86. številka. Ljubljana, v sredo 15. aprila 1896 XXIX. leto. (ahnja vsak dan ireier, izimfii nedeljo in praznike, ter velja po poŠti prejem an za avstro-ogersko deželo sa vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld, ra Četrt leta 4 gld , za jeden 1 gld. 40 kr. — Za Ljnbljanu brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., aa jeden raesoc 1 gld. 10 kr. Zm pošiljaoje na dum računa, ue po 10 kr, na mcBec, po 30 kr. za Četrt lota. — Za tnje deželo toliko veo, kolikor poštnina za asa. Za oznanila plaCujo ee od Itiristopoe petit-vrste po (i kr., fte se oznanilo jeilenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po 4 kr., če so trikrat ali veCkrat tiska. I>opiai naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravni&tvo je na Kongresnem trga št. 12. li p r a v n i & t v u naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse admiuiairatk ne -.t vari. SU Skrbimo za industrijo. (Dopis.) 1. V vseh krogih, zlasti pa v trgovskih j« na redilo najboljši utis, da je naš deidltti zbor se lotil inicijative glede pospeševanja industrijo v naši kro-novini, tembolj, ker je naša kronovina v tem oziru precej zaostala za drugimi, dasi ima precej so neporabljenih prirodnih zakladov, le«*, premoga, rudnin in tudi vodnih sil. Dežela bi imela gotovo veliko korist, ako bi ■e pospeševalo snovanje indnstrijaluih podjetij na ta način, dne železnice tirjati rente več kot 8 glJ. 11 kr. za vsako delnico, vlada pa jim hoče dati rento 12 gl, toiej na leto 700000 gl. več, nego jim ero. Darovati jim torej hote kapital 17 5 milijona gld., to ogromno svoto hoče v korist zasebnim šptkulantnni prcČ vreči. Posl, dr. S c h 1 e si u g e r je imenoval vladno predlogo monntruin in dokaz, da miniHterstvo postopa brezvesfno. Ylad\ katt ri je količkaj za interesa ljudstva, bi ee nikdar re up-.Ia, predložiti zbornici take predloge. Želeiniš ki m'nister ne pozna židovskih linaneirjev sploh niti Žida Taussiga, razupitega linancirja, kateri se bavi zlasti z železnicami M ni-sterski arad iki ne razumejo dosti in tako jih je mogel TausBig pridobiti za svoje narrene. Vladne predloge no nv»rn noben pošten človek vzprejeti. Posl. dr. G r o s s se je izrekel zoper predlogo, ker določa delničarjem rento, katera je večja nego dosedanja dividenda, in jim torej poveča kapital. Zato bi b:lo bolje, da se opusti namera, podržaviti to progo, in se misli na zgradbo diuge proge v Trat. Zgodovina avstrijskih m leznic ima mnogo žalostnih poglavij, katera pripovedujejo o lahkomiselnem izdajanju državnih interesov, o predajah železnic tujim družbam, o sleparstvih in čudnih pcdržavlje-njih. če se vzprejme ta predloga, s* pomnoži zgo-doviua lelesnio za jedno prežalostoo poglavje. Posl dr. Steinvvender je očital vladi, da je meseca septembra drugače govorila glede podržavljenja te proge, nego govori v svoji predlogi sedaj. Zakaj se je izneverila tedanjim svojim načelom. Brezvestno postopanje pri Železniških vprašanjih je sramota za našo državo. Želczuiški minister Guttenberg jo izjav*!, da bode v odseku meritorno odgovaijal in je pri« poročal, naj ee predloga ookažo o is ku. Posl. dr. L u o g e r je r ;;v itmha na Moravskom, češ, da mislijo Izdati neroštvo. Itjs čudni So ti ljudje, na jedni nt rani se t-dio potegujejo za pravice krščanskega Iju i i u i drugi ^t-ani bi pa krščanska Slovana najrajse kar ugonobili, d bodo tako postopali, ne i odo nikdar abrali vsah avstrijskih narodov pod svojo zas'avo. Na Ogerskem s- nanju r.ovn konservativna stranka, ki se bode imenovala kouse-rvativno-na I rodna Btranka. Ta stranka poskusi btj« že svojo srečo pri prihodoj h vol t ah na Ogerskem. Mnogim ogerskim konservativnim plemenitašem ljudska stranka ne ngu a. Z i ie jim, da ]>' na j* dni strani pevec se udala scetjaKainu, na dtigi strani se pa prt,tč brat z nemadjarskim narodnostmi. Ti ho-č ji stranko, ki ne bode oknžsua z nobenimi novodobnimi socijalističnimi idejami, in '< i '»•• 'e .st.tla na odicno madjarsko - Inem Mali iču. Uspehov ti-ko stranka ne bods dosegla. N žja prebivalstvo &♦> sanjo sploh iw t> de ogrelo. Pri M tdjardi samih se pa tudi d. sti storiti re ria, k r so skoro vsi že v liberalnem i t bo a ah (ia v tabora katere skrajno opozicijske stranka. LibereKssnu bi mogla do živega jedino Btranka, ki bi ne opi$*ia oa vse narodnosti. Raskola \ ej i . • .^••rv.itivninii ž.vlji pa pač ne bode nikdo bolj vesel, kakor vlada sama. Francija in Turčija Iv r ste Francija in Rusija ^daj najboljši prijateljici Turčije, je freev Cenki vladi tako neljubo a. d cerke* ue zatre za časa tega proti monarhist ičn g* in proti-krščanskega gibanji, bode deželna osrksv sama propala. Tudi cesar izrekel je v nekem telegramu baronu Sr.ummu, da se -popolnoma uj ma s njegovim mnenjem. Iz tega smemo Bklepati, da sa začne v krotkem huda borba proti krščanskim socijalistom. Krščanski socijalizem so v N-»m.':iji kakor v Avstriji provzročili konservativci, a sedaj jim raste 6es glavo. Dokler so krščanski socijalisti zabavljali le proti židovskemu kapitalu, je bdo vsa dobro, a ko so pa za'eli tudi se zagan;ati v bogito veleposestnike, ki tudi ljudstvo izsesavajo, je pa ogonj v strehi in kličejo cerkev iu džavo na pomoč. Tri kupiš. V (sl.nnesu je umrl te dni grški državnik II .nt-os Trikupis. Bil je so peiuka, zgodovinarja iu državnika SpiridijOtta Trikupisa. R >jen je bil 1832. leta v Naapltci. Ko je končal pravoslovne Aru.ii, > v Londonu in Parizu, vstopil je bil v diplomatičuo službo in postal grlki zastopnik v Londonu. Po ustiji 1862. leta je bil odp slan v min dni zbor kot zastopnik Grkov živec.h v Angliji. 18G5. leta je on sklenil v Londonu pogrlbo ztradi odstopa Jjoskih otokov. D.e leti pozneje jo postal minister unanjih Stvatij in 1875. leta m.oisterski prcdseduik. S tistega časa je bil večkrat ministerski predsednik. N^kaj časa sta se z 1) ly rusom kar vrstila. Zuinje njegovo ministrovanje js bilo jako n-srečno, prišlo je do fi iančiiei?a poloaaa. VsloJ tega jo moral odstopiti lani dno 22. marca. T- g« poloma p« m r-.m on kriv, tei^v^č vsu g-'ske vlade p O sledJ tjih desetletij, ki so iahkomišljeno dolale do'gove in »,e vedno domišljale, kako veliko uiego so poklicani Grki i. ruti v orijeutu iu v ded t-^a igromuo svoto potroule za svojo ničvredno vojsko. Vstaja na Kubi Iz Zjediojenih drŽav odpeljala se j- te dni jf dna I; |> i Spanci zgube Kubo, pride pa doma do velicega finančnega poloma, kateremu pa utegne slediti re. volucija. Rapubličanska stranka je močna v deželi če tudi se pri volitvah to pokazati ne m1 ore. Dlieviio v&sti. V Ljubljani, 15. aprila. — (Obletnica potresne katastrofe.) Sinoči je minilo leto, kar je vsem nepozabna nesreča zadela prijazno našo Ljubljano. V noči od dne 14. na dan 15. aprila lanskega leta je potres rušil naša mesto, podiral hiše in provzročil nepopisen strah in inorečo grozo. Skoda, katero je naredil potres, je ogromna in še dolgo vrsto let bode vsled nje trpalo prebivalstvo. Kranjski Slovenci pa nismo sentimentalni. Prebivalstvo se je pomirilo in sa energično lotilo popravljanja in grajenja. Tadi zemlja se je pomirila. Ničesar več se ni bati in tako utegne Ljubljana sčasoma prenovljena in pomlajena vstati izpod ruševin. Ćb pa se spominjamo lanske potresne noči, se moramo hvaležno spomniti tudi vseh tistih, ki so nam v veliki nesreči človekoljubno pnhteli na pomoč in omogočili, da si Ljubljana pomore. — (Prazen izgovor.) Na volilni shod minolo nedeljo se Slovenč^vci niso upali priti. Ža pri volilnem shodu, kateri se je priredil pred dež-dno-zburskimi volitvami, je nasprotnika strauka spoznala, da nima mej volilci nikake zaslombe. Takrat je prišlo skoro vse na shod, kar prisega na klerikalni evangelij, a koliko je bilo teh katoliških junakov? Pe čica! To spoznanje je vodilo Sioven-čevce, ko so sklenili, da na volilni shod v nedeljo ne pridejo. Durij jim ni nihče zapiral, kakor trdi »Slovenec", vsak bi bil lahko prišel, kdor bi bil hotel. Sicer pa bodo volitve pokazale „ pravo javuo mueuje v Liubljaui". — (Katoliško!) BSloveuecu trdi sinoči, da je „Dramatično društvo" iz društvene blagijuice priredilo pevkam ovacije. Piše namreč »ker iina društvena blagajnica denar za „Biurnenregne" pevkam — zakaj bi ga ne imela za slovansko prevod-:". Ta trditev je ravno tako naresnična, kakor je bila neresnična in zlobna svoječasaa trditev nekega drugega slovenskega lista, da se je jeden član inten-dance na društvene troSka peljal na Dunaj. „1*'»-menregne" so prirejali vedno izven društva stoječi krogi in je društvo le dvakrat nekima tujima gostoma kupilo po jedrn vouec, to pa v sili, ker > iz občinstva ni b lo nič poskrbelo. Kar se je sicer priredilo ovacij, no jih plačali zasebniki iz svojca žepa. Takisto poštena je bila trditev nekega drugega Usta, da se je jedan član intendance na društv troške peljal na Dunaj. Kamorkoli sj se doslej peljali člani intendance v gledaliških zadevah, bod>ni v Z.igr.^b v Prago ali na Dunaj, vselej je vsak vse troške plačal iz svojega, dasi je potoval jedino v interesu gledališča. Da bi kdo kar čez stoti k žrtvoval za korist gledališ.'a, to ljudem izvestne kate* gorije seveda ne gre v glavo. OJ takih infamu be more človek le s studom odvračati. — (Koncert „Glasbene Matice". Včeraj sa je pokazalo, koliko simpatij m ugleda si je pridobila n(il bn.i Matica" po dunajskih konceitib. Priznajmo odkrito: Do dunajskih uspehov so le olji — Pobeli hi! Pobeli s« z U .igo m! je zakričal s njo. — lu nr- posnaj već ui moje li^e, nf mojega dvoril a ... X» r je moj brat m-ne zatajil, Zatajujem tudi jaz njega ... in vse njegove n.t-eleduii. -. A uliuaJakovli vua j odda užaljena — tekla po cesti k botri Savtijevni iu pripovedovala jej vse, ohladi'a si srce. — ba mi sverina, pravi, — se je spravil name • . . Poben so veni kiiči . . . Zataknjeni brata, pravi, in vse njegove nad dnike ... S id ij pa ne pojieru v« II ... Nikda- v livljenju več iio pojdem k njemu . . . liog ž ujiin ! . . . Toda k p groba js vendar li šla v cerkev — poslovit se od p kojuioo. IV. Od bolsani Avdotije Ivanovna sauikaj so na ■topili budj fisaj za 1.1'bo. Neprestano je s;lil k maniri in Kij U tki, A mamina je ležala v grobu, k Ksjutki Si in mu pa O&S ni pustil. — Mo'či! . . . In ue črhnil jo zakričal nanj, i— drOgSOS t.* vržem at ulico, da te volkovi snedč. Toda LottQ je babica preveč razvadila, da bi poslušal tu ukaz. Z obupnim jokom in krikom je I zahteval brezpogojno, da naj ga ne-.6 k Ksjutki. S težavo se je posrečilo b ibici, da ga je potolažila. Ko je mati umirala — bil jo miren, kakor da jo razumel, da se godi, nekaj nenavadnega iu ros-.isga Toda tretji dan iio pogrebu je iznova začel kričati in rijoveti. Naposled ni več mog^l trpeti, prijel je Lelio in neglede na protest babice nasekal ga z vso silo razdražene kmetske roke. iM >a je utihnil in napihnil se. Je li uptivala ta stroga ka'.en na njegovo psihiko, ali je pretresla njegovo možgaoe — Lfl a jo kakor izgubil jezik in glas. Kar nič več ga ni bilo slišati. Molče je sedel v oglu po colo ure. Zavrgel je vse igrače, katere mu je dajala babica, in uiti odgovarjal ni na neua vprašanju in laskanja. Zadnje dni pred Veliko nočjo — so pozab li nanj. Pozabila je celo babica, pogrezivii se v pečenje kolačev in krašenje jajc. Samo v soboto zvečer se je spomnila nanj in dala mu zlato jajce. — S tem jajčkom, je d jala,—potdravi jutri očko . .. Reci mu: Krist je usta!, tata! ... in daj mu to jajčice. A on ti da drugo . . . tudi zlato, svetlo, vse pisano — prekrasno ... in poreče: „istinito je ustal I" Ltiua jo vzel jajce in je skril pod zglavje. j — Gloj, da je ne zmečkaš ... je dejala ba- bica. — <).m se tudi zmečka . . . Jutri pa pozdravi ž njim tato ... Si razumel ? Toda Leha ni ničesar odgovoril, in babica se je zopet obrnila k svojim kolačem. Ša debelo uio se je ukvarjala ž njimi. Potem se je začtda odpravljati k zornici — in vedno mislila: „Komu pustim Sedaj Lliho? Matere, Avdotija Ivanovne, ni, večna luč naj jej sveti, umrla je golobičica. Tedna in štirih dnij do Velike noči ni dočakala. Ako bi jo doživela, Šla bi naravnost v nebuško kraljestvo , .. Nebeška vrata bi bila odprta ... a sedaj, Rog ve, kod leta njena dušica " Iu šla je k Lo'iinej postelji, misleč: prekrižam golobčuka, naj spi . . . dete Božje . . . Toda postelja je bila prazna, na njej ni bilo Lena ... Sklicala je Tatijano, a tudi Tatijana ni vedela in ni videla, kje je Li;o.a. Preiskali so vso hišo, a Lohe nt bilo nikjer. Ko je to izvedel Aleksej Stepanyč, — bil !• ves iz sebe. Metal se je kakor zmešan po vsej hiši-Prešarili so vse shrambe in izbe, toda Leha jo ginil, kakor kafra v vodi. (Konto prih.) krogi znali ceniti vrline pevskega zbora „Glasbene Matice" in njega vodje g. Hubada, širši sloji pa iar niso mogli verjeti, da bi imeli v svoji sredi pevski »bor, kateri bi mogel stopiti pred vsako občinstvo in kateremu se ni ustrašiti nobene kritike, bodi še tako stroga, razvajena in prenasičena. Slovenci smo že taki, da sami »e conimo tega, kar imamo, po resnični vrednosti, da sami sebi in svojim močem ne zaupamo. Dunajski koncerti šele so vso Slovenijo prepričali, kaj je naše „Glasbnne Matice* pevski zbor in včeraj so prihiteli rodoljubi z razmh krajev, da izrazijo svoja čutila za „Glas-beno Matico", da se osebno prepričajo, kako pravična in opravičena je bila slava, katero je dunajska kritika pela zboru, vodji Hubadu in slovenski narodni pesmi. Ribniška dolina je poslala s posebnim vlakom najboljše svoje može in celo vrsto dražestnih gospodičin in lepih dam. Že pre-srčni vzprejem na kolodvoru je izletnikom pričal, kako se je njih prihoda oveselila Ljubljana. Izrazila sta jim to g. Ravnihar in gospa dr. Jenkova z iskrenimi besedami. V imeni izletnikov se je bil zahvalil g. notar Gruntar rekli: Prišli smo v obil-nem številu k Vara, da Vam izrečemo srčno svojo zahvalo, da Vam pokažemo dejanski, kako smo Vam hvaležni, da ste v prestolnem mestu slovenski pesmi pridobili veljavo. Pripeljala nas je pa tndi želja, slišati v umetno ubranih zborih Vaših milo naše slovenske pesmi, katere naj bi nam vuduo blažile naša srca! Vi ste delavni in zaradi tega složni. Dal 1» ig, da bi Vas vsi slovenski stanovi posnemali, da se prikaže naši domovini lepša bodočnost. Živela „Glasbena M-itica". Živahni Živio-klici so pričali, da so besede notarja g Grunta rja bile izraz čutil vseh izletnikov. In te simpatije, katere so pripeljale ribniško-velikt laške dame in gospode h koucertu, so se tudi ja^uo in srčno izrazile v Sokolovi dvoraui Fizijognrmija včerajšnjega občinstva je bila vsa drugačna, uofro pri drugih koncertih. Ljubljanskega obČinatvaje bilo jako malo ; malokdo jo bil tako srečen, da jo dobil vstopnico. Zunanji gostje so zasedli skoro vse prostore. Koje nastopilo gospa dr. Jenkova na čelu ženskemu aboru, za orili so Živio klici in ti so posta! i uprav fcenet>finlt ko se je pokazal vod a gospod HubaJ, katerega je občinstvo po veaki točki tako srčno aklamralo, kakor da mu s ploskanjem iu Slava klici ni hotelo samo izraziti svojega priznanja, nego ga tudi slaviti kot vojskovodjo, ki je na Čelu svojega zbora zmagovito priboril sebi. pevcem in vsemu narodu spoštovanje in ugled v cesarski prestolioi. V umetniškem oziru je b.l koncert dovršeno lep. Govorni smo že večkr.it o njem, ton-j ni treba, da bi dants ponavljali, kar smo že o drugih prilikah povedali. Dovolj je rečeno; p lo se je krasno in kdof je bil sinoči prvič pri koncertu se ni mogel pre.čuditi glasovn« mu m nerijalu zbora, njega preciznemu petju iu je pevovodjo g. Hubada občudoval t r pojmi!, zakaj in s čim sta zbor in pe-vovodja Dunaj danom imponirala. Sido partijo v Fi-bicbovi romanci je pel s noči g, J. M o 11 i in jo, ako-fpram je partija pisana prav za prav za bas, s svojim krasnim glasom in dramatično izrazoviton prodna-danjem dosegel kaj lop uspeli. Umetniški USpeh koncerta jo bil tako vebk, da ga ni moči popisati« Rodoljubi m ljubljanski so sedaj Bpoznnli, kaj je pevski zbor „Glasbene Matico** in kako opravičeno jo n. m narod nanj ponosen. Pripomnimo naj ho, da ao krasne narodne noše, v katerih jo nastopil včeraj prvikrat v Ljubljani ženski zbor, podajala tudi •Očesu prav lepo, slikovito podobo. Po koucertu Oe jo zbrala okolu dolenjskih gostov v mah dvor mi »Narodnega doma" — bila jo zares dosti premala Za vse, ki so se hoteli udeležiti večera — družba pevcev in članov „G las beno Matico". Mala dvorana i u postransko sobo, katere je iz prijaznosti *Uo goatov prepustila čitalnica v porabo, bilo so kmalu vse prenapolnjeno. Dame pevskega zbora, vse šo v narodndi nošah, so razdelilo dolenjskim damam male šopke v spomin. Prvi pozdrav je veljal milim gostom z Dolenjske, Štajerske in Goriške , katere je pozdravil s prisrčnimi besedami načelnik moškega pevskega zbora g. svetnik Ven-Oajz, poudarjajoč, kako mora vsauega prijatelja slovenskega petja veseliti živo zanimanje, ki se kaže za „Giasbeuo Matico*. V imenu ribniško-veli-kolaškik gostov se jo zahvalil državni poslanec 8« V i Sni k ar ter nazdravil načelniku zbora svetniku Vencajzu, poudarjajoč njegov velik trud in aasluge za uspeh koncertov „Glasbene Matice". V daljšimi, krepkem govoru jo proslavljal urednik „Soče" gosp. Gabršček lepo slogo, ki vlada v „Glasbene Matice" zboru, analiziral besede Stritarjevega prologa in omenjal, da je zbor uvedel zmagonosno slovensko pesem pred velikim tujim svetom. Posebno Slovenci ob periferiji vedo ceniti to zmago, zatorej nazdravlja on ljubljanskemu prebivalstvu, ki je poslalo tako inpozauten pevski zbor na Dunaj. Mej prisrčnim odobravanjem je potem pozdravil gosp. notar Globočnik iz Velikih Lašč vrlega koncertnega vodjo prof. Hubada, kateremu je kot hvaležen dar udeležeacev ribniško-velikoLsk»ga vlaka izročila goupici Suflajeva iz Velikih Lašč krasen zlat prstan z briljanti; gospa Kranja Tomčeva pa je v navdušenem govoru izrazila v imenu d denjskega ženstva dičnemu vodji zbora spoštovanje. Globoko ganjen se je profesor Ilubad zahvalil za prelepo ovac jo, katero so mu priredili ros idejalno navduš ni dolenjski prijatelji slovenskega petja. Tajnik „Glasbene Matice" gosp. dr. Foerster je nazdravil prirediteljem t dolenjskega posebnega vlaka gg. notarju Gruntarju iz Ribnice in svetniku Suflaju iz Velikih Lišč, g. Vlad. Ravnihar pa narodnemu, žemt/u. 0 colu polunoči začeli so odhajati mili dolenjski in drugi gostje, sprem I je van i od Ijubljauskega ob oostvi. — (Občni zbor „Glasbene Matico) bide danes BVačet v mn-*ttii dvoraui po seji ob inskega sveta ob 8 uri. — (Klub slov. biciklistov „Ljubljana") opozuja svoje člane na r sdui objrn B00E dne 18. t. m. v RNarodnem domu", vabeč jih k obilni udeložbi. — (Laskih zidarjev) pripeljalo s^ jo zadnji čas na stot'ne v L ubijano, a deia večinoma pri tukajšnjih Btavb nskik rnoj-drilj ne morejo d biti, ker ti z oz-rotn na nerešeno vprašanji glele rega-lacijskega načrta še ne velo, kako sa bode raivila stavbinska sz.ona. Zidarji, ki bi radi delali tuli za nižjo oenO| začeli so vs'ed togi z eiet sapušSa saše m^sto. R svalins in porušene Iimj povsod, kamor se pogleda, a gradnja m vira se c-lo od strani onih fiktorjov, ki bi morali z vsemi mo! n podpirati razvoj po potresu tiko lm la prizadetega masta — als ni to čudna signatura m.š ga položaj .? — (Nezgoda) Str- žuica Marija Ko^ač pri-1 je včeraj popoludn^ perilo ob- L^utiljinici poleg Obresovs hiše. Pred omenjeno hišo pa ja nek bjapea nakladni n<» vos prašno sode „ Vipavsko z i lilije" ; l o nnključji pale jeden sod z vozi, potaka se po stopnicah proti Ljubljanici ter vrže omenjeno porieo v vodo. Ker j-i bila voda vst.i dež a precej glo-b:d«a, bil je položaj kritičen; \ender ss js posrečilo poteguiti žeusko, ki j« ns glavi prsosj pobita, zopet na suho. — (Umrl) je hvi \odia v L-».-k»ui poteku II gospod Ivan B<*ntao, sa pustivši vdovo in petere ns-preskrbljen h otok. Pokoj aik si je pridooil mnogo zaslug za šolo, tukajšnjo kmetijsko podruž ne» kn za posojdnioo B i je blaga duša m vri narodnjak« Doji mu aemljioa I lika (Potres.) Kakor ee n trn je sinoči br^ j vilo, bil je včeraj sjutrsj v Novem mestu precej močan potres« Danes smo dobili poročilo, da je b I sunek, ki je imel smer od severovzhoda proti jugo-i vshodn sicer kradel«, a močnejši nego lani o katastrofi Primeril a* je oh 1 a4. uri zjutraj Ljulje so so prsosj preplašili, — (Organiz tcija davčnih uradov) S cesarsko odločbo so jo odredila nova organizama uradniških mest pri davčnih u»ad h na Kranjske.u. število uradniških mtst pri davkarijali aa js akrčilo za tri mesta davčnih sujunkbOS iu za tri mesta j davčnih praktikantov z adjuti 800 gld. Za pomožno sluibo pri 1. instanci so se s atomizirala sle le« a na sta: etivi mesta davkarjav (IX. čin razred), štiri mesta davč-iili oficijalov (X. r,), štiri mesta da vem h pristavov (X. r) in štir» nn-sta davčnih prakti kautov z sdjnti iiOO gld. — (Po Črnem vrhu — Loškovec ) Iz Kr šk ga se nam poroča: Z'dovi hskovškega farovža so že marsikaj videli in če bi znali govoriti, povedali bi mui^ikaj pikantnega in marsik »j tuzuerra. Povedali bi, kako sta se svoj čas d^a „Gospoda" pretepala zaradi lepih oČij farovske kuharice, povedali bi, kako so se pri raznih volitvah obdelavah kmetie in šiloma navduševati za klerikalne kandidate in pojasnili bi tudi novejšo dogodbo, katera razourja vse prebivalstvo od Krškega do Novega mesta in od tod gor do Save. Ker pa zidovi ne znajo govoriti iu no morejo pojasnti te najnovejše dogodbo, začelo jo je sodišče preiskovati, da dožene rtsuioo. Vse, kar ne govori in trdi glede te dogodbe, \r o ne more biti istina, resnično pa je tole: Minuli četrtek oo orožniki odjieljali ir. Ii-skovfikega firovža dekanovo kuharico in s irodnico Ano Štrbenc. Ta je pred jeduajstimi meseci suivaj povila otroka. Na neko anonimno ovadbo, v kateri ss je kuharica dolžila, da je svoje dete umorila, se je začela sodna preiskava, pri kateri pa je leskovški cerkovnik izpovedal tako, da se je preiskava ustavila. Sedaj pa se je cerkovnik skesal svojega krivega pričanja in naznanil sodišču, da je kuharica pred jednajstimi meseci res povila otroka, da je skrila truplo v oko-stenjaku, pred nekaterimi tedni pa je dala pokopati. Pri preiskavi na lici mesta se je res našlo truplo. Cerkovnik je na vprašanje, zakaj je pri prvi preiskavi krivo pričal, odgovoril, da g» je nekdo na to pregovoril, češ, da ni greh. Ljudje tudi natanko pripovedujejo, kdo da io kuharici v njeni težavni uri pum gol, in da ta pomočnik ni bila nobena babica, in še marsikaj drugega. Razburjenost je velikanska. Kmetje so silno razjarjeni in čnjejo se tako oatre besede, da se n«»b«ne no upamo zapisati. — ( .Ura 1 no društvo v Sv. Križi-1 na Vipavskem) bodo imelo svoj občni zbor dne 19 t. m cb 3l .j. uri popoludne a sledečim vzpo-redom: 1. Predsednikov nagivor; II Volitev podpredsednika; 111 O društvenih prostorih; IV. O foTOgratbvanjU; V. ProNto predavanje o „snkolatvu" ; VI Posamezni predlogi in nasveti. Po zborovanju prosta saneva. Radi prsdavanja o „sokola t v u" bi b.lo želeti obilne udeležit ve tudi od neim-štvenikov. — (Javna varnost v Gorici) js sedaj taka, kakor je bila v davno minol h časih v osrednji Afriki. Tam so svoj čas napadali tujce, potiski Lihi pa napadajo danes pri belem dir»vi Slovence s erpi, s k'iiuni in noži. „Sočau in ..Primorec" sta navedla ie mnogo tik.h slučajev, a še nobenktat nista imela povedati, da je bil kak napidovalec kaznovan. * (Meteor ) Te dni j" v Veliki Dolini na Hrvat-ski m, v tem, ko so ljudi« delali na polju, padel meteor na n-ko hišo. Poslopje je bilo hipoma v ognju in je do tal pogorelo. * (V zaporu umrl ) V polic jskom zapora v Baarbui^u v Aitcip jo te dni neki potujoči godec umri — od glada Pr--d dobron tednom g* je ob« črnski birifi metiral, ker je v pijanosti uganjal na cesti neprijetne butke. Birič je pijanega goJci zaprl, potem p.t nanj pozabil. Včeraj je slu ajno o Iprl zapor io našel godca mrtvega« Ko so zdr-ivuiki la js godec umrl od glada, ja so lišfie djlo k> j sa preti br^zve^n^ea birifia. * (Nenavaden uzrok samomoru) Mirljivi pošte.; uradnik na Danaii dr. Jos. vi te s Stras.«gy, 28'eti n, jako nadarjen mož, se je ustrelil iz strahu, da svoj* službe ne bo mngal vesrno npravlj ti. S I evijo pridnostjo je opozoril poštno vo Istvo na se in I to ga je premestilo na b djše mseto v trgoviaakoni m ni teratvn. To netiričakova-io povnauje je mladega, nekoliko nervoznega moža nosao r.tz*iuriio. JKI ss da ne bo sposoben za novo siužbo in končno seo«! po revolverju. * i;Ubegli lev) H j in gozdu. M - p ebivalsvom je za-vladala panika, Končno se je napravil lov na hva in te ie ta ustrelil. * (Nesreča v premogokopu ) V \V.lliugtonn poleg l>y->ii p so v premogokopu eksplodirali plimi« O-iem u arjev j° b Io nietih, št rje so se ranjeni spravili na dan, devet j h ja pa še zasutih v rova in so se 'e, žive h še ali so že umrli Riš.lua deia st» n« ntrudnn nadaljoiAin Cc.jo 15, aprila, Učitelj j i. ^.islo\auskih jeiikov ni graškeinvseučilišči, odiični siovensJdl jezikoslovec in pisatelj dr. Vatroslav Oblak jo d: nea umrl Pogreb bode v petek. Dun'«j li». aprila. Poslanik« zbornica je danes rešila dolgo vrsto peticij iu potem žMČela razpra\Ijati o načrtu pentijskega /akona. Dunai lo. i«pn'a Prot s« mitski občinski Bvetnikj io iklenili, pri h »hotni volitvi dunajskega /upa1 a glasovati > ni za dr. Likerja. Govori se, d;i knj p> vol tvi podžupana odstopi olrajiu glavar dr. Friebeil in di bode podžupan vodil županska opravila, doki« r se ne reši vn a -nje o potrditvi odrnna nep »trditvi dr. Luegerja. Dunaj 15. aprila. Oetar Viljem je ministru unaujih del grofu (.ioluchovskemu podelil red črnega orla, miuisferskeiuu predsedniku grofu Badeniju red rudeoega erls, Na čast cesarju Viljema je bila danes vojaška parada, pri kateri je deli'ovalo 13.000 mož. De-riiovanji: je trajalo poldrugo uro. Cesar je sam zapovedoval. BudimpeSta 15. aprila. Ogcrska kvotna deputacija je sinoči definitivno skteirla, katero kvoto bode predlagala in je naročila dr. Falku, naj Sestavi dotično poročilo. It.'i u lo. aprila. V vseh rninisterstvih se marljivo preiskuje gospodarstvo Grispije.o. zasledila so se razna poneverjeuja. Ni dvorna, da bode rnirusterstvo predlagalo, naj so proti (j ii spi j u sodno postopa. Avstrijska speoljallteta. Na želodcu bolehajočina ljudi m priporočati ju porabo pritdnega ,,Moll ovega Seidlitz-srslks"« ki le prcskuSeno domače zdravilo in upliva na želodec krepilno ter pospefiilno nn prebav ljenje in sicer % rastočim uspehom. Skatljica 1 gld. Po pofttnem povzetji raspotujs to zdravilo vsak dan lekarnar A. MOLh, r.. in kr. dvorni jtalngntelj, DUNAJ. Tnchlaubcn 9. V lekarnah na deželi zahtevati je izrecno MOIjIj-ov preparat, zaznamovan r Varnostno znamko in s podpisom. F) (1766—!>) Levica naravna, arsen o- in železo-bugata m neralna voda (analizu prof. Lud. pl. llarth-a na Dunaj n) ima posebno jako zdiavilno moč pri slabosti, anemiji, ncrvoznnsti, krvnih in kožnih boleznih, menstruacijskih unomabjnh. malariji itd. Dobiva se v lekarnah, nalogah mineralnih vod. droge.rijah itd. <<;0.S7—7j ■ z uradii^^a lista. Isvrftllue Mil ekeekntlvne đrnabe« V konkurano inaso Valentina S t a r o t a v Stari boki spadajoče špecerijsko blago, barve, pohiSje, obleka dd.. cenjino 778 gld. 21 kr., dno 20, aprila in B, maja v 8kofji Loki. Matijo Štruklja vemljišča. v Stiuklji vasi, cenjena 3342 gld.. dne 'JO. aprilu in 20. maja v Ložu. Konkurs: Fran Richtur, trgovec v Ljubljani; konkiirsni komisar viSji deželni sodni svetnik gosp. Alojzij T s <■ h i> <■ h v Ljuldjiiio, upravitelt koukunn« maso dr. Makso pl. W n rz bn c. h, odvetnik v Ljubi ani. Shod upnikov dne 27. ipr la, tirjatve naj ho naznanijo do dtie lf>. maja. 1 131 rti H t\ZS ■ . . 11. aprila: Jožef Sehager, kovni1, .')I s/4 leta, Poljanski nasip St. 50, jotika. 12. aprila: Karol Lampe, kondukterjev sin, <> mesecev, Kolodvorske ulice St 20, pljočimu — Terezija Nuli-tif?al, bivfla kuliaricn. 7.1 bt, IMij« nllSS It. 7, ftkatni protin, — Amalija Dražil, knjigovezov.! hči, li leta, Trnovski pristan St. »s, pljučnica. K«.bi rt t ne, računskega narednika sin, li mesecev, Knrlovska osla M. 29, davira. — Marija lludel, kotlarjeva hči, (i let, Dunajska cesta delavske hifie, Meningitis. Ana LsvrsilčiO, Relsftttilksga uradnika hči, l.r> muttecev, LlngS ji M ulice fil. ,'t, jitika. 1JJ. apnl.i: .Jera Bele, posestnicu, HO let, Lončarska steza 6t. 8, br< nc.hialni kaiarrh. V hiralnici: 12. ina:ca: Anton Kalan, gosti'*;, 69 let, Necrosis cnst. dexlr. Meteorologično poročilo. < Čas opažu v ah j a Stanj*. barometra v mm. Temperatura v C Vetrovi Nebo Mokri na v nun. v 1 nrsh 14. 9. »večer 788 9 64 si. svak. jasno 15. 7 ■jutraj ,0 si. jvzh. ju sin 00 n 2. popul. 7,'tl 8 199 tr i al: od del. obl. dno 15. aprila 1896. Skupni državni dolg v notah..... Skupni državni dolg v srebru .... Avstrijska zlata renta....... Avstrijska kronska renta 4°/u..... Ogerska zlata renta 4*/t...... . Ogornka kronska renta 1",',,..... Avatro-ogorske bančno delnico . . . Kreditno dsluios......... London «nsta. . . ....... N*en;iki drž. bankovci xa iiH) mark . , 'K) marl<............ ) ) irank-iv........... [talijanski baukovci......, . C. kr. cekini ......... Du6 14. aprila 1806. l°/fl državne srečke iz I, 1864 po 250 gld. Državne srečke ivs 1. IHftt po lOO glđ.. . Dunava rog. srečke 5°/0 po 100 gld. . . Zemlj. obe. avstr. i'/tVe alati zast. liati Kreditne srečke po 100 gld...... Ljubljanske srečke......... Mudolfove Brečke po 10 gld...... Akcijo anglo-avatr. banke po 200 gld.. . rraiiiway-dru5t. velj. 170 gld. a. v. . . . 485 Papirnati rubelj........ 101 gld. SO kr. 101 20 H 122 ■ 45 101 ■ 2^ ■ 122 n 10 99 9 10 984 n — 3bM) 1 10 | 190 a 40 it f)8 r. 82« 1 * 11 % 77 l| <» n 66 h <4 n 10 » I) • 66 • 149 gld. 75 kr. lt»4 n 50 a 127 it — ■ 204 • ■ 75 fi 22 ■ 25 * 25 • 75 • 160 _ 485 __ a 1 s 27 ■ (2196-3) Na. prodaj je hiša z vrtom na Glincah, pri Tržaški cesti št. 14. Proda jo iz proste roko Fortunat Capuder; več so izv« tam ali pa pri upravniatvu BiSlov Nar.tt. se Izvod iz voznega reda -v-«l"M'JTQ.«sr<* oA 3.- oktoTora. ■aatepuo Otnaajeol prihtkjalDl ta oo!ih)»1b1 aacl obomcbi 9r*6Kj*r, l.l.-»o, Hi: !«|jvi -o, Pluonj, Marijin* nrt, ),[■ K«Tlora ran», Fran sova rim, Prago, tilpako, Drmaj -riu AmaUtu a, Mri »o wt OS 4. '>i.^>.ot**-ul Tlak T Trbli, HolJaU , Đ*loTeo. I,|nhn» OM HoUthal t SotttOfMd, iMiad-Oattolu, Koli n* jaaora, h, '! H- icnc, Ourih, c.i«npTO, Faria, St«rr, Lino. Omundm, I»chl, Rud*! )«vla«, fliaTij, Marijine rt~t, Hob, Franeoro Tare, Karlove »»J. I'r* ". ",!, •>..!, đ02«aj Tla At.vit..f.m. ^ Od 7. m**4 t 't nO * mb uadoljah In prasnlkih ob 3. uri Vd ml»ui pnpolmlu« o»m.ul Tlak t '..) t HIp,I 0 ?ribod v IajabJJtoio (jn£. kol.). US S. uri 99 Mica. a&utroj oaabru Tlak ■ lnm-ja Tia Amat«Ueu Uj. ■kc^a ■■'■■':r-', 1 11... 11- o I h TarOT, Karlovih T*ro?, Haba, Marijinih i»r ; Plcnja, lin.f Butnofrrada, T $. *srf tO mii*. "}^*tf**J ir,n«>uai Tlak la KoAaTJa, NoToga maiu. Ob U. .i.-v v.*-' 'j^!ii-lo, Soino^-nula, Idnoa, Starra, P/ulan, i>.„'..,'. 0. .r>! ^, Breganra, Inumoala, Zalla na jtaeru, Land-Oaalalna, Ljcv«/ OalnToa, Voh tabla, Trblaa ^ O* V. uri HIŠ mit*, p+potudm* raaianl Tlik la Koo«TJa, Nutor* „, Wt 4. %*rt m<«a. i. j u'i<-;>.<» oaabni Tlak a Dnnaja, Ijjol.Ka, h»;l.o,»:, B»ljs.*ta, lil m k'r%ru> 6. Mri 4 aaaiia. aax^or* oaabni Tlak a Dtmnja prako Amalaitcna la. 1. !r"';"••[*, *'-i'^'-». O*!;;-"»■ Pantabla, 'Prblaa Odhod t« Kajabljane) {d*\ kol.) .'M r. .i~. 1 >i*ai.j15,<:> 15 ii Treo odvetnik v Postojini. »T4e»«**4^»^ *> ^♦♦♦♦♦-»♦♦•♦•»^♦♦♦o -ti, ow >« J Na najnovejši in najboljši način J 9* umotate (1604—431 f Sr«i operacij«', — odstranjuj« l» toliut' l»i»l«*fiue /. UHUirtenjem živca i v <> J 1'oleg čevljarskega mostu, v KohLrjcvi hiSi, I. nadstr jčin ter opra «»p«.»r»4t-i}«% I /. usnirtenj« zobozdravnik A. Paichel Anatherinova ustna voda ta v |his: nove. in v /atojih po 35 novč., 7a bna plotnbs to 1 |: ■! . zel fino milo jio 80 novč Dobiva «e v vseli lekarnnh. drogerijali in finih prodajahiu-ah, kakor Imli v glavni aalogl: Dunaj, VIII., Iaangegasfle 43. (2196 2) Kranjsko društvo za varstvo po. ivlje vs»» ono gOtrlaraKs in lovakn-varstvone org.\ne, ki no si za povzdigo lovskih razmer pridobili prsehnn isaloga, da vpt šljejo avrje prošnjo za pr« novanjs in pohvalo, katara podeluja draitvo ad ^ l, točka d) In f>, pravil za I. 181)5 do rošnjo morajo biti overovljene po prsdatojniku proodoa in ^',i,'*'-iv.ti kratko, jnano ^aloienja dejani (2249-ij Odtor kranjskega društva za varftvo lova. zaradi s>tl«ia\|si 7.t ih, kasnaiaaralslls, ie«*;iv«*Uili, Ulopar^likra^viil'o. liliuroisU ili In |>U>MkarN>.Ui elol, potrebnih 7.1% |»0|M»JlYt» KVOIllilOV T." ii S) VSI 144» lll|ISSO <•« i v l«}lll»l|lilll, h* ho ViA:la ofertna razprava duć 1. maja t. 1. nit H. url |M>|M>liiiii |tj|»niMOii. Načrti, mrre in drugi pripomočki so rsagrajtai do di BO. aprila t. L d<> IJ. uro opoluduo v Trnovskem inpniiča v^ak dan <•(! 2. do 4 nro popolntlaa na opl»'d. Do istega obroka vložiti ja |i podpisan« in ukopno ali p0Ham»-zne zapečatene ponudba oprsmljant a 6#/( vadii«m, praraAnnjsnara na podlogi iknpnib sna- lkoV| ki ae bodo nior.t' v slučaju oddaje dolu dopoltrti ni 10"„1.0 vniMĆiio«. V Trnovem v Ljubljani, dno 11. aprila lhiMJ. I > 1111 V 1*laovna U (2242—I) prvonie'itnik odbora za popra* o Trnovskih zvonikov. iOaaaaV^: sV.^ Usojam se naznaniti p n. občinstvu, da se moj preži HE davunjem moje prodajal niče nahuja m moja špecerijska prodajalnica m nasprotS v baraki. V Ljubljani, dnć 14 aprila 1896. ^ (:,>,t, dftaloj^i} ^^^č©k. i p, L ■ ■ ii<«i»is » Ka^orih še jadsokrat raspisnja. N. Trti in «lrup;o jo oodi v pteglad. Zagorje ob Savi, dno 11. aprila 1896« T- G-ross. ' M-2^ DR- E. ŠLAJMER 1 S> naznanja, da orđinoje zopet od đnć 20. t. m. Snaprej (od 12,— 1. ure.). (noo—t) Izvzemši „pro Con silio" druge privatne prakse do nedoločenega časa ne prevzame. ? o«««««oooooo«ooo«ooo«««oo« jft trav ene, železniške šine, vsakovrstno A železo za vezi, strešni papir, štorje faza obijanje stropov, sam o ko I niče, ^ cin kasto in pocinkano plošče v in o, | vsakovrstna kovanja za okna in vrata, spliili vso, kar se pri stntl>u9t pttrebaje priporoča po zelo xnixanih cenah Andr. Druškovič trgovec z železnino (2173—4) ^- I ,jiil>l jaiiii. mi, CjJ laviKMii ti-**;!! pit« IO. bdaJHtcIj in odgovorni uredni u : J dm 1 p Nolli, Lastnina in tisk „Narodne Tiskarne" 5434 ACA