^ larek. i »trt »k inaoloto , hija in T»lj» T Mariboru brn poAiljanj* na aoD i» MM leto H |i. — k, pol 1*U ,1 'rtrt l*U . ■ ,. 80 ., |»0 pOnli U »»« iaU 10 - k ,j pol Ma . 5 ,, — ,. M crtrt l»t» il .. 60 „ plati) hiš. It. 179. Oznanila: Ka nafaJno draatapot Trato le p)*£uja ti kr., (a na oati*na I krat 5 kr. (a ta tiika »krat i kr. t» sa tiika Škrat, rttt piitnauka aa plaću- Jajo po proatoro. Za taak tiiek ja plaćat-kolak (stampalj) ta 30 k. Rokopisi na na rratajo, dopiii naj aa blagovoljna frankujejo. Št. 72. Vr Mariboru 22. Junija 1809, To«5i>j II. Slovenci „RalgenvoKel." Svete orgle so orglale, svete piščali po piskale, sveti napuh so j a pa u a p i h a v a 1. —Te besede ribniške smešnice, ktera šaljivo popisuje cerkveno godbo, nam so po sili prišle na misel, ko smo 17. dan t. m. v ljubljanskem „Tagblattu" čitali spis o janjško-velški dogodbi prenutisnen iz vojaških novin „Wehrzeitung" — spis, v ktercm so na puh še vse drugače napihuje nego meh v ribniških orglah. Ako bi ne bili ie do zdaj vedeli, kaj smo Slovenci v očeh plemenitega napuha junaških sabljarjov, ki brenkorajo korakajo po vojski njegovega veličanstva, krvavo nam je oznanila Rodetova smrt v vclški bitvi,— a z besedo nam 10 glasno povedalo novine „Wehrzeitung" in za njimi nTaglilatt," vedno pripravljeni, urni hlapec, kader je po svetu raztrobiti kako psovanje slovenskega naroda. Mi smo galgon vogel!! Slovenski jezik niti besede nima, da bi na tanko ustrezala tej vitesko-plemeniti psovki, ktera nam pripoveduje, da smo prvič zreli za vešala (galgen), drugič, ako po naključji ali po sreči odidemo vešalom, da je svobodno, nas, kakor ptico v zraku, ustreliti ali zadavti vsacemu, kdor utegne ali kogar veseli. Torej Slovenci, kteri so veke in veke nepremično trdno stali okoli avstrijskega prestola vareči in nesreči, kterih zvestoba je vedno bila inje čista, kakor R0]nce) — ti Slovenci so galgen vogel! Slovenci, ki so stoletja, in cesto sami brez druge podporo, junaški odbijali napade surove silo turškega barbarstva, kteremu se jo celo dunajsko ozidje treslo, in tako z blagom in krvjo neprestano branili zapadno omiko, — ti Slovenci so galgen v ogel! Naši hrabri sinovi so se slavno odlikovali na krvavih bojiščih vsake vojne vseh časov, bojevali se, kakor levi, vselej stali med naj lirah rej širni polki pri vojski njegovega veličanstva . a za povračilo truda, ran in žeje naposled iz vojaških novin ,.VVehrzeitungu slišijo, da je vsak izmed njih g alge n-vogol, kakor je ubiti Rodo bil g a 1 g o n v o g o 1, in kakor so njihovi očetje galgen v ogel, „ki počenjajo sramotna dela, ktara se samo olepšavajo z imenom rnzsajanje (exccss)," — čitajo, ka se te vojaške novine „še nikoli niso bale sramote, da bi kteri častniki avstrijsko-ogerskih polkov mogli tako globoko pasti, tako zelo se spozabiti v dolžnostih viteštva, tako na ravnost nasproti delati namenu, v mirnih časih jim odločenemu, kteri je. notranja hramba, da bi jih kdaj utegnila zadeti hudodelsko znamenje zažigajoča pohvala tistih, k i s la v o po j o veš al s ki m ptičem (v er he r rl i clie r der g al g en vb gel).u — Potem se novino „VVehr-zeitung" z vojaškim habanjem opirajo na uradni list „Laib. Ztg.", kteri častnikom hvaležno priznava njih velško junaštvo , opirajo na zahvalo ljubljanskega mestnega odbora, ter — brej bojazni za uho topo, kakor paglavski voditelj slepega berača, ki brez njega ne more koraka prestopiti, samo kranjsko deželno vlado, rekoč: „naj vojaci tudi, kader niso v službi, nosijo orožje vsaj še dokler pride v vsako deželo taka vlada, ktera jo dovolj močna kosti in život braniti meščanom in častnikom, ter dovolj razvidna, zavreti očitno po črteži iu strategično osnovane (I?) razbojniško napade na mirue popotnike."— Na konci te izvrstne vojaške, „ekwci-cije,u ktera torej svetuje permanentno izredno stanje po nekterih deželah, zagrmi častna salva plemenitim tuniarjem, kteri so na ramah v bolnico težko ranjene vojake nosili celo že 1859. leta, če tudi ttirnarjev takrat še na svetu ni bilo. Po tem junaškem krečanji. ktero nas nehote živo opominja, kako se je časi godilo „na Šinelci," manever vojaških novin „W»-hrzeitung" mine, njih častniki vtaknejo sablje, vojaci s pušek snemo bajonete, iskri konji s hratkimi repi otepnje sem ter tje lete, banda in bobni z navadnim črnim psom stopijo v red, branjavke priteko s kruhom in žganjem, a „Wehrzeitung" potlej — s turnarji iu pobitimi g al g o n v o g 1 i v sredi zopet h komisu v kosamo maršira po taktu turške muzike, kakor so časniki iz Velčega marširali z ubitim Rodetoin in s turnarji. Da plemenite psovke tega časopisa ne lete na janjški pretep, to pričajo novine „Wehrzeitunga same, ker govore: „na Janjče ni bil šel nobeu i2med častnikov, kteri so prijaznemu turnarskemu povabilu rajši hoteli ne-uljudni biti nego na videz potegniti s ktero stranko." Če torej ne lete" na janjški dogodek, onda morajo leteti na Velčane, ktorih je bilo res nekoliko polovljenih, vendar hitro zopet domu poslanih, ker niso tepli niti vojakov ni turnarjev, ter poleg vsega tega izrnod sebe izgubili človeka. A te psovko ob enem tudi lete na slovensko novinarstvo (vorberrlicher der galgenvbgel), ktero nikoli ni Janjčanov zagovarjalo, nego vedno samo trdilo, da se je na Velčem po breztaktni vojaški oholosti krivica zgodila, ter branilo ves ostali kranjsko-slovenski narod, kteri ni bil na Janjcem, a vendar se zdaj v sovražnih novinah ves grdi po svetu. Slovenski časniki so torej „verherrlicher", a „galgenvogel" so tisti, ktere so ti časniki branili , iu ker so branili tudi ves kranjsko-slovenski narod, jasno je torej, da „ Wehrzoitung" tudi vse kranjsko Slovence imenuje „galgenvbgel". Ta spis, ki vedno trka na svojo pripasano sabljo, kakor smo že tolikrat videli delati arogantne vojake, predrzno na laži postavlja generala John-a, kteri je Huynovim častnikom brez okoliša pismeno izrekel, da so se na Velčem breztaktno vedli, in tudi te dni jih v Ljubljani ostro okaral. „Wehrzeitungu z brkami, v ponosen viteški sveder zavihanimi, slovenski narod pita s priimki, kakoršne so nekteri napibneni častniki od nekdaj bili vajeni dajati svojim „puršem", kteri so morali biti veseli, ako so jim rekli samo: pes, svinjski pes, vol itd. Da smo vladin pastorek, Dežmanovega „Tag-blatta" „priigelbube", razkačenih nemškutarjev podnožje, to smo že vedeli; a da smo tudi „purši" avstrijskih častnikov, to nam je bilo do zdaj neznano. Torej vojaci, kteri v mirnih časih brez pravega posla postavajo, državi odtezajo delavno moči in žive od kmetov, meščana, trgovca in obrtnika, da potom, kader pride vojna — vsaj v poslednjih časih — izgubljajo bitvo za bitvo, državo pripravljajo nad brezno bližnje pogube, trgajo deželo za deželo od cesarstva,— vojaci, kterim se imamo zaradi kraljevega Gradca Listek. H. llavllti'k Borovsk} Rusko. (Dalje.) Nikdor ne goji dečinskih misli, ka bi lehko v kratkem dozoril prevrat, ter mahoma se porodila na Ruskem bodi si ustava ali skupnovlada. Nijenemu omikancu no more biti tajno, kar jo ukazano dne sušca 18G3, namreč preinaka vseh robov ali sužnikov v svobodne državljane po modri previdnosti in zahtevanju časovih razmer. Ista vlada znajoča pravično zahteve in potrebo svojih državljanov napreduje naravnim korakom in menda prvlje osreči in povso zadovoli svoje bivalce, nogo li marsiktera država noseča na čolbah že dolgo dim neke posiljene in pristranske svobode, po pravem pa je najhujše mere samosilstvo ene ali dveh stranek. Prevrata se nihati, ker k temu ni nasprotno močne stranko, ki bi uspešno mogla izvesti koristni pre-kuc proti carski samovolji, razve stranka slovansko-pravos.avna, ktera pa ne misli na gomote, nego na duševni razvoj in napredek. Te odlične stranke možje so pravi ruski rodoljubi, kteri se navadno, iznemši naučiteljo, odda-Ijujo od javnih uredov, kteri se tudi ogibljejo carskega dvora in Petrograda, zovo-či Petrograd tuje odnarodnjeno mesto, moževi imajoči pravo rusko omiko, znajoči rusko zgodovino, preučivši ruski narod,— moževi, kteri so prijeto iz tujine omiko že resnično prekuhali in obrnoli na pospeh Ruskega ; dokler večina običajnih ruskih svotovnjakov samo prvrhoma naličena evropščinoj, jecljajoča tuje jezike in prijemšatuje mišljenje strašno zaničuje vse rusko, kakor je navada pri tujcih in naših nemškutarjih, ki črtijo vseslovensko. Slovanska rodoljubna stranka zna tudi druge Blovanske narode, potuje po njihovih deželah; ustanovljenje naučitelj-stev slovanskih na ruskih vseučiliščih je delo njihovega uma : najgorečnejša želja te stranke je, da bi postalo Rusko v svoji dobi podpornik in pokrovitelj vseh ostalih Slovanov proti drugim je tlačečim narodom. Ti rodoljubi 86 tudi gorljivo drže domačega pravoslavnega verstva, umejoči razločevat, ffled verstvom samim a med praznoverstvom raztresenim od dobičkarskih in neobtesanib popov; dokler navadno ostali ruski posvetnjaki, vrnovši se iz inozemstva drže se ali zgolj neverstva, ali pa nemškega protestanštva, ktero je sev8ema protivno narodnemu duhu ruskemu. Ta stranka, čeravno v raenj-šini, bi mogla v kratkem osnovati dostojen prevrat, ker med višim vojniškim častništvom nahaja mnogo privržencev, takisto med trgovci, stanom na Ruskem najnarodnejšim in najrodoljuhivejšim bi našla bogato in iskrene zaveznike. Vendar ta stranka neće sama pristopiti k prevratnemu početju iz razlogov jako tehtnih, Dobro vede ti ruski rodoljubi, ka vsa neslovanska Evropa, posebno nemški sosedje so Slovanom zelo neprijazni, iščoči so po-vzdiguoti na ujmo slovanskih mejašuv. Bili so porodila neka zmemba v vladi, iz česar bi konci za čas nastalo brezvladjo in po takem slabost vlade, gotovo bi porabili to priliko sovražniki slovanstva na svojo korist in na kvar Slovanom. Za sedanje vlade, letera dragovoljno sprejemlje primerne in narodu koristno obnove, nimajo razloga spak delati dobro vede, ka čeravno niso privrženci samovoljstva , vendar vlada jo dober nastroj za povzdig in okrep ruskega samovladja; politiška svoboda pa je prirodni izvir novejših poprav. Na srečo so imeli Rusovi v kratki dobi nekoliko sposobnih, delavnih in srčnih vladarjev samodržcev, čijih duhu je dolžna sedanja močua država hvaležnost. Peter veliki, Katreja II,, Aleksander I,, Nikola, Aleksander II. Komur je znano, kako neznatno je bilo Rusko pod Petrom velikim, a kaj je za Aleksandra II., priznati mora, ka so si pridobili Rusi iz samovoljne vlade razve zlih tudi dosti dobrih nasledkov. Vsa moč ruskega naroda združena v enih mkah in ravnajoča vse dejanje po eni modri glavi vzpela se je na višino tolike obširnosti in krepkosti. Ne sme so misliti, ka je ruska vlada tako neumna in tatarska, kakor se bere v popisih, izlasti nemških potnikov in časnikarjev; ne smemo si tudi vlade ruske pred oči staviti, kakor jo slikajo Poljaki, čijih barve so sam žolč : nasprotno, rusko saniovoljstvo je mnogo strpljiveiše nego li avstrijsko, ne samo pred 1848. letom, ampak tudi od 20. velikega srpna 1851 do poraza pri Solferinu, ker čeravno se ovira delež na politiki in vladi, vendar za to mu odpira nezmerno polje napredka v vsalmni drugem obziru, ter skrbi dejanski za povišuujo in okrepljenje Ruskega, Rus očivestno vidi svojo lepo zahvaliti posebno mi Slovenci, ker so nam za mejaša dali revan...-ga Laha, ti vojaci smejo avstrijske narode psovati s takimi imeni? Ako bj ho« teli vračevati mero za mero, tudi mi bi po vsej pravici mogli reči. da j« ves nemški narod ga Iger vogel, ker je nekoliko Nemcev na Češkem tako podilo Slovane, kakor na Janjcem naši kmet jo turnarje, med kteri mi j« bilo samo 4—5 pravih Nemcev, drugi so bili sami rojeni Slovenci — a nemška-tarji. odpadniki; nego mi nimamo tacega vojaškega napuha, ne te arogantne kratkovidnosti. Ali „Webrzeitupgu res misli, da je vojaštvo na svetu zaradi samega sebe ter vse drugo zaradi vojaštva'.- Ta nespametno oholi duh mora izginiti izmed vojske; izginiti morajo puhle misli, da smešni napuh, robata arogantnost jo viteštvo, ako hočemo, da se nam v prihodnjih vojnah zopet ne povrnejo nesreče , ktere so zadnja leta naše prapore tohkrat v beg obrnile. Nobenu stvar v Avstriji nam še zdaj no daje tako živo čutiti, kakor vojaštvo, da vsa naša dozdanja ustava jo še zmerom ustava na videz, ustaven absolutizem z absolutistno vojsko na čelu. Hi dovolj, da so vojaci pod voditeljstvom litijskega okrajnega glavarja grofa Auersperga po janjški okolici delali, kakor v premagani sovražni deželi ? Ni dovolj. da brezposleni vojaci kvarijo naše nedolžne hčere in žene? Ni dovolj, da so Huvnovci naše poštene deklice in žene lovili o belem dnevi, ako so ktero srečali na samotnejšem poti, in da so bile vse naše tožbe zastonj? Ni dovolj, da so že lansko leto na konjih in peš v Menguš viteški častniki spremljali turnarje in pri tem vtikanji v politično demonstracijo, ktera je daleč od njih poklica, svoje plemenite pesti omadežili z mahanjem po neplemenitih kmečkih kožah? Ni dovolj, da je zaradi vojaške netaktnosti letos v Velčem tekla nedolžna kri ? Vse to smo pretrpeli, in za nameček mora slovenski narod iz ust vojaških novin slišati, da je galgen vogell In zakaj to? Samo, ker jo v Velčem zbrano kmečko ljudstvo častnikom motilo njihovo kavalirsko veselje, ktero so jim obetali goreči pogledi nemškutarskih gospodičin in žen v sredi plemenitih turnarjev. Mi krepko protestujemo zoper ta surovi napuh ter bez bojazni izrekamo, da ali John ni vedel, kaj je delal, ko je velške vojake grajal, ali so novine „VVehr/eitung" V svoji arogantni oholosti tako pamet izgubile, da ne vedo, kaj pišejo. Ali je torej kompromitiran John ali „Wekrzeitungu, — iz te zagate ni poti! n . i - Dopisi. Iz Ljubljane 18. junija [Izv. dop.] Kakor se zdaj po Ljubljani precej za trdno pripoveduje, bil je ubiti Rode res uradno pregledan, predno so ga pokopali. vendar tako po vrhu , da v uradnem poročilu baje niti ni govora o dvojnem , vsemu svetu znanem ubadu na stegno. Radi bi vedeli, kdo jo bil v pregledovalni komisiji, ker se govori, da ni bila popolnem zadostna. „Slov. Narod" je žo zaznamoval čudni molk o tej stvari in rekel, da imajo nemškutarji tako malo besed, kader jih je toliko treba, a toliko besed, kader jih ni treba nič. Kako je to, da nemškutarji. kteri vedno tako z veseljem poudarjajajo javnost (bffenthchkeit), vendar se tukaj tako strašljivo umičejo javnosti? Kaj si je o tem torej misliti? Ali res ne bode o tej stvari govoril nikdo drug, nego slovenskega naroda zgodovina? Tudi je slišati zdaj celo to, da žandai'iu, ki je Rodeta prebodel, ni bilo niti 12 dni zapora pri-sojenih, nego da bode za svoje slavno delo morebiti še pohvaljen. Kako so v Velčem gospodarili turnarji. vojaki in žandarji, to jo dovolj znano, a novo bi utegnilo biti, da je bila, tepena celo Rodetova mati, ko je pritekla k sinu, kader so po njem mahali in streljali. To so storili kulturači, kteri tako čislajo Schillerjevo pesem rwiirde der traueir. ter nam Slovanom vedno očitajo, da surovost kažemo posebno s tem, ker ženskih dovolj ne spoštujemo, a vendar bi se najsurovejši slovenski kmet sramoval, v jasnem pretepu prst položiti na žensko. — Makrov sin že zdavnej zdrav hodi po ulicah. Da se polna resnica zve. posebno, kako je bil Rode ubit, svetovali bi vsem Slovencem, kmetom in drugim, kteri so bili pričujoči, da vse kar so videli, razglasijo po novinah, ktere Slovencem sovražno ne pišejo. Vendar mora biti vso na tanko resnično, iu vsak naj podpiše svoje ime, da so popolnem in o pravem času zve. kako in kaj so v Velčem delali tisti, kteri zadnje žalostne dogodke zdaj po svojih novinah tako lepotičijo in tako črnijo Slovence pred vsem svetom. S tem bi se tudi mnogo polajšalo pre-iskavanje slavni c. kr. deželni sodbi, ki ima v rokah tako težavno stvar, pri kteri je bilo toliko tako raznih ljudi, da poleg vse najboljše volje morda vendar ne more tako naglo, kakor bi sama želela, na sled priti vsem pričam in deležnikom. Celo uradne novine „Laibnchcr Zeitung" bi takim raz-glasilom ne mogle iu ne smele prostora zapirati. Radovedni smo, kaj bi naredil pošteni nemškutarski patron „Tagblatt?" — Prišli so časi, v kterih se ni bati nobene kazni, nobene gosposke, nobenega posameznega gospoda tistemu, kdor v novinah govori resnico. Kazni se je bati samo tistemu, kdor po novinah laže, če jo Slovenec; nemškutarji smejo tudi lagati, pa se jim vendar nič ne zgodi. Vsemu slovenskemu svetu je namreč znano, da se jim ni zgodilo nič , ker so po časnikih in v promemoriji lagali o borovniških kmetih in o dijakih, v janjško dogodbo zamotanih, po novinah kričali, da je neki znani slovenski prvak obetal kmetom 50 gl. za turnarsko zastavo itd. „Tagblatt" še zdaj piše (15. dan t. m.) o najetih kmečkih pesteh (gedungene bauernfauste). Ali narodnjaki res ne mislijo nič storiti, da se ustavijo te sovražne laži? To obrekovanje iz „Tag-blatta" pride po vsem nemškem svetu, kteri naših novin no čita, in torej verjame, kar ti strupeni ljudje kvasijo in s tem tako brezozirno grde čast in poštenje vsega slovenskega naroda. Iz policijske Ljubljane, 20. junija. [Izv. dop.J — Kako c. k. vlada plačuje svoje uradnike, kteri jo v javnih sejali blamirajo, pokazalo se je zopet zelo jasno, kajti c. kr, vladni tajnik g. Hočevar, kteremu sta bila dr. Keesbacher in Dežmnn v znani seji mestnega odbora tako sapo zaprla, narečen je za c. kr. vladnega svetnika. Včerajšnji „Brencelj" je pograbljen. Bilo je že natisnega COO—700 listov ter nekoliko raznesenega po mestu, in tudi dolžni odtiski so bili položeni pred uradove, ko pride s pomočjo v Blaznikovo tiskarnico komisar g. Haring, ter delo prepove ter stavek zapečati. Lovili so ga po ulicah, iskali in prepovedovali tudi pri g. Hoh n u in Kleni, kjer se navadno rasprodaja, Sledili so za njim celo po kavarnah. Da je g. Aleš ovcu to pridobilo ka-cib 200 naročnikov več na „Brencelj", o tem ni dvojiti, kajti že včeraj so si ljudje otete listo skrivaj po 30 kr. prodajali. In zakaj je pograbljen? Prinesel jo na zadnji strani podobo, kako mamelnški otroci gredo korun (krompir* pobirat. Njihov vojvoda je general Dežinau v turnarski obleki, na traku nese botansko piišico z napisom : Dež-manovo maslo, tor na prokletih grabljah na mostu zastave drži svoj mogočni .Tagblatt". Za njim ponosno korakajo otroci v razklanih hlačicah, oblastno bolmajo in v rokah resno sučejo lesene sabljice. A tik te podobe je druga« kako korun na hrbtu domii neso. Mameluki so jim vzeli proklete grabijo s „Taghlattoni". otroci v begu padajo, Dežman teče, da ima stegno od stegna pol ure daleč, hotanska piišica nima več napisa, zgubljen je okrogli klobuček, kterega je pobral iu ga poleg Dožnnnu v hitrem teku nese znani dr. Keesbacberjev koder. — ■ Zdaj vidiš, dragi „Slovenski Narod!'' kaj o viharnih dobah tebe čaka v policijski Ljubljani, kamor bi se tako rad očevino razcvetati in krepiti se, a to mu je ugodna tolažba za nedostatek politiške svobode, ktera se den na dnonia bliža ter že sedaj dozvalja časnikarstvu in knjigiirstvu povoljnejše gibanje, nego inarsiktora druga državu, ktera ima v vsaki priliki svobodo na jeziku. Ruskega bivalstva glavni razdeli dajo so razpozuati ti-lo : 1. narodi neruski ; 2. rusko mužičtvo; 3. carski mužiki t. j. svobodniki; 4. trgovstvo; 6. dubovništvo; 6. plemstvo ; 7. tujci. Neruskih narodov je jako mnogo različnih vrst; oni so kamor v ua-rodnem, tamo v politiškem tamo v verskem oziru podložniki, ter so na ves mogoči način rušijo. Jih število je v razmeri proti Rusom zelo neznatno; zbog razdrobljenja in raznosti plemen ne morejo biti Rusom pogibelni, neogibna jih osoda je utonoti v velikem morji ruskega naroda, kar se naglo vrši. Mužiki prvlje robovi in sužniki, ktero so mogli za penezo kupovati in prodajati, postali so po pismu od dne 3. sušca 1861 povse svobodni državljani. svobodni kmetje, uživajoči osobno svobodo; jihov položaj, ji-hovo društveno stanje je po zakonu urejeno. 10 milijonov ljudi, namreč moških osobnosti je odkupljeno nekaj svojimi pouiočki, pa država jih jo tudi podpirala, drugi so delom rešujo svoje obvezanosti ali pa obrok, to je letno odkupnino, plačajo. Mužiki so v prvem pomenu poljedelci, vendar v pozim-skih časih opravljajo tudi druga dela postavimo tvorniška. Še za rohstva imeli so kmetje vesniške občine urejene po staroslovanskem in očaškem, vsled česar dobi vsak dorastel možki občinar enaki kos zemlji, in ako bi se pomnožilo jih število, delitva se na novo godi. Po takem ima vsakternik svoje posestvo, ktero pri njegovi smrti vzpet občini pripada, a kdo se narodi, narodi se žo tudi v posestvu, ktero mu občina zroči pred njogovo dolet-nostjo. Iz tega se vidi, ka na Ruskem ni proletarstva, to jeklatežev in potepov brez hišišča in ognjišča; jih gnezdišče je navadno tistega naroda, čegar govor te-le uglajeno izreke zmaga: armer reisender, verabsehiedeter soldat ; — entscbuldigen. dass . . etc. Moj nekdanji prijatelj je po priliki tako odgovarjal te biro bitjem kdor hočo potovati, mora peneze imeti, potoval bi nek; naj vas tisti hrani, komur ste služil v mladih letih; zduj se priklanjate, dobivši pa dar psujete v krčmi debelo nus in naš nurod. Carski mužiki, nekdašnji podložniki na carskih imanjih 8'/^ milj. ljudi, imeli so že za carja Nikole pridavek svobodniki, tirajo razve ratarstva rokodelstvo, obrtništvo in trgovino niže vrste; oni so ljudje premožni, skrbni, delavni in pred vsoni jako obrtni. Nikder ni prava socijalna umisel-nost tako zdravo in koristno oživljena kakor na Ruskem. Zdravi socijalizem se razvija pod perotini ruskega orla v najkrasnejšem razcvetu , socijalizem. za kterega bi bili v ječo vrgli v Irancezki skupnovludi svojega državljana. Cele vesnice poleg svojega gospodarstva, razdeljenega po komunistiških načelih, tirajo po socijalističkih vodilih tvornično rokodelstvo, navadno zimi. Neki kupujo zalogo tvarine, drugi delajo ta dela , drugi druga , oni vzpet druga, a kedar je reč zgotovljena, drugi jo nosijo na prodaj, dobiček pa si vsi dele po zasluženji. — Arteli, tako se zovejo na Ruskem socijalistička obrtništva ali društva različnih rokodelstev najemljejo stavbe, deleči se p" dovršenem delu skupno z zaslužkom, vzpet drugi arteli združijo se na celo poletje k skupnemu delu pri občnem strošku in na zimo razdelivši si zaslužek povračajo se domov. Ta svoboda in samostalnost občin, ktera so j« zdržala na Ruskem, prerokuje veliko bodočnost v poznejših letih. Ti svobodniki so tudi po pravem meščanski stan, kteri je po ime«' na Ruskem šo nov in so vvaja v življenje; sedaj mestni bivalci ali raeščanje tvorijo skupno s svobodniki in trgovci srednji stan. Ruski trgovci šo so sedaj neka posebna vrsta ljudi ali kasta, lj»'lJe običajno jako premožni, ker trgovina jo ondi zelo znamenita in dohodna, to je vrže obilno dobička. Ti dični Rusovi se poslavljajo posebno iskrenim rodoljubjem in nezmerno darežljivostjo za občno dobro kamor crkvom' tamo državno. Duhovništvo je sklenena kasta, povso podredjena carski oblasti, W' car je obenem kot papež grško-slovansko crkve. Crkvene poslove opravlja za državno crkev sveti zbor v Petrogradu kot najviša crkvena oblast sestavljena iz 12 duhovnih poglavnikov. Duhovništvo je oženjeno, slabo plaćeno, ne more so toraj primerno izobraževati in je mnogo niže od našega, tel spada kamor oziroma na omiko tamo oziroma na ugled k nižim stanovom, iznemši seveda više dostojništvo. Plemstvo ima res prednosti, venaar se leže prenaša za to, ka ni de- preselil! O tem hočemo še več govoriti, kader bode prilika. — Šaljivi listi vsega sveta nosijo v smešnih podobah papeža, kardinale in škofe, kralje in cesarje, Beusta, dr. Jiskro in vse ministre, celo I oslu . opravila, kakor obnašanje (procesijo) sv. rešnjega telesa itd., pa jih nikdo ne ustavlja, a ubogi „Brencelj" je ustavljen zaradi prvega policiista ljubljanskega mesta, • Dežmana ! Slava nemškutarski liberalnosti, iz ktere. kakor igle iz ježa, mole bajoneti, vojaške, žandarske in policijske sablje! General John je bil v Ljubljani. Odvuzel se je po železnici 17. dan t. m. zopet v Gradec. Z vojaki je zunaj mesta imel obično vaje. konci kterih vojakom, odločivši vse nevojake, govoril je zopet ostre besede o velški dogodbi. Morebiti nemške novine oporeku (prekličejo) vse Johnovo grajanje, ako John res ni mož, kakoršeu mislimo da je, mož, ki sme svoje besedo pa konci držati. In če jih tudi oporeko, izrečene so bile vendar, in to je dovolj. Zadnji „Tagblatt" zopet maha po Sokolu in Koširjevi Franji. Denes je sv. Vida nedelja in torej eevkven shod v št. Vidu bliza Koširja, kamor je bil šel tudi pisec teh vrstic, ktere domii prišedši sestavlja v pozni noči. Ljubeznjiva Franja je bila posebno vesela, in rekla je, da je Dežmanu zelo hvaležna za toliko slavo, v kakoršno jo je po široceni svetu razglasil, in da zato denes psu, kteremu je tudi Dežman ime. stregla je z najboljšimi jedrni, ker ni mogla postreči samemu ljubljanskemu Dežmanu, kteri si ne upa v Tacen priti. 13. t. m. nabito po ulicah, da dobi tisti, ki bi to izdal 1000 gld. Tisoč goldinarjev so preveč mični, da bi se ne potezal marsikdo za-nje, in tako so je zgodilo tudi pri te| priliki, da so je našlo več ponudnikov, od kterih pa ni nobeden dobil obljubljene nagrade. In tem kompetentom gre menda hvala, da je bilo zaprtih več oseb , in se jih še zmirom zapira. Naša policija je I pokazala pri tej^ priliki veliko marljivost. Takoj drugi dan so se preiskovala stanovanja ge;. Šmida in Kerberja (nekdajni knjižničar v delavskem društvu „Oulu") in drugdi, ker se pa ni nič našlo. Po izdavi nekega znanega „spi-celna" Tausenaiia se je preiskala gostilnica pri „Raismanu", kjer so je našla tajna tiskamica, več veleizdajnih spisov , pripravo za neki časopis, svinec, strelni prah in druge reči. 01» enem so našli tu Kerberja, ter ga takoj zaprli. Včeraj 15. so zaprli tudi njegovega brata. Tausenau je izdal dalje, da se je hotel spominek cesarja Frančiška na nabrežji streliti v zrak. Kakor je pravil Tausenau. je pre videl, kako se jo v neki noči kopalo od dveh strani pod spominkom , ter se tam našlo 25 liber strelnega prahu. Policija hoče vedeti o nekem prevratnem društvu, ki je pre v zvezi z Berlinom. Parizom in Ameriko. Gotovo so to fantazijo onih, ki so si hoteli zaslužiti 1000 gl. Petarda je vžgala ogenj po vseh — rgdakcijah dunajskih listov. Zopet so voditelji češkega naroda krivi, da jo petarda počila. Pa saj jih poznate dovolj iz lastne zgodovine. .Drugi tudi žalostni dogodek v naši Pragi jo — zadnji zbor delavskega društva „(Jula". Kakor sem Vam že poročal v št. 65. se je vnela v Iz Savinske doline. 19. jun, [Izv. dop.] Nedavno sem videl naj imenovanem društvu razprtija, ktera more društvu le škodovnti. Naj bo trgu celjskem, kako je učitelj 4. razreda glavne šole nekemu učencu realke že razprtija kakoršna hoče, jo je treba pomiriti in poravnati, nikakor pa še klobuk z glave zbil, kakor bi kaj tacega le od surovega fakina pri- bolj podpihati, ter kazati celemu svetu, koiika needinost je celo med našimi čakovali mogel. Učenec se je s svojim tovarišem pogovarjal, in jo bil delavci, tako obrnen, da mimogredočega suro veža,', kteri ni bil nikdar njegov učitelj, ni mogel lahko videti. Zvedel sem, da jo učenec sin obče spošto- l*ii!ifii«ni i"t/nhwl vnnih izobraženih starišev, kterim dobra odreja njih otrok črez vse velja, IMHIL.il l