155. žtnllln,__________                           i vmm. t mk, 1 jillja im.                                               XLVI. lefo.
B^v ^^h ^^V ^h ^^đ ^L^l ^^X ^L^^ ^L     ^L^I ^E^L ^L IL ^LJV ^^^v a
.Slovenski   Narod* velja:
v Ljubljani na dom dostavljen:                         v upravništvu prejcman:
telo leto.....•   .   K 24 —       ćelo leto.    .   .   .   #   .   .   K   22 —
pol leta   ..••••♦    . 12—     pol leta........   11*—
Četrt leta     •••••.    #   6-        četrt leta-   ,•..••    .     550
aa mesec    •«••••    w   2—        na mesec    •   •••••    #     1*90
Dopisi naj se frankirajo. RokopisI se ne vraćajo. Urcdntttroi Xaaflo*a »lica 4t- 5 (v pritličja levo.) telefon H 34.
Ukaja vaak daa sva*ar Isvzaamftf ned«l|« 1b praznika.
Inserati veljajo:   peterostopna  petit  vrsta  za enkrat  po   16 vin., za  dvakrat po 14 vin., za trikrat ali  večkrat  po 12 vin.   Parte tn zahvala vrsta 20 vin.
Poslano vrsta 30 vin   Pri večjih insercijah po dogovoru.
Upravništvu naj te pošiljajo naročr ine, reklamacije, inserati L t d,
to je administrativne stvarL
^———   Posameica stevilka vel|a 10 rlnarfav.   .^—
Na pismena naročila brez istodobne vposlatve naročnine se ne orira,
„Narodna tiikarna« teUfon at ti.
.Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko:                                         za Nemčljo:
ćelo ieto.......    K 25'—      ćelo leto ...            .   .    K 30 —
?°J 4Ie,ta,........i:*~n        za Ameriko in vse druge dežele:
četrt leta     ..••••    .   650                                             ft
na mesec    .«••«•    .   2 30     ćelo leto.......K 35.—
Vprašanjem glede Inscratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Upravniitvo (5podaj, dvorišče levo). EnsHava ulica 51 5, tolafon &t 85*
Sli more pri tem ostati?
Po dolgih in hudih bojih je bil pred petimi leti med strankami v kranjskem deželnem zboru in med cesarsko vlado sklenjen kompromis, vsled katerega je postalo mogoče, da je deželni zbor izvede! volilno reformo. Za narodno - napredno stranko je pomenil ta kompromis veliko žrtev, kajti ž njim je pomagala na krmilo stranki, od katere ni smela pričakovati nič drugega. kakor boj in preganjanje. Vzlic temu je sto-rila to žrtev, ker je priznavala, da je razširjenje volilne pravice času pri-merna zahteva in ker je uvidevala, da je v interesu dinastije in monarhije, da poneha v deželni zbornici tišti strašni boj. vsled katerega je hudo trpela vsa kranjska dežeia.
Z novim volilnim redom je prešla vsa moč v deželi v roke za-stopnikov agrarnih interesov, in naravna dolžnost narodne-naprednih poslancev je bila, da so pri kompromisnih pogajanjih, ko so bili enkrat principijahio odr.ehali. osredotcčili vso pozornost na zavarovanje mest-nih interesov. Naj je tuđi dežela Kranjska v prvi vrsti agrarna, kranjska mesta in trgi. ki plačujeio skupno skoro dve tretjini vseh dć-ie.'niii doklad zaslužijo na vsak način, da imajo v deželnem zboru pri-merno zastopstvo    svojih interesov.
To spoznanje. ta potreba je vodila narođno-napredne poslance, da so pri kompromisnih pogajaniih postavili pogo;, da mora pri volitvi v skupini mest in trgov ostati vse pri starem, to se pravi, da se dosedanja praksa glede volilcev v mesnii kuriji ne srne premeniti. To je bil pogoj. conuitio sine qua non in če bi ne bile vse stranke in cesarska vlada tega pokoja spreiele, bi bf!i narodno-na-pređni poslanci pač onemogečili sprejetje volilne reforme. Nič drugega iirn ni bilo treba storiti, kakor da so zapustili deželnozborsko dvorano in volilna reforma bi bila pokopana.
Sklenjeni kompromis ni nikaka obljuba, nego je pogodba, ki veže vse stranke in ki veže še prav posebno cesarsko vlado. V imenu krone je ta-kratni ministrski predsednik prosil narodno-napredno stranko, naj skle-
ne kompromis in je oninehanje te stranke pripoznal kot patrijotićno žrtev, storjeno dinastiji in državi. Za izvedbo sklenjene pogodbe sta ministrski predsednik baron Beck in deželni predsednik baron Sch\varz jamčila s svojo osebo in s svojo uradilo avtoriteto.
Sklenjeni kompromis je pogodba, ki se ne da enostransko premeniti, ki veže vse stranke in posebno cesarsko vlado. Kar je bilo pri kompromisni pogodbi sklenjeno, to nišo nikake obljube, ki se danes store in jutri pozabijo, nego obveznosti, ki se jih morajo držati tako stranke kakor v-ada. Narodno-napredna stranka je izpoimia vse, kar se je zavezala storiti, in konsekvence njene patrijo-tične požrtvovanosti so take. kakor da ii hoče ta vlada in ž njo združena klerikalna stranka z batinami dopo-vedati, da store patrnotične žrtve samo gJupci; narodno - napredna stranka je do pičke izpolnila kompromisne obveznosti — vlada pa je le:os pohodila kompromis, ]e nasilno prelomila sklenleno pogodbo in državno sedišče je to brezprimerno po-lilično feloiiijo odobrilo.
Na Kranjskem smo že davno nehali biti občutljivi za to kar poče-nja vlada. Nad malimi protipostav-nestmi in krivicami se že nihče ne razburja, ker so tuđi že najširši krogi prišli do spoznanja, da je ni kronovi-ne v cesarstvu, ki bi im^Ia tako upravo, kakor Kranjska. Toda to so krivice, ki jih Ijudje ravnodušno prerašajo in krivice, ki razburjajo kri. In taka krivica, ki mora razbu-riti In z besno jezo navdati vsakega peštenega človeka, se je zgodila s tem, da ie vlada prelomila kompromisno pogodbo, za katere izpolnitev sia s svojo urndno avtoriteto jamčila ministrski pređseonik baron Beck in deželni predsednik baron Sefcwarz.
Ne borno govorili o morebitnih političnih posledicah, ki jih bo imelo to vladno postopanje za narodno-napredno stranko in za Škodo, ki je s tem storjena pravicam in živi jonskim interesom kranjskih mest in trgov. Mi samo vprasamo: ali more sploh pri tem ostati? Ali je mogo^ , da v državi, kjer je vlada v imenu krone posredovala za kompromis in s svojo
uradao avtoriteto prevzela jamstvo za pošteno izpolnitev sklenjene pogodbe, obvelja taka nečuvena in brezprimerna nasilnost? Zakaj nasilnost in nič drugega je prelomitev prevzetih obveznosti. Če sploh more pri tein ostati, če je z odločbo držav-nega sodišča izročena zadnja beseda, če se storjena krivica ne da popraviti, potem — potem je pač samo pod plaščem poslanske imunitete mogoče dalje govoriti.
Tragedije zadnje dejonje.
Četrtek 10. julija bo kritičen dan prve vrste, ne samo za g. deželnega glavarja kranjskega in njegove to-variše, marveč za ćelo slovensko ljudsko stranko. Ta dan poteče nanireč rok, ki ga je določil preisko-valni sodnik po meni toženemu od-govorncinu uredniku »Slovenca« za predložitev dokaznega materijala. Ta rok je bil na željo g. Moškerca, ki je pod vsakovrstnimi pretvezami za to prosil, že dvakrat preložen. Zdaj pa je nepreklieno konec. Če g. Moškerc v čelrtek zopet ne predloži dokaznega materijala, bo predpreiskava ta-koj zaključena. To mu je naznanil g. preiskovalni sodn^1^., od katerega je toliko manj pričakovati, da bi to sta-lišče opustil, ker bi s tem meni storil krivico. Ker bo pa g. Moškerc pač težko dokazal, da sem nora ali nora bila in da so moje razžaljive obdol-žitve g. deželnega glavarja in zaup-nika krone laži in obrekovanja — o drugih ma.lenkostih niti ne govorim — bo torej v četrtek ta zadeva stopila v akutni stadij. Po sklepu pred-preiskave predloži inoj pravni za-stopnik takoj obtožnico in bo zahte-val, da se dopuste dokazi resnice za vse moje trditve. To pa pomeni mo-ral^čno justifikacijo g. deželnega glavarja, knteremu bom potem pred vso javnostjo dokazala njegove nesram-ne spletke za pridobitev deželnogla-varskega dostojanstva in zoper usta-novitev semenišča za gospodinjski poduk. kakor tuđi njegovo nečedno postopanje z davčnim denarjem kranjske dežele in Ljudske posojil-nice.
O. deželni glavar se je pač temeljito zaračunal, ko je na moja stvar-
na očitanja odgovoril z umazanostmi, četudi v njegovo opravičenje rada priznam, da je posta! njegov položaj v tistem trenotku obupen, ko sem izrekla svoje obdolžitve proti njemu. Popolnoma molčati ni mogel, še manj težiti. Ostal mu je res edini iz-hod: sumničiti mojo osebo. A nekoliko spretnejše bi bil to pač lahko napravi!. Kako je že rekel grof Otokar Czernin pri zadnji razpravi o zuna-nji politiki v gosposki zbornici? *Ne-kaj n:anj potratno v detajlih bi se bilo dalo to vendar tuđi napraviti.« Nekaj manj — recimo »robato« — bi se bilo morda vendar dalo napraviti osramočenje moje osebe. S tako de-belimi lažmi, z obrekovanji, ki se kot taka že od daleč spoznajo, bi se pa res ne bilo smelo priti. Ali pa g. deželni glavar mar sploh ni mislil na možnost, da jih bo treba zastopati pred sodiščem? Stvar skoraj da tako izgleda. Najbrž je g. deželni glavar mislil, da jaz kot ženska ne bom imela poguma za tožbo in vse kar je ž njo v zvezi, in ko je bila potem proti vsemu pričakovanju tožba vendar vložena, tedaj je upal, da bo mogel kot oficijalni voditelj ne necomemb-ne politične frakcije po svojem vpli-vu pri vladi preprečiti obravnavo. Da sicer tako postrežljivi ministrski predsednik na njegovo želio ni za-grabil justice za roko, to je bilo prvo veliko razočaranje g. deželnega glavarja. Dunaj pač ni Ljubljana in tako mogočni. gospod dr. Šusteršič. vi vendar niste, da bi groi Stiirgkh riskirai v takem slučaju neizogibni socijaliiodeiPiOkratično - nemškonaci-jonalni skandal. Sicer ife so vas komentari, ki so jih »Arbeiter-Zeitung« in drugi listi njenega mišljenja dodali mojemu članku ^>Kje je vlada?« lah-ko napotili na temeljito razmišljeva-nje. Čim pa je bila tako zagotovljena vladina nevtralnost, ste bili vi, gospod deželni glavar, že izgubljeni, zakaj to ni pomenilo nič manj, kakor da ste z zvezanimi rokami izročeni krvniku. Tuđi vaš poskus. dobiti na višjih mestih ponarejen materijal proti meni, se je menda žalostno izjalo-vil, saj bi ga sicer imeli na razpola-ganje. Tuđi to bi vam bila lahko na-prej povedala, g. deželni glavar, kakor tuđi to, da boste lastnoosebno padh v jamo,    ki ste jo poskusili na
višjem mestu meni izkopati. Tam, moj ljubi g. deželni glavar, kamor ste se vi z umazanimi spletkami pri-švindlali, sem jaz pač rojena in vaša obrekovanja moje osebe ne zale-žejo nič na mestih, kjer mene dosti ciije poznaje, kakor vas. S to pod-lostjo ste samo dosegli, da so spoznali resnico tuđi tam, kjer ste vi najmanj želeli, da bi jo izvedeli. Samo nespodoben biti, to pač ne zado-stuje, moj g. deželni glavar, neka] malo pameti mora biti tuđi zraven. in tako se bliža počasi, a zanesljivo piačilni dan za vas, g. deželni glavar. Zaman so bili vaši ne ravno izbrani poskusi, me uplašiti, zaman vaše prosjačenje za pomoč pri vladi. Sploh vaše u panj e na vlado. Da se ne smejem! Čemu pa naj vas vlada za vsako ceno drži? Iz ljubezni, iz hvaležnosti ali iz strahu? Da, če bi j zdaj bili v začetku decembra, potem ! morda, ali zdaj? Vlada ima svoj budget in predno se parlament zopet snide in bi se ji mogle obstruirati državne potrebščine, tedaj vas že davno več ne bo, g. deželni glavar in vodja obstrukcije. Politčni analfa-betje, ki bi še tega ne znali zabece-diti, pa vendar ne sede na vladnih klopeh.
Vaša zadnja dunajska potovanja, g. deželni glavar, ko je počasi zma-gaio tuđi v vas spoznanje, da ste popolnoma brez moči, so morala biti pravi križevi poti. In zdaj ste dospeli gori na Kalvarijo in tuđi Judež že caka na vas, le da ne bo v eni, nego v več kakor v dvajsetih osebah ute-lesen in da stoji v vaših lastnih vr-stah. Zdaj izjavljate, g. deželni glavar, da se ne umaknete prostovoljno z mesta, ki je s svojo navzočnostjo še danes onečaščate. Izjemoma govorite-s tem enkrat resnico, kajti vaši strankarski tovarisi vas bodo s tega mesta neusrniljeno pahnili. Vi veste tako dobro kakor jaz, da so vsakdanje zaupnice v »Slovencu« od vas provzročene, da pa stoie izmed 21 voditeljev vaše stranke samo še štirje brezpogojno za vami, a med temi štirimi je že eden sam političen mrlič. Vseh drugih 23 je že očitno ali tajno za poravnavo z menoj in zato, da se žrtvuje vašo osebo, če se da tako poravnava doseći. Tuđi tu ste se zaračunali in sicer temeljito, gosp.
LISTEK.
Đolga roka.
M. G a r d e n h i r e.
(Dalje.)
-Vam vendar ni treba drugega storiti, nego plaćati zahtevano vsoto, kakor ste že omenili,« sem    predla-
gal.
»Vsaj sem vam vendar povedal, zakaj ne morem tega kar tako storiti,« je odgovoril.
»No, dobro,* sem rekel. »Vsaj vendar lahko poskusite, izvedeti od miss Maurice, kar ji je znano, nato pa pazite, ali se morda roparji ne bodo na ta ali oni način izdali. In če se boste tedne pogajali in če se policija ne bo vmešavala, tedaj se vam morda spričo vaše bistroumnosti vendarie posreći, oprostiti otroka brez vsake denarne žrtve in razkriti zločince. In ne bilo bi prvič, da bi kaj takega izvršili.«
Ravno je v soseščini ura odbila tri, ko je nekdo potrkal na vrata in v atelije je vstopila miss Maurice v spremstvu Rafaela Hengesa.
»To je točnost,« jo je pozdravil smejoč se.
»Vsaj vendar moram biti točna, če ste me prosili za pomoč, mr. Con-ners,<^ je   odgovorila miss Maurice.
»Privedla sem vam tuđi mr. Henge-sa. Upam, da je on tista oseba, ki jo potrebujete.«
jMr. Henges je z neprikritim ob-čudovanjem opazoval fino opravo atelijeja.
»Prosim, sedite!- je rekel Con-ners.
Miss Maurice je ponudil stol, ki je stal blizu vhoda v notranje prostore, Hengesa je pa takorekoč prisi-lil, da je sedel na divan, za katerim je bila dekoracija iz preprog in orož-ja. V sredi te dekoracije je bil indijanski lok, ščit in sulice.
Čuditi sem se moral nenavadne-mu obnašanju mojega prijatelja, ki sem ga vendar tako dobro poznal, njegovi umirjeni vljudnosti.
Miss Maurice in Henges sta ga gledala, ko sta sedla na ponuđena jim sedeža, z največjim pričakova-njem.
>Predno vam stavim par vpra-šani, na katera rni, prosim, odgovorite, miss Maurice,« je pričel Conners z glohokim, tresočim se glasom, »bi vam rad pojasnil, v kakšnih težkočah se nahajamo. Ali ste čitali inserat v časopisu, o katerem sem govoril?«
Ona je to potrdila.
»Ali ste opazili, da priča način, v katerem je sestavljen, o inteligenci in izobrazbi? Torej ne gre za navad-ne zločince. Ravnokar pa sem zapa-zil, da je policija na inserat odgovorila.«
Dal ji je časopis ter jo opozoril na besedo -da«, tiskano z debelimi črkami.
Ko je miss Maurice mehanično pogledala v časopis, ga je spustila v naročje.
»Ali niste vi tega dali v časopis ?'< je vprašala.
»Ne. Vi vidite zdaj, kako kočljiv je položaj. Mi smo pripravljeni, pla-čati primerno — ali zaradi mene tuđi neprimerno vsoto, vse naše korake pa opazuje policija. Mnogo oštrih oči opazuie in zasleduje vsakogar, ki bi se začel pogajati z zločinci.«
Toda to vendar ne bo vplivalo na vas. <
»Jaz sploh dvomirn, da bi zločinci odgovorili na drugi inserat,« je odgovoril Conners. »Začutili so najbrže nevarnost in bodo zelo oprezni.«
»Mogoče,« je odgovorila, »vendar pa so, ker so nenavadno inteligentni Ijudje. kakor pravite, skoraj gotovo tuđi to vpoštevali pri svojem nacrtu.«
>Tako je,« je odgovoril Conners zamišljeno. »Vendar pa sem prepričan, da bodo ostali zdaj mirni.«
»Vseeno pa lahko vsaj poskusite, mr. Conners,« je odgovorila resno.
»Gotovo! To tuđi hoćemo; toda kako bi preprečili težkoče? Ali mi morda lahko kaj nasvetujete?«
»Jaz?« je nadaljevala. »Kako pa naj pridem do tega, mr. Conners?«
»Oprostite!- je rekel počasi. »Jaz si pač ne znam pomagati. Zdaj vidite, kako je lahko, zločin izvršiti, vendar kako je težko, priti do sadov tega zločina. Otroka odpeljati je bila malenkost, izročiti ga za denar pa je združeno z nevarnostjo, ker pri-dejo vsi storilci s kazenskim zakonom v konflikt.v;
»To vas vendar ne srne ovirati!« ga je prekinil Henges. »Mi moramo vse storiti, da privedemo otroka zopet njegovim staršem. Nobenega drugega ozira ne smemo imeti, in če bi tuđi Šio za življenje in smrt.«
»Je že mogoče, da mora kdo temu verjeti,« je rekel Conners ter ga pomenljivo pogledal. »Jaz pa nisem preveč potrpežljiv.«
»Potrpljenje bi v tem slučaju pač ne bilo na mestu.« je pripomnila miss Maurice. »Mrs. Eilis, moja dobrotni-ca, umira od strahu in žalosti. Ker roparji male Marv vendarie samo na to čakajo, da dobe denar, nimate pravice, zadevo svojevoljno zavlače-vati, tem manj. ker je mr. Eilis pripravljen, plaćati zahtevano vsoto.«
»Tako je!« je vskliknil Henges.
»Kaj naj to pomeni?« je zavpil kar naenkrat Conners s popolnoma izpremenjenim, jeznim obrazom. »Ali hoćete morda mojo zadrego in stisko izrabiti?« je kričal ter stiskal pesti, le težko se premagujoč. »Ali se morda drznite, predbacivati mi ne-zmožnost, vi, ki ste napravili nacrt za zločin, ki ga je potem vaša ljubi-
ca, zločinska Karolina, izvršila? Vi sami ste dekleta do tega pripravili, da je na najsramotnejši način prelomila svojo zvestobo. da izsili denar in da se more poročiti z vami, vi niČ-vrednež! Kje je Mary Eilis?«
Miss Maurice in Henges sta skočila s svojih sedežev.
»Vi norec!« je siknila odgojiteljica skozi stisnjene zobe.
Začudenje in jeza sta se pojavila na obrazu mlađega moža. Vzdignil je roko, ki jo je Conners zagrabil.
Hitro sem priskočil, dočim se je miss Maurice, vsa bleda, za korak umaknila.
»Pustite naju!« mi je zaklical Conners s pritajenim glasom.
Ker sem poznal njegovo moč in spretnost, sem ga ubogal, čeprav me je ta nepričakovani dogodek zelo iz-nenadil.
Boj je bil kratek. Z napetimi mi-šicami, nepremična kakor dva kipa, sta stala pod draperijo, ki se je kar naenkrat podrla. Zdelo se mi je, kakor bi jo Conners nalašč podrl, da bi se njegov nasprotnik zapletel v njo. Prekrižana meča in ščit so z velikim ropotom padli na tla, na to pa še lok in pa posoda s sulicami. Conners je stal še vedno pokonci, doćim je Henges napol omočen in divji od jeze ob-ležal na divanu. Conners je vzel eno izmed sulic v roko ter jo pazno ogledah
(Dalje prihodnjtC.)
Stran S____________                                                                     -   SLOVENSKI   NXROD. -                                                             _________           *« stev.
iteželni glavar. Domišljali ste si, da veže vaše pristaše strah pred vami nepreklicno na vašo zastavo. Spre-gledali ste pa pri tem samo eno: da je nagon samoobrambe močnejši, kakor strah pred vami, ki sploh le vsled njih neka) pomeni. Videti ofici-jalnega in dejanskega voditelja v sodni dvorani justificiranega in glasilo stranke zaradi obrekovanja in častikraje obsojeno, — tega ne prenese nobena stranka, najmanj če so nove volitve pred durmi. Tuđi v vaših krogih, g. deželni glavar, so tako pametni, da to vedo. Sledili so vam in tovarišu vaše usode, dokler so vašim in njegovim zagotovilom verjeli, da nimam v rokah korespondence, ki mora pisatelja dotičnih pišem uni-čiti, in da stoji vlada na vaši strani. Da sta bili obe ti trditvi predrzna laž, to vedo zdaj in tuđi to, da je usoda stranke v mojih rokah. Svet je že tako krivičen, da dela vodence odgovorne za voditelja in da po gar-javi ovci sklepa na ćelo pobožno čredo. Ali je res potrebno, da se zgodi na Kranjskem to. kar se je zgodilo pri državnozborskih volit-vah juni ja meseca 1911 na Dunaju? To usodno vprašanje si stavlja da-nes vsak pristaš vaše stranke, go-spod deželni glavar, to vprašanje se v klubu stranke ravno tako resno pretresa, kakor v knezoškofijski pi-sarni in poznavalec ljudi ni niti tre-notek v dvomih, kakšen bo zadnji odgovor. Ko gre za rešitev lastne kože in za preprečenje Sedana stranki, bodo žrtvovali voditelja, ne da bi le z očesom trenili. Ne borno dozi-veli, da bodo v sodni dvorani pod silo prisege vaši lastni pristaši vsta-jali kot obtožitelji proti vam, da se bodo na moje zahtevanje predlagale knjige in pisma, katerih citiranje in vsebina bo vas, g. deželni glavar in nekoga drugega za vedno crtala iz vrste politično živih in vaju za vse-lej vrgla med mrliče. Ne, tega živce razburljivega prizora ne borno doži-veii. Popolnoma prav pravite, g. deželni glavar kranjski, vi se ne boste ?rostovoljno umaknili s svojega me-sta. Vaše stranke pristaši vas bodo v to prisilili. Zavesa se počasi vzdi-guje in pričenja tragedije zadnje de-janje.
Kamila Theimer.
Eratomorna vojna na Balkanu.
Rusija mobilizira.
Krakovski listi poročajo iz Var-save:
V  celem vojaškem guverneinen-tu varšavskem so se izvršile izvanredne naredbe za mobilizacijo. Vpo-klicani so vsl častnlkl,   ki so na dopustu. Rezervisti letnika 1907. so dobili poveHe, na? se zglasijo 15. julija pri svojih polkih. Mnoga zdravnikov v rezervi je dobilo ukaz,    naj   bodo pripravljeni. Zdravnikoin se sploh ns datejo potni Hsti za inozemstvo. Generalni guverner Skalon, ki }e bi! na dopustu, se fe nenadrmia vrnil. Tudl iz Ki]eva poročaio, da se   ie    izdal ukaz za mobilizacijo.
*             *
Srbska poročiia o bojih.
Iz Belgrada poročajo: Predvče-rajšnjim je bil na fronti tretje arma-de mir. Po šestdnevnih brezuspešnih poskusih, predreti srbsko vojno crto, so se začeli Bolgari umikati ter zbi-rati svcje razprsene čete. Bolgarske izgube so ogromne. V Štipu je kolera. Odredili so vse, da zaduŠe epidemijo.
V  Belgradu govore, da so Srbi dosegli velike uspehe in da so zopet osvojili Krivolak.  Ohenem poročajo, da je v operacijah zdaj zavladal mir.
Močna bolgarska kolona, ki je bila na stari srbsko-bolgarski meji nasproti Knježevacu, je vdrla na srbsko ozemlje. Ker je bilo v Knježevacu le malo srbskega vojaštva, je mogla bolgarska kolona vdreti v mesto. Po kratkem boju so srbski oddelki zapustili mesto, ki so je zasedli Bolga-ri. Na celem potu od meje do Knježe-vaca so Bolgari požigali vaši, med temi tuđi vas Polom, ki je največ tr-pela. Barbarsko postopanje Bolgarov je povzročilo veliko razburjenje. V Knježevac bodo poslali Srbi posebno pomoć*.
Bolgarska poročila.
Iz Sofije poročajo: Strategična Situacija bolgarske armade je sijajna. Srbi podvzamejo obupne poskuse, da predro bolgarski centrum v blizini Štipa. Srbski poskusi pa so ostali brez uspeha- Bolgari, ki so bili na tej fronti dozdaj le v defenzivi, so po-tisnili nazaj Srbe. Na Kitki blizu Ko-čane je bila ena srbska divizija, najbrže moravska, decimirana. Dohod do Niša je z zavzetjem prelaza Sv. Nikolaja odprt. Bolgari operirajo tam z velikim uspehom. Baje so Srbe pa-
padli že pri Nišu. Na severu Je tore} pričakovati velikih dogodkov.
»Neue Freie Presse« Je dobila včeraj iz Sofije sledečo brzojavko: General Kovačev poroča danes, da so bolgarske čete osvojile Knježevac in Zaječar. Srbske čete, ki so štele približno 10.000 mož, so bile nazaj potisnjene. Bolgarske čete nadaljuje-jo z ofenzivo proti Aleksinacu in Nišu. Generalu Ivanovu, ki je bil dozdaj proti trikrat močnejšim grškim Četam v defenzivi, so poslali na pomoč deseto divizijo, ki je bila pri Timotiki, Čataldži in Bulairu. Te čete so z že-leznico odpeljali v Seres. V najkraj-šem času bodo posegle v boj. Ker so dobile vojne moči generala Ivanova pomoć, je kriza na južnem bojišču premagana in Bolgari morajo zdaj začeti z energično protiofenzivo, da preprečijo nadaljno grško prodiranje.
*             *
*
Grško-boigarsko   bojišče.   —   Laži nemških listov.
Uradno se poroča iz Aten, da so vse vesti o porazu grške armade severno od Soluna, ki jih je priobčil snoči neki nemški dunajski list, popolnoma izmišljene. Tuđi ni resnično poročilo iz Sofije, da so bolgarske čete zopet zavzele Gevgeli. Orškim četam pri Solunu so stale nasproti štiri bolgarske divizije in ena ojače-na brigada, skupno 88 bolgarskih ba-taljonov. Ta bolgarska arsnada je bila pri KHkisu in Dol ranu od grške armade, kateri je poveljeval kralj Kon-štantin, pobita in sta Kilkis in Dotran v grških rokah. Bolgarska armada je potisnjena daleč čez Strumo. Po po-ročilu grškega generalnega Štaba je levo bolgarsko krilo pobito in cerni-rano in se nahaja v silno mučnem položaju. Sploh se potrjuje vest. da so se Bolgari umaknili na ćeli crti. Obenem pa se poroča, da se je bolgarska armada ojačila in da se pri-čakuje v kratkem odločilnega napada proti Solunu. Grki so vjeli okrog 2000 Bolgarov, med katerimi je zelo veliko častnikov. Boigarski ujetniki so v zelo slabem stanju. Odpeljali so jija v Solun, od koder jih odpeljejo s parnikom »Zeus« na Grško.
Vtisk romunske mobilizacije.
»Adeverul« v Bukarešti poroča iz Belgrada. da je izjavil srbski mi-nistrski predsednik Pašić, da je srbski narod vsprejel poročilo o romun-ski mobilizaciji z velikim veseljem kat za nekako zadostilo krivicam, ki so se do sedaj godile Srbom od strani svoje zaveznice Bolgarske, kateri so ravno Srbi toliko pripomogli do svoje moči. Interesi Romunske in Srbije sedaj harmonirajo. Enotnost na Balkanu je bi! ideal srbskega naroda in njegovih voditeljev, toda žal, da so bolgarske skrivne želje in bolgarski nekvalificiran napad na svoje so-sede ta ideal uničile. Nova vojna ima na sebi to dobro, da je nastopila Ro-munska na strani Srbije kot regulator balkanskega ravnotežja, kar je bilo gotovo potrebno za vzdrževanje enotnosti in ravnotežja na Balkanu. Balkanske države, posebno pa Srbi-ia, pozdravljajo ta korak Romunske in ga povsem odobravalo, kajti ta korak bo irnel za balkanske narode go-tcvo le dobre posledice.
* Odpor proti Avstrijl-
Zastopnik brzojavnega kore-spondenčnega urada v Bukare-ti izve baje iz merodajnih kromov: "anife-stacije proti Avstriji, ki so se vršile v raznih provincijalnih mestih v Ro-muniji in ki so bile silno hrupne, so rastale baje samo zaradi tega, ker se je raztrosila govorica po deželi, da mobilizira Romunska proti Avstriji. Obenem so se razširile vesti, da mobilizira Avstrija proti Romunski. To sicer ni res, kolikor se more dognati, res pa je, da je Romunska spreme-nila svojo politiko in se kolikor toliko oprostila vpliva Avstrije in tro-zveze in se prilagodila nacrtom onih krogov, ki streme za tem, da balkanske države v miru in spravi uživajo to, kar so si s krvjo svojih narodov priborile od večsoletnega sovražnika Turka. To je bilo tuđi v interesu Romunske same. Romunska vlada je vsled tega nastopila proti demonstra-cijam proti Avstriji in odredila, da se ljudstvo pouči, da v tem slučaju romunska sulica še ni naperjena prati Avstriji in da so bile vse trditve, ki so povzročile te gromne demonstracije proti Avstriji, brez resne podla-ge# — Telefonski promet med Buka-rešto in med Budimpešto je vsled odredbe poštnih in brzojavnih oblasti ustavljen in so ostale v prometu samo telefonske zveze do meje. *            *
Turčija grozL
Premagana Turčija, ki so jo tako silno porazili balk. zavezniki,se sme-ji svojim bivš. sovražnikom, zavezni-kom-bratom, ki so se začeli klati med sabo. Najbolj hvaležna za to uslugo je seveda Bolgarski, ki je pričela ta bratomorni boj, iz katerega si hoče
kovati tuđi Turčija kapital, in sicer v prvi vrsti na račun Bolgarske, ki ima največ njenega ozemlja in ki ii ie najbližia. Bolgarska vlada to dobro čuti sedaj, med tem, ko preje s Tur-čijo ni računala. Balkanski narodi, ki so bili redinjeni v toli slavni Balkanski zvezi, gotovo odločno odklanjajo vsako zvezo s svojim zakletim so-vražnikom, posebno napram svojemu bratskemu narodu bolgarskemu, ven-dar pa jeznačilen ta nastop Turčije in znači obsodbo brezobzirnega na-stopa Bolgarske, ki si hoče, ojačena s pomočjo svojih zaveznic, prisvojiti hegemonijo nad svojimi zaslužnimi zaveznicami. Bolgarska vlada je sedaj to uvidela, toda noče priznati. Poslala je vsem svojim zastopnikom v inozemstvu naročila, da naj ti opo-zore tuje sile na postopanje Turčije. Bolgarska vlada je izvedela, da se je bavil turski ministrski svet dne 4. julija z udeležbo nove balkanske vojne in da je odpotoval dne 5. t. m. turski vojni minister in generalisimus Izet paša po daljši konferenci z velikim vezirjem pred Č a t a 1 d ž o. Bolgarska zahteva posredovanje velesil v Carigradu, ki naj prepreci nove turske sovražnosti. — v,Corriere dela sera« poroča iz zatiesljivega vira, da je intervencija Turčije v tem konfliktu gotovo stvar. Turska vlada bo dclovola vsporedno s Srbijo brez medsebojnega sporazuma. Zatrjuje se, da bo turski generalisimus Ized paša, ki je odpotoval, kakor smo že zgoraj omenili, pred Čataldžo, za-htevai od Bolgarske, da zapusti tekom 24 ur vse ozemSie, ki ga ima še zasedenega, sicer začne turska ča-taldska vojska prodirati proti zasede-nemu ozemiju in si ga osvoji s silo.
0 položaju ns bojišču.
Specijalni korespondent dunaj-sek > Die Zeit« je poslal svojemu lista to-le z dne 7. t. m. datirano brzojavno poročilo:
> Pcročila semkaj prispelih du-najskih listov vzbujajo tu veliko za-čudenje.
Po\ sodi, kjer sem se na merodajnih mestih zglasii. so ini z najveČ-jo odločnostjo izjavili, da so bolgarska poročila absolutrso neresnična in da se v obče nišo niti vršile one bitke, v katerih so baje Bolgari zma-gali.
Tuđi na privatnih mestih, kjer imajo navadno dobre informacije z bojišča, mi zagotavljajo. da je položaj čisto drugačen, kakor ga slikajo Bolgari, in da srbska vlada v prvi vrsti zategadelj molči o neugodnem položaju bolgarske armade, ker se boji intervencije.
Po teh informacijah sta se srbska in g^ska armada že združili. Obe armadi obkoljata bolgarsko vojsko v polkiogu. V trenotku se vrše boji pri Carskem selu, kamor so že prodrli Srbi.
Colgari so imeli nacrt, prepre-čiti združitev Srbov z Grki in vdreti po premaganju srbske južne armade v Srbijo ter se pri Pirotu združiti z bolgarsko severno armado.
V koliko te informacije, ki so se doslej izkazale za zanesljive, odgo-varjajo dejstvom, ne morem naravno kontrolirati, poudarjati pa moram, da kažejo vse oficijalne osebe vkljub temu, da so danes vesti z bojišča zelo redke, zelo veliko zaupanje in tuđi v občinstvu ne vlada niti naj-manjsa nervoznost.
Se več: neki vodilni diplomat trozveze se je danes izrazil, da je vo-jaški položaj Srbov do sedaj zelo ugoden in da stalisča dunajskih listov ne razume, ki se dajo bolgarskim po-ročilom voditi za nos. Tuđi neki tu akreditirani vojaški ataše se je zelo priznalno izrazil o srbski armadi, pri kateri se tako v drugi, kakor tuđi v prvi vojni vse vjerna, docim pri bolgarski armadi marsikaj ni v redu.
Pripomniti je treba, da smejo belgradski listi priobčevati o vojni samo uradna poročila. To pa zato, ker so ti listi večkrat pretiravali, vlada pa hoče, da se izkaže srbsko poročanje kot zanesljtvo in zaupa-nja vredno.
»Neue Freie Presse« piše v Članku »Odločilni boji v Makedoniji« med drugim to-le: »Odlocila bo na bojišču hitrost bolgarskih vojakov. Med temi in med grškimi preko Gev-gelija na ozemlje zapadno od Strumi-ce prodirajočimi četami se vrši tek-ma, ki bo morda donesla odločitev v ćeli vojni. Usoda Bolgarije se nahaja v rokah slovečega odrinskega zma-govalca generala Ivanova, ki je že v prvi vojni odločilno sodeloval pri veliki zmagi nad Turki.«
Slike iz vojne.
Napisal Mile P a v 1 o v i ć.
XXI.
Dve Crnogorki.
Na Vasiljevcu se Je že dva dni neprestano bil boj med srbskimi čet-
niki in Arnavti. Najhujši dan je bil 16. oktober.
Četniki so bili na vasiljevskem hribu. Dobro so se ukopali, ostali pa so se nastanili v stražnici, od koder so streljali. Streljiva so imeli dosti, hrane pa čisto nič.
Arnavti so jih obkolili. Nečejo naskočiti četnikov, takisto pa tuđi ne dovole, da bi se le-ti prebili.
2e dva dni nišo ničesar jedli, nišo poskusiii skorjice kruha, niti so s požirkom vode omočili grlo. še pred začetkftm boja so poslali četnika, da jim preskrbi hrane. Toda mož se ni vrnil.
Od čete stotnika Tankosića se je oddvojilo okrog štirideset četnikov in so dvakrat poskasili da se pribli-žajo vasiljevskim junakom, da jim pomagajo in da jih osvobode. Arnavti so jih odbili.
Četa v stražnici je gladovala. Toda žeja jih je bolj mučila kakor glad. A vse so junaško pretrpeli. Ni-kjer ni bilo izhoda in rešitve.
Arnavti so obkolili vrh in straž-nico kakor da bi jih obdali z verigo. Težko bi se mogel živ človek pre-plaziti skozi njihove vrste in se pri-bližati stražnici. Četniki so končno že popolnoma obupali. Posvetovali so se kako bi se prebili.
Toda dogodil se je pravi čudež. Sami četniki so bili presenećeni: v prvem mraku so zagledali dve ženski postavi nižje stražnice v neki globeli. Bili ste dve Crnogorki. S težkim trudom ste se vzpenjali po strmini, po nepristopni steni za stražnico, kamor bi se jedva koza mogla vzpeti. Na hrbtu je vsaka nosila veliko torbo.
Dospeli ste pred stražnico. Crnogorki ste postavili na tla velik vrč vode in dve vreči s koruzo •..
Med četniki je zavladala velika radost.
»Vedeli sva, da nimate kruha, pa sva se odločili, da vam doneseva to koruzo in vode.«
Vojvoda se ni mogel načuditi smelosti teh dveh žena, katerih moža sta bila obmejna stražnika.
»Ali ni bilo nevarno,« ju je vprašal.
»»Nevarno že, a vendar sve prišli.««
»Ali se niste bali?«
»»Kaj bi se bali, ako vi tu mrjete od glađu?««
Vojvoda še vedno ni mogel pojmiti.
»Pa mi smo se skušali prebiti, pa ni šio. Čudim se. kako sta se vi-dve neopaženo mogle priplaziti semkaj ...«
»»Plazili sva se po globeli in po jarku. Silno težko je bilo. Utrudili sva se, toda kaj to! Čudno je samo, da na ju nišo opazili.««
četniki so izpraznili vreći in si razdelili koruz i kruh. Razdelili so si tuđi vodo.
Crnogorki ste ostali s četniki v stražnici do noči. Nato sta vzeli prazni vreči in vrč in se napotili nazaj.
Poslovivši se od četnikov in želee jim mnogo uspeha, sta se izgubili v noči. Izginili sta v jarku, ki vodi k potoku ...
Ob zori 17. oktobra se je nada-ljeval boj z Arnavti.
Zahvaljujoč se požrtvovalnosti in junaški smrti Akse Kosovca, ki je štiri bombe vrgel med Arnavte in s tem napravil prosto pot svojim tova-rišem, so se četniki resili.
Da-li sta se vrli Crnogorki vrnili na svoj dom, ali sta morda ponesre-čili v jarku — sam Bog to ve!
Štajersko.
Iz Celja. Pri sprejemnih izpitih na slovenski gimnaziji je bilo v sobo-to, dne 5. julija na novo sprejetih 40 fantov. Vabimo starše, da dajo tuđi v jesenskem roku svoje dečke vpisa-ti na tukajšnjo slovensko gimnazijo. Zavod sam je vzoren, vrhu tega se pa za revnejše dijake v Celju glede hrane prav lepo skrbi.
Iz Celja. Pristni Prusi na-meravajo letos avgusta meseca obi-skati naše mestece. Društva za vzdrževanje nemštva v inozemstvu s se-dežem v Berolinu napravijo od 23. avgusta do 15. septembra zlet v »narodno ogrožene« južnoavstrijske kra-je. Obiskali bodo Prusi med drugim tuđi Št. lij, Maribor, Celje, Ljubljano, Postojno, Bled, Trst in razne koroške kraje. Naši prusofili n^povedujejo v Celju sijajen sprejem za prave Pruse. Namen tega potovanja je seveda reklama za bojna nemška društva in pa lepe prilike za demonstracije proti Slovencem. — Jahnovo ulico smo morali dobiti poleg Bismarcko-vega trga tuđi v Celju. Imenovala se bo tako cesta skozi kolonijo vil, ki jih stavijo državni uradniki pri novi mestni ljudski soli. Gg. državni uradniki so tuđi v posebni vlogi prosili za to izzivajoče poimenovanje ulice. — O gradnji novega mostu čez Savinjo se je zopet obširno razpravljalo v zadnji seji mestnega sveta. Sklenilo se je novi most zgta-
diti v smeri od Glavnega trga naprej čez prostor, kjer stoji sedanja kapla-nija. Za predlog mestnega svetovalca Rakuscha, naj bi se novi most zgradil tam, kjer stoji dosedanji ka-pucinski most, je bilo Ie par glasov.
Iz Sevnice. Zakonska A. in T. Jonik v Podgorju sta nagovorila svojo 16 let staro hčerko Marijo, da je zažgala domaće gospodarsko po-slopje, ki je bilo visoko zavarovano. Vsi trije bodo imeli opraviti s porot-no sodnijo.
Iz Šoštanja priobčujejo graški listi še vedno dopise, s katerimi bi radi preprečili ali otežkočili sanacijo šoštanjske posojilnice. Ti dopisi se kujejo v pisarni nemškutarskega šo-štanjskega odvetnika dr. P e tr i -tscheka — in s tem je povedano vse. Mož bi si rad pridobil s Šunta-njem kmečkega ljudstva nekoliko popularnosti in klijentele. Po tem naj sodijo Petritschkove čenčarije po graških listih kompetentni krogi.
Ciril-Metodova podružnica v Dobovi pri Brežicah ima 13. julija svoj letošnji občni zbor v gostilni-ških prostorih gosp. Jožefa Kova-č i č a, združen z veselico, s sledecim sporedom: 1.) Slavnostni govor g. dr. S t i k e r j a. 2.) Srečolov. 3.) Prosta zabava, godba in ples. — Okoil-čani, pokažite svojo narodno čutenjs in pohitite ta dan v Dobovo!
Iz Šmarja pri jelšah nam poročajo, da je bil obsojen zibiški kaplan Blumer (?) na 30 K globe ali tri dni zapora, ker je pretepel nekega fanta I n k r e t a. Plačati mora fantu tuđi 50 K kot odškodnino za bole-čine.
Iz Slovenske Bistrice nam piše-jo: Naš okrajni zastop vodi sedaj ko-misar. Kako dolgo se bo vladi zdelo imeti vajeti v rokah, se ne ve. Pa ta doba je in mora biti za nas Slovence dragocena. Sedaj že moramo delati razpoloženje v okraju za nove volitve. Politično društvo za slovenje-bistriški okraj ima lepo nalogo, razjasniti ijudem z besedo na shodih in s črko po časopisju, kako kvarljiva je bila vlada nemškutarske većine za ves okraj. Razjasniti bo treba »le-pa« poglavja iz zgodo vine naše šparkase, o njenem gospodarstvu z ljudskim denarjem in vse to upora-biti kot dobrodošlo agitačno sredstvo proti dosedanji nemškutarski večini v našem okrajnem zastopu. Treba bo napeti vse sile in prilika je sedaj ugodna, da dobimo okrajni zastop zopet v svoje roke. Kajti čudno bi bilo, da bi se z vztrajnim delom in agitacijo politiČnega društva ne dala dobiti veleposestniška skupina, kakor je že bila svojčas v slovenskih rokah. Pa treba je seveda zgodaj začeti in ne odlašati na dvanajsto uro, potem pa vpiti, kako so nas spet osleparili, ker resnim ljudem se zči te vrste vpitje smešno. Kolikor nam je znana zgodovina političnega društva za naš okra], moramo reci, da je dosedaj jako prazna. Vsakoletni občni zbor, to je vse. Zato je pa tuđi politična in gospodarska izobrazba v celem našem okraju tako picla, da ne dela časti ljudem, ki so imeli in še imajo politično društvo v svoji oblasti. In še ti občni zbori nudijo jako malo. Kljub temu, da je navadno udeležba jako lepa, ne znajo izrabiti te lepe prilike v izpopolnjenje politične izobrazbe našega kmeta. Govorit priđe navadno najbolj neumen klerikalni poslanec. Kako hoče tak človek dajati politično izobrazbo, ki je sam nima; kajti s kričanjem se ne da dokazati, da je človek pameten. V navedenih mejah se torej giblje naše politično društvo. Ampak čaši so resni in treba je tem resnim časom primerno uravnati svoje delo. Slov. okrajni zastop si spet pribori-ti, mora biti ena prvih nalog našega političnega društva in zato mu že sedaj kličemo, da stori svojo dolžnost!
Letno poročilo deželne kmetij-ske sole v Št. Jurju ob J. ž. za I. 1912 je izšlo te dni v lastni založbi. Ako prelistamo precej obilno knjižico, dobimo vpogled v velikansko delo, ki ga vrši šentjurska kmetijska šola za povzdigo našega kmetijstva. Na tem zavodu se vrši vsako leto lOmesečni tečaj za teoretičen in praktičen poduk kmečkih fantov v vseh panogah kmetijstva. Obisk tega tečaja, ki traja od novembra do avgusta, priporočamo prav toplo; zavedni kmetovalci, učitelji, izobra-ženci sploh naj skrbe za to, da se bo zglašalo vsako leto zanj veliko šte-vilo soli odraslih kmečkih fantov, bodočih kmečkih gospodarjev. O zelo povoljnem učnem uspehu, ki ga je dosege! ta desetmesečni tečaj v 1. 1911/12, smo poročali v »Slov. Nar.« že ob priliki sklepnega izpita meseca avgusta 1912. Letno poročilo nam natančno predočuje učni nacrt in nas zlasti obširno poduči o izletih, ki so jih napravili učenci pod vodstvom svojih učiteljev, enega ćelo v Dalmacijo (v Zader in okolico). Vrednosti takih podučnih izletov se ne da preceniti in enakih prireditev
155  ****_____________________________________                           SLOVENSKI    NAROD.                                                                                              Stran 3.
dovolj priporočati. To je Čisto s stro-kovnega kakor tuđi z narodnega sta-lišča, velike važnosti. Poleg tega de-setmesečnega tečaja pa se je vrši! 1. 1912 na šentjurski soli tuđi še šest-tedenski tečaj za kmečka dekleta in več manjših podučnih tečajev za praktične kmetovalce in učiteljstvo. iMarljiva zavodova učitelja ravnatelj B e 11 e in agr. ing. Zidanšek pa sta poleg dela na zavodu samem imela še po Sp. Štajerskem v kmetijskih podružnicah 31 kmetijskih preda-vanj. S šentjursko kmetijsko solo je združeno tuđi večje, vzorno kmetijsko gospodarstvo. Reci moramo, da nam je dala štajerskim Slovencem s tem zavodom dežela nekaj tako ko-ristnega in dejanskim potrebam od-govarjajoČega, da smo ji lahko prav hvaležni, posebno šef ker se s stroški za vzdržavanje šentjurske kmetijske sole preveČ ne štedi.
Izlet na Pohorje. Ponovno opo-zarjamo na ta izlet, ki ga priredi Podravska podr. S. P. D. v nedeljo, dne 13. julija. Zbirališče v Mariboru: žel. podvoz na Frana Josipa cesti. Odhod točno ob pol 5. zjutraj, da do-spemo do 9. k Ruski koči, kjer služi g. prof. dr. A. Medved maso. Izlet se vrši pri vsakem vremenu. — En te-cien kasneje, 20. t. m. se vrši vsako-letna Arehova nedelja, na katero šc posebej opozarjamo.
Iz Ljubnega    v Savinski   doiini.
Tukajšnja prostovoljna požarna bramba obhaja dne 20. t. m. 151etni-co svojega obstanka. Ob tej priliki bodo odlikovani sledeči elani požarne brambe s častnimi kolajnami: načelnik Ignac F 1 u d e r n i k , dalje Anton Ermenc, Martin S 1 a t i n-š e k in Franc Ermenc.
Iz Maribora nam pišejo: »Slov. Naroda je poročal že v sobotni šte-vilki med brzojavkami, da je bil ob-sojen kaplan Ivan B o s i n a od Sv. jurja v Slov. gor. zaradi zločina težke telesne poškodbe na dva mese-ca težke ječe. Občinstvo bo gotovo zanimalo, ako ta slučaj še enkrat na-rančnejše opišemo. Kasacijsko sodi-šče je razveljavilo sodbo okrožne sodnije v Mariboru z dne 14. ian. le-tošnjega leta, po kateri je bil Bosina oproščen obtožbe težke telesne poškodbe in bil samo obsojen zaradi prekoračenja silobrana na denarno globo. (Ta sodba je dala, kakor znano, povod za neko polemiko tuđi v našem listu, ker je občinstvo stalo pod vtiskom. da je bila premila.) Za-krivil pa je Bosina sledeče: Kaplan je prisel dne 2. julija 1912 okoli pol 12. ponoči (!) v Kranjčevo gostiino v št. Jurju ob J. ž. Pred gostiino je stal z nekaterimi znanci lSletni kmečki fant Dominik Koser pri svojem vozu in pil. Ko ga je kaplan, ki ima na njegovega očeta iz političnih razlogov, piko, opazil, ga je takoj zhodel z besedami: Požri klenkalca! Fant mu je odgovoril, da spada kaplan ob 9. v posteljo in da nima ljudi opolnoči pred gostilnarni izziva-li. Kasneje je kaplan srečal Koserja, ki je vo-zil proti domu, blizu cerkve in ga je znova nahrulil. Potem ga je pa dejansko napadel in ga je kakih 30krat tako za uho udaril, da je padel :ant vsakikrat na tla. Še proti orož-niku je Bosina izjavil, da je res Koserja okrat udarii. Koser je vpil za pomoč, a župnik, ki se je zbudil, ga je takole odpravil od župnišča: Glej, da se pobereš, fantalin! Na to je Koser bežal, kaplan je pa tekel za njim, Za dobi!, znova klofutal in sunil v neki plot. Koserju se je vsled moćnih udarcev kaplanovih (Bosina je silno moćen, Koser pa slab in šibek fant) -aztrgala v levem ušesu mrena in je dobil dolgotrajno, boleče ušesno vnetje. Začelo se je dolgotrajno sod-nijsko pertopanje, ki je končalo z 4ori omenjeno milo sodbo. Proti raisti se je pritožilo državno pravd-ništvo na najvišji sodni dvor, kateri io je tuđi razveljavil in odredil novo postopanje. Kaplan Bosina ima sedaj svojo zasluženo kazen.    (Ko   je  lani
Slov. Narod« prvi o tem napadu poročal, nas je »Straža« strašno ozmer-jala in imela za lažnjivce.) Značilno
e. da je Bosina še vedno kaplan v št. Jurju. Ali res škof ščiti take kaplane, ki ponoči iz političnega so-vraštva okoli pretepajo? Iz navede-neg*. je vsakomur jasno, zakaj je moral senat mariborskega okrožne-ga sodišča kaplana obsoditi na dva meseca težke ječe. Kak drug prete-pač, ki bi v svesti si svoje sirove moči, koga tako napadel in pretepel, kot je kaplan Bosina kmečkega fan-ta Dominika Koserja, bi tuđi ne dobil nianjše kazni. Mariborski duhovniški list »Stražo« je spravila ta obsodba v nemalo zadrego. Molčati skoraj ni kazalo, obsoditi kaplana Bosino zaradi njegovega nesvečeniškega ro-kovnjaštva tuđi ne: zato je »Straža« le omenila sodbo, ne da bi na-vedla vzroke in dostavila: »V javnosti gospod Bosina vsled tega ne bo izgubil nić na časti, ugledu in priljub-ijenosti,. .c Ali z drugimi besedami;
slava vrlemu našemu agitatorju, vsa čast duhovniku, ki opolnoči laži po krčmah, izziva politične nasprotnike in jih potem pretepa tako, da jih tež-ko telesno poškoduje! Tako si upa pisati danes pri nas duhovniško glasilo, pozabljajoč popolnoma na nauke krščanstva in vsake morale ter do-stojnosti, pozabljujoč na vlogo, ki bi jo moralo zavzemati duhovništvo med ljudstvom! Naše duhovništvo je došio tako daleč, da žvižga na božje in cerkvene zapovedi, da mu ni več za ugled pri poštenih in dostojnih Ijudeh, temveč posluša slepo nauke Mahničev in dr. Krekov, ki oznanju-jejo boj in sovraštvo! Škofa dr. Na-potnika smo imeli zadnja leta že več-krat priliko opozarjati na podivja-nost mlajše duhovščine in mu priporočati, da napne vajeti napram takim divjakom malo ostreje in da zlasti paralelizira vplivT dr. Korošcev in Hohnječev na mlade svećenike. Kaj-ti do oštarijskih pretepov se naša du-hovščina v časih, ko še je nišo komandirali Kreki, Korošci in liohnje-ci, ni nikoli povzpela in tuđi ni jedla ričeta za zločine, ki jih zakrivijo običajno snopsarji in hlapci.
KOFOŠkO.
Zarad: hude nervozitete    se    je
obesil v Celcvcu v svojem stanovanju 281etni učitelj godbe Adolf Frank. Frank je živel v dobrih razmerah in je izvrsil samomor v hipni zmedeno-sti zaradi hude nervozitete.
Požar. Pri Rikarja vesi sta po-goreii Pušniku dve hiši in 3 gospodarska poslopja. Ogenj je uničil vse, resili so se komaj prebivalci. Pogi-nilo je tuđi nekaj živine. Kako je na-stal ogenj, še ni znano. Škoda je skoro sedemkrat večja kot zavaroval-nina.
Kaznovana nezvestoba. Pod tem naslovom smo poročali, da je ranil z bajonetom natakarico Kat. Vogel njen mož, ki je prišel na začasni dopust v Celovec po 7mesečni službi kot reservist pri topničarjih na južnoavstrijski meji, ker je odkril, da mu je bila žena postala med tem časom nezvesta in imela ljubavno raz-merje z nekim stražnikom iz Belja-ka. Žena je ranjena na spodnjem de-lu telesa, prepeljali so jo v bolnišni-co. Zdravniki so dognali, da njena rana ni tako nevarna, kot se je preje mislilo in da bo žena okrevala.
Primorsko.
Goriške deželnozborske volitve.
Dne 13. t. m. se vrše volitve občine kurije za goriški deželni zbor. Osrednji volilni odbor narodno-napredne stranke, ki se je ustanovil v Gorici se je držal načela, da nobenemu okraju ne vsiljuje kandidatov, mar-več naj vsak okrajni volilni odbor sam določi samostojne ljudske kandidate. Od zaupnikov goriške okolice in vipavske doline sta proglašena za kandidata v občni skupini Fran M i k I a v č i č , župan v Kobaridu in Ignac Kovač, župan v Ajdov-ščini. Tretji kandidat je bil proglašen v nedeljo v Stanjelu na Krasu in ta je dr. Gustav Q r e g o r i n. Gorski Slovenci so že za enkrat prepričani o pogubni protinarodni politiki st:danje večine slovenskega deželnozbor-skega zastopstva in uvidijo kako rakovo pot hodi Slovenstvo na C> >ri-škem, ker se je polastila političnega vodstva slovenskega naroda zloglasna S. L. S. Zavedni Slovenci, ka-terim je za napredek Slovenstva in za svoj dobrobit, naj volijo torej vsi, ne oziraje se na desno ali levo samostojne kandidate, može iz ljudstva, ki so edino sposobni, da čuva-jo slovenske narodne koristi v dežel-nem zboru. Voliici mesta Gorice, kdor še ni dobil volilne izkaznice, naj si jo preskrbi na c. kr. okrajnem glavarstvu. Voliici naj pridno pose-čajo volilne shode in sestanke, vsak naj razvije agitacijo v vseh znanih mu krogih. Odločno naj se zavrača-jo hudobna nasilstva in hinavsko sladko sleparjenje. Naši kandidati so: dr. Peter Medvešček, od-vetniški kandidat v Gorici, Ivan Josip F a b č i č , poslovodja »Goriške tiskarne« in Ivan G o r j u p, pek v Gorici.
Značilno. »Soča« piše v zadnji številki pod naslovom »Primorski list« sledeče: »Duhovnik piše o »Pri-morskem listu«: Z listom, ki nosi na čelu znamenje sv. križa, takoj od spodaj pa se bojuje z toli nizkotnim orožjem, nobenega stika več, proč ž njim!«
»Novi Čas« — obsojen. Umazan klerikalni listić, ki ne dela drugega v klerikalnem orkestru goriškem, kot da trobi nesramne laži in obrekova-nja proti poštenim ljudem, je pred nekaj Časom napadel popolnoma v svojem žanru nesramnosti, učitelja v Sv. Križu, g. Leopolda Paljka. Dasi smo že navajeni nesramnih na-
padov klerikalnih zakotnih lističev in klerikalnih listov, ki nič ne za-ostajajo za najbolj umazanimi, pod-kupijivimi židovskimi listi, se je učitelj Paljk vender le odločil nastopiti resno proti temu napadu, kajti ta napad je bil silno nesramen in ni meril samo na osebno čast učitelja, marveč tuđi na njegovo socijalno in gmotno uničenje. Urednik tega listića se je izognii porote s tem, da je zlezel pod klop in se izgovarjal, da tega članka ni bral in da ga ne odobrava. Obsojen pa je bil pri okrajnem sodišču v Gorici na 20 kron globe ali 48 ur za-pora zaradi zanemarjenja dolžne uredniške pažnje.
Umrla je v Gorici učiteljica Na-talija M I e k u š , stara 25 let. Vzrok jetika.
Ponesrečen parnik. Parnik družbe > Istrija-Trst« »Primero« je nase-del ne daleč od Trsta v zalivu Barbara na peŠčenino in obtičal. Potnike so morali izkrcati in so jih odpeljali po večurnem čakanju z drugim par-nikom iste družbe v Trst. Parnik tiči globok v pesku, vender upajo, da ni zeio poškodovan in da ga bo mogoče resiti.
Uboj, V neki gostilni na Calle dei Canapini na Reki so zaklali neznani pretepači 281etnega delavca Ivana iMalulića in so pobegnili. Ma-lulić ima tri težke rane na trebuhu, prizadete z nožem. Prepeljali so ga v brezupnem stanju v bolnišnico. Zločinci so, kot omenjeno, pobegnili in jim je policija že na sledu.
Odkrlt zločin. Iz Reke poročajo, da je odkrila policija zločin, ki se je izvršil v začetku mesca juniia. Pri-staniški delavec Josip Locczi si je najel sobo pri neki 481etni Rosi Da-niel za mesečno najemnino 16 kron. Mož je v mesecu juni ju izgubil delo hi ni mogel, ker je bil brez zaslužka in prihrankov plaćati gospedinji stanovanja. Vsled tega se je ponavljal med njima večkrat prepir. Prve dni juniia je zahtevala gospodinja zopet plačilo. Ker ji ta ni mogel plačati, je navalila huda ženska na njega in ga toikla s pestmi. Nato je pograbila lopatico za premog in ga udarila po glavi. Mož je padel, žena je poklica-la rešilni voz in prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je v kratkem umri, ne da bi se še kaj zavedel. Kot vzrok njegove smrti se je navedlo pretres moždan vsled padca. Pred nekaj dnevi pa je dobila policija anonimno pismo, v knterem se označi kot mo-rilka gospodinja pokojnega, Rosa Da-nielova. Policija je uvedla takoj pre-iskavo, ki je dognala, da je ovadba resnična.
Dnevne vesti.
-i- Seja občinskega sveta   bo v
torek 15. t. m. ob 6. zvećer v mestni zbornici. Ta seja bo zadnja pred po-Čitnicami.
K polonii.ii z dr. Šusteršičevo zaupnico v Kandiji se nam še poroča: To pot je vavtovški Dular, mlinar, ki svojo moko vsiljuje tuđi naprednja-koin, predlagal, da se tozadevni sklep zadnje občinske seje spremeni in se glasuje za zaupnico. Proti temu je protestiral profesor S k r 1 j v čisto mirnern tonu, češ, da se ta protest ne sm: smatrati kot nezaupnica de-želnemu glavarju, naj se ta zadeva le odloži za toliko časa, da bo deželni glavar si sam poiskal zadoščenje pri sodišču, in ko se izkaže, da je krivično obrekovan, tedaj bo on prvi, ki bo za svobodno zaupnico glasovah Nato sele je prof. Škrlja napadel deželni poslanec, jurkovski Dular, ki je v svojem robatem tonu prof. Škrlju predbacival, da pobira te nazore iz liberalnih časopisov, česar pa na ka-toliški podlagi stoječi občinski odbor v Kandiji nikakor ne dopušča. (O Dular, Dular, počakaj do volitev, kaj si bos moral dopuščati iz prav čedne afere med teboj in Stemburjem!) Sele ta surovi napad človeka, ki bolj-šega ni vajen, je g. profesorja tako zadel v njegovo pošteno srce, da je izjavil, da ker ni prišel v občinski odbor vganjat politike, ampak reše-vat občinske interese in ker on svojega poštenega imena ne pusti v take politične manevre zlorabljati, odkla-nja svojo odborniško mesto. Ta do-stojen, stvarni nastop g. profesorja je vžgal kot strela većino tuđi pošteno mislečih klerikalnih mož in nato so se vršili prizori kakoršnih si dr. Pegan ni nadejal med dolenjski-mi kmeti. Zgodilo pa se je od dr. Pe-ganove strani še nekaj tako ostud-nega, da se nam prav škoda zdi, da bi dr. Peganevo pravo fotografijo že zdaj razobesili na javno okno. To bo ob drugi priliki vse prav prišlo., Vsekakor je to dogodek na seji ene največjih občin na Kranjskem tak, da bo imela za klerikalno politiko na Dolenjskem še dalekosežne posle-dice.
+ Visoki £05t)e. Iz Novega mesta se nam poroča: Dolenjci smo bili že od nekdaj   ponosni   na svojo,
metropolo. To je res. Ampak v zadnjem času postajamo še bolj ponosni. Pomislite, sam gospod deželni pred-sednik, njega ekscelenca baron Schwarz si je našo metropolo izbral za svojo privatno zabavo in tako se mu Novo mesto dopade, da je že kar dva dni tukaj. V torek smo že par-krat mislili, da jo gospod baron ubira nazaj proti Ljubljani, ali v naše nemalo začudenje jo je vsakokrat, ko je elegantni avtomobil J Zd že bil čez mestno mejo, obrnjen proti Kačji riđi, zopet pobral nazaj ali v strmi breg kapiteljske prostije ali pa doli čez strmi kianec k očetu Štemburju v Kandijo. Oče Štembur bodo počili, tako so ponosni na odlikovanje po teh opetovanih obiskih. Pa tuđi ne bi bilo čudno, če bi se g. Zurcu od prevelike sreče kaka nesreća zgodila. Zakaj da ga obišče kakšen Jare, Pegan ali ćelo deželni finančni minister, to je zdaj postalo že nekaj vsakda-njega. Ampak da njega in njegovo gostiino počasti tuđi sam ekscelenca, deželni predsednik in to vprvič že na vse zgodaj zjutraj, ko gulaš niti gotov ni bil, to ni karsibodi. Pa brez šale! To pot radovednim meščanom ni zameriti, če si že dva dni belijo glave, po kaj je baron Schwarz prav-zaprav prišel v Novo mesto. Da bi bil prišel le privatnim potom, da svojima blagorojenima paglavcema pokaže Novo mesto, kakor se od napol uradne strani zatrjuje, tega živ krst ne veruje, že ker bi mlada gospođica barona v četrt ure bila dolenjske metropole gotovo lahko čez in čez sita. Tuđi vrerne in večni nalivi nišo bogve kako vabljivi za daljše bivanje. Torej mora ta obisk nekaj drugega pomeniti. Kako smo se začudili, ko je avtomobil drugo jutro po baro-novem prihodu obstal gori na klancu pred gradićem, kjer g. bivši deželni glavar, dvorni svetnik pl. Šuk-lje zdaj kraljuje. No, in potem to na-ključje. Ko se avtomobil z njega ek-scelenco vrača proti Kandiji, pa mu pridrči nasproti deželni avtomobil ista številka, ki je dan poprej popol-dne z dr. Peganom in dr. Ahačičem ponesla »zaupnico« deželnemu glavarju v Ljubljano. Tuđi to pot je ista številka, prinesla nazaj dr. Pegana in baie celo^ tuđi deželnega finančne-ga ministra. In ravno pred Štembur-jevo gostiino sta se srečala oba av-tomobila. Kakšen čudež! Oče Stem-bur so ravno ob tem času povabili nekega liberalca k sebi, da mu na podlagi sejnega zapisnika dokažejo, da ni res, kar je o ponesrečeni zaup-nici poročal »Slov. Narod«. Ko pa oče Štembur zaslišijo žvižg in poka-nje avtomobilov, so v silni zadregi pozabili na svojega liberalnega gosta in sli sprejemat visoke goste na kato-ški in vladni podlagi. Pravijo, da je obisk njega ekscelence Štemburjevo hišo tako presenetil, da se je materi Županji ćelo gulaš v kuhinji pripalil, za katero vest pa ne prevzamemo odgovornosti. Ravno tako ne za drugo vest, ki je sicer bolj zanimiva in bi utegnila kazati na sled tega dvoj-natega seveda slučajnega obiska, vest namreč, da so visoki gospodje v Stemburjevi gostilni poželeli pova-biti predse neka] tistih, ki so prejšnji dan dr. Susteršiču že v drugič dali »zaupnico«. Pa še eno čudno na-ključje. Ravno ob tem času je po državni cesti od Zagreba semkaj pridr-dral še en avtomobil, ki je pripeljal seboj tuđi nekaj visokih gospodov, med njimi ćelo samega zagrebškega nadškofa. Če je tuđi ta avtomobil prišel k Štemburju, za to ne moremo jamčiti. Vemo le, da se je obrnil proti deželni kmetijski soli, pa se takoj vrnil in obstal pred hiso uradnika điestne hranilnice g. Ropasa. Kakor smo pozneje zvedeli, je avtomobil zato tu bstal, ker je šel škofov spremljevalec, duhovnik Barle, sin bivšega nadučitelja v Žmihelu, svojo rodbino obiskat, ki blizo tam stanuje. Ta avtomobil se je potem kmalo odpeljal proti Ljubljani, Pravijo, da so se zagrebŠki gospodje peljali na poroko gospodične Lenarčičeve na Vrhniko. Okrog 11. ure dopoldne je deželni avtomobil zdirjal proti Beli Krajini, baje težko obložen z denar-jem za Lončariča, da izplača svoje delavce. Gospoda predsednika pa so videli se peljati pred novomeški ro-tovž, kjer je visoki gospod baje obi-skal tuđi našega župana. Od tedaj je avtomobil z g. predsednikom ćelo popoldne frčal po mestu in bližnji okolici ne glede na dež in blatno cesto. Ob polu dveh se je gospoda pe-ljala h kosilu k prostu. Popoldne se je njega ekscelenca peljala na južino zopet k Štemburju v Kandijo. To pot pa očeta Štemburja nišo dobili doma, je bil odsoten na komisiji pri Strugi. Nato je avtomobil šel nasproti Lon-čaričevemu avtomobilu, ki se je pripeljal okrog 6. ure zvečer iz Ljubljane in pripeljal dve dobrorejeni dami, med katerima so eni hoteli spoznati tuđi gospo Kregarjevo. Avtomobil z njega ekscelenco se je vrnil in zadaj spretnija!     Lončaričev    avtomobil.
Zdaj pa, kakor se je eden kapitelj-skih gospodov izjavil, pričakujejo še enega izrednega gosta, cesarskega namestnika princa Hohenlohe iz Trsta. Kaj bi tega gospoda v Novo mesto vleklo, to je za naše samih teh avtomobilov že itak izmučene mož-gane nekoliko preveč.
+ Iz državno - železniške službe. Napredovali so: v statusu I. v 7. čin. razredu stavbni višji komisar in predstojnik urada za vzdržavanje železnic Ljubljana I. NiK. Polvak; v statusu II. b v 8. činovnem razredu Henrik R e b o 1 j, oficijal, Ljubljana, drž. kol.; v 9. čin. razr. Henrik K e n-d a, adjunkt. Ljubljana, drž. koL in Gustav C a n c i g, adjunkt na Jese-nicah. V 9. čin. razr. je pomaknjen Leo Brevmann, asistent, Ljubljana, drž. kol.; v 10. čin. razr. napredu-jejo: Anton Sajc, asistent v Kra-nju; Karei Kovač, asistent na Je-senicah in M. R u s t, asistent na Boh. Bistrici. V statusu železniških zdrav-nikov napreduje v 10. čin. razredu dr. Al. V a c e k na Boh. Bistrici.
—  Promocija. Dne 12. t. m. bode na graškem vseučilišču    promoviral za dotkorja vsega zdravilstva g. Josip     Glantschnig,      starejšina akad. tehn. društva »Triglav«.    Čestitamo!
+ Osebne vesti. Dr. Fran Ska-b e r n e je imenovan za ministerijal-nega tajnika v naučnem ministrstvu.
—  Njegova Prevzvišenost, nad-škof zagrebški, dr. A. B a u e r, je pri-stopil    kot    ustanovnik      »M a t i c i Slovenski«.
—  »Matica Slovenska«. Gospod Peter Majdič, nas veleindustrijalec v Celju, je pristopil kot ustanovnik k ^Matici Slovenski«. To je lep zgled za naše industrijalne kroge.
—  Dohodki cveiličnega dne zna-šajo v Ljubljani 3960 K 83 vin., torej znatno manj kakor lani.
—  Slovenskim zdravnikom. Načelnik sanitetnega oddelka srbskega vojnega ministrstva generalni zdrav-nik dr. S o n d e r m a j e r je včeraj poslal v Ljubljano brzojavko, v kateri nujno prosi slovenske zdravnike, da bi prihiteli na pomoć v Belgrad. V brzojavki pravi, da je v Belgradu 13-880 ranjencev, ki nujno potrebuje-jo zdravniške pomoći. Vse bolnišnice so prenapolnjene.  Razna javna poslopja, kakor gledališče in razni uradi, so spremenjena v bolnišnice. — Zdravnikov primanjkuje povsodi. — Pozivamo    in    prosima     slovenske zdravnike, naj se tej prošnji iz Bel-grada odzovejo v čim največjem šte-vilu. Potreba je velika:  zdravnikov, malo, ranjencev vsak dan več!
—  Srbski    izletniki o Sloveniji. Kakor smo svoj čas poročali, so sed-mosolci  gimnazije  v  Sremskih Kar-lovcih okoli 1. maja t. 1. napravili izlet preko Zagreba na Reko, v Pulj, Trst in Ljubljano. Vodilo iih je čvete-ro profesorjev. Ti - le so o ekskurziji napisali podrobno poročilo v »Izvest ju« svoje gimnazije. Iz tega poro-čila posnamemo  nekatere točke, ki se tičejo naših dežel. Izvestitelji ob-širno poročajo o Trstu ter nadalju-jejo:  »Prišel je naposled čas, da se razstanemo z Jadranom in da krenemo v planinski    kraj    proti    lepi Kranjski, v zemljo, kjer je vse pitano in blago, i sela i Ijudje, i šume i doline in ćelo s snegom pokrita brda, ki tu še nimajo    značaja    ozbiljnosti veličanskih centralnih Alp. Že na stanici tržaški  smo čutili, da idemo v »mili slovenski kraj«. Iz voza, ki je čakal, da pojde na Kranjsko, so se razlegale    mehke,    vedre     melodije »fantičev« in »deklic«, ki so se slučajno našli na potu in so   peli v improviziranih korih . . .« Prišli so v I jubljano. Opći  utisak,  što  ga daje ovaj grad,   opravda   ovai   opitet, po kome je Ljubljana bela. Čisto mesto, s  pravilnim  ulicama  — u  novijem svom delu — sa    ukusnim    javnim zgradbama, od kojih smo to veće videli pozorište i slovenacki »Narodni dom«, i nekoliko liepih šetališta. Život u samome gradu nije bučan, nema velikogradske vreve, jer Ljubljana nije trgovačko   mesto, nego   či-novniško, u kome su centralne vlasti ćele pokrajine.   Život takih   mesta ima svoj naročit karakter. Opodne i šesti sat u večer napune ulice publikom, koja grabi što prije kući, i on-, da nastupa mir, koji    se    prekida S vremena na vreme, klopotom polu-praznog tramvaja. Što više u noć, mir prelazi sve više u mrtvilo . . . Ljubljana jutrom daje  neobičnu sliku. Redovno je u magli od 6—7 sati. Ulice su mirne, a kroz njih se kreće dugi niz seljanki, što raznose na svojim zgodnim dvokolicama mleko, jaja, zelen  itd.« — Potem    opisujejo Bled    ter    nadaljujejo:    »Vintgarski klanac, kuda se prolija bistra Rado-vanka, u mnogome je nalik Gjezda-nu. Dimenzije su naravno manje, ali visina stena sa obe strane   kanoda-nadmaša   gjerdanske . , .« Nadalje: »Karakteristično je za religiozni duh slovenacki, da na najlepšim mestima u svojim gorama dižu crkve i kapele ...« — Svoj čas smo poročali, kako toplo so pisali hrvaški   izletniki
Stran 4.                                                                                                     SLOVENSKI    NAROD.                                                                                                  l55- stev*
varaždinske gimnazije o Sloveniji. A sedaj evo srbskega poročila! Hrvati in Srbi vedno bolj spoznavajo naS svet!
—   Zaključek    šolskega leta aa novomeški   gimnaziji.   V tozadevno poročitp v št. 153 našega lista, se nam ie vrinila napaka. Privatistinja v 1. b razredu Emilija Ogrin je bila namreč tuđi odličnjakinja.
—  Siovenskega ali slovanskega zdravnika išče društvo    »Branibor« v Ljubljani za narodno ugrožen kraj ' na meji. Zdravniku  je zagotovljeno 7000 K rednih letnih dohodkov. Pojasnila   daje   društvo    »Branibor« v Ljubljani.
Cesta v Rožno dolino. Današnja »Zarja« poroča, da je cesta v Rožno dolino dodelana in posuta in sposobna za vozni promet. To pa ni res. Cesta je — menda iz posebne prijazno-sti do nemškega drsališča — izpelja-na le do konca tega drsališča, torej komaj dobra tretjina, dočim je od drsališča naprej se vedno stara, ozka pot, katero vsak izdaten dež preplavi, da morajo pasanti bresti po vodi. Hvaležni bi bili slav. ljubljan-kemu magistratu, da to cesto letos izpelje in uravna, vsaj s hodniki do hiše gosp. Arkota. Ker je menda sta-vil gosp. arhitekt Sogl sprejemljive pogoje za odstop sveta za cesto, mislimo, da se zadeva da letos urediti. Stvar je toliko nujneiša, ker jesensko deževje in saeg napravljata redno na tem mestu pravcato močvirje, da je vsaka pasaža nemogoča. Cim preje se cesta uredi, tem preje bo svet ob njej zazidan. Nujnost je pa upravičena se tuđi s stališča osebne varnosti; dei ceste je zvišan in pada ob koncu drsališča navzdol na staro ozko pot, kjer je neka jama nezasuta. ;V slučaju snežnih zametov in pole-dice se kaj lahko pripete nesreće, ker ni tuđi luči. V nevarnosti so posebno solo obiskujoči otroci. — r.
Iz gasilskih krogov v Šmartnem prS Litiji. V zavijanju resnice so naši klerikaki res mojstri. da iim £a ni paia na svetu. Tako je neki dopisun iz Smartna pri Litiji v zadnjem dom ne Domo (kmalu bi se bil zmotil Lažiljubu, ker tako je bolj prav, ker to ime zasluži v polni meri) skrpucal dopis, v katerem pravi: Izlet litijskih liberalcev v St. Vid. Kakor slišimo, bodo napravili 13. iulija razna gasil-na društva na čelu pevsko društvo »Zvon« iz Šmartna pri Litiji izlet v Št. Vid pri Zatični. Ničesar ne bi imeli proti temu izletu, ako ne bi pcznali teh društev, ki hočejo pokazati svojo zavednost, namreč liberalnost. Vsa ta društva so stebri kmeckih li-beralcev. Posebno pevsko društvo »Zvon«. — Toraj dragi dopisunče, ali vidiš, kako vedoma zavijaš res-nico. Najprej praviš, da napravijo izlet litijski liberalci, kar takoj na to pa da napravijo izlet razna gasilna društva izlet, na čelu jim šmarski »Zvon*:. Pri vsem pa ne omenjaš nič, da bode napravilo Št. Vidsko gasilno društvo pomembno slavnost, to je 251etnico obstoja društva, blagoslov-ljenje gasilnega doma, podelitev zaslužnih kolanj več zaslužnim članom. Ali se ti dopisun, ne zdi taka slavnost pomembna? Vedi torej, da ne napravijo litijski liberalci izleta v Št. Vid, pač pa se udeleže vsa bratska gasilna društva omenjene slav-nosti v Št. Vidu, to pa se gotovo ne more imenovati izlet, ta udeležba tuđi ni namenjena za to, da bi kazali svojo liberalnost, ampak ima vse drugi vzvišenejši namen, o katerem dopisun niti pojma nima. Povabimo tuđi njega na to slavlje in lahko se bode prepričal, kako bodemo kazali svojo liberalnost. Nekoliko tuđi do-pisunčetu v pojasnilo. Pred časom je imela okrajna gasilna zveza svojo sejo v Št. Vidu; pri tej priliki pregle-dovalo se je tuđi tamošnje gasilno orodje; videlo se je, da je društvo krvavo potrebno arodja, posebno pa ene brizgalnice, in veliko je stalo vnanje odbornike, da so pripravili Št. Vidčane do tega, da bodejo priredili omenjeno slavnost, da si društvo na ta način pridobi vsaj nekaj gmotne podpore, katero mu deželni odbcr tako krivično odreka. Društvo si je s trudom ustvarilo leno gasilno shrambo, a ista stoji skoraj prazna. Kaj bi bilo, ko bi se pripetila kakšna nesreča? Ali bi se dopisunče tuđi norčevai iz resne stvari? Kar pa se tiče pevskega društva šmartinskega »Zvona« pa nima z našimi društvi nikakega stika, — ono, kakor vem, je bilo od pripravljalnega odbora v Št. Vidu naprošeno, da bi sodelova-lo pri slavnosti in da bi morda tuđi pri maši pelo, kar je ondotni g. župnik z veseljem vzel naznanje, ako-ravno ga je naš dekan iz cerkve ta-korekoč vrgel. Kadar napravijo naša društva kako zborovanje ali veselico, se liberalci poskrijejo, pravi dopisnik nadalje. To pa od naprednja-kov lahko pričakuje, ker so sami izobraženi Ijudje, toraj vas pustijo v miru, ali vam to ni po godu. Mar bi radi, da bi se pobijali? To je menda želja dopisnika, ker nekako namiga-
va, da naj bodo Šentvidčani pametni, razume pa se to čisto drugače. Najdebelejšo laž pa je zlegel dopisun, ko pravi, da so že skoraj vsa gasilna društva pristopila novi gasil-ni zvezi. Beri samo »Gasilca« št. 2. z dne 23. junija t. L, tam bodeš videl, da je v slovenski gasilni zvezi včla-njenih še 130 gasilnih društev in da je odpadlih, ki so se prodali za jude-ževe groše, samo 56. Torej — kako moreŠ to trditi, ker praviš skoraj? — Skoraj še ni nikoli zajca ubil in menda ga tuđi ne bo. Društva, katera so do danes pri stari zvezi, mislim, da tuđi nadalje ostanejo. Toraj poziv-Ijam slav. gasilna društva, katerim je količkaj mogoče, 13. t. m. v Št. Vid, da bodemo pokazali dopisunčetu, da še živimo ne samo životarimo, in da se za par judežovih grošev ne prodamo, se nismo in se ne borno. Na svi-denje in na pomoč torej v Št. Vidu.
Gasilec.
Požar. 7. t. m. popoldne je uda-riia strela v kozolec posestnika Mar-tina Vidica na Sapu. V par minutah je bii ves kozolec v ognju. Ko so ga-silci iz Sapa in možje spravili vso slamnato streho na tla, prihitela je domaća brizgalna iz Šmarja po pomoč. Moštvo je teklo pred njo na po-zonšče. Uspeh delovanja brizgalnice je bil viđen. Stebri in močnejši tra-movi. ki jih je že lizal plamen, so bili naenkrat pogašeni. Zapihal pa je mo-čan veter, ki je zopet razvnel skrite iskre. Na vseh koncih se je zopet za-svetilo. Zdaj je pa prihitelo še gasilno društvo iz Grosuplja z brizgalni na pomoč. Brizgalni sta delovali vsaka od ene strani kozolca in tako je bil kmalu udušen ogenj. Hvala Bogu, da je ves čas močan dež močil so-sedne strehe. Tuđi gasilno društvo iz Škofljice je hitelo na pomoč, pa mu je bilo na Razdrtem povedano, da je ogenj pogašen.
Strela je v noči med 7Mn 8. ju-lijem v Stari Bučki pri škocijanu udarila v pod posestnika Mirka Her-žine. Pod je pogorei do ta!. Pogorelo je tuđi mnogo sena in še lanske slame. Pod je bil krit z opeko. Zavaro-van je bil za neznatno vsoto.
Sedmi tečaj za knjigovodstvo, ki ga je priredil »Zavod za pospeše-vanje obrti v Tržiču<, bo zaključen v četrtek. dne 10. iuija ob 2. popoldne v dvorani društva sv. Jožefa. Vabi se k udeležM iz obrtniških krogov.
Kinematograf »Ideal«. Izmed točk zanimivega sporeda. ki se je prvič predvajal pri včerajšnjih pred-stavah, je gledalcem kar najbolje u^ajala senzacijska ameriška drama »Štirinožni junak«. Velezanimiv je »Pathe Žurnal«. Tuđi ostale slike so prvovrstne. — V petek spscialni večer z dramo »Mož s plaščem«.
Deževje je. kakor poročajo z dežele, napravilo precej škode. 2ita, ki so v dozorevanju. so zelo polegla, vodovje je naraslo in povzročilo do-kaj neprijetnosti. Ljubljansko Barje je deloma preplavljeno in tamošnji posestniki trdijo, da se voda par dni ne bo odtekla. Vsled nenadnih nali-vov je Ljubljanica tako narasla, da so morali včeraj ob 1/46. odpreti pri izlivu Gradaščice zatvornice. Tvrdka je sicer že dopoldne zato vse potrebno ukrenila, a ji ie deroča voda napravila kljub temu škodo. P' iavstvo je izgubilo mezde, iz Ljubli.mice, ki jo že nekaj mesecev nism<> videli teči skozi mesto, pa strle sroji, kakor žirafni vratovi.
V tukajšnjo prisilno c. lavnico so včerai pripeljali 211etnct;u Jožefa Coserja iz Aldene pri Roveretu; 20-letnega Ecehinla Birtija iz Lovrane in 481etnega Karla Madra, rodom iz Važenberka pri Velikovcu.
Dobro crno in TđeČe vino v zdra-vilne svrhe se dobi pri gosp. J. Bo-letu. Tabor. Več v inseratu.
Ne hodite na počitnice, predno ne zavarujete svojega stanovanja zo-per tatvinno pri banki »Slaviji« v Ljubljani.
Narodna obramba.
Cvetlićni    dan v Spodnji    Šiški
priredi podružnica družbe sv. Cirila in Metoda v nedeljo 13. juli ja. Popoldne veselico v gostilni pri Moharju. Šiškarji v nedeljo v znamenju cvetja za našo narodno obrambo.
Cvetlični dan v Zagorju ob Savi je kljub občnemu nasprotovanju nad vse nepričakovano dobro uspel. Na-bralo se je okroglo 500 K.
Razne stvari.
*  Pobegli trgovec. Pobegli juve-lir Assael je pisal iz New Yorka svoji ženi v Arad. da je pobegnil zaradi dolgov. Pasiva znašaio  150.000 K.
*  Ponesrečeni planinci. Iz Curi-ha poročajo, da so padli na Beli ženi, in sicer na srednjem, 3661  m viso-kem hribu, vsled sneženega plažu v globok jarek trije planinci. Enega so našli mrtvega, drugi je smrtno ne-varno ranjen, tretjega pa pogrešajo. Kdo so ponesrečeni planinci, še   ni znano.
*  Poaesrečen enoletnl prostovo-
IJec. Pri Koširju so imeli pijonirji, kakor se poroća iz Prage, razstrelne vaje. Tem vajam so prisostvovali, kot gledalci tuđi nekateri enoletni prostovoljci - medicinci. Pri raz-strelbi neke mine je zadel preče težak kamen prostovoljca L6wensteina in mu prebil lobanjo. L6wensteina so prepeljali nezavestnega v bolnišnico. Njegovo stanje je brezupno.
*  Usodne garjeve ovce. Iz A vile poročajo, da je umrlo v sosednji vaši Flores 6 oseb vsled zastruplje-nja. Jedli so meso garjevih ove. 18 oseb pa se bori s smrtjo in je le malo upanja, da bi okrevale. Meso se je prodajalo z dovoljenjem občinskega živinozdravnika,    ki    je konštatiral, da ovce nišo poginile vsled garij. — Proti mestni oblasti in proti živino-zdravniku se je uvedlo kazensko po-stopanje.
*  Morilec    Schmidtove v Carigradu. Poročali smo že, da je zada-vil na Dunaju neznan zločinec znano bogato prostitutko Schmidtovo in jo oropal. Ta zadeva je vzbudila veliko pozornost in policija z mrzlično hi-trostjo išče morilca. Toda do sedaj se ji ni posrečilo najti nobene prave sledi morilca. Iskali so ga že na Nem-škem, toda zaman. Vsi aretiranci so dokazali svoj alibi. Sedaj je izjavila neka artistinja v cirkusu v Szegedi-nu, da je ona prepričana, đa ni nihče drug morilec Schmidtove, nego neki rokoborec, katerega ona dobro pozna.    Ona ve, da je bil ta ljubimec Schmidtove, ki ga je tuđi vzdržala, da je bi na Dunaju in da je pobegnil po nmoru, kakor je izvedela, v Carigrad.
*   Pretkana sieparka — hodoča doktorica.    Po  Dunaju je hodila   že dclj časa pretkana sieparka, ki se je izdajala za dijakinjo slušateljico medicinske fakultete. Posebno rada in pretežno je občevala v dijaških kro-gih, posečala je dijaske Rostilne   in prisostvovala je večkrat tuđi predavanjem na kliniki. Končno je bila policija  opozorjena na  sleparko, ki  je doigo  in  precej     udobno    živela na stroške dijakov in jo je aretirala. Pri ooliciji se je irdala za Rozo pl. Gor-lichovo in je izjavila, da bo v krat-kein promovirana za doktorico medicine. Preiskava je dognala, da je ta false doktorica   neka Roza Hummel, bivša kuharica in holniška strežajka. Izvabila je več diiakom    precejšnie vsote denarja in oškodovala    enega hotelirja in več trgovcev.
Telefonsko in brzojavna peroclla.
Bratomorca vo]na na Balkanu.
Center bolgarske armade   prebit. —
Annadi     generala     Ivanova     grozi
zajetje.
IĐunaj, 9. julija. V vojaških kro-gih presojaio položaj tako-le: Za-vzetie Štipa po srbski armadi pome-nja toliko, kakor da so Srbi prebili boigarski center. »Militarische Rundschau«, glasilo vojnega ministrstva, potnuje, da se je položaj bolgarske arniade na makedonskem boiišču znatno poslabšai in da bolgarska vojska tako ob glavni fronti, kakor na jugu umiče. Armadi generala Ivanova, grozi nevarnost, da jo Srbi in Grki za.iemo.
Bolgarski poraz.
Belgrad, 9. julija. Boji pri Zaje-caru so se končaii s popolnim porazom bofgarskih čet. Borba je trajala suoči do 11. ponoč!. Bolgari so se umaknili preko meje, zasledovani od srbskih čet. Srbski voji so zavzeli prvotne bolgarske pozicije na botgar-skem ozemlju. V okolici Pirota je opažati živahno kretanje srbskih vojaških oddelkov.
Senzacionalni   oficijozni    kotnunike.
Dunaj, 9. julija. Večerni list »Neues Wiener Tagblatta« priobču-je o stališču avstro - ogrske monarhije glede intervencije na Balkanu ta - le senzacionalni veleoficljozni komunike:
Ni mogoče preračunati, kaj bodo že prihodnji dnevi na Balkanu prinesli. Toliko pa je že sedaj gotovo, da se je dr. Danev s svojo trdo-vratnostjo in lahko rečemo, nagajivo-stjo, s katero Je že na londonski kon-ferenci z romunskim pooblaSčencera Jonescom briskiral Romunijo, temeljito zmotil v svojih računih. On ie bil prepričan, da bo Bolgarija v enem tednu končala vojno. Sedaj pa se zdi, da ta vojna ne napreduje tako hitro
Iin ne donaša tistih uspehov, kakor so si to pr«it Bolgari predstavllali. Veliko vpraianje ie UuU. te k bol-
garski ministrskl predsednik Se do-rasel vojaškemu In dlplomatskemu položaju. Na drugi strani pa se romunskim državnikom otežu je mirno izravnavo. Pod temi okolnostmi mora avstro - ogrska monarhija stati budno na braniku. Koncem prihod-njega tedna bo lahko dobiti že jasno sliko celega položaja.
Srbi so osvojili Štip. Đelgrad, 9. julija. Srbska armada je po vročem boju zasedla Štip. Bolgari so se v velikem neredu umak-nili proti Pečevu in pustili na bojišču velike množine vojnega materijala, ki je padel v srbske roke.
Bolgarska je pripravljena   za   poga-janja s Srbijo. — Pobitost v Sofiji. Sofija, 9. iulija. Bolgarska vlada je v posebni noti obvestila   velesile, da ie pripravljena k nadlamim poga-ianiem. V Sofiji vlada nepopisna pobitost. Odstop ministrstva dr. Dane-va se vsak trenutek pričakuje.
Romunska proti Bolgarski.
Dunaj, 9. julija. »Das Neue Wie-ner Tagblatt« priobčuje iz avtentiČ-nega vira vest, da bo romunska armada v priiiodni'ih dneh ob Dona vi zavzela postojanke na podlagi kate-rih ne bo mogla nobena diplomatska akcijja več preprečiti odločitve z orožjem.
Rusko posredovanje v Sofiji.
Sofija, 9. julija. Ruski poslanik Nekljudov je včeraj posetil ministr-skega predsednika Daneva in ga po-zval, nat skuša, da se sporazume s Srbijo in s tem obrani Balkansko zvezo. Samo pod tem pogojern je Rusija pripravljena pod pira ti Bolga-rijo proti pretiranim romunskim za-htevam.
Rusko posredovanje.
Pariz, 9. julija. »Figaro« poroča: Ruska diplomacija se pripravlja na akcijo, da prepreci takoj po odločilni zmagi ene ali druge balkanske države vsako nadaljno preli van je krvi. Rusija ne bo pripustila popolnega razrušenja Bolgarske. Minister Sa-zonov je prekinil svoj dopust.
Informacije od izvrstno poučene strani.
Dunaj, 9. julija. Vaš dunajski iz-vestitelj je dobil na izvrstno pouče-nem mestu te-le informacije: Srbska vojna proklamacija, ki ie bila včeraj izdana, pomenja kakor se zdi, da bo Srbija pričela z oštro ofenzivo in da je že v najkraćem času pričakovati oštri sunek srbske vojske tuđi na se-vernem bojišču. Potrjuje se vest, da je grška armada, prodirajoča proti severu že prišla v stik z desnim srb-skim krilom. S tem je postal položaj bolgarske armade skrajno opasen, ker je nevarnost, da zaiemo Srbi iu Grki njeno levo krilo.
Vesti o prodiranju bolgarskih čet od Krive Palanke proti Vranji so od kraja do konca zlagane.
Dogodki, ki so se doigrali na se-vernern bojišču na starem srbskem ozemlju. so postranskega pomena. Knjaževac, ki so ga Bolgari zavzeli, je neutrjeno mesto, ki je imelo le malo posadko.
Vest, da so bolgarske čete za-vzcle tuđi Zaječar, je izmišljena. Za-ječar je moderna trdnjava, ki jo je treba oblegati. ako se hoče, da se jo zavzame.
Mednarodna politična situacija se *e znatno pooštrila, ker se zdi, da so vesti o ruski mobilizaciji resnične.
»Reichspoština«  vest.
Dunaj, 9. julija. Korespondent »Reichspošte« Wagner javlja iz Sofije: Srbi so napadli Štip in Kočano. Bolgarom se je posrečilo srbski napad pri Kočani ustaviti. Bolgarska armada nadaljuje koncentracijsko obkoljevanje srbskih čet, kar se ji je deloma že posrečilo. Zelezniška zveza med Skopljem in Nišem je pretr-gana. Srbi sami so na 8 mestih raz-dejali železniško progo. — Wagner je imel priliko govoriti z vrhovnim poveljnikom bolgarske armade, z generalom Ratkom Dimitrije-v o m , ki mu je med drugim rekel, da mora odloCitev na bojišču pasti tekom 24 ur in da so vse vesti o bol-garskih porazih in srbskih zmagah neresnične; vojaški položaj v Makedoniji ob Bregalnici da je na višku in da se mora odločiti v to ali ono smer.
Vesti dunajskih listov.
Dunaj, 9. julija. Opoldanski dunajski listi priobčuiejo te-le vesti, ki Še same nosijo na sebi pečat neresni-ce: 1. Bolgari so razdejali vse mostove med Vranjo ni Belgradom (do železniške proge Đelgrad - Vranja še
ni do sedaj prodrl noben Bolgar. Op. f ured.) 2. Bolgari so včeraj napadli Pirot. 3. Peta bolgarska armada pro-dira od Krivolaka proti Krivi Palanki, da se tam združi s prvo bolgarsko armado. (Če bi bila ta vest resnična, potem bi morala biti glavna srbska armada med Štipom, Velesom, Skopljem in Bregalnico popolnoma uniče-na. Opomba ured.)
Položaj bolgarske armade je skrajno kritičen.
Dunaj, 9. julija. Avstro - ogrski vojaški krogi so dobili danes vest, da se je položaj bolgarske armade na makedonskem bojišču nevarno po-slabšal. Vsled združive levega gr-škega krila s srbskim desnim krilom, je bolgarska armada generala Ivanova odrezana od centruma in se na-haja v skraini nevarnosti, da jo združeni Srbi in Grki zajemo.
Srbska vojna proklamacija.
Beigrad, 9. julija. Včerajšnja »Samouprava« je priobčila v posebni izdaji vojno proklamacijo. V proklamaciji se poudarja verolomnost Bolgarske in se poziva srbski narod, naj maščuje dragoceno srbsko kri, pre-lito pred Odrinom. Proklamacija se med prebivalstvom splošno odobrava.
»Molk je potreben...«
Sofija, 9. julija. Vladni list »Mir« razpravlja v posebnem Članku o vojnih operacijah in poudarja, da mora biti javnost pripravljena na to, da bo vojna trajala dlje, kakor se je prvotno računala. Odločitev na bojišču bo padla sele čez več dni. Do tega časa naj občinstvo ohrani mirno kri in naj s potrpljenjem caka na končni izid dogodkov. Vojna uprava ne bo ob-javljala podrobnosti o boiih in o operacijah, zakai popolen molk o opera* cijah je sedaj še bolj potreben, kakor v času voine proti Turkom.
Vojna  med  Romuniio  in  Bolgarsko neizogibna.
London, 9. julija. »Dailv Mail« priobčuje to - le brzojavko iz Buka-rešte: Član romunske vlade se je izrazi!, da je vojna med Romunijo in Bolgarijo v danem momentu neizogibna.
Prepoved izvoza v Romunski.
Bukarešta, 9. julija. Vlada ie s posebnim ukazom prepovedala izvoz živine in živinskih produktov.
Poostritev   mednarodnega   položaja.
Dunaj, 9. julija. Dejstvo, da je grof Berchtold odklonil predlog Francije glede neinteresiranih balkanskih dogodkov je v mednarodnih političnih krogih izzvalo veliko vzne-mirjenje. V teh krogih izjavljajo, da se je položaj vsled one odklonitve znatno poslabšal.
Turčija kiiče pod zastave.
Carigrad, 9. julija. Voiaški guverner je pozval vse častnike in vojake čataldške armade, ki bivajo na dopustu, naj se nemudoma vrnejo k svojim polkom.
Bolgari se umakrejo z Marmarskega obrežja.
London, 9. julija. Bolgarska vlada je ukazala, naj bolgarske posad-ke nemudoma zapuste obrežje Marmarskega morja.
Sklep turske vlade. Pariz, 9. julija. »Matin« javlja \t Carigrada, da je tursko ministrstvo sklenilo ozemlje med crto Enos-Mi-dija in samo mesto Enos zasesti s turŠkimi vojaki.
Vstaške čete v skopeljskem okraju.
Belgrad, 9. julija. V skopeljskem okraju so se pojavile bolgarske vstaške čete pod poveljstvom znanega četnika Jane Sandanskega.
O ruski mobilizaciji.
Berolin, 9. julija. »Lokalanzef-ger«, oficijozno glasilo nemske vlade, piše: Vesti o ruski mobilizaciji je treba proglasiti kot tvorbo senzacije. Tako ruska, kakor avstro - ogrska vlada se zavedata, da bi imela vsaka vojaška izjemna odredba za posledico veliko vznemirjenje vse Evrope.
Madžarski zdravniki v Belgradu.
Belgrad, 9. julija. Avstro - ogrski poslanik pl. Ugron je obvestil srbsko vlado, da prispe danes 9 madžarskih zdravnikov, da se postavijo v službo srbskega Rdečega križa.
Kolera v Belgradu.
Belgrad, 9. julija. V dveh tukaj-šnjih bolnišnicah se je med ranjenci kojavila kolera. Bolnjki so bili takoj izolirani in ukrenilo ter poskrbelo se je vse, da se bolezen ne razširi. Da bi se kolera raznesla v mesto, je popolnoma izključeno.
Dunajski baktereologi v Beigradu. Duna], 9. julija. Na poziv srbske sanitetske uprave je dunajski bakte-reologični institut odposlal v Belgrad dva zdravnika in iscer dr. Bussona in dr. Stoisoweriac
.     155. štev. _-.-—             ■   :■        .,        "                  ■           -~r-~x           SLOVENSKI   NAROD.           ^X^Sj*7T^^;.-------■.......""'"■"          "~.....    Strana.
I    Društvena naznanila.
I           Sokol IL obhaja v tekočem letu
I petJetnlco svojega obstanka. Da pri-I merno proslavi ta za društvo važni I dogodek in pokaže javnosti sad svo-I jega tihega delovanja v telovadnici, I priredi v nedeljo, dne 13. t. m., javno I telovadbo, združeno z ljudsko vese-I iico v idiličnem Hribarjevem gaju. I Boižnost naprednih in za procvit I Sokoistva vnetih Slovencev ie, da se I te prireditve vr mnogobrojnem Števi-I lu udeleže in tako društvo gmotno I podpro za nadaljno delo, da ga s svo-I jim zanimanjem za sokolsko delo I vspodbude se k intenzivnejšernu I stremljenju do izpolnitve ciljev, ki sta I nam iih zacrtala velika Tyrš in Ftig-I ner. — v nedeljo torej k javni telo-I vadb? v rlribarjev gaj! I            Trgovsko bolniško in   podporno
I    društvo v Ljubljani je imelo snoci 8. I    iulija na mestnem    magistratu svoj I    75. redni občni zbor. Zborovanje  je I    vodil predsednik    drušva    gosp. A. I    L i 11 e g, kot zastopnik oblasti pa je I     Y\\ navzoč magistralni    koncipist £. I     Breskvar. Po poročilu predsecU I     stva so bili v znak zahvale in prizna-I     nia za delo in trud. ki so ga žrtvo-I     vali društvu    skozi    SOletno    dobo, I     imenovani soglasno za častne elane I     društva gg. Ivan F a b i a n, Herman I    Halbensteiner,    Alojzij K r a -I     š o v i c, Vaso P e t r i č i č  in  Karei I    W e b e r. — Iz blagajniškega poro-I     čila posnamemo,    da se    je znižalo I     ćruštveno premoženje vsled precej-I     šnjih kurznih izgub za 5235 K 14 vin. I     in znaša zaklad bolniške zavaroval-I     niče 88.517 K 39 \in. in podpomi za-I     klad 140.772 K 35 vin-. skupno torej I     2^9.289 K 74 vin. Posebej upravljana I     TerČkova zapuscina pa znaša 45.054 I     kron 79 vin. Število članov je zna-I     salo koncem minulega leta S častnih. I     36 podpornih, 554 rednih članov in 8 I     učencev, skupaj torej 606 članov. — I     ?tevilo Članov se je pomnožilo lart-I      sko leto za 7 članom. — Izolacala se je bolniška podpora v 281  slučajih, in sicer za zdravnike.   za   bolniško oskrbo,    za 5 pogrebov v skupnem znesku 16.353 K 38 vin., podpora pa 24 članom v skupnem znesku 7116 K. I      — Predsednik  se je  zahvalil vsem I     interesentom društva, ki se izkazuje I      kot tako potrebno in poziva vse k I     nadaljnemu in vztrajnemu  delu. Na poroćilo rač. preglednika g. I. K o -s t e v c a je bil podeljen absolutorij ravnateljstvu.    Za račun, pregledni-ke so bili zopet   izvoljeni    gg. Ivan Kmet. Ivan Kostevc   in   Anton Š k o f. Za tekoče leto so bile dovo-liene dvanajstim članom redne pođ-pore, in sicer trem članom po 60 K. sedmim po 50 K in dvema po 40 K mesečno. — Na predlog člana odbora gosp. I. D e r č a r i a, se je končno se sklenilo,    da se  zobozdravni^ke operacije v svrho ohranitve zobovja, re prištevajo k navadnim, v pravilniku zapopadenim boleznim. S tem je bil dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno.
Izpređ sodišča.
Upravno sodišče o Sokolstvu in O vadbi »šolske< mladine. Upravno sodišče se je pred kratkim pecalo z znanim ministrskim razpisom o telo-vadbi šolskega naraščaja v sokolskih društvih ter razveljavilo ta razpis. Kako se odločba glasi v podrobnem, nam še ni znano; v ravnanje tuđi naših sokolskih društev pa objavljamo, kar pišejo o tem češki »Narodni Li-sty«: »Dve leti je visel Damoklejev meč nad sokolskimi društvi, da jim bo onemogočeno vaditi in vzgajati lastno učenstvo in naraščaj. Ministr-stvo je enovito proglasilo sokolska društva za učne zavode, to je, sole, k: jih je potem podvrglo predpisom šolskih zakonov. Naenkrat pa se je obrnila karta. Znani sokolski dela-vecf odvetnik v Brnu br. dr. L. Plu-har je dovedel stvar do upravnega sodišča, ki je razveljavilo dotični mi-nistrski razpis kot nezakonit in tako na mah osvobodilo vsa sokolska društva in druga telovadna društva od jarma šolskega birokratizma. Senat upravnega sodišča je bil nemški in čudovito je, kako prijazno stališče je zavzel proti Sokolstvu. Izjavil je o sokolskih društvih, da se z vso pravico prizadevajo, z vadbo »šolske« miadine zagotoviti si svoj naraščaj, *n je konštatiral, očividno v pouk vsem deželnim nadzornikom na Če-škem in Moravskem, da se delovanje sokolskih društev, ki imajo za na-men povzdigo telesnih in nravstvenih moči v češkem narodu, vendar bi-stveno razlikuje od šolske telovadbe, ki je ni moči nadomestiti s sokolsko telovadbo. Upravno sodišče se je postavilo na stališče, da sokolska društva ni mogoče staviti v eno vrsto z zavodi, ki so ustanovljeni v učne na-niene in da radi tega ta društva nišo podvržena določbam šolskih zakonov. Zato je treba opozoriti vsa sokolska društva, da v prihodnje ne vlagajo nobenih prošeaj za dovolitev takozvanih telovadoHi tečaiev In 0a ,
tam, k]er jim ie bila že prepovedana vadba učenstva, prosto In brez kate-rekoll oglasltve takoi obnove to vadbo. Ona društva, katertm je name-stnistvo vsililo v pravila, da smejo vaditi učenstvo po poprejšnji privo-litvi šolskih oblasti, store prav, če o priliki svoja pravila premene v ozna-čenem zmislu.<^
Darila.
Upravništvu nuših listov so poslali :
Za   »Ciril - Metodovo  družbo« ;
R. Viđali iz Mengša 8 K, darovale mesto venca na grob umrlemu g. nadučitelju L. Letnarju, nekdanje njegove učenke Milka Resch, Miči Znidar in Zinka in Mihela Viđali; Mirko Punčuh, asistent južne žel. v Sp. Dravogradu s K, zložili slov. žel. uradniki tamošnje postaje (Badiura, Lukanc, SeniČar in Punčuh vsak po 2 K); za C. M. dan: Anica Petrov-Čeva iz Jarš 100 K, v imenu C. M. podružnice v Megšu mesto venca na grob svojemu ljubljenemu predsed-niku g. Lovru Letnarju (darovali so: po 20 K vlč. g. župnik Ivan Vrhovnik, po 10 K P. Sire, po 5 K Ana Stare, E. Gerkman, po 4 K P. Majdič, Jarše, po 3 K Neimenovana, Kaut-skv, po 2 K Val. Gregorec, Kandu-šar, Jankovič. Bogataj, M. Jenčič, Rousek, Fr. Mencinger, K. Viđali, E. Cetina, Neimenovan. Iv. Kuhar, po 1 krono Fr. Funtek, Fr. Kcsec, P. Ko-sec, A~ Vahtar. iMištaršič, Osrecikar, Fr. Gregorec, Nekdo, Pluhar, Neimenovan sedaj Mengšan, Stašek, lia-velka, Dovrtel. Hrvat, J. Rampicli, Fr. Pust, Pagon, Jamnik, 3 neimenovani, F. Tičar, P. Kuralt, J. 2nidar, G. Ušeničnikova, R. Ropret, Božič in Iv. Detela). dr. Ivan Fermevc. odvetnik v Ptuju 20 K, kot pri njemu vplačano globo iz neke kazenske za-deve, na Babičevem krešu na Golov-cu nabranih 18 K in Fran Dekleva na N. V. ladli -Aspern« v Pulju 3 K 50 vin. Skupal 157 K 50 v.
Za »Narodni sk!ad«: M. G. iz Novega mesta 3 K.
Ziveli nabiralci in darovala!
Umrli so v Ljubljani:
Dne 8. julija: Josip Naglič. de-lavčev sin, 14 mesecev, Streliška ulica 15.
Dne 9. julija: Matija Verhovec, posestnik, 28 let, Elizabetna cesta 2.
V deželni bolnici:
Dne 4. julija: Janez Sever, to-varniški delavec, 36 let.
Dne 5. julija. Marija TomŠič, dninarica, 69 let. — Janez Pirnat, delavec, 32 let.
Dne 6. julija: Ivan VVeiss, sin ko-larske^a pomoćnika, 6 dni.
Lji_ab>lj3.ni
V petek, ćne U. t. m. v re-itavracifi „Narodncga dom- se-staaek ia razgovor o izletu.
Na zdar !                              Načelstvo.
Sanašnji list obsega 6 sirani.
Izda ja te fj  in  odgovorni  urednik:
Valentin Kopitar. La^tnina In tisk »Narodne tiskamo :.
Maagnh'iBilii poraka. Gotovo ni do: nučega zdravila, katero se da tako mnogo-stransko porabiti, nego „Moilo-v© franeosko iffaa^« la ••1^, ki je takisto bolesti utesujoče, ako se namaze ž njim, kadar koga trga, kako to zdravilo vpliva na mišice in živce krepilno in je zatorej dobro, da se priliva kopelim. Steklenica B !•—. Po poitnem povzetji po-šilja to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni založnik, Dvaal, TneklaulMa 9. V zalogah po dežeii je zahtevati izrecno MOLL-OT preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom.                            6 33
f/^ Zlata svetinja    S
v^Berolin, Pariz, Rim itd. >^
NajbtljSe kozm.   _"   _fk              yč^
čistila o Ač&s *
4^*^/0. Soydl        •
^r   u/striUrjeva alica 7.     ^^
E^aaB^BM^^^^jf ^*; '""^T -     " -^"^c      -   "^^T^SBHBBBHJKSai^SRS
^^^BB^^a^3^^™^'^*"'"^t^Jt'**(i«_^^-^™^^^^a^^BaTaiS^awf^« ^iBP^^a^RtJMs
fnaiVSaksir jonbonu11
Žitne cene v Budimpešti.
Dne 9. julija 1913. Termin«
Pšenica za oktobsr 1913.   .   za 50 kg 1129
P5eniC3 za apriJ 1914    .   .   za 50 kg 11*79
Rž 2a oktober 1913       .   .    za 50 kg   9 01
Oves za oktober 1P13    .   .   za 50 kg   856
Koruza za julij 10H ...   za 60 kg   676
Koruza za avgust 1^13 .    .   za 50 kg   785
Koruza za oktober 1913     .    za 50 kg   7-97
Meteorolozi® mffilk
Viiiu nad morjetn 306*2                 Sređn)! xra£n! tlak 738 nm
=•   0|)ai0-  me?i    S-5    Vetrovi   !    Neb0 2.    WBJa    '«    "3            ■    I
8.   2.pop. 7319      16*1   si. svzh.   oblačno „   9. zv.; 731-4      15-0   sr. szah. !     dež
9.    7. zj. | 731*2     12*8 sl.svzhod del. jasno
Srednja   včerajSnja  temperatura   153', nerm.   195*.   Padavina v  24 iirah 19*4 m*n.
Dve gospodični iščeta
pri boljSi rodbini                2441
zine stanje i bia&o.
Želi se glasovir. Termin 1. avgust. Ponudbe na upravništvo »Slovenskega Nnroda« pod _____ „SUnOTanje itev. 2 2441". ==
tik državne ceste, kjer se sedaj dobro obiskana                    2442
gostilna. špecerijska Irgcvina in toBaksrna
iz^rŠuje,   z  velikim   salonom   in lepim gostilniskim vrtom
Je takoj za prodati.
Kje, pove upravnižtvo »Slov. Naroda«.
aOSPODTE!
Znemar pusčati negovanje   las,   to se  bridko   maščuje. — — Ni ga   čudesnega
zdravila, ki bi na gole glave pnčaralo lase.-------Zatorej : ne zanemarjajte las,
dokler   jih   Še   imate.   —   —  čim   prej   —   tem  bolje.-------Zoprno srbenje,
prahljaj in njega posledica.   ispadanje las,   ter   prezgodno   osivenje   se   zabrani,
ako kožo na glavi redno negujete z
ss dr. Dralleja brezovo vodo. is
Premnogo resnih zdravniških in privatnih   priznalnih   pišem. — — Preizku^ano ie 25 let — — Solidna notranja vrednost, največja higiena in zanesljivost. —
Enknt poizkušeno, Tedno rabljena
Dobiva  se po  vseh  lekaraah,   drogerijmh,  porfumerijah,   trgovinah 1 milom  in bgljšib brivnicah. Cena K 250 ia K 5—.         J«ri Brsllt, FiJaloMI B. L.
Naprodal Imam         2434
napel pokrito kočilo
popolnoma   nanovo   predelano.    Cena
nizka.   Sliko  od  voza na zahtevo do*
pošljem. — Naslov:
Anton   Petkoviek,   Sp.   Logatec
lllulllll uu IjIu.
Nastop  1. avgusta t. 1. Prednost imajo oženjeni brez otrok.         2421
Naslov pove upravništvo »SI. Naroda«.
J
iz   dobre   hiše   in   s   potrebno   Šolsko izobrazbo                   2437
se sprejmeta v trgovini z meda-nim blagom. — Anton Trevn, = Jesenice, fiorenfsko.  =:
mm®|o               § m       o   o flj
Lepa letos zidana, ki je bila ravno dogra-jena, ima  lep vrtiČ,   0Cy   je   naprodaj.
Leži 10 minut od sredine mesta, pripravna tuđi   za   penzijoniste.   —   Vprašati   je   pri
;:   G. I. Millonig, Rdeča hiša, Gorica.   ::
(za špecerijsko trgovino) skoro popolnoma nova (ker Ie kratek čas rabljena)
se takoj proda.
Več se izve  pri tvrdki       2439 A. Srisper, Lfnbl{ana, Mestni trg.
ali stenografinjo 24i8
veŠČe slovenske in nemŠke stenografije in pisanja na stroj,
sprejme pisaraa advokata dr* i:      Jcsipa Wilfana v Trsta.      ::
Kdor potiile "i Primorje.
naj obišče          345
80 moderno urejenih sob, električna luč, lift, kopeli, kavama, restavracija z iz-vrstno kuhinjo.                  Zmerne cene.
Edinl   slovenski  hotel  na  fieki
Spoštovanjem            pero Trpinac.
Albert Drgano, brlno In posr«« dovaloo za starino in poseatva
v Ljabljani,  Franca Jožefa cesta Št ti
Eii mMm pusredmalH
za starine za vso deželo, preskrbi tuđi
ćele zbirke, obenem pa rudi posreduje
-             pri prodaji posestev. :■           :
2248
Redka prilika!
Bliso kolodvora Badohova vas na IkH len}8kem je krasno arondirano
posestvo
56 oraiov skupaj, naprodaf. Poslopja vsa prenovljena. Živine se redi čez 18 glav, do 16 prašičev. Kmetje, penzijonisti ali pod-jetniki naj se oglasijo pri Franou Kntnmr|u (n. d. Mrkot) Praproie ŠU 1 pri Temencl, p. St Vid pri ZatićinI, Dolenfsko.    2440
mehka in trda, (suha); radi pomanjkanja prostora znižane cene. Dostavijo se   na  zahtevanje   tuđi   na   dom.     257
Parna žaga SCAGNETTI, sa skladiščem državnega kolodvora.
čevljarski  moj ster
v Llabllan!, Gradišće 4
iz vršu je vsa čevljarska dela do najfi-nejše izvršitve in priporoČa svojo zalogo
storjenih čevljev.
Izdeln]e  tuđi   prave   gorske  In telovadske čevlfe.
Za naročila z dežele  zadostuje  kot  mera priposlan čeveli.                237
LHfli na Korio!
V romantičnem Tolstem vrhu, 20 minut od   žel. postaje   in   trga   Guštanj   ima
lastnik istoimenske slatine
opravlleno sobo s kabinetom tor
porabo kohinfe         2416
(treba je Ie pripeljati   nekaj  kuhinjske
posode) poceni na oddaj.  Gostilna
in trgovina v hiši. — Prijave sprejema Andr. Oset, Tolsti vrh, p. ::        Guštanj, Kono&ko.        a
Vila naprodaj!
V   prijaznem   in   zdravem   kraju  ljubljanske okolice se proda lepa, v Švi-carskem slogu  zgrajena in popolnoma
opremljena                  239S
z gospodarskim poslopjem pod zelo ugodaimi pogoji. Vila stoji v lepem, senčnem vrtu ob vodi. Na razpolago je tuđi elektrika. Eventualno se zame-nja tuđi za manjše posestvo. — Pojasnilo daje iz prijaznosti upravništvo »Slovenskega Naroda«.
MM                             I       novi, letošnji pri del ek, veleprima kako-
Wm Ml    KJi ^fe M/^k^^ HU^ •* W^m  vosti,   belomesnati.   se   dobi   takoi   do   Drav
Sw     P   IIkBKHISB     primerno nizki ceni. Odjem v vrečah od 50
li % 1   lllllllll     kg' dal-^e pri tvrdki *Vn A* Hartmann naal«
imlUlIlIJII   fi. Jomažič, tjubljana, Jtfarijc Ter. cesta.
Pili        V vseh kreditnih zadevah, zlasti
£% đ\ Š% Ili ŠP%    glede posojil def. nastavljencev
1 1 \T i I i 11 jJk    izvolite se  pismeno  obrniti na
UOUJlIU    .MilĐOĐisarao* LjtiHjana.HizđtiglBacerta4.
^■■■■■■■■■■^■■^h    Za lrank. priložiti ie 30 vinariev v znamlrah
Priporoča se
ANTON ŠABC
trgovina s perilom, pralnica in Ukalmca JJ/T          Ljubljana, Sehmburgova ulica 6.
Stran 6.________________________                                                          SLOVENSKI   NAROD._______________________________________________________155 žtev.
I  Priporočamo našim    joggp*   I/ftl lAJCI/A    Pllf ADI I-Tt   W    iz edine slovenske s I   r   gospodinjam   r   gjjj IVULIIl JlVU    UIVUKIJU (j^=f]   tovarue y Ljubljani
2 gospodični
sprejme na stanovanje in hrano
bivša učiteljica, sedaj vdova višjega urad-nika, koje stanovanje se nahaja ▼ feliiinl tonske učitelj, priprava! ce. Skrb no nad-
2orstvo zajamčeno. — Dopisi na upravniStvo »Slovenskega  Naroda« pod štev. 100 2420.
Pola aspirantinja
ali pomoćnica, katera ima tuđi veselje do trgovskcga knjigovodstva
se sprejme pri c. kp. podtnem In brx.  oradu   na   Sp.  Štajerskem.
Cenjeae ponudbe na upravništvo »SI. Naroda«  pod  „Štafersko,  3 2415".
I
Sueciialna modna in športna traovina za aosnode in dečke I
3. Mette
V^    Ljubljana, ITranca Jozefa cesta 3.    \
/O\        Stamniki klobuki, če-        /&ZX*
/? \\       piće,  kraćate,   modno        [*^h ^VvH      ...    perifo itd. itd.    ::       Ij// JP
^^^^if    Vse športae potrebščine za te-     A^\ ^^^^Hf   iris, lov, turistiko in telovadbo.    m^MKi
se sprejmeta na hrano in stacovanie
po nizki ceni                2424
v Ljubljani, Đunajska cesta št. 23, pritličje.
Cena K 3*30 s poštcino 20 vln. več.
Založi!   Slnko   Saz   v  Idrljf.
3^^*     tT _^^^^        kakor   tuđi vse   v   to  stroko spadajoče   potrebšČine
yyB[ Mm*^ iB delija Jdrija"
" J^^^E^^Pitt0?^ Maccesljonirana prodaja strupov v Ljubljani, Selenburgova ulica št. 5«
Temnica na razpolago.   Zunanja naročila z obratno  pošto.   Zahtevajte cenike!
Edna posebncsn I    likerja je    f
1091
* [q pescbacst želodčnega iikerja l iz zđravilnih rastlin: hafteri iz-1 borno vpliva proti slaboslim v p telođcu ter radi tega v nobeni t družini   ne   bi    srne I   maajkati.
IOtvoritev gostilne.       I Cenjenemu občinstvu vljudno  naznanjava,  da   sva  prevzela   staroznano  H
IZagotavljava cenj. občinstvu, da bova imela vedno na razpolago pristna   I
vina, sveže pivo ter mrzla in gorka jedila.                               I
Priporočava se za   mnogobrojni   obisk                               i
2402                              F. Ni. Salija. |
Anton   Baiec
umetni in trgovski vrtnar
HiHnja si. |i. i. oMinstrs. da u naiiajs njegn
cvetlični salon
Pod Trančo.     *■
Velite zaioaa sui ventev.
.zđelsviflje sop^.ci veocev, trakov itd
Okusno delo in  zmerne  cene Zunanja naroćila točno.
Vrinariia na Tržašk! cesti II. ]\.
HOIM ilir
¥ Ljubljani, Komenskega ulica 4.
Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. Porodnišnica. Medicinalne kopeli. UstBik ii ief-zdravaik: Dr. Fr. Organe, primar. I. kir. ojl kl. bola
1995 Piva domada fovarna
omar za led
Simona Praprotnika
v £jubl]ani, jenkova ulica l\. 7.
}$.——i r—^-^ Prevzemajo se vsa v i'ifflj ' rZlr stavbno in pohištveno rLlrii i 1 i^t-^- : rnizarstvo spadajoca : ilvc—t r A dela, katera se točno linlrJ^T '> *n P° najnižiih cenah CvJž^i^^^^ ^=^=^ izvrŠujejo.--------
Velika zalcoa gertii!ft oUroonn miz.
Ceniki se pošiljko na 7ahtevo brszplačiio in poštu ne prašta. S^;^   Najbcijsa  in  najzdravejša  .   ..
je dr. Drailea lfNEBILcfy ki daje sivim in pordečelim lasem njih prvotno naravno in zdravo barvo. Dobi se svetla, rjava, temnorjava in crna v steklenicah z navodilom po 2 K, velike po 4 K, pri
Stefan  Stnmoli
Ljubljana,  Pod Trančo št. 1«
Lasne kite, podlage in mrežice vseh vrst; gledališčne in toaletne =   potrebščine itd.   —- ■---
IW   Velika zaloga   najmodernejših   slamnlkov. "Wl
v najnovejših fasonah in v veliki izberi
24           -               priporoča     ——       w
IVAli SOKLIĆ.
QV   Pristni Panama-slamnikl  od 9 K do 50 K,   "VJI
T^ T                                  *                                  E2435
Naznanjam
vsem  cenjenim  odjemalcem    da sem OpUStil prOStOVOljnO  zastopstvo tvrdke ::       Mi$O Arko V Zagrebu in da sem prevzel zastopstvo slovite tvrdke       ::
Jrionskih ofokov gosp. p. 3Cupdwieserja.
Obenem se priporočam za nadaljno naklonjenost. Z velespoštovanjem                                J|a   MllaVeC,   LOgalGC.
£S»€ll€»iil£€i.wa&o    termalno    bopaliiče
Sezija od 1.  maja do 1. oktobra.
Postaja dole niske železnice Straža-Toplice. Akratov vrelec 3S°C, ki daje vsakr dan 6ez 30 C0O lil radioakativne termalne vode. Zdravljenje s pitjem in kopanjem, Izredno uspešno proti putiki, revmi, neuralfriji (tr^aniu\ ženskim boleznim in drugim. Velika kopališča, posebne in mOČvime kopeli. Elektroterapija in masaža Ravnateljstvo: Kopališki zdravnik dr. Konstantin Konvalinka. Zdravo podnebje. Gozdnata okolica. Bogato opremljene sobe. Izborne in cene restavra-ciie.   Prospekte   in  pojasnila  daje brezplačno kopaHŠka Uprava.      1178
Velika in moderno uredna knjigovežnica
Ivan Jakopič
v £jubljani, filipov dvorec, poisg frančiškansksga mostu, za voSo
se priporoča slav. občinstvu za izdelovanje vsakovrstnih knjigoveških del, cenj% gosp. trgovcem za izdelovanje \zorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniških cenah in slav. uradom za trpežno in močno vezanje protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjiget vezanje knjig za bralna društva, čitalnice in knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi moderni mi črkami. Postrežba točna, delo solidno.              2279              Postrežba točna, delo solidno
K:S^                                                                                                  ^    — — - -        -,»         j  ~
Laurin & Klement
«1^1.   di«.              2436
Tvornica w Mladi Boleslavi.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
..   Delnltkji 8lawnlc» «,000.000 hroit.~^                m               Stl*itaPjeVa    llliCa    ŠteV.   2a                                   R««erwnl fond!   ofcroglo 1,000.000 krt^T
Podružnice v Spljetu, Celovcu. Trstu. Sarajevu. Gorici in Celju.
Sprelema vloge na knjiiice m >a teko« rttan    MU 01    j^g, | j^ jjgj -^, k^. = ^,300.000--. s   ter )lb obrestnfe od dno vloge po čistih   s ^r \* |U iMbanj« 1. jMiiJa mi.                      zreb.njo 1. juiij. 1913.
_______             —------------------__^------------------            ________        —j