Št. 39
V Ljubljani, četrtek 4. novembra 1920.	platana v gotofai f^eto K,
KOVA PRAVDA
GLASILO NARODNO-SOCIJALISTICNE STRANKE.
Uredništvo:
Ljubljana, Stati trg St. 19. Telefon št. 359.
Izhaja dnevno
Posamezna številka velja 1 krono
Upravništvo: Ljubljana, Gradišče 7, levo. T. 77. Naročnina: Mesečno 12 K. Inserati po dogovora.
Volilni shod Narodno-socijalistične sMe
se vrši danes zvečer ob 7. uri v gostilni „Pri Zvezdi“ (Štirn) v Spodnji Šiški.
Poročata tov. kandidata De rži č in Brandner. = Somišljeniki vsi na shod! ==
Program naše jadranske delegacije.
Z ozirom na poziv italijanske vlade se je vršila seja min. sveta na kateri je bil sprejet sklep, da se obnovi jadranska konferenca v Rapallu pri Genovi. Naši delegati dr. Vesnič, Trumbič in Stojanovič odpotujejo v četrtek z brzovlakom v Benetke, kjer se sestanejo z zastopniki Italije. Naša delegacija bo baje zahtevala Wilsonovo črto, glede Reke pa bo zastopala stališče, da Reka nikakor ne sme priti pod italijansko suvereniteto. Glede Albanije bo zahtevala vzpostavitev meja iz 1. 1918, kakor tudi rešitev vprašanje Skadra. Dalmacijo z otoki vred bo zahtevala Jugoslavija.
Zader bi ostal nam, dobil bi pa samoupravo.
Današnja »Pravda« javlja, da se udeleži pogajanj za definitivno rešitev jadranskega vprašanja' kot ekspert Francesco Salata, šef admirBlnega štuba Aeton ter šef gener. štaba Badoglio.
Naši delegati odpotujejo iz Beograda v petek 5. novembra zvečer z ekspresnim vlakom. Bili bi odpotovali že v četrtek, morajo pa počakati na povratek regenta iz Aten. Regent se je zakasnil ker je vsled viharja na morju morala njegova ladja pristati in je nadaljevala vožnjo šele danes.
lOOodstotno zvišanje carine.
finančno ministrstvo oz. generalna direkcija carin (oddelek finančnega ministrstva) je brzojavnim potom povišala ažijo na carino za 100°/0, t, j. za vsak dinar carine bo treba plačati 16 kron-
skodinarskih novčanic. Naredba je stopila v veljavo 3. novembrom ter je to lOOodstotno povišano carino plačati za vse še neocarinjeno blago, neglede na to, kdaj se je uvozilo.
Nasledstveno vprašanje v Grški.
Iz Aten poročajo, da grški poslanik v Bernu Kezegla ni mogel najti princa Pavla v Švici, da bi mu sporočil pogoje radi prevzetja grške krone. Govori se, da je vse to manever bivšega kralja Konštatina, ki hoče z zadrževanjem svojega sina doseči, da bi bil ponuden prestol zopet njemu. V slučaju da princ Pavel .odkloni ponudbo na prestol bo grška vlada najbrže sklicala novoizvoljeni parlament in mu bo predložila v definitivno rešitev vprašanje grškega prestola. V tem slučaju se pričakuje, da bo gliicksburška dinastija, ki ji je pripadal pokojni kralj Aleksander, za vedno izključena od grškega prestola.
Zarota proti ruskim sovjetom.
Kakor se poroča listu »Berlingske Tidende« iz Kovna, prinašajo moskovski listi uradno naznanilo, da je sovjetska vlada prišla na sled velikim pripravam za protirevolucijsko teroristično akcijo zoper sovjetsko vlado. Poročilo slove, da je sovjetska vlada odločena z vsemi silami sovjetski red braniti in poživlja vse komuniste, naj stoje na straži. V Moskvi se vrše nmogobrojne aretacije. Vsi člani generalnega in mor-' nariškega štaba so aretirani. V Oren-burgu so internirali 3000 carskih oficirjev. Ker se je v Smolensku vprlo več polkov, so bile rdeče čete, ki so došle iz Smolenslca razorožene.
»Times« poročajo iz Stockholma
o	številnih aretacijah in obsodbah na smrt, ki so se tudi izvršile. Komisarji katerim je poverjena preiskava glede protiboljšeVistične propagande, so izvršili približno 18000 aretacij. Nemiri po deželi so povzročeni po pomanjkanju živil.
D' Annunzijev bankerot.
„Avanti“ javlja iz Reke, daje zadnje dni mnogo častnikov zapustilo mesto, ker jim d’ Annimzijo ne more izplačati plač.
Produkcija premoga na Angleškem.
Po novem sporazumu z angleškimi rudarji se bo izvažalo več kot 219 mt-lijonov ton premoga. Od tega dobi Francija 400/°. Cene za Francijo so mnogo ugodnejše kot cene za Italijo, ki je pri tem zelo slabo odrezala.
Avstrijska vlada.
Določitev programatičnih smernic nove vlade so skoraj končana. Krščanski socijalci nameravajo stopiti pred javnost z gospodarskim programom, ki zahteva, da se produkcija poveča. Krščanski socijalci računajo na sodelovanje Velenemcev v mnogih točkah, ne da bi prišlo do koalicije med obema strankama. Število kandidatov za ministrstva, ne samo za politična, temveč tudi za gospodarska, je zelo veliko. Po poročilih listov se poteguje za zunanje | ministrstvo približno 20 kandidatov.
V nedeljo 7. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši
Manifestacijski shod
Narodno-socijaiisSične stranke
v veliki dvorani-hotela „Union“
Dnevni red: Volitve v konstituanto.
Poročajo tov. Deržič, Juvan in dr. Rybar.
Somišljeniki, pridite vsi na shod, da dostojno manifestiramo za našo
narodno - socijalistično stranko.
Za ves naš narod!
Zagorela je hiša človeštva in pogorela je do tal. Iz gorečega poslopja se ni nihče rešil, vse je zgorelo v pepel. Širom sveta leži mrlič, gnije in razširja kugo od sebe.
Materjelni imperijalizem, v krinko narodnosti zaviti pohlep po gospodarski nadvladi, zagovorniki socijal-nih krivic o zanetili ta požar. Mase narodov so morale na grmado, da plamen ni ugasnil- Po poljanah, gorah in morjih daleč od naših domov smo bili kot čreda ovac, ki umira tiho in n? ve z>'kaj. Doma je trohnela hiša, p->;,a r aša niso obrodila, otroci naši to licocli in slabeli, žene naše so padate pod težo dela. strahu in skrbi.
V krik in vik sklučenega in trpečega človeštva je izpregovoril človek iz Amerike, predsednik severoamerikan--ske republike, tolažilne besede, ki naj značijo naznanilo prihoda boljših, so-cijalno pravičnih stoletij. Rekel je: Človek ne sine biti več blago, ki se kupuje in prodaja Človeštvo se mora Spremeniti v mirno družino, polno sreče in zadovoljnosti. Človek mora postati človeku brat, da bo konec vojska in socijalnih krivic.
Verjeli smo besedam in mislili, da pride socijalno pravično stoletje, ki bo vsakemu pošteno plačalo njegovo delo in mu bo dalo vse, kar člo-vek potrebuje za dušo in telo. Mislili smo, da bodo obrazi naših otrok vzcveli v rdečili barvah, da nas ne bo tlačila skrb pred starostjo in onemoglostjo. Mislili smo, da bo vsem narodom dano in vrnjeno ono, kar jim je od pradavnin določeno od naravnih zakonov, da bodo mogli svoje duševne in telesne sile uporabljati za svoj gospodarski in kulturni procvit.
Razburjen od dolgoletne, vojske, tlačen od teže carskega režima in biro-kratičnih uradnikov se je dvignil človek — suženj v širni Rusiji, raztrgal je trde verige in obrnil pogled iz temnih kotov ječe tja ven proti solncu.
V	svet pa je zaklical pozdrav vsem trpečim in jih pozval na boj proti absolutizmu držav, vlad in posamezni-
kov. Pozval jih je na boj za socijalno pravičnost v svetu. Ta gigantski boj trpinov na vzhodu, ki je bil izzvan od okostenelega, trdega absolutizma, je bil napačno razumevan tam doma in okolu po svetu in zažgal je najbrutal-nejše strasti. V požaru strasti so pozabili na osnovne socijologične zakone ter skušali naravne temelje človeške dritžbe izpodkopati in tako v ljudskejn ustroju pustiti kal daljših bojev, kal socijalne nepravičnosti, ki onemogo-čujc, da bi le delo, duševno in telesno, bilo vladar sveta. Hipno socijalno revolucijo so hoteli, predno je prišel čas, v katerem bi preustroj človeške družbe do korenin ne bil v škodo širokih produktivnih mas. Nasilno revolucijo so hoteli, predno so dali delavcu moč duha in razuma, ki ga usposablja voditi svetovno gospodarstvo v korist splošnosti. Zmešali in razburili so množice z demagogijo, s praznimi obljubami, s terorjem in surovo silo, mesto, da bi mu dali trezno izobrazbo, slonečo na znanstvenih izkušnjah, da bi stalo trdo v viharju protibojev.
Vojska je bila mogočna predigra k velikemu delu socijalne preosnove v človeški družbi. Ta predigra je zagi-bala speče sile v narodih, zagrabila je izmučenega in upadlega trpina"
v	njegovem bornem stanovanju, ki je brez luči in smeha ter ga je popeljala ven na poljano, da mu pokaže vso njegovo pravico: do veselega in zadovoljnega življenja v tem božjem solncu — da mu pokaže vse fronte vseh njegovih sovražnikov.
Slovenski in jugoslovanski narod je narod proletarski, raztrgan narodnostno od imperialističnih tujih držav in boren gospodarsko vsled tisočletnega gospodarskega zasužnjevanja od zunaj. Ne samo en razred ali sloj živi življenje za drobtinice prosečega berača, cela masa naroda je obubožana in naš boj za socijalni preustroj mora biti zato posvečen koristim celega naroda, vseh onih ljudi, ki si z delom služijo kruh.
Več sto poštnih aspirantk na cesti.
V	zadnjih dneh prihajajo v javnost iz merodajnih mest poročila, da je stavila na razpolago, to se pravi nakratko povedano, odslovila naša poštna uprava preko dvesto uradnic aspirantk. Glavni vzrok tega ukrepa je naša nesreča na Koroškem, ker smo morali vsled evakuacije odpoklicati vse naše urade nazaj. Veliko število teh deklet je brez doma, brez staršev in danes stoji večina od njih skroraj da brez krajcarja na cesti. Kako se je pričela karijera teh deklet hočem na kratko opisati.
Pod bivšo Avstrijo je prosluli generalni poštni ravnatelj Wagner upe-Ijal novo kasto uradnikov pod imenom oficijanti. Z nižjo srednješolsko izobrazbo je bil sprejet moški ali ženska v trimesečno brezplačno prakso h kakem poštnem uradu- Po zadovoljni praksi je bil poklican v oficiantski tečaj, kateri se je vršil po navadi tri mesece v kraju poštnih ravnateljstev. Po položenem izpitu je dobil častni naslov čakalca. V potrebi je bil vpoklican in od tedaj naprej se je smel imenovati aspirant oziroma aspirantka. Po dotičnih naredbah smel se je vsak aspirant, ako se ga ni več potre-
bovalo, staviti na razpolago, to se pravi, smel se je odpustiti brezplačno za nedoločen čas iz službe.
Ker smo prevzeli od bivše Avstrije vse* dobrote, nismo pozabili tudi na to nadvse demokratično uredbo. Narodna vlada, v kateri je sedel takrat kot naš vrhovni šef današnji demokratični poslanec dr. Pestotnik, ni imela časa vkljub prošnjam strokovnih organizacij vsaj provizorično urediti naredbe primerno današnjim so-cijalnim načelom. Vsak izgovor je prazen, ker je imela takrat narodna vlada polno moč naredbenim potom preurediti kako naredbo bivše Avstrije. Koliko je trpelo in trpi vsled malomarnosti teh gospodov ravno vse nižje poštno uslužbenstvo, se razvidi že iz tega, da do 1. oktobra letošnjega leta še niso dobili kvalificirani voditelji uradov tretjega razreda draginjskih doklad, kakor njih kolegi pri uradih dru-zega razreda. Da sc povrnemo k predmetu, prijjomnim, da je delo teh gospodov nepreračunjeno. Kake posledice lahko nastanejo, ako bi se v slučaju nepotrebe moralo odpustiti večje število teh uradnikov poštne uprave?! Danes stoji pred nami samo še vpra-
Stran 2,
»NOVA PRAVDA* dne 4. novembra 1920,
I ■■■ ■ ■	■■—ii-—..................... .. ..................
39. štev
sanje, kako naj popravimo to krivico-Splošno je znano, da je slovensko poštno uradništvo, prevzeto od bivše Avstrije, strokovno prvovrstno izšolano. Vsled raznih nazadnjaških ukrepov naših centralnih uradov v Beogradu, katere izdajajo razni špecija-
1	isti, zobozdravniki in advokati, plove naša poštna uprava v čase srednjega veka, kar najbolj občuti naše občinstvo. Krivda seveda leti vedno na ubogega trpina uradnika, kateri jc komaj kos prebiranju teh „modernih“ odredb. Če pomislimo, da se bode vrnila ogromna večina šele po preteku pol leta in več zopet v službo, vidimo, da bode do tega časa zopet vse delo predrugačeno po različnih naredbah, kar jim bo onemogočilo pravilno delo pri poštnih uradih. Pridelimo te moči takoj sedaj večjim uradom, da si pri istih izpopolnijo svojo praktično izobrazbo, nekaj starejših moči pa pošljimo v strokovne kurze in videli bomo kako nam bo v bodoče hvaležno vse občinstvo. Ponosni bomo pa tudi lahko potem, ker bomo imeli na razpolago dovolj dobro izvežbanih moči, katere bomo oddali v potrebi lahko drugim ravnateljstvom v naši kraljevini. Pričakujemo od vse javnosti, da nam pomaga, da se ta predlog čim-preje izpelje.
Politične vesti.
Shod NSS v Celju
dne 31- oktobra je bila veličastna manifestacija narodno-socijalistične misli. Dvorana v Narodnem domu je bila nabito polna pristašev NSS. Na shodu so poročali tovariši Žabkar, dr. Rybar in Zupanc. Vsem govorom je sledilo navdušeno pritrjevanje. Celje je dokazalo, da je narodnosocijali-stično. Daljše poročilo v prihodnji številki lista.
Smešnice iz „Napreja“.
..Naprej" poroča iz Celja, da je bilo na narodno-socijalističnem shodu '?2 poslušasoev. Samo to še ni povedal, kako je teh 32 poslušalcev napolnilo veliko dvorano Narodnega doma. Mogoče bodo čez nekaj dni „Napre-jovci“ oznanili svetu, da je 22 narodnih socijalistov eksplodiralo, da je bila dvorana polna. So humoristi, ti socijalpatrijotje!
„Naš glas** v liberalnih vodah.
„Naš glas“ bi naj bilo strokovno glasilo javnih nameščencev. Zadnji čas pa je začel liberalni starina Govekar po ,,Našem glasu" strašiti z agita-ciio za JDS. Prav nič nas ne briga, kakšnega političnega prepričanja je Govekar. Odločno si pa javni nameščenci preoovedujemo, da bi v naše elasilo vlačil svojo Kroanovo kobilo, ki smrdi na tri kilometre. To si naj prihrani za svoj lajbžurnal v Knaflje-
vi	ulici.
*
Bivši avstro-ogrski donavski monitorji.
»Deutsche Alleem^ine Zpitunf'* javila i7, Bnzla:	.Tncr^sloven^kn	vlpd^
noče priznati odločitve mednarodno donavske komisije elede razdelitve bivših nvetro-ogrskih donavskih monitorjev. Juffoslovfini, ki bi morali po tem sklepu oddati ladje, katere imaio v svoji posesti, trdiio, da imajo trikrat dallši podonavski b^ef? kakor druge države in da rabijo monitorje za vzdržavanie rečne komisije. Sklec o razdelitvi rečnih trer ladij, se bo izrekel šele po novem letu.
Hardingova zmaga.
\z Npw Yorka javljajo: Dosedaj došln poročila kažejo, da je dobi! pri volitvah za predsednika r-tiripetinsko večino. Iz držav srednje Amerike so došla samo delna poročila. Iz zapadnih držav poročila še manikajo. Vendar pa ni dvoma, da bi Harding v vseh državah dobil najmanj ti i četrt vseh glasov.
Grška zmaga pri Brussi.
. »Times« poročajo iz Carigrada, da so Grgi dosegli proti Turkom na bojišču pri Brussi Cynes sijajno zmago. Turški poveljnik je baje ranjen. Armenci so zavzeli mesto Igdir. Dve novi turški diviziji sta bili na bojišču pri Khari popolnoma uničeni.
Dnevne vesti.
Ne mučite beguncev po nepotrebnem. Koroških beguncev prihaja čimdalje več v Ljubljano, kjer obstoja urad za zaščito beguncev. Ta urad pa prosilce za delo pošilja na razne druge urade, češ da bodo tam lažje dobili kako službo. Ubogi ljudje tavajo potem od poverjeništva do poverjeništva, od oddelka do oddelka in preklinjajo, ker je ves njihov trud zaman. Uradu za zaščito beguncev svetujemo, da ne pošilja teh revežev, ki trpijo sedaj vsled svoje zvestobe do domovine, kar na slepo srečo okoli, temveč naj si zabeleži njihove naslove, potem pa skliče anketo vseh v poštev prihajajočih uradov, nakar naj sc prosilci vpokličejo. Po načinu kot sedaj posluje izprazni beguncem le žepe, ker morajo isti porabiti svoje zadnje prihranke pri iskanju dela. — Beguncem, ki so po večini danes popolnoma praznili rok na cesti, naj vlada takoj nakaže podporo — saj je menda še kaj ostalo od milijonov, ki so bili namenjeni v plebiscitne svrhe. Potem naj se jim pa čimpreje preskrbi'delo in to je naloga zgoraj omenjenega urada.
Socijalni čut poštnega ravnateljstva. Ljubljansko poštno ravnateljstvo je koncem meseca oktobra vrglo okoli 200 provizoričnih poštnih uradnic — na cesto. Ta nečuveni korak utemeljuje ravnateljstvo s tem, da ima sedaj na razpolago — definitivne moči. Zima, mraz — cesta! lako rešuje naše ravnateljstvo socijalno vprašanje brezposelnosti. Kakor čujemo, so odpuščene uradnice uvedle energično akcijo, da jih pošta zopet sprejme v službovanje.
Veleproletarec Tone Kristan se je baje na socijalno-demokratičnem zboru v Celju opral vseh svojih kapitalističnih grehov in dobil generalno odvezo. Kakor poroča „Naprej“ so oprali zamorca pokrovitelj banketov trboveljske premogokopne družbe dr j n. K o r u n a , podravnatelj kon-zumov, obenem. Kristanov uslužbenec „sodrug“ Uratnik in komunistični uskok Golouh. Prav radi verujemo, da so niti ti socijal-boržuji vse odpustili. Vendar napravili so obračun brez socijalističnegca delavstva, ki bo 28. novembra volilo narodno-socijalistič-no in vrglo socijal-demokrate med staro šaro z vsemi odvezanci in odpustki vred.
Stoletnica ..Kranjske hranilnice**. Danes, 4. novembra t. 1., praznuje „Kranjska hranilnica** stoletnico svojega obstoja. Kranjska hranilnica je bila ustanovljena dne 4- novembra leta 1820. Glavni ustanovitelj te hranilnice je bil tedanji župan Ivan Nep. Hradeckv, ki si je sploh pridobil ne-venljivih zaslug za gospodarski razvoj Ljubljane. V »Kranjski hranilnici1* se zrcali ves gospodarskopoliticni razvoj Slovencev, v njej so se tekom tega stoletja odražali vsi gospodarski boji med Slovenci in Nemci. Sprva je hranilnica delovala v splošni blagobit ljudstva, pozneje pa je „Kranjska hra-nilnica** po neprevidnosti vodilnih krogov prešla popolnoma v nemške roke ter je postala prava kulturna trdnjava samopašnega nemštva. Razni politični momenti so zelo pretresali tudi ta denarni zavod. Po september-skih dogodkih so Slovenci vprizorili na hranilnico silovit run in je bilo tekom nekaj mesecev dvignjenih nad 20 milijonov kron. Avstrijske oblasti so slpdnjič run udušile z vsemi razpoložljivimi sredstvi. Po polomu jc ,,Kranjska hranilnica*1 prešla v slovenske roke.
Tihotapci z valuto. V mednarodnih spalnih vagonih Dunaj-Trst, Zagreb-Trst se običajno vozijo naduti debelomastni elegantni gospodje, katerim kratkočasijo dolgočasno vožnjo po raznih parfumih dišeča nežna bitja. So to gospodje, ki se pečajo edinole s tihotapstvom valute, dolarjev in drugih denarjev. Namah zaslužijo milijonske svote. Nedavno so na Verdu prijeli tri take tihotapce, katerim so zaplenili 3010 milijonov- raznih valut. Sedaj pa so na Dunaju razkrili večjo družbo teh mednarodnih tihotapcev. Med njimi so tudi uslužbenci
spalnih vagonov, kateri so tihotapcem pomagali pri njih poslu in premikanju valut.
Shod mesarskih pomočnikov NSZ
se .vrši danes ob 7- uri zvečer pri „Me-zetu1* naTRadeckega cesti.
Število volilcev v Ljubljani. Imeniki volilcnv za konstituanto vsebujejo v Ljubljani 11.235 volilcev. Ljubljana bo razdeljena na 14 volišč, Spodnja Šiška dobi dve volišči. Reklamacij je bilo podanih razmeroma nizko število.
Grozna nesreča. Zajc Alojzija, 22 letna mladenka, se je vozila na vozu s svojo materjo iz Ljubljane proti Trzinu. Na črnuškem mostu jo je doletela težka nesreča. K'.poznano odkod je priletel izstrelek tej; zadel Alojzijo naravnost od strani v oko. Njena mati je čula v bližini i.očan pok, ne ve pa ne, kdo da bi bil streljal. Ranjenko so takoj prepeljali v ljubljansko deželno bolnico.
Povožen od avtomobila. Na 'Tržaški cesti je neki avtomobil' povozil skladiščnika Marcela Tomažiča iz Dravelj. Avtomobil je vozil v divjem diru. Tomažič je zaclobil težke poškodbe, tako, da so ga prepeljali v deželno bolnico. Lastnik avtomobila je znan.
Drzna konjska tatvina. Bivši kolporter Ivan Kremžar je izvedel drzno konjsko tatvino. Iz §kuljevega hleva v Florijanski ulici je prevozniku Antonu Pečarju iz Polhovega gradoa odvedel 5000 kron vrednega konja s tovornim vozom, cenjenim na 3000 K. Kremžar se je odpeljal v divjem diru proti Domžalam, kjer so ga prijeli orožniki.
Velik vlom. Med prazniki je bilo vlomljeno‘v prodajalno ,,Prvega delavskega konzumnega društva11. Vlomilci so odnesli velike množine raznega blaga, katerega oškodovano društvo še ne more fakturno preceniti. V prodajalno tega društva so bili izvršeni že nešteti vlomi, katerih pa policija ne more nikakor izslediti. Med člani vlada zaradi vloma razburjenje.
Vlom v begunski vlak- Pleskarski vaenec Vinko Hrovat in France Luznar sta vlomila na glavnem kolodvoru v begunski vlak, ki je bil prispe! iz Gorice. Odnesla sta bančnemu uradniku Roli. Premrovu eno kolo, vredno 1500 kron, in begunki Frančiški Lenardič 6 zaves, vrednih 3000 K..Mlada vlomilca so prijeli.
Vlom. V noči od ponedeljka na torek so neznani vlomilci Vlomili v restavracijo Narodnega doma ter odnesli vso srebrno in železno jedilno opravo. Storilci so neznani.
Stavka brivcev končana. Ljubljanski Brivci-pomočniki so končali teden dni trilajočo shvko ter so nastopili delo.
Brezposelnost pekovskih pomočnikov in policija. V pekovski obrti vlada občutna brezposelnost. Pekovski pomočniki iz Zagreba in. drugih krajev države trumoma prihajajo v Lubljano za delom. Crni policaj i so pekovskim pomočnikom takoj za petami in čim le nekoliko pohajkujejo po ljubljanskih ulicah, jih takoj odvedejo v zapore, z utemeljitvijo, ba so „tatvine sumljivi1*’ . Zlasti minuli teden je bilo veliko pekovskih pomočnikov pod to pretvezo aretiranih.
Volilno gibanje.
Udeležencem našega manifesta-cijskega shoda je dovolila južna železnica polovično vožnjo proti legitimacijam, ki jih dobe pri naših krajevnih organizacijah. Tovariši iz Litije, Zagorja in Hrastnika naj porabijo jutranji vlak, ki odhaja iz Zidanega mosta ob 6. zjutraj, tovariši iz Štajerske pa naj se po-služiio pnv' i jutranjegi vlak:’
Shod NSS v Sp. Šiški. Danes v četrtek ob 7. uri zvečer se vrši shod NSS v prostorih gostilne „Štirn“ v Spodnji §iški. Na shod1:	poročajo
ljubljanski kandidatje NSS. Somišljenike v Spodnji giški vabimo, da se shoda polnoštevilno udeležv*.
Shod NSS v Metliki. V Metliki se je "vršil dne 31- oktobra shod NSS, na katerem je poročal tov. Vojska.
V	svojem izčrpnem govoru je razvil program NSS. Navzoči so njegova izvajanja povsem odobravali. K besedi
se jc priglasil g. dr. Bavdek, ki je povdaril, da se cepljenja glasov pri sedanjem volilnem redu ni bati in je za delavstvo, uradništvo, obrtništvo, malega kmeta ter kmečkega delavca potrebno, da ima lastno stranko, ki more biti edino le NSS. Poročevalec tov. Vojska je pojasnil, da naša stranka ne bo organizirala kmetskih posestnikov, mora pa ščititi delavca in malega kmeta, kateremu gre v prvi vrsti zasluga za znižanje cen življen-skim potrebščinam. Neobhodno potrebno je, da si vsak stan izbere svoje zastopnike iz svojih vrst. Zelo dobro obiskan shod je pokazal, da .segajo naše ideje vedno globokeje v ljudsko dušo,da je ljudstvo nezadovoljno s starimi strankami in da hoče drugo smer — ' smer Narodno-socijalistične stranke.
Shod liberalcev v Celju. Liberalc so sklicali za pondeljek ob 9. uri dopoldne javen volilni shod v dvoran Narodnega doma v Celju. Ker še ob pol 10 uri ni bilo navzočih več nego 20 ljudi, se je shod otvoril šele po 10. uri ob navzočnosti kakih 100 poslušalcev, med katerimi je pa bilo pre-ceišnje število pristašev Narodno-socijalistične stranke. V očigled dejstvu, da so »demokrati« za shod razvili veliko agitacijo in ker sta bila kot govornika naznanjena sam gospod minister dr. Kukovec in bivši član jug. odbora dr Gregorin, je bila udeležba neverjetno pičla. »Demokratom« je bilo to silno neprijetno, za to so se takoj ob otvoritvi shoda opravičili s tem, da je bil nekdo tako predrzen, da je čez noč lepake odstranil. Mimogrede povedano, ta zagovor ne drži, ker smo lepake videli vsepovsod že dva dni pred shodom, kakor tudi na dan shoda samega. Prodsednik shoda dr. Kalan je v svojem govoru opisal zasluge dr. Kukovca. Dr. Gregorin je poročal o delovanju jug. odbora v inozemstvu. Nato se je dotaknil draginje, ki j3 splošen pojav, ter dejal, da so draginje krivi delavci, ker premalo producirjajo. G. doktorja kot narodnega delavca spoštujemu, ne moremo pa deliti ž njim naziranja o vzrokih draginje. Prav je, da se poje pesem delu, toda če se produkcija še tako zviša, še niso odpravljeni vzroki draginje, ako se istočasno ne prepreči izrabljanje in slabo gospodarstvo. Kadar govorimo o vzrokih draginje, ne smemo prezreti izvozniške politike jn valutne reforme, ki so jo izvedli demokrati. Nikakor ni res, da bi edini demokrati s svojim šepavim bojem proti klerikalizmu imeli patent za rešitev jugoslovan. naroda. — Dr. Kukovec je govoril o svojem delu za uradništvo, ki ga bo nadaljeval, ako bo izvoljen. JDS ima srce tudi za delavstvo, ne glede na to ali je isto v JDS organizirano ali ne. JDS prekaša v pogledu avtonomije klerikalce, ona je za samoupravo štajerskega volilnega okrožja. (Ta bolezen je najbrž prišla iz Celovca, kjer so kričali »Koroško Korošcem«.) Dr. Kukovec obžalujo cepitev naprednih vrst in napada dr. Rybara, ker se ni pridružil JDS. Tov. Brandner je zavrnil napade na dr. Rybara, povedal demokratom, da niso nič boljši od klerikalcev .in utemeljil stališče NSS. ki se od meščanske JDS loči v tem, da je socijolistična in ne pripozna sedanjega krivičnega gospodarskega reda. V narodnih vprašanjih pa je pripravljena nastopiti skupno z ostalimj strankami. Edini, ki tekom govora tov. Brandnerja ni mogel skrivati svoje nervoznosti, je bil urednik »Nove Dobe«, g. Špindler, o katerem smo imeli nekolike boljše mnenje, dasi smo vedeli da je mož neroden. Končno moramo razpršiti še skrbi dr. Kukovca, s kom da bo dr. Rybar v parlamentu koaliral. Povemo mu, da je to interna zadeva naše stranke, o kateri bodo odločali naši strankini pristaši..Da so go-spodh-' ministri tako h«m ni !
Shod NSS v Kočevju sc je vršil v nedeljo dne 31. oktobra pri Beljanu. Obsežni gostilniški prostori so bili nabito poini. Na shodu je poročal tovariš Tavčar in Repovš o programu NSS z ozirom na volitve v konstituanto. Navzoči komunisti so priznali, da jc NSS resnična in odločna zastopnica delavskega razreda. Kočevje bo v pretežni večini volilo r.arodno-socija-Ii stično.
Odgovorni urednik: H. Sever.
Tiska Zvezna tiskarna v Ljubljani.