?he Oldest and Most Popular, Slovene Newspaper in United States oft 'America. amerikanski Slovenec PRVI SLOVENSKI UST V AMERIKI. Geslo: Za vero in narod—za pravico in resnico—od boja do fsmagel glasilo slov. katol. delavstva v ameriki in uradno glasilo družbe sv. družine v jolietu; s. p. družbe sv. mohorja v chicagi; zapadne slov. zveze v denver, colo., in slovenske ženske zveze v zedinjenih državah (Official Organ of four Slovene Organizations) Najstarejii Iin najbolj priljubljen slovenski list v Zdruienih Državah Ameriških. ŠTEV. (No.) 191 CHICAGO, ILL., TOREK, 4. OKTOBRA — TUESDAY, OCTOBER 4, 1932 letnik (vol.) xli DEMOKRATSKI PREDSEDNIŠKI KANDIDAT ROOSEVELT SE IZJAVIL ZA ODLOČNO "MOKREGA". — ZAVZEMA SE ZA BOLJ PRAVIČNO RAZDELITEV DOBIČKA IZ NAŠIH TOVARN IN FARM. Chcago, III. — Živahnih o-vacij je bil deležen governor F. D. Roosevelt, demokratski predsedniški kandidat, ko je preteklo soboto prispel po svoji končani kampanjski turi po za-padu v tukajšnje mesto. Še bolj navdušeno pa je bil sprejel zvečer na banketu,ki je bil pri-' rejen njemu v čast v Stevens hotelu, katerega se je udeležilo nad 3000 oseb, več sto pa jih je moralo biti zavrnjenih vsled prir^anjkovanja prostora. Chicaški župan Cermak je kot stoloravnatelj predstavil Eoosevelta in ga med svojim govorom pozdravil sledeče: Vi ste prerok nove dobe; vi boste vodili Ameriko v nove čase. Prepričani smo, da pod vašim vodstvom kot predsednik ne bo pozabljen noben del našega ljudstva." Naprosil je nato Roo-sevelta, da bi kot predsednik Zed. držav otvoril chicaško svetovno razstavo prihodnje leto 1. junija. V daljšem govoru, ki ga je imel, je demokratski kandidat ponovno obrazložil del svojega programa in svojih načel. V prvi vrsti je odločno povdarjal, da je lOOodstotno proti sedanji prohibiciji in za takojšnje pre-drugačenje Volsteadovega zakona. Ko bo enkrat prohibicija odpravljena, potem bo šele A-ttierika lahko računala na uspehe pri pobijanju depresije, pri boju proti organiziranemu zlo-činstvu, pri dosegi spoštovanja Zakonov in pri prizadevanju za ekonomsko odpomoč. Povdarjal je Roosevelt dalje, da se bodo šele tedaj dosegle Zadovoljive ekonomske razmere, ako se bodo bolj pravično razdeljevali dohodki iz produ-ciranja. Ne zagovarja, je dejal, Zaplembe in razdelitve premoženja, za kar se zavzemajo nekatere skupine, kajti to bi go-*°Vo ne ostalo tako razdeljeno, f&č pa se mora razdelitev na-f°dnega premoženja, ki teče iz ^aših tovarn in farm, izvršiti .na ta način, da bo od njega "ttel dobiček vsakdo in ne samo izbrana skupina; da ne ta mala skupina uživala ^edpravic na stroške in ra-ostalega prebivalstva. Odjemalce za produkte potrebujejo in te bomo dobili samo te-aJ> ako se bo kupna moč bolj e,1akomerno razdelila. p^ecej dolgo sta se po- MIŠLJALA v ^aukegan, 111. — Ako bi bil x»f. Par> ki se namerava poro-*> tako do skrajnosti previ-kakor sta bila neki John 'oke in njegova izvoljenka Hil-* Henderson, bi bilo malo že-j ®v na »vetu. Pred sedmimi U sta vzela tukaj poročno do-pJienje in pretekli petek sta je H +-na isti urad in vprašala, j^1 tisto dovoljenje še dobro. Vedn8e J,ma J'e Povedalo, da še sta v uelja' sta se izrazila, da haj ieV-Sedem let Pomišljala, končn P°ro^ta, in sta zdaj da st"° pn51a do prepričanja, «ega U8tvarJ'ena drug za dru- REV. KLOPCIC PODLEGEL OPERACIJI Operacija na slepiču povzročila smrt župnika Rev. Klopči- ča. — Calumetska naselbina globoko potrta nad izgubo. Calumet, Mich. — Kakor je i bilo že zadnjič kratko poroča-I ao, je tukajšnja slovenska na-selbina izgubila pretekli teden ! svojega najodličneJSega rojaka, župnika tukajšnje cerkve sv. Jožefa, Rev. L. F. Klopčiča. Izguba je prišla tako nepriča-( kovano, da je vest o njej celo ; naselbino globoko potrla. Fa-i rani niso mogli verjeti, da bi jih j bil njih tako priljubljeni žup-jiiik za vedno zapustil. Vedeli | so sicer, da se je moral gospod 1 podvreči operaciji, a na najhujše ni bil nihče pripravljen. Že več let je trpel Rev. Klop-čič na napadih vnetja slepiča. Odlašal pa je z operacijo do zadnjega. V soboto, 17. septembra, pa je zopet dobil napad, in sicer zelo oster. Premagoval pa se je in je imel naslednje jutro še prvo mašo. Druge maše, katera se je brala za člane društva sv. Jožefa, ki je isti dan praznovalo svojo 401etni-co, ni mogel več brati. Odpraviti se je. moral v bolnico, kjer se je nato v četrtek izvršila nad njim operacija. Drugi dan se je počutil bolnik precej dobro, a v soboto je pričel tožiti, da ga rana zelo boli, in lotevala se ga je mrzlica. Postajalo je čimdalje hujše in v ponedeljek zjutraj, 26. septembra, so izjavili zdravniki, da je bolnik v skrajni nevarnosti. Nastopilo je, česar smo se bali. Isti dan, nekoliko po šesti uri, se je po radio razglasila vest, da je Rev, Klopčič — preminul. Malokateri župnik je tako priljubljen med svojimi farani, kakor je bil pokojni Rev. Klopčič. Za vsakogar je imel prijazno besedo in njegova radodar-nost je bila splošno znana. Zato je pa tudi umrl brez vsakega premoženja. Pokojni je bil položen k večnemu počitku v četrtek, 29. septembra, ob navzočnosti cele fare in mnogih oseb drugih narodnosti. V starem kraju zapušča tri brate, od katerih je eden duhovnik. — Naj bo blagemu župniku v večnosti povrnjeno vse, kar je storil dobrega na tem svetu. laznik se ujame V St. Louis, Mo., so ognjegasce tolikokrat za nos potegnili, da je požarna bramba začela tuhtati, kako bi mogla napačnim požarnim alarmom napraviti konec. Nazadnje je pogodila pravo. Aparate, s katerimi se kliče pomoč, je dala tako pripraviti, da se klicalec ujame za roko in ga more samo ognje-gasec rešiti. Dekle na gornji sliki kaže, kako priprava deluje. REVOLUCIJA ROJSTNI DAN V ČILE, HINDENBURGA BOMBNI NAPAD V BEL-GRADU Belgrad, Jugoslavija. — V tukajšnjem oficirskem klubu je v petek eksplodirala bomba, ki jo je prinesel tja neki sel. — Eksplozija je dečka, kateri je prejel bombo v obliki zavoja od nekega tujca na cesti, na kosce raztrgala, nevarno pa je ranila generala Radivojeviča, poveljnika Belgrada. Poleg tega ste bili ranjeni še dve drugi osebi. Začasni predsednik moral odstopiti. —o— Santiago, Čile. — Kratko je bilo vladanje generala B. Blancheja, ki je po vstaji 13. septembra začasno zasedel predsedniško mesto v tukajšnji republiki. Kakor kaže, ta država ne more najti pravega moža, da bi bil v zadovoljstvo večine, Po lanski mirni revoluciji je postal predsednik Carlos Davila, ki se je moral odpovedati 13. septembra. Preteklo soboto je pa moral storiti isti korak njegov naslednik Blanche, ko se je proti njemu dvignilo civilno prebivalstvo in so se vojaški krogi izrazili, da ga ne bodo podpirali. -o- KAMPANJSKI LEPAKI PREPOVEDANI Chcago, II. — V mestnem zakoniku je že dolga leta odredba, ki prepoveduje, da se kampanjski reklamni lepaki ne smejo lepiti na poslopja in naprave, ki so last mesta. Na to odredbo pa se do zdaj ni nihče oziral, in tako je moralo mesto po vsakih volitvah šteti lepe tisočake za odstranjevanje teh "okraskov". Zdaj pa je policijsko ravnateljstvo objavilo, da se bo ta odredba strožje uveljavljala in bo kaznovan vsak kršilec. KR1ŽEMJVETA — Bombaj, Indija. — Odkar je Gandhi končal s svojim šestdnevnim postom, je ponovno jetnik, kakor je bil prej. Obiske njegovih pristašev so mu oblasti za naprej prepovedale. — Moskva, Rusija. — Pretekli teden so bili trije kore-spondenti . ameriških listov počaščeni na poseben način od sovjetov. V proslavo njih desetletnega dopisovanja so jim pripravili slavnosten banket. — Dunaj, Avstrija. — Cela dva dni so se koncem preteklega tedno vršili ljuti pretepi med socijalisti in fašisti. — Celotna policijska sila ni bila zmožna, da bi spopade preprečila. Ranjenih je bilo nad 50 oseb. — Solun, Grčija. — Potresni sunki so se ponavljali skozi celi zadnji teden. Število človeških žrtev cenijo zdaj že nad 300. Po prizadetih krajih so nastale ogromne zemeljske razpoke in boje se, da se bo polotok Chilcidice ločil od ce-line. Iz JugosJavtfe. JUGOSLOVANSKI ŠKOFJE V DALMACIJI NE BODO VEČ PODREJENI ITALIJANSKEMU NADŠKOFU V ZADRU. — DELAVSKE RAZMERE NA JESENICAH SE BOLJŠAJO. — SMRTNA KOSA IN DRUGO. DOSMRTNI JETNIK UMRL Bridgewater, Mass. — V dr-• žavni kaznilnici je v petek zve-jčer izdihnil 70letni Jese Pome-roy, kateri je presedel v ječi 56 let, od tega 40 let v samotni celici. Mož je bil obsojen na dosmrtno ječo kot 141etni deček, ker je umoril nekega otroka. Tekom svojega bivanja v ječi je skušal jetnik dvanajstkrat pobegniti. Večkrat se je jetnik zabaval s tem, da je igral na Nemški predsednik dosegel svoj 85. rojstni dan. Berlin, Nemčija. — Cela Nemčija je bila v nedeljo zavita v zastave in po vseh mestih so se vršile slavnostne manifestacije v čast predsedniku Hin-denburgu, ki je ta dan dosegel jsvoj 85. rojstni dan. Čestitke iz vseh delov sveta so naravnost deževale v pisarno starega nemškega predsednika. Enako so mu k temu dnevu čestitale tudi vlade vseh nemških provinc, celo tistih, v katerih imajo hitlerjevci glavno besedo. -o- HOOVER IMA V NAČRTU VEČ GOVOROV Washington, D. C. — Nasprotno s prvotnimi načrti glede Hooverjevega kampanjskega potovanja v osrednji zapad, ko je bilo določeno, da bo imel republikanski kandidat samo en govor, in sicer v DesMoines, Ia., se zdaj čuje iz administrativnih krogov, da bo Hoover napravil postanke tudi v par drugih večjih mestih, skozi katere se bo vozil ta torek. Kakor je bilo že omenjeno, se je najstrožje poskrbelo za predsednikovo varnost. Kakor se sliši, so se v Des Moines pripravili, da bodo govornika obmetavali z jajci. — Kaka bo vsebina Hooverjevega govora, še ni znano, toliko pa se ve, da bo pozval demokratskega kandidata Roo-sevelta, naj se jasno izrazi, kako je njegovo mnenje glede vprašanja izplačila bonusa vojnim veteranom. STRITE AMER. SLOVENCA I borzi za manjše svote potom j pošte. Leta 1924 mu je bilo pr-,vič dovoljeno, da je poslušal na radio, in ves očaran je bil I tedaj nad to veliko iznajdbo. TAKO ZNAJO ZA NOS VLEČI Chicago, 111. -— Na porotni obravnavi pred federalnim sodiščem proti uradnikom bivšega mogočnega podjetja H. O. Stone Co. se je prebralo pismo, ki ga je pisal leta 1929 eden višjih uradnikov tega podjetja uredniku nekega lista. V pismu je trdil, da je podjetje trdno "kakor skala Gibraltarja". In ta "skala" se je prej kakor leto pozneje podrla in pod seboj pokopala tudi delničarje, ki so imeli v njej investiran denar. -o- ZAHTEVAL SE BO POVRA-TEK BRATOV INSULL Chicago, 111. — Kakor se da sklepati iz dosedanjega poteka preiskav glede fininčnega poloma Insullovih podjetij, bodo oblasti povabile oba brata In-sull, namreč Martina, ki prebiva v Kanadi, in Samuela, ki je v Parizu, da se povrneta domov in podata svojo razlago. Ako se ne bosta odzvala na to povabilo, bo kriminalno sodišče prisililo državnega pravnika, da se posluži ostrejšega postopanja, da doseže povratek obeh. --o- DOBROTA JE SIROTA Bloomington, 111. — Dva bandita sta v mestu Decatur u-grabila nekega bogatega trgovca in z njim oddrvela v avtomobilu. Med potjo se jim na nekem ovinku avto prevrne. Isti trenotek pa pride mimo zdravnik, dr. R. Sanders, iz Decatur. Ustavil se je in jim hotel ponesrečencem pomagati. Vsi trije so pa pri nesreči, ostali nepoškodovani. Ko bandita zagledata zdravnikov avto, skočita k njemu in mu zapovesta, da jima ga prepusti. Ker se je zdravnik ustavljal, mu eden banditov zada rano s strelom. Vsi skupaj se nato odpeljejo proti Decatur. Trgovec pa, ki sta ga bandita pustila na mestu nesreče, telefonično obvesti policijo, ki je zlikovce tudi prijela v bližini tukajšnjega mesta. Zadrska nadškofija ukinjena Kakor je menda mnogim znano, pripada mesto Zader v Dalmaciji pod Italijo, med tem, ko ostala Dalmacija spada pod Jugoslavijo. — Tako umno so delili našo zemljo pri sklepanju miru po zadnji svetovni vojni. — V Zadru je pa nadškofija, pod katero so spadali dalmatin-, ski škofje. Sicer je cerkvena oblast vse kaj drugega kakor dr-j žavna, vendar, tako poročajo, , se je sedanjemu sv. očetu videlo ; potrebno, da je zadrsko nad-1 škofijo ukinil, ustanovil pa v i Zadru škofijo, pod katero bodo spadali poleg Zadra in oko-j lice vsi jadranski otoki, ki so po vojni prišli pod Italijo, Med njimi tudi Cres in Lošinj, ki sta bila do sedaj del krške škofije, ki je pod Jugoslavijo. — Velikega pomena je ukinjene nadškofijske oblasti v Zadru, ker so bili poprej podrejeni zadrskemu nadškofu sledeči škofije; kotor-ska, hvarska, dubrovniška, šibe-niška, splitska in makarska. Z najnovejšo papeževo bulo se pa jugoslovanski škofje razrešujejo te podrejenosti in so poslej neposredno odgovorni Vatikanu, dokler ta drugače ne odredi. Kakoi: je sv. stolica odredila, bo dosedanji jugoslovanski del bivše zadrske nadškofije upravljal šibenški škof kot administrator, dokler Vatikan drugače ne odredi. To bo najbrže ostalo tako dolgo, dokler se med Jugoslavijo in Vatikanom ne sklene konkordat. Položaj se izboljšuje Z Jesenic poročajo, da so pred kratkim začeli v tovarne na Jesenicah in Javorniku sprejemati1 večje število delavcev, ki so bili že od meseca marca brez dela. V obupanih delavskih družinah je to povzročilo veliko veselje, kar je naravno, ker jih je poleg pomanjkanja mučila tudi skrb, kaj bo pozimi, če ne bo dela in ne zaslužka. — Ne ve se sicer za gotovo, ali bo delo trajno ali ne, ker je vse odvisno od razvoja konjukture, vendar je pa upanje, da se bodo razmere v doglednem času vsekako obrnile na boljše. o- Ogenj v Borovnici Še pred svitom jutranje zarje dne 12 septembra je spodnji konec Borovnice zažarel v silnem žaru, ki se je zelo hitro stopnjeval. Močna sapa je ogenj pa le še bolj in bolj razvnemala. Gorelo je namreč gospodarsko poslopje borovniškega mesarja Jakoba Jurčka. Na enem koncu poslopja je bila ledenica, na drugem pa hlev, a pod streho ves pridelek letošnje košnje, okoli 30 voz sena. Živino so pričeli najpoprej reševati in so hiteli, kar se je dalo, da so jo še pravočasno rešili. Radi pomanjkanja vode je bilo gašenje zelo otežkočeno in pa tudi nevarno, rado množine gorečega sena. Posrečilo se je pa rešiti spodnji del poslopja, živino in pa meso iz ledenice, drugo je zgorelo. Z, gotovostjo domnevajo, da je bilo zažgano od zlobne roke. -o- Zagonetna nesreča Na cesti med Bistrico in Rušami na Štajerskem še je v nedeljo 11. sept. ponoči zgodila usodepolna nesreča, ki še ni pojasnjena. Žrtev nesreče je postal kleparski mojster Oton Srebrnjak, doma z Vrhnike, ki je bil zadnji čas zaposlen pri neki mariborski tvrdki. Vozil se na motornem kolesu' z nekim motociklistom in sedel na sedežu za voznikom. Blizu Rotto-ve gostilne je baje omahnil s se-| deža in padel na cesto. Voznik pa tega niti opazil ni, ter je z nezmanjšano hitrostjo vozil na-' prej. Od jutra do- večera je le-, žal v obcestnem jarku in šele ■ zvečer so ga opazili ter ga prepeljali v mariborsko bolnico, kjer je umrl ne da bi se zavedel. ' Obdukcija je dognala, da je bil Srebrnjak najbrž napaden. Vr-1 sijo se preiskave. -o- Važen domač izum Iz Škofje Loke poročajo, da je mehanik Alojzij Kralj, izdelal na nov način skonstruiran električni grelec in baterijo. Grelec segreje 5 litrov vode v petih minutah do 50 stopinj Celzija in porabi pri tem prav malo električnega toka. -o- Smrtna kosa V Pankracu v Slavoniji je umrl Viktor Skrem, višji cestni nadzornik, doma iz Metlike star 71 let. — V Laporju je umrl Ludvik Kaukler, star 21 let. — V Ljubljani je umrla Anica Stiglič, rojena Not, trgovčeva soproga. —o- Nov vodovod na Dolenjskem V Gabrjah pri Brusnicah so •v nedeljo 4. septembra blagoslovili nov vodovod in ročno brizgalno gosilnega društva*. Oboje je blagoslovil domač župnik Ivan Sašek. — Gabrje je največja vas in pa središče vsega takoimenovanega "Podgorja." -o- Srebrna poroka V Šoštanju sta praznovala srebno poroko France Vrečko bivši župan in njegova žena Marija. -wQ- Največji avtobus Največji avtobus, kar jih vozi iz Ljubljane na vse strani je dobilo podjetje Rode iz Kamnika. Avtobus je iz češke tovarne "Tatra" in je najmodernejši na Slovenskem, v katerem je 34 sedežev. -o- Deske so ga poškodovale Deske so se prevrnile na po-sestnikovega sina Slavka Gre-.goriča iz Vinice pri Sodražici, j ki je pri tem dobil hude notra-Inje poškodbe in mu je tudi zlo-jmilo desno, in prebilo levo 'ključnico. KMERIRANSK1 SLOVENEC i SAMERIKANSKI SL'OVENEC Torek, 4. oktobra 1932 * f Efvt in najstarejši slovenski list v Ameriki. ^^ ff' Ustanovljen let« lttli i Izhaja vsak dan razon nedelj, ponedeljkov in dnevov po prazniki]* Izdala in tiska! EDINOST PUBLISHING CO. Naslov oredniStva in oprave: 1849 W. 22nd St., Chicago, III. Phone: CANAL 5544 Naročnina: _$5.00 „ 2.50 . 1.50 Za celo leto _ Za pol leta -Za četrt leta Za Chicago, Kanado in Evropo: Za celo leto--$6.00 Za pol leta - 3.00 Za četrt leta____1-75 The first and the Oldest Slovene Newspaper in Ameri$*, Established 1891, Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holiday* Published By: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. 22nd St., Chicago, 111. Telefon CANAL 5544 Subscription! For one year____ For half a year________ For three months___ _$5.00 __2.50 _ 1.50 Chicago, Canada and Europe: For one year.............$6.00 For half a year ____——— 3.00 For three months _-.......— 1.75 POZOR!—Številka poleg vašega naslova na listu snači, do kedaj imate list plačan. Obnajvljajte naročnino točno, ker • tem veliko pomagate listu. ______ Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposlani na nredni-Itvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list.—Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. ROMALI SMO NA SV. GORO (HOLY HILL) PRI MILWAUKEE, WIS. Lemont, 111. Tebi Marija, o Mati premila! Rad bi jaz pesmico novo zapel, rad bi razlil Ti vsa srčna čutila, revež ne vem le, kako bi začel. Veš o Marija,kako čem početi? Šel bom na griček in tam bom začel. Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3. 1879.____ H. C. Pobeljeni grobovi Ob zatonu prejšnjega in vzniku sedanjega stoletja se je zdelo, da je takozvani liberalizem na zmagoslavnem pohodu s svojimi nauki na gospodarskem, političnem, duhovnem in kulturnem torišču. Celo tako daleč je šel, da je z vso nadutostjo pričel borbo z najmočnejšo duhovno zgradbo vseh vekov, s katoliško Cerkvijo. Toda kmalu se je začelo krušiti na kulturnem in duhovnem torišču in ob svetovni moriji tudi na političnem in gospodarsko družabnem polju. Danes je liberalizem še samo senca svojih nekdanjih zmot in zablod, ki jih je zavihtel med množice. Dobro desetletje je čisto enostavno prevalilo vse te nauke in vse te liberalistične smeri in zmotnjave. Le nekaj je še ostalo od teh smeri — liberalistično vzgojeni ljudje, ki jih je napačno pojmovanje svobode v zasebnem in javnem življenju privedlo tako daleč, da so menili in da menijo, da jim je vse dovoljeno. Tipičen zgled takšnega pojmovanja in svobodomiselne vzgoje je velegoljuf in prostozidar Kreuger, ki je kot lastnik švedskega vžigaličnega trusta pre-varil malodane vse države. To je znana stvar. Manj znane v široki javnosti pa je dejstvo, da je bil pri teh velikih goljufijah prizadet tudi švedski ministrski predsednik Ekman, ki so ga pošteni ljudje zrušili s tega mesta. Treba pa je vedeti, da je bil Ekman prostozidar in vodja švedske svobodomiselne stranke, ki se je pri svojem vladstvu opirala na socialno demokracijo. Pobeljeni grobovi . . . Ta pošasten primer zadošča za osvetitev posledic liberalistične vzgoje in liberalističnega pojmovanja življenja. Liberalizem je po svojih plesnivih sadovih prišel do tega, da se nahaja v zadnjih zdihljajih. Sestav, ki si je v prevzetju človeškega duha drznil iti v borbo proti katolištvu, je danes na bergljah . . . Ljudje, ki so se v čezmernem napihovanju povzdigovali, sličijo danes slabičem in palčkom. Ljudje, ki so bili deležni boljše in lepše vzgoje, prihajajo na površje, ker nudijo edino jamstvo poštenja, doslednosti in odgovornosti. Preko mnogih dežel in ljudstev gre ljuta borba. Ta borba ljudi in množic dobiva mednaroden pečat. Borba med kapitalističnim (liberalističnim) in socialističnim redom. Katoličani ne moremo niti s prvimi, niti z drugimi, ker izhajata ka-ptalizem in socializem iz istih osnovnih zmotnih vidikov. Po kazalo se bo marveč prej ali slej, da nudi edino katolicizem jamstvo za reševanje perečih vprašanj sodobnosti in da bodo edino z duhom katolištva prekvašena ljudstva obvarovana pred narodnostnimi in družabnimi pretresi. Močan katolicizem poraja in oblikuje močne katoliške narode, ki so jim trdna organizacija, z dobrim katoliškim tiskom zajamčeno javno mnenje in pa neustavljiva prodornost propagandne sile porok uravnovešenega razvoja in sigurnega, postopnjema se oblikujočega napredka na vseh toriščih narodnega življenja. rudečo papriko. Nisem takrat rekel, pa sem si mislil, gotovo se je to meni prigodilo za kazen, ker imam predolg jezik. Le prehitro je potekel čas in je bilo treba vzeti slovo od lepega, romantičnega kraja, da smo dospeli dočasno nazaj v mesto Milwaukee. Rev. L. Gladek mi je v svoji veliki dobrodušnosti razkazal celo mesto. Sedaj imam vsaj nekaj pojma, da je mesto Milwaukee zares lepo in snažno mesto. Milwaukee je križišče mnogih železnic. Mesto leži na valovitem bregu jezera Michigan. Mesto ima široke ceste in krasne drevorede. Milwaukee ima veliko in jako lepih cerkva, obsežnih parkov in prijetnih šetališč. Slovenci imajo tudi zunaj mesta v West Allisu svojo lepo cerkev, katero sem tudi ogledal. Obiskal sem bil namreč gospoda župnika Rev. Potočnika na West Allisu'. Gospodu sem pred vsem Čestital zaradi cvetličnega vrta, ki krasi j pročelje župnišča. Ni čuda, akc je vrt bogat rož in cvetja, da je tudi g. župnik cvetoč in živahen v pogovoru. Gledajoč gospodov cvetlični vrt, sem lahko vzkliknil: Da, ljube cvetice nam pričajo, kako lep je ta svet! (Dalje prih.) B. W. -o- POROČILO O CERKVENEM PIKNIKU Barberton, O. Piknik, ki ga je priredila tukajšnja fara presv. Srca Jezu- Službeno sem se pred leti mudil v lepem Sheboyganu pri Rev. James Cherne. Gospod mi je priporočal, da obiščem znamenito božjo pot Holy Hill pri Milwaukee. Rad bi si bil ogledal sloveče svetišče, pa žal nisem imel časa in ne prilike. Šele letos se mi je izpolnila želja. Zaslugo pri tem imajo Rev. L. Gladek ter prijazni družini Frangesh in Sagadin iz Milwaukee. Ko sem imenovane obiskal, smo se domenili, da v pondeljek poromamo na Sveto Goro. V pondeljek ob 9. uri zjutraj smo se zbrali pred župniščem gospoda L. Gladeka. Dva velika avtomobila sta od-brnela izpred župnišča proti Holy Hill. Vožnja je jako lepa do podhriba. Izstopili smo. Avtomobila smo pustili pod hribom. Počasi smo šli peš navzgor proti veličastni cerkvi. Potoma sem srečal prijazno družino Bogolin iz Chicage s sinovi. — Prišli so k Mariji priporočit svojega sina fr. Lenarda, ki je odšel v Jugoslavijo nadaljevat bogoslovne študije. Nekako ob 11. , , j ,. , sovega dne 18. septembra na un smo dospeli v romarsko cer- „ , . T , lr At. a vv, w n v a t \ a o n t n t * 1-v n i /"1 i—\ 1 • i tiopocan uareten, je vsekakor prav lepo izpadel. Udeležba od strani občinstva je bila velika. rabil ves čisti dohodek tega piknika za nabavo potrebnih in koristnih božičnih daril bednim družinam naše narodnosti v fa-ri, ne glede na strankarstvo. — Narodni pozdrav. John Ujčič. član cerkv. odb. -o- kev. Impozantna stavba je cerkev na Sv. Gori. Svetišče imajo v oskrbi čč. karmeliti, ki so prišli 1907 iz Bavarske. Povedali so mi, da vsako leto na Delavski dan je največje romanje. Največ romarjev je slovanske narodnosti. V tem znamenitem Marijinem svetišču sem ob tej priliki maševal ob 11:30. Stre-gel mi je pri sv. maši karmelit-ski klerik tako počasi in pobožno, da je tudi meni bil v spodbudo. Po sv. maši smo si ogle> dovali znamenitosti Sv. Gore, Za tak uspeh gre predvsem hva-'ia in priznanje cerkvenemu pevskemu zboru, za njih lepo petje, katerega so izvajali pod vodstvom Mrs. Angele Beg. Enako pohvalo zaslužijo tudi pevci domačega pevskega zbora "Javor-nik", ki so peli pod vodstvom Mr. A. Bombacha. Hvala in pri znanje pa tudi orkestru, za njih izborno godbo pod vodstvom Mr. Paul Saurs in hvala domačemu god štva, pa čeravno je v Clevelandu Bolje boste postrežem, kot pa če greste v Youngstown ali pa drugam. Mr Grdina ima vsa pre vozna sredstva na razpolago in bo vsaka stvar prišla na mesto brez vsakih neprilik. Ne poza bite na te ugodnosti, katere vam nudi ta trgovina ob 30 letnici svojega obstoja. John Dolčič. ZDRAVSTVO. ZDRAVNIŠKI NASVETI ZA OTROKE Otrok, ki obiskuje šolo, naj leže zgodaj spat in naj spi 9 do 12 ur. Večerja naj kaj lahkega in čim bolj zgodaj." Njegova spalnica naj bo kolikor mogoče velika in dobro zračena, temperatura v njej naj ne presega 57-59 stop. F. Preden otrok leže, naj izvaja kakšne utrjevalne procedure (stopanje z bosimi nogami, u-mivanje s hladno vodo itd.), vendar pretiravanje ni na mestu, ker mu utegne škodovati živčno in izzvati malokrvnost. Otrok naj vstane zjutraj dovolj zgodaj, da opravi še vse potrebno pred odhodom v šolo. Dobro je tudi, da opravi že zvečer svoje naloge in druga dela in da se že takrat temeljito umije, očedi zobe itd. Tudi na to velja paziti, da se otrok navadi opraviti svoje telesne potrebe že pred odhodom v šolo. Obleka naj vstreza letnemu času in vremenu, če je dež ali brozga, naj si obuje tudi galoše, ki jih pa mora v šoli odložiti. Malice, ki mu jo daš za v šolo, najbolje kruh in sadje, naj ne použije prepozno in vsaj tri ure pred kosilom, da si ne pokvari teka. Po šoli mu nič ne škodi, če ne gre naravnost domov, temveč si z pol do enournim ovinkom prezrači pljuča od skvarjenega šolskega zraka. Doma naj si najprvo umije roke in izpere usta, morebitno mokro obuvalo pa preobuje. Kosilo naj se ravna po pouku, da ga otrok lahko sne v miru. Med jedjo naj se ne uči in čita. Prehrana šolskega otroka mora biti zadostna, kajti učenje je delo. Jedi naj bodo lahko prebavljive in takšne, ki jih otrok rad je, zlasti kruh, sadje, zelenjava, mleko, riž, maslo, močna-te jedi. Preveč mesa in vsak alkohol je za otroka strup. Po kosilu mu daj dovolj časa, da se naigra, naskače, natelova-di itd. Pretiravanje pa spet ne koristi. Učenje doma naj bo v skladu z možnostjo gibanja. Posebnih ur naj ima kolikor mogoče malo, da ne bo ves dan zaposlen s samim učenjem. Pri učenju, pisanju in risanju pazi na njegovo držo, da ne postane kriv in kratkoviden. Luč naj dobiva med či-tanjem in pisan z leve strani, v somraku pa naj ne dela. Otrok naj se čim prej privadi popolne čistoče, roke naj si umije po vsakem delu in pred vsako jedjo, lase naj ima vedno poče- Mlfi Boksarja. — Obžalujem kolega, moram vas pa opozoriti, da sem z rokavicami prišel že na svet. — Jaz vas pa zagotavljam, da boste z njimi odšli tudi S sveta. * * • V lekarni. — V lekarno pride ženica, ki bi rada dobila u-činkovito sredstvo proti kurjim očesom. — Tole radikalno po-mado vam lahko priporočim, pravi lekarnar. En moj odjemalec jo kupuje že 15 let, pa noče o nobeni drugi niti slišati. Najugodnejši trenutek.— Ali misliš, da je zdaj ugoden trenutek, da izpregovorim s tvojim očetom? — Odločno, ker baš pregleduje račune moje modistke. * * * Velik glas. — Pevka: Ali ste opazili, kako je moj glas napolnil vso koncertno dvorano ? — Da, mnogo poslušalcev je celo odšlo, da bi napravili prostor vašemu glasu. * * * V restavraciji. — To je pa že kar nedostojno, kako ta ne-sramnež z menoj koketira! —■ pravi žena. — Kateri? Jaz nikogar ne vidim. — Tisti, ki sedi tamle prieste- ni za mojim hrbtom. * * * Ženo so našli. — Stražnik po telefonu: Gospod Motovileč, kaže, da smo našli vašo izgubljeno gospo soprogo. Motovileč: Hvala Bogu! Kaj pa pravi moja žena ? Stražnik: Prav nič. Motovileč: Kaj? Prav nič? Potem pa ni moja žena! * * * Ubogal je. — A.: Zakaj pa 'piješ iz tako ogromnega vrča? i B.: Ker mi je zdravnik dejal, ! da smem popiti na dan samo en j vrček piva. j * * * Ne verjame mu. — Pravite, da sem edina ženska na svetu, ki jo ljubite? Jaz vam pa ne verjamem. — Ah, vidim, da ste prav tako neverna, kakor vaša sestra. * * * Pred sodiščem. — Sodnik: Najprej ste ukradli skrinjico temu gospodu, potem ste ga pa hoteli umoriti. Ropar: Saj sem moral to ho-teti, gospod sodnik, ker je na skrinjici napisano: Odpre naj se šele po moji smrti. * * * Pri zdravniku. — Zdravnik Kako vam pa tekne jed? Bolnik: Zelo slabo, gospod doktor, ne diše me niti jedi, ki ste mi jih prepovedali. sane in okrtačene, nohte poreza-ne in čiste, noge vsak dan umite. Madeži od črnila se odstranijo z citrono ali še boljše z vinsko kislino. TARZAN GRE PO ZLATO V OPAR. (44) (Metropolitan Newspaper Service) Napisal: EDGAR RICE BURROUGHS Sikajoči ostri glac, ki je prišel iz džungla je bil glas velikega siona Tantarja. Ko je zaslišal Tarzanov krik je drl v dotično cmer z vso naglico kot ekspresni vlak. Veliki duhovniki so se bližali daritvenemu altarju in so zaiiigali les. na katerem je ležal Tarzan. Ponovno ga je vprašala La, če jo ljubi. Tarzan ni odgovoril. Zdaj je La zakričala: "Poteni umri! Trpinčite ga!" — Ostri slonovi glas ae je bližal in bližal... Napeto je poslušal Tarzan in spoznal j« iz si-kajočega glasu slona, da je slon pobesnel. "Tan-tor je pobesnel," je zakilcal duhovnici La. "Jaz Te ne morem ljubiti", je bolj tiho nagovoril La, "ne vem Zakaj ne, kljub temu, da si jako lepa. Ne morem iti nazaj in živeti v Oparju. Ljubša ;ni je široka džungla. Toda ne morem pa vids. ti, da bi Ti umrla pod nogami težkega slona. Prereii veai, da Te rešim, dokler ni prepozno, slon je žc tukaj." Veliki duhovniki so medtem že .rapalili lesani dar it v eni altar. Že se je valil debel dim izpod vznožja altarja in začei je pokati los. Duhovnica La je etala, kakor nema in na aitarju je ležala lepa staaovita postava junaka Tarzana. V istem momentu pa je prilomastil iz goščave veliki džungelski slon Jaggernaut pasme. Vse se je lomilo pred njim. Okrog zbrani oparskl duhovniki so postali vznemirjeni. Zrli so na La, kij bo storila. "Belite!" je zaklicala duhovnikom. Na to je prerezala vrvi, s katerimi je bil povezan Tarzan, in slednji je takoj skočil pokonci. Duhovniki so postali vznemirjeni in čutili, da jih jc La prevarila. Začeli bo grabiti Tarzana. Vpili so proti duhovnici La: "Izdajalka si! Tudi Ti boš umrla zato!" Začeli so loviti duhovnico, toda Tarzan je bil pri njej preje. Medtem je potolkel več duhovnikov in jih metal kot pritlikavce. . . * ''"^^ooooooooo-oooooo-ooooooooo-oooooooooooO^ POGLEJTE NA DATUM POLEG VAŠEGA NASLOVA NA LISTU! Ako je poleg Vašega imena številka "9-32", je to znamenje, da se je vam iztekla naročnina. Pri pošiljanju naročnine se poslužite spodnjega kupona. Obnovite naročnino čimpreje, ker izdajanje lista je v zvezi z velikim1 stroški. AMERIKANSK* SLOVENEC. 1849 W. 22nd St., Chicago. 111. Priloženo vam pošiljam svoto $.......—........za obnovitev moje naročnine za "Amer. Slovenca". Ime Naslov Mesto ooooooooooooooooooooooooooooooooooooO*'-' Torek, 4. oktobra 1932 s* TEDENSKI KOLEDAR 9 Nedelja — Dionizij. 10 Ponedeljek — Frančišek B. 11 Torek — Osmina sv. Frančiška. 12 Sreda — Maksimilijan. Serafin. 13 Četrtek — Edvard. 14 Petek — Kalist. Just. 15 Sobota — Terezija. Avrelija. Rev. J. C. Smoley: EDENINDVAJSETA NEDELJA V današnjem evangeliju vidimo moč molitve. Hlapec-dolžnik je prosil gospodarja za usmiljenje in ta je odgovoril: "Ves dolg sem ti odpustil, ker si me prosil." Ni li to nekaj iz-vanrednega, da ima molitev grešnega človeka tako moč nad božjim srcem? Izraelci so nekoč Boga s svojo pokorščino tako razjezili, da je rekel Mojzesu: "Pusti me, da jih pokončam." Vsemogočni Bog pravi ubogemu človeku: "Pusti me!" Zakaj to ? Ker je Mojzes tako goreče prosil za svoje ljudstvo. Tej prošnji se ni mogel ustaviti in je ljudstvu prizanesel. Bog sam je dal človeku orožje v roko, s katerim takorekoč veže roke božji pravičnosti. Mi vidimo nadalje, kako veliko je božje usmiljenje. Koliko je gospod odpustil hlapcu? Bila je ogromna svota, katero bi hlapec ne bil mogel nikoli plačati. Tak dolg je smrten greh. Razžaljenje božje je neskončen dolg, in ta dolg nam Bog odpušča kolikorkrat za to prosimo. In kedaj odpusti? Takoj. Hoče, da bi hlapec pogosto prosil, ena sama iskrena prošnja je zadoščala in greh je bil odpuščen. In kako odpušča? Hlapec je prosil samo za potrpljenje; gospod pa je rekel: Vse ti odpustim. Je li mogoče, da bi človek mogel pozabiti tako veliko do-brotljivost? Ni samo mogoče, ampak je v resnici tako. Sramotna je pozabljivost in nehvaležnost človeka. Dokler je imel hlapec še dolg na sebi, je bil ponižen, skesan. Kakor hitro se ga je pa znebil, je postal samozavesten, prevzeten, neusmiljen. Proti sohlapcu je ravnal, kakor bi sam ne bi bil imel nikoli kakega dolga. Ni mislil več na svoj križ. Sohlapcu 'li hotel odpustiti dolga, padel je čez njega in ga davil. Človek proti človeku. So to suroveži, ki druge stiskajo, izkoriščajo, goljufajo. So to ti, ki nočejo odpuščati, ki nočejo slišati o nikaki spravi. So to ti, ki vidijo napake pri drugih, bruna v lastnem očesu pa ne vidijo. To so ti, ki davijo svojega bližnjega. Pregovor pravi: Kakor boš zakričal v gozd, tak glas §e ti bo odzval. Kakor bomo mi klicali proti večnosti, tak odgovor bomo dobili od tam. Kakoršna naša dela na tem svetu, taka laša sodba na onem svetu. Kakor bomo mi merili tu, tako se bo nam merilo tam. "Brez usmiljenja bo sojen ta, kdor ni po-2nal usmiljenja." Neusmiljeni hlapec je izročil sohlapca sodnikom, dokler poplača vsega dolga. Kako dolgo bo to trpelo? Večno. Dokler grešnik ne plača svojega dolga, tako dolgo bo trpela njegova kazen. In tako, pravi Gospod, bo ravnal moj nebeški Oče z vami, če drug drugemu ne odpustite. Če se naše srce noče spraviti, Pomislimo, kaj pravi sv. Avguštin: "Ti. nimaš enega sovražnica, marveč dva. Enega vidiš, to je človek, ki te je razžalil ali ^ hoče razžaliti. Drugega ne vidiš, to je hudobni duh, ki te boče pripraviti po jezi, sovraštvu in maščevanju v pogubljenje. Kdo je večji sovražnik? Človek ali hudobni duh? Kako se b°a rešil tega? Samo s tem, da izpolnjuješ besede Gospodo-"Ljubite svoje sovražnike, dobro storite tem, ki vas sovra-žiJo, molite za te, ki vas preklinjajo in preganjajo, da boste °tfoci vašega očeta v nebesih, ki pusti solncu sijati na dobro zlo, ki da deževati nad pravičnim in krivičnim." IZGUBA SPOMINA j. **0 neki statistiki je v 1. 1931 ^'ubilo spomin v Angliji 62 5\b. Izmed teh jih je bilo 44 (..°Hkih, ostalo pa so bile ženske, treh slučajev, ko je ne-zadela celo otroke. . *ečina teh nesrečnih slučajev Precej hitro ozdravi. Izredno "imivo tako nesrečo je doživel velepodjetnik, ki je izgubil J^in in se hkrati tudi sam iz-o l' kar za dva meseca. Na v ' ko je izginil, so ga videli še m>ki trgovini, kjer je kupoval malenkosti. Ko je zapu-tfa , ^ovino, je izginil, kakor dno se V(*rl v zemlj0- Več te" na v Je minilo, preden so mogli ySj 0 njem najmanjšo sled. Mir' Z'asti pa po'icija, so že mi- tev' i*'" ie postal Podjetnik žr- zelo nH- To 8e »e zde,° V8em n0SiVerjetno' zlasti zat0- ker J'e i*SiniiPOdjetnik tisti (lan- k0 ->e s 8o| '. l)recejšnjo vsoto denarja ko i 10 ted"ov je že minilo, nasi-J0djetnik izginil, ko so ga Leeds' kjer Je 8|U" takar p * re8tavraciji kot navali in siimTraliji *H spo" ta in f r.nj^a, čp je res iz^"i s om° J,ilnik- M()Ž' ki ^ b sredah 9 do 11 dops ob eobotak I do i pop. Gori je najnovejša slika papeža Pija XI. in kaže sv. Očeta, ko se z nekim spremljevalcem sprehaja po vatikanskem vrtu. Nesrečen padec z voza Pod voz je nesrečno padel 721etni posestnik Josip Vračko v Podgradu na Štajerskem. Ko-io mu je strlo kost desne noge nad kolenom. TO IN ONO nesreči padla v lonec vrelega ^ lek. Istotako se je vnelo gospo-kropa in se zelo nevarno opekla i darsko poslopje soseda Vide in -o-- Nezgoda Iz Slovenjgradca poročajo, da se je zgodila nesreča gostilničarju Antonu Splihalu, ko je šel gledat delavce v gozd; v tistem trenutku se je privalil s hriba hlod in zadel v gostilničarja ter mu zlomil nogo. -o-- Srebrni jubilej V Kamniku je praznoval srebrni jubilej mašništva Ivan Pri-mar, dolgoletni kamniški kaplan. I zgorelo. Požar je nastal iz stroja. Sadje je obiral Iz Rač pri Mariboru so peljali v mariborsko bolnico 12-letnega Franceta Hrena, ki je padel z drevesa, ko je obiral sadje. — V Zrkovcih je padel s slive lOletni Ivan Naglič in si zlomil roko. Žrtvi strele Huda nevihta, ki je nedavno divjala v krajih Majurju, Ko-striči in Mračaju, je napravila mnogo škode. Strela je pa ubila 401etno Kato Brkičevo iz Ko-stajnice in njenega lOletnega sina Milana. Mlatilnica povzročila požar Pri posestniku Martonu v Čentibi pri Dolnji Lendavi so mlatili z mlatilnico na motorni pogon. Baš so delo izgotovili, ko je naenkrat pričelo goreti. Gasili so kar se je dalo, pa niso mogli ognja pogasiti. Zgorela so vsa gospodarska poslopja, vse seno in slama in ves pride- Smrten padec V selu Jalšovcu v Medji-murju je 501etni seljak Franc Deban obiral hruške. Pri tem je stopil na suho vejo, ki se je zlomila in Deban je padel na tla, kjer je obležal mrtev. -o- Huda nesreča ' V Franzovem mlinu, tako pišejo iz Maribora, se je pone-Isrečil delavec Sambotič. Pri dvigalu za težke tovore je ravnal tako neprevidno, da je padel več metrov globoko in se zelo nevarno pobil. -o- Otrok z dvema glavama Neka kmetica iz Maradika je porodila dete, ki je imelo dve glavi. Oči, usta, nos, vse je bilo na obeh glavah popolnoma razvito in na obeh glavah so se kazali tudi lasje. Dete je bilo rojeno mrtvo. -o- Ogenj na Verdu Na Verdu je nenadoma pričel goreti čebelnjak, last čebelarja Feferja. Zgorelo je 30 panjev s čebelami in medom. Kako je ogenj nastal, ni znano. — Malo prej je istotako gorelo na Verdu gospodarsko poslopje pri Mikliču, kjer so zgoreli pridelki, poslopje so pa rešili. Sumijo, da je bilo zažgano, ker so v času požara našli v Lenarči-čevem hlevu1, ki je nasproti Mi-kličevega, nasilno ubito tele. DRUŠTVO SV. JERONIMA ŠTEV. 153, K.S.K.J., CANONSBURG, PA. Sprejema vse zavedne katoliške Slovence in Slovenke od 16. do 55. leta, v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zboruje vsako prvo nedeljo v mesecu ob 2. uri popoldne v lastnem prostoru • Za nadaljna pojasnila se obrnite na spodaj podpisani društveni odbor: MIKE TOMŠIČ, predsednik, STANLEY SOBERL, tajnik, ANTON TOMŠIČ, blagajnik. DENARNE POSILJATVE v Jugoslavijo in druge evropske države pošiljamo zanesljivo in točno jeo dnevnem kurzu. Včeraj smo računali: DINARJI: 100 din ..............................$ 2.10 250 din ..............................$ 4.70 500 din ..............................$ 9.00 1000 din ..............................$17.50 2500 din ..............................$43.00 5000 din .....................i........$85.00 LIRE: 100 lir ................................$ 5.75 200 lir ..........................„....$11.40 300 lir ................................$16.60 400 lir ................................$22.00 500 lir ...............................$27.00 1000 lir ................................$52.75 Za izplačila v ameriških dolarjih: Za izplačilo $ 10.00 morate poslati ...........................$ 10.80 Za izplačilo $ 20.00 morate poslati............................$ 21.00 Za izplačilo $ 30.00 morate poslati ............................$ 31.10 Za izplačilo $ 50.00 morate poslati ............................$ 51.30 Za izplačilo $100.00 morate poslati............................$102.50 Prejemniki dobijo izplačila v dolarjih. JOHN JERIČU NOVE PROMETNE LUČI NA BULEVARDU Chicago, 111. — V kratkem se bo uvedel na Michigan biva., med 12. in Oak cesto, nov sistem za kontroliranje prometa. Tozadevni načrti so v delu. Po tem sistemu bodo uravnane luči tako, da bodo avtomobili-sti, vozeč z enotno hitrostjo, lahko prevozili celo pot brez kakega postanka. Instaliranje sistema bo stalo $20,000. -o- ČE OTROK VOZI AVTO Chicago, 111. — V sredo zvečer je 161etni Frank Milotti povozil in resno poškodoval dve ženski s svojim starim avtomobilom, ki ga je kupil dan preje. Na križišču Damen Ave. in 12. ceste ste šli obe ženski, 79-letna M. Randloff, 2136 West 21st St. ,in 281etna Mary Ger-dovich, 1951 W. 21st Pl., preko ceste, ko v tistem trenotku pridrvi omenjeni pobalin in ju podre na tla.Mrs. Gerdovich je imela s seboj tudi dve leti staro hčerko, katero pa je tako zavarovala s svojim telesom, da se ji ni nič pripetilo. -o- ŠE EN PONESREČEN POLET Tokio, Japonska. — Med letalci, ki so do zdaj postali žrtve oceana, so bržkone tudi trije Japonci, ki so pretekli teden podvzeli polet preko severnega Pacifika proti Ameriki. Zadnji glas, ki so ga potom radio dobili od njih, je bil pet ur po njih dvigu. Boje se, da so letalci podlegli viharjem, ki so divjali po Pacifiku koncem tedna. [za brani ljudem, da bi si dovoljevali razne drage bolezni. Najbolj trpi v tej krizi panoga i psihijatra. Damam iz boljše [družbe primanjkuje sredstev, i zato ne prihajajo na zdravniška posvetovanja in si ne dajejo analizirati svojih živcev, ampak se kratkomalo zadovoljujejo s prepričanjem, da so zdrahe. — Ce bo sedanja kriza tra-! jala še kaj dolgo časa, bodo bo-! lezni kar izginile. -o- ! NAJRAJE Bi BIL CESAR V Inomostu na Tirolskem v Avstriji so nedavno aretirali nekega pustolovca, ki se je hotel pod imenom Karel II. proglasiti za avstrijskega cesarja. V beležnici, ki so jo našli pri njem, je imel vse natanko popisano, kdo bo tako srečen, da bo sprejet v avdijenci, ko zasede prestol. Natančno je imel tudi zapisano, kedaj se bo začela prva seja njegovega "mi-nisterskega sveta", namreč ob 10. zvečer, in bo trajala do 4. ure zjutraj s polurnim odmo-1 rom od pol ene do ene, med ka-jterim bi pa ministri ne smeli | piti alkoholnih pijač. — Še več : takih "traparij" je imel zazna-'movanih, kar je pričalo, da v 'zgornjem prostoru ni vse v re-'du. KRIZA DOBRO ZDRAVILO Na kongresu, ki ga je imela londonska British Medical Association, ki letos obhaja stoletnico svojega obstoja, so se pritoževali specijalisti, da kri- ANEKDOTA Stari Rotchild se je počutil neko noč slabo in je dal poklicati znamenitega zdravnika. Ta je pacienta natančno preiskal, nakar je sedel ves turoben poleg njega. Ali je stvar tako resna? je vprašal Rotschild. Imate ženo in otroke? je namesto odgovora dejal profesor. Za božjo voljo, ali je res tako resno? Nimam žene, a obvestil bom svoje sinove. Da, in potem bi vam priporočil, da pozovete notarja. Moj Bog, moj Bog, je jadiko-val Rotschild, ali moram res že napraviti oporoko? Te baš ne, je odgovoril profesor ;a zakaj bi naj bil jaz edini človek, ki ste ga brez smisla zbudili sredi neči? ŠIRITE AMER. SLOVENCA1 1849 West 22nd Street, Chicago, 111. ■ ■ za $3.29 DA DAMO PRILIKO našim dragim naročnikom, da pridejo po ceni do lepih in zanimivih knjig tudi v teh slabih časih, razpisujemo od danes pa dokler zaloga spodaj navedenih knjig ne poide in ne za dalj kakor SAMO DO 15. OKTOBRA 1932. v razprodajo naslednje knjige: 1. "GORENJSKA",' krasna knjiga, ki bi jo vsaj vsak Gorenje moral imeti in stane............................................$2.00 2. "DOLENJSKA", druga krasna knjiga, o kateri smo prejeli mnogo pohvale, stane ..........................................$1.50 3. "MESTA DRAVSKE BANOVINE", opisuje Celje in lepi zeleni Štajer, stane ................................................$ .40 4. "SPOMINSKA KNJIGA AMER. SLOVENCA", ' knjiga ki bi jo moral imeti vsak ameriški Slovenec, radi zgodovine slov. pijonirjev ........................................$ .75 5. "ENA BOŽJIH CVETK", interesanten roman, ki zanima vsakogar in stane ................................................$1.00 6. "OB SREBRNEM STUDENCU", drug zanimiv roman izpod peresa Dr. Jakliča, stane ........................$ .50 7. "OČE BUDI VOLJA TVOJA", zanimiva povest iz Istre, stane ............................................................................$ .50 8. "ZA DOMAČIM OGNJIŠČEM", vzgojna knjiga, priporočljiva za vse stanove, stane ................................$ .25 9. "OD SRCA DO SRCA", zanimiva razprava za ameriške Slovence. Stane .....................................................$ .20 SKUPAJ TE KNJIGE STANEJO................$7.10 TEKOM TE RAZPRODAJE DOBITE VSE TE KNJIGE ZA SAMO $3.29 Poslužite se te redke prilike, predno bo .razprodaja zaključena in dokler zaloga ne poidp. ENAKE PRILIKE NA KNJIŽNEM TRGU NI VSAK DAN. Naročilom je priložiti potrebni znesek v poštnem ali Ekspresnem Money Ordru ter poslati na: Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. A M —n amerikansk! SLOVENEC Torek, 4. oktobra 1932 i Kmečki punt AVGUST ŠE NO A: F Poslovenil Joža Glonar ' 3 ~ ti r»fi»»»n»»»i»t»»»»»ii»l »■••K Tahi je naglo vstal in stopil na balkon pogledat, kaj je. Sredi dvorišča je stal v snegu bos in gologlav človek, oblečen samo v srajco-in hlače, okovan v težke verige. Človek se je od mraza tresel kakor šiba, črni lasje so mu silili y bledo lice, iz ust pa mu je tekla kri. Pri njem je sedel na konju Peter Petričevič z dvema obo-irožencema in pisar Šimen Drmačič, oblečen v obrnjen kožuh in noge ovite s slamo. "Kako je to?" je vprašal Tahi zviška. "Največji razbojnik!" je odgovoril Drmačič In vzdignil glavo, "ta vsega spoštovanja vredni gospod se piše za Ivana Sabova. Vaša milost, mati pa ga ni rodila za drugo nego za vislice. Saj ga menda že poznate!" "Ho! Ho! Ivan Sabov!" se je zasmejal gospodar Susjeda, "torej ste ga dobili!" "Kakor vidite, Vaša milost," je blebetal Drmačič dalje, toda pri tem smo svoj kruhek pošteno zaslužili." Tahi je stopil na dvorišče in se postavil pred drgetajočega siromaka, ki je venomer gledal v tla. "Ti si Ivan Sabov?" ga je vprašal Tahi. Človek je ponosno vzravnal glavo, prešinil velikaša z očmi in rekel: "Da, Ivan plemeniti Sabov!" "Glej ga no," se je vmešal Drmačič, "nisem vedel, da si plemenit. Torej se zna tudi plemenita koža naježiti! Zdi se mi, da ti ni vroče!" Sabov je pisarja prezirljivo pogledal in ni rekel besede. "Ti si," je povzel Tahi, "za Heningovico proti meni puntal kmete, ti si z orožjem v roki napadel Susjed." "Sem!" je odgovoril uklenjeni. "Ti si z mečem branil grad pred banom in u-bil kapetana Vlašiča." "Sem!" "Toda zakaj si to storil, dragec moj?" "Ker sem služil Heningovici in sem se ji s svojo plemiško častjo zavezal, ker vem, da je Susjed njena dediščina, ki ste ji jo Vi po krivici odvzeli." "A, tako," je rekel Tahi in kimal z glavo, "toda ti bratec, si iz okna streljal na moje ljudi in ubil konja, ki mi je trikrat več vreden ko ti, razbojniška duša." "Sem," je odvrnil Sabov, "ker so Vaši obo-1'oženci proti božjim in človeškim postavam napadli moj plemiški dvor, da bi mi vzeli moje imetje. Jaz sem plemič, svoboden človek!" "Zakaj pa si potem pobegnil?" "Ker ste proti meni poslali silno mnogo ljudi. Hotel sem se skriti na varnem mestu, da bi Vas pred plemenitaškim sodiščem tožil." "Aha! Tako! Tako!" se je nasmehnil Tahi, "toda kje ste ga zgrabili, dragi moji?" se je o-brnil Tahi proti Petričeviču. "V neki kleti blizu Stubice," je odgovoril Petričevič. "Da," je nadaljeval Šimen, "ko smo po noči vdrli v njegovo hišo, smo našli par njegovih čevljev in po njih izmerili njegovo sled. V snegu sem jo našel in sem ji sledil. Oborožence sem pustil skrite in sem šel za sledjo do kleti svojega starega znanca Ivana. Prestrašil se je, toda pomiril sem ga, rekoč, da grem iz Stubice k gospodu Gregorijancu in naj mi da prenočišče. Razgovarjala sva se o najinih službah in on mi je rekel, da bi rajši poginil, kakor od krvnika Taha — to so njegove besede! — vzel kako mrvico kruha ali kapljico vode. Padla je noč, prišel je Petričevič in tako smo ulovili miš in jo slekli, da bi ji med potom ne bilo prevroče. Tukaj ga imate!" "Eh," je rekel Tahi in si zavihal brke, "pri- šel si mi v goste in tako te ne morem pustiti v tej zimi iz hiše, da bi mi še ozebel, kar Bog varuj ! Dam ti bom stanovanje in ležišče, toda ker ne maraš od mene ne mrvice kruha, ne kapljice vode, pa bodi po tvoji volji. Ne bom te silil, lahko bi ti še škodilo." Sabov je vzdignil oči in Taha široko pogledal, ker ni razumel, kaj namerava ž njim. Nazadnje se je zdramil in rekel: "Gospod Fran j o Tahi! Proti temu nasilju protestiram. Izpustite me! Jaz sem plemič!" "Bog vedi," je zakinkal Tahi z glavo, "najprej je treba poiskati tvoje plemsko pismo. Dotlej moraš že potrpeti." "To bo težko šlo, Vaša milost," se je nasmehnil Drmačič, "ko je pobegnil in ko smo mu pregnali ženo in otroke, smo prenočili v njegovem domu. Tu sem podkuril peč z nekakimi papirji, med katerimi je bila tudi pisana oslovska . koža." Uklenjenec se je zdrznil od groze, obupano zgrabil z rokami za prsa, da so verige zažven-ketale in zamolklo zastokal od bolečine, jeze in groze. "Bog! Moj Bog!" je zaškripal z zobmi, "ali še živiš?" "Petričevič!" je zapovedal Tahi, "pelji tega gospoda v spodnjo kamrico, pazi dobro nanj in pomni: on ne mara od mene niti mrvice niti kapljice, zato mu tudi ni treba ničesar dati." 'Lahko noč, plemeniti gospod!" se je zakro-hotal pisar. Uklenjeni je klecnil s koleni in pogledal proti nebu, oboroženci pa so ga s silo odvedli s seboj ; gospod Tahi pa je veselo stopil po stopnji-cah in v topli sobi še dolgo kramljal z gospo Heleno, ki mu je povedala, da je bil davi pri njej gospod župnik Babič z vprašanjem, kje je mladi G j uro Mogaič, o katerem pravijo ljudje, da je šel v Kanižo. "Recite mu, gospa Helena," je odgovoril Tahi, "najprej, da so Mogaiča ujeli Turki in menda iz njega napravili kopuna, drugič pa, da se naj vražji pop ogiblje moje hiše, ker ga bom sicer krenil po njegovi sveti tonzuri. Lopov je, kmečkega rodu, pes, kakor vsa ostala kmečka smet!" * * Od Svečnice je bilo preteklo pet dni. Gospod Tahi se je ravno precej posladkal z zlato kapljico, ki so jo njegovi ljudje zaplenili v kleti Ivana Sabova v Brdovcu. Lica so mu žarela, oči bleščale. Veselo je skočil na noge, ves v dobri volji. Kapo je pomaknil na levo uho, stopil je po stopnjicah in začel klicati: "Peter! He! Peter! Kje tičiš, falot!" Takoj se je od nekod vzel Peter Bošnjak in se je globoko poklonil. "Prinesi ključe kamenite kamrice, da vidim, kako se naš plemeniti gos Ivan Sabov zabava. Vzemi tudi hlebec svežega kruha!" Hlapec je poslušal gospodarja in tako sta čez nekaj časa šla po vijugastih stopnjicah niže. Peter s svetilko, hlebcem in ključi podzemske kamrice, za njim pa Tahi. Po temnem podzemskem hodniku sta prišla do železnih vrat. Peter jih je odklenil in vstopil, za njim pa Tahi. Ko je Peter privzdignil svetilko, si lahko to strašno kamrico pregledal. Iz tega kamenitega zaboja je skozi vrata puhnil vlažen, smrdljiv zrak. Gole, kamenite stene so bile tu in tam prevlečene z mahom in plesnijo, drugje zopet mokre od vode. V kotu je na kupu gnile slame drgetal nekak klobčič — mogoče živo bitje, mogoče človek. (Dalje prih.) TISKARNA Amerikanski Slovenec izvršuje v«a tiskarska dela točno in po najzmernejsih cenah. Mnogi sp se o tem prepričali in so naši stalni odjemalci. DruštvaT — Trgovci - Posamezniki dobijo v naši tiskarni vedno solidno in (očno postrežbo. Priporočamo, da pred-no oddate naročilo drugam, da pišete nam po cene. Izvršujemo prestave na angleško in obratno. Za nas ni nobeno naročilo preveliko, nobeno premalo. Amerikanski Slovenec 1849 WEST 22nd STREET, CHICAGO, ILL. NAŠI ZASTOPNIKI Pri katerih lahko obnovite vašo na-', ročnino, si naročite knjige, plošče in vse kar je v zvezi za našim podjetjem. COLORADO: Canon City. Ana Susman. Colorado Springs. — M. Kapsck. Crested Butte, — Martin Težak. Denver, — G. Pavlakovich. Leadville, — John Železnikar. Pueblo, — Rev. P. Cyril, O.S.B., I. Meglen. ILLINOIS: Argo, — John Poljak. Aurora, — Mary Fajfar. Bradley, — Rose Smole. Chicago, — Jožef Fajfar. Elmhurst, — Karolina Milost. Rockdale, Joliet, 111. — M. Kostelic La Salle, — Anton Strukel. Joliet, — M. Bluth, John Kramarich. No. Chicago, — Joseph Drashler. Oglesby, — Frank Jerin. Peoria, — Jim Terlep. So. Chicago, — Ant. Bakse, C. Ger-mek. Waukegan, — Andrew Košir. INDIANA: Elkhart, — Mary Oblak. Indianapolis, — Frank Radež. KANSAS: Franklin, — John Dobravec. Frontenac, — Joseph Zorc. Kansas City, — Peter Majerle. Mulbery, Kans. — Mrs. B. Omahne. MICHIGAN: Ahmek, — Mrs. J. Hribljan. Detroit, — Rev. Odilo Hanjšek in Steve Potočnik. Harrietta, — Frank Zakrajšek. Iron Mountain, — Kath. HeDcir.. Calumet, — Jos. Sustarsich MINNESOTA: Aurora, — E. Smolich. Chisholm, — B. Globočnik, Frank Laurich. Ely, — John Otrin, Jos. Peshell. Eveleth, — Johana Kastelic, Antoni i Nemgar. Gilbert, — Frank Ulčar. Greaney, — Mrs. B. Globočnik. Hibbing in okolica, — Joe Zaic. Keewatin, — Mary Kolar. Leoneth, — Peter Stampfel. McKinley, — A. Hegler. New Duluth, — M. Spehar. Redore, — A. Mlakar, Rice, — Rev. John Trobec. Sauk Rapids, — John Burgstaler. Soudan, — Frances Loushin. Virginia, — Frank Cimperman in Angela Schneller. MONTANA: Butte, — Marko Gornik. East Helena, — Frank Smith. Walkerville, — Mary Kotze, Kath. Tomazich. NEW YORK: Brooklyn, — Matt Curl, Jr. Little Falls, — New York, — Steve Mohorko. Amalia Furlan. Rev. H. Podgoršek, OHIO: Barberton, — Mrs. Mary Železnikar. Bedford, — Frank Stavec. Bridgeport, — L. Hoge. Cleveland, — Lawrence Leskovec, J. Resnik io Rev. J. J. Oman. Conneaut, — Angela Berus. Euclid, — Jennie Intihar. Lorain. — Mamie Perusek. Petersburg, — M. Ohlin. PENNSYLVANIA: Aliquippa. — Ant. Habich. Ambridge, — Jennie Svegel. Beadling, — Nikolaj Simonich. Braddock, — Joseph Lesjak. Burgettstown, — J. Pintar. Bulger, — S. Jenko. Canonsburg, Houston, Strabane in okolice, — Michael Tomšič. Cairnbrook, — Angela Satkovic. Duryea, — A. Pirnat, Am. Swek. Farrell, — Anna Lumpert. Forest City, — Mrs. Mary Grum. Homer City, —. Mary Gorichan. Homestead, — Tos. Simcic. Johnstown, — Rev^ Benigen Snoj, OFM., Andrew Totnec, C. Kristan. Lawrence in okolica—Car. Rosman Moon Run, — Jacob Drašler. Morgan, — M. Dernovšek. Olvphant."— Mary Zore. Pittsburgh, — John Golobich, Jos. ■ L. Bahorcich. Sheffield, — Frank Debevc. | Steelton, — Anton Malesich. Doro-i teia Dermeš, Ana Lopert. ! St. Marys, — M. Aufderklam. Vandling. — Frank Pancar. WISCONSIN: Kenosha, — Mrs. Mary Vidmar. Racine. — Martin Novak. Sheboygan, — John Udovich in Marie Prisland. Willard, — Frank Perovshek in Ludvik Perušek. WYOMING. r>0000000000000000000000000000000000000000000000000003 «>00000#0000000<>000000000000<>©0000000000000000^ Kemmerer, Sublet, Diamondville,— Frank Rosenstein. Rock Springs, Wyo. — Uršula Ivsek MISSOURI: Harviel, Neelyville, Naylor in Poplar Bluff, — John Breznik. CANADA: Trail, B .C., Kanada: Frank Balko-vec. PO RAZNIH DRŽAVAH. San Francisco, Calif. — Mrs. Bara Kramer, Mrs. K. Cesar. Bridgeport, Conn. — George Feren-chak. West Linn, Ore. — Marija Plantan. jZelo dobro Ščiti Helper, Utah, — A. Topolovec. Enumclaw, Wash. — Jos. Rihter. Renton, Wash. — Thomas Rihtar. Valley, Wash., — Mary Swan. Prva, najstarejša, največja in najbogatejša slovenska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških je: Kranjsko-Slovenska Katoliška Jednota Ustanovljena 2. aprila 1894., inkorporirana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, 111. POSLUJE ŽE 38 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago St., Joliet, 111. SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA DO $3,000,000.00. SOLVENTNOST K.S.K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%. K. S. K. Jednota ima nad 24,000 članov in članic v odraslem oddelku in nad 12,000 članov in članic v mladinskem oddelku........ Skupno število krajevnih društev čez 200. Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 38-letnega obstanka nad $4,000,000.00. Geslo K. S. K. Jednote je: "Vse za vero, dom in narod!" Če se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in bogati podporni organizaciji, zavaruj se pri KRANJSKO-SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTI, kjer se lahko zavaruješ za smrtnino, razne poškodbe, operacije, proti bolezni in onemoglosti. K. S. K. Jednota sprejema v svojo sredo člane in članice od 16. do 55. leta; otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko za $250.00; $500.00; $1000.00; $1500.00 in $2000.00 po-smrtnine. V Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c v razred "A" in 30c v razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača $1000.00 posmrtnine. CENTRALNA BOLNIŠKA PODPORA: Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden. Asesment primerno nizek. DVAJSET-LETNO ZAVAROVANJE: K.S.K.J. je prva slovenska podporna organizacija v Ameriki, kjer se člani(ice) lahko zavarujejo samo za 20 let^proti primeroma nizkemu mesečnemu asesmentu. Po preteku 20 let ne plačujejo nič več posmrtninskega asesmenta. V slučaju smrti se takoj izplača njih posmrtnina. 70-LETNA STAROSTNA ZAVAROVALNINA: Vsak član(ica) K.S.K.J. ki doseže 70 let svoje starosti je u-pravičen(a) do 70 let starostne podpore oz. je prost asesmenta. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in clanica. Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K .S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot, če še nisi član ali članica te mogočne organizacije, potrudi se in pristORi takoj. V vsaki slovenski naselbini v Združenih državah bi moralo biti društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, spadajočega k tej slovenski katoliški podporni organizaciji, ustanovite ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. let. — Za nadaljna pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 NO. CHICAGO ST., JOLIET. ILL. NEKAJ BESED O NAŠEM SO-SEDU V VSEMIRJU Obraz meseca poznamo deloma zelo natančno, a samo deloma, kajti 41 odst, njegove površine nam ostaja nevidnih. Mesec se vrti namreč tako, da nam kaže vedno isto stran svoje površina in le zaradi nekih nih-ljajev vidimo tudi delček nasprotne strani, ki nam bo pa v o-stalem popolnoma nevidna in neznana, dokler se človeški tehniki morda ne posreči izumiti vozila za polete v vesoljnost. Za sedaj se moramo zadovoljiti z vsakakor izdatnimi podatki, ki so jih o mesecu dognali zvezdo-slovci. Nekoliko številk: Mesec je oddaljen od zemlje 345.000 do 404.000 km; njegov premer znaša 3500 km, torej okroglo tri enajstine zemeljskega premera. Njegova masa znaša končno o-kroglo 1 osemdesetinko zemeljske mase. Ozračja naš nebesni spremljevalec nima, ker je njegova privlačnost tako majhna, da bi ga ne mogel pridržati. Tudi vode nima in s tem temeljnih pogojev za kakšno organsko življenje. Le v globinah največjih žrel bi lahko živeli morda kakšni nizki organizmi (alge itd.) Površina meseca je torej strahotna puščava peska, lave itd., vanjo so zajedeni stotine kilometrov široki lijaki, ki jih obdaja do 7500 m visoko gorovje. Mesec ima okrog 600 gora s preko 2000 m. Že s prostim očesom spoznamo gorovja — namreč svetle lise na mesecu, temne lise pomenijo nižaVe. Gorovja na mesecu so večinoma čudne, o-krogle tvorbe s premerom do 300 km. Nešteto je takšnih "žrel", ki merijo 1 do 40 km v premeru. Prvotno so mislili, da so vulkanskega izvora, a zdaj prevladuje mnenje, da so nastali pod udarom padajočih meteo-rov. Celo na zemlji, ki jo vendar ozračni plašč, imamo takšno, 1 km široko žrelo, ki so ga ustvarili meteori. To je Canon Diablo v Arizoni. O razmerju med mesecem in človekom ne ve niti moderna znanost veliko povedati. V nekem oziru igra mesec v praksi veliko vlogo, namreč v oziru plime in oseke, ki nastajata pod privlačnostjo meseca. Nastoj obeh pojavov se da natančno izračunati in je za plovbo seveda izredne važnosti. Kako vpliva mesec na vreme, o tem smo še zelo malo poučeni in je veliko vprašanje ali povzročajo lunine po tem poročilu prinašamo, so še najbolj verodostojne, v kolikor pač morejo biti verodostojne številke za podatke z vsega sveta. Ker v mnogih deželah Azije-in Afrike od konca svetovne vojne ni bilo še nobenega ljudskega štetja, je bilo seveda treba v več slučajih nekdanje točne številke popraviti s cenitvami. Tako so bile številke prebivalstva na Kitajskem in Mandžuriji, v Perziji, Afganistanu in drugih deželah le ocenjene glede na rezultate nekdanjih ljudskih štetij. Negotovi so tudi podatki za prebivalstvo nekaterih dežel v Afriki. Vendar so napake kolikor mogoče majhne in zato bo celotna številka precej blizu prave. Prebivalstvo vse zemeljske oble šteje v začetku 1. 1932. dve miljardi 12 milijonov in 800 tisoč ljudi. V primeri z letom 1931. se da ugotoviti, da je število prebivalstva vsega sveta na-rastlo približno za 20 milijonov. Azijske dežele imajo več ko polovico prebivalcev vsega sveta. Tam živi 1 miljarda in 108 milijoni ljudi. Prav tako pripada velik del letnega naraščaja 20. milijonov azijskim narodom. Na drugem mestu je Evropa, katere prebivalstvo je v letošnjem letu prvič preseglo polovico mi-ljarde (506 milijonov). Tudi Evropa letno prav dobro napreduje, saj je napredovala za 8 milijonov. Daleč za Evropo pa je A-merika z 252 milijoni prebivalci. Od teh jih živi 134 milijonov v Severni Ameriki in 118 milijonov v Južni Ameriki. V Afriki živi 142 milijonov ljudi. Po statistiki dva milijona manj, kakor lansko leto. Temu nazadovanju so krive najbrž napačne statistike iz prejšnjih let. V Avstraliji pa živi le 10 milijonov ljudi in letni prirastek je znašal lansko leto 200.000 ljudi. Med evropskimi državami je Rusija tista, v kateri prebivalstvo najhitreje narašča. Dočim je bilo 1. 1930. v Rusiji 124 milijonov, jih je koncem 1. 1931. že 127 milijonov. Takoj za Rusijo je Poljska, kjer znaša letni prirastek 1 milijon ljudi. V večini drugih držav v Evropi, kakor v Angliji, Nemčiji in drugih pa se stanje števila prebivalstva ne Spreminja mnogo. Novost pa je napredovanje števila prebivalcev v Franciji, ki je napredovala samo lansko leto za 612.000 duš. — Zanimivo je še število prebivalstva Kitajske, katerega cenijo na 453 milijonov, t. j-približno devet desetin vsega mene spremembe vremena. Zna no je, da vpliva mesečina baje prebivalstva Evrope. na "mesečnike", bolnike, ki ima- . -o- jo navado, da v spanju vstajajo < Kadar ni gospodarja domain opravljajo stvari, o katerih se navadno mački vesele... ničesar ne vedo, ko se prebudijo. * * * Tudi druge bolezni so baje pod Izgubljena priložnost se red-vplivom meseca. — Zelo važen kokedaj vrne po isti poti, kakoi* je mesec kot činitelj našega ča- je človek sreča vprvič. ____ sovnega štetja. Še danes delimo svoje leto v "mesece"', tedne itd. • v glavnem na osnovi luninih ,men. iiiiiiiiiiimiiiiiiiiiimiiiiiiniuniimiiim VSAKO LETO NAS JE DVAJSET MILIJONOV VEČ NA SVETU Prvič, odkar se je končala svetovna vojna, smo dobili zanesljivo statistiko o prebivalstvu vse zemlje. Zveza narodov v Ženevi je izdala v svojem letnem poročilu rezultate štetja ljudi po vsem svetu. Številke, ki jih Društvo sv. Jožefa štev. 53, K.S.K.J., Waukegan, 111. Sprejema vse slovenske katoličane od 16. do 55. leta v odrasli oddelek; v mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. — Seja se vrše vsako drugo nedeljo ob 9ti uri zjutraj. Društvo ustanovljeno leta 1900. — Skupno šteje 390 članov(ic). Nadaljna pojasnila se dobi od sledečega odbora: Math Slana, Jr., predsednik Joseph Zore, tajnik Mike Opeka, blagajnik. DRUŠTVO SV.VIPA štev. 25, K. S. K. J-CLEVELAND, O■ Leto 1932. Skull, 1099 & Presednik, Anton 71st St. Podpredsednik, Anton Strniša. Tajnik, Anthony J. Fortutia, E. 64th St. Zapisnikar, Frank Sodnikar Sr. Blagajnik, Ignac Stepic. Nadzorniki: Joseph Ogrin Germ, Anton Korošec. Zastavonoša, John Modic. Bandero, Frank Drčar. Vratar, Jacob Korenčan. Duhovni vodja, B. J. Ponikvar. Zdravniki, Dr. J. M. Seliškar, M. J. Oman, Dr. L. J. Perme in A. J. Perko. 1093 Joseph Dr. Dr- Društvo zboruje vsako prvo nedc J v mesecu v Knausovi dvorani ob 1- u popoldne. » V društvo se sprejmejo člani(>ce; od 16. do 55. leta. Zavarujete se lahko za 20-letno zavarovalnino ali pa za do smrtno rovalnino in sicer za $250, $500, $1°°"' 11500 in $2000 posmrtnine. , V društvo se sprejemajo tudi otro od 1 dneva do 16. leta. Za bolniško podporo pa $7.00 1 $14.00 tedenske bolniške podpore, . slučaju bolezni, bolnik naj se nazns . pri tajniku samo, da dobi zdravnis* list in karto in naj se ravna po Pr vilih.