205 Recenzija knjige Hotena nevednost Recenzija knjige Hotena nevednost (TOMAŽ GRUŠOVNIK, Slo - venska matica, 2020, 275 strani) Knjiga Hotena nevednost dok- torja Tomaža Grušovnika, ki je konec leta 2020 izšla pri Slo- venski matici, je izjemno aktu- alno filozofsko delo, ki v dobi vsesplošne razširjenosti razno- likih občil, brezmejnega dosto- pa do informacij in razbohote- ne vednosti v ospredje našega zanimanja prinaša večplasten fenomen izogibanja resnici. Avtor nam že v uvodnem poglavju predstavi ves domet vprašanja, ki nastopa pod na - slovno sintagmo: gre za eksisten- cialno nevednost, ki bi jo lahko upravičeno dojeli kot značilno držo sodobnika vpričo perečih svetovnonazorskih problemov in zagat. Vednost je namreč v veliki meri napoti uživanju in brezskrb- ni eksistenci, zavezuje k dejanju in odgovornosti. Nevednost tako nastopa kot refleks, ki se sproži ob slutnji vsakega dejstva, ki bi utegnil od nas zahtevati odgovor - nost. Nevednost, za katero se v svoji analizi zanima avtor, pa ni v nedvoumno jasnem konsekvent- nem razmerju z vednostjo. Ne- vednost namreč ni potencial, ki se aktualizira v vednosti, pač pa je odnos med njima precej bolj za - pleten in večplasten. Nevednost iz knjige tako ni nujno časovno predhodna vednosti, pogosteje je ravno obratno. Dejstvo, da si ne- kaj želimo nevedeti, pomeni, da moramo to že vnaprej anticipira - ti in torej vsaj slutiti. V tem oziru je hotena nevednost v prvi vrsti etičen problem, saj vodi v ele- ganten izogib etičnim precepom, in je torej po svoji naravi neetič- na (je torej nevednost, ki ne od- vezuje krivde). Primeri za takšno izogibanje se pravzaprav ponu- jajo kar sami in predstavljajo kl- jučna navzkrižja sodobne etične eksistence, segajo od nehumanih 206 Luka Trebežnik delovnih razmer v manj razvitih državah, ki botrujejo k vedno bolj dostopnim blagovnim artiklom na razvitem Zahodu, totalnega spregleda trpljenja živalskih bitij v prehrambni industriji in vse do zanikanja okolijskih vplivov, ki jih prinaša človekovo vedenje idr. Knjigo bi torej zlahka umes- tili na področje etike, saj z njo avtor prične in konča, kljub temu pa ne vztraja zgolj na etiški, mor - da najočitnejši ravni tega prob- lema. V želji ponuditi celovito analizo spoznavnoteoretske vlo- ge, ki jo igra hotena nevednost, se poda v zgodovino filozofske misli. Prvo veliko poglavje je v ta namen zasnovano kot zgodovin- skofilozofska analiza fenomena hotene nevednosti. V njem se razkrije, da se ta fenomen pod različnimi vidiki in imeni nahaja v samem jedru zanimanja filozo- fije – ta je namreč strukturirana kot resnicoljubnost, vsakršna želja po nevednosti pa nastopa kot njena negacija. Avtor v tem segmentu izkaže izredno pozna - vanje filozofske tradicije in zelo podrobno branje filozofskih kla - sikov. Če sledimo njegovemu branju, bi lahko rekli, da vsakega filozofa v bistvenem zaznamuje prav odziv na vprašanje odnosa do vednosti in preprek, ki ga ne- girajo. Zato je več kot dobrodoš- lo, da knjiga ponuja analizo celo- vite verige odzivov, ki segajo od začetkov filozofske discipline v grških mestnih državicah pa do krščanskega srednjega veka in novoveških avtorjev. V tem oziru knjiga predstavlja dober pregled zgodovine filozofije (ki ne zane- marja niti relevantnih elementov neevropskih filozofskih in reli- gijskih misli). Avtor pa zgodovinskokritični razmislek nadgradi v sledečem poglavju, kjer ponudi psihološke in kognitivnoznanstvene pristo- pe k fenomenu. V tem poglavju obravnava konkretne različice hotene nevednosti in zlasti me- hanizme, ki subjektu omogočajo samozaščitno nevednost. K bi- stvu hotene nevednosti namreč sodi, da je njena hotenost na nek način zakrinkana. Zato je več kot smotrno, da v tem poglavju avtor vpeljuje tudi sodobna dognanja 207 Recenzija knjige Hotena nevednost s področja psihologije. Tako so nam predstavljene nekatere so- dobne vedenjske teorije, ki pri nas še niso bile interpretirane, njihova miselna nadgradnja, ki jo prinaša knjiga, pa predstavlja dobrodošel prispevek tudi k mednarodnim razpravam s tega področja. Delo zaključuje tretji večji sklop, ki se znova vrača k etiki hotene nevednosti, njenim pogojem in mejam. Tu morda najdemo ključne poudarke knji- ge, kjer se avtor spretno navezuje na svoje poprejšnje raziskovalno delo s področja okolijske etike in etike živali ter ga v marsičem nadgrajuje. Knjiga tako ponuja dodelan pristop h ključnim vpra - šanjem filozofske etike. Pristop, ki ga prinaša Hotena nevednost, ima seveda določe- ne omejitve in pomanjkljivosti. V veliki meri se izogiba vpraša - njem po statusu resnice in njeni vrednosti, vprašanjem, kaj je res- nica, kako se nam daje ter če je sploh dosegljiva. Resnica, kot je postulirana v Hoteni nevednosti, mestoma deluje preveč nepro- blematično, skoraj nedvoumno jasno in tako dosegljivo. Toda v resnici se prav lahko nahaja ne- resnica in obratno, tako lahko pravzaprav obstajata hkrati. V tem kontekstu so seveda v veliki meri zanemarjeni postmoderni filozofski uvidi, ki opozarjajo rav - no na težave z resnico kot pre- zenco, dojemljivo in posedljivo. V tem oziru je pravzaprav lahko tudi hotena vednost dojeta kot precej problematična, želi na - mreč posedovati neposedljivo, s tem pa hromi življenje samo. T emu drobnemu zadržku nav - kljub pa moramo poudariti, da knjiga Hotena nevednost v slo- venski intelektualni prostor pri- naša sodobno filozofsko misel, ki na inovativen način premišlja starodavna vprašanja in ponuja nove inovativne odgovore nan- je. Seveda pa ne prinaša zadnje besede glede analiziranega ob- čečloveškega mehanizma (če je kaj takšnega sploh mogoče), av - tor se namreč vselej trudi svojim argumentom poiskati prepričlji- ve protiargumente, ki osrednjo temo držijo odprto in zanimivo. Kot takšno je dotično delo odlič- 208 Luka Trebežnik na izhodiščna točka za prihaja - joče razprave. Hkrati s tem pa delo s svojim koherentnim filo- zofskim pristopom in pogloblje- nostjo osnovne teze predstavlja izjemen prispevek k slovenski humanistični stroki. V slovensko akademsko okolje vpeljuje dolo- čeno znanstveno senzibilnost, ki predstavlja obogatitev domače filozofske produkcije, v zavze- manju za izgradnjo slovenske terminologije pa uvaja marsika - teri nov izraz. Knjiga je v svojem spoju raznolikih pristopov k za - nimivi osrednji temi inovativno znanstveno delo, napisana je na visokem filozofskem nivoju, hkrati pa s temo, ki bo zanimi- va širokemu krogu bralcev, in razumljivo argumentacijo pred- stavlja privlačno vstopno točko v filozofsko znanstveno misel. Luka Trebežnik