CENA 180 SIT / POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 6310 IZOLA-ISOLA mmmmm PARCELE SO ŽE PREDVOLILNA MUNICIJA OD KRVNIKOV DO ŽRTEV / EUROFEST JE PRED VRATI SUPERMARKET KULTURE (Mef) V Izoli skoraj ne mine dan brez kulturnega, športnega ali kakšnega drugačnega javnega dogodka, ki se ga pospremi veliko število nastopajočih in obiskovalcev, pospremijo ga pohvale in tudi kritike, predvsem pa ga pospremi spoznanje, da Izola zagotovo ni dolgočasno mesto. Še posebej ta poletni čas je dobesedno natrpan z najrazličnejšimi prireditvami, minuli konec tedna pa je bil sploh zaseden do vrha. V Arrigoniju so se zabavli mladi, v Hotelih Delfin, Riviera, Marina in v restavraciji Istra so tolkli po domače, na Manziolijevem trgu smo poslušali Katice in spremljali nastop plesalcev plesne šole Latino iz Kopra in zagotovo se je dogajalo še marsikaj zanimivega. V primerjavi s tolikšnim številom zvezd, ki smo jih ta konec tedna gostili v Izoli se je nehote vsilila primerjava z dogodki ob odprtju hipermarketov v Kopru, kjer so vsak dan svojim kupcem pokazali nekoga s televizije in glasbenih revij. In prav o tej novi konkurenci ponudbe zabave in celo kulture velja izgubiti nekaj besed. Dejstvo je namreč, da z 7 71580 "5 78005 IC Banica Koper EGE organiziranjem brezplačnih mimogrede koncertov veliki trgovci delajo medvedjo uslugo drugim organizatorjem pa tudi samim glasbenikom, ki s takšnimi nastopi izgubljajo velik del kredibilnosti. Organizatorji koncertov in podobnih zabav so seveda v škripcih: kako privabiti občinstvo, ki bo pripravljeno plačati tisočaka ali dva vstopnine, če bodo ti isti ljudje nekaj dni kasneje lahko poslušali in gledali te iste nastopajoče v predverju katerega od hipermarketov. Tako se dogaja s pop pevci in skupinami, dogaja se s plesalci in humoristi. In čeprav večina nema denarja odveč je takšna razprodaja zabave in celo kulture postala že prava razvada. Posledice takšnega ravnanja so hude. Ribari in Let 3 so napolnili Arrigoni šele potem, ko niso več pobirali vstopnine, podobne težave čakajo organizatorje v Simonovem zalivu in na Manziolijevem trgu, organizatorje prireditve Rock v Izoli na stadionu in še koga. In na te iste organizatorje se s svojo ponudbo obračajo ti isti glasbeniki, igralci in plesalci in seveda pozabljajo, da so sami sebi največja konkurenca. Zato enkrat izjemoma za vse težave ne bom krivil supertrgovcev. Krivi so kulturniki in zabavljači, ki ne znajo reči ne. Obiskovalci pa le izkoristijo ponujeno priložnost. J K šifra OBALA V MALEM nepremičnine immobili lzola-05/6401 1 10 —«Bagg M . * « » 1 m ! :V, *££# ì Ml 'J V-«« ' -S I Iji PRVI POLČAS Pred dobrega pol leta smo bili prepričani, da bomo zaradi težav prenehali izhajati, potem smo za pomoč prosili občinski svet a ni pomagalo, končno pa smo se s pomočjo vas naročnikov odločili, da gremo naprej pa naj bo kar bo. In smo se pretolkli skozi polletje, iskali nekatere cenejše rešitve ter ob velikem razumevanju tiskarja, Birografike Bori skoraj prepolovili naše obveznosti z upanjem, da bomo ob koncu leta le ugledali svetlejše dneve. Te dni ste verjetno že prejeli položnice za plačilo naročnine za drugo polletje in spet bomo nekoliko v strahu čakali na vaš odgovor. Zavedamo se namreč, da je odločitev o plačilu odvisna od tega, kako ste s časopisom zadovoljni. Zavedamo se nekaterih težav, ki so nastale potem, ko smo raznos časopisa zaupali lastnim raznašalcem, saj je posti strošek poštine enostavno previsok. Od številke do številke je menda bolje in verjamemo, da boste kmalu spoznali fanta, ki v zgodnji jutranji uri odloži časopis v vaš poštni nabiralnik. Seveda upamo, da se je to zgodilo že ta četrtek, ko časopis tiskamo v skoraj izrednih razmerah. Po dolgih letih se izolska tiskarna Birografika Bori iz stare bolnice seli v nekdanje prostore Doro-ta. Ko pišemo te vrstice so tiskarski stroji še na koščkih, če ste časopis vseeno prejeli pa pomeni, da so tudi ti-le fantje in dekleta opravili veliko delo. www.slQ-istra.com izolske spletne strani 'avte 'EREBi IZOLA, tel.: 616 80 00 Izdelki za zdravo življenje Tomažičeva 10, Izola (Hotel Delfin - vhod s parkirišča) Urnik: 8 -12,15 -18, sobota: 8 -12 Tel.: 640 - 40 - 64 27. junij 2002 PTT's NOT DE AD V tej rubriki objavljamo pisma z odgovori, mnenji in razmišljanji bralcev tega časopisa pa tudi tistih, ki so v časopisu slučajno omenjeni in se jim zdi vredno ali potrebno odgovarjati na tukaj izrečena in zapisana mnenja drugih. Seveda v uredništvu pazimo, da objavljamo le tista pisma, ki so v skladu z zakonom o medijih ter niso žaljiva ali bi lahko drugače prizadela kogarkoli. Pri odločanju o objavi se uredništvo odloča v skladu z lastno uredniško politiko in v tradiciji sodobne demokracije in obveščanja. DRAGA DRŽAVA Res je že pozna ura, a vseeno ti morem napisat nekaj besed. Veš, pred nekaj minutami me je točno ob 22:45 presenetil močan hrup. Vztrajno in hitro se je bližal in postajal vse bolj glasen. Stekel sem na teraso in opazil, da mestece, kjer živim (Izolo), pravkar preletavata dva helikopterja (ali kaj drugega) v nizkem (in izredno hrupnem) letu. In zdaj te draga država moram vprašati kaj ti je v sredo ponoči, ob 22:45 šinilo v glavo, da si nad malo obmorsko turistično mestece poslala kar dva helikopterja v nizkem letu? Pravzaprav se bojim, da ti v glavo ni šinilo prav nič. Bojim se, daje, draga država, tvoja glava prazna. Veš, draga država, ti živiš od davka. Davek plačujemo zato, da bi nam lahko zagotovila osnovne pogoje za življenje in delo. Če nas pri našem delu oviraš, če smo neprespani, če nam turisti bežijo, če se otroki zbujajo in smo mi utrujeni, slabše in manj delamo. Če manj delamo, plačamo manj davka in ti dobiš manj. Zresni se torej draga država in pusti nam delat. Več kot bomo naredili, več davka boš dobila.več helikopterjev kupila..a jih raje parkiraj. Vsaj ponoči! Aleksander KREBELJ P.s.: Zdaj, ko zaključujem tole pismo, je ura 00:26. Pravkar sta Izolo (verjetno še kak drugi kraj) ponovno nizko in glasno preletela dva zrakoplova. Ne vem, ali sta bila helikopterja, pravzaprav me ne briga. Še o Stavbenikovih minerskih podvigih V Mandraču št. 463 (6. junij 2002) je bil objavljen prispevek Posledice miniranja v Livadah - izvajalec bo poravnal dejansko škodo. Poleg drugega je v njemu navedeno, da je g. Stane Vajovič iz Inštituta za rudarstvo, geotehnologijo in okolje med 4. in 7. majem opravil 46 napovedanih in nenapovedanih meritev tresljajev ob miniranju v radiju lOOm. Tedaj je vse potekalo v skladu s predpisi. Do tu vse lepo in prav. Nekaterim prebivalcem Oktobrske revolucije pa se še vedno zastavlja vprašanje ali so v prehodnem, skoraj enoletnem minerskem razgrajanju v črnograditeljskem kompleksu TPC Livade II. odgovorni osebki (gradbena, občinska inšpekcija, idr.) morda merili preostalih "4600 tresljajev", bolje rečeno, megadetonacij iz Malije ali morda iz gostilne Ribič. Slavko Gaberc Karitas* KO bOITL 11 ^ Kristanova ul. 1 1000 Ljubljana g j i |\ Jl JL Jt \,.. Pomagajmo otrokom pri nakupu šolskih potrebščin. Najdete nas na vseh večjih poštah. TRR: 24200-9003852948, sklic: 00 250602, namen: Ko bom velik MALE TEŽAVE MALEGA MESTA Tipičen večerni prizor na Sončnem nabrežju. Množica sprehajalcev si utira pot po pločniku, saj si na cesto ne upajo, čeprav jim prometni znaki to dopuščajo. Pravzaprav marsikdo med njimi niti ne ve, da imajo na tem delu izolskega cestišča pešci absolutno prednost in daje hitrost avtomobilov omejena na 5 kilometrov na uro. Sicer pa, kako naj bi vedeli, ko so novi ležeči policaj spet povišali hitrost avtomobilistov, ki se za omenjeni prometni znak ne zmenijo. Še več, cesta med eno in drugo oviro je postala preiskusna steza za pospeške avtomobilov in skuterjev, ovinek pri osmici pa idealen za cviljenje gum in dokazovanje menefregizma. V enem samem sobotnem večeru od 18.00 do 22.00 ure smo našteli šestkratno paradno vožnjo enega in istega starega avtomobila z mladimi pogoni za volanom, nekaj potujočih disco klubov in predvsem vožnjo zaradi vožnje same. Prav ti vozniki so tudi tisti, ki jim ni mar za nobeno od omenjenih prepovedi. Bati se tudi nimajo kaj, saj v omenjenem obdobju tudi nismo opazili, da bi mimo prineslo policiste v avtomobilu ali peš. Ob tem smo se spomnili, daje izolska županja pred dvema letoma prvič odredila zaporo prometa po Sončnem nabrežju v večernih urah, da bi tako dobili promenado, kot jo ima vsako mediteransko mesto. Letos bomo, kot vse kaže, ostali brez nje. Ali gre tudi v tem primeru za žrtev predvolilnega obdobja? ŽIVALSKI SOS Naslov je, upamo, dovolj zgovoren in tudi razumljiv. V bodoče ga bo nosila redna rubrika v Mandraču. To bo prostor, ki bo govoril o živalih in Za živali. Veliko nas je, ki v našem mestu skrbimo za živali brez doma. Na različne načine: puščamo jim hrano, vodo, poskrbimo za mladiče in tudi za pot k veterinarju po častno slovo, ko je to potrebno. Veliko pa je tudi takih med nami, ki se našemu delu smejijo, se iz njega norčujejo in kar je še posebej žalostno - ga onemogočajo. Na zelo različne, pogosto celo kruto inventivne načine. Z živimi mačjimi mladiči v zabojnikih za smeti, na primer. To se je pred kratkim zgodilo v Ulici ob Starem zidovju in v Livadah... s tem , da prevračajo posode z vodo, brcajo hrano in še na mnoge načine, ki niso vredni črke na papirju. Zato vas želimo tisti, ki mislimo drugače, v dogovoru s časopisom Mandrač v rubriki "Živalski SOS" redno opozarjati na krivice, ki se dogajajo živalim v našem mestu, biti na ta način SLABA VEST marsikomu in hkrati nameniti ta prostor tudi kakšnemu oglasu za živali, ki, bi rade našle prijazen dom. Toliko za prvič. Z mislijo: poleti ste žejni in želite si sence.Za oboje lahko poskrbite sami. Žival tega ne more. Če ne morete pomagati, vsaj ne škodujte. Kadrovske zamenjave v Zdravstvenem domu v KOMLJANCA ČAKAJO 4 LETA TEŽAV Imenovanje novega direktorja izolskega Zdravstvenega doma sicer še ni uradno in dokončno, vendar ne gre dvomiti v to, da bo Eevgenij Komljanec dr. stom., specialist za čeljustno in zobno ortopedijo začel štiriletni mandat direktorja tega javnega zavoda. Razpis za direktorja je izšel v Delu 8. junija, prijavili pa so se trije kandidati med katerimi je svet zavoda izbral prav Evgenija Kompljanca, ki ima v domu tudi svojo zasebno ambulanto pa tudi sicer je bil vseskozi prisoten ob gradnji novega izolskega Zdravstvenega doma. Glede na to, da mnenje ustanovitelja ni obvezujoče, povrhu vsega pa je kandidat tudi neformalni vodja novonastale večine v občinskem svetu seveda ne gre dvomiti v to, da bo ta organ podal pozitivno mnenje k njegovemu imenovanju za direktorja ZD. To bodo svetniki storili tudi ob spoznanju, da poslovodni organ zdravstvenega doma čaka cela vrsta nalog, ki še zdaleč niso tako preproste kot se zdijo. Če bodo uspeli javni zavod razbremeniti obveznosti, ki mu jih zaradi znane afere ___ z reševalno postajo nalaga Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije, bo ostalo še vedno dovolj težav z zagotavljanjem zadostnih prihodkov zdravstvenega doma. Nekaj ambulant je še vedno praznih in dva zasebna zdravnika splošne prakse ne kažeta posebnega navdušenja do selitve v nove prostore. Posebna težava pa bo seveda zagotavljanje sredstev za vzdrževanje tako velike in tako drage stavbe ter denarja za nekatere programe, ki se zdaj že izvajajo, denarja zanje pa iz republiške blagajne ni. MAHNE PONOVNO PREDSEDNIK ZZP Branko Mahne, sekretar za pomorstvo, izolski podžupan in občinski svetnik ter dosedanji predsednik Zveze za Primorsko bo to funkcijo opravljal tudi v novem mandatu. Tako so odločili delegati na osmem kongresu stranke v Šempetru, kjer so potrdili staro vodstvo stranke, čeprav je bilo pomislekov na račun njihovega dela zelo veliko, koprski odbor stranke pa je celo zavrnil vse funkcije v stranki. Stari in novi predsednik je seveda pritrdil nekaterim kritikam na račun dela vodstva stranke, hkrati pa opozoril na to, da seje stranka posvečala mnogim, za primorsko pomembnim temam, še posebno tistim v zvezi s prometno infrastrukturo. PRIZNANJA ODLIČNJAKOM V hotelu Delfin bo danes ob 11.00 izolska županja podelila tradicionalna priznanja najboljšim učencem osmih razredov izolskih osnovnih šol. Priznanja bo prejelo 27 učencev in učenk osmih razredov, ki so šolanje končali z odliko ali prejeli zlata državna ali meddržava priznanja na različnih šolskih telanovanjih. Tudi letos bodo ob tej priložnosti razrezali tradicionalno torto v obliki delfina, odličnjaki pa bodo dobili tudi praktične nagrade v obliki knjig in priznanja za svoj uspeh v šoli. KAM PO ČASOPIS, OHLAJENO PIJAČO IN DROBNE RAZVADE ALENKA VAS PRIČAKUJE V KIOSKU DELO PRODAJA V DREVOREDU l.MAJA od ponedeljka do petka od 5.30 -13.30 in od 16.30 - 21.00 ure ob sobotah od 7.00 -12.00 V Državnem zboru RS je bil v drugi obravnavi sprejet Zakon o vodah, ki sodi v sklop tako imenovane evropske zakonodaje, ki jo mora Republika Slovenija sprejeti pred vstopom v Evropsko unijo. V pripravi zakona ter tudi v vladni in parlamentarni proceduri so bila podana tudi nekatera stališča in pripombe lokalnih skupnosti ter strokovnjakov, od katerih je Vlada RS v nastajanju zakona nekatera upoštevala, nekatzera vprašanja pa so še vedno ostala odprta. Odprta bodo tudi po poslanskem večem, ki sta ga v Kopru pripravila istrska poslanca LDS, Mario Gasparini in Dorijan Marsič Pogovor z mag. Janezom Kopačem, ministrom za okolje in prostor in mag. Radovanom Tavzesom, državnim sekretarjem za okolje je bil sicer zanimiv, vendar se je še enkrat videlo, daje bilo vključevanje lokalnih skupnosti v pripravo zakona bolj ali manj folklora, Evropa pa je tista, ki je postavila merila. Tretja razprava o predlogu zakona bo predvidoma pred polčitnicami, usoda pripomb z regije pa je bolj ali manj jasna. Volitve so že v zraku ZEMLJIŠČA KOT PREDVOLILNA MUNICIJA V prejšnjem Mandraču smo že obširno poročali o zapletu v zvezi s parcelami v obrtni coni Izola. Gre za zemljišče, ki ga je Občina Izola namenila Galebu Gradbeništvo kot znanemu investitorju, vendar pod pogojem, da v roku dveh let zemljišče odkupi ali pridobi dokumentacijo za opremljanje zemljišča. To je znani investito storil za del zemljišča, drugi del pa je miroval nekaj več kot dve leti in občina je pripravila predlog sklepa s katerim podjetju odvzema status znanega investitorja in predlaga prodajo zemljišča na licitaciji. Seveda je bila reakcija na predlog takojšnja, razmerje sil v občinskem svetu pa takšno, da so svetniki sprejeli ravno nasproten sklep in sicer tak s katerim so znanemu investitorju podaljšali rok za uresničitev dogovorjenih obveznosti iz osnovne pogodbe. Sledil je protiukrep županje, ki je zamrznila izvajanje tako sprejetega sklepa, saj je po mnenju strokovnih služb nezakonit, ter predlaga sprejem prvotnega predloga sklepa o odvzemu znanega investitorstva. Če občinski svet ne bo ravnal v skladu s predlogom strokovnih služb občine bo županja sprožila spor pri upravnem sodišču, je še zapisano v gradivu, ki ga bodo danes obravnavali občinski svetniki. Županja Breda Pečan sicer pravi, da se ne obremenjuje z izidom glasovanja, saj je svetnikom jasno povedala kaj je zakonit sklep in kaj ne. Odločitev pa je seveda njihova. Kljub vsemu pa se ni mogoče izogniti vtisu, da bo prav upravljanje z občinsko lastnino in še posebej z zemljišči ena najpomembnejših tem letošnjih predvolilnih bojev na lokalni ravni. Municije je kolikor hočemo: od dobesednega darovanja zemljišč v preteklosti do pojavov hipotekiranja občinskih parcel za posamezne družbe, dodeljevanja znanega investitorstva in tudi nenavadne prodaje parcel. In kar je najbolj morbidno pri vsem tem: največ te municije bodo uporabili prav tisti, ki so doslej z njo najbolj streljali. (Mef) 'k PVC OKNA, VRATA ... //BUST DOSTAVA 15 DNI /P^vrata PE LUCIJA tel. 041/ 821 742 Ribištvo v pričakovanju Evrope TUDI BREZ EVROPE NAS BO VZELO Slovensko morsko ribištvo doživlja eno svojih najhujših kriz doslej. Sezona je katastrofalna, položaj ribičev neurejen, zakonodaja pisana mimo njih, približevanje Evropi zastrašujoče, konkurenca uvožene ribe strašna in odnos oblasti menefregističen. Na tiskovni konferenci, ki jo je pripravil obalni sindikat agroživilstva so opozorili na grožnjo, da bo v ribji industriji že letos 50 delovnih mest manj. Tisti ki vztrajajo pa imajo komaj za iz rok v usta. Sekretar dejavnost pri Sindikatu agroživilstva, Euro Brožič, je na tiskovni konferenci povedal, da k tem težavam prispevajo tudi objektivne okoliščine med katere je treba prišteti ulov, ki se zmanjšuje vse od leta 1998. Takrat so slovenski ribiči še ulovili za nekaj več kot 1800 ton rib, lani pa vsega 1.200 ton. Pa še od tega je bilo 300 ton slabše ribe, ki so jo predelali v ribjo moko. Če je količina ribe objektivni razlog pa so manj objektivni tisti pri katerih ima pomembno vlogo tudi država. Ta je za letošnje leto napovedala za 188 milijonov tolarjev različnih pomoči slovenskim morskim ribičem, za naslednje leto pa napoveduje zmanjšanje za kakšnih 30 milijonov. Tudi za povračilo škode zaradi cvetenja je država obljubila 30 milijonov tolarjev, izplačala pa jih je vsega 12 in še to v glavnem Ribi d.o.o., zasebni ribiči pa so dobili drobiž. Pripombe so tudi na račun izvoznih spodbud, saj sosedje Hrvati dobijo 25 odstotkom spodbude za vsako proizvedeno konzervo, slovenska ribja industrija pa za izvoženo konzervo. Poseben problem pa je seveda dogovarjanje o meji in uresničevanje maloobmejnega sporazuma za katerega ribiči menijo, da ne bo nikoli prav zares zaživel. Nekatere težave pa so čisto naše - lokalne. Ribiški ladji, Riba 1 in Riba 2, (ki ju bolj poznamo kot Droga 1 in 2.) sta v zelo slabem stanju. Ena je v ladjedelnici na popravilu in bo tam še najmanj dva meseca, to pa seveda pomeni, da imajo v Ribi še za polovico manj ulova. Floto bi morali obnoviti, saj sta Ribi stari 21, Delamarisa pa 20 let. Nov par podobnih ladij bi stal tri milijone evrov, ki pa jih ob sedanjem ulovu in zaslužku ne zmorejo. Poleg tega seje povečala tudi poraba goriva na tono ulovljenih rib, saj morajo ribo iskati več časa in sicer z 230 na 530 litrov za tono ulovljenih rib. V prvih petih mesecih letos je imela Riba (ki ima sicer največ 250 milijonov tolarjev prometa na leto) 32 milijonov tolarjev izgube. To se seveda zelo pozna na plačah Ribinih 30-tih ribičev, ki so se jim zaradi slabega ulova celo tiste skromne ribiške plače zmanjšale in 40 odstotkov ribičev je prejelo samo minimalno plačo. Fluktuacija delovne sile je velika, med ribiči je vedno manj izobraženih kadrov in tako tudi izgubljajo pogajalske pozicije v odnosu do države. OGROŽENA DELOVNA MESTA Po podatkih sindikata je samo v Ribi in Delamarisu ogroženih 50 delovnih mest, od tega naj bi bilo v Delamarisu že letos ob zaposlitev 30 zaposlenih v ribiški predelovalni industriji Vprašanje je tudi, kaj bo z zasebnimi ribiči in popoldanci. V treh obalnih občinah je namreč 75 popoldanskih ribičev, koliko se jih bo v skladu z zakonom odločilo za samostojno podjetništvo pa je veliko vprašanje. Tako kot za 70 poklicnih zasebnih ribičev, ki so izgubili status kmeta in se jim bodo stroški povišali za kakšnih 20 odstotkov. POGOJI HRVAŠKIH RIBIČEV Ena od možnosti slovenskih morskih ribičev je seveda lov v hrvaškem delu Jadrana, vendar kljub sklenjenemu meddržavnemu sporazumu od tega ni nič. Od sosedov so namreč dobili naslednje navodilo glede uresničevanja tega sporazuma: Slovenski ribiči bi morali najprej na morju odkriti jato rib, nato bi se morali vrniti v Umag po posebno dovoljenje za ulov, šele potem pa bi lahko vrgli mreže, seveda, če bi jih ribe še čakale na dogovorjenem mestu. Hrvati v svojih lukah slovenskim ribičem ne dovolijo niti pretovarjanja rib, ki bi jih nalovili v mednarodnih vodah pa tudi tranzita rib čez Hrvaško ne dovolijo. NAVADEN DELOVNI DAN "Naj vam povem, kakšen je naš običajen delovni dan", je prisotne novinarje pozval k večji občutljivosti za težave ribištva, Leon Čebulj, komandant ribiške ladje Delamaris L Tako-le je pripovedoval: "Ko se zjutraj pripravimo za odhod na morje se nam najprej nekaj pokvari in to okvaro popravljamo najmanj eno uro. Ko priplujemo na morje in morda vržemo mrežo nas pričakajo delfini, ki preženejo jate sardel in nam strgajo mreže. Potem so že na vrsti hrvaški policisti, ki nas prepričujejo, da lovimo v hrvaškem morju, čeprav smo mi prepričani, da smo v slovenskem morju, ker tam že od vedno lovimo. Potem pokličemo naše policiste, ki pridejo čaz kakšno uro in oni nam potrdijo, da smo v našem morju, hrvaški policisti pa se medtem že umaknejo. Šele potem morda lahko vržemo mrežo, seveda ob spoznanju, da je ribe vse manj in da spet ne bomo zaslužili niti za plače" ZA STARO PRAVDO Srečko Kovačič, predsednik Ribiške zadruge Izola pa je povedal, da slovenski morski ribiči ne zahtevajo nič več od tistega, kar imajo ribiči v EU in da si pravzaprav želijo, da bi imeli takšne možnosti. Sicer pa upajo, da bo država zmanjšala prispevke ribičem, vsaj v času ribiške krize. Nekateri so namreč že na robu obupa, saj eden od članov zadruge dolguje državi že 6 milijonov tolarjev. Začelo se je z 200 tisočaki, potem pa so prišle na vrsto obresti in zamudne obresti in danes je dolg tako nenormalno visok. Prav zato so predlagali naj država ribičem poravna zaostale obveznosti in nameni več denarja za prestrukturiranje, saj kakšne posebne prihodnosti v teh gospodarski panogi res ne vidijo več. LONKA JE VSEENO ZAKON O šotorišču imenovanem Lonka imamo vsak svoje mnenje in skorjda ga ni domačina, ki bi bil prepričan, da je tržnica na Lonki zdaj kaj veliko boljša od tiste pod velikim šototom. Eni ji pravijo kramarski sejem, drugi sejem kiča, tretji raje ne pravijo nič, vsem v brk pa je v teh poletnih dneh tržnica na Lonki polna turistov, ki pač iščejo kaj zanimivega v našem mestu. In ko najdejo prav nič drugega si pač ogledujejo ponudbo branjevcev in tudi kupijo marsikaj. Kaj pa hočete več od tega. Kdo bo koga? POD BELVEDERJEM BO ENKRAT POČILO Sezona je tukaj, Izola je polna turistov, pod Belvederjem pa je vse tako kot je bilo oziroma še slabše. Zaenkrat tiha vojna med občino Izola in lastnikom lokala pod Belvederjem se namreč nadaljuje, zmagovalca pa tudi po dveh letih ostrih spopadov še ni videti. Lastnik in dolgoletni najemnik tega prostora, Obrad Kešelj, je na višjem sodišču namreč dobil tožbo proti občini in sodišče je odločilo, da mora Upravna enota Izola izdati ustrezno dovoljenje za obratovanje, seveda če so izpolnjeni vsi klasični pogoji za takšno dovoljenje. Lastnina nad zemljiščem po mnenju sodišča ne more biti razlog za neizdajo obratovalnega dovoljenja, toda na občini se niso dali in so preverili katerih pogojev najemnik in delni lastnik objekta ne izpolnjuje. Tako so prišli do priključka na novo kanalizacijo, ki jo je občina zgradila od Belvederja do plaže v Simonovem zalivu. Kešelj se torej mora priključiti na kanalizacijo, če naj dobi ustrezno soglasje sanitarne inšpekcije. To je tudi storil oziroma nameraval storiti, toda ko je pred dobrim mesecem izkopal kanal da položi cevi za priključek na kanalizacijo so prihiteli delavci Komunale in po naročilu še neznanega naročnika, komaj izkopani kanal zasuli Sledila je prijava Komunale na policiji in novo iskanje rešitev, vendar brez soočenja obeh glavnih akterjev te zgodbe: Obrada Kešlja in županje Brede Pečan. Ta dva sta doslej na to temo morda spregovorila nekaj stavkov, potem je bila vsaka komunikacija prekinjena. Kešelj je medtem urejal lokal in na Komunali iskal dovoljenje da se vendarle lahko priključi na novo kanalizacijo ter tako dobi vse potrebne dokumente za obratovanje. Pa so mu na Komunali povedali, da kanalizacije še niso prevzeli in torej ne morejo dati soglasja za priključek, čeprav so gotovo vedeli, daje na to isto kanalizacijo že ves čas priključen celoten objekt Belvederja pa tudi njihov kiosk na plaži. Sledili so obiski pri sanitarni inšpekciji in spet na komunali, končno pa seje Kešelj spet lotil dela in v sredo, 26. junija se je znova priključil na novo kanalizacijo. Spet so prihiteli občinski inšpektorji in spet so padale obtožbe z ene in druge strani. Tokrat že veliko bolj konkretne in takšne, ki jim skoraj gre verjeti, kar navdaja s strahom, da bo pod Belvederjem zares počilo. r "N Dobili smo izvrstno nemško negovalno kozmetiko WATEKO Na Primorskem samo v Reviti Izjemno nizke cene (Primeri: krema za kožo že od 316 SIT, zeliščna sprostilna kopel 1/2 litra 603 SIT, tekoče kremno milo 1/2 litra 450 SIT,...) URNIK: 8-12 in 15-18, sobota 8-12 UGOTOVITE, kaj vse lahko storile za svoje zdravje. Obiščite nas. Izdelki za zdravo življenje J Lastnik pravi, da nima več kaj izgubiti, saj mu jemlje občina pravico do življenja in dela v lastni hiši samo zato, ker je ona pač lastnik zemljišča, na občini pa pravijo, da to počnejo zato, ker najemnik že vsa ta leta vleče za nos celo občino, ki ne more do lastnega zemljišča. Morda pa bi Krajevna skupnost Jagodje, kamor sodi tudi območje Pod Belvederjem lahko opravila vlogo Unproforja in se ponudila za posrednika v tem sporu, ki nikoli ni bil deležen kakšne bolj javne razprave, grozi pa s posledicami, ki si jih turizem tega območja ne zasluži. Že zdaj je namreč plaža Pod Belvederjem najslabše urejena od vseh plaž v izolski občini, povrhu vsega pa je tudi edina za katero je treba plačati vstopnino, saj je na vrhu hriba postavljena rampa kjer je treba plačati vstopnino za plažo, ki pa se ji uradno reče parkirnina. OD KRVNIKOV DO ŽRTEV Takšen naslov so dali organizatorji tribune oziroma tiskovne konference, ki jo za ta petek, 28. junija ob 19. uri v mali dvorani koprskega gledališča skupaj pripravljajo borci in udeleženci NOB Izole, Kopra in Pirana. Tudi nekateri vidni udeleženci takratnih dogodkov bodo govorili o drugi plati "resnice" o slovenskem genocidnem ravnanju do Italijanov, o izrabljanju takoimenovane bazoviške fojbe (šahta) zato, da krivci lahko obtožujejo svoje žrtve Na tiskovni konferenci bodo predstavili pričevanja in dokaze, ki naj izpodbijejo politično in politikantsko zlorabo "bazoviške fojbe". Klub brigadirjev slovenskega Primorja in Istre Vas vljudno vabi na srečanje ob 15. obletnici kluba, ki bo v soboto, 29. junija 2002 ob 11. uri v vasi Koštabona. Po srečanju se bomo udeležili krajevnega praznika v vasi Šmarje ob 17. uri v spomin na 58. letnico požiga te vasi ter srečanje preživelih borcev Istrskega odreda v vaškem domu Šmarje. Prispevek za izlet znaša 1.500 SIT, v kar je vštetavožnja z avtobusom, hrana in pijača. Odhod iz avtobusnega postajališča v Moravi ulici je ob 10.20, izpred bivše Lipe pa ob 10.30. Informacije na tel.:6414-372 (Anka Mermolja) INDUSTRIJSKA CESTA B.ŠT, 631^IZOLA^gole^novega kompleksa DROGE) Argo bo mesto v mestu v STARI DIMNIK BO PREŽIVEL VSE Nič nio več in ne bo več tako kot je bilo. Tega se zdaj gotovo zaveda tudi stara tovarna Argo, ki je z gradnjo nove tovarne Droge svojo proizvodnjo prenesla v novo tovarno, končno pa je območje Arga dobilo tudi novega lastnika. V Drogio, ki ima v lasti omenjeno območje z nepremičninami vred so imeli v igri dve varianti. Po eni so iskali kupca, ki bo pripravljen plačati dobro ceno, po drugi strani pa so izbirali tudi med programi potencialnih kupcev, saj jim ni vseeno kaj se dogaja z njihovo, skoraj bivšo tovarno. Kot je znano so se po dokaj dolgem izbiranju odločili za ponudbo podjetja Relax, ki ga vodi Miro Brkovič, ki ga sicer poznamo po nekaterih projektih iz piranske in kranjskogorske občine, v Drogi pa so povedali, da so se tako odločili tudi zaradi idejnega predloga omenjenega podjetja. Relax sicer še ni lastnik stavb nekdanje tovarne, saj je doslej plačal le del kupnine, vendar v Drogi menda ne dvomijo v to, da bodo posel ustrezno zaokrožili. PREVERJANJE IDEJ V podjetju Relax seveda vedo, da so želje eno, stvarnost pa drugo, zato se niso kar na pamet lotili priprave spreminjanja nekdanje tovarne. Kot je povedal direktor Miro Brkovič se zavedajo, da je nekdanja tovarna v prostoru, ki že ima določeno turistično strategijo, zato se je treba tej in interesom okolja nasploh čimbolj približati, hkrati pa je treba slediti programe, ki so tudi dohodkovno zanimivi. Za začetek so takoimenovan "spisek želja in zahtev" s programsko zasnovo predali petim različnim arhitektom, ki naj bi izdelali idejno skico bodočega "mesta v mestu". Ti projekti so zdaj pripravljeni in o njih bi se novi lastniki radi pogovorili tudi z Izolani, saj bi morda tako dobili še kakšno dodatno idejo pa tudi preverili lastne. Še pred tem pa so seveda morali poskrbeti za izpolnitev vseh zahtev in želja upravne enote, ministrstva za okolje in prostor in izolske občine. Javna razgrnitev zamisli bodočega mesta v mestu bo seveda po glavni turistični sezoni. NADSTANDARDNO NASELJE Območje tovarne Argo je seveda zelo atraktivno, saj je takorekoč neposredno ob moju, povezano s starim mestom in blizu prometnih vpadnic, zato je tudi pomambno, kaj se s takšnim prostorom zgodi. Na 25.000 kvadratnih metrih površin želi novi lastnik postaviti nadstandardno naselje, to pa seveda pomeni tudi večje število spremljevalnih objektov in storitev. V pritličju bodočega naselja bodo seveda poslovni prostori za različno ponudbo in zabavo, pomemben del pa je seveda ureditev garaže, ki jo takšno turistično stanovanjsko naselje seveda potrebuje. V Izoli smo takšnih projektov sicer že vajeni in z njimi nimamo vedno najboljše sreče, saj nekateri izven sezone postanejo prava mesta strahov. Prav zato je, po besedah novega lastnika Arga treba v projekt vključiti dejavnosti, ki so žive preko celega leta in ne le v glavni turistični sezoni. Razmišljajo pa tudi o tem, da bi, v primeru če bi se našel pravi investitor, na tem območju postavili manjši hotel, ki bi bil pravzaprav šele peti tovrstni objekt v občini, če ne štejemo Hotela Riviera, ki je pravzaprav mladinski hotel. KONČNO RIBIŠKI MUZEJ? Na območju nekdanjega Arga so leta 1882, zgradili tovarno Arrigoni v kateri so konzervirali ribe in prav ta tovarna s svojim dimnikom je nekakšen simbol ribiške tradicije našega mesta. Prav zato se novi lastniki v sodelovanju z občino dogovarjajo o ureditvi ribiškega muzeja, ki ga Izola že leta pogreša, prave rešitve zanj pa nikakor ne najde, čeprav ima v sodelovanju s Pomoskim muzejem v Piranu že pripravljeno večino muzejskih razstavnih artiklov. Gradnja novega naselja ob morju je seveda priložnost za realizacijo te ideje, seveda pa je treba vedeti, da v tem primeru ne gre za dohodkovno investicijo in da bo za kaj takega treba seči tudi v občinsko proračunsko blagajno. DIMNIK BO NADZOROVAL VSE Rekli smo že, da je stara tovarna nekakšen zaščitni znak izolske ribiške tradicije in deli tovarne so tudi zaščiteni kot kulturno zgodovinski spomenik in jih tako enostavno ni mogoče odstraniti ali spreminjati. Kot pomnika starega časa bosta tako ostala dimnik in vhod v tovarno, ki so ju arhitekti morali vključiti v svoje idejne načrte. Seveda pa je bila med glavnimi zahtevami ta, da mora to območje slediti arhitekturi mediterana, saj smo doslej bili vajeni posegov, ki so na ta vidik urejanja prostora povsem pozabili. Kot rečeno naj bi bili Idejni načrti v teh dneh nared, po izbiri najprimernejšega pa bodo začeli pripravljati glavni načrt in zbirati projektno in gradbeno dokumentacijo, kar pomeni, da bi se gradnje morda lahko lotili že konec tega leta. (MD) KOMAJ ALI ZE? Lastniki ladjedelnice in kopenske marine v Viližanskem zalivu niso nikoli zares skrivali ambicij po urejanju druge izolske marine, čeprav ta v planskih dokumentih ni nikjer izrecno omenjena. Potem ko so v začetku tega leta slavnostno predstavili novo dvigalo za dvih in izpust plovil ter skupaj z njim delovni pomol, ki pa so ga registrirali kot plovilo, so tudi postavili prve boje na katere naj bi vezali jahte nemškega proizvajalca, kijih tukaj opremljajo za splovitev. Toda boje bolj ali manj samevajo z izjemo manjše jadrnice, kije tam našla svoj začasni privez, če seveda ne štejemo stare titove jadrnice, ki na nelegalnem privezu sredi zaliva vztrajno razpada v posmeh vsem, ki skrbijo za urejenost tega mesta. Kdo je pristojen za izdajanje takšnih dovoljenj in za ukrepanje ob kršitvah pa še vedno nismo izvedeli. Bičikleta žur ima 10 let v v TABORNIŠTVO |E DANES DRUGAČNO Vztrajno a počasi, tako, da niti sami ponavadi ne vemo kdaj, nekateri dogodki s časom kar sami od sebe postanejo tradicija. Nekaj takšnega je prav potiho postal Bičikleta žur, ki se je letos zgodil že desetič. Tekmovanje, ki je nastalo iz preproste ideje po drugačnem taborniškem tekmovanju, namenjenem predvsem druženju tabornikov, je z leti dozorelo in za mnoge tabornike in tudi netabornike postalo dogodek, ki ga ne gre zamuditi. Velika udeležba, to leto spet večja kakor leto poprej, z ekipami, ki so stalni povratniki pove, da je tekmovanje postalo res zanimivo. Za to smo taborniki poskrbeli s odštekanimi nalogami na kontrolnih točkah, kjer so ekipe reševale vrsto globalnih problemov. V testu prve pomoči so reševali človeška življenja. Po rezultatih sodeč, bi nekaterim grobarjem biznis kar dobro tekel. V testu splošne obalne razgledanosti oziroma testu življenja ob morju so naprimer morali tekmovalci ugotoviti, kaj zgodovinsko pomebnega se je zgodilo pri Svetem Jakoba Verjetno ni potrebno povedati, da Sveti Jakob nikoli ni bil znan zato, ker naj bi tam Martinu Krpanu ukradli osla in ga predelali v mortadelo. Več fizičnega napora je zahtevala čisto tarzanska preizkušnja, kjer so se tekmovalci spuščali po vrvi preko potoka. Točka je bila živ dokaz za to, da tudi v Sloveniji živijo opice. Od tekmovalcev se je zahtevalo tudi nekaj akrobatskih sposobnosti, čeprav smo bili organzatorji osredotočeni predvsem na higieno; kljub vsemu je hojo s hoduljami po morju v Simonovem zalivu preživela večina ekip. V izogib pretiranemu smradu zaradi potu tekmovalcev, ki bi na koncu koncev lahko imel slabe vplive na ozonsko luknjo, so tekmovalci že na samem začetku očistili nekaj sardel in na progi pripravili tržaško omako. Seveda so nato na koncu sardele tudi spekli (po tem dogodku končno vem, kako mora dišati prava ženska...). Ob palačinkah, ki so jih tekmovalci dobili na progi, so na papir lahko razlili svoje umetniške navdihe in mešane občutke, ki sojih doživljali na progi. Spesniti je bilo potrebno kolesarsko poezijo in jo uglasiti na eno od treh vnaprej napovedanih melodij (Na juriš, Bicikl, Bela snežinka). Borbenost ekip je nakazovala večkratna izbira melodije Na juriš, ena od pesmi pa gre nekako takole: Vrtimo, vrtimo, vrtimo, pred dežjem zagnano bežimo vsi blatni in mokri drvimo. Za zdravo življenje, za športno trpljenje, vrtimo in nič nam ni mar, ker danes na poti smo car... Prej ali več ksno so vse ekipe prišle na cilj, kjer smo kot protiukrep za upad morale poskrbeli z izdatnim kosilom, saj se je ta pravi žur komaj začel. Proti večeru so že bili znani rezultati in nagrade je podelila izolska županja. Po temu je sledil zabavni večer, kjer so ekipe tekmovale še v izvajanju svojih pesmic, in v nagradnem kvizu "Lepo je biti kolesar" z Egonom B. Nadaljevanje večera smo taborniki prepustili pozitvnim energijam, ki jih je bilo čutiti v druženju starih prijateljev, izvrstno pečenim sardelam in školjkam v buzari, ki sojih tekmovalci sanjali vse od prejšnjega bičikleta žura in večno mladim melodijam, ki smo jih nato skupaj prepevali ob tabornem ognju. Kdor je bil z nami ve, da je Bičikleta žur več kot samo tekmovanje. Za zaključek bi se rad zahvalil vsem ljudem, ki so v teh letih tako ali drugače pripomogli k organizaciji tekmovanja, vsem sponzorjem, ki so naše tekmovanje podprli in vsemogočnemu za lepo vreme. Naj povem samo še to, kar je povedala večina ekip; vidimo se naslednje leto! (Egon) Tekmovanje so omogočili: Občina Izola, Vinarstvo in oljarstvo Slavec, Fasi food Veni, Trixin, Mlinotest - Kruh Koper, Intereuropa, B-point, Agraria Koper, Anthron, Tekom, Delamaris, Rok Bar, Moby Dick, Kavarna Zvon, KOP, Diskont Bajt, Mesarija Fingušt, A ladino Bar, Gostišče Jasna, Sintesi pen, Radio Capris. KITESURFING Tako pravijo temu športu tam, kjer so ga najprej "izumili", slabo leto zatem pa lahko tudi na naših plažah že opazujemo jadralce na deskah, ki jih poganjajo veliki zmaji. Na prvi pogled se zdi zelo komplicirano, v resnici pa menda ni tako in deskanje z zmajem je menda doživetje posebne vrste, saj je morje le podlaga, pravi element pa je zrak, saj zmaj dvigne deskarja visoko nad valove in takrat menda adrenalin kar šprica naokoli. Ko je na praznični torek zapihala burja so deskarji zasedli plažo na svetilniku in poskrbeli tudi za brezplačno zabavo redkih kopalcev. KAPUČINO ODBOJKA NA PESKU IGRALCI SE ŠE ODLOČAJO Prvi letošnji turnir Siemens mobile bo odigran ta konec tedna na plaži v Simonovem zalivu. Državno prvenstvo se bo začelo 28. junija v Izoli, nadaljevalo s turnirji v Novem mestu, Slovenski Bistrici in Kamniku, končalo pa s finalnim turnirjem, ki bo od 2. do 3. avgusta spet v Izoli. Prvi štirje turnirji so povsem samostojni, osvojene točke pa štejejo tudi za določitev nosilcev na naslednjem turnirju ter za uvrstitev na zaključni turnir. Na glavnih turnirjih bo nastopilo po 12 moških in osem ženskih dvojic, šest moških in štiri ženske dvojice bodo imele zagotovljen neposreden nastop, ostali pa bodo morali skozi kvalifikacije. Na finalnem turnirju v Izoli bo lahko nastopilo najboljših osem moških in šest ženskih ekip, končni zmagovalec pa bo razglašen za državnega prvaka. Nagradni sklad na posamičnem turnirju bo vreden milijon tolarjev (bruto), v kar pa nista všteta prehrana in prenočišče, ki ju bodo deležni vsi udeleženci zadnjega dne telanovanj. OZS je po navodilih svetovne in evropske zveze dopolnila in uskladila pravilnike v zvezi z odbojko na mivki. Popravki se, predvsem zaradi slabih izkušenj iz pretekle sezone, nanašajo na člene, ki bodo letos omogočili drugim prirediteljem lažje pripraviti turnirje, ki ne bodo pod okriljem OZS. Omejitve se nanašajo samo na turnirje z večjim nagradnim skladom od 250.000 tolarjev ter turnirje, ki potekajo v času uradnih turnirjev OZS, za oboje pa mora prireditelj dobiti soglasje OZS. S spremembo pravilnikov bo OZS veliko lažje in predvsem veliko bolj ažurno ukrepala proti morebitnim kršiteljem teh pravilnikov, pravijo na OZS. Prvo državno prvenstvo, po sedaj veljavnih pravilih, je OZS pripravila leta 1995, ko sta med moškimi slavila naša Jasmin Čuturič in Igor Komadina. Zanimivo je, da je Čuturič, ki je kasneje odšel "na delo" v goriški klub, odtlej vselej slavil, le da od leta 1996 dalje skupaj s Samom Miklavcem. Natančnih podatkov o tem, kdo točno bo igral, še ne morejo dati, ker se igralci lahko prijavijo še tudi pred začetkom turnirjev, že sedaj pa je jasno, da mnogi slovenski odbojkarji čakajo na zadnji trenutek kje bodo igrali. Denarni sklad je namreč tako na Agensovih kot OZS turnirjih zelo vabljiv. KICK BOXINO V Zagorju ob Savi je bil konec prejšnjega tedna finalni turnir v semi kontaktu na katerem so nastopili vsi najboljši v dosedanjih tekmovanjih. Nastopili so tudi tekmovalci obeh izolskih klubov. Tekmovalci 186 Kuron DO kluba Izola so dosegli nekaj izvrstnih rezultatov posebej v mlajših kategorijah, kjer je Marko VlVOda zmagal, zmagal pa je tudi AdUlIr SinanbODOVlČ med mladinci nad 71 kg. Pri pionirjih pod 145 cm je bil Andrej Škrget po petih borbah drugi, Fonda Danijel pa četrti. Pri pionirjih pod 165 cm je David DavIdOVlč izgubil šele v finalu in osvojil drugo mesto, pri mladincih pod 63 kilogrami pa je bil DANbOr Marčeta tretji. MarkO VlVOda je v kategoriji mladincev do 71 kg v finalu premagal Matevža Rodina, Dolan Klobas pa je bil četrti. Uspešne nastope članov Tae Kwon Do kluba Izola je pri članih zaokrožil SaŠO POPOVIČ (tretje mesto. Prav v članski konkurenci so bili uspešni člani kluba borilnih veščin FikrO ÌZ IZOle Trener Mensur Hodžič je rijavil pet tekmovalcev, najboljši pa je bil Senad alkiČ, ki je v kategoriji do 84 kg osvojil drugo mesto, Šerif Osmani pa je bil tretji. V kategoriji do 89 kilogramov je bil ŽiVkO čvorak tretji, enako kot MarkO KUtbe v kategoriji nad 94 kg. Veslanje SPREMEMBE V ČOLNIH Na Bledu je bila tradicionalna 47. veslaška regata na kateri se je tokrat zbralo preko 600 veslačev. Selektor Janša je po neuspehu četverca v Belgiji temeljito premešal posadke, Čopa in Špika je poslal v boj med Enojci, tak pa so končali tudi drugi najboljši veslači, ki konkurirajo za nastop v dvojnem četvercu. Med njimi je tudi Izolan, Boštjan Božič (Argo), ki je dosegel solidno 5. mesto, zadovoljni pa so bili s časom, ki ga je dosegel. Tako ostaja eden najresnejših kandidatov za novo postavo dvojnega četverca, ki se bo boril za olimpijsko normo. Dobro so nastopili tudi drugi izolski veslači, saj je Bine Pišlar slavil med lahkimi veslači v enojcu, Prelazova je bila druga (oba VK Izola), Rekarjeva (Argo) pa tretja. Med mlajšimi mladinci je Jaka Vadnjal (Argo) zmagal, mladinski dvojni četverec Arga, v sestavi Andrej Mezgec, Nikola Molnar, Gregor Macarol in Jaka Vadnjal pa je bil šesti. Boštjan Božič medtem že nadaljuje s pripravami v dvojnem četvercu. Priprave ima ta konec tedna v Mariboru, kjer se pripravljajo na svetovno prvenstvo za člane "A". Veslaški šesterolioi na Bledu Najmlajši veslači in veslačice so se na šesteroboju dežel Alpe-Adria pomerili na Blejskem jezeru in se dobro odrezali. Jaka Vadnjal je zasedel 2. mesto v enojcu za ml. mladince, Vanja Pavletič pa je zasedla 1. mesto skupaj s soveslačicami iz Pirana, veslale pa so v dvojnem četvercu. Balinanje JADBAN lzola:Orlek JAvor 16:8 Izolani so še naprej blizu vrha oziroma drugega mesta, ki še omogoča napredovanje v višji rang tekmovanja. Bistričani so zdaj že zelo daleč, Izolani pa so četrti s točko manj kot drugouvrščeni Krim. V torek so igrali v Zabičah in v primeru zmage so verjetno spet drugi na lestvici. / POGLED S STRANI piše ŽARKO za Kapučino Šporrt s Rokometna dvorana tudi brez tekmovalnega rokometa ponuja obilico dogodkov in zanimivih ljudi. Dopoldansko pitje kave in izmenjava mnenj (konstruktivne opozicije) je že del tradicije. Seveda ni na tapeti samo rokomet, tudi kakšen drugi problem je bil rešen. Trenutno je rokomet v ospredju, sledi nogomet, tenis. Ob vseh debatah moram kar velikokrat priznati, da "štab", ob vsem zelo dobro pozna razmere. Tudi rešitve (njihove) so zelo tehtne, preproste. Počitnice so čas, ko dvorano zasedejo že tradicionalne mladinske rokometne šole. Tokratni teden pa je tudi odbojkarsko obarvan, gostimo namreč igre Alpe-Jadran. Oba rokometna kluba sta še vedno aktivna, predvsem uprave. Tudi trenira se še, dekleta se namreč odpravljajo na Švedsko, fantje (kar je ostalo od ekipe) pa se pripravljajo na Eurofest. Ob vsem pa so bile najaktivnejše veteranke, katere so opravljale teoretični del izpita za rokometne sodnike. Obeta se nam kar številčen in edinstven zbor rokometnih sodnic. Vse pohvale dekleta, ob vsem tem rokometnem dogajanju biti brez sodnikov ni v čast kluboma. Moram pa dodati, da sta kluba velikokrat poskušala s seminarji, toda izgleda, da niso bile prave generacije. Temu je treba dodati tudi splošno "mnenje" o sodniškem delu in njihovih "plačah". Iz lastnih izkušenj vem, da ni vedno prijetno, to pa. da se brez sodnikov ne da, tudi drži. Predstavljajte si Eurofest brez sodnikov? Ob množici različnosti, predvsem pa želji po zmagi bi bilo še več "vojn". Vsako zlo ni zlo, predvsem ne, če je nujno. Ob takem razmišljanju tudi sodniki ne bodo vedno črni.____________________________________ http://meii)bers.xooiii,Virgilio,it/ArgoCiano/ Izolske kadetinje na svetovno prvenstvo V soboto se bodo na Švedsko odpravile slovenske državne prvakinje in tam zastopale slovenske barve. Turnir, n katerem nastopa šestnajst državnih prvakov, pridobiva iz leta v leto večjo pomembnost. Pred odhodom sem Borisa Čuka spraševal o turnirju, rokometu... Na pot se odpravljamo nekoliko prej, saj bi si radi ogledali tudi večja mesta. Žal nas je nekoliko presenetil odhod Petrinje, bila je ena od nosilk igre. Igralka gre v Piran "na posodo" in se lahko vrne. Stvari bodo nekoliko težje, vendar imajo sedaj igralke (Mitruševska, Poljšak) priložnost za svojo uveljavitev. Domov se vračamo 8. julija in nato bodo dekleta imela prosto do avgusta, ko se pričnejo priprave na novo sezono. - Kakšna bo Izola v novem prvenstvu? Novo prvenstvo se prične 21. septembra. Ekipa ne bo doživela večjih sprememb. Že lep čas stavimo na domače igralke in tako bomo vrzeli popolnih z našimi mladimi upi. Veseli nas, da smo uspeli igralkam na študiju v Ljubljani omogočiti maksimalne pogoje za pripravo. Tudi letos bo pri fizični pripravi sodeloval Jože Zadnik, kar seje izkazalo kot zelo koristno. Novo prvenstvo prinaša nekaj novosti? Odpade play-out, po prvenstvu se vse ekipe pomerijo še v pokalu. - Ali tudi letos v Evropo? V dogovoru z ljubljansko Olimpijo bomo mi igrali" v pokalu EHF. Lanski krst ni bil najuspešnejši, počakati moramo žreb, nekaj izkušenj pa je le ostalo. Že sedaj planirati ni niti možno. - Tudi letošnji tekmovalni koledar se Izoli ni izneveril? Tako nekako, v prvem kolu gostujemo na Škofijah, v drugem pa gostimo Pirančanke. Že nekaj let so to prve prvenstvene tekme. Dobro ali slabo, če bomo zmagali, v kar ne dvomimo, bo prvenstvo vsekakor uspešno. ELTA D.O.O. PREMRLOVA 1 6310 IZOLA KABELSKA TELEVIZIJA IZOLA Za ogled svetovnega prvenstva v nogometu ni potrebno potovanje v Korejo NAROČITE PRIKLJUČEK KABELSKE TELEVIZIJE ! ! ! AKCIJSKE CENE V ČASU SVETOVNEGA PRVENSTVA -25% VEUAJO OD 15.05.2002 DO 30.06.2002 OZ. DO KONCA SVETOVNEGA PRVENSTVA AKCDA VEDA V DELU MESTA IZOLA, IGER JE KATV MREŽA ŽE ZGRAJENA Naročila: 66 34 370 od 8 do 15 ure e mail: elta@siol.net Rokomet gre naprej! Po izpadu iz prve lige je v rokometnem klubu nekaj časa vladalo brezvetrje. Občni zbor je dal novega zagona in nove obraze. Nekaj vprašanj sem zastavil novemu (staremu) članu uprave Vladu Lukežiču. - Kako kaže moškemu rokometu ob "brodolomu"? Predvsem je spodbudna zagnanost vseh članov, predvsem pa novega predsednika Matjaža Avsca (nekdanji igralec Izole). Vseh stvari ne bo mogoče rešiti takoj, nastavili smo štiriletni plan in ta naj bi Izolo pripeljal na stara pota. -Bližnja prihodnost, novo prvenstvo? Žal so nas zapustili trije igralci. Novih igralcev ne pričakujemo. Pomembno je, da smo novo tekmovalno sezono že finančno pokrili in zagotovili normalno delovanje kluba. - Kaj prinaša, kako izglcda štiriletka? Prvo leto naj bi umirili in utrdili delovanje kluba, sledi formiranje ekipe iz lastnih vrst, večji poudarek delu z mlajšimi selekcijami. Ob vseh normalnih okoliščinah bo temu sledilo napredovanje, moram pa poudariti, da ne bomo rinili z glavo skozi zid. - Večni problem, finance? Novo vodstvo je zelo ambiciozno, pridobilo je več "manjših" sponzorjev: Istrabenz Plini, Adriatic, Emona Obala, Hypo Leasing, Citroen Koper. Seveda bo potrebno še vedno precej dobre volje, kar precej stvari obvladamo, tudi nasvete (dobronamerne) bomo z veseljem sprejeli. - Ob vsem, kakšni so tvoji občutki, želje? Niti v času "Delmarja" nismo tako dobro zastavili dela, delo je razdeljeno, mislim in želim-o uspešno "zaposliti" čim več mladih Izolčanov. Nekaj manjših ovir je še vedno, vendar jih bomo z delom odpravili in "odstranili". Klub bo še vedno ob tekmovalnosti razvijal tudi ostale aktivnosti. Izola ima svojo "težo", želimo jo še dvigniti. Ob vseh obljubah bomo stvari tudi uresničili, potrebujemo nekaj časa. predvsem pa podporo s tribun. (Žarko "Kovačič) m I lO.Eurofest Letošnii jubilejni deseti rokometni testivai bo potolkel vse rekorde dosedanjih izdaj. Trenutno je po besedah direktorja Eurofesta, Toneta Bariča, prijavljenih preko 150 ekip iz 18 držav. Eurofest tako potrjuje primat med največjimi športnimi prireditvami z največ udeleženci v Sloveniji. Izola bo tako v prvih šestih dnevih julija dejansko center rokometa na tem koncu sveta. Dogovorjeni so tudi udeleženci mladinskega tumiija reprezentanc, ki naj bi predstavljal vrhunec letošnje prireditve. Italija, Hrvaška, Belgija in Slovenija bodo nastopale v omenjeni konkurenci. Za letošnji jubilejni Eurofest je organizator poleg stalnih spremljajočih prireditev uvedel tudi novo tekmovanje. Na Tekmovanje za najlepšo sliko Eurofesta' se lahko prijavijo vsi amaterski fotografi. Tekmujejo z dvema fotografijama. Prijavnico in dodatne informacije lahko dobijo na sedežu organizatoija, Sportmaestral Cluba, tel. 05 / 640-00-51. Prijavnina, ki jo je potrebno nakazati na trans.račun 10100-0029028312, znaša 1500 SIT. Organizator bo udeležencem skupaj s sponzorjem tekmovanja pokroviteljem Art Foto zagotovil film, majico, brezplačno razvijanje filma in dve povečavi. Za nagrado pa bo avtor najlepše slike evropskega rokometnega festivala nagrajen s fotoaparatom. Sam Eurofest se bo začel v nedeljo, po končanem nogometnem svetovnem prvenstvu. Organizator pa je za jubilejno deseto izvedbo pripravil posebej svečano otvoritveno slovesnost, častni pokrovitelj lO.Eurofesta je predsednik slovenske države Milan Kučan. Po sprevodu vseh ekip od Svetilnika do parkirišža oz. centralnega igrišča pri Lonki, kjer bo po otvoritvi tud zabava. Vrhunec prvega dneva desetega Eurofesta pa bo Ognjemet. V ponedeljek se po posameznih igriščih začnejo predetkmovalni boji, ki bodo trajali vse do konca tedna. (EŠ) DA NE BOSTE REKLI, DA NISTE VEDELI VSEGA PO MALEM-DITUTTUNPO' Tako so svoj nastop na Manziolijevem trgu poimenovali ustvarjalci Skupnosti Italijanov Dante Alighieri iz Izole, ki se bodo na velikem odru Manziolijevega trga predstavili v petek, 28. junija ob 20.30. Nastopili bodo minipevci, pop pevci, mladinska folklorna skupina in mladinsko gledališče. Gledališčniki so v sodelovanju s srednjo šolo Pietro Coppo pripravili odlomek iz Romea in Julije. Vabimo vas, da si ogledate ta zanimiv program mladih članov drugega kulturnega društva Italijanov v naši občini. Vstop je prost. DITUTTUNPO' Questo il titolo del programma che i gruppi artistici della Comunità degli Italiani "Dante Alighieri" di Isola presenteranno venerdì, 28 giugno 2002, alle ore 20.30 in Piazza Manzioli Protagonisti i Minicantanti, i Cantanti di musica leggera, il Gruppo Folk Giovanile e la Filodrammatica Giovani, quest'ultima frutto della proficua collaborazione tra la nostra Comunità e la Scuola Media "Pietro Coppo" di Isola. Presenta: ELENA BUBOLA Se desiderate trascorrere un'oretta spensierata in nostra compagnia non mancate all'appuntamento. ENTRATA LIBERA! La rappresentazione e realizzata con il patrocinio del Ministero per la Cultura, del Comune di Isola e della Comunità Autogestita della Nazionalità Italiana di Isola. ZVEZDICE SE PREDSTAVUAJ0 Manziolijev trg, sobota 29. junija od 10.00 do 18.00 Delavnica Zvezdice, ki deluje v sklopu izolskega Društva prijateljev mladine, praznuje drugo obletnico delovanja. Nastala je skoraj nekoliko slučajno. A ateljeju Barbare Motoh so se namreč pred tremi leti začeli zbirati otroci iz starega dela mesta, to druženje pa je postalo tako redno, da seje spremenilo v neke vrste varstvo. Prav zato so Barbarao Motoh povabili k oživljenemu Društvu prijateljev mladine in prostori Rdečega križa (Ob starem zidovju) so postali priljubljeno zbirališče izolskih otrok. Pri delu z njimi zadnje leto sodeluje tudi Branka Adamič, vsi skupaj pa bodo to soboto na Manziolijevem trgu proslavili svoj drugi rojstni dan in pripravili celo vrsto nastopov. Že ob 10-00 dopoldne bodo predstavili in prodajali svoje izdelke, denar pa seveda namenili samim sebi oziroma delavnici. Popoldne pa bodo organizirali kopico zabavnih otroških iger in tekmovanj, ob 16.00 bodo razrezali rojstnodnevno torto, ob 17.00 pa bo njihova dramska skupina, pod vodstvom Darjana Gorele predstavila svoje delo. Pridružili se jim bodo tudi plesalci. SOBOTNO DOPOLDNE Z ZAČIMBAMI Knjigarna Graffit poripravlja v soboto, 29. junija z začetkom ob 10.00 predstavitev nove knjige Dartia Corteseja z naslovom ZAČIMBE. Cortese je sicer avtor številnih knjig o zdravi prehrani in velik poznavalec vsega zelenega in užitnega kar raste pri nas, povrhu vsega pa je še dober kuhar, popotnik, novinar, glasbenik in sploh človek, ki ga je vredno spoznati. V soboto bo na Manziolijevem trgu sicer predstavil svoje knjige in se pogovarjal z vsemi, ki vas to področje kakorkoli zanima, mimogrede pa bo še skuhal svojo legendarno čorbo, ki bo tudi najbolj nejeverne Tomaže prepričala, da vse hrane ni treba kupovati v hipermarketih, ker jo imamo takorekoč na dosegu roke. Če vas zanima karkoli v zvezi s tem kar počne Dario Cortese sta iskreno vabljeni na sobotno dopoldansko srečanje pri knjigarni Graffit na Manziolijevem trgu._________________ QQfiQGGHDQ JAZZ FESTIVAL žarko Živfcovic ©Garrison F^Sl! ■stralici _ Tam m v McCann CD * Won Gler&rass sob 2 ©arage O 4 51 5 Rudy Rotta JUMJj™ LUGLIO p LIJEV TRG IZOLA MANZI O Li ISOLA V primorv slaLtrgia «rrumena kotila ftoncorti a KwHvrn«-m dorau Jaola r» ««»a jII malMamp r> I «ant« rti »j " OMina U-la . 1« B«„ko Koper KuhoroVren ” ; *«o C< • (nifi m ii w. " WWW.KUD-BALADOOR.SI STADIONSKI ROCK IN IZOLA Ideal Turist d.o.o., Ideal Concerts organizira dvodnevno glasbeno prireditev "ROCK IN IZOLA" , ki bo na stadionu v Izoli, v petek 19. in v soboto 20. julija 2002. Kot so organizatorji zapisali v informaciji za novinarje bo ta prireditev nova glasbena ponudba na slovenski koncertni sceni in bo tradicionalni vsakoletni poletni dogodek na slovenski obali. Zapisali so še, da želijo že v prvi izvedbi obiskovalcem in glasbenikom ponuditi kvalitetno pripravljen dogodek, ki temelji na standardih, kakršne uporabljajo po Evropi, bodisi na festivalih ali pa na samostojnih koncertih. S standardi je mišljen velik oder s prvovrstnim ozvočenjem, scenskimi lučmi in pirotehniko, visoko stopnjo varnosti za vse prisotne na festivalu, ustrezno gostinsko oskrbo za obiskovalce in posebej za osebe, ki se bodo gibale v zakulisju (backstage, meet&greet, VIP, novinarji ter glasbeniki). Program festivala "ROCK IN IZOLA" je letos sestavljen z izvajalci, ki prihajajo iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Jugoslavije, Makedonije in Velike Britanije. Kot nosilci, t.i. "headlinerji" so v petek, 19. 7. skupini SIDDHARIA In TABU. V soboto, 20. 7. je glavni izvajalec skupina COMPANY 0F SNAKES, mnogi pa jih poznate pod imenom WHITESNAKE Postava skupine je ista kot že vrsto let, le pevec (Stefan Berggren) je novi član. Lara Banica je zagotovo že dodobra uveljavljeno ime z energičnim nastopom v živo, slovenskemu občinstvu pa z veseljem predstavljamo Van GOOll skupino iz Beograda, ki ima že kultni status tudi med našim ^občinstvom. Celoten program festivala dopolnjujejo šc Atomsko SklOBlŠlG - Pula, SUPBf HlCkS - Skopje ter slovenske skupine VOSUft, INTI In Pllddìny FlBldS (petek, 19.). Drugi dan festivala (sobota, 20.) bodo ElViS Jackson kot zadnji nastopajoči ROCK IN IZOLA pospremili za natanko leto dni na počitek. Pred njimi se bodo na odru zvrstili še The Bambl MOlBSters Sisak, DeliNum In D -Faci iz Slovenije terKIK iz Sarajeva, ki bodo se prvič predstavili v Sloveniji. Še o ceni vstopnic: V PREDPRODAJI: 3000 sit - dnevna vstopnica, 5000 sit - dvodnevna vstopnica NA DAN KONCERTA: 3500 - dnevna vstopnica, 6500 - dvodnevna vstopnica Za obiskovalce smo pripravili brezplačno kampiranje neposredno ob stadionu v Izoli, v zalivu Viližan. V kamping bodo imeli vstop le obiskovalci, ki bodo imeli veljavno vstopnico. 9. Primorski poletni festival TUDI POLETJE JE GLEDALIŠČA ČAS Čez natanko teden dni se bo razprla zavesa devete sezone Poletnega Primorskega festivala, dogodka, ki tudi v poletni čas prinese vonj oderskih desk in občutenje gledališke besede. To počne po obalnih trgih in uličicah pa tudi v manj ekzotičnih krajih, kot je naprimer ladjedelnica, kjer bodo letos pripravili edino izolsko predstavo. Žal je to tudi edina predstava, ki jo bomo videli v Izoli, saj so se organizatorji letos odrekli uličnega gledališča, ki je zadnja leta dobro popestrilo izolske popoldneve in večere. Motda je temu kriva skromna finančna podpora izolske občine ali pa so organizatorji uvideli, da človek ne more iz leta v leto obvladovati vso to množico predstav in velikokrat zahtevnih igralcev, režiserjev, scenaristov, tehničnih delavcev in še koga. Sicer pa, poglejmo kaj sta kot uvod v letošnji festival napisala umetniški vodja Primož Bebler in direktorica festivala Neva Zajc. Sveto trojstvo letošnjega festivala Zakaj tako dolgo traja spor o državni meji, ki deli Istro? Kako, da ni nadomestka za nekdanjo skupnost obalnih občin? Kako dolgo bomo še čakali na ustanovitev primorske univerze? - In čemu o tem beremo v uvodniku gledališkega festivala, se verjetno sprašujete. Zaradi prepričanja, da Primorci z vnetim lokalnim egocentrizmom grizemo lastni rep, sem se odločil za otvoritveni kvartet predstav, posvečen mediteranski mentaliteti. Vse štiri so avtentične gledališke uspešnice: prvi dve (Tistega lepega dne in Bužec on, busca jaz) sta bolj ljubeznivi, njuna kritičnost je nakazana z blago ironijo in mnogo topline - v tem spominjata na neorealistične filme Vittoria De Sice, drugi dve (Skopuh in Zdrahe) pa nepopustljivo ostri - značilnosti mentalitete pripeljeta do meje absurda. Torej, v seštevku si bomo privoščili pravo zdraharsko lokalpatriotsko burjo... z ogledalom, postavljenim, kot se bomo lahko prepričali, ne tako oddaljeni srednjeveški Dubrovnik. V časovno strnjenem sklopu bo nastopil tudi nov teater - ta "festival v festivalu" sem poimenoval svetilnik, nekateri mu pravijo farai, tisti skromnejši pa so ga označili kot - prostor razprtosti. In končno, festival vključuje tudi sklop predstav, ki mu pravim plima, program z največjo (nikakor ne le finančno) težo. Sklop spominja na uravnovešen abonmajski repertoar kakšnega večjega ambiciozno naravnanega gledališča. Vključuje pet uprizoritev: dva temeljna dela svetovne klasike (Zločin in kazen, Milo za drago), drzen režijski projekt (Preganjanje in umor Jean-Paula Marata), sodobno dramsko iskanje (Noži v kurah) in spektakularni musical (Chicago). V omenjenih predstavah bo nastopilo skoraj sto igralcev, tako da bomo lahko uživali ob "novih obrazih" in pravih odrskih zvezdah. Za letošnje Primorski poletni festival smo natisnili tri različne plakate; upam, da bo jasna razmejitev sklopov gledalcem v pomoč pri izbiri predstav po lastnem okusu. Seveda pa se najbolj veselimo občinstva, ki so mu, kakor tudi nam, sveti vsi trije, burja, svetilnik in plima. (Primož Bebler, umetniški vodja) PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL- DEVETIČ Že devetič se srečujemo, da bi oznanili nov začetek in novo poglavje v kratki, a pomembni zgodovini Primorskega poletnega festivala. Sledi so pepoznavne in učinek merljiv s stotinami predstav, ki ostajajo presetele in zapisane v gledaliških analih in v spominu vse bolj osveščenega občinstva, ki je rasilo in se razvijalo tudi z nami, pa čeprav živimo kratek poletni čas. Vanj je vpisanih tudi ničkoliko produkcijskih naporov, ki so obrodili dobre sadove. Ambicije po odpiranju produkcijskega prostora in preseganju lokalnega voluntarizma in ljubiteljstva so dobile potrditev na slovenskem gledališkem festivalu v Mariboru, kjer smo s produkcijo tekmovali pred štirimi leti in kamor smo z lansko soprodukcijo Zdrah uvrščeni tudi letos. Presegli smo tudi mejo - že drugič sodelujemo na Mittelfestu in gostovali smo tudi na Messu v Sarajeva A velja omeniti tudi našo zdaj že slavno Bušco, ki se je bomo razveselili že 200-tič prav na letošnjem festivalu in je obredla domala vse odre Slovenije in nasmejala kakšnih 40 tisoč ljudi. Pa je to le nekaj omembe vrednih uresničitev ambicij, ki smo jih s prepričanjem o smislenosti projekta gojili vsa ta leta. Nenazadnje ne gre pozabiti, da smo iz skromnega lokalnega okolja, domala sramežljivo in brez prevelikih pretenzij dosegli nesporno prepoznavanje v mednarodnem prostoru, kjer smo ne le člani mednarodnega združenja, marveč člen več evropskih zvez, ki nam ponujajo partnerstvo na osnovi velikega zaupanja. Zdaj že lahko rečemo, da veljamo za kraj ali območje, kamor so pripravljeni priti tudi "veliki", in da so ponudbe tolikšne, da jim, predvsem zaradi denarnih omejitev, ne moremo ustreči. Festival si je v pomanjkanju temeljnih odgovorov na mnoga vprašanja letos zastavil ambicijo, da nasproti trendom ležernega umevanja tokov postavi pogumno dejanje soočanja z drugačnim razmišljanjem o času, ki ga živimo. Z Dostojevskim, ki ni preprosta zabava, marveč drugačen izziv, z odgovorom, da je Primorska resnična in dajo hočemo in jo izkazujemo z dolgoletno navezo s PDG in nenazadnje z razpiranjem v širši čezmejni prostor, v katerem vidimo resničnost tvornega in enakopravnega povezovanja. Verjamemo, da nam bo prihodnost dala prav. 9. PRIMORSKI POLETNI FESTIVAL Dokončni program predstav v juliju in avgustu Četrtek, 4. julij, ob 21.30 - Koper - Titov trg Primorsko dramsko gledališče: TISTEGA LEPEGA DNE Režija: Boris Kobal Petek, 5. julij, ob 21.30 - Koper-dvorišče Pretorske palače Primorski poletni festival: BUZEC ON, BUŠCA JAZ Režija: Boris Cavazza Sobota, 6. julij, ob 21.30 - Koper - Titov trg Jug.dramsko pozorište Beograd: SKOPUH (SKUP) Režija: Jagoš Markovič Nedelja, 7. julij, ob 21.30 - Koper - Titov trg Jug. dramsko pozorište Beograd: SKOPUH (SKUP) Režija: Jagoš Markovič Ponedeljek, 8. julij, ob 21.30 - Koper - Titov trg Primorsko dramsko gledališče, PPF: ZDRAHE Režija: Vito Taufer Torek, 9. Julij, ob 21.30 - Koper - Titov trg Primorsko dramsko gledališče, PPF: ZDRAHE Režija: Vito Taufer Četrtek, 11. julij, ob 21.30h - Piran studio Viba film PPF: ZLOČIN IN KAZEN (premiera) Režija: Janusz Kiča Petek, 12. julij, ob 21.30. Piran - studio Viba film Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča Sobota, 13. julij, ob 21.30 - Piran studio Viba film Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča Nedelja, 14. julij, ob 21.30 - Izola - Ladjedelnica Ponedeljek, 15. julij, ob 21.30 - Izola - Ladjedelnica SMG: PREGANJANJE IN UMOR JEAN-PAULA MARATA (premiera) Režija: Matjaž Pograjc Ponedeljek, IS.julij ILJO-Ker-dvonsčePretorske palače Flota in Plesni teater Ljubljana: 3.oLo Ples, oblikovanje prostora in animacije: Matjaž Farič Torek, 16. julij, ob 21.30 - Piran - studio Viba film Primorski poletni festival: ZLOČIN IN KAZEN Režija: Janusz Kiča Torek, 16. julij, ob 21.30 - Koper - Martinčev trg Gusti, Primorski poletni festival: ODISEJA 2001 Režija: Damir Šaban Sreda, 17.julij, ob 21.30 - Koper - Martinčev trg Teatro Settimo Torino: CAMMINANTI Režija: Remo Rostagno in Beppe Rosso Četrtek, IS.julij, 21.30-Koper-dvorišče Pretorske palače Macchine Teatrali - P.M.E.s.a.s.: REQUIEM SCIROCCO - premiera Petek, 19.julij, ob 21.30 - Koper - Amfiteater Bonifika Plesni teater Ljubljana: POLNA PEST PRAZNIH ROK Režija: Rok Vevar Petek, 19.julij, 21.30 - Koper - dvorišče Pretorske palače Nora Schott, Dresden (Nemčija): PINK Sobota, 20.julij, ob 21.30 - Koper - Amfiteater Bonifika Andreja Rauch in John Sweeney: TIPKE Sobota, 20. julij, ob 23.00 - Koper - Amfiteater Bonifika Gledališče SKUC: Ime mi je Damjan Režija: Alen Jelen Nedelja, 21. julij, 21.30h-Koper-dvor. Pretorske palače Kufar Teater - Zagreb: ADAM I EVA Režija, kostumografija in scenografija: Franka Perkovič Nedelja, 21. julij, 23.00h-Koper-dvorišče Pretorske palače Gledališče GLEJ: DVOBOJ Režija in scenografija: Diego de Brea Ponedeljek, 22. julij, 21.30-Koper-dvor. Pretorske palače Daska, Sisak (Hrvaška): TRI LEVE URE Režija: Nebojša Borojevič Torek, 23. julij, 21.30 - Koper - dvorišče Pretorske palače Kazalište Mala scena, Zagreb: STVAR JE U OBLIKU Režija: Tea Gjergjizi Sreda, 24.julij, 21.30-Koper-Pokrajinski muzej, Lapidarij Agresta in Teatro di Roma: LA FINE DEL MONDO Avtor teksta in režija: Ascanio Celestini (Neva Zajc, direktorica festivala). (se nadaljuje) • • • KULTURA IN PROSVETA NASA BO ■■■■■■■■ SBDHHu9HKortami in Ospom, Gračiščem, Krkavčami, Piranom in Škofijami. Knjiga je 25. iz zbirke Glasovi. Zajema folklorno slovstvo, ki se danes hitro izgublja. Izdala jo je založba Kmečki glas, urednica pa je dr. Marija Stanonik s Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Avtorica je Nada Morate s sodelovanjem Špele Pahor. Knjigo je ilustrirala Irena Romih. Predstavitev organizira KD Korte. V primeru slabega vremena bo predstavitev v dvorani Kulturnega doma Korte. Prisrčno vabljenil MATIČNA KNJIŽNICA IZOLA VABI NOVE TER STARE ČLANE V SREDIŠČE ZA SAMOSTOJNO UČENJE Središče je prostor, namenjen vsem, ki se želijo samostojno učiti v knjižnici. Predstavlja dopolnilo tradicionalnemu načinu učenja in izobraževanja. Naše središče je splošnoizobraževalno. Je namenjeno vsem, ki se želijo samostojno učiti ali izpopolniti svoje znanje z multimedijskimi programi (npr. učenje tujih jezikov, programi za osebno rast), iskanje informacij preko Interneta, pisanje dopisov, seminarskih in drugih nalog, tiskanje, izpise. Učenje v središču je brezplačno, pogoj je članstvo knjižnice ter vnaprejšnja rezervacija datuma in časa učenja. Za podrobnejše informacije pokličite na tel.: 05 66 31 282! Vljudno vabljeni! ARRIGONI2002 VSTOPNINA JE PROBLEM Težko bi rekli, da program prireditve z naslovom IZOLA DOGAJA, ki so jo v letnem kinu Arrigoni skupaj pripravili Ribari in Klub študentov občine Izola, ni bil zanimiv za obalno mladino. Ravno obratno: Nastopili so nekateri zelo obetavni domači glasbeniki ob njih pa tudi preverjene zvezde, ki brez težav napolnijo mladinska prizorišča po Sloveniji. Toda pokazalo se je, da množične prireditve z večjim številom nastopajočih enostavno niso več zanimive za mlade, še posebej če se dogajajo takorekoč pred domačimi vrati. Do Otočca bi še šli, saj tam pač prideš in ostaneš, doma pa je veliko lepše malo hoditi naokrog, obiskati znane lokale, posedeti pred dvorano in počakati, da organizator sredi nastopa glavne zveze preneha pobirati vstopnino. Prav to seje dogajalo na koncertu v Arrigoniju, kjer je pravzaprav vse bilo narejeno tako kot mora biti. Organizator je poskrbel za varnostnike, za toaletne prostore, ustrezno ponudbo hrane in pijače, izvrstno ozvočenje in osvetlitev, velik oder in zelo dobre nastopajoče. Pa vendar je bilo med nastopom večine skupin prizorišče prav nesramno prazno in seje res dobro napolnilo šele ob nastopu glavnih zvezd, to je skupin Let 3 in Psihomodo Pop. Vprašanje je, če so organizatorji uspeli pokriti vse stroške, čeprav so vse pripravili tako kot je treba, z izjemo reklame, ki bi lahko bila bolj udarna. Seveda pa je pogled na park pred letnim kinom povedal vse: Ob osmih je bilo pred letnim kinom več mladih kot v letnem kinu, čeprav so tam že veselo nabijali mladi domači glasbeniki. Ob teh spoznanjih bi gotovo tudi organizator stadionske prireditve Rock in Izola moral pomisliti na usodo svoje prireditve. Če ne bo privabil ljudi iz notranjosti se mu trda piše, če jih bo privabil pa se mu obetajo povsem druge težave. Prireditvi sta si med seboj namreč dokaj podobni, le da je cena vstopnic za stadionske koncerte dvakrat večja kot tista v Arrigoniju. Pa še ta je bila za mnoge prehuda, še posebej če so želeli priti v Arrigoni oba večera.__________________ galerije galerija INSULA Vabimo vas na otvoritev razstave NAGRAJENCI DLUM 2002 Andrejka Čufer, Stojan Grauf, Dana Kočica, Oton Polak ki bo v petek, 28. junija ob 20. uri v galeriji INSULA v Izoli. ANDREJKA ČUFER - Rojena leta 1961 na Jesenicah. Leta 1985 diplomira na ALU v Ljubljani, oddelek za kiparstvo. Ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture. STOJAN GRAUF - Rojen leta 1958 v Mariboru. Diplomira leta 1983 na ALU v Ljubljani, oddelek za slikarstvo pri prof. Gustavu Gnamušu. Ima status samostojnega ustvarjalca na področju kulture. DANA KOČICA - Rojena leta 1934 v Mariboru. Diplomira na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Študij nadaljuje na pedagoški akademiji v Rijeki, kjer diplomira iz umetnostne zgodovine. Ima status samostojne ustvarjalke na področju kulture. OTON POLAK - Rojen leta 1917 v Mariboru. Študira na ALU v Zagrebu in Ljubljani, kjer diplomira pri prof. Gojmirju A.Kosu. Leta 1950 zaključi slikarsko specialko pri prof. Gabrielu Stupici, leta 1952 pa še grafično specialko pri prof. Božidarju Jakcu. Pred upokojitvijo je bil zaposlen kot likovni pedagog na centru za blagovni promet v Mariboru. TUBA IZOLA iati na otvoritev lazslave VELIKA POJEDINA v četrtek, 27.junija ob 20.00 na Gregorčičevi ulici 21 Razstavljajo: Helena Balentič, Jožica Golja, Katja Debevc, Katarina Kleva, Liljana Čebokli, Nevina Pečarič, Suzana Zorč, Suzana Ugrin, Vesna Horvatin-Pečarič in Zdenka Petek JSKD Izola in KC Izola kavarna ZVOIM Razstava olj in akvarelov g. Gamsi Marije Galerija Krka-Zdravilišče Strunjan razstava slik 3 Li I'Ivil SlvOlvtl kino ODEON ČETRTEK, 27.6., PETEK, 28.6. SOBOTA, 29.6. in NEDEUA, 30.6,2002 KATE IN LEOPOLD ob 21.00 (Kate & Leopold), romatična komedija Režija: James Mangold / Vloge: Meg Ryan, Hugh Jackman, Liev Schreiber, Breckin Meyer; PONEDEUEK^ IJ. in TOREK, 2.7.2002 KONEC SOLEob 19.00 (Schule/EndofSchool), najstniška komedija Režija: Marco Retry / Vloge: Daniel Bruhl, Jasmin Schwiers, Niels B.Schmìdt, MinaTander; KATE IN LEOPOLD ob 21.00 (Kate & Leopold), romatična komedija Režija: James Mangold / Vloge: Meg Ryan, Hugh Jackman, Liev Schreiber, Breckin Meyer; SREDA 3.7.2002, KONEC SOLE ob 19.00 (Schule/EndofSchool), najstniška komedija Art KINO - Odeon sreda 3.7. ob 21uri(21.30) - tragikomedija April - April Letos ostajamo v stiku s filmsko umetnostjo tudi v vročih večerih v ohlajeni dvorani! Režija in glavna vloga: Nanni Moretti / Igrajo še: Silvio Orlando, Daniele Luchetti, Pietro Moretti, Andrea Molaioli Ko so nekoč Morettija vprašali zakaj snema filme, je odvrnil, da zato, ker ne maram gledati slabih filmov' , danes pa na isto vprašanje odgovarja, "zato, ker hočem gledati dobre filme..." April je vse, je drama, je komedija, je musical; je fikcija in je dokument. Če sta v njem Silvio Berlusconi in Jennifer Beals z "What a feeling' boste presodili sami. Ob Berlusconijevi prvi zmagi na italijanskih volitvah je Moretti iz protesta pokadil prvi joint in začel snemati April, ki konča z zmago levice aprila 1996 in z rojstvom sina Pietra, Sijajen, zabaven, intelegenten in čist film. S svojo virtuoznostjo je napovedal pričakovano zmago Moretijevega naslednjega filma "Sinova soba" v Cannesu 2001, ki smo ga lahko videli (žal poškodovanega) že marca v našem art kinu. KRIMINALNE Poletje je, vsaj v Izoli, nekajkrat glasnejše od zime in tudi bistveno glasnejše od pomladi in jeseni. Skratka, poletje je čas hrupa in tukaj enostavno ni pomoči. Smo pač turistični kraj in hrup je spremljevalec vsakih počitnic ali dopustov v vsakem obmorskem mestu. Turistom se seveda zdi normalno, da se zabavjo pozno v noč in seveda imajo svoj prav. Domačini, ki niso na dopustu pa bi radi šli ob desetih spat in tudi oni imajo delno prav. Zal pa niso le turisti tisti, ki povzročajo hrup. Domačini, ki so kar naprej na dopustu jim kar dobro pomagajo. NI BILO BARANTANJE Na tržnicah po mediteranu je že običaj, da se kupci in trgovci cenkajo za ceno kakega spominka ali še bolj nepotrebnega izdelka, toda spor na Lonki ni bil te vrste. Sporekla sta se namreč Izolan in prodajalka, ki možakarju menda dolguje nekaj denarja. Možakar je na prodajalko kričal, po policijske zapisniku sodeč pa jo je tudi otipaval, kar je povsem nova oblika iztrejevanja dolgov. Kako uspešna je pa še ne vemo. PRIJAVILI NAROD IN ZABAVO Nekateri pač nimajo radi ali ne razumejo narodnozabavne glasbe. Tako se je zgodilo, da so na policijsko postajo prejeli obvestilo, da se v enem od tamkajšnjih lokalov pretepajo. Dečki so se oborožili in odšli na prizorišče, tam pa so lahko ugotovili le to, da se nihče ne pretepa ampak da le prepevajo pa še to ni bilo prepevanje kar v tri dni, saj so, skupaj s slavljencem, praznovali 60 let izolske in slovenske narodnozabavne legende Otavia Brajka. STROKOVNJAKOV NE CENIJO Občan, ki se mu je poznal vpliv maliganov, je dečkom prijavil, da so ga iz nekega lokala vrgli na cesto. Policisti so ugotovili, da je prijavitelj naročil hrano in pijačo, potem pa začel nadlegovati osebje in sploh počel neprimerne stvari. Hodil je za pult in v kuhinjo ter govoril zaposlenim, da je sam specialist gostinstva in da jih bo že naučil, kako se te stvari počnejo. Ko so ga imeli čez glavo seje kuhar razjezil in ga postavil pred vrata, dečki pa mu bodo zapisali še prijavnico za specializacijo pri sodniku za prekrške. NI BIL PRODAJALEC NA DOMU Na policijsko postajo je možakar sporočil, da so za pošto trije moški, ki niso nič kaj dobre volje in da mu je eden od njih z nožem grozil, da ga bo ubil. Policisti so odšli na omenjeni kraj, tam dobili jeznega moža, mu odvzeli prostost in zasegli dva večja kuhinjska noža. Ker se ne ukvarja s prodajo nožev po stanovanjih so ga dečki kazensko ovadili, poslali pa so ga tudi na strokovni pregled za alkohol in mamila. MIMOGREDE NAPISANE V centru mesta je pred gostinskim lokalom vinjen moški pretepel prijateljico. Čeprav so prišli tepeni na pomoč policisti je s svojo zabavo nadaljeval dokler ga niso pridržali. Ostalo seveda sledi. Tudi na Velikem trgu je možakar veselo kršil red in mir ter se ni zmenil za pripombe policistov, ki so ga prišli pomirit. Tudi njega so pridržali in mu napisali vabilo k prekrškomerilcu. Seveda tudi tokrat ni šlo brez družinskih sporov. V svojem stanovanju sta se sprla in na ves glas kričala zakonca, izmenjala pa sta tudi nekaj udarcev. Ker policist ni psiholog bosta oba dobila kazen za kršenje reda in miru. PREZGODNJI OBIRALEC Niso vsi motoristi Valentino Rossi ali Max Biagi. Nekateri pač malo slabše vozijo in eden takšnih nespretnežev je v Dobravi zapeljal namesto po cesti naravnost v oljčni nasad. Pri tem jc poškodoval eno oljko in motorno kolo. Sam pa jo je dobro odnesel do plačila kazni. ARRIGONI JE BIL ZIV V letnem kinu Arrigoni je bil v petek in soboto rock koncert, ki so ga pripravili izolski študentje in dijaki s pomočjo Ribarov. Seveda so tudi tokrat bližnji in bolj oddaljeni sosedje množično klicali policiste na pomoč, vendar ti niso mogli veliko storiti, saj so organizatorji imeli dovoljenje za prireditev do dveh ponoči. Takrat so jo tudi zaključili z gostinskim delom vred, tako daje bilo po tej plati vse v redu. Seveda pa postaja vse bolj jasno, da bo treba o odnosu prireditev in prebivalcev resneje razmisliti in se dogovoriti za nekakšna pravila igre v stilu kam kaj sodi oziroma katere so meje jakosti glasbe, ki so primerne za posamezno območje mesta. Dejstvo je namreč, da so tudi pred leti bili v Arrigoniju veliki koncerti, vendar je bila tehnika ozvočevanja takrat tako skromna, da so skupine nastopale z ozvočenjem pod 1.000 W, danes pa že za navadno veselico uporabljajo desetkrat močnejše ozvočenje. Zato je vpliv zvoka na okolico bistveno večji kot nekoč in čeprav organizatorji poskrbijo za vsa potrebna dovoljenja je jeza okoliških prebivalcev včasih kar na mestu. Seveda pa je po drugi strani tudi res, da se tak koncert zgodi enkrat ali dvakrat letno in daje treba včasih tudi nekaj potrpeti za novo generacijo med katero so morda tudi vaši otroci ali vnuki. Skratka: treba se je dogovoriti katere so mejne jakosti zvoka, ki so dovolj obzirne do nastopajočih, poslušalcev in do bližnjih stanovalcev. PREBLIZU OGRAJE V Kajuhovi ulici je voznik osebnega vozila zelo pazil, da ne bi zapeljal čez črto, ki deli na pol cestišče. Peljal je tako ob robu, da seje zaletel v betonsko ograjo in seje pri tem lažje poškodoval. Dodatno so mu bolečine prizadejali policisti s kaznijo. NIKAKOR NAZAJ NA CESTO Policistom so sporočili, da je v Polju zagorel osebni avtomobil. Na kraj dogodka so zato odšli tudi gasilci a so ugotovili da brez potrebe. Ugotovili so namreč, daje voznik osebnega avtomobila namesto po cesti zapeljal po brežini. Seveda je skušal priti nazaj na cesto a ni šlo in ni šlo, končno pa je skuril sklopko tako da se je močno zakadilo. Bil je dim, ognja pa ni bilo. POCENI TURIZEM V Izolo je prišla turistka. Vreme je bilo lepo, mesto tudi pa je ostala polne štiri dni. Zadnji dan pa je sobodajalko obvestila o tem, da nima denarja za plačilo računa in tako je sobodajalka ostala brez 197 eurov. NA PREHODU ZA PEŠCE Pri pokopališču se je zgodila prometna nesreča, ko je voznik neregistriranega motornega kolesa na prehodu za pešče povozil deklico. Ta se je pri trčenju poškodovala in so jo odpeljali v izolsko bolnišnico, povzročitelju pa so izdali plačilni nalog in ga poslali še k sodniku za prekrške, ker nima vozniškega dovoljenja ustrezne kategorije. SRAKARSKE V Simonovem zalivu je zaenkrat še neznani storilec vlomil v eno od hotelskih depandans in sicer tako, da je z izvijačem vlomil skozi vrata. Ukradel je dokumente, denarnico s 600 Evri in fotoaparat Nokia V70. Škoda znaša najmanj 150 tisočakov, dokumente pa so kasneje našli v bližnjem kontejnerju. V Simonovem zalivu so vlomili tudi v osebni avtomobil in ukradli avtoradio Sony, vreden 35 tisočakov. SIDRO NI DRŽALO To da kradejo denar in tehnično blago že razumemo, da ukradejo sidro pa je res nekoliko nenavadno. Iz ograjenega prostora pri veslaškem klubu Izola so namreč ukradli 250 kilogramov težko sidro z letnico 1936. Škodo so ocenili na 220 tisoč tolarjev. |EŽIVL|EN|E VREDNO VSEGA 200.000 SIT? Jeseni se bo na koprskem sodišču začelo sojenje našemu sokrajanu, 22 - letnemu D. M., ki je obtožen, da je 6. decembra lani z več udarci s kamnom po glavi ubil, prav tako Izolana, 19-letnega R. D. Obtožnica sicer še ni pravnomočna, obtoženemu, ki je od konca marca letos v priporu v koprskem zaporu, pa grozi najmanj pet let zapora. Kot je zapisano v obtožnici, naj bi do skrivnostnega umora prišlo zaradi neporavnanih dolgov, ki so nastali pri preprodaji marihuane. Kot vse kaže je šlo za komaj omembe vrednih 100 do 200 gramov marihuane, ki jo je pokojni R.D. preprodal, vendar ne plačal in tako ostal dolžan okoli 200.000 tolarjev. O dolguje tekla beseda tudi 5. decembra, ko sta se srečala v Simonovem zalivu in sc dogovorila, da se dobita naslednji dan. Ko je 6. decembra R.D. zvečer končal trening kickboksa, je v Partizanski ulici v Izoli prisedel v obtoženčevo katrco s katero sta se odpeljala proti Kortam. Ustavila sta se v Cetorah in takrat sta se "udarila". Beseda je dala besedo, grožnja grožnjo, končalo pa se je z udarci s kamnom po glavi, ki so bili za pokojnega R.D. usodni. Ko je obtoženi D.M. ugotovil, da je R.D. mrtev je truplo zvlekel v prtljažnik katrce in se odpeljal na staro Šmarsko cesto, kjer je truplo odložil nekaj deset metrov od ceste in ga zagrebel z zemljo ter prekril z robidovjem, pri čemer si je pomagal z manjšo motiko, ki jo je imel v avtu. Na poti nazaj je opazil, da ima okrvavljene delovne hlače in čevlje, Ieri na oblogi prtljažnika pa je spral z vodo. Odpeljal seje proti Izoli, a sc je ustavil že na Moletu, kjer je slekel okrvavljene delovne hlače, si sezul čevlje, oboje skupaj z motiko zvezal v culo in jo zalučal v morje. Takoj po prijavi izginotja so v policijski preiskavi upoštevali tudi domnevo, da je bil R.D. žrtev kaznivega dejanja, D.M. pa je bil v najožjem krogu osumljencev. Toda po prvem zaslišanju kriminalisti niso imeli v rokah dovolj trdnih argumentov, da bi ga ovadili, nadaljnje zbiranje obvestil in dokazov pa je bilo uspešno, tako da so mu kriminalisti 18. marca letos znova odvzeli prostost. Takrat je D.M. tudi klonil pod težo argumentov in zatem sam povedal, kam je skril Dolherjevo truplo. Od tedaj naprej je v koprskem priporu, če bo tožilstvo dokazalo njegovo krivdo pa mu grozi najmanj 5 let zapora. In seveda se ob tem samo po sebi postavlja vprašanje: Alije v tem našem okolju življenje res že tako malo vredno, da ga je mogoče zapraviti ali odvzeti za malo več kot povprečno slovensko plačo? In seveda tudi drugo vprašanje: Ali se sploh še znamo soočiti s svetom v katerem ni več klasičnih vrednot, spoštovanje življenja pa nima nobene vrednosti več. To sta vprašanji, ki bi sijih, poleg nesrečnih in užaloščenih staršev obeh akterjev te nesrečne zgodbe, morali postaviti tudi tisti, ki v tej družbi spremljajo družbena gibanja in iščejo rešitve za njihove deviantne pojave. Pa tudi starši tistih izolskih mladih ljudi, ki si zatiskajo oči pred dejstvom, da bi bil namesto enega ali drugega nesrečnega mladeniča lahko tudi njihov otrok. DOBROTA JE SIROTA Izolski policisti so nas opozorili na nenavaden in zanje tudi neprijeten dogodek, ki se jim je pripetil sredi prejšnjega tedna. Nekaj minut pred peto uro popoldne je namreč občan poklical policiste in povedal, da je na parkirišču v Arrigoniju parkiran osebni avtomobil s povsem odprtim oknom na desnih vratih. V avtomobilu pa je opazil torbico, denarnico in avtoradio. Seveda je na omenjeno parkirišče odšel policist in zavaroval vozilo, dežurni policist pa je poiskal lastnika in ga o dogodku obvestil. Po skoraj eni uri čakanja se je lastnik avtomobila, ki je sicer doma iz Cetor, le pripeljal do svojega svtomobila, čeprav bi za to pot v normalnih pogojih potreboval le nekaj minut. Celo vsega vajeni policist pa je povsem onemel, ko je lastnik avtomobila izstopil in brez posebnega razloga začel kričati na policista, češ da mu krade dragocen čas. Še več. Policistu je tudi pojasnil, da gaje s tem pozivom prikrajšal za eno uro časa, ta pa je pri njem vredna vsaj 35 nemških mark (ki sicer ne veljajo več). Med vpitjem je zaprl šipo na parkiranem avtomobilu in se odpeljal. Komandir policijske postaje, Viktor Zinreih, je v obvestilu še zapisal, da so policisti vajeni neprimernega obnašanja občanov, tako očitne arogance pa še niso zaznali. Hkrati so pripisali, da se je z začetkom sezone povečalo število vlomov v osebne avtomobile, zato opozarjajo voznike naj dobro preverijo, če so avtomobile dobro zaklenili in zaprli vsa okna, saj tatovi čakajo prav na takšne priložnosti. BURJA JE POKAZALA ZOBE Praznični dan so policisti preživeli tudi v znamenju reševalnih akcij na morju, saj je burja pošteno pokazala zobe nekaterim ljubiteljem morskih športov. Najprej so skupaj s plovilom Uprave za pomorstvo reševali 24 letnega surfarja, ki je zaradi močne burje obnemogel v morju pred Piransko punto, potem so skupaj z Upravo za pomorstvo reševali še dva potnika v Piranskem zalivu, ki sta padla v morje iz prevrnjenega katamarana, ki mu je burja zlomila jambor in potrgala jadra, toda glavna akcija je šele sledila. Nekaj minut po 14.00 uri so bili namreč obveščeni, da je burja najverjetneje na odprto morje odnesla skupino 11 tečajnikov in inštruktorja Policijske akademije, ki so se na Debelem rtiču učili veščin reševanja iz vode. Stekla je akcija v kateri je plovilom Policije in Uprave za pomorstvo RS priskočil na pomoč tudi patruljni čoln hrvaških in italijanskih varnostnih organov. Iskanje in reševanje so močno ovirali visoki valovi, zato seje kasneje v akcijo vključil tudi helikopter Policije, kije na odprtem morju našel vseh 12 premraženih tečajnikov ter na pomoč priklical slovenski in italijanski patruljni čoln, ki sta jih pripeljala do kopnega, kjer so bili zdravniško oskrbljeni in napoteni na zaslužen počitek. SMRTNA NESREČA NA DELU Na gradbišču v Dantejevi ulici seje zgodila delovna nezgoda v kateri se je smrtno ponesrečil delavec, ki je padel s strehe skoraj osem metrov globoko. Pri padcu je dobil tako hude poškodbe, da je klub naporom zdravnikov v izolski bolnišnici po petih dneh podlegel poškodbam. MALI OGLASI - Rabljeno a dobro ohranjeno KUHINJO, prodam Tel.: 641 93 20 (popoldne) - Kupim SKUTER (z dokumenti) do 200.000 Sit. Tel.: 041 821 442 -V industrijski coni (livade) oddam pisarno v velikosti 40m2. Pisarna je nova - nerabljena v celoti opremljena. Za info. pokličite 041-413-467. - Opel kadet S, letnik 82, registriran - PRODAM. Cena 50.000 Sit (petdeset tisoč tolarjev). Tel.: 031 95 00 68 ali 040 39 8509 ■PRODAM JADRNICO HARLEY, 7m (IZ-332), Motor Diesel BMW-7D, Tomos4 - Roli Flok - Novajadrea - Avtopilot Autohelm. Vse v odličnem stanju! info: 041 523 079 UGODNO PRODAM - dve pisalni mizi (vsaka po 5.000), kuhinjsko mizo s stoli (5.000), mladinski regal z mostom in omaro (25.000), Tv omarico (5.000). tel.: 031/672 851 ali 05/641 62 25 ■ Ugodno prodam KOMBI DAF 400, letnik 1994, 220.000 km, registriran do julija 2002, povišan, podaljšan. Tel.: 041 476 044 ■ ROLLERJE prodam (Rollerblade). Tel.: 041 379 361 ■ Lesen čoln z izvenkrmnim motorjem Tomos 4 in s privezom v izolskem mandraču - prodam, Tel.: 05 6415 100 - Koncertni klavir YAMAHA G2 ■ ODLIČEN prodam. Po registru ima 6 let, igral je pol leta. Dimenzije 175x155 mm, črne barve. Zelo ugodno (10.000 EUR) Tel.: 041719160 ■ V centru Kopra oddam ali prodam poslovni prostor velikosti 33m2. Tel.:05/625-91-63 ali 041/854-847 * Rabljeno spalnico ugodno prodam. Tel.: 05/641-40-41 ■ LJUBITELJEM živali oddamo 5 prijaznih, čistih, temnih tigrastih muc: Meredito, Dušo, Vladimira, Janezka in Levčka. Pokličite nas na tel. št. 041 872 459 dopoldan oz. do 15. ure!- - -Prodam 2-sobno komplet opremljeno stanovanje v središču starega dela mesta. Vseljivo takoj. Tel.: 642 16 00 - Prodam jadrnico Evropa komplet z jadri in drugo opremo. Tel.: 642 16 00 - Prodam mobilna telefona Acer G520 (8.000 SIT) in Panasonic GDX30 (10.000 SIT oz. po dogovoru). Tel:070/750-899 ■ INŠTRUIRAM KEMIJO ■ tel. 041 382 536 --PRODAM SKUTER YAMAHA AEROX - črno rumene barve, letnik 1998, 7.000km, 1.lastnica, servisiran, cena 150.000 SIT, tel. 041 707 621 ■ KUPIM TELEVIZOR katerekoli znamke (ne starejši od 15 let) ter GSM (Nokia, Samsung ali kak novejši Ericsson) Cena po dogovoru, tel,: 070 205 430) ■V IZOLI KUPIM dvosobno stanovanje brez posrednika-pritličje ali visoko pritličje, tel 041 338419 -Prodam citroen zx.1.8 letnik 94 registriran do sredine aprila, prvi lastnik, redno servisiran za 470.000 sit. tel 041-413-467 je teaniK izoianov Naslov: Veliki trg 1, 6310 kola, tel. 05/640 00 10, fax. 05/640 0015 Glavni in odg. urednik: Drago Mislej / Uredništvo: D. Mislej, K. Bučar, M. Motoh / Tehnični urednik: Davorin Marc e-mail: sektor.telmikafw mandrac.com Tednik izhaja v nakladi 2000 izvodov, cena 180 SIT. Založnik / elektronski prelom : GRAFF1T LINE d.o.o., kola; tel.05/640 0010 elektr.naslov: http://www.mandrac.com; e-mail: urednistvo@mandrac.com TRR: 10100 - 0029046354/Tisk: BIROGRAFIKA BORI, kola MOTOHOV KOT DRŽAVNOST TOKRAT NA TRCU Tokrat smo se praznika Dneva slovenske državnosti spomnili s prireditvijo, kot se za mediteransko mesto sredi turistične sezone pač spodobi. Državnosti smo se spomnili z besedami županje Brede Pečan in z notami ter ubranimi glasovi znane ženske pevske skupine Katice. Manziolijev trg je bil bistveno bolje zaseden kot kulturni dom v obdobju klasičnih proslav, tisti ki so prišli na proslavo pa so na ta način doživeli dober koncert in oni, ki so prišli na koncert so se spomnili tudi praznika. Dve muhi na en mah. RIBIŠKA PRIHODNOST |E PRETEKLOST Ribiči se gotovo ne morejo pohvaliti s kakšno posebno sezono. Ravno obratno. Slovensko ribištvo preživlja morda največjo krizo doslej. Velike ribiške barke imajo težave z nenehnimi okvarami in z neurejenimi odnosi s sosednjo državo Hrvaško, mali ribiči pa tarnajo zato, ker rib enostavno ni. O tem in o predvidenih presežkih delavcev v ribiški industriji so govorili sindikalisti in ribiči na tiskovni konferenci a niti tam niso našli tolažilnega ramena. So pa slišali in verjetno spet preslišali nasvet: "Dokler ne boste znali stopiti skupaj boste vedno potegnili ta kratko." Nova SEAT Ibiza. Naravna privlačnost. V objemu strasti in moči. Od 20. 6. dalje. Kaj vas na novi Ibizi najprej pritegne? Elegantno zaobljena streha, ergonomsko oblikovana armaturna ploSča? Ali sodobni ksenonski žarometi, ki pričarajo dan sredi najtemnejše noči? Kot dodatna oprema so novost v tej kategoriji vozil in žarijo tako močno, da ujamejo prav vsak občudujoč pogled. Nova Ibiza je bolj Športna kot kadarkoli. Ko zaženete motor, začutite njeno tekmovalno moč. In ne bodite presenečeni, če vzbujate pozornost povsod, kjer se pojavite. Avto Jereb d.o.o. Polje 9b, 6310 Izola • tel.: 05 616 80 00 www.a-jereb.si • www.porsche.si/seat El» EE FR T ROČNA in VODNA MASAŽA FINSKA in TURŠKA SAVNA SOLARIJ ležeči Izola, Zelena ulica 17 (Obrtna cona) Tel.: 641 40 33, 641 31 06 ODPRTO VSAK DAN OD 11.00 do 01.00 ob ponedeljkih zaprto “© d) UT A- vabi na otvoritev razstave VELIKA POJEDINA v četrtek, 27.junija ob 20.00 na Gregorčičevi ulici 21 Razstavljajo: Helena Balentič, Jožica Golja, Katja Debevc, Katarina Kleva, Liljana Čebokli, Nevina Pečarič, Suzana Žorč, Suzana Ugrin, Vesna Horvatin-Pečarič in Zdenka Petek JSKD Izola in KC Izola