st. 10.665, 22. marca 1920 v Beo; radu. — Kongr©8 akademikov - demo- bratov se vrši v Ljubljani (v Narod- tern 'I*------* v Dstek in sohoto dne 26. i u 27. marca. Zastopan0 so trdruženja !.' Herrrsds«. Zssrer-a 'n L'wWfan?. — Sestatiek dunafsVfh akadetni- !'ov se vrši v soboto 17. mar^a ob 3. popolJne v restavrac'jf Narodnega doma. Dogovor radi izvoznic, iran-sporta Ud. — Apel oašega dunajskega d{-inštva. Sestradani In premrazeni smo se vrnili dunajskl akademik! domov na vc'ikonočne počitnice. Učili smo 5o po kavarnah, prezeball po nreda-vaiijih in svojih temnih stanovanjih. Zolje, fižol In krompir *o nam bili edina hrana; mesa riismo od Božica sern niti okusilL šestmesečno poSi-iianje dele^atov do vlad nas je stalo zonet rajmanj 20.00P K: zaman! Ođ bei.gradske vlade nismo dobfH ie već nego leto dni nobeua podporo; da nas ni resila Jeseni ljubljanska vlada, morali bi ie davno prtkinit! £nta:je. Zivel! smo od miiodarov, na* branih o Božiću po Jugoslaviji, od milosti amerllke misije in avstrijske-ga O.f »Cmflhrungsamta« ter od praznih besed našega poslaništva. Ker so živila menzi pošla, smo prišli većina domov, da si nabavimo ne-kaj iivil ter se prebijemo tako do ju-nija. Toda že v Špilju se nas je opo-z irilo, da borno morali plaćati nazaj-gredc polno izvozno carino, ako si ne iAf)Osinjemo med tem oproščenja !z bcotrrada. Sklenili smo torej, vložiti prošnje na ministarstvo financija po v^eh r^krajinskih vladih. Ko pa ho-vt"ho dvigniti izvoznice, izvemo, da je vsak izvoz ustavljen. Ali se nam lvj';t Srudij torej res onemogociti? L&hkr. vam je zatraniti izvoz, ko imate tu vse-ga dasti! Položaj dunaf-skega Studentovstva je tak, da se ni čiKiitu ako se pofcvljajo razdiralne tenc!ence. Poarfvljemo vlado, da do-vali \ sakemu dijaku, ki r e s studira n.i Ouraju, da si vzarre do 50 kg ži-vil do konca &iske v izobilju, vendar pa imamo ži-veža vsaj toliko, di re stradamo. \k1jui' tem« na je v ekvenskem de-ln vor^§ke še mno^o taksnih lindi, ki iulUio preko naših me i v Avstrijo in si čele rriti nazaj pod remški jarem. Na] bi se te prifrknje-ije enostavno pcsialo v sosećno repubiiko, da tam-kaj izkusijo sami, kaj se pravi dan-Jarcs životi ?>od Ar:strijo »n Du-najem . — Oblačifne potrebšclnc, Mmi-strstvo za prehrano in obnovo zemlje pripravlja organizacijo in usta-novitev svojih prodajalnic, v katerih se bo prodajafa obleka in oblačilne potrebsčine po zelo znižanih cenah. — Tu se je namestila angleska trgovinska banka kot uradni zastopnik angleškega ministrstva za trgovino v naši kraljevini, — Bivšf civilni monteri* in ml-zarfl aeroplan«ke eskadrfle . I*:^tavnt re^niki rli varuh! teh stro* naj vlože nekolkrvane prošnje do 10. t^prihi t. 1- pri Oblastni zaščitL Cei fC. april se rok ne bo podaijšal ker je bil prvi rok že do 1. marca, a .>e je ariglasila le ena stranka. Proš rte m.^rajo biti onremitane s notrdi-lom župnega urada o očetovi smrti in s potrdilem župansrva o bivanju v obćini ?marje. — Odborova sela društvn iiigo-slove"«hili novinariev se vr^i jutri, v soboto. 27. t. m. ob 3. uri bcmidne v ureiniških pro&torih ^Slov. Naroda«. Niijno! Pridite \ si! — Iz italijanske?a vjetnistva ie drspei po 57mesečni internaciji v Si-cili-i in KafrbrUi e. Josin Petrič. carinski prejemnik, rodom Idrijčan ** D' Annofizto oroti Cchosiova-kam. S Sušaka nam DKočajo: »V zatinjem času so nrist;.ši D' Annun-zija na Reki jeli r .;krito kazati svoje neTazpoloženje in sovraStvo tuđi pr^ti Cchosiovakom. Vsa svojo mrž-njr» 5o osredotočtli na konzul* čeho-slcva?!-e republike na Reki g. K. Konzula so gotovi rešk: rrogi neprestano zasledovali s svojim sovraSt-vam. Na vratih svoj^era stanovanja in svoje pisarne je našcl konzul vsak dan sveže napisano grožiijo »morte ai.CzecosIovachi«. Ker se konzul na Kek! ni več čutii varneKa« i« nedavno let;a pobegnil in odootrval v Ce-hc^lovaSko. Zatrjujc se, da Je D* An-nuzlo sam dal inicijativo, da te na-stcvi rroli ČehosIovaK^m to |>roH zastopnicu če5koslovaske repnblice nn Ri-kl. Povod za to se <*le D* An-nunziu. kakor se zagotavlla v poučeni!! krogih, nedavno tce? v Pragi se vr^eče manifestacije Ceško-jugo-^lovenskega bratetva ta prijateljstva. — Občkia OrnSova prff Mari« beni Je imenovala f. učitelja Mirka V 9 n d a pri Sv. Marjeti ob Pesnici zaradi njegovetra neumofnega delo-vanja v loli in izven iole za blagor ljudstva za svojega Castaega obča-na. Čestitamo? — b Mekromv aam prlbalalo številne pritožbe proti poslovanju on-dotne pošle, slasti pa protf postooanju ondorne« poiUrja, kateraim se rlasti očita, da ne skrbi niti sa potrebno za-Ioro aiamk in dopisnlc. Za sedaj ori* tožb ne borno priobčevaE ker se nade* jama da bo ta soha konstatacija sado» štovala, da se pottno poslovanje uredi v splošno zadovoljstvo občinstva. — Joftotloveoslui Matlcat Podv* ijamo vse nabiralec članov v Uublja-nl da pospeSUo nabiranie članov, vr-nelo nabiralne oole ter izroče nabrane zneske nemudoma najkasnele do 29. t m.. da bo mosroče orioravitf seznam do sedaj nabranih članov ter vse potrebno za sklicanje ustanovnega občneca zbora glavne podružnice v Ljubljani Pozivljamo vse one, kateri žele sode-lovati nri nabiraniu članov, da se zsrja-se v uradu podpisanesra odbora, kier se i im izroče nabiralne w>te in pravila ter daio ootrebna navodila. Doižnost vsnkeera Jucrosiovana je, da nristopi kot član k Juuosfovenski Matici. — Prinravljalni odbor Jujroslovenske Matice v Ljubljani. Pralakova ulica -— fska! «e đela, a je Ml okraden. Mizprski pomoćnik Iva*: Zajko Iz nr.ijske okolice je v nedeljo 25. tm. vvtrer prisel v LU»b!jan<\ da si po-Kce deia. V neki ko Izvorski fcostil-ni. ko ?e snrasevaf r»o mtTioč^fri, s*> rii« >o oo^Tudil nc-v; ttovek. če>, da m*a r>relno- — Mlada žrtev »šoattste*. Dne 22. marca 1920 ie v Tdnfl umrU ?a pnsle-tHcam ->šnanske boTezrri« Ulica Ko-ici?etita finanene 5?tf^-že, v 9. 'eto stamRti. N. v m. o.! 2218 — Draflu voStfifh stiremwte bo voo-nedelieV. dne !* aprila. Ole? đaTia^nf} fnse^at! Da se prenreći starfco ••>•<•( 15 K Setrtietno •••#■•■«»« 45 » poiietno . • « ^ i • b 1 1 » 90» celoletno . 4 •«••••»« 169 » Za rte InortiBftTo; •etno.......... . 340 K Po^amezne Stevilk© v nadrobni prodaji veljaio 1 krono. Inscrati veljajo do vlsokost! 1S m/m (tafcozvanl mali oarTasi) po 1 krono za 1 m/m y 54 mtm prostora. Znserati nad 18 mim pa 1 K SO vte. za 1 mfm vfsoHne X 54 mlm Strine. Urađnf inserati za isti prostor 2 K. Poslano, enak prostor, po 2 kront; že-nifne poimdbe in poroke 80 kron. Navrffc jrorcnjfra cenain ostane)© sfovensVi časopisi Se vedno najcefiejši v JugoslavijL Uprar« »Stor. Naroda^ KBltnraL Bwrtfwr&tn>1 Opeiovaao smo f© gratati in tuđi drast tisH so £e povsem pravftno o?leo«aH tfsto zanlVaniosi kl se uofa^fa znova ori adrem dola naše fledališke ou. WKt: zooti prffiafajo prepozno k predsta-vam ter brutalno motijo ifeitme ali zače-tek đram. frrmfstav. Dasi H im *fcoditfli vratili nabit napis, da u med mrerttrro fci po Tačciku pfdita^e MHromr no paSČa t iriedalilSe, se vsipa^o zamndnflđ neprestano ▼ ntenmeV> dvorano* nadlet^M« sedeoe nosetnlke ter linipIK da fc vtakrSno mirno uživanje «metno«fl MmocoCe. Pro6 CSSSMHI VlfVarilTSj» VI d ■• WS3 SJl SjS> BSSSMI BOifMfll S3Cdaff»CB» SX SflSjSSMl SPSS^ sivo dovoQ oštro. Đflfetetie, XM ne vr^e dotžfMKtr z vso, a tafc*no onersfio, treba zamenftf x odtoCnelSImi: zamo^nlkotn pa liaf sa biws« da BBTSjdi nffMflnj ssnnvarno* sit ne smete ifp+ff v^ cnan M Qš fanws wvf*i avrmoaMPl nvi *■••■ ^r^^^p« fv*ifirrw sedefe dobe kritarnf linbftefH KfedaHfCt, »i le sa vstosjnlce »sk vsak dsn bol orf Nasrilnl tef no ■strrfeno na vs# sttsjih. cc se taMh nađt*inffrffv Ivnenfmo. Ahonsnt *^8nn S)S/v%s ^«nwi wfos^oswvp Sbv Pribaftale ssi na ttlesa rata« domnere h direksM vysliwji. tafcal m sastosasi v operi, al se« li Mm HA kjavijam tem Pososb, da seea od svoje bolesni ie sdavnaj okrevala, me nastopem ne* ker tanen od operaesa vodstva dopest, dokler se ae re-ii ssols, pri ravnateljstva fted. konsordis vloistim prošnja sa razvdisvljtaje kon-trakta ie sa odpost od krali. slov. gledell-Sča. — Qrila Medved. k Prvi heesorsJ veosr godabuca kvar-ssei Zla se vrSI v teretu dne 6, aprila ob pol & zveter v veliki dvorani Narodneca doma. Kvartet le s odličnim uspebom na-stopil v Ptuju. — Podrobnosti o ranlmi-vem večeru slede. k —. Ravsjateilslvo mestnesra sleda« mčm v Celje: ie prevzel k. Mllan Skrbinšek. ki osnuje v Celju tuđi dramatično Sola Rasstavt plansMkili slft v Jakoplče-vesi paviljona (Tivoli) bo odprta drugi te-den vsak dan od ia do 12. in od 14. do 17. Vstopnina za dijake po 2 K, za vse druge po 4 K. Slov. planinsko društvo. k Plsatetflca Ward vonia. Znamauita pisateljiea Hamphrev Ward je dao 24. t m. v Londonu umrla. SoholsfiiD. Telnnortina telovadba članov ljubljanskoga Sokola se vrši v nedeljo, dne 2a S marca v telovadnfei Narod-ne^a doma. Začetek ob 8. zju-traj. Vstopfiina 3 krene za Ljubljanske** Sokola nnv škm deca hi narastaj nastopf v nedello, dne 28. marca ob 4. popoldne v telovadnlci Na-rodneca doma s sledečiml te-lovadnfmt točkaml: 1. Proste vale dece. 2. Orodna telovadba dece in nara-?čafa. S. Skuniftske vafe s paHcarsT nara-šcaia. 4. Igre dece. 5. Zaključna skupina dece tn nara-Sčija. * Vstopnina: sedeži na odru 10 kron, ostali sedefi 6 K in stojiSČa 3 K za osebo. Vstopnice za starce naraščaja se dobivafo v petek in soboto od 4. do 7. zvečer v od-borovl sob! Narodnega doma» za dru^o ob-čTnstvo pa v nedeljo popoldne pri bla-sajni k PrinHe. eV,; Festotafk o Sokolstvo. telesnl vs«o|l te vzffoll demokratiznia. — Odbor* • lesdal odeek »Sokola« |e prriC ssvt stopfl semostojno v sredo, dne 24. marOB ob pol 8. zvečer v lahalnicl na Blehretaovl cestL Izvaianja Sokolov - lezdecev bi se* ster - iahalk so bila povsem zadovoljlvs^' Tako lolsko Jahanje, Izvajanie Četvorini in končna Ifra so fledslcem izborno nga-ij jala in so vse točke sporeda ieH odobravanje. Posebno pocornost so vzbujafl ree krasni in izbrani konjL Nastop se ponovi danes, dne 26 in 27. marca. Jezdnenm odV seku se mora Čestitati k njefovenra prve* mu nspeha In že'etl ie, da v kralkem priredi kako večjo priređftev. Prosvetnl odsek Sokola L V soboso 27. marca 1920 ob 20. (8.) ari zvt&t* ie v društvenih prostorih Trg Tabor I preda* vanje. Predava br. dr. Pestotnlk: Sokol-stvo, telesna vzgoja m vzgoja k demokra* tlzmu. k Sokol v Šoftanja priredi na cvetno nedeljo, dne 28. marca ob 4. popoldne ¥} hotel« »Jugoslavija« v ŠoStanJa ljudsko iero v treh delanjih »Veriga«, splsal F. S. F1nŽ«ar. Po i^ri prvi spomladansM dm-zabnl večer Sokola, na katerem predava br. Knrnlk o 701etn!ci Masarvka. K obOne-1 mu poseru vabi odbor. i Drnltnene mesti In prlredltiie« , Pevcki zbor »Glasbene Matice«. ^ soboto, dne 27. marca ob 6. evečer odlyv rova seja, ob 8. zvečer vaien sestanek bi vala za vse pevce in pevke. — Odbor, k Pevsko društvo »LMblfamkl Zvoa«« V uedeljo, dne 28. marca ob 10. dopoldne skupna vala. Brez fzjetne vsi! — Odbor, ft Napredno poHUčoo m itobrazevaloo dnštro za kollzejski okraj v LHrolJin! priredi v nedelio, dne 28. marca ob 10. đo-oldne v restavraclji pri »Novem svetu«: (PreŠernova soba), Oosposvetska cesta 14t svoj redni občnl zbor z običajnim dnevnim redom. Ker se nahaiamo v važni demokratični dobi in ker je t.'dele^ba vsafcegjr člana in somišljenfka kollzeiske^a okraia nujno potrebna, se prosi v.^ak član, đa %e občnega zbora zanesfjfvo rđeteži ter pr!-nefje tuđi somi?51}eni1ce s seboi! — Odbor. Ir Iztet k Sv. Katarini priredi xoriška podružnica SPD 28. t m. Odhod ob 7. zjutral z gorenlskim vlakom do Med vod Tura primerna todi za družinski Izlet in začttoi ke. Pri slabem vremenu se telet ne vrli. k Produktivna zadrvsa Sevljarjev n Slovenijo naznanja svojfm članom, da se bo v nedeljo, dne 28. marca ob 9. dopoldne prodavalo, oziroma oddajalo usnje v običajnih prostorib, Spodnja Sl^ka 30. Ic nalnooeiia DoroCIla. IZ NARODNEOA PREDSTAVNIŠTVA. LDU. Beograd. 25. marca. »Politika« piše o notraiiiem položaju*. Vccrajšnji dan ie potekćl brez posebnih perazgor/orov m^l strankami Pnrlamentania zajedii'ca caka na odrTOVor poslane a Draškoviča na ricdla^e, ki inu jih ie bil svojčas sta-vil ministrski predsednik Protić. Udruženje poslancev i/.ven strank se »i udeležilo snočne se.^e narodnega predjfavništva. Vlada »ima kvoruma vsi znaki pa kažejo. da kabinet iz tega dejstva ne namerava izjaviti ^c^le^ilc, Ker so laeUrćJei na staii-S*u. d«. se je opetovana dokazalo, da ima vlada većino v parlamentu, in bic^r za šest glasov. »Politika« piše nadalje pod na* ^lovcm »Po sestanku^: Parlamentarni krogi so snočf zatrjevali, da te inim«;trski predsednik Protić v torek rf*v*ahif !>os!aiica Mi* »rada Draško-vlća na neposredne porazgovore. Lc ia pa mu Je sporočil, Ja se ne more pc^ajat«, ker je ^•Samouprava« l red n. kol?ko diievi. ko te bfl posla-nec Draškovlć na obedu na dvoru, oženila, da g:. i)raskovi^ »antišatn r rira. da nride do vlade«. MJnistrski prcuscunik Protlć se ie oprosti!, da rcgft ^1 znal in je obli ;b:l, da bo po-slal j»^nmdC«upravi« v t^m zmislu se-tćVCJ.o.1?! virtravefc.'Ktfo'so ie. ^'akor ke zaeonice. Na ta p^dloc pa pač-Ičiu uitarna :?ae\;^:.* ■:■ ■'.< »-■■.-:--d. NOV PREDLOG V JADRANSKEM VPRASANJU. LDU Beograd 25. marca. >PoIn> ka« piše v jadranskem vpraSanju pod naslovom »Nov predlojr?«: V poučenih krogih se mnosro jrovori o novem ored-lojzru rešitve jadranskesra voraSanja, katerega so stavili Angleži in Franco-zi. Ta predlog bo še ta teden izročen na§i delegaciji v Pariru. Poučeni krogi trdijo, da %k. Pašić in dr. Tnnnbić zaradi tega ne priđe ta v Beograd, ker hočeta v Parizu počakati na ia najno-vejši korak naših zaveznikov. Italijanf baje nikakor ne maraio ooustiti svoje zahteve po suverenosti nad Rekof pač pa 50 priuravlleni pristati na to, daf tvori melo med obema državama Wil-» sonova Crta, Pristanišne Reka bi na ta način prišlo pod upravo zveze naro* dov, ravno tako tuđi mcsbo (toda, kakor smo že rekli ood Italijansko suvereniteta). Jugoslaviji nameravajo ponuditi Sušak in baroško luko. — V par dneh se bo že videla ali so tt jrfasovi točni. SOPPOOA MIM8TRSKE0A PRED-SEDNIKA UMRLA, r ^ y/i TiCV. Becgrad, i%\ um&k »SB© Je rmrfa soproga minf^ir^kecra pre4-. scčfciKa Protića. Pogreb bo v petcK dnr iv. t m. PREZIDENT MASARVK PROTI BOLJŠEVIZMU. ' Prsm. 25. marca. (ČTU. Pre&l seđnik Masairk ie imel včeraj povodom pregleda čet nagovor na poK legrfjonarjev mistra Jana Husa, v k». terem je svarfl lejriionarje pred boli-ševizmom. Predsednik je izjavi!, da se ruske razmere ne smejo prenestf na ČehosIovaSko. ker ie boUSevizetn popotaoma ruski pojav. Nadalje je' opozarjal nato. da morejo svoMj mnenje uveljaviti pri volitvah ier jih ie posval, naj firedo k volitvam mirno in resna Končno je predsednfle sprejemal DroSnje in prftofbe vojai^ kov ter odgovarial nanio dobrohotna Med burnim vzkHkanJem voja-* štva in prebivalstva se je predseđ^ nik vrnfl v Hradčane. ĆEffOSLOV. MISUA V MOSKVL LDU. Pr*m* 38» marca. (CTU)-V#6mui Waji >Pr*m Lttte ^Nj *" «*__________________________ JLOVENMO HAKOD«. šm V. mmm im ^ * , >*_________ itar. 7g h-juje vest o prihodu čehoslov&Ske uradne misije v Moskvo zaradi ure-ditve uprašanja ujetnikov ter vzpo-stavitve gospodarskih odnoSajev. Misijo je sprejel Ljenin v avdijenci. LJUDSKO ŠTET.IE V ČEHOSLO-VAŠKL LDU, Praga, 25. marca, ČTU. Vlada je predložila v včerajSnji se|! narodne skupščine zakonski nacrt za ljudsko štetje, ki naj bi se izvršilo po vsej Čehoslovaški od 1. novembra 1920 do 31. marca 1921. Nadalje je predložila vlada zakonski nacrt, s katerim se pooblašča, da more s tujimi vladami skleniti pogodbe glede ureditve medseboinih odno šajev v zadevali soclalnega zava-rovanja. MINISTER DR. BENEŠ KANDIDAT SOCUALISTOV. LDU. Praga. 25. marta, CTU. Vsled prltrdila čehoslovaške soclal-nodemokratske delavske stranke, republikanske agrarne stranke, čehoslovaške socialistične stranke in 'slovaškega kluba je soglasno skleni-jto zastopstvo čehoslovaške sociali-jstične stranke, da ponudi pri volit-Vah v narodno skitnščino dr. Bene-šu kandidaturo, ne da bi mu bilo treba prevzeti kakih obveznosti na-pram stranki, kar je g. tninister dr. Beneš hvaležno snretel na znanfe. MONARHISnCHA PROPAGANDA V AVSTUUL IHusaJ, 25. mare«. V poMUCnOi kn*» gih vlada velika vzMRtiiieno«t ker narašča do vsej državi vedno boU no* narhistično gibanje, bvzamlft Dmate ie povsodi no NUJcm AvstriJskem ras-širjena moćna monarhistična orooa-Kanda, katerl se je posrećilo, da Je prt* dobila rase vso lonetsko prebivalstva Da se to monarhistično propagando 5c bolj utrđi, sta pred nekaj dnevi prf-spela na Danaj dva brata Mvše cesa-rice Zite. Dasi sta došla semkaj to* coflmito, vendar se Je v kratkem tzve-delo, da biva na Dunaju raanf princ Sikst, ki Je igral 1917. tako veliko vio-go v mirovnih pogaianjih med Karlom in Francifo. Ker so monarhisti kar trn-moma romali na DunaJ, da posetijo T>armskejra orinca In ker so se oH ten posetih snovali razni proti avstriiski remibliki nanerjeni nakient ie vtaSil poslanec Skaret v narodni skuoSSini interpelacijo v kateri zahteva, da se z vso stroeostjo nastopi proti voditeljem monarhistične propagande. POLOŽAJ V NEMČIJ1 IN ANTANTA. LDU DanaJ, 24. marca. (CTU) »Neue Freie Presse« poroča Iz Berna: PaHSki veler>oslaniSki svet se je danes bavil s položajem v Nemčiji in je skle-nil nemudoma pređi a srati Cbertovi vladi, na! poizkuša priti s špartakovd do rešitve položaja« ki bi bila ugodna za zaveznike. Ako bi se to ne Dosrečilo, potem bi zaveznitci dovotili nekatere olajšave mirovnih pocroiev, da na ta način omogočiio nastopati i oroŽiem v rtihrskem ozemliu. Vsled odoora kkMtja« predio« Traneosor, Daj U u-»etntlfc«, čete satne ■eetapile na Utoraka«. Nemčili naj hi aa omotom* da sana lastepa v**r feartakovce. kar M utegnflo Imali tumba. NemčiJa nai M ipartakorce prisilila, da ae mraza* »eJo z Cbertovo vlada KOMUNISTIĆNA RPVOLUCUA NA PORTUOALSKERM. , I-DU. W*****U*u 24. marca. (DKU). .Chlcajro Tribune^ lavlja iz Llrbone: Nemiri trajajo dalje. V po-nedeljek Jo bila proflaiena revolucionarna generalna stavka. Delav-ic so priredili sprevode in vzklikaii: »Zivela bofjSeviška revolucija! 2i-vela Rusija!« Vladne čete so Jih na-padle, nakar Je množica jela meta U bombe. Iz hiš so streljalL Sele ko so tanki in težke strojnice poseide v boi, so se boji odločili v prid v!ad-nih Čct PRINC LICHTENSTEIN UMRU LDU. Dnnal 25 marca. (DKU). Bivši voditelj kršćanskih socijalcev in deželni maršal princ Lichtenstin Je davi umri. Izpred sodliCa. Kmz VVhMfHcatra^zoTl tozdovl V Notraniskem Javomikn ob CerknlSkem Jeseni Ima nekdanft avstrt}skt velcaristokrat knes NVJndischgraetz, ie vedno svesti oproda Karlov, obsežne tn bogate gocđne komplekse, katere ItaHjanf prav sistema* Wtm taMhtTalo^ la to RalDaal aseđfl po Wiadt»cliy—taonrl tatrigi todl socdne dele pr«*ro d—rfcicMik^ crte, dosovor|«ae teta Ift«. Ob H&U ©eraji to opasfli fantie z OoftnHfa Jezera lekai posekanih boi. Dm 3. Jaaaarja letot ie pet faatav te hola •pravilo preko Oce. Pomele, česrav !ih i« COfdal Cnval MartMlč zanazfl in opororiU so Hn prodali UubUaasko dtfeino sodiSCe |e IsreMo sodbo: Jože Mahne na 4 mesece, Jakob Grij na 2 meseca, Anton OrM na 6 todnov, Jaa#s Kraajc na dva meseca te Prasce Kranle na 14 dnj tefke teče. Raznoterosn\ # 19 UkHMtroT ▼ Botranlott zonlfe. V Brttish Assoclatton v Londona )e zopet predavat Sir Pearsons o svojein nacrtu, da se IrvrH prevrtanje zemlje na đolgost 19 km, kar bi trajalo 85 let (n stalo 10 mliUo-aov Imer Stertingov. Povdarja! ie, da c!o-bokl rovi, polni raraih vrednostl hi gonilne sile, kl tri te dobile % plini, bi bogato do-krill troSke. Naj globi ie se )e lani prišlo v zemljo v Virzinfli pri fskanjn petrolejskih vrelcev, tn sicer 2400 m. Toplote Je bilo pri 2000 m 80 stopinj Celslia. Vsakih 25 m )e naraSčala na 0,4 C. Pri 3000 m mora biti prava para. • Koliko tfemifa se tprebaj« po allcafa. »Jug. L.« ie izračunil, da ima elegantna dama, ki se šore hi Ja po uticah, na sebi vred-nostl (Čevfjf, srajca, steznik, vsa spodnja obleka, gorenja, nakiti, klobuk, roka viče itd.) ta nad 200.000 K, ženska srednjega stanu pa za okoll 30.000 K. Umetnl zobje in vlasnlje nfso nračitnjent Milljonl se Se-ta]o po uticah. Ženska drag Inja je primeren Studij za predpust £as fenttve. ♦ Nadvofvodlaja Valerljm. Nadvojvo- dbiji Valertli, hCtrkj biviepi cesarfa Traa« ca Jožefa* |e vlada dovoĐla bivanje v av« strUskl mmbUld. HproolzacOaL t Oovde neto. »VnovCevalnfca za flvino ia mast« bo prodaiala v soboto, dne 17. marca na prosti stojnlcl bi na eni iz-med stojnle za Mabrovo hiSo goveje meso po povprečni ceni 22 kroti za 1 kg. Vsaka stranka dobi največ 2 kg mesa. / Polzoedbe. Izgubila se ja pod Rakovoflcom Srna palica s srebrnim držajem. Pošteni najđl-telj se prosi, da jo odda v HHSerievl ulici 7, I. nadstropje !evo. 224IJ Opozorflo. Zalofnik Ivan, 35 let star, pristojen v Ljubljano, vjet v Rusiji. Svojd naj naznanijo svoj naslov »Slovenskemu Rdcčetnii križu«. Izgubila so |e v iorek popoldne z'ata verižica z zlatim obeskom (štirloglat medaljon), drag spomin, od Starega trga po Mestnem trgu Čez FrančiSkanski most po PreSernovi ulici, hotel Slon, po Aleksandrovi cesti skozi drevored proti SiSkl, mimo državnesa kolodvora do Žlbertove ulice. PoSten najdltelj je vi i udno naproSen vmNl Jo proti dobri nagradi v trgovini M. Ton, Stari trg 6. fc Izgubljena Se bila v sredo dopddne na trgu rjava denamlca z manjSo vsoto de-narja. Odda naj se v našem upravnUfvu, O'avnl urednik: Rasto Pastoslerašek. Odgovora! urednik; Đo*?dar Vod eh. mm\ mm * ^:l^:^ sitno v Ljubljani, združeno s tafniški-rnt posti. Ponudbe pod ,0. ZTZt' na upravni5tvo Slovcnskega Naroda. 3226 Kupi si polBojarraenm £°X:?l tančnim popisom in ceoo na 3\mptxm Krčki? trg lOrLjabljina. 2023 fohnirab g«111?^ .in srah sc doW nai- USIIiiIICr, ceneje in nnjbolie v tr?o-vimi s semeni Sater & Koflip* ftfvMlaBB, Wollova «1. at. 2131 Rroia Krrava v zadn'ih mesedh sc pro' DIlju ftldffl da radi pomanjkan;a krme. Naslov pove upr. Slov. Kar. 2197 PisaiDiJKi proiton- P^ivm Mrtt Dra. Bogtjerlćt. Beefrtd, Srenska ■!. I. fi iitrt v9VrtuH>. 2166 Kdo bi dramo mlađega Dobermana prevrel IlIBlulu pinča, naj posije svoj naslov rod ^lfro •Doberroan" na upr .Sk>v, NarodaV__________________5170 D^nFni nnrinHr 15Ce rnebiovano me- HđULHl DldODlI sečno sobo z vso oskibo ev. s hrano ia takoj*. Pontidbe pod .Unlelk 2189". na upnvniStvo SI. Naroda. 2155 Smju « Mfiu i^^tjr bri hrani tako i. Ravnotam se sprejne siuikinjt za vsa hi?na đela. Naslov pove upravn, Slov. Naroda. 2144 Dfflria ffl radi ialovani* popolnotna nov, rlOflu *E fino tzdelan spom I »danski pe- pita kostum, dalje svitla svilena oblcua, Dla?č ter več stifniti stvari. Ogleda sc lahko od pol 1 do pol 2 ore pogodne. Kje, pove apr. Slov. Naroda. 2192 ' TKaaaikn m im s godišnjim svjedodž-UjCfVjU M •TE bama, koja samostalno kuha, traži mala obitelj. Košta i postupak dobar, početna pla^a 120 kruna, nastup po dogovora. Stan 3 sob*, veliko se rublje pere izvtn kuće, dvaput u tjednu slobodan izlazak, CotsJ, Zagrei. Gajeva 44, prvi kat. 2194 Tahn I9 MWn v poneđeljek. dne ISIBI 19 ■H1B. 29. marca 1920 ob 8. uri z jutra j bode odda jal a uprava ljubljanske komende nem*kfh vitezov na. Mirju svoj svet v zalrap. V aoštev pri-dejo v prvi vrsti tavaltdl, vdove fn sirote v vojni pađllri vojakov in sploh revni sloji. ^- Posebno se vabijo dose-danji zakupniki, da obenem plafa|o nm" jemnino. — Uprtn kMeide ItiMfatske v Veliki Neđeljl, dne 21. marca 1920. M'JMhhlBPM dobra staiejSa moC, se RulBIlllHBI, takoj pod ngodnhul po-jojl sprejme. Ponudbe na tvrdko: ft 2152 Prtila se ma mfem liflUa za 15.000 dinarjev ter spalnica sa 12.000 dinarjev. Ponudbe na upravni-nlštvo Slov. Naroda pod .ftMtft 21Ha. If a«Ii« M taportno in eksportno veJe-VUUJO podjetje z dobro dotacijo se iiče. Zahteva se velikopoteztiosf, or-ganizatortfni talent, agilnost, znanje sve-tovnih jeztkov, temelilto poznavanje blaga vseh vrst. Prednost inajo o I ki so že vpeljani v svetovnl veletrgovini. Ponudbe s pre-isi spričeval, na-vedbo Solanja in drulbinsklli rsimer, zahtevkov ter sHkopod .PrisM it 817* na AnonČnl zavod Drago Besel^ak Ljubljana, Cankarievo nsbr. 5. 2164 I mm/im RIU ke vrate do 2, 3 in 4 mm Ponudbe u f &, troto p. 6«1|«. ______________2160 Masafna mJkm nairaja s brano pri mBBM UH, boljfi rodbini ište zakonski par breg otrok s 1. aptilom. Plata po dogovoru. Ponudbe pod šifro •Castatk 12X1 • ni nprav. Slov. Naroda. b taji i HA \mmm aaM blin »Bdvedeia« saao mirneflra INI gospodu Jugoclovanu Eventudne ponudbe nai ae bCagovoli vooslatl na naslov: ¥. utaa, eaaC f«r^ ptaar-■a #r» itofito. «r. Mlrala, MA* sjsttui. 9mitmmt»mmwm wL S. 8231 ■llisj m •hsjsjm za takojSnji vstoo. lllHl ■ TPtv)R Dopisi z navedbo plate na j se posijejo na gozdno fn gra-ičinsko upravltelistvo »Bistra«, poSta Borovnica. Slovenija 2238 bmQ i! im ftnoi ppHdl Ogltda se od 2—4 ure popoludne. Naslov pove nprav. Slovenskega Naroda. 2233 Mfl IV3l)m IlOjt konja^pim Ponudbe na upravniitvo Siovenskega Naroda pod .KoOJa nit* Ift tt MJStB il 181 ttiitti za HinHini Hlmki Mrti Prijave pod cOaeta CI7« na opravoi. Stvo Stov. Naroda. 2337 1 elektromotor 12—14 PS 1 . 4 • 2 . 2>/f— 3 . 2 . 6-8 . t 15 . I # 40>S0 . Hl 70-80 PS 1 transformator 70—80 t sve kompletno, vrtilni tok 190 Volta, 50 Per. novi ili rabljeni, ali odmah za upotrijebiti, za kupiti. Ponude na And. JftfcM, Karlovac. Vrele nit In vrtne »tele kupi po najvllji eeal Ja. PttHM. Ljtfliii, fcratfa L 5. Naznanilo. P. n. obCiBstvo nasnaitftm, da sen otvoril Uania d ttntan ■ Mtn ^riporofam se za mrntita, katera bom itvr&evai vestno, to^oo in po prinernib cenah. S spoitovanjen K. V sle t dnu-, CUsct, OiieL kHiieiita 1J» aprelme ir. Raji Hiibi i ManlMBL Samostalnoga knjigovodjo izvežbano starejio moč, veščo korespondence, iSče za takoj veliko trgovsko podjetje. Istotam se sprejme in sicer tako] oarffaktfia tamostolna ttora gpon> datrt1w|at vešča stenografije in strojepisja. Plača po dogovora. Naslov pove uprava Slovenskega Naroda. 2222 Zenitna ponudbn! faobraiena gospica Sedae ia postavne Bunmfi|oati9 veselega snaCala, kl Ima lepo sraeao sianevaiHe v L|«bl)afii, tn oohilrvo vredno 40,000 K. SeK zaanla v svrho 2enltve z gospodom v viS*i državni slaSbi, tad? z ieleznUEklfli ttnd-nikom v starost! 93—42 let. Le fesae ponudbe It mogoCe a sliko, sa prosi na naslov: .Skrila v^sitea« p^tM leiele LlaMiaa«. 2207 FtOOnB PO iMHH'pn OnCVMlI €£Aatl Tkmm uri (BK) w aaiam p# II kt, ■Uf« „Hatoffoaj^ w**wnmim fflto ssstvflL •Ba>«^o ns pOvswaiSBaw l#sMaO lataMtoMAo. Osvald Dobelc trgovina t meianim blagom na debelo. LlMlna, Si. mi tn I ipii ffi sodarji za izddovanjc cementnih sodacov. BKna aAaaaaaSaaB sve to val ec nadzornik st prlporota strokovnjak aa ve'lka in mala podietia feietae, (ekteac m katla-•kt strate Osnutki a pos'avl ev tovatn I t d. F. ■•«•§. —vmrmlškl *•*• ■**•!*, tt*U%tmwm**: 1077 Zahvala. Vsem, ki so delili z nani neutolažljivo bolest ob smrti našega presrčno Ijubljenega soproga, očeta, brata oz. svaka, gospoda Franca Schltnika katerega nam je tako nepričakovano ugrabila neizpro-sna smrt, izrekamo najpresrčnejšo zahvalo. Nadalje se zahvaljujemo preč. duho\*l£iai, vsem mnogoStevilnim zastopnikom radnih oblasti in korporadj, pevstemn društvu, darovalcem vencer in mnogobrojnim dragim prijateljem in znancem, ki so mu bili spremljevaid na njegovi prezgodnji zadnji potL ¥ Imfsj! dne 23. marca 1920. Bam!imtiBatM:ftMtmiw.sgi ■ Prodajama ■ W izvežbana za trgovino s papirjem m knjigarno ae takoj 1 I tpidnie. Ponodbe pod šifro: jelivftlfeaM* ni upravo I I Slovenskega Naroda. I Čisto svinjsko mast sa«o aa dcbdo po n)«ifiili dnevnih oto^i dobavlja L Slavonska tvornfea suhomesnate robe i nunli I J. mm. Hm ttsom SUMU. 2] Franjo Podbregar Ivanka Podbregar roj. Jelene hančna uradniea poročena Ljubljana, 33. šuSca 139a ]__________________________ ^=== Veletrgovina ^^^^= P. Teslić i drug, Sisak KUPUJE I PRODAJE: mješovito robu, vino, žestoka pića i žesta, žito, surovine, gradjevni materijal, ugljen, kemifke i tehničke proizvode, manufakturnu robu i stoku. SAMO NA VELIKO i 2038 Malo posestvo Ml pCDtol 15 minut od Poljtanske postaje, tik glavae ceste. Obatott ti Hđtoe hiie z dvema velikima sobama, kuhinja, Idct, kravji in svlnfski Klev, velik sadonoatiik, blizu 200 vellldli dreves, njive, trevnlld v natbolf&efn tkanju se zaradi bolesni Uko) prodt. Poizve se pri Aalkmm tolofef teeealafk v Fakl« 1*mm Pel taat,______________________________________________2196 m Naznanilo! VI H Slavnemu oMinshru vljudno naenanjam, da tem Hl ■ otMril m Bw. Jdtova tpffit tL » nasproti deklilke iole ■ I trsovlno z moJonlm Ulogom no delrclo II H zagotavljajoč solidne in točne postrežbe. Za obilen obiak H H se priporočam. Z odličnim spoštovanjem Hl V Osvakt Pobelc J| I Električne žarnlce I nenbljene, tuđi ubite vseh vrst st kiplf*. Ponodbe I I s ceno in Stevilom na vratar)! Iratela Uaim, LfiUJaaa. I «35 I ^ -----^_______JI Razglas. Pelte« !■ tosolava« ra¥aatel|at¥9 v MvMfa«! rmsnl« I tuf« iNređale 1 la p#l ▼t9»«t tttrtBlh poilnlli spreaafc I i raimlaU raU|«at«l saamktaiL I Št 11008/Vb —1920. Prodajalo se b^ na javni dražbi v poneddjek, dne I 9. aprila ti, obft v .Tontulle* pri oddelkn V b postoega ravaatdjatva v I Ljubljani, pod sledefimi posojl: I 1. Poft^c spremnice se odda}o najboljšemu nonudniku. I 2. Kupno ceno vrtača kopec takoj pri prevzetju blaga. I 3. Sprcmn cc naloži, odpetje in stehta kupee na tvoje stroike. Tebta se I aa mestni rebtnici v navzoCnosti nsl*ižbenca poStn ga ravnateljstva. I 4. Kapcc plača kolek po lestvid IL I 5. Spremnice se monfo odpeljati v dveh dneh. I Spremnice imajo veltic pomen In vrednost za filateliste, kat vsetrajep I vtakovTStnc zaajBkc Spi časnice ae labko ogleda jo eno uto pred dražbo. I Direktor roJte In bciojan » Sovenijo: I ^_______________________ Dr. DeMUk n. p.________I „ALKO" LlaMlua^ (KoUz«D teL latmrb. 131, Vdika zaloga ilivovkc, tropinovca. brinjevca, ruma, konjaka in liker* I je v po najniijih cenah. Pri odjemu celih vagonov izjtmne ceoc! I tMiiaili m aaMftaa ■■■H—llrt u fltoraail«i I 2b iiwMlsl ^al Msjtffjia V^tastlB a(0^i4sav H